POSTNIMA PLAČANA
'lest 25. decembra 1948
Cena lir 15
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA RUGGERO MANNA 29. TEL. 27—947 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR.
Med starim in novim letom
Zopet je leto za nami. Vsak gospodar, trgovec, obrtnik ali podjet-k se ca lup Oiie ua«.aj, na*.ar se mu oko upre v bodočnost. hot“ldUva lr4aaixC|ia fcuspuuaisiva za preteklo leto? Proračun za pri-
uuujer
**« JC, 2U.
se
»k.
0
marec s predlogom,
usi pi nujne! h. ita.iji iu *LU1 bpVAÀUuULLU 4U V U Z iutuVlil, b Uaul^UC InMjUwb V wUldUlli 4j,<juuvtuc iu ati ličile pi

;Vuu »uuv.
iii UrjdKl Upilrtju, kU UtilA^U
AUud kitjUtUl fcV-pUtitil
Za v U V A.latu ti a*yUia-
iAAiU. iNjtiiiti bluClUJtC au V vUl“ 41 UUlUVClAtiAalU biAiUU U z.ti PU^IVJ
ujcua bAvuuvi ao ae kucaii v uu
^	UtjaiijiU, JLietJU-lUU j Vizili k,U-
^evam italijanskega gospodarstva
v Pvti.vm	a
•‘Ujatiii po povezavi z
^•CUjtut, baiuUi VUUi la tl *.<*-k9oi,ou«i at v U liJV^U v «4 pl vtV
ti zabnillll
iiei>osied
**i uuuuviiual.
^iiuuuatuiti.1 uè morejo
Z&UÙ-
jati v«*a<* s i«tsiiiu.itvat«jvin, au -o 111 insti ausiti picuiog iu illusiti s**Oi acumi zamtsijoui not Uii>-v-
^ktstti mane v er. vul viuijO stvai-Uui“- Mimsiti gospouaisiti spoiazu-611 icva„a,o. vse go-pouatsnu . lvijeuje je Ulto Stisnjeno v aiesve 'kitjausiteaa gospooai snega sis.c-^k m posto v m ijUuje oncuiijO .o "a Vsantin kuiaitu.
Z z,avaua imama zvon o po,re-1 POspesnve ugovme med V znu-?Ulu m zapauom. rvii se prav v rs>ra, na stinaiiscu ouen vpuvnil. t'duioeij, ne cUječ s siamo razstavo v prostorih «ospouarsire delegacije je Jugo-^kvija aaia novo pobudo in vno-,lc Pokazala svojo dobro voljo.
rst naj se nikar ne obotavlja, *kjti konkurentov tržaškemu pri-‘knišču je na jugu in severu vse-Bfeveč. Ti niso prav nič semimen-aloi in strogo ločijo gospodarstvo °a Pomike.
Kaj pa iržaško slovensko gospostvo? L. 1948 mu je prineslo . oblastev zapovedano likvida-J° najmočnejšega slovenskega gozdarskega zavoda — UlVOD-a. °spodarskega, socialnega in poa-icnega zgodovinarja bo udarila le-ern°st, s katero so oblastva ob-avnavaia to vprašanje. Slovencem niso vrnili še do da-es kreditnih zavodov — Tržaške gojilnice in hranilnice in Trgov-ko-obrtne zadruge, ki so jim bili grabljeni čez noč s fašističnimi ekreti in danes nemoteno gospo-ar*jo s tem tako težko pridob-jCnim slovenskim premoženjem pijanske banke in ga uporabil« v borbi proti slovenskemu
Ustanavljanje novih kreditnih Vodov, bank in zavarovalnic je s.?Vencem prepovedano. Sloven-rj * Pridobitniki se ne morejo pre-1 niti do enega predstavniškega knvah V ^avnih gospodarskih usta-
°bseg obmejnega prometa je bil
te dni nekoliko povečan. Po lej poti je treba iti dalje. Omogočiti je treba neovirano izmenjavo blaga med angloameriškim in jugoslovanskim področjem STO-j a in dovoliti udejstvovanje gospodarskih ustanov na vsem svobodnem tržaškem ozemlju, kakor so ga zamišljali tvor.i te male državi e.
Skratka, vsa gospodarska politika mora iz tesnih meja čiste politike!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »GOSPODARSTVA« ŽELITA VSEM SVOJIM CITATELJEM MNOGO SREČE IN USPEHA V LETU 1949. MIR, UTRJEN Z MEDNARODNIMI POGODBAMI, KI NAJ BODO VSEM SVETE, NAJ OMOGOČI PLODNO DELO VSAKOMUR ZA ČLOVEŠKO BLAGINJO.
UVAAAAA/ VAŽtAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAž WVv<AAAAAv>AAAAAAAvWVVWv/VWvVV'v WVAA/WWV
v zapadnih jezikih
Češkoslovaški cddellek mednarodne trgovin .ke zbornice v Pragi je priče« izda. ati pod naJovom »Czethos ovac Exporter« luk uz-no oprem j eno revijo, in sicer v ang’ešč.ni, f ancoščini, španščini in portugalščini. Naslove za angleško izdajo, ki izha.a v 10.000 izvodih, je zbra a tvrdka »Berliner« v New-Yorku.'
Držav ao podjetje »Češkoslovaški rudniki«., je izda o kn.igo o ri daretvu na Ceškos ovaškem, in sicer v ruščini, angleščini m francoščini. Kn. iga je bila odposlana na razne naslove v inozemstvo.
Trgovin ka in industrijska tvor-nica v Brnu se ob ača na inozemske tvrdke v pronptktih, ki so pisani v petih tujih jezikih, da bi privabi a več kupcev za izdelke moravske industrije. ČEŠKOSLOVAŠKA MOTORNA
KOLESA NA RAZSTAVI V LONDONU
Na razstavi mo.ornih ko'es v Londonu razstav ja tudi češkoslovaška industri.a kot ed ni evropski udeleženec. Češko kovaška razstavlja št.ri ti. e motornih ko es: Manet 90 ccm, CZ 125 ccm, Jawa 250 ccm in Ogar 350 ccm. Zanimanje ang eške javnosti za če. kosi ovaška motorna ko e a .e veako, ker se raz ikuje.o od ang eških po elegantni konstrukcij. C.škoso-valka je za Angl..o na. . ečji pro-izva. a ec motornih ko es na svetu in češkos ova ka udeležba v Londonu je dei n.ene široko zasnovane izvozne ofenzive.
Hamburg konkurira Trstu
B. Maineri obravnava v g'asi’u uprave beneške luke vpraanje konkurence severnih luk Benetkam, Genovi in Tr. tu. Zače a se je že borba med Anversom im Hamburgom ter Genovo, Benetkami in Trstom. Hamb jržani so ujtanovi i v Z erichu propagandni urad. Po et Hamburga ubijajo do’očbe, da se tranzitni stroški čez Nemčijo morajo poravnati v do’arjih. Toda to bo v kratkem ča u odprav j eno z novo nemško tarifo, ki se pret ču.e. Nem i a s-trudi, da bi vnovič zavzela nek-c’an po ožaj v švi ar ki tranzitu trgov ni. Nemški špediterji so bi' joob aš.eni, da imenuje,o svo.e agente in predstavn ke v innye n-stvu. Hamburg si mnogo obeta od i roste cone za Cehos ovasko Po te pot; bo Cehos ovaška uvaža a 2,500-000 ton Šved1 ke že e zn rude, španskega pirita in fosfata k severne Afrike. To bo z asm prizadelo Genovo, Benetke in Tr t kajti dos'ej so se španski pirit in afriški fosiatj prevaža i v srednjo Evropo skozi omenjena pristanišča.
VPRAŠANJE CEHOSLOVAšKE CONE V HAMBURGU
Sklicujoč se na mirovno pogodbo v Versailles-u je Cehos’o-vaška pri pogajanjih z zapadno Nemčijo zahtevala, da se ji določi prostor v hamburškem pristanišču in odda v najem za več let kot prosta cona. V smislu ver saljske mirovne pogodbe je mesto Hamburg po prvi svetovni vojni odstopilo čehoslovaški republiki prosto cono za 99 let. Po nemški kapitulaciji je Cehoslo-vaška zahtevala od angleških zasedbenih oblastev ugodnejši pas v pristanišču. Angleški nadzornik pristanišča ji je tudi ustregel. Trgovinska pogajanja se razvijajo zelo težavno in to zaradi plačilnih določb in pomanjkanja pravega predstavništva mesta Hamburga. JELA (angloameriška izvorna agencija). je pristala na enoleten zakup. Dokončno bo zadeva rešena v mirovni pogodbi. Za zdaj je mestna občina hamburška oddala prosto cono v najem JEIA-i, ki se zdaj pogaja s Cehoslovaško o odstopitvi cone. V Hamburgu želijo, da bi čim prej prišlo do sporazuma da bi lahko Hamburg privabil čimve:	prometa	iz Cehoslova-
ške.
NEMŠKI LES
CEZ PRISTANIŠČA NA RENU
Nemški tisk se pritožrje, da .e v zadnjih mesecih nazadova. lesni promet čez zapadna nemška pristanišča. To nazadovanje ni v zvezi morda s padanjem izvoza lesa si.) oh, pač pa so ang'osak-son ka ob a st va v zapadni Nemčiji usmerila ta promet čez luke na Renu. Vsi nemški poskusi, da bi si Nemii zopet pridobili ta promet so bi i zaman.
'Slovenske in italijanske strokovne šole
lt ° zasedbi Julijske krajine so dri 'lanska oblastva zaprla med Simi slovenskimi šolami tudi «razredno trgovsko šolo v Tr-štv lirrrgovsko izobraževalno dru-Ven i -^e Priskočilo na pomoč sloje * m diiakom na ta način da ska - rl° irsovske te.aje. Italijan-Drrv^UlSka ob|astva so odbila tudi (jv s"i°' da bi se odprla v Trstu sv razi"edna trgovska šola v šol-Itar letu 1924-25. Leta 1928 so g0v'^anska oblastva razpustila Tr-
s tem°
izobraževalno društvo in
za slovenske dijake, ombra 1945. je ZVU dovo-
*ečaje napravila konec trgovskim
j. Sept,
Sl0vUStanovilev Javne petrazredne j Tr enske trgovske akademije v Odpr*t: Nas|ednjega leta sta bili
nižja trorazredna trgovsko-p^fovna šola in nižja trorazred-TrsflndUs1 rijsko-strokovna šola v Pr.Ul Na Katinari, Opčinah in sko-ef U obsiojijo dvoletni trrov-pa ' ‘rokovni tečaji, v Nabrežini voletni industrijski tečaji. nje ,tos Je ZVU odbila prosile s | dstanovitev srednje tehnič-$ote «*e in dvorazredne trgovske Vpicrt Prav je razpisala poskusno 0vanje in $e Je za obe šoli
javilo dovolj slovenskih dijakov. Nižji trgovsko-strokovni šoli v Bazovici in Dolini nista bili odprti, pač pa je bil šolski pouk na osnovnih šolah podaljšan do šestega razreda.
V tej zvezi navajamo, kakšne strokovne šole imajo Italijani v Trstu. To so:
1)	Trgovska akademija G. Carli (Istituto tecnico commerciale ad indirizzo mercantile);
2)	Trgovska akademija Leonardo da Vinci (Istituto tecnico commerciale ad indirizzo amministrativo);
3)	Dvorazredna trgovska šola, ki je priključena trgovski akademiji G. Carli;
41 Industrijska srednja šola z vsemi oddelki;
5)	Srednja tehnična šola z vsemi oddelki (strojnim, stavbnim, elektrotehničnim in radiotehnič-nim;
6)	Srednja nautična šola;
7)	Tri nižje trgovsko-strokovne šole;
8)	Nižja industri jsko-strokovna šola;
9)	Nižja pomorska šola (Mor-purgo).
Poleg tega obstoji več dvoraz-rednih strokovnih tečajev.
O enakopravnosti Slovencev na področju strokovnega šolstva ni torej mogoče govoriti. Enakopravnost t. j. izenačenje, pa obstoji gleefe učnih načrtov, čeprav je jasno, da bi učni načrti za slovenske strokovne šole morali biti prikrojeni miselnosti slovenskega dijika in našim domačim razmeram. Učni načrti na strokovnih šolah v Trstu, italijanskih in slovenskih, so zastareli in se naslanjajo na pedagoške nazore fašističnih ministrov Gentile-ja (italijanskega filozofa, pristaša «idealizma)) in sindikalista Bottata. Edini sprememba je v tem, da se vei ne poučujeta «cullura fascista» in «corporativismo».
Predvsem so ti učni načni preveč leoreični in daleč od dejanskega življenja. Posebno se to vidi v knjigovodstvu. Poučujejo se razne vrste knjigovodstva, kakor trgovsko, industrijsko, bančno in zavarovalno; toda na praktične vaje n« polagajo načni mnogo pozornosti. To se dogaja tudi pri mnogi! drugih predmeiih, ki bi jim morali odrediti več ur za praktične vaje.
Trsi-posrednik med Jugoslavijo in čezmorjem
Nova jugoslovanska pobuda
Na vabilo jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu so si Predstavniki tržaškega tiska in poročevalskih agendi, kakor tudi pred tavnik trgovinske zbornice in predsednik uprave Tržaškega vele e, ma og eduli razstavo ]ugo-s ovanskih proizvodov, ki jo je organiziral trgovinski odde ek gospoda ske de egacije u ul. Cicero-ne 6. Predstavnike je sprejel nude nik trgovinskega oddeleka T. Hreljanovič, ki je v prisotnosti šefa de egacije dr- Hočevar.a, razložil namen te svojevrstne pobude. Stalna razstava, ki je v prostorih trgovinskega oddelka naj bi Olajša a sk'epan'e kupčij z J'godavi o; ka.t. trgovci bodo lahko kupoval na podlagi vzorcev, ki so tu razstavljeni. Stalno razstavo, ki je prav za prano šele v povoj h, so priredili v teh pro torih, ker jim drugje v mestu ni bilo mogoče najti bo'jih.
Razstavljeni so važnejši jugo-s'ovan.ki proizvodi, ki priha.a.o v poštev kot izvozno blago iz Jugo lavije, kakor rude (baker, svinec, boksit, železo itd.), dal. e tobak, konservirano sad. e, zdravilna ze išča, les, e eni i zde ki itd. Razstava bo še izpopoln. ena in od časa do časa bodo razstavljeni proizvodi zamen, ani z drugimi. Z estetičnega< vidika je prav okusno urejena. Kakovo t blaga in et.ke-te pričajo o velikem prizadevan.u, da se kupec pridobi na prvi pogled.
Iz razgovora med predstavniki gospodarske de'egacije in povabljenci, ki je bil prav prijate'jsko domač, se da zaključiti, da name rava Jugoslavija bolj izkoristili tržaške trgovinske zveze s čezmorskimi deželami, da bi po.pešila trgovino tudi z državami, s katerimi nima neposrednih trgovinskih zvez v okviru sk.enjenih trgovinskih pogodb.
Uresničenje tega načrta bo očitno mnogo doprines'o k zmanjšanju sedanjega mrtvila v Trstu. Izvedbo tega načrta bi znatno o'a šale razne ustanove, kakor tržaško-jugo.ilovanvka trgovinska zbornica, ki bi povezala interesente z obeh strani, in skladišče Za jugos’ovansko b’ago v Javnih skladiščih, t. j. v prosti luki. Jugoslavija je že v zgodnji spomladi tega leta iznesla predlog za ustanovitev takšne mešane zbornice — kakor n. pr. že obstoji med Trstom in Dunajem — obenem je prosi a, da se ji da v najem skladišče v prosti luki. Toda pri;to. na oblastva ji v tem pogledu niso šla na roko. In vendar je v Javnih sik'adiščih spričo tako omejenega prometa dovo'j prortora za skladišče, ki si ga želi Jugos'avija. Ti pred'ogi so šli po vodi, kakor tudi pobuda Jugoslavije, za sklen -tev trgovinske pogodbe s STO jem, ki predvideva izmenjavo b’a-ga v vrednosti 15 milijard lir. Vmes so prišli znani marčni sporazumi med ZVU in Rimom, s katerimi je bi 'a vzeta angloameriški coni možno t neposrednega sk'e-panja trgovinskih pogodb ter je bila njena zunan. a trgovina vključena v trgovinsko pogodbo med Italijo in inozemstvom.
Jugos'avija se bo udeležVa tudi prihodnje leto Tržaškega sejma. Uprava sejma se še ni odloči’a, ali naj bi bil sejem, kakor doslej, v jeseni, ali pa v prvi polovici leta. Podoba je, da prevladuje mnenje, da bi se sejem preložil v prvo po’ovico leta. Odločitev bo izrečena še v teku tega leta. Sejmišče bo razširjeno, pa tudi udeležba bo več a. Za prihodnji sejem je že precejšn e zanimanje v Avstriji in v Čehoslovaški. Tržaški sejem naj bi bi res zrca'o go po-darskih zvez Trsta z za edjem m čezmorskimi deželami. Sprožena je bila tudi misel, naj bi se državam, ki raz tavl.a.o, omogočila Zgraditev lastnih paviljonov.
Korist takšnih razstav in sestankov je na d'ani.. Razstave o a.šuejo sklepanje P oslov in uvajajo trgovce v produktivnost tu. ih držav; sestanki pa omogočajo izmen.avo misli in želja ter razčišcenje pojmov in odstranjevanje raznih predsodkov.
Zdaj je na Trstu, da izpregovo-ri in se loti dela
i'RST — MOST MED VZHODOM IN ZAPAuOM
Milanski gospodarski list »II Sole« (14. decembra.) je na vidnem mestu priobčil članek znanega gospodarstvenika dr. D. P. Baiinia, ki te «.av/ema, da bi Trst iniciativno prevzel viogo sukansca trgovine med Vzhodom m Zapauom. ciankar z zadoščenjem ugotavlja, da je po sesti» mesecih, odkar je javno iznesel svojo zamisel v lem listu, njegov načrt vsaj toliko dozorel, ua so ga v tržaških gospodarskih krogih resno pričeli preučevati. Predsednik tržaške Trgovinske zbo.nice a. Kozulič je na osnovi zamisli ur. trauma izročil oauoiu tržaških .rgo v stilli izvedencev načrt, ki predvideva: ustanov ne v »Gospodarskega centra za vznodno Eviopo», uaije ustanovitev »imame medino ouue vzorčne razstave« (surovin, ponz-uetkov in nekaterih potrosnih iz-seikovi, organizacijo »orientalskih dražb« in ustanovitev »Zavoda za itnausiranje trgovine med Vzhouom .n Zapauom«. pisec vidi že v tem, ua so se pristojni organi lotili preučevanja njegovega pred.oga, uspeh, iter v Trsiu ne odločajo o go.po-darskih piedlogih gospodarski, temveč politični razlogi. Omenjene ustanove naj bi pripomogle k razvoju trgovine med Vzhodom in Zapadom. Center za vzhodno Evropo bi izdajal tudi bilten v treh jezikih, ki bi bil namenjen celemu svetu. V Trstu naj se odprejo via-ta v vzhodno Evropo v znamenju evropskega in medcelinskega sodelovanja. Italija bi morala pozdraviti takšno tržaško pobudo in jo predložiti OECE in Evropskemu gospodarskemu odboru OZN. Verjetno oi jo podprla tudi sedanja vojaška uprava v Trstu in poleg Združenih držav tudi Velika Britanija.
Vprašanje o dobavi električnega toka
Urad za obvešcevanje javnosti pri ZVU je obnovil tiskovne konference, in sicer tako, da se vprašanja postavljajo pismeno. Tudi obveščevalni urad odgovarja p.smeco.
V zvezi s pogajanji za oobavo električnega toka v Trstu, ki so bl.a na Bledu, je «Gospodarstvo» postavilo vprašanje, ki ga objavljamo. Ko prejme odgovor, ga bo seveda tako tudi objavilo.
Uradu za obveščanje javnosti
Public Information Office TRST
Agencija «United Press» je objavila, da so bila pogajanja glede dobave električnega toka an-gloameriškemu pasu Svobodnega tržaškega ozemlja na Bledu prekinjena, ker je jugoslovanska delegacija zahtevala previsoke cene za tok in ker je ZVU v položaju, da lahko nabavi tok po nižji ceni iz Italije.
Počenši s 16. decembrom so v Zogrnji Italiji po nalogu komisarja za električni tok nastopile precejšnje omejitve glede po.roš-nje toka, da bi se potrošnikom čez zimo zagotovila vsaj nujno potrebna količina energije. Po poročilu lista «II Commercoi 24 Ore» (5. decembra) se zaloge vode za pogon električnih central v Zgornji Italiji izkoriščajo povprečno za 20% hitrejše kakor lansko leto. ZVU sama opozarja tržaško javnost na potrebo prostovoljnega omejevanja po rošnje, Poleg tega vremenoslovci napovedujejo suho in mrzlo zimo.
Po vsem tem je jasno, da grozi tržaškemu gospodarstvu velika nevarnost, ako bi se angloameriška cona STO-ja omejila izključno na dobavo toka iz Italije.
Ali spričo tega ne postaja vprašanje sporazuma z Jugoslavijo toliko bolj pereče? Kaj misli ZVU ukreniti v tem pogledu?
Glede na določbo mirovne pogodbe z Italijo (priloga IX), da mora cena toka ustrezati lokalni ceni v Jugoslaviji, odnosno v Ita-
liji, bi želeli vedeti, zakaj ni prav za prav prišlo do sporazuma z jugoslovansko delegacijo in po kakšni ceni nudi Italija električni tok.
V Trstu, dne 17. decembra 1948.
«Gospodarstvo»
JUGOSLOVANSKO-IT ARIJANSKA POGAJANJA GLEDE RIBOLOVA
Po podatkih ita i.an k=ga statističnega zavoda so itai.anski ribici v prvem 1rome eč.u tega leta, na ovi i 21.287 ton raznih rib in mor.kih sadežev, to _ie skoro 4.000 ton več kakor v istem obdobju lan. kege le a. Največ rib so u'o-vi i na srednem Jadranu (4 573 ton); s edi.o S ci ija, južni Jadran ter severni Jadran.
V	Beog ad j je zdaj posebna Ratanska de e paci, a, ki se bi z ju-
gos ovanskiimi ob a tmi po^aja’a o v. rašanjih ribo1 ova v da matin-skih vodah. Ita’i.an. «ki r.biči se nade. ajo na u peh teh dogo - orov, kar bi prines o ita ijanskemu ribo ovu ve’ike koristi,
ITALIJANSKE DOBAVE JUGOSLAVIJI
V	seznamu ma er a’a. ki ,ga bo
Ita’ija nabavi a Jugo avi. i so pravkar vk'juči . neka. novih posta k. V sesnamu je med drugi n. naslednje b ago:	orodni troji
(za 300 mi i j on o v Ir); g adbem stroji (200 mi ijonov ir); pnevmatična k adiva (100 mi ijonov); kompre orj, (77 mi'.); meri a za električno stru.o (70 mi'.); razni precizni instrumenti (60 mi .).
Jugo avi a bo nabav ’a Avstriji 100.000 komadov že ezniških hrastovih in bukovih pragov. Jugos o-vanska 'esra iniustr ja je od tega že odposla a v Avstrijo *40.003 komadov. V zameno bo Jug- s a ija dob 'a od Avstrije že ezniški material.
Tuje mnenje
o jugoslovanski petletki
V	ča~u, ko del tržaškega tiska iz jasnih namenov pogosto izraža dvom o izved jivosti jugoslovanske petletke na področju industria’izaci e, je zanimivo mnenje tujega izvedenca, ki ga prinaša; »The New-York Times«.
Angleški izvedenec, ki ima izkušnje kot gradite'j že ezarn in jek’arn, Murdo Mac Kenzie, je mnenja, da je cilj, ki ga je postavi a jugos ovanska pet etka g ede proizvodnje surovega že e za (550 tisoč ton) in surovega jeka (760 tisoč ton) v letu 1951, izvedljiv. Danes znaša proizvodnja surovega že’eza 101.000 ton in surovega jek'a 235.000 ton. V načrtu je, da se pridobivanje že’ezne rude dvigne od 613.000 ton na 1,500.000 ton-
PRVO JUGOSLOVANSKO ^ MOTORNO KOLO
V	zagrebškem poizkusnem zavodu so izdela'i prvo jugos ovan ko motorno kolo. Ko’o je sestav j eno iz 800 kosov in je da'o g tehničnega vidika dobre rezultate. V kratkem bodo pričeli s serijsko izde avo motornih ko'es. Zdaj preučujejo možnost zgraditve manjšega tipa motornih koles.
» *
SOVJETSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA V TEL AV1VU
V	Tel Avivu pričakujejo sovjetsko gospodarsko de egacijo, ki bo po tavi a teme je za go podarsko sode ovan j e med SZ in Izraelom. Poročajo tudi, da nam era, a SZ ustanoviti redno pomor ko progo med Hajfo in Črnim morjem.
CITAL JE GOSPODARSKE LISTE
Ko so lansko sezono cene živil in žitaric na ameriškem trgu nenadoma zdrkni e navzdol, in soi mnogi že napovedovali ponovitev krize iz leta 19ž9, je neki ameriški trgovec zaslužil ogromne vsote. Iz tega je nastala velika afera, češ trgovec je dobi1 ta. no vpogled v neke uradne podatke in je na podlagi teh špekuliral. Končno so se duhoui po mirili, ko jim je trgovec dokazal, da je padec cen predvideval na podlagi poročil gospodarskih li terv. »Skrivnost mo.egd uspeha? Citai sem in čitam gospodarska poročila.«
OBNOVUEKA POLJSKA SREDI EVROPE
Njena zunanja trgovina in pomorski promet
Poljska zunanja trgovina se je v povojnih letih naglo razvila in je 1. 1947 presegla vrednost 500 milijonov dolarjev (pri uvozu 338,7 in izvozu 244,8).
Skoraj vsa izmenjava t. j. 90 odst., se je 1945 vršila z ZSSR (pred 0,4 odst.), v naslednjem letu se je ta odstotek uravnal na 70 odst.; sovjetski izvoz nasproti uvozu iz Poljske je bil še vedno ogromen. Na drugem mestu je bila pri uvozu Švedska (14,5 odst.), nato Nem ija, Danska in CSR. Pri izvozu zopet prva ZSSR (49 odst.), druga Švedska (18,4 odst.), pa Nemčiri in Danska. Izpremembe v mednarodnem položaju Poljske, kakor tudi izpremembe v njenem gospodarskem sestavu se jasno kažejo pri vsej njeni zunanji trgovini.
SPREMEMBE GLEDE VRSTE BLAGA
Velike izpremembe so nastale tudi glede vrste blaga. Poljska je pred voino izvažala kmetijske in industrijske i'delke približno na polovico. Med prvimi zlasti rž, meso, maslo, sladkor, lan — od drugih iva premog, les, kože, cement, železo, cink, tekstilije ind. Po vojni znaša kmetijski izvoz komaj 3 odst., vse ostalo odpade na Industrijo in rudarstvo. Premog in koks sta najvažnejša predmeta, Poljska je danes glede tgga prava velesila, saj je s svojo proizvodnjo premoga v Evropi na drugem mestu. V 1947 so nakopali 591 milijonov ton (1938 le 38,1), to se pravi več kot določa plan; od tega so izvozili 19,5 milijonov ton. Letošnji izvoz se računa na 25 milijonov ton pri celokupni določeni proizvodnji 67,5 milijonov ton. Važne postavke poljskega izvoza so tudi cement, izdelki kemične in farmacevtske industrije, kovine, steklo in tekstilije.
Strukturne izpremembe se kažejo prav tako pri uvozu. Pred voino je Poljska uvažala do polovice surovine in polizdelke, druga po'ovica pa se je razdelila enakomerno med uvoz proizvodnih sredstev (strojev, instalacij in prometnih sredstev! in uvoz potrošnih dobrin. Danes kažejo surovine in polizdelki težnjo po naraščanju; uvoz strojev in prevoznih sredstev zavzema tretjino vsega uvoza, uvoz pogrošnih dobrin pa pada proti eni petini.
POVEZAVA Z DRŽAVAMI NAČRTNEGA GOSPODARSTVA
V 1. 1947 se je poljska zunanja trgovina tesneje povezala z državami načrtnega gospodarstva in se tako postavila na dobre temelje,. Trgovinska pogodba z ZSSR določa izmenjavo blaga do leta 1952 v vrednosti 1 milijarde dolarjev. Sovjetska zveza bo dala Poljski železno, manganovo in kromovo rudo, mineralna olja, bombaž, aluminij, traktorje, avtomobile itd. v zameno za premet». koks, tekstilne izdelke, sladkor, cink, jeklene izde ke železniški material, cement itd. Ves promet se vrši po cenah svetovnega trsa. V letošnjem letu tvori izmenjava z ZSSR nekaj nad četrtino vsega poljskega izvoza odn. uvoza.
POLJSKO - CEHOSLOVASKA
Prav tako je pomembna izmenjava s CSR. V zadnjem času poročajo o zanimivih podrobnostih, ki kažejo na vse tesnejše oblike sodelovanja (izmenjava patentov in izumov, normalizacija raznovrstnih industrijskih izdelkov, skupna uporaba železniške mreže itd.) Pred vojno (1. 1938) je dosegla vrednost češkoslovaško - poljskih izmenjave 8—bo mui.onov dolarjev, sedaj pa dosega že 16 do 17 milijonov dolarjev. Poljska bo pokrila potrebo CSR po premogu in cinku, oddajala pa ji bo tudi električno energijo. Pogodba iz lanskega leta, ki se letos že temeljito izvaja, govori o »maksimalnem izkoriščan iu vzajemne izmenjave dobrin« in prometnih sredstev (Visla, Sčečin!), o sodelovanju v finančnih vprašanjih, v industriji in poljedelstvu, zlasti pa o tra nem skupnem gospodarskem načrtovanju.
POLJSKA - JUGOSLAVIJA
Zunanja trgovina z Jugoslavijo prav dobro uspeva. Obseg seveda ne more biti tolik kakor pri CSR, ki je sosedna, indusirij-sko-visoko razvila država, ki že dosega 10 odst. udeležbe v po' -ski zunanji trgovini. Predvojna izmenjava je bila neznatna. Sedaj pa stalno raste: FLRJ je med uvozniki na 7., med izvozniki pa na 11. mestu. Poljska uvaža iz Jugoslavije predvsem baker, rude, tobak, les, izvaža pa zlasti premog. Za letošnje leto bo zna-šala vrednost izmenjave okrog 10 milijonov dolarjev.
V TRŽIČU NISO ZAKLJUČILI POSLOV Delež držav vzhodne Evrope je pri poljskem izvozu že mnogo nad eno tretjino, pri uvozu pa še več. Te zveze se sistematično izgrajujejo. Seveda ie Poljska v živahnih stikih z drugimi državami. Iz Italije na primer uvaža cinkov koncentrat in industrijske naprave. Obisk poljskega ministra za mornarico v Tržiču zaradi oddaje naroril ladjedelnicam pa, kakor kaže, ni imel uspeha. Prav tako ni videti, da bi se bila uprava naše cone pobrigala za naroriri iz Poljske v zameno za poljski premog, ki je cenejši od emerišk^ga. Tako so dobile številna naročila za gradnjo poljskih ladij, tudi specialnih za prevoz premoga, Anglija in ladjedelnice držav Beneluksa. V Anglijo izvaža Poljska že živila, zlasti slanino, jajca itd. Pomembno trgovinsko pogodbo je sKieni a s Sved.ko, ki ji bo v letošnjem letu dobavi a 4 milijone ton premoga m v 1949 celo 9mi-
Promet se razen po železnici odvija zlasti preko pristanišč lia Baltiškem morju: Gdinje, Gdanska in Ščetina. V letu 1947 je bilo vkrcanega in izkrcanega blaga za nad 10,400.000 ton ali okroglo 90 odst. planirane tona-že, (12,7 milj. ton) kljub temu da radi izredne zime nista bili uporabni Gdinja in Gdansk 3 mesece, Sčečin, ki leži od Odri, pa celo 4 mesece. Na Gdansk je od a j|o 5,026.748 ten, na Gdir.jo 4,666.351 ton in na Sčečin 726.289 ton. v Gdjnio je priolulo in odplulo 4.923 ladij s skupno tona-žo 4,821.385 netto reg. ton, v Gdansk 3.788 ladij s 4,138.972, v Sčečin pa 2344 ladij s 523.809 netto reg. ton.
Plan za letošnje leto določa, promet blaga v vseh treh lukah na 20,3 milijona ton. Sodeč po naraščanjih v prvem četrtletju bo plan dosežen. Do maja, torej v najslabših zimskih mesecih, so imela tri glavna pristanišča Poljske 4.400.000 ton prometa, od tega Gdinja - Gdansk 3,800.000. Promet preko Sčečina se je že v tem času povečal zlasti vsled
NOV ŠESTLETNI GOSPODARSKI NAČRT
Z letom 1950 bo Poljska priče a izvajati nov seatietni go,poetar .ki. plan, ki je v g avnih obrisih že pripravljen. Na koncu šeot etke bodo med drugim v t-rimer.avi z letom 1947 zviša i proizvodn.o jeka za 20%, p oče v ine za 15%, e.ektričniu stro.ev za 29%, super-fostata za 34%, umetnih gnoj, za 15%, V industriji bombaža bo ta
lijonov ton v zameno za stroje in zlasti železniški material.
Poročila o uspehih raznih industrijskih panog, ki prihajajo t. mesec, potrjujejo uspehe pri doseganju in preseganju proizvodnje kakor jo določa triletni plan za letošnje leto. Znaten je napre dek tudi v poljedels vu, ki je bi lo vsled vojne najbolj prizadeto Proizvodnia sladkorja je lani do segla 497.000 ton (1. 1938 505.00 ton); letos 570.000 ton t. j. 50.001" ton več kakor določa načrt. Leto,nji priueiek žiia, rži, ječmen in ovsa je bil skoraj trojni na sproti lanskemu; znašal je Urni n,onov ton (lani 4 mil), Poljski je vrnila Franciji 300.000 ton ži taric, ki si jih je izposodila pozimi 1947, razen tega pa je pri pravila velike količine žitaric zr izvoz v skandinavske države, 1 zapadno Evropo in po potrebi v Češkoslovaško. Izvoz v Norveško je že pri'el s prvo pošiljk 300 ton rži, ki je snloh prva P' vojni izvožena količina žitaric Za izvoz bo ostalo nad 150.00C ton sladkorja.
I izvoza premoga za Švedsko in l radi češkoslovaškega ter madžarskega tranzita. V blagovni strukturi piometa vseh treh pristanišč je premog razumljivo na pivem mtsiu, sledijo les, iudt pirit, fosfat, kršeč itd.
Med državami z pogodbeno določenim prometom je bila v prometu čez Gdansk in Gdinje v I. trimesečju glede uvoza na prvem mestu FLRJ, slede ji Švedska, Romunija, Norveška, Anglija, ZSSR. Na evropske di žave odpadejo tri četrtine po godbenega uvoza. Pri izvozu ji na prvem mestu Švedska (56Z.00 ton) slede Danska (354 000 ton ZSSR (260.000 ton), Norvešk (190.000 ton), BeLija (180.00 ton), Finska (163.000 ton), Ho landska (140.000 ton), Francija (135.000 ton), Anglija (64.030 Ion) in druge države. Na evropske države odpade kar celo 9 odst poljskega izvoza. Za leto 1949 predvideva na rt vseh trot glavnih pristanišč. Za vse tri poljske glavne luke skupno 26 milijonov ton premeta.
Boris Zajec
povišek znašail 17%, vo'ne in svile 25%, usnja pa 70%- Po agaH bodo važno4 kakovostnemu izboljšanju industrij;kih proizvodov in znižanju lastne proizvodne cene. Ve iko pozornost, bodo posvetili poljede stvu: obde a i bodo 15% več zemje v primerjavi z letam 1947- Površino namen eno oljnatim rast inam bodo poveča i za 85%, krompirju za industrijsko uporabo pa 45%. Ustanovi ! bodo 1.200 novih traktorskih postaj.
Polna zaposlitev
angleških ladjedelnic
V	škotskih ladjedelnicah so v teku desetih me -ecev tega leta spusti’! v morje 98 ladij s tonažo 350-000 ton, od tega v središču ladjede niške industrije G ydu 61 (284.422 ton). Padec v primerjavi z lamkim letom za 20 000 ton je treba pripisati predvsem pomanjkanju iek a. Prejeta naroči’a ne bodo mog’e izvrševati škotske a-djede nice pred1 letom 1950. Gradijo za razne evropske države, kakor Holandijo pa tudi za domi-nione, kakor Novo Zerindijo. Te dni bo popo'noma dokončana velika ’ad. a »Caroria« (34.000 ton) za »Cunard Line«, ki so jo spusti i v morje lan-ko leto. 4. ,a-nuarja ladja že nastopi prvo vož-rio iz Southbamp'ona v New-York. — Ladjede niče na severovzhodni oba'i so v po nem razmahu. V dveh ’adjed'e'nicah v Pynesideu je v gradnji 31 ali; za z DA, Portugalko, ArgenUnijo itd-l adjede rice v Hebb rnu on Tyne "ma o naroči a za 17 ridi; (200.000 ton). Druge ladjede'nice so pre-je'e naroči o za 14 ladij (120 000 ton), tretje zopet za 14 ad"; manjše tonaže (33.000 ton). - V West-Hart epoi'u je v gradnji 24 adi. (170.000 ton).
V	letu 1948 so v Be’fastu sp’o-viji 14 novih ladij (130.000 ton), lansko eto v tem času 12 :adi. (148.882 ton). V gradnji a'i naročenih je 40 ridi., med nj mi mnogo petro ejsk.h adi.. Naročila ;.o j riš a iz Norveške, Paname in Argentine.
Tehnične novosti
NOV NAČIN ČIŠČENJA PREMOGA
John T. Sherman, inženir podjetja »American Cyanamid Co.» e •azkr'1, da podjetje gradi 6 tovarn, ki bodo čistile antracit in si.iomali premog po novem postopku, s katerim bodo prištedile velike količine premoga. Nov postopek bo omogočal čiščenje tudi premoga slabih kakovosti.
ORLON - NOro SINTETIČNO VLAKNO
Orion je izvleček iz smole in je nekako sredi med rayonom. tv nylonom. Novo vlakno je ze'o odporno proti soncu in Disolei to-plo‘i. Pripravno je za iad-a. za izdelovati, e izo acijskega električnega. materiala, vrvi in tkanin, ki so odporne proti kislinam- Lahko se pere in je uporabno za ob e-ko in prevlako.
REFRAKTOMETER ZA-SLADKOR
C e šk os’ovčka tovarna optičnih priprav »Meopta« je izdelala re-fraktometer, ki omogoia optično ugotavljanje vebine sadkorja v masi. ki se predeluje v sladkornih tovarnah, ne da bi bi la potrebna kemična analiza.
KOKS IZ LIGNITA
V pretek'em mesecu so pričeli v madžarskih plinskih tvorricah ponovni poizk si za pridobivan e koksa iz Mignita. Dos ej so se ti poizkusi na Maižarsk rn in drugje ponesreči’! zaradi ve ike Količine pepe'a in vode, ki jo lignit vsebuje. Zdaj pa poročajo, Aa se je z nekim novim procesom posre-òi'o pridobiti iz lignita kok3 dobre kakovosti. Po eg kok a proizvajajo tudi katran in rau.ne druge snovi za industrijo barvil in zdravil. Podrobno t o novem postopku niso bi'e objavljene.
Uredništvo trka
Ita'ijan-ka v'ada je knkor znano pred oži a par amenitu osnutek zakona o povišanju pač državnih nameščencev. Poviški p ač znašajo od 1.200 lir za na.i-nižjo kategorijo do 22.-175 lir za najvišjo. Vada opravičuje znatno razliko v; poviških plač nameščencev s trditvijo, da niso prejšnji prijemki upoštevaj v zadostni meri po ožaj posameznih u s užbencev in da je z novo odredbo obnovila, pravi no razliko med posameznimi .‘kuiniinami. Deijanpicoi ^ držajvai ugodi'a zahtevam prvih o mi,h skupin nameščencev (,'ovišek na.i lir 5.715 lir), medtem ko so poviški za o .ta’e skupine nameščencev (IX — XIII) in de’nvcev smešno nizki, (povprečno od 2-000 do
3.000	ir) I'a'ijanska derivska zbornica je zahteva a 6.000 Mr poviška. Nove do'očbe :o zbudile zaradi tega veliko nezadovoljstvo z'a ti med rižjimi skupinami urad-ništva in delavstva.
Stroški za poviške p’ač bodo znaša i okrog 41 mi ijard lir in jih bodo krili z novimi davščinami. Finančno breme; za pričevanje državnih nameščencev bo znaša’o okrog 1/3 vseli dohodkom in je iz tega vid’ka sorazmerno največje v Evropi, čQ izk’jučimo morda artgloameriškg področje
WALB
CI Ykatj2>vi
•J«
Razvoj prometa v pristanišči!
Vsaka ladja opmeni milijon ton prometa v poljskih lukah v posameznih letih.
Kakor je bilo že objavljeno v dnevnem časopisju, je bil po štirimesečnih pogajanjih 11. decembra t. 1. podpisan v Moskvi sovjetsko - italijanski gospodarski sporazum.
V	sporazumu je v bistvu prevladalo sovjetsko stališče, da se gospodarski odnosi med obema državama vsestransko rešijo. Iz tega razloga je v pogodbi predviden med drugim tudi način plačevanja vojne odškodnine, ki jo Italija dolguje Sovjetski zvezi (100 milijonov dolarjev).
Po novi pogodbi bo Italija plačala reparacije z italijansko jmo-vino v Bolgariji, Romuniji in Madžarski ter z dobavami industrijskih proizvodov, v kolikor omenjena imovina ne krije 10J milijonov dolarjev vrednosti. Po zadnjih italijanskih cenitvah znaša vrednost te imovine okrog 60 milijonov dolarjev. Saldo reparacij bo Italija plačala z industrijskimi izdelki v vrednosti 40 milijonov dolarjev v času od 15. sept. 1949 do spet. 1954. Imovino t bo ocenila mešana komisija, ki se bo naslanjala na stanje Iz leta 1943 in bo preračunala vrednost po sedanjih tržnih cenan. Ostale reparacije bo Italija plačala z dobavo manjših plovnih objektov, elektromotorjev, kompresorjev, hladilnikov in manjše količine žvepla in živega srebra.
Iz reparacij so torej izključene industri Iške opreme, ki bi jih sicer Sovjetska zveza lahko zahtevala po določbah mirovne pogodbe in bi italijanski proizvodnji morda povzro ile precejšnjo škodo. Sovjetska zveza bo poleg tenu dobavila italijanski industriji vse surovine za izdelavo om- nienih izdelkov.
Italijanski gospodarski krogi so sprejeli sporazum o reparacijah z zadovoljstvom. Ti krogi ugotavljajo predvsem, da Italija deri"sko ni moria izkoriščati imovine na Balkanu, ki je bila večinoma že nacionalizirana. Nn rii-ii ; ^ ■»'-'rii -9 bn Talila nc+nle reparacije plačevala le z delom, kar bo olajšalo vprašanje brezposelnosti.
Pr-,’;» trgovinska pogodba predvideva obširno izmenrivo raznovrstnega blaga v roku enega ndno-no 3 'et.
V	prvem letu izvajanja pogodbe bodo izmenjrii bri~a v vrednosti okrog 60 mil Hard 'ir v obeh smereh. Med drugim bn Sovjet-cv-i 7\rp7q doba--ila I a1 iti 3 mi- j lijone stotov žita, kar znaša že | okrog 24 milijard lir. Nadalje i
bo Italija dobila od Sovjetsk6 zveze 1 milijon stotov ovsa, že-lezno rudo ter les (žagan meh-ki in trdi, železniške pragove)' V zameno bo Italija poslala S°" vjetski zvezi med drugim razo6 gradbene stroje, električne str0" je, jeklene žice, razne rude za 300.000.000 lir pomaranč ^ 100.000.000 lir mandarinov.
Na naslov posebnih dobav h° Italija izvozila v Sovjetsko zvez» v treh letih za 60 milijard lir i6-dustriiskih izdelkov kakor ladje, električnih strojev, gradbenih strojev itd. V zameno bo SZ d°" bavila Italiji 100.000 ton suroVč-ga železa, 75.000 jek’a, 100.00° rin mineralnih olj. Delo pa h° Sovjetska zveza plačala z doda'-nimi pošiljkami žitaric in drugih za Italijo važnih surovin.
Odslej bo italijanska trgovi*" ska mornarica deležna istih olal" šav, ki jih n. pr. uživajo amer*" ške riđ’e. Navajajo primer. da je doslej ameriška ladja »Libef ty« plačeva'a v pristaniščih C? nega morja le 800 dolarjev 11 pristaniške usluge, medtem *0 je italijanska ladja istega tipa morala plačevati za iste usluS6 4.800 dolarjev.
Na napade političnega ti'ka proti Sovjetski zvezi zaradi za*1' tevane poravnave reparacij govaria »Tl Commercio 24 ori*; ki komentira italijansko-sovje!^ sporazum tako-le:
»Vojskovali smo se In zdaj n10’ ramo plačevati posledice. Ni ' ® pomaga jokati se nad razliti mlekom. Sporazum ima svoj f0" zitivni del. 30 milijard izmenjaj je lepa vsota, če jo primerja1®, z dosedanjimi izmenjavami. “ nister Merzagora je pred kr» kim rekel, da je »že'ezni zastri prav za prav sito za juho. Zda m-momo dela‘1 na tem, da ‘ luknje v situ čim bo'j razširil
Na italiianskem tržišču je va trr-ovinsVa pogodba dobro val na potek poslov. Znatne ha bave žita, ki bodo prihajale italijanske državne žitnice, bf ima’e za posledico med drug1 , ustalitev žitne cene. Italija0® konopljari pa so bili presene^ ni, da 'e Sovietska zveza spre^! la m°d brigo, ki pa bo uvozila
Italije tudi kontingent Izde'h Iz konoplje, kar bo vsaj delri®, odstranilo mrtvi’o, ki je do® vladalo v ital. industriji k0l,% lje. Zadovoljni so tudi izvoz01^ Inčnoaa sadia, katerim so se h' pri-akovano odprla nova tr šča.
_________________________________
Iz tržaške gospodarske kroniki
Z ukazom 403 je bilo conskemu predsedniku poverjeno nadzorstvo nad obrinsirimi financami, ki bi po dosedanjih do očbah italijanskega zakona rrmadalo prav za prav cenfralni knmiriji za lokalne finance! Narilrik civi'ne unrave ZVU je naslovil na conskega predsednika pismo, v katerem Izraža zaskrbljenost zaradi velikih stroškov občinske uprave, dodaja pa, da ne pomeni nov ukrep nikakšne spremembe v organizaciji upravnih organov.
Zadeva ima gotovo tudi politično o^arl'e, čeprav je intervencijo vojaške uprave povzročil o-*-oda o1- risVi ndrik. da se izplača osebju neko izredno nagrado, ne da bi • ri tem občina upoštevala predpisani uradni po-stnnek. Zupana dr Mianija so nedavno hudo napadli njegovi politimi nasprotniki zaradi domnevnih nerednosti pri uporabi skladov za javna dela.
na vrata Italije
/STO-ri,. K'jub temu pa se mnoge centralne in perifer.ične organizacije državnega aparata tožijo zaradi pomanjkanja o eb a. Tako n. pr. minirirstvo za zunanjo trgovino ministrstvo, za delo, ministrstvo za p o'jedri sivo, centra'rii statistični zavod itd. Vendar je na drugi strani sama tako imenovana »komisija sekire«, ki je preučevala načine za znižanje državnih) stroškov baje ugotovila, da je v Italiji najmanj 250 večjih državnih ustanov brez potrebe, ker nimajo praktično nobenega a i le ima" o deri- Neki ita'ijanski gospodarski časopis piše n. pr. o podobnih ustanovah: »Ravnatelji, uradniki, stro.episke, vratarji ne vedo kako povezat; deveto dopoldansko z drugo popo’dansiko uro, tavajo po praznih hodnikih in si iščejo kakšnega manj praznega, opravka«.
Mnogo se v Itali; L govori o reorganizaciji državne birokracije Ce vzbujajo v tem pog’edu ukrepi ita l an ke vlade ve iko pozornost tudi v Trstu, je to razum jivo, ker je tukajšnji birokratičn; aparat verna s’ika Ua banskega in pridejo na tukajšnjem področ.u njegove negativne posledice do najostrejšega izraza,
Tržaška ignori že'i vsekah: . več upogleda v občinske fina° da bi lahko sodiri, v kakšne 0 mene gre njen denar.
AVSTRIJSKE LESENE HlS6 CEZ TRST V TURČIJO D-na j ska »Die Pre-s-« P°'°^a da .o a, večmesečna posa a\ m«d zvezo avs‘rijrk'h esn'h P% jeti; in Turči.o za dobavo ° 'eaenih hiš, uspešno zak'ji"®1 e Avstrijske tvrdke so že izd« * 200 'eserih hiš, ki bodo od?/3, 'jena čez Trst v Turči.o. Turiti. bo p’ačari avstrijske hiše s
bakom.
Zvišanje najemnin v Italiji
KAKO BO V TRSTU?
od«;
Italijanski parlament je 0 ; bril zvišanje najemnin v vlS* 30 odst. za stanovanja in za j. kale, namenjene profesionalni obrtniški dejavnosti. Za oS;,ej{ nepremičnine bo znašal P°vlle-50 odst. Ta odredba je zača®^ ga značaja in bo veljala za j. dobje od 1. jan. do 30. april { med tem časom bo parlari preučil osnutek zakona za zv1
’ V
nje najemnin, ki ga je italiia<l,
ska vlada že predložila in k1 je naš list že priobčil.	^
Zelo verjetno je, da bo ^ kajšnja VU razširila sedanj® ti bodo.-e določbe o najemnina11 Italiji tudi na Tržaško ozeri^o Iz Italije poročajo, da se ^ ločbam o osnutku zakona, k1 p predložen parlamentu prot* g, predvsem lastniki javnih rialov. Zadnji povišek za naje1® ^ ne javnih lokalov (febr. ,„3' j"e bil razširjen tudi na Trst, ša 300 odst. Ce so pred Pr oktobrom 1945, ko so uvedli povi«ek, nričevali za lavne ' le 1.000 lir znaša sedanja na) ^ nina že 12.480 lir. Ako bi z°alp celoti odobrili nove določbe' ^ jih vsebuje osnutek zakona. ^
se naiemnine rovišrie od 2®,
45-krat v primerjavi s L “Lje brom 1945. Italijansko zdrU*^,, lastnikov javnih lokalov je o di tega napovedalo veliko as .j za omilpev omenjenih določba je sklenilo, da bo uporabilo v sredstva, vključeno Prokinzg)T poslovanja, za dosego svojih tev.
Slovensko gospodarsko kroženje želi vsem svoli® članom srečno novo leto in obilo gospodarskega uspeha
°BVESTI L O
Vsi tisti trgovci in obrtniki, ki V letu 1948 odprli svojo trgo-‘no ali obrt, morajo prijaviti fi-v ^čnemu uradu dohodninski da-jri- (richezza mobile) za leto p 49 do konca januarja 1949. L av tako se morajo plačati do c°nca tega leta takse za obrtni-
Obenem opozarjamo trgovce in ttnike, da do konca februarja , 19 javijo finančnemu uradu in-a®° za leto 1948.
Nadalje opozarjamo vse tiste, v svojem obratu imajo delav-fili iavil° do 31- januarja 1949 ančnemu uradu njihove plače ‘adi odrejanja dohodninskega
0 ''ka na plače (richezza mobile
v 2).
/ Pk"i iz tržaškega okoliša, naj trnovij° licenco in plačajo takse L Hnančnemu uradu. a vsa no asni'a obrnite se na , *arno Združenja, Trst ul. Fa-10 Filai 10-1 tel. 78.08
kšanje državljanstva
ugodilo rešeno
Slovensko gospodarsko združe-8ne -e v svojem Vestniku v »Go-
toh arstvu“ št- 28 z dne 39- ok" a.,ra 1949 .priobčilo obširen čla-a k. »Po starih metodah proti jč 'lrn pridobitnikom«, kjer se tj obravnavalo vprašanje licenc (jjjj Pridobitnikov, ki niso ure-•tvg Vprašanja svojega državljanko^ zvezi s tem je Slovensko farsko združen ie ? rde.o od l,_u obvestilo štev. 339-43 z dne
^oroč^’ Ka'erem nam ZVU
vai va. da se ne namerava iz-kau *• nik?kr?en pritisk na tu-s0 , -’e trgovce in obrtnike, ki a? 51 Pridobili ali ki so na tem, dri	pr* robijo	jugoslovansko
lvljanstvo.
^Obenem Združenje sporoča, da ve -e Pritožilo ZVU glede zatde-
su 9 Predhodni odobritvi con-ot,. . Predsednika pri izdajanju 0hv;“c, u tem bomo podrobno ly. stili svoje člrne, !;o prejme-g °d ZVU zrdevni odgovor, dje °Vensko gospodarsko združe-0bč.Se je obrnilo na Županstvo da hi6 bfabrežina-Devin z vogo, sVoi tudi naše Združenje imelo i j® . Predstavnika v komisiji hi ?dajanje obrtnic pri omenje-6o,o=-ini. Županstvo nam je za-®eha-10’ b° vloga ugodno r -hte ' 0 niej mora od’očiti druse V]0 °' O končnem izidu naše V vdorno obvestili naše člane
^ovf.canje obmejnega
P	PROMETA
°bihe.d?sedanjih določbah ni smel $ko rln’ Promet med angloameri-STo Ono in jugoslovansko cono 6o vJa ter Jugoslavijo prekoračiti trih, rednosti 150 milijonov It v 2e zaradi samih kra-i»eSe 2ahtev je bila v pretekli '4 kor ta vsota prekoračena. Katko ar°čajo iz Rima, je italijan-vin0 ‘nistrstvo za zunanjo trgo-večj,rJ>rierav,-ieno pristati na poster j® obmejnega prometa, in trj d 450 na 250 milijonov lir •deta esečJe. Obračunavanje pro-«o u ‘*e bo vršilo po določbah, ki zdaj v veljavi.
v CsR - MADŽARSKA kdpgt^Si je bi'a te dni podprana hip j5 Pogodba o izmen avi b'a-sko. Madžarsko in Ce. koslo.a-kpt etn0Va t-0S°dba predvideva za -tVQ . razdobje vzajemno izme-Ì5 n.. . aga v skupni vrednosti šat-irC? i^bs; toda obe vlad
^v,	__________
v 'ra,z-dobje vza emno izme-
n a’ da bo ;ta vsako leto polsen .°Ve^a*'i ta minima ni okvir
.6rehc'j Ve b aga na po. ebni kon-h^av rt'6r bodo de’egati obeh i5vem oòa'i kontingente. V
l''a *u bo Cešk-.s ovaška prebil, z'a7adzarske večjo ko ičino „Ve a i,S \me$a, ma ti in maščob,
jNl a biblija, derivatov, zeme j-ol.a in nafte, redkej-
^Whni£ekovÌnSUr<>Vin’
\ vì inov,
S» h i zde ko v
k'*.	str0-ev in mate"
ta 6os g1 t m ko bo Ce ko ova-ha lihe •	tes, ce u ozo, ke-
b 1 rudo lz*ke in surovine, že ez-* e in Lraz line stro e, avtomo-
motorna ko esa.
l^fdtlsk' ^49	bil določen obo-
'* iflm.t kontingent v vrednosti
Jard kč, Cehoslovaška bo
uvozila 4.000 ton olja, 24.000 ton oljnatega semena, 3 000 ton masti, 2.700 ton svinjskega mesa, velike kolk ine koruze, na.tne derivate, aluminij, specialne elektrotehnične izdelke, farmacevtske surovine in polizdelke. — Cehoslovaška bo izvozila v Madžarsko velike količine koksa, avtomobile, stroje kemične izdelke, celu'ozo, les. in surovine za keramično industrijo.
FRANCIJA - CEROST OVASKA V prvih desetih mesecih 1949 je Francija izvozila v Cehoslovaško blaga v vrednosti 772 milijona Kč in uvozila za 796 milijona Kč. Nova trgovska pogodba predvideva povečanje izmenjave blaga.
PROMETNI SPORAZUM MED CEHOSLOVASKO IN POLJSKO
V Varšavi je bi' podpisan sporazum med Polj .ko in Cehos ova-ško, da bodo vlaki iz Prage v Ostravo ahko vozili naravnost čez poljsko ozemlje. Na ta način se bo razda'ja skrajša a za 100 km. Med poga.anji so raaprav ia o načrtu, kako bi se povečal če-hos ovaškj promet čez Po jsko. V kratkem bo odprta nova železniška proga med Zavidovom in Cer-novsy,em. S tem bo zmanjšana razda ja med Cehos ovaško in po j-skimi lukami za 142 km. Fojača se bo trgovinski promet čeških ind. istrijiskih pod.elij čez Sčečin.
Jasno je, da je odvajanje češkega prometa na sever na škodo Trstu.
OZADJE TISKARSKEGA GIBANJA V TRSTU
V povojni dobi je število listov silno razmnožilo. Računajo, da izhaja v zapadni Evropi trikrat vee časopisov kakor v predvojni dobi. V samem Trstu, kjer so pred vojno pod pritiskom takramrh političnih razmer izhajali le trije dnevniki in nekaj tednikov ter mesečnikov, se tiska trenutno 6 dnevnrkov in 15 periodičnih publikacij. iz politicnin razlogov je že mnogo časopisov prenehalo izhajati. V zadnjem času so se pojavile pri zalozmstvih tiska znatne finančne tezkoce. V Italiji, kjer so gospodarske osnove za izdajanje časopisja podobne tukajšnjim razmeram, so ukinili v zadnjem času iz iinanenin razlogov že 30 dnevnikov, čeprav so nekateri sloneli na trdnih gospodarskih temeljih. Predvidevajo, da bodo morali v kratkem prenehati še mnogi drugi listi.
izdajanje časopisja je bilo že od nekdaj sorazmerno drago. Danes se je tiskanje časopisov v piiir.er-javi s predvojno tiooo podražilo za 70—80-krat in še vec, medtem ko znaša splošna podražitev samo okoli 50-krat.
Najvecje breme pri izdajanju časopisja so tiskarski Stroški ir. iiiarerialne dajatve v zvezi : tiskom samim i stroji, papir, električna energija itd.). Visoko po stavrvO predstavljajo stroški za tiskarsko delovno silo v tiskarni. Specializirano delo je težko. Tudr pomanjkanje zadostnega števila usposouljenega osebja do neke mere opravičuje razmeroma vršo ke mezde raznih kategorij tiskarjev.
Osnovne mezde niso visoke in znašajo na uro po.eg ouicajnin uUAiiia (.Ur urinske nd.) za stavce na su-vjin 1UO lir, za ročne stavce 73, za slereohprSte V4 In. uelo vodje piejemajo poleg teGa lo% višje mezde. Mesečni prejemki tiskarjev specialistov bi znašali ob normalnih po6ojih dela okrog 40—45.000 lir. Stvarno pa se ti prejemki skoraj podvojijo na račun raznih posebnih doklad na nadnormalno delo (nadure, nedeljsko delo). Nočno delo nagra-jajo s 25% poviškom na osnovne mezde; ure iznad normalnega delovnega dneva, ki znaša za tiskarje pri časopisih 6 ur, plačujejo z 40 odnosno 80% poviškom, delo ob nedeljah pa z 200% poviškom. Ob poporni zaposlitvi (z nadurami, pri nočnem in prazničnem deiu) lahko doseže tiskar z vodimo viogo pri dnevnikih povprečno 130—140 tisoč lir mesečno.
Že več dni je v teku akcija tiskarskih delavcev za povišanje osnovnih mezd za 150%. Točnega obsega svojih zahtev stavci niso objavili, kakor je to običaj pri podobnih mezdnih gibanjih; niti ni znano, kako stavci utemeljujejo svoje zahteve. Gibanje se je prr-čelo v Italiji, a je baje izven okvira delavskih strokovnih organizacij. Značilno je, da večina italijanskih dnevnikov izhaja še vedno v normalnih izdajah, medtem ko je tržaški tisk moral skrčiti svoje izdaje na polovico. Zadnja delovna pogodba za tiskarsko osebje je bila sklenjena avgusta tega leta 1949. Tiskarski stroški (s papirjem vred) za posamezno dnevno izdajo jutranjega lista na 4 straneh znašajo okoli 100.0JO
lir.
K temu je treba dodati izdatke za osebje v uredništvu in upravi, za najemnino, razsvetljavo itd. Novinar je povprečno planan kakor stavec (brez raznih doklad za nočno in nadurno delo) in prejema okoli 40—50.000 lir mesečno. Vseh teh stroškov ni lahko izračunati; izvedenci trdijo, da znaša-
Nedogledne posledice
jo okoli 100.000 lir pri vsaki številki dnevnika. Tako dosežejo skupni stroški (s tiskarskimi vred) okoli 200.000 lir za posamezno številko lista z večjo naklado.
V mezdnem gibanju so samo stavci časopisnih tiskarn, kjer delajo samo po normalnem urniku, t. j. brez nadur. Stavci drugih, tako imenovanih obrtnih tiskarn, niso tako močno zaposleni, tako da je v teh tiskarnah nadurno delo le redkokdaj potrebno: temu primerno je tudi možnost njihovega zaslužka manjša.
Obrtne tiskarne so pod pritiskom hude konkurence iz Italije. Z druge strani pa se v Trstu mooio občuti tudi konkurenca dnevnega tiska iz Severne Italije.
Knjige itn leuije
Prejeli smo:
»Veuez«, žepni koledar za leto 1949. izdala knjigarna in papirnica j. £>LOka v Trstu tul. Mirano st/. mokov koledar se je letos prvič „ojavrl po drugi svetovni vojni; nasKi javrrosu je douro znan, saj ,a je .lana Stoka prvič izdal ze leta .aru. l-oreg lažnega zanimivega in „Oristnega čtiva vsebuje tudi prak-r.ire pripomočke, ki jih vsak Pri-rouUuiK lahko izkoristi v vsakdanjem življenju, kakor so tabela za .nror.enje, lazpredehuca za hitro iz-acunanje obresti nd. Koledarju je nodan beleznik po datumih. Kav tako je praktične vrednosti vodič ljo mestu, ki vsebuje najpotrebnejše .raslove.
*
»Sveopči privredni list«, ki izhaja v Zagrebu. Revija prinaša naslednje članke:	Dvije	helje-
nicke politike, Jugoslavija na medjunarodmm sajmovima u go-dini 1949, INaše socialno zakono-davstvo, Leto dni v svobodi (v slovenščini), Kriza zapadnoevrop-ske privrede in Uloga hmeljarstva u našem gospodarstvu. V članku leto dni v Svobodi podaja T. Gradar »zgodovinsko in gospodarsko sliko o obletnici priključitve Slovenskega primorja in Istre k FLR Jugoslaviji«.
*
Gianfranco Alliata-Armando Troni: »II Danubio e la sua internazionalizzazione«. Izd. Centro Studi e Scambi Internazionali - Palermo 1948 - Quaderni di cultura, str. 26. Podaja na kratko diplomatsko zgodovino vprašanja internacionalizacije Donave do Beograjske konference, ki je avtorja ne obravnavata.
Modalni uliinhi
KDO POJE VEC MESA?
Neka ameriška agencija javlja iz Londona, da poje povprečno Ang ež po'ovico manj mesa kako■■ Američan. Angleški gospodarski komite je ugo'.ovV, da je ko ičina mesa, ki ga povprečno zaužije Ang'ež padla od predvojnih 118 funtuv (1 funt 0, 45) na 77 funtov v lan kem letu. Ko ičina zaužitega mesa v Združenih državah je narastla od 128 v predvojnem času na 155 funtov v lanskem letu. V angleških družinah uživajo meso samo enkrat -ali dvakrat nat teden, ker je meso racionirano. Meso v gostv'nah ni racionirano, vendar so porcije mnogo manjše.
MEDNARODNI URAD DELA
Mednarodni urad dela (Bureau Internationa du Travaiil) v Ženevi je sklenil, da premesti svo.e uradništvo, ki je bi o med vojno-v Motrealu v Kanadi, zopet v Ženevo, Pisarne mednarodnega ura-
da za delo v Geat Necku (Lcmg Is’andl) ostanejo za zvezo z Organizacijo združenih narodov.
SAMO PASTERIZIRANO MLEKO?
Minister za prehrano Strachy pripravlja zakon, ki bo prepovedal prodajo mleka, ki ni bi‘o pasterizirano. Na ta način hočejo na Angleškem preprečiti šir enje jetike med otroki. Zdravniki so n'amreč ugotovi i, da se je medi S.000 jetičnimi otroki okužilo 500 z uživanjem nepasteriziranegej mleka. Organizacija m ekarjev je napovedala boj novemu zakonu, češ da manjše mlekarne nimajo, strojev za pasteriziranje.
Ali je švicarska ura luksus?
Iz Avstrije poročajo, da se ie na notranjem kakor tudi na inozemskem trgu znatno povečalo povpraševanje po esu. Za leno tržišče je priče a zaradi tega boljša konjunktura. Poro.ajo tudi, 'da priman kuje avstrijskim žagam okrogij les in da se v tem pog e-du položaj slabša.
Železniške zveze
MED TRSTOM IN SLOVENIJO
JUŽNA PROGA
Odhodi iz Trsta: 1,00 _ 6,35 _
11,20	— 16.20
Prihodi v Ljubi ano: 6,45 — 13 25 18,05 - 23,10
Odhodi iz Ljubljane: 0,20 — 5,25,
14.20	— 0,33
Prihodi v Trat: 5,50 — 11,10 — 20,14 _ 18,45
BOHINJSKA PROGA
19.20	Sežana	4,40	10,40	M
18,45	Dutovlje	4,57	10,57	E
17-33 o	p. 6,18 12,20 T
Gorica
47.09	p.	o. 10,06 15,23
16.10	Sv, Lucija	11„21	16,42
13,40	Jesenice	13,30	18,50
11,25	L, ubi.ana	16,45	21.10
PROGA SEŽANA—DUTOVLJE
V torek, 21. t.. m. so izročili prometu novo progo Sežana—Dutovlje, H veže južno železnico z bohinjsko lik ob meji. Progi sta bili že prej povezani na Opčinah, toda to železniško križišče je pò mirovni po:, od-bi pripadlo STO-ju. S povezavo pri Sežani je odstranjena velika prometna ovira in Nova Gorica se je prometno približala Ljubljani, pa tudi Reki. Otvoritvi je prisostvoval minister Regent, ki je v svojem govoru poudaril, »da je ta prosa nujna potreba slovenskega razvija-io=eca se gospodarstva in vsega slovenskega ljudstva«.
i
V Trsfcu. so cene švicarskim uram že nekakšnih 6 mesecev in morda še več ustaljene, čeprav se je med tem časom razmerje med liro in švicarskim frankom občutno po^abšalo na škodo lire. Vse kaže, da je vzrok te ustaljenosti omejevanje uvoza švicarskih ur v nekatere države, tako da se zaloge švicarskih ur po n jo.
Nedavno sta Brazilija in Argentina ustavila uvoz švicarskih ur, češ, da je ura luksuz, ki si ga! v današnjih časih, ko je treba štediti devize (tuji denar), ne more privoščiti vsak državljan. S podobno motivacijo sta poprej ustavili uvoz švicarskih ur Panama in Venezuela. Številke nam pokažejo, da je bi'o švicarsko urarstvo s tem precej zadeto. V Argentino je Švica izvozila v 9 mesecih letošnjega leta 420.000 ur, 'ansiko leto pa v devetih mesecih 918.000 ur.
Nhzaduje tudi izvoz švicarskih
ur na Švedsko. V devetih mesecih) je Sv ca izvozila v to državo za 21 milijonov švicarskih frankov ur, leto pr samo za 2,9 mi i. ona, t. j. za 95% man).
Zvest odjemalec švicarskih ur so ZDA, čeprav se ameriški urarji že močno upirajo uvažanju ur iZ Svice. V teku prvih devetih mesecev so ZDA uvozile 5,780 000 ur v vrednosti 187 milijonov švicarskih frankov, lan ko ’eto v istem času 5,246.000 ur Zd 181 milijonov frankov. Ure predstavljajo 60% v-.ega švicarskega izvoza v ZDA. Na drugi strani je Sirca uvozi’a: iz ZDA v tem času za 750 milijonov frankov blaga.
Švicarski urarji se ne razburjajo zaradi nazadovanja izvoza> čeprav inozemstvo porabi 95% vse urarske proizvodnje v Svici, ini ugotavljajo, da se konjunktura na tem trgovinskem področju vrača v normalne razmere.
Na svetovnem tržišču gumija
VEC SINTETIČNEGA, MANJ NARAVNEGA KAVČUKA
V prvih de etih mc_ecih tega leta so na svetu pro zvedli 1,25 mi’i-jona ton naravnega kavč ka- V oktobru tega leta je proizvodnja nazadoval'a v primer.avi s .eptetn brom za okrog 15 000 ton. P- treš nja ie znaša a v prvih deseti1" mescc'h tega 'eta 1,15 mi i. ona ton. 31. oktobra je bi o v za og
728.000	ton naravnega ka /čuka 67.500 ton rran. kakor ob začetku eta Proizvoda a sintet čnega kav či ka je na protno v i tem obdofo/ rap edo a a. V prvih desetih mesecih tega leta :o namreč pro z-veđ'i 443.000 ton bla a potrošil pa 407.500 ton. RaHma.o, da je ti o 31 oktobra v za ogah 115 00) tor sintetičnega kavčuka, t. j. 37 tisoč ton več kakor 1. januarja le-toin'ega 'eta.
Izgledi za bodočnost na tržišču naravnega gumija so zadovoljivi; ra imajo z'asti na večjo proizvodnjo na Malaji in v Indoneziji V letu 1949 bo svetovna proizvodnja naravnega kavčuka dose-g'a po predvidevanjih 1,750 000 ton. Računajo, da bo višek proizvodnje ki ub povečani potrošnji znašal najm-nj 100.009 fon, ki g bodo pa verjetno pokupile SZ in ZDA.
Funt kavčuka I vrste kvotira danes v Singapuru okrog 1 šiling. V iuli'u tega leta, ko je bil naravni k/’vmk naidražu. so ga plazevali 1 šil. 3 in 1/8 penija.
ZSSR NI ZADOVOLJNA Z MALAJSKIM GUMIJEM
Sovjetska zveza, ki je v teku 'amkega leta in prvih 9 mesecev 1948 kupi'a v Ma'aji 100.000 ton gvmija, je skoro ustavi'a uvoz iz Ma aje. Iz S ngapur.a poročajo, da se je Sovjetska zveza pritožila, da priha.a. o v Odeso s abše vrste gumija, kakor jih je ZSSR naročila.
Umik Sovjetske zveze je imel za posledico, da so cene ma aj-skega gumija pad'e v novembru za 6 straitg — centov. Za ZDA iri Ve iko Britanijo, je bi a ZSSR največji ku. ec ma’ajike^a gumija Verjetno bodo Rusi sredi januarja zopet pričeli z nakupovanj etra gumija v Ma'aji.
)
PROIZVODNJA GUMIJASTIH IZDELKOV V ITALIJI
Lansko eto so v 1‘a'iji proiz-ved i za 60.000 ton gumijastih iz-de kov, od tega 35.000 ton obročev za avtomobi e in ko’esa, to se pravi vec kakor pred vo.no. Italija je 'lansko leto izvozi'a zai
3.000	ton gumi.astih izde kov, predvsem na Šved- ko, v Dansko, Ho'andi o, Be gijo in Svico. Nedavno je Ita'ija :.k enila s predstavniki sovjetskih zasedbenih ob a tez v vzhodni Nemčiji pogodbo za dobavo gumijast h obročev v vrednosti 75.000 do'arjev, in to v zameno za nem.ke računske stroje. * 7
v
Žitarice na svetovnem trgu
Žita je dovolj
Po presoji ang eških izvedence z je za ku:ce koruze 1ržni svetovni položaj mnogo ugodnejši, kakor je bil am ko leto. Letina v ZDA e oko i 50% bo jša kakor anska. ZDA ne bodo ime e za to iko ko- i i-uze vec na razpo'ago za izv-rz, i ker so bi,'e n.ihove za oge ob I žetvi razmeroma ma.hne. Preostanek je bit na man., i v zcdn.ih šestih letih in je znaša! 15 milijonov kvart.er.ez. (1 kvarter-, 489 funtov, i funt _ 0,45 kg); an ko leto je preostanek znaša 33 mi-ijonov kvarterjev Zbo.faije letine pripisujejo predvsem novim vrstam semena, ki se do.ežejo s križan em. Dano je upanje, da bo tudi novi pride'ek osta na tej višini. Danes šp ni mogoče reči ko iko ameri ke-a ži a je na raz-poago za svetovni trg. Notran.a uporaba bo vsekakor precej šn a, in sicer za industrijske namene, predvsem pa kot krma. V zvezi s tem računajo tudi na povečanje izvoza slanine.
»Washington Post« prinaša nekatere podatke o razpoložljivosti ameriškega žita in pravi, da je danes povpraševanje po ameriškem žitu šibkejše, ker je bila letina po vsem svetu splošno boljša. Za prihodnje leto je posejanega več j
žita, kakor je priporočalo ministrstvo za kmetijstvo. Ako bi bila letina splošno tako dobra kakor lansko leto, Lo novi pridelek vrgel okoli 1,400 milijonov bušiov, t. j. okoli VUU mili.onov vec kakor znaša potiošnja v ZDA. Vlada že poslavlja vprašanje, kaj naj stori z žitnim preostankom. Ko bi država sama odkupila večje zaloge, bi s tem vprašanje še ne bilo rešeno. Tudi olajšave pri vzkladišcenju ne bodo zadostovale.
Po najnovejših podatkih je letos pridelala Amerika (ZDA) l,2d milijarde bušiov (1 bušel = 36 litrov, t. j okoli 24,2 kg pšenke). Pridelek v Kanadi cenijo na 393 milijonov bušiov (v Argentini na 4—5 milijonov ton, medtem ko je lanski pridelek znašal 4,7 milijonov ton); suša in mrzlo vreme sta pokvarila pšenico. Pridelek Avstralije se ceni na 191,5 Cani 228 milijonov bušiov) V Cileiu je pridelek obilen, tako, da računajo da bo Cile leta 1949 zopet izvažal pšenico. V Braziliji so pridelali 0,5 milijona ton (lani 0,345 milijona ton). Brazilija tako pospešuje pridelovanje pšenice, da v nekaj letih sploh ne bo uvažala
žita. — Obilen je bil pridelek zlasti v Sovjetski zvezi.
RAZVOJ NA AMERIŠKEM TRGU
Kljub ugodnim poročilom o letošnji letini so cene žita na ameriških borzah razmeroma čvrste in so v teku novembra celo narasle, in sicer na chicaški borzi od 227 3/4 na 239 1/2 siotmk za bušel, termin december. To pripisujejo okolnosti, da je Truman obljubil nadaljnjo državno pomoč za ohranitev cen. Pri vsem tem so zaključki v Chicagu 10. decembra pokazali rahlo nazadovanje cen v primeri s prejšnjimi kvo-tacijami. Prav tako je padla cena so,e, in si er 5 stotink dolarja pri bušlu; soja je kvotirala 17 1/2 stotink. Pšenica je nazadovala za 1/4 do 1 3/8, koruza za 3 /8 do
7 /8, jermen za 1/4 do 1/8 in rž za 1 1/2 do 2 1/2 stotink.
Zanimiva je primerjava kvo'a-cij z lanskim letom: Pšeni a za december letos 239 7/8, lani 310, za maj letos 230 1/2 (lani 298); koruza za december 143 5/8 (lani 257 3/4), za maj 148 5/8 (250 1 /2); ječmen za dec. 0,82 1/4 (122 1/4), maj 0,77 1/8 (115).
#
JUGOSLAVIJA AVSTRIJI. Ju-gos'avi.'a bo nabavi'a Avstriji znatne ko'ičine svinca in svinčenih spojin. Za zdaj predvidevajo poši'jko v vredno-.ti 126 000 dolarjev.
B O K Z A
VALUTE V MILANU
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Funt št. zl. Nayo’eon Do ar Francoski frank Švicarski frank Funt . t. papir A' str j.ki šiling Zlato	10-XII 9.300 7.1 0 645 130 161 1.825 15 945	22-XII	M'n. 9.250	9.250 7.1o0	7.150 645	645 130	130 164	161 1.950	1.825 16	15 960	945	Maks. 9.400 7 3JO 665 140 165 2.000 16 960	Južna že'eznica Spo šne za. arov. Asuicuratrice Riun. air. sic. Jero imić ilstra-Trst« »l ošin Mar tino’, ič	10-XII 2.220 8.650 950 2.060 1.400 710 5 153 1.200	22-XII 2.425 8.900 1.000 2.100 1.400 700 5 150 1.150	Min. 2 180 8.350 903 2.003 1.400 700 5.150 1.153
				Prt muda	3.765	3.765	3.765
BANKOVCI V ZURICHU				Tripkovič	5.900	5.900	5.900
dne	22. decembra 1948			O enJri tram	1.020	1.020	1.020
ZDA	3,98	Belgi, a	7,35	Terni	464	482	450
Ang ija	12,40	Ho a-ndiska	73,—	ILVA	260	279	256
Franci a	0,78	Švedi ka	75,—	Zdr. j ad. ladjed.	284	265	265
Ita'ija	0,61	Pa estina	8,75	Ampe’ea	300	300	300
Avistrija	9,50	Španija	11,20	Arrigani	320	320	320
Ce-hoj',ovaška	0,93	Argentina	48,—	Soške cementar.	135	135	135
Maks. 2.455 9.053 1.000 2.160 1 403 710 5.150 1.200 3.765 5 900 1.020 292 279 284 303 320 135
Tržni pregled
Tukajšnje in bližnja tržišča potekajo nasplošno s tendenco krepkejših cen. Blagovni promet se je pred božičnimi prazniki znatno povečal, ni pa še dosegel stopnje, ki je normalna pri poslovanju na koncu leta. Na nakupe vpliva večja trenutna kupna zmogljivost potrošnikov. Temu razlogu je pripisati nenormalno (četudi pričakovano) gibanje cen navzgor, večkrat celo v nasprotstvu s sezonsko konjunkturo.
Posebno pozornost vzbuja zdaj položaj industrijskih izdelkov, katerih cene rastejo, kljub temu, da večina industrijskih proizvodov ni poprej sledila padcu cen kmetijskih pridelkov. Mednarodni tržni položaj je v marsičem odločilen za potek lokalne trgovine industrijskih proizvodov. Naj v tem pogledu omenimo, da je n. pr. nov tečaj funta šterlin-ga nasproti liri v razmeriu 1 funt = 4,03 dolarja, povzročil znatno podražitev mnogih proizvodov na mednarodnih tržiš Mh, kakor n. pr. indijskega bombaža, vo'ne. jute, surovih kož, cina, itd., ker bo posredno ali neposredno vplivalo tudi na ostali tržni položaj. *
ŽITARICE
Bližnja tržišča žitaric potekajo mirno; kupčij je le malo. Podražitve, ki jih že beležijo na nekaterih tržiščih imajo verjetno le začasni značaj v zvezi s trenutnim večjim povpraševanjem. Na bližnjih tržiščih Benečije so zadnje najniž e in najvišje kvota ije žitaric naslednje: pšenica I 10 003 —10.500 lir za stot, II 9.800— 10 000, III 9 500—9.800; koruza 4.600—5.400 po kakovosti; oves 3.700—4.600; ječmen 5.600—6.000; rž 6.900—7.200.
ŽIVINA
Tržni položaj v bistvu neizpre-menjen. Na nekaterih trgih so cene gove e živine še vedno v porastu. Večje zanimanje vlada za pitane prašiče. V porastu cene drobnih Živah. Za primer bomo navedli naslednic kvotacije:
Rovigo: Voli lir 280—300 za kg žive teže, krave I 280—300, II 260—280; teleta 430—450. Pitani prašiči 360—380. prašički 300— 320. Kokoši 580—600; race 450— 470: gosi 360—380.
Modena: prašički do 20 kg lir 350—380 za kg, nad 20 kg lir 340 —360. Prašiči od 100—120 kg lir 340—350, do 150 kg lir 350-365, nad 150 kg lir 365—390.
Otvoritev živinskega sejma v Ba.7o-rci nam bo odsej služil za boljše presojanje živinskega trga na tržaškem področju.
OLJE
V	Trstu je podražitev olivnega olja na proizvodnih področjih povzročila v zadnjem tednu povišek do 50 lir za kg za finejša olja, do 30 lir pa za običajno tolivno o' e. V južni Ita1 i;i so že zabeležili za najfinejše olje brez napak kvotacijo 700 lir za kg
RAZNA ŽIVILA
V	Trstu na debelo za kg: maslo lir 1.300—1.330; gorgonzola 1 70—750; ovčji sir 950; ementhal 850—880. Prekajena slanina 620— 670; slanina 550—610; mast 480— 550; furlanska salama 1.400; ogrska salama 1.450—1.720. Kava Brazil 625—640, Santos ekstra 820—890, Kostarika 950—980, San
Domingo 850—890. Orehi I 280 — 300, bosanske češplje 250—270. Bela krušna moka 105—110, koruzna moka 70—80, testenine 140 —150, sladkor 335—340. Marmelada mešana 250—280, iz marelic 300—350.
LES
V	zadnjem tednu se je dotok lesa iz zaledja nekoliko zmanjšal. Povpraševanje inozemskih kupcev pa je še vedno precejšnje. V Tr-tu so osta1e cene neizpre-menjene. V prosti luki veljajo naslednje cene: Zagona jelovina in smrekovina »tombante« lir 22.000; tramovi u. T. 13.000; hra-stovina 55.000; parjena žagana bukovina 36—33.000; rezana naravna bukovina 26.000.
Z italijanskih lesnih tržišč poroča io še vedno o precej dobrih poslih. Kupci vztrajajo vsekakor še vedno pri starih cenah. Lesni trgovci gledajo z optimizmom na spomladanske posle.
KOVINE
V	Trstu na debelo: bakrena žica lir 460 za kg, bakrene plošče lir 560; svimene cevi 330, svinčene plošče 340; cin 1.700; aluminij 380; železo normalen prem. lir 105; profilirano železo 125; žeblji 145; železne plošče 125; železo za betonske konstrukcije 19 —60 mm lir 105, cevi iz surovega železa lir 240.
TKANINE
V	Trstu za meter fco grosist: za ženske plašče iz čiste vo’ne lir 2.100—3.000, enako za česano blago 3000—4.000; za ženske zimske plašče 2.600—5.000; za moške zimske n’ašče v o na II vr te 2 400 —3.600; " iz volne najboljše vrste lir 6.000—8.500.
Tovarne so poslale v ogled prve spomladanske vzorce tekstilnega blaga: izgleda da bodo nove cene tega blaga za 10 odst. draž’e od cen, ki so jih be'eži'i v pretekli spomladanski sezoni.
STEKLA JE DOVOLJ
Vz'ic ve iki potrošnji 'tek'a pred zimo so ?k adišča stekla v Ita i. i po’na Letna potrošn. a po okenskem stek’u znaša okoli 8 mi ijonov kv. m. Industrijska pori et;a ’ahko proizvedejo oko i 14 milijonov kv. m- Botro nja v pred-
Izdaja: Založništvo »Gospodars va« Odgovarja: Dr. Mirko Koršič Tiska »ZaAčmžna tiskarna« v Trstu
AVTOPODJETJE CERJA
VOZNI RED
ODHODI:	NOVI GRAD 6.30,
KOPER 6.09, 12.30 in 16.30; BUJE 16.30; PORVOROZ 6.30, 12 30. 16.30,	17.45; REKA 7; LJUB-
LJANA 7; KOPER • - SEŽANA 8.10, 13.
PRIHODI: NOVI GRAD 19; KOPER 9, 9.30, 11, 11.39, 18 45, 19, 19.30; BUJE 9.30, 11; PORTOROŽ 9, 9.30. Tl. 18.45. 19; REKA 18; LJUBLJANA 18.30; SEŽANA — KOPER 8, 14.
A~
Volk Karel
JESTVINE
TRST — BAZOVICA št. 99
KMETJE. VRTNARJU
Vse za vaše gospodarstvo prodaja po ugodnih cenah
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA
Urad in skladišče : Ul. Ugo Fessolo 1, telefon 94-34 Prodajalna v Trstu : Ul. S. Me cadente 4, telefon 88-19
Prodajalna v Miljah : Ulita Mazz ni 1
Zadruga Prodajalcev Kuriva
D. Z O Z.
Trst — Ulica Milizie št. 17-19 (Montebello)
Netekoče gorivo
Telefon : Urodi :	št. 95-918
Sklad šča : it. 9e-5i0
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD
ADRIJA-EXPRESS
TRST - ULICA FABIO SEVERO ŠT. 5b - TRST TELEFON 29-2-43
vojnih letih (1938) je znaša'a 6 mi i onov kv. m. Današnja potrošnja bi mora1 a biti zaradi ogromne vojne škode mnogo večja kakor je v rem’ci. Okoli 6 mi'ijonov kv. m stek’a predstav ja nai-produkcijo, ki o ta.a v za’ogah. Po’eg tega krije 25% domače potrebe uvoz stek’a. Tako je Ceho-s’ovaška od prvega .amia ja 1948 do danes, t j. nekako do konca novembra izvozila v Ita ijo 1,5 mili ona k v. m šip. Do konca 'eta bo ta uvoz do egei oko'i 2 milijona kv. m- Italija p a uje ta uvoz z izvozom južnega sad. a-
TRGOVINA S SLADKORJEM V TRSTU
Trgovina s sladkorjem se je v Trstu po vojni popo’noma spremenila. V letih pred vojno je znašal dovoz sladkorja v Trstu 745.000 q. na leto. Cehoslovaška je bila najmočnejši uvoznik, za njo Italija in Avstraija ter Madžarska. Iz Trsta se je sladkor izvažal v italijansko Vzhodno Afriko, Grško, Tunis, Libijo", Egipt, Dodekanez, Palestina itd. Po vojni se je pridelek sladkorja v Cehoslovaški zmanjšal in se je ! spremenila struktura zunanje trgovine. Prišlo je na njeno mesto
blago iz čezmorskih dežel. V prvih 10 mesecih 1948. je dospelo po železnici 95.803 q in po morju 630.647 (pred vojno po železnici 700.000 q in po morju 45.009 q.) Tudi Jugoslavija je uvozila 18.243 q, Italija 28.000 q, Cehoslovaška 48.515 q. Sedaj trna Kuba prvenstvo pri uvozu. Sredozemske zemlje, Egipt, Turčija, Palestina so posta'e avtarkične in ostale sredozemske zemlje dobivajo po ERP in trgovskih pogodbah sladkor s področja dol aria in funta. Vendar češkoslovaški rafinirani ! sladkor pritiska na sredozemske trge. Češki sladkor je dražji, j Brazilski sladkor je cenejši, to- |
da slabše kakovosti. Obstajajo W di poljske ponudbe.
POCENITEV POPRA
Zaradi obilnega letošnjega delka je poper počen 1. Indij1 ^ n. pr. pridelala le os vsaj odst. popra več kakor lani ia segla proizvodnjo 25 milijo'', ton. Vsaj 50 odst. pridelka t" prodali v ZDA, ki bo na. stil na ta način zmanjšanje bave iz Indonezije.
Ita':i;'im,=(kemu ipo’tnemu stru je bil pred ožen od’ok, zvišuje maksimalni znesek poštne nakaznice od 20.000
50.000 lir.
A		A -	-	'		
Hrovat Vladimir		Pertot Danilo
JESTVINE		Popravljalni ca avtomobilov
Trst, ul. Cotogna 19		Trst, Barkovlje, ul. Perarolo 3
		
A			 "		A
Ravbar Ivan		Scheimer Teodor
JESTVINE		MIROD1LNICA
TRST		TRST - Barkovlje
ul. dellTstria 68, tel. št. 903-73		Ul. Cerreto 2, tel. št. 64-61
		
A	A	
Bidovec Rudolf		Taučer Franc
JESTVINE		MIZARSKA DELAVNICA
		TRST
Trst, ul. Genova 13. tel. 77-00		Ul. S. Francesco 22 tel. 45-27
		
A	A '	
Brata Višini		TECHNA
JESTVINE		IMPORT - EXPORT
		Trst, ul. F. Filzi 17, tel. 5907
Trst, ul. Roma 15, tel. 30-94		Telegrami: TEHNALUIN
		
J'		A
Orel Josip		Obersnel Andrei
JESTVINE		JESTVINE
Trst, ul. Ghega 8	Tel. 38-69		TRST, ul. Maiolica 1
		
A	A	
Gec Alojz		Milovnik Andrej
DELAVNICA IN		JESTVINE
PRODAJALNA ČEVLJEV		
TRST - Rojan, trg Tra i Rivi 2		TRST, ul. Udine 27
		
A	A	
Švagelj Stanislav		Meden Gizela
JESTVINE		JESTVINE
TRST - Barkovlje		
Str. del Friuli 269		Trst, ul. Aless. Lamarmora 18
		
A	“ -		S
Doles Ivan		TRANS-TRST
Izdeluje konjsko opremo		UVOZ — IZVOZ
aktovke, torbica itd.		
TRST, ul. Gaspare Gozzi 3		TRST, ul. della Borsa 1
		
A 		~ 				m
Barič (Barini) Roman		Gregorič Avgust
D.plomirana miz. delavnica		JESTVINE
		TRST
TRST, ul. Ruggero Manna 23		Ul. Commerciale 25, tel. 29658
		
	A	
Krže Ivan		Šmuc Roman
DROBNARIJE IN LESENI		JESTVINE
IZDELKI		
Na drobno	Na debelo		TRST
TRST, trg. S. Giovanni 1		Ul. C. Battisti 13, tel. 56-73
I ZADRUŽNI KONSORCIJ TRGOVCEV Z MILI
ZA TRST IN OKOLICO
ima v zalogi raznovrstno blago po ugodnih cenah
Člani obiščite naše skladišče
TRST - ULICA VALDIRIVO ŠT. 3
ADRIAIMPEX
DRUŽBA Z O. Z.
UVOZ	IZVOZ
TRST, UL. VALDIRIVO 11
MESIMPORT DRUŽBA Z O. Z. Uvoz živine in mesnih izdelkov TRST Ulica R. Timeus 4/b - Telefon 95-200 	/
TVRDKA J. FERF0LJA

MLEKO - MA99 - SVEŽA JAJCA - SU
Zastopstvo in prodaja tirennrrskega in lombardskega čajnega masla Sedež: Ul. A. Caccia 3 TRST Skladišče : Ul. Cadorna l9 	^
ZADRUGA PRODAJALCEV MLEKA prodaja PRISTW0 PASTERIZIRANO MLER0 S 3% MAŠČOBE Trst - Ulica Ginnastica 1/W L^ V
SOC. AN. M CA AMO, ATOM - ^

\ ^	AVIUMOBILK - TEHaIČNE POlBB^ f TELEFON 54 - 20	TRST, UL. FABIO SEVERO

FRANJO RUPENA & C> d. z 0. z. Uvoz - Izvoz TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-48
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, o g l j e m> drvmi za kurjavo
Zaloga vina	Avtoprevoznik^/1