1 petek, 8. decembra 2023 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 8. decembra 2023, leto 8, šte­vil­ka 21 Pred Maistrovim letom Gradnja na planini razburja Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, so se rojaku poklonili tudi v Kamniku, kjer se že pripravljajo na dogodke v prihodnjem letu, ki ga je vlada razglasila za Maistrovo leto. Elektro Ljubljana na Veliki planini gradi povezovalni kablovod med dolinama Črne in Kamniške Bistrice. Poseg pa razburja pohodnike in naravovarstvenike ter Zavod za varstvo kulturne dediščine. Aleš Senožetnik časa težave z oskrbo z elek­ triko. Kot so nam pojasnili, jim je po tleh in po drevesih uspelo urediti začasno napa­ janje, ki je še zdaj v uporabi, saj ceste in z njimi kabelske kanalizacije še vedno niso sanirane. 3. stran Aleš Senožetnik Ljubljana, Kamnik – Grad­ nja je menda nujna in v ko­ rist tamkajšnjih prebivalcev in podjetij. Avgustovske poplave so odnesle del omrežja, zaradi česar so imeli na tem območju dlje NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO SMUČKA RENTAL IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME PRIDRUŽITE SE NAM SMUČIŠČU VELIKA PLANINA IN UŽIVAJTE NA SNEGU Venec pred spomenik Rudolfu Maistru je položil minister za obrambo Marjan Šarec / Foto: Aleš Senožetnik Pirc, ki je v svojem nagovoru poudaril tudi pomen Mai­ stra kot kulturnika. »Bil je izjemen kulturnik, ki je s pe­ smijo združil ljudi in jih spodbujal k temu, da glasno izražajo lastno identiteto,« je med drugim povedal Pirc in poudaril njegov prispevek kot borca za severno mejo. Kot slavnostni govornik je na letošnji slovesnosti zbra­ ne nagovoril poslanec držav­ nega zbora Matej Tonin. ski.najem@gmail.com Slovesnost s pestrim kulturnim programom v Domu kulture Kamnik / Foto: Klemen Brumec »General Maister nam je pokazal smer, kako se brani domovina. Z orožjem in pe­ resom,« je poudaril Tonin in dodal, da dandanes ne smemo pozabiti na svoje ko­ renine. »Svetlo prihodnost bomo otrokom zagotovili z znanjem, s prenašanjem naše kulture in z vzgojo vre­ dnot, na katerih je utemelje­ na naša domovina,« je dodal in sklenil: »Slovenija in glo­ balni svet sta polna težkih izzivov. Slovenci bomo zma­ govalci, če si bomo drznili sanjati nepredstavljivo in če bomo naredili tudi tiste stvari, za katere nas drugi prepričujejo, da so nemogo­ če. Tako kot general Mai­ ster. Iz nemogočega je nare­ dil mogoče.« Na letošnji slovesnosti so podelili tudi priznanja za večletno delo oziroma za iz­ jemne zasluge pri ohranja­ nju spomina, sporočilnosti in veličine generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev. Poleg dr. Alojza Šteinerja in Podružnične šole Rudolfa Maistra Unec je na predlog Društva general Maister Ka­ mnik priznanje prejel tudi Rudolf Pfajfar, in sicer za dolgoletno aktivno delo in pomemben prispevek pri ra­ zvoju in vse večji prepoznav­ nosti Zveze društev general Maister in društev v njeni sestavi. Prihodnje leto bo minilo 150 let od Maistrovega rojstva in 90 let od njegove smrti. V počastitev obletnic je vlada leto 2024 razglasila za Mais­ trovo leto. V okviru priredi­ tev bo pomembno vlogo odi­ gralo tudi njegovo rojstno mesto Kamnik, kjer so že oblikovali interdisciplinarno komisijo za dogodke in pri­ reditve, ki je že začela delo­ vati. V Kamniku si tako lah­ ko obetamo več razstav, recitalov in drugih priredi­ tev, posvečenih Rudolfu Mai­stru. Poleg marčevske počastitve občinskega pra­ znika, ki ga občina praznuje na njegov rojstni dan, bo aprila potekala tudi slav­ nostna akademija, načrtuje­ jo ilustrirano izdajo njego­ vih pesmi, pripravljajo tudi Maistrovo literarno transver­ zalo. Izšla bosta tudi spo­ minski kovanec in znamka, posvečena Maistru. Pri pri­ pravi vsebin programa sode­ lujejo tako rekoč vse osred­ nje kamniške kulturne ustanove in zavodi. OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE ŠPORT ZANIMIVOSTI Potrdili rebalans in predlog proračuna Izkazali smo se s solidarnostjo Kregar v hramu slavnih Zamolčani kamniški rojak Na zadnji seji so svetniki med drugim obravnavali rebalans letošnjega proračuna, ki je bil potreben zaradi nakazila predplačila državnih sredstev za sanacijo po poplavah v višini 8,2 milijona evrov. O njenem delu v prvih mesecih na položaju kamniške podžupanje smo se pogovarjali z Romano Učakar. stran 2 stran 3 V zibelki svetovnega triatlona, sloviti Kailui Koni na Havajih, kjer letos praznujejo 40-letnico tega tekmovanja, je bil na odprtju svetovnega prvenstva v ultraman triatlonu kamniški triatlonec Miro Kregar sprejet v ultramaratonski hram slavnih. stran 18 Pred osemdesetimi leti je umrl »eden najmočnejših pesniških glasov slovenskega ekspresionizma« in ob Prešernu najboljši sonetist, France Balantič. stran 20 Bimi d.o.o., Kamniška Bistrica 3, Stahovica Kamnik – V četrtek, 23. no­ vembra, ko praznujemo dr­ žavni praznik dan Rudolfa Maistra, so spomin na kam­ niškega rojaka, generala in pesnika počastili tudi v nje­ govem rojstnem mestu. Že na predvečer praznika so v njegovi rojstni hiši odprli razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov – iz virtualnega v resnično. Na dan praznika so v organi­ zaciji Društva general Mai­ ster Kamnik ter Gimnazije in srednje šole Rudolfa Mai­ stra Kamnik že v dopoldan­ skih urah pred njegov doprsni kip ob srednješol­ skem centru položili cvetje. Slovesnosti pa so potekale tudi popoldne. Ob njegovem spomeniku na Trgu talcev se je ob prisotnosti častne eno­ te Slovenske vojske ter zasta­ vonoš veteranskih in domo­ ljubnih organizacij ter v spremstvu podžupana Uro­ ša Pirca ter predsednika Društva general Maister Ka­ mnik Jožeta Berleca Maistru poklonil tudi minister za ob­ rambo Marjan Šarec. Sledila je osrednja slove­ snost s pestrim kulturnim programom v Domu kulture Kamnik, kjer je zbrane najprej pozdravil podžupan Info 070 818 400 Ideja za darilo namesto nogavic, kravate ali pižame Podarite naročnino na časopis Gorenjski glas! Podarite naročnino na časopis Gorenjski glas! Svoje najbližje boste razveselili vsak torek in petek, ko bodo prejeli Gorenjski glas. Novice iz vse Gorenjske, zanimive zgodbe, križanke, TV-spored, šale – kaj več bi si še lahko želeli? Za vse možnosti naročnin pokličite 04/201 42 41 vsak delavnik od 8. do 15. ure, pišite na narocnine@g-glas.si ali kliknite na www.gorenjskiglas.si/prijavanoveganarocnika Priloga od 9. do 16. strani 2 petek, 8. decembra 2023 Občinske novice Dve priznanji v Kamnik Maša Likosar Kamnik – Turistična zveza Slovenije je novembra na Primorskem ob Dnevih slovenskega turizma razglasila prejemnike letošnjih priznanj tradicionalne akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna 2023. V 15 kategorijah sta bila med nominiranci tudi staro mestno jedro Kamnika in glamping Slovenia Eco Resort. V spletnem glasovanju je v kategoriji glampingov že tretjič zmagal Slovenia Eco Resort, Kamnik pa je v kategoriji starih mestnih jeder osvojil tretje mesto. Priznanje za prvo mesto med glampingi je prejel Matjaž Zorman, oče Slovenia Eco Resorta. Priznanje Kamniku pa je sprejel Luka Svetec, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik, ki je ob tem dejal: »Ti dve priznanji in še številna druga, ki jih prejemajo kamniški turistični ponudniki, so odličen kazalnik, da gre razvoj Kamnika tako na področju turizma kot kulture in podjetništva v pravo smer. Iskreno čestitam Slovenia Eco Resortu, ki s prejetim priznanjem dokazuje, da je njihov glamping ljubljenec slovenskih src. Prav tako sem izjemno ponosen na vse ponudnike, trgovce, rokodelce in umetnike, ki vztrajajo že mnogo let in skupaj s prebivalci tvorijo živahen utrip v kamniškem starem mestnem jedru. Tretje mesto v močni konkurenci drugih čudovitih slovenskih jeder je vsekakor lepo priznanje.« Vseslovensko tekmovanje v urejenosti in gostoljubnosti je letos potekalo pod sloganom Na izlet s Turistično zvezo Slovenije, s čimer so promovirali novo digitalno aplikacijo Moj izlet, ki so jo letos ponudili v brezplačno uporabo. OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja JAVNI POZIV K PREDLOŽITVI PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KAMNIK ZA LETO 2024 Kandidate za občinska priznanja lahko predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, društva in drugi subjekti s sedežem na območju občine Kamnik. Priznanja Občine Kamnik so: – – – – bronasto priznanje Občine Kamnik, srebrno priznanje Občine Kamnik, zlato priznanje Občine Kamnik, naziv častni občan občine Kamnik. Podrobnejša vsebina poziva z obrazložitvijo pomena posameznih priznanj in obrazec, na katerem se poda predlog, sta objavljena na spletni strani Občine Kamnik (http://www. kamnik.si/). Pisne predloge je treba nasloviti na: Občinski svet Občine Kamnik – Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, s pripisom: »Predlog za podelitev občinskega priznanja za leto 2024«, in sicer najkasneje do 12. januarja 2024. www.kamnik.si Komisija bo obravnavala samo popolne predloge, oddane na obrazcu za vložitev predlogov za podelitev občinskih priznanj za leto 2024. Ivanka Učakar, PREDSEDNICA KOMISIJE OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 22. decembra 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 14. decembra 2023. Sedma redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Potrdili rebalans in predlog proračuna Na zadnji seji so svetniki med drugim obravnavali rebalans letošnjega proračuna, ki je bil potreben zaradi nakazila predplačila državnih sredstev za sanacijo po poplavah v višini 8,2 milijona evrov. Aleš Senožetnik Kamnik – Na novembrski sedmi redni seji občinskega sveta, so svetniki še v drugem branju potrdili predlagana odlok o izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občin Kamnik in Komenda, ki opredeljuje način, predmet in pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe, ter odlok o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občin Kamnik in Komenda. Gre za koncesijski akt, s katerim bodo določeni predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe, hkrati pa odlok ureja tudi druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. Ob obravnavi točk so nekateri svetniki poudarili tudi ponavljajočo se težavo nepravilnega odlaganja odpadkov na nekaterih ekoloških otokih, pri čemer so se zavzeli za povečan nadzor in ozaveščanje prebivalcev. Še drugič potrdili prostorski akt za kamnolom Na dnevnem redu je bila tudi druga obravnava občinskega podrobnega prostorskega načrta za kamnolom Stahovica 2, ki ga je občinski svet prvič obravnaval aprila. Sledila je javna obravnava dokumenta, ki ga je na pobudo družbe Calcit izdelalo podjetje Locus. Nuša Britovšek iz družbe Locus je, tako kot že ob prvi obravnavi, poudarila, da se območje kamnoloma sicer povečuje, a zaradi izčrpanosti sedanje lokacije. Družba Calcit namreč ne bo povečevala kapacitete nakopane rude, tako da tudi ne gre pričakovati povečanja tovornega prometa na ta račun, česar se poleg drugih okoljskih vidikov bojijo nekateri krajani okoliških vasi. Te teme pa so vzbudile tudi največ pozornosti svetnikov, ki so na koncu odlok potrdili z 21 glasovi za in dvema proti. Celovita presoja vplivov na okolje sicer ni bila izvedena, saj so svoje zahteve in pogoje v zvezi s kamnolomom in njegovo širitvijo podali nosilci urejanja prostora v okviru tretjih spre- Novembrska seja kamniškega občinskega sveta / Foto: Občina Kamnik memb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Omilili pogoje za mesto direktorja Potrdili so tudi novelacijo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem in šport Kamnik. S potrditvijo so omilili pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorja zavoda. Doslej zahtevano univerzitetno izobrazbo in znanje dveh tujih jezikov so nadomestili z visokošolsko izobrazbo oz. izobrazbo prve bolonjske stopnje, zadoščalo pa bo že znanje enega tujega jezika. Kot je pojasnila vodja oddelka za družbene dejavnosti Katja Vegel, so se za spremembo odločili zaradi vrste neuspelih javnih razpisov. V zadnjih desetih letih so namreč zavod več kot polovico časa vodili vršilci dolžnosti direktorja, posameznik pa ga je vodil v povprečju le 20 mesecev. "Vsekakor takšna fluktuacija ne more biti v prid delovanju javnega zavoda," je dejala Veglova, ki je dodala, da so glede spremembe pridobili tudi mnenje ministrstva za javno upravo, kjer so pojasnili, da zakon o javnih zavodih specifičnih pogojev za imenovanje direktorja ne ureja in pogoje prepušča ustanovitelju. Sprejet je bil tudi predlog pravilnika o sofinanciranju turističnih društev v občini, katerega cilj je ustreznejše ovrednotenje programov turističnih društev ter podrobnejša določitev postopka obravnave vlog na razpis za društva. Na dnevnem redu tudi rebalans in proračun Zadnji dve točki tokratne seje pa sta bili posvečeni rebalansu letošnjega proračuna in prvi obravnavi proračuna za prihodnje leto. Peti rebalans je bil potreben po navodilu ministrstva za finance po predplačilu sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic avgustovskih poplav. Občinam namreč pripada predplačilo v višini 40 odstotkov prijavljene škode, zaradi česar je Občina Kamnik že prejela dobrega 8,2 milijona evrov, za kolikor so se po sprejemu rebalansa tudi povečali oce- kanalizacije pa 485 tisoč evrov. Kot je povedal podžupan Uroš Pirc, ki je v odsotnosti župana Mateja Slaparja vodil novembrsko sejo, so se v Kamniku kot eni izmed prvih občin že resno lotili sanacije po poplavah in tako denimo tudi že sanirali plaz na Županjih Njivah. Kot je še povedal podžupan, v sistem za popis škode Ajda oddajajo tudi še nastalo škodo, ki je v občini nastala še ob jesenskih neurjih ob koncu oktobra in začetku novembra, pričakujejo pa tudi nakazilo preostalih šestdeset odstotkov ocenjene škode. Občinam pripada predplačilo v višini štirideset odstotkov prijavljene škode, nastale v poplavah, zaradi česar je Občina Kamnik že prejela nekaj več kot 8,2 milijona evrov. njeni skupni izdatki proračuna, ki po novem znašajo 48,7 milijona evrov oz. 20,3 odstotka več kot v sprejetem proračunu. Vzpostavljene so bile tudi nove postavke za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč v višini 8,2 milijona evrov, iz katerih bodo na občini pokrivali stroške za sanacijska dela na podlagi programa sanacije. Za sanacijo občinskih cest je tako namenjenih dobrih 805 tisoč evrov, za sanacijo zemeljskih plazov pa 3,36 milijona evrov. Za sanacijo vodovodov je dodatnih 2,38 milijona evrov, sanacijo začasnih deponij 896 tisoč evrov, za začasne nastanitve 300 tisočakov, za sanacijo Sledila je prva obravnava predloga proračuna za prihodnje leto, v katerem so prejemki ocenjeni na 37,7 milijona evrov, skupaj z ocenjenim prenosom iz letošnjega leta pa bo na voljo 39,1 milijona evrov. Ravno toliko pa predvidevajo tudi izdatkov. Od tega bo za približno 14,2 milijona evrov investicijskih odhodkov. Prva obravnava je med svetniki vzbudila precej vprašanj in predlogov, do katerih se bo občinska uprava opredelila do druge obravnave, zato se takrat po oceni nekaterih svetnikov obeta sprejem precej drugačnega dokumenta, kot so ga obravnavali tokrat. 3 petek, 8. decembra 2023 Občinske novice Izkazali smo se s solidarnostjo Gradnja na planini razburja 1. stran O njenem delu v prvih mesecih na položaju kamniške podžupanje smo se pogovarjali z Romano Učakar. Aleš Senožetnik V času odsotnosti župana Mateja Slaparja vas večkrat vidimo v vlogi govorke na različnih prireditvah. Kako sta si s podžupanom Urošem Pircem razdelila delo v času županove odsotnosti? Prav veliko časa za usklajevanje ni bilo, saj so nas takoj po tem, ko sem nastopila funkcijo podžupanje, prizadele avgustovske poplave. Podžupan Uroš Pirc je od vsega začetka veliko na terenu, organizira delo gradbene mehanizacije, vodi tudi tehnično pisarno in vse, kar se tiče sanacije. Jaz pa sem prevzela druge naloge: namestitve evakuiranih, koordiniranje prostovoljcev, razdeljevanje pomoči med prizadete v poplavah. Takrat je bilo treba iti na teren, med ljudi. Tam sem resnično izvedela, kaj ljudje potrebujejo, kaj jih najbolj tare. Večina ljudi pravzaprav ne potrebuje veliko. Nasmehe na obraz smo privabili že s toplo besedo in paketom najnujnejših potrebščin. V moje delo spada zastopanje občine na prireditvah, udeleževanje sestankov v zvezi s projekti, ki se tičejo turizma in družbenih dejavnosti. Sodelujem v komisijskem odboru za dogodke in prireditve ob Maistrovem letu, ki nas čaka v naslednjem letu. Redno komuniciram z občani. Kakšne so bile potrebe po tovrstni pomoči na prizadetih območjih? Predvsem v prvih dneh smo prejeli ogromno klicev ljudi, ki so želeli pomagati na različne načine. Naredili smo sezname vsega, kar smo imeli na voljo. Od posameznikov in tudi podjetij smo prejeli ogromno hrane, oblačil, higienskih pripomočkov in čistil. Zaloge smo skladiščili v prostorih Krajevne skupnosti Duplica, s katero smo ves čas sodelovali. Ker je bilo ponudbe ogromno, odjemalcev pa ne toliko, smo šli na teren med ljudi in poskušali pridobiti čim več informacij o tem, kaj ljudje dejansko potrebujejo. Poleg ogromno hrane, vode, razkužil in čistil, ki so jih podarila različna podjetja, smo razdelili prenosne računalnike, ogromno šolskih potrebščin, pralne oz. sušilne stroje, zamrzovalno skrinjo, hladilnik. Eden od občanov je ponudil celo peč na pelete. Ko smo na terenu našli gospo, ki ji je peč na pelete zalila voda, smo ju povezali in ji peč tudi dostavili, Podžupanja Romana Učakar / Foto: Aleš Senožetnik čeprav prestavitev ni bila najlažja. Ni lepšega občutka kot ob pogledu na srečno osebo, ki je dobila, kar ji je bilo čez noč odvzeto. Ogromno je bilo koordinacije, da je pomoč res prišla v prave roke, saj tisti, ki so jo zares potrebovali, niso sami poklicali. Do teh ljudi smo prišli osebno; kljub temu verjamem, da je bil v poplavi vsega kdo nevede spregledan. Moram pohvaliti tudi Društvo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje in Anito Ogulin, s katerima smo še danes v stiku in sta nam s humanitarno pomočjo veliko pomagala. Bila je tudi ogromna potreba po psihološki pomoči. Nudilo jo je strokovno zdravstveno osebje. Sicer ste kot podžupanja zadolženi za družbene dejavnosti in razvoj trajnostnega turizma. S katerimi projekti se trenutno ukvarjate? Ravno v tem tednu (pogovor je potekal 21. novembra, op. a.), se odpravljamo v avstrijski Trofaiach, s katerim je Kamnik pobraten že 25 let. Ob tej priložnosti se bomo dogovorili tudi, kako bomo počastili obletnico. Sicer pa trenutno zaključujemo obnovo igrišča na Vrhpoljah. Z dokončanjem malenkost zamujamo tudi zaradi poplav, saj je izvajalec del, Komunalno podjetje Kamnik, močno vpleten tudi v sanacijo. Prav tako se zaključuje projekt montaže sončne elektrarne na kegljišču. Vse je že pripravljeno, čakamo le še dokumentacijo. Zelo sem ponosna tudi na projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, v okviru katerega je nastala tudi pohodniška pot in ki je ravno v tem času med 24 finalisti evropskega natečaja Aria 2023. Prav tako poteka projekt Digitalne generacije (Digital generations), v katerem sodelujejo tudi partnerji iz Francije, Grčije in Bolgarije. Glavni cilj projekta pa je digitalno opismenjevanje starejših s pomočjo znanja mlajših generacij. Nadaljujemo tudi projekt starih hišnih imen, ki smo ga začeli lani, njegov namen pa je, da zbiramo in ohranjamo stara hišna imena in jih tako zaščitimo pred pozabo. V tem času se ukvarjamo tudi z decembrskim programom, ki bo znova pester – vse od prižiga lučk, odprtja drsališča in prazničnega bazarja do zaključka leta s koncerti in silvestrovanjem na prostem. V predvolilnem programu ste se zavzemali za ureditev otroških igrišč z inovativnimi igrali za otroke s posebnimi potrebami. Kakšne so sicer možnosti in načrti za izgradnjo igrišč v občini? V zadnjem obdobju smo v občini uredili več športnih in otroških igrišč. Igrišče na Gozdu, Vrhpoljah, skupaj z donatorji smo po poplavah uredili igrišče na Krivčevem. V Krajevni skupnosti Kamnik – center pa primanjkuje rekreativnih športnih površin. Te se bodo v prihodnje umestile na območje med osnovni šoli Toma Brejca in Frana Albrehta, kjer vidim tudi priložnost za izgradnjo igral za otroke s posebnimi potrebami. Med šolama bomo zgradili tudi košarkarsko in nogometno igrišče ter krožno tekaško stezo iz tartana. Sicer pa me veseli, da smo pridobili vsa potrebna soglasja lastnikov za ureditev trim steze nad Zapricami. Potekala bo po isti trasi kot pred leti, uredili bomo tudi postajališča za vadbo na prostem, združili pa jo bomo še z gozdno učno potjo za mlajše otroke. Vesela sem, da smo korak bližje uresničitvi tega projekta, ki si ga mnogi Kamničani želijo in ga pogrešajo. Trim steza bo predvidoma zgrajena do leta 2025. Leto 2024 je vlada razglasila za Maistrovo leto. Kateri večji dogodki bodo ob tej priložnosti potekali v Kamniku? Program, ki ga pripravljamo skupaj z Društvom general Maister Kamnik, Knjižnico Franceta Balantiča, Glasbeno šolo Kamnik, Zavodom za turizem in šport Kamnik ter Zavodom za kulturo in Medobčinskim muzejem Kamnik ter drugimi društvi in institucijami, sicer še ni dokončen. Osrednji dogodek, ki ga želimo gostiti v Kamniku, bo slavnostna akademija. Prav tako bo prihodnje leto v Kamniku državna proslava ob prazniku 23. novembra, ki je po navadi sicer v Mariboru. Poleg tradicionalne Maistrove prireditve v okviru občinskega praznika bomo organizirali glasbeno srečanje – Maistrovo srečanje izvajalcev zborovske glasbe. V občini bodo potekale še številne druge prireditve, izšla bosta tudi priložnostni kovanec in Maistrova znamka, kamniška knjižnica bo zasnovala posebno igro spomin, s katero bodo skozi Maistrove verze spodbujali k branju. O vseh dogodkih bomo sproti obveščali, na spletni strani kamniške občinske uprave kamnik.si pa bo tudi poseben zavihek, pod katerim bomo zbrali vse aktivnosti, ki bodo potekale v zvezi z Maistrovim letom. Zato so se odločili, da s sred­ njenapetostnim kablom povežejo obe območji. »Rešitev je tehnično preprosta, razdalja 2,5 kilometra pa premostljiva. Ideja hkrati prestavlja trajno možnost rezervnega napajanja obeh območij,« so nam pojasnili v odgovoru. Gradnja pa je vzbudila pre- ni enoti ZVKD, kjer pravijo, da je v skladu z zakonodajo, po kateri je Velika planina zavarovana kot registrirana nepremična kulturna dediščina, za vsak poseg treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje oz. mnenje. Ker so na Veliki planini sledi prisotnosti človeka od prazgodovine naprej, je za vse po- Na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine so o gradnji obvestili pristojne inšpekcijske službe. cej pozornosti pohodnikov pa tudi širše javnosti na čelu z naravovarstveniki in Zavodom za varstvo kulturne dediščine. »Gre za še en pojav resne problematike, ki je vse bolj prisotna in na katero naravovarstveniki opozarjamo že desetletja. Navade iz dolin ne moremo vedno prenesti v gorski svet!« so med drugim zapisali v CIPRA Slovenija. Na Elektru Ljubljana sicer pravijo, da trasa kablovoda v 90 odstotkih sledi obstoječim planinskim stezam, le v krajšem delu preči smučišče, v delu ob Domžalskem domu pa so kopali ob sege v zemeljske plasti potreben tudi arheološki nadzor ob gradnji. Vlogo Elektra Ljubljana z opisom posega so prejeli 23. novembra, naslednji dan pa so jim poslali zahtevo za dopolnitev. V ponedeljek so nato na zavodu prejeli novo vlogo s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, tako da bodo na ZVKD v teh dneh izdali kulturnovarstvene pogoje. Na drugi strani Elektro Ljub­ljana navaja, da gradnja poteka v skladu z zakonodajo. »Gradbeni zakon jasno Elektro Ljubljana se sklicuje na gradbeni zakon, ki določa, da v primeru naravnih nesreč ni treba upoštevati vseh rednih postopkov, ki sicer ščitijo javni interes. cesti. Kot še dodajajo, je naključje, da dela izvajajo v pozni jeseni, hkrati prednost, saj je vpliv na vegetacijo najmanjši, prav tako pa najmanj motijo obiskovalce Velike planine. Kot kaže, pa se je Elektro Ljubljana del lotil še pred pridobitvijo vseh potrebnih dovoljenj. Na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine so zato že obvestili pristojne inšpekcijske službe. »Menimo, da je nevzdržno, določa, da v primeru naravnih nesreč, ko je nekaj argumentirano treba narediti, ni treba upoštevati vseh rednih postopkov, ki sicer ščitijo javni interes (projektiranje, dovoljevanje itd.),« so zapisali v odgovoru in dodali, da ni vzrokov za ustavitev gradnje. Kot dodajajo, so podpisali ustrezne služnosti z občino, pašnimi skupnostmi in Planinsko zvezo Slovenije, sredi oktobra pa so z dopisom o začetku del obvestili Obči- Na kamniški občinski upravi pravijo, da je investitor dolžan dela izvajati v skladu z zakonodajo, podrobnih informacij o delu pa nimajo. da se posegi, kot je načrtovani, izvajajo pred pridobitvijo vseh potrebnih mnenj in soglasij ter gradbenega dovoljenja. Za to ni nikakršnega opravičila. V tako občutljiv svet, kot je območje Velike planine, je treba posegati z vso skrbnostjo, z zavestjo do izjemne kulturne krajine ter dediščine poselitve tega območja. Pričakujemo, da bodo pristojne inšpekcijske službe odreagirale v skladu s svojimi pooblastili,« so kritični na kranjski območ- no Kamnik, Ministrstvo za infrastrukturo – Inšpekcijo za energijo, Planinsko zvezo Slovenije, Planinsko društvo Domžale, Agrarno skupnost Pašna skupnost Velika planina in Agrarno skupnost Pašna skupnost Mala planina. Na kamniški občinski upravi sicer pravijo, da je investitor dolžan dela izvajati v skladu z zakonodajo, podrobnih informacij o delu pa nimajo. Gradnja kablovoda naj bi bila končana do sredine tega meseca. 4 petek, 8. decembra 2023 Občinske novice, mnenja Kamniški gasilci tik pod vrhom Maša Likosar Bela krajina – Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik so se novembra udeležili 9. taktičnega tekmovanja operativnih enot Zmaj 2023, ki ga je organiziralo belokranjsko Prostovoljno gasilsko društvo Kot - Brezje. Med 14 gasilskimi društvi iz belokranjske, dolenjske, ljubljanske in osrednjeslovenske regije so se zavihteli tik pod vrh, zasedli so drugo mesto. Ekipo so sestavljali Žiga Kotnik kot vodja ter člani Jaka Balantič, Jan Balantič, Žan Hribar, Luka Schnabl in David Zorko. V Beli krajini so na tekmovanju, katerega namen je tudi izobraževanje in izpopolnitev operativnega dela, preverjali zanje na petih namišljenih intervencijah. Prva točka je zahtevala pogasitev namišljenega požara v kleti stanovanjskega objekta, iznos ponesrečenca Mnenje občinskega svetnika Leto polno preizkušenj Aktualni izzivi v senci za Občino Kamnik današnjega časa ter odstranitev nevarnosti iz kleti. Na drugi točki so prikazali izvedbo gasilskega napada na streho manjšega kmetijskega objekta, kjer naj bi zagorelo ostrešje. Kamniški gasilci so bili na tej točki med vsemi ekipami najhitrejši, s strani sodnikov pa niso prejeli nobene kazenske točke. Na tretji točki so preverjali znanje iz prve pomoči. Predzadnja točka je predstavljala požar vozila, ki se je razširil še na bližnji gozd. Letos so organizatorji k scenariju dodali še obvladovanje oborožene osebe, ki se je istočasno nahajala na kraju namišljene intervencije. Zadnja točka je člane ekipe PGD Kamnik spomnila na avgustovsko naravno ujmo v kamniški občini, saj so morali obvarovati hišo pred namišljenim naraslim potokom in izčrpati že nateklo vodo v klet, kjer pa so bile prisotne tudi nevarne snovi, ki pa se niso razlile. Predlog proračuna za leto 2024 in rebalans proračuna za leto 2023 na isti seji Modra Pantone: 313C CMYK: 100, 0, 8, 13 RGB: 0, 154, 199 Rdeča Pantone: Red 032C CMYK: 0, 90, 86, 0 RGB: 239, 65, 53 Cene Lap, SD Spoštovane občanke in občani. Končuje se leto 2023, leto, ki nam je prineslo številne naravne ujme in katastrofalne poplave, ki tudi občini Kamnik niso prizanesle. Že uvod v poletje nam je v več krajih prinesel točo, vetrolom in lokalna neurja, ki so se stopnjevala do 4. avgusta, ko se je utrgalo nebo nad precejšnjim delom Slovenije. Tudi jesensko deževje je spet pokazalo svojo moč, dodatno razrilo že tako poškodovane struge rek ter spodbudilo plazenje že načetih plazov. Zato so se prelepe kamniške planine kar naenkrat spremenile v kupe gramoza, vejevja in drugega materiala. Zasute ali poplavljene hiše, gospodarska poslopja, stanovanja, poslovni objekti in tovarne so utrpeli največjo škodo; prav tako pa tudi infrastruktura, kot so ceste in mostovi. Ogromna je škoda tudi na kmetijskih površinah, številni plazovi, poškodovane dovozne poti in nanosi materiala bodo še dolga leta ostali del spomina na avgust 2023. Odzivnost občine, Civilne zaščite, gasilcev in prostovoljcev na to največjo katastrofo v naši občini je bila dobra in učinkovita. Za ureditev čimprejšnjega dostopa do vseh vasi in zaselkov je bila aktivirana Življenje v času pandemije covida-19 in tudi po njej je prineslo mnoge izzive, s katerimi se soočajo tako odrasli kot tudi najmlajši. Otroci z učnimi in vzgojnimi težavami so bili še posebej prizadeti zaradi zaprtja šol in omejenih socialnih stikov. Njihova učna izkušnja je bila dodatno otežena, kar pušča dolgoročne posledice na njihovem razvoju. Starši so se znašli v stiski, saj so morali poleg vsakodnevnih svojih težav prevzeti še vlogo učiteljev, za kar pa niso bili usposobljeni. Pomanjkanje časa je postalo eden izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja družin. Mnogi starši so se soočali z izzivi usklajevanja dela od doma in zagotavljanja podpore svojim otrokom pri učenju. Težave so povečale še poplave, ki so prizadele kamniško občino avgusta 2023. Številne družine so izgubile svoje domove, kar je dodatno otežilo že tako krhko ravnotežje v življenju teh otrok in njihovih staršev. Občina Kamnik se je sicer učinkovito odzvala na sanacijo materialne škode. Želimo pa si, da bi zagotovila dodatno podporo družinam, ki se soočajo z učnimi težavami otrok. Morda bi lahko ustanovila ali podprla programe za psihosocialno pomoč in svetovanje, namenjene tako vsa razpoložljiva gradbena mehanizacija. Zagotovljena je bila tudi pomoč pri nastanitvi ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove. Za najnujnejše ukrepe je bil septembra sprejet rebalans v višini približno štiri milijone evrov, država pa je tudi prispevala osem milijonov evrov, tako da se je sanacija lahko začela. Občino v prihodnje čaka še ogromno dela, saj bo sanacija trajala kar nekaj let; odvisna bo tudi od tega, koliko sredstev bo zanjo še namenila država in kdaj. Tudi v prihodnjih letih lahko glede na segrevanje ozračja in onesnaževanje, ki ga žal ustvarja človek, pričakujemo številne ekstremne vremenske pojave. Pripravljeni moramo biti na nov način življenja, saj so vsa dogajanja v zadnjih letih le opozorilo, da bo z naravo treba delati drugače. Ljubljana – Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je za ambasadorja slovenskega turizma izbralo Kamničana Noaha Charneyja. Ameriški pisatelj uspešnic, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika, se je z družino ustalil v Kamniku in se aktivno osredotoča na promocijo Slovenije. Med drugim je napisal knjigo Slovenologija, v kateri prikaže pogled na naše navade, običaje, gastronomijo. Charneyja je za priznanje nominiral kamniški Zavod za turizem in šport. A. Se. otrokom kot tudi njihovim staršem. V teh težkih časih je solidarnost in podpora lokalne skupnosti ključnega pomena. Zavedanje o stiskah staršev in otrok, ki se soočajo z učnimi težavami, ter aktivna vključitev Občine Kamnik sta pomembna koraka k boljši prihodnosti teh družin. Skupaj lahko premagamo izzive, ki jih prinašajo tako pandemija kot tudi naravne nesreče, in ustvarimo varno in podporno okolje za otroke, saj na mladih svet stoji. Z zgornjimi ukrepi želimo doseči celostno podporo družinam in otrokom v stiski, ki se soočajo s težavnimi razmerami. Združena prizadevanja občine, lokalne skupnosti in strokovnjakov lahko pomembno prispevajo k izgradnji boljše prihodnosti za te družine in ustvarjanju varnega, podpornega okolja za otroke, ki so naša prihodnost. Nagrada za inovativno leseno steno Ljubljana, Kamnik – Med prejemniki zlate nagrade za najboljše inovacije, ki jih vsako leto podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, je tudi mengeško podjetje iQwood, ki je nagrado prejelo za najtanjšo nosilno leseno masivno steno brez lepil na svetu. Idejni vodja, ustanovitelj in solastnik podjetja iQwood je Kamničan Miha Bogataj, sicer direktor podjetja Ekoart, ki gradi lesene hiše. A. Se. S hitrim odzivom, sodelovanjem in dobro organizacijo smo preprečili ponovitev avgustovske zgodbe Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina MS Ivanka Učakar, svetniška skupina NSi Jože Korošec, SLS Noah Charney ambasador slovenskega turizma Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Osrednja tema novembrske seje občinskega sveta je po navadi proračun za naslednje leto, tudi letos je bila napoved taka. V pričakovanju gradiva smo se v svetniški skupini NSi strinjali, naj bo predlog pripravljen le za eno leto. Smiselno se nam je zdelo, da sestavljavci svoje aktivnosti usmerijo v neposredno prihodnost, saj je težko uravnotežiti prihodke in odhodke, posebno v luči nepredvidljivih okoliščin in sanacije. Občinska uprava, podžupan, vodje svetniških skupin so stopili skupaj in pripravili predlog za prvo obravnavo na sedmi seji občinskega sveta 22. novembra. Ob pregledu obsežnega gradiva sem nestrpno preverjala, ali beseda, da se projekti v teku ne bodo opuščali, drži, ali se bo obnova infrastrukture nadaljevala po načrtu, je predlog proračuna za leto 2024 razvojen kljub ujmam, bo kamniški Graben izpadel ali pa se bo projekt Ureditev Tunjiške ceste in Medvedove ulice nadaljeval … V Predlogu proračuna za leto 2024 (prvo branje) je za izdelavo PZI namenjenih 30.000 evrov in v Načrtu razvojnih programov za leto 2025 na postavki 1,5 milijona. Beseda drži. Kako zelo veliko dela ima občinska uprava in kako težko je načrtovati, se je izkazalo nekaj dni pred sejo, ko smo prejeli gradivo za dodatno točko Rebalans proračuna 2023 s pojasnilom, da je Občina Kamnik z Ministrstvom za naravne vire in prostor podpisala pogodbo za predplačilo sredstev državnega proračuna kot posebnega transferja z državne ravni občini za plačilo nujnih ukrepov za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov. V enem mesecu je morala občina posredovati program predvidene porabe, kar je tudi uresničila. Rebalans je po zaslugi dobre koordinacije prenove prinesel najvišji proračun v zgodovini – prihodki so se zvišali na 44.334.557 evrov. Svetniki smo seveda soglasno glasovali zanj. Torej: proračun za leto 2024 je razvojen kljub katastrofalnim poplavam, saj so vsi odgovorni s svojimi aktivnostmi in učinkovitim odzivom dosegli, da so sredstva zagotovljena. Bodo pa za drugo branje zneski skoraj zagotovo drugačni. Pomembno je, da sredstva so. Mnenje občinskega svetnika Letos narava ni bila naklonjena našemu Kamniku, saj se je podoba kraja dramatično spremenila. V svetniški skupini Liste Mateja Slaparja smo vložili veliko truda v ustvarjanje varnega in razvoju naklonjenega okolja. Zagnano smo se lotili načrtovanja in urejanja kolesarske poti Kamnik–Vransko. Na direkciji za infrastrukturo smo idejo in projekt že obravnavali, potem pa se je kar naenkrat vse ustavilo. Prišel je 4. avgust in z njim razdejanje. Poplave so prizadele velik del naše občine. Kamniška Bistrica in njeni pritoki so nenadoma narasli in prestopili bregove, sprožili so se številni plazovi, pojavili so se usadi, voda si je utrla novo pot, poplavljenih je bilo veliko stanovanjskih in poslovnih objektov. Nastala je škoda na vodotokih, cestni, kanalizacijski in vodovodni infrastrukturi, prav tako so bila uničena kmetijska zemljišča, sprehajalne poti in športna infrastruktura. Cesta v Kamniško Bistrico je bila zaprta, turistični ponudniki v tem delu naše lokalne skupnosti niso imeli dostopa, kar je povzročilo tudi upad turizma. Odrezane so bile vasi v dolini Kamniške Bistrice, Črne, Bistričice in zaselki v Tunjicah. Poplavljene so bile tudi hiše na večjem območju mesta Kamnik in v Šmarci. Ko smo mislili, da nas narava ne more več tako hudo prizadeti, so sledile jesenske padavine. S hitrim odzivom, sodelovanjem in dobro organizacijo smo se trudili preprečiti ponovitev avgustovske katastrofe. Občina in občinski štab Civilne zaščite sta izvedla nujne preventivne ukrepe, sodelovalo je več kot 178 gasilcev prostovoljnih gasilskih enot pod vodstvom Civilne zaščite in Občine Kamnik, več kot 58 bagristov pogodbenih podjetij ter lokalna gradbena mehanizacija. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali v intervenciji, saj smo skupaj prepreči- li najhujše oziroma katastrofo, kakršna se nam je pripetila 4. avgusta. Približuje se zadnja letošnja občinska seja. V svetniški skupini Liste Mateja Slaparja bomo podprli proračun, ki je v veliki meri namenjen sanaciji po poplavah in tudi drugim razvojnim projektom, ki že nekaj časa čakajo, da ugledajo luč sveta. Ker je tu december, vam v imenu svetniške skupine Liste Mateja Slaparja želim, da bi praznike preživeli v krogu svojih najdražjih, predvsem z mirom v srcu. Uroš Pirc, podžupan, in svetniška skupina Liste Mateja Slaparja 5 petek, 8. decembra 2023 Aktualno, pisma Čebelarski shod Prejeli smo Sovraštvo do psov ne pozna meja V petek, 17. novembra, smo se kamniški čebelarji s kolegi iz sosednjih društev kranjske in štajerske dežele zbrali na tradicionalnem shodu v gostišču GTC 902 Črnivec. Luka Peter Romšak Gornji Grad – Poslušali smo poučna predavanja, zvrstilo se je veliko gostov in predavateljev. Najprej pa nas je nagovoril Štefan Virjent, predsednik ČD Kamnik in organizator tega shoda. Znanje so nam vlivali Sašo Mikuš, lokalni podjetnik in akter v čebelarstvu, ki nam je predstavil načela in delovanje ekološkega čebelarstva, podrobnosti o vosku in še kaj, vmes nas je mladi kitarist spodbudil z nekaj vižami. Utrinke iz življenja zamejskih čebelarjev na avstrijskem Koroškem nam je predstavil čebelar prof. Janko Pečnik, ki nas je seznanil s številom kolegov in družin, dejstvi, da koroški slovenski čebelarji nimajo svojega lastnega društva, imajo pa željo, da bi se ohranila dejavnost v slovenskem jeziku. Eno najbolj znanih je društvo Bilčovs St. Peter. Tako kot smo mi ponosni na Albertija, Žnideršiča, Antona Janšo, Petra Pavla Glavarja, imamo tudi koroške zglede v zgodovini, ki so močno pripomogli k razvoju, kot so Janez Sumper, Peter Močnik, Josip Jekl, Matevž Krasnik, tudi kamniški rojak, ki je deloval v zamejstvu, župnik Holmar. Na pobudo slovenskih čebelarjev praznujemo svetovni dan čebel v Sloveniji in po svetu 20. maja, naši kolegi s severne strani meje pa so se odločili, da bodo praznovanje prestavili za en teden, da bi naklonili še več časti naši avtohtoni vrsti Apis mellifera carnica. Ponatisnili so tudi revijo s strokovnimi članki, imenovano Bučelarček, ki je zelo poučna. Prof. Pečnika je spremljal tudi kolega inž. Jozi Hribar, čebelar iz Železne Kaple. Himno z besedilom Šivica in takti Slavka Avsenika pa so nam zapele pevke KUD Lipa iz Šmartnega pri Dreti, ki so nam kasneje z vokalnim intermezzom Rož, Podjuna, Zila ganile srca. Močen govor pa je pripravil Andrej Jus, predsednik ČD Domžale. Dejal je, da je edina možnost nepridobitno Ob pogledu na še vedno svežo gomilo me ob misli, da Arčija ni več, stisne v grlu, ker še vedno ne morem dojeti, le zakaj je neznani osebek nastavil s strupom prepojeno hrano, naš Arči pa je nič hudega sluteč to prekleto vabo morda obliznil in bilo je dovolj, da se je zastrupil. Takoj ko so se pojavili prvi znaki zastrupitve, smo obiskali veterinarsko ambulanto MAX v Kamniku in veterinar je ugotovil, da ima Arči virozo. Toda ni mu izmeril telesne temperature niti ni nikoli naredil kakšne druge preiskave, zato nismo bili prepričani o pravilnosti te diagnoze. Naredil ni niti kakšne druge preiskave niti takrat, ko smo bili še nekajkrat v ambulanti in smo ga ob vsakem obisku obvestili o napredku bolezni, obveščali smo ga tudi, da je kuža velikokrat bruhal. Veterinar je vedel, da je kuža bruhal samo kri, in tudi takrat mu ni dal ničesar, ko pa se je stanje toliko poslabšalo, da je naš Arči že žalostno jokal in celo tulil je, kajti bolelo ga je, bi veterinar moral vedeti, da kuža nima viroze, ampak je zastrupljen. Moral bi vedeti, da so takrat bolečine zelo hude, toda ni mu dal niti sredstva za lajšanje peklenskih bolečin. Ta zdravila je dobil le dve uri pred smrtjo, in to v Ambulanti veterinarske Fakultete v Ljubljani. Tja sva ga z ženo pripeljala zato, ker sva vedela, da se našemu Arčiju mora pomagati, kajti če že čebelarstvo in da je potrebna sloga med stroko in simpatizerji. Ob pestrosti programa so nas pozdravili tudi Janez Fale, predsednik ČD Gornji Grad, Tomaž Lesnjak, upravljavec plemenilne postaje Lučka Bela ČD SAŠA, predstavnik ČD Lukovica in predstavnika ČD Komenda. Ob dogodku smo imeli priložnost pregledati čebelarsko sezono in izmenjati izkušnje, ki so v dejavnosti ključnega pomena. Tako kot teče tradicija, tudi letošnji shod, ki povezuje, ni zaostajal za preteklimi. V prijetni družbi, dobri hrani in pijači strežbe GTC 902 smo dogodek uspešno in ponosno zaključili s pozdravom naj medi. Ponudili pomoč pri varovanju Igor Kanižar Kamniška Bistrica – Člani veteranskih in domoljubnih organizacij Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana – odbor Kamnik, Območno združenje slovenskih častnikov Kamnik - Komenda, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, Društvo general Maister Kamnik in društvo Dogodek smo se po katastrofalni ujmi, ki je v začetku avgusta zajela velik del naše države in povzročila enormno materialno škodo ter je žal terjala tudi smrtne žrtve, vključili v solidarno pomoč oškodovanim. V začetku smo najprej ponudili pomoč svojim članom, tako da smo jim priskočili na pomoč pri čiščenju in odstranjevanju posledic poplave, nato pa tudi drugim oškodovanim v ujmi. Večina članov pa je po svojih zmožnostih sodržavljanom pomagala z donacijami finančnih sredstev. Tako kot mnogi drugi državljani smo dokazali, da prostovoljna in solidarna pomoč v nesrečah med Slovenci ni izginila. Ko so se razmere po ujmi nekoliko umirile, so se na območju občine začele pojavljati neznane osebe, ki so želele izkoristiti priložnost in ljudi, ki so že tako ostali brez vsega, še okrasti. Člani veteranskih in domoljubnih organi- zacij smo skupaj z društvom Dogodek po dogovoru z županom Občine Kamnik Matejem Slaparjem in načelnikom Policijske postaje Kamnik Damirjem Jukanom, štabom Civilne zaščite Kamnik in Policijsko postajo Kamnik ponudili pomoč pri varovanju zapuščenih in poškodovanih objektov in ogroženih območij naše občine. Pomoč so sprejeli in tako smo že 15. avgusta začeli varovati objekte na območju Šmarce, Tunjic, Kamniške Bistrice, Laniš in Košiš. S 24. avgustom smo začeli varovati tudi parkirišče pri spodnji postaji žičnice v Kamniški Bistrici, kjer je ostalo več vozil. Močno deževje konec oktobra je ponovno poškodova- lo cesto v Kamniško Bistrico. Cesto je bilo treba zapreti, in sicer zaradi lažjega dela ekip pri sanaciji obrežja reke in cestišča. Na povabilo štaba CZ Kamnik smo organizirali ekipe in dežurali pri cestni zapori v Stahovici ter tako od 31. oktobra do 8. novembra preprečevali dostop nepoklicanim osebam. V imenu vseh članov, ki smo sodelovali pri varovanjih, bilo nas je 36, lahko zatrdim, da smo vedno pripravljeni pomagati pomoči potrebnim, kar smo, upam, s svojo požrtvovalnostjo in solidarnostjo tudi dokazali, tako kot so to dokazovali naši predniki, saj nam je vedno bilo in nam je mar za sočloveka, za naš narod, za našo Slovenijo. tem ni primeren niti za lokalno prebivalstvo niti za turiste. Projekt, ki bi lahko popolnoma predrugačil naše potovalne vzorce, zaradi manka premisleka ostaja popolnoma neizkoriščen potencial. Občinsko vodstvo bo počasi moralo nehati razmišljati o turizmu kot o predvsem kadrovski težavi. Potreben je temeljit razmislek, kakšen turizem želimo imeti, kako ga primerno uskladiti s konflikti v lokalnem okolju ter kako zagotoviti, da bo čim večji del turistične infrastrukture uporaben tudi za naše občane. Predvsem pa ne smemo pozabiti narave in njene občutljivosti. Dolžni smo jo ohraniti za naše otroke. Karla Urh, vodja svetniške skupine Gibanje svoboda Želiva se zahvaliti vsem, ki ste nama po poplavi najine hiše na Žagi 9b kakor koli pomagali s svojo voljo in časom, nama izrazili podporo in izrekli prijazno besedo ali pa namenili donacijo. Z vašo podporo lahko začneva ponovno graditi, kar sva izgubila. Neizmerno hvaležna Franc in Anica Volkar, Žaga Maša Likosar Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje svoboda Na zadnji seji občinskega sveta Občine Kamnik smo obravnavali spremembe odloka o ustanovitvi Zavoda za turizem in šport Kamnik. Spremembe vključujejo nižanje pogojev za izbor direktorja, in sicer z univerzitetne na visokošolsko izobrazbo, ter z znanja dveh tujih jezikov na znanje enega. Svetniki Gibanja Svobode se s tem ne strinjamo in smo glasovali red nihalke, zato bo povečan obisk najverjetneje kmalu vodil v še hujše prometne kolapse na okoliških cestah in s tem preveliko obremenjenost okolja. Izvir Kamniške Bistrice predstavlja zelo pomemben vir pitne vode za večino prebivalcev naše občine. Žal pa neokrnjena narava ter moderni trendi pritegnejo vse več turistov, ki ne spoštujejo narave. Ponovno gre za neuspešno razrešen konflikt med varovanjem naravnih virov ter spodbujanjem turizma. Simptom, ki je del širšega manka vizije, kaj želimo s turizmom resnično doseči ter kam ga je najbolj smiselno usmerjati. Zadnji primer je sistem izposoje koles. V zadnji Kamničanki smo lahko prebrali, da je bilo letos v sistemu aktivnih zgolj 145 uporabnikov. Ker v sistemu izposoje ni različnih vrst koles (v Kranju si npr. lahko izposodite tudi tovorno kolo), nekatera nimajo niti luči, sis- Zahvala za pomoč po poplavi Osvetljena v vijoličasto KAJ SE DOGAJA S KAMNIŠKIM TURIZMOM proti. Občinsko vodstvo želi s tem zagotoviti večji nabor vodstvenega kadra, a ob tem popolnoma zapostavi vsebinski vakuum na področju športa in turizma v kamniški občini, ki ima ogromne težave s svojo turistično strategijo oziroma – bolje rečeno –njeno odsotnostjo. Omenim naj le nekaj primerov iz prakse. Na Veliki planini je investicija v novo sedežnico v zaključni fazi. Skupaj s sedežnico bosta na planini zaživela nova ponudba izposoje e-koles ter mini adrenalinski park. Vse to zveni dobro, dokler se ne vprašamo, ali je razvoj tovrstne ponudbe primeren za konkretno območje. Velika planina je turističen biser predvsem zaradi neokrnjene narave ter tradicionalnega kmetovanja. Pri uvedbi novosti zato ni jasno, kako se bodo reševali konflikti, npr. med kmetovalci in gorskimi kolesarji. Enak ostaja tudi vozni mora umreti zaradi veterinarjeve napačne diagnoze, naj umre brez peklenskih bolečin. In Arči je čez dve uri tudi umrl. Čez dva dni sem o Arčijevi smrti sporočil veterinarju, ki se mi je opravičil za storjeno napako. Vprašal sem ga, kam naj njegovo opravičilo dam? Ali naj ga dam na gomilo, v kateri naš Arči zaradi vsega trpljenja spi? Sprašujem, kako in kje je osebek, ki je nastavil zastrupljeno vabo, ta strup dobil, kajti za okolje nevarni pripravki se ne dobijo brez ustreznega dokumenta. Sprašujem tudi, ali je ta osebek vedel, da bi po nastavljeni vabi, ki je verjetno bila nastavljena ob poti, lahko iztegnil roke ali jo samo pokusil kakšen otrok? Tokrat je zaradi strupa in sovraštva do psov moral umreti samo naš ničesar kriv Arči, zaradi njega se ne bo nihče niti premaknil, če pa bi umrl človek, takrat bi se premaknil kakšen inšpektor oziroma policist, samo takrat bi bilo prepozno. Jože Jelen, Kamnik Kamnik – Občina Kamnik se je v nedeljo, 3. decembra, pridružila pobudi Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in ob mednarodnem dnevu invalidov Stražni stolp Malega gradu in Dom kulture Kamnik osvetlila v vijoličasto barvo. Kot so pojasnili na Občini Kamnik, so to storili z namenom družbenega spodbujanja razumevanja invalidnosti, zavzemanja za dostojanstvo, blaginjo in pravice invalidov ter zavedanja o koristnosti vključevanja invalidov v politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje. Vijoličasta barva je barva invalidov, prepoznana že iz globalne kampanje »We the 15«, ki opozarja na to, da na svetu trenutno živi več kot milijarda ljudi z eno od oblik invalidnosti, kar v svetovnem merilu predstavlja približno 15 odstotkov populacije. S prižigom vijoličaste luči 3. decem- Ob mednarodnem dnevu invalidov sta Stražni stolp Malega gradu in Dom kulture Kamnik zažarela v vijolični barvi. / Foto: Občina Kamnik bra so na Občini Kamnik izkazali zavedanje, da so invalidi del družbe in na ta način zaznamovali svetovni dan invalidov, določen z resolucijo Združenih narodov. 6 petek, 8. decembra 2023 Kultura Rekreacija duha Utrinek časa Petra Nagliča za vse čase V soboto, 25. novembra, je v telovadnici Osnovne šole Šmartno v Tuhinju potekal nepozaben celovečerni koncert, na katerem so navduševali člani Godbe Tuhinjska dolina skupaj s prijatelji. Med nastopajočimi so bili tudi Mladinski pevski zbor Osnovne šole Šmartno v Tuhinju in vokalna skupina Adam Ravbar pod vodstvom glasbenega pedagoga Petra Pogačarja. Konec novembra so v Galeriji Dika v Kamniku odprli razstavo Utrinek časa za vse čase, ki predstavlja likovno zbirko Matjaža Šporarja, vnuka Petra Nagliča. Maša Likosar Kamnik – Razstava je postavljena ob 140. obletnici rojstva ščetarskega mojstra in ljubiteljskega fotografa Petra Nagliča, ki je živel in deloval v Šmarci pri Kamniku. Bil je navdušen romar, Jožica Hribar Šporar je v arhivu svojega deda naštel za več kot deset tisoč fotografij. »Leta 2013 so celotno zbirko digitalizirali v Slovenskem etnografskem muzeju,« je povedal. Razstavo spremlja obsežen katalog z reprodukcijami likovnih del in Nagličevih fo- Šmartno v Tuhinju – Atmosfera v telovadnici je bila nabitа z glasbeno energijo, saj so srčni godbeniki Godbe Tuhinjska dolina pripravili raznolik glasbeni repertoar od tradicionalnih slovenskih skladb do svetovno znanih melodij. Skozi cel večer so se prepletali zvoki godbe živahnih vokalnih izvedb in harmonije ubranih glasov učencev ter vokalne skupine. Pevci Mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Šmartno v Tuhinju so s svojimi čistimi glasovi dodali svežino in mladostno vnemo koncertu, vokalna skupina Adam Ravbar pa je koncertno dogajanje popestrila s svojimi izvirnimi interpretacijami. Poslušalce so navdušili solisti, ki so izvajali solo dele v okviru zborovskega petja, in godbeniki, ki so izvajali solo na inštrumentih, še posebej pa je zabaval občinstvo član godbe Anton Špenko z igranjem na pisalni stroj s svojimi tehniškimi veščinami, umetniškim izrazom ter zabavnim igralskim vložkom. Predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar je poudaril: »Ni naključje, da ima godba letne koncerte v šoli v Šmartnu v Tuhinju, kajti ustanov- Ob odprtju razstave je o svojem dedku Petru Nagliču spregovoril vnuk Matjaž Šporar. / Foto: Maša Likosar leta 1910 je fotografiral prvo slovensko romanje v Sveto deželo. Glavnino fotografskih del je ustvaril med letoma 1899 in 1940. Idejo o razstavi je Nagličev vnuk Matjaž Šporar negoval več let. V sodelovanju z več kot 30 umetniki je nastala nadgradnja Nagličevih fotografij, za katere že več kot 20 let skrbi Šporar. Razstava združuje približno 40 del, ki so poustvarjena oziroma interpretirana po posameznih motivih iz fotografske zbirke Petra Nagliča. Pri vsakem umetniškem delu je tudi prikazana fotografija, ki jo je ustvaril avtor. tografij. Pri izdaji kataloga sta sodelovala umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec in etnolog Andrej Doblehar. Izdana je bila tudi spominska znamka s priložnostnim žigom in ovojnico ter postavljena filatelistična razstava. Razstava Utrinek časa za vse čase bo v Galeriji Dika odprta do 13. januarja. Ogled je možen ob torkih od 9. do 12. ure, petkih od 17. do 20. ure in sobotah od 9. do 12. ure. Spomladi je bila že postavljena v Zavodu Svetega Stanislava, v prihodnjem letu pa bo na ogled v Galeriji Domžale. in ... Igor Kavčič ogali, in želela je m vprašala. Da Inženir v službi težavo odpravil. eposn ič je želel čevanja desetletnice pou Ob obhajanju pet išem! dobi, da kaj zap klavirja se spo 148 STRANI, TRDA VEZAVA Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. EUR + po št ni n a Gorencu. Predsednik se je zahvalil tudi Klemnu Leskovcu, ki je organizacijski vodja godbe vse od ustanovitve in zaslužen za številnost, strokovnost in srčnost godbenikov. Navzoče je pozdravil tudi mag. Matej Tonin, ki je povlekel vzporednice z generalom, vojaškim strategom, borcem za severno mejo, pesnikom in umetnikom Rudolfom Maistrom in Turističnim društvom Tuhinjska dolina. Oba odlikuje pogum, vztrajnost in jasna vizija. V nagovoru se je zahvalil Turističnemu Njegov pozni november se vrača kakor spomin, a v njem ostaja čisto sam. (F. Pibernik) Knjiga »Še enkrat, prosim!« je namenjena glasbenim učiteljem, učencem in staršem. Jasmina Pogačnik, izvrstna učiteljica klavirja na Glasbeni šoli Kranj, jo je napisala srčno, duhovito in navihano, zato vam knjigo toplo priporočamo. 21 ni sestanek godbe je bil prav tu, v šoli, in prihodnje leto bo 30 let, odkar smo postavili temeljni kamen za to šolo, in trideset let, ko smo postavili pilotni bazen za Terme Snovik. Že takrat smo predstavili vizijo eko term, ki bo omogočala rekreacijo telesa in duha. V tem večeru se bomo navzoči prepustili rekreaciji duha.« Zahvalil se je tudi prvemu dirigentu mag. Mihu Koscu, ki je veliko prispeval k razvoju godbe, napisal tudi avtorske priredbe za godbo, letos pa je predal taktirko Urošu Ob osemdeseti obletnici smrti Franceta Balantiča Breda Podbrežnik Vukmir Razgaljeno srce zdaj mirno čaka, da rož in trav semena v njem vzkalijo – prečudne dobre sile v meni spijo. Foto: Daša Keber In Jure Šimunović manjem brali V pedagoškem o«, kako njeni ačnik je napi- išem! dobi, da kaj zap klavirja se spo ice poučevanja z glasbenega ki se aktivno anju se osrenjski glasbeni nski glasbeni a pojmovanja ju petdesetletn K Ob obhajan JASMINA POGAČN krati učitenjiga, srčna n navihana, / Foto: Luka Kočar – Kočar Photography Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik NOVO na pedaove poti v življenjsko veda mi je pa se mi je tite naprej do glasbe je e za čas po Glasbena raznovrstnost večera je združila različne generacije glasbenikov in pevcev. In moj obraz je kakor cvetje maka, preveč krvi je svetle curek slan, studencev močnih, čistih sem željan. (6. sonet, Venec) Pred dvema letoma je bila stota obletnica rojstva pesnika, Kamničana, Franceta Balantiča, letos pa mineva osemdeset let od njegove tragične smrti. Balantičeva poezija je glas, ki je močnejši od ideologije in sovraštva. Pesnik Balantič sodi na vrh slovenskega Parnasa, zagotovo pa je ob Prešernu najboljši sonetist. V njegovi poeziji živijo podobe, ki govorijo in gorijo in nagovarjajo bralca z močjo, ki je redka. Njegova poezija je čista in lepa. Njegovo človeško in pesniško usodo najbolj zaznamuje dejstvo, da je bil domobranec. Ob osemdesetletnici njegove tragične smrti je čas, da sklenemo mir s preteklostjo. Veno Taufer je (Delo, 26. 6. 2015) v Pismu kamniškim meščanom zapisal: »Spoštovani meščani in izvoljeni predstavniki občinskih svetov Kamnika in Komende, lepo in za slovensko poezijo razveseljivo novico, da ste želeli kamniški knjižnici dati ime po liriku Francetu Balantiču, svojem rojaku, enem naših najboljših pesnikov v prvi polovici 20. stoletja, je hitro dohitel preklic zaradi protestov, da je bil v svojem 22. letu pesnik ubit v domobranski uniformi, torej kot vojak v okupatorjevi zavezniški enoti. … Prepričal sem se, društvu Tuhinjska dolina za njihovo vztrajno delo pri promoviranju Tuhinjske doline kot privlačne turistične destinacije ter za ohranjanje kulturne dediščine. Občinstvo je bilo navdušeno nad glasbeno raznovrstnostjo večera, ki je združila različne generacije glasbenikov in pevcev. Koncert Godbe Tuhinjska dolina s prijatelji je tako ostal vtisnjen v spomin obiskovalcev kot nepozaben glasbeni dogodek v Tuhinjski dolini. Koncert sta domiselno, že tradicionalno, povezovala Lana in Matej. da je silovit pesnik, vzbudil mi je občudovanje in spoštovanje ... Vesel sem bil, da smo ga slovenski pesniki javno že davno sprejeli medse, literarna znanost in antologisti pa mu zagotovili mesto med slovenskimi vrhunskimi pesniki. … Spoštovani, skušal sem utemeljiti svojo željo, ki je želja prav tako slovenskega pesnika, da bi se z vojakom Balantičem spravili in ga z vsem spoštovanjem sprejeli in počastili kot velikega pesnika. V čast vam bo, če bo vaš hram kulture imenovan po njem – tudi kot pričevanje vaše katarze, tako potrebnega in nujnega očiščenja kulture vsakršne izključujoče ideologije in podtikanj preračunljive politike.« Vzemite v roke njegove zbirke: Muževna steblika, Tihi glas piščali, Zbrane pesmi, V ognju groze plapolam. Preberite dela Franceta Pibernika: Pozni november za pesnika: Biografska pripoved France Balantič, France Balantič: Življenjska in pesniška pot 1921–1943. Ko beremo njegove pesmi, se zdi, da se napajamo ob močnem, čistem studencu, ki je močnejši od sovraštva. 7 petek, 8. decembra 2023 Kultura Odmev na gostovanju v Kokblok kabaret: s(r)anje in vse ostalo avstrijski občini Trofaiach Anže Burja Kamniška kotlovnica je novembra gostila premiero in ponovitev zanimivega performansa. Alenka Brun Kamnik – Sredi novembra je MC Kotlovnica gostila Kokblok kabaret: s(r)anje in vse ostalo ustvarjalcev Anamarie Bagarić, Tine Habun, Andraža Juga, Neže Pele, kabareta, še ko so pred leti ustvarjali znotraj Katzen Kabareta pod vodstvom Anje Bezlove. Razložijo, da je predstava popolnoma avtorske narave, tako teksti kot glasba, z izjemo ene pesmi. Niti ni glav- Iščoč prostor pod soncem, se naenkrat znajdeš v letih, ki te nevede presenetijo, in spoznanje te pretrese! Čas je! Ampak za kaj ... / Foto: Blaz Plut Tanite Rose, Anžeta Slane, Ajde Špacapan in Jonasa Tomšiča Jacobsa. Pod režijo predstave se podpisujeta Habunova in Jug, produkcija je delo KUD Oksimoron. Za premiero in ponovitev v Kotlovnici so se ustvarjalci odločili zato, ker gre za prostor, v katerem se je pri večini ekipe rodila ljubezen do ne ali izstopajoče vloge, niti nima konferensjeja oziroma tako imenovanega povezovalca, ki je za kabarete zelo značilen. »To vlogo so po našem mnenju v tem kabaretu odigrali kar topli kruhki, ki smo jih med predstavo pekli in delili publiki,« se pošalijo – to je bil način povezovanja publike s predsta- vo, ki je tako popolnoma nepričakovano postala del nje. »Poanta samega kabareta je, da je vsak avtor enako pomemben kot drugi, važno je le, da ima kaj povedati,« menijo ustvarjalci in dodajo, da želijo, da vsak gledalec sam najde tisto pravo vsebino, ki v danem trenutku z njim resonira. »Mi smo ustvarjali znotraj polja osebnih izkušenj v družbenih situacijah, v katerih se na dnevni bazi najdemo. Nekako smo skozi proces ugotovili, da nas najbolj pesti tisto, kar družba zahteva od nas. Treba je biti neprestano kreativen, dejaven, moraš biti telesno in duševno zdrav, drugače enostavno ne sodiš v ta tempo, ki nam ga svet ponuja. Če si ti samo ti, ni dovolj, maske imamo še vedno na sebi. Po eni strani se svet 'ruši' z vojnami in kolapsi sistemov, po drugi pa ljudje promovirajo svojo lastno popolnost in popolnost svoje umetnosti – vse skupaj se spreminja v absurd. Včasih se zdi, da edino na WC školjki lahko zadihaš in si to, kar dejansko si.« Na vprašanje, ali se v predstavi prepletata glasba in performans s Kosovelovo poezijo, odgovorijo: »Kosovel je bil na začetku naš motiv, prva inspiracija za izbiro teme kabareta, vendar pa smo se kasneje oddaljili od njega, ker smo se enostavno odločili, da se lotimo avtorskih besedil.« Po Glavarjevi Komendi Ana Jagodic Dolžan Komenda – Kamniške literarne transverzale, vodeni domoznansko obarvani pohodi, so se v novembru nadaljevali v Komendi, kjer je Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik v sodelovanju z domačini predstavila bogato dediščino Petra Pavla Gla- varja, duhovnika, gospodarja, čebelarja, dobrotnika. »Občina Komenda je soustanoviteljica knjižnice, poleg tega pa je Peter Pavel Glavar tako pomembna osebnost, da je pustil v kraju globoke sledi na več področjih, tudi v literaturi, in je zato še kako prav, da mu posvetimo literarno tran- Udeleženci literarne transverzale na poti do Glavarjeve bolnišnice (špitala), ki so jo v Komendi zgradili na podlagi njegove oporoke / Foto: Ana Jagodic Dolžan sverzalo,« je pojasnila direktorica Breda Podbrežnik Vukmir. Poznavalci Komende, rojakov in znamenitosti (Jožica Globočnik, Katja Tabernik, Ivan Hlade in Mirko Pogačar) so pohodnikom odprli vrata Glavarjeve knjižnice, v kateri je dragocena zbirka okoli tisoč 400 knjig, na drugi strani ceste odstrli zanimivo življenjsko pot in delo kartografa Ivana Selana – njegova spominska soba se nahaja v Glavarjevi bolnišnici –, nato pa mimo gotskega znamenja, ki stoji na mestu stare župnijske cerkve, popeljali do sedanje, na trg, kjer je kip Petra Pavla Glavarja, v notranjost in okolico cerkve, kjer na rojaka spominjata tudi lipa in vodnjak. Predstavitev Glavarjevih sledi so gostitelji dopolnili z eno od njegovih pridig, knjižnica pa s tiskanim vodnikom, ki ga je pripravil Andrej Kotnik. Trofaiach – Na pobudo Občine Kamnik se je mešani pevski zbor Odmev Kamnik v novembru po petih letih ponovno odpravil na gostovanje v Trofaiach. Kraja sta povezana iz časa prve svetovne vojne, saj so takrat v Trofaiach zaradi bližine soške fronte začasno preselili smodnišnico, občini pa že od leta 1998 tesneje sodelujeta in eno izmed močnejših sodelo- vanj je prav sodelovanje na kulturnem področju. Tokrat so odmevovci pripravili odmeven uro in pol trajajoč koncert v kulturni dvorani. Gostitelji in obiskovalci so se izkazali za izjemno hvaležno občinstvo, saj so doživeto spremljali celoten koncert. Pevci so odpeli zanimiv program, ki ga je zborovodkinja Anica Smrtnik sestavila prav za to priložnost. Tako so poslušalci lahko prisluhnili širokemu reper- toarju, kakršnega Odmev premore. Poleg zahtevnih umetnih pesmi in gospel glasbe so se prepletale razne slovenske ljudske pesmi in druge domače viže, dogodek pa se je zaradi več pozivov po vrnitvi na oder kar konkretno podaljšal. Po končanem večeru sta se obe delegaciji srečali še na prijetnem večeru, kjer so se še dodatno utrdile prijateljske vezi, izražena želja z obeh strani pa je, da se tak dogodek čim prej ponovi. Mešani pevski zbor Odmev Kamnik se je v novembru po petih letih ponovno odpravil na gostovanje v Trofaiach. / Foto: arhiv zbora Vaš partner pri dostopnosti – že 10 let ENOSTAVEN NAKUP NA OBROKE Do 84 obrokov Brez pologa Odobreno takoj Zakaj izbrati stopniščna dvigala Zavoda Brez ovir: NEMŠKA KVALITETA HITER ODZIV (meritve že v enem tednu) CENOVNO UGODNO SERVIS ZAGOTOVLJEN ZANESLJIVO TUDI V SLABIH VREMENSKIH RAZMERAH HITRA DOBAVA IN MONTAŽA RAZLIČNI MODELI Več informacij na www.brezovir.si 01 620 84 04 in 070 463 316 info@brezovir.si Zavod Brez ovir so. p. Einspielerjeva ulica 6 1000 Ljubljana 8 petek, 8. decembra 2023 Zanimivosti V svetovnem vrhu Novembra sta v Laškem potekali dve prvenstvi, evropsko v show danceu in svetovno v street plesih, kjer so se kamniški plesalci Plesnega kluba Šinšin povzpeli na sam vrh. Ana Medvešček Laško – Imamo evropskega prvaka Grega Goloba v kategoriji show dance starejši mladinci s koreografijo Hello in svetovnega prvaka med street solo starejšimi mladinci Aleksandra Blejca s točko Delivery boy, ki je svojemu zlatu dodal še naziv svetovnega podprvaka v paru s Tajo Žerjav in točko Tennis tournament. V street kategoriji sta si Ela Dobovšek in Zoja Jezernik, ki sta se svetovnega prvenstva v letošnji sezoni udeležili prvič, med otroki uvrstili na 8. mesto, Erik Latič se je med mlajšimi mladinci uvrstil na 5. mesto. Zala Vrankar in Lara Pirc sta dosegli 4. mesto, na tekmi za svetovni pokal v hiphopu, ki je potekala hkrati, pa sta bili peti. Ne gre spregledati tudi uspehov vseh tekmovalcev v show dance kategoriji. Solistka Živa Babnik si je namreč priplesala 20. mesto, Eva Dimec pa se je s točko Hope uvrstila na fantastično 5. mesto. Manca Andrić je med članicami dosegla odlično 15. mesto. Med otroki je Nina Oblak v veliki konkurenci dosegla 20. mesto, v duetu s Tejo Svetic pa sta bili med mlajšimi mladinkami deveti. Obe mali skupini sta evropsko prvenstvo zaključili na 12. mestu, in sicer It's a hard knock life med otroki in Murder she wrote med mladinci, naši Knjižni molji pa so si med otroškimi formacijami priplesali 8. mesto. Za točke plesalcev v show dance disciplini sta zaslužni trenerki Ana Medvešček in Simona Kočar, tekmovalce v street disciplini trenira Sandra Rožič. Namigi za krepitev imunskega sistema po Kneippovi metodi SEDEM KORISTNIH NASVETOV ZA OHRANJANJE VITALNOSTI IN ZDRAVJA V ZIMSKIH DNEH Zima prinaša izzive za naš imunski sistem, vendar sledenje Kneippovi metodi lahko okrepi odpornost telesa in nas ohrani vitalne. Tu je nekaj preprostih nasvetov, kako vključiti to metodo v svoj vsakdan in se učinkovito boriti proti boleznim. Priporoča jo splošni zdravnik in homeopat dr. Hans Gasperl. 1. Gibanje na svežem zraku – Pogosti sprehodi na svežem zraku so ključni v boju proti izsuševanju sluznice zaradi suhega zraka v ogrevanih prostorih. Gibanje ohranja sluznico vlažno in obenem spodbuja prekrvavitev ter krepi imunski sistem. 2. Infuzijo, prosim – Savnanje je odličen način za spodbujanje imunskega sistema. Visoka temperatura pospeši prekrvavitev, poparek pa ohranja sluznico vlažno. Zeliščni čaji zagotovijo še dodaten terapevtski učinek. 3. Zadostne količine tekočine – Pitje dovolj vode in zeliščnih čajev ohranja sluznico vlažno in odplakne mikrobe. Redno zračenje prostorov pa zagotavlja svež zrak, ki ohranja pravilno delovanje sluznice. 4. Kneippovo namakanje – Hladno umivanje obraza in rok ter hladne kopeli za podlakti izboljšajo prekrvavitev, krepijo imunski sistem, delujejo kot odlična preventiva in pomagajo pri zdravljenju prehladov. 5. Vroča kopel za sprostitev – V primeru razvijajoče se okužbe je vroča kopel blagodejna. S postopnim dodajanjem vroče vode omogoča umetno ustvarjanje vročine, zelišča ali eterična olja pa dodajo krepčilne lastnosti. 6. Sprostitev – Umiritev je ključnega pomena za optimalno delovanje imunskega sistema. Dovolite telesu, da si opomore, za učinkovit boj proti boleznim se izogibajte stresu in poskrbite za dovolj spanja. 7. Prehrana – Opustite uživanje mastnih jedi in sladkorja ter se odločite za pestro prehrano z veliko sadja in zelenjave. S tem boste dodatno podprli svoj imunski sistem. S sledenjem Kneippovi metodi lahko ustvarite močno obrambno linijo proti prehladom, gripi in drugim boleznim. Ohranite svoje zdravje in ostanite vitalni! OHRANITE VITALNOST IN ODPORNOST V ZIMSKIH MESECIH. VODENE VADBE V TOPLI, ZDRAVILNI, TERMALNI VODI V TERMAH SNOVIK. V termalnem kompleksu Term Snovik vsak dan ob 10:00 in med tednom tudi ob 17:00, nudimo vodene vodne vadbe, s posebnim poudarkom ob četrtkih, ko je na voljo tudi kineziolog. Vadbe so brezplačne za vse bazenske goste. www.terme-snovik.si Samopodoba žensk Film Afrodita mlade ustvarjalke Tanite Rose razkriva notranje bolečine, s katerimi se ženske srečujemo zaradi slabe samopodobe. Kot je pojasnila strokovnjakinja dr. Lucija Čevnik, jo s sodobnimi lepotnimi ideali povzročajo v svetu trdno zasidrani lobiji na področju kozmetike, mode in vseh medijev. Ključna je ozaveščenost o tem v družni, šoli in širši družbi. Katja Dolenc Kamnik – V Mladinskem centru Kotlovnica je bila v soboto, 25. novembra, premierna projekcija kratkega poetičnega igranega filma z naslovom Afrodita, ki ji je sledil strokovni pogovor na temo samopodoba sodobne ženske. Film je s pomočjo Davida Janušiča režirala, zanj napisala scenarij in v njem zaigrala Tanita Rose, sicer novinarka, ki pa svoje poslanstvo vidi v drugačnih projektih. Zadnji izmed njih je film Afrodita, ki je njen drugi avtorski. Z njim želi javno spregovoriti o problematiki slabe samopodobe žensk, ki je v današnji družbi vse bolj pereča in kaže na to, kot da izhoda ni. Avtorica se sprašuje, ali postaja upoštevanje lepotnih idealov naša nova normalnost. Obenem meni: »Dokler bo moje in tvoje telo od nekoga profit, bomo še naprej vzgajali družbo Afrodit.« Afrodita je bila grška boginja lepote, ljubezni, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev. V današnjem času velja, kot da lepota dekletom in ženskam prinaša vse: ljubezen, partnerja, sprejemanje v družbi, službo, skratka srečno življenje. A kaj, ko ni nihče popoln. Na to nas opominjajo z vseh strani: preko medijev, reklam, spleta, zgledov slavnih filmskih igralk … Avtorica filma Tanita Rose, povezovalka pogovora Ajda Špacapan in dr. Lucija Čevnik v sproščenem pogovoru s publiko / Foto: Katja Dolenc Rešitev je obilo: izvrstna ličila, kozmetika, lepotni kirurški posegi, številne diete ... Istočasno nam zbujajo slabo samopodobo, saj marsikatero dekle ali ženska misli, da če ni lepa kot lepotice iz reklam in filmskega sveta, da je potem avtomatično grda. S tem problemom se srečuje vedno več žensk, deklet, deklic v osnovni šoli ter celo v vrtcu. Povzroča notranje rane, nekaterim zelo globoke, ki človeka trajno in dolgoročno zaznamujejo. Z reševanjem tovrstnih problemov se že vrsto let ukvarja dr. Lucija Čevnik, doktorica sociologije, profesorica, specializantka lacanovske psihoanalize, pisateljica, publicistka, mentorica in svetovalka. Iz svojih izkušenj pove: »Mi ne vidimo v notranjost lepotic in dejansko ne vemo, kako se počutijo. Za idealno zunanjo podobo se največkrat skriva ranjena duša. A globoke notranje rane ne more s skalpelom doseči in popraviti noben kirurg. Staranje je dejstvo, ki ga je treba sprejeti.« Rešitev vidi v zgodnjem ozaveščanju otrok v družini, pri čemer je ključen odnos staršev do svojega telesa, pogovori v osnovni šoli, saj je med deklicami in najstnicami veli- ko teh problemov, ter da se imamo radi takšni, kot smo. Tanita si želi v prihodnjem, festivalskem letu s filmom sodelovati na kakšnem filmskem festivalu in upa, da ga bodo sprejeli v program. Obenem je na predlog dr. Lucije Čevnik pripravljena s filmom in pogovorom o tej tematiki sodelovati z osnovnimi šolami v smislu, da bi napravili kulturno-izobraževalne dogodke, ki bi dekletom in fantom – saj se lepotni ideali zdaj vsiljujejo tudi njim – pomagali pri razumevanju problematike in oblikovanju pozitivne samopodobe. Pravica odločati o življenju Tomaž Schlegl, Marta Zabret in Goran Završnik so zainteresirano javnost na novembrski javni razgrnitvi seznanili z osnutkom načrta za Euthanasium. Gre za objekt, kjer bi se izvajala evtanazija. Maša Likosar Kamnik – Ob predpostavki, da je odločitev o lastni smrti svobodna in nedotakljiva, da je pravica do evtanazije ena od temeljnih človekovih pravic, da je o tem sprejet zakon, so ustvarjalci predstavili projekt in pravilnik Euthanasiuma. »Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja pogoje, ki omogočajo ljudem, da se svobodno odločajo o kraju, času in načinu svoje smrti, če je to njihova želja,« je naznanil Goran Završnik, čigar vloga je bila prvi upravnik Euthanasiuma. Marta Zabret je upodobila predstavnico ministrstva, Tomaž Schlegl pa arhitekta, ki je aktualni zmagovalec natečaja za projekt Euthanasium. Kot je pojasnil Schlegl, je osrednje sporočilo projekta Marta Zabret, Tomaž Schlegl in Goran Završnik so predstavili projekt in pravilnik Euthanasiuma. / Foto: Maša Likosar naslednje: »Prav je, da vsakdo lahko odloča o koncu svojega življenja, o začetku, torej rojstvu, namreč ne moremo. Odločamo pa lahko o načinu življenja, pravico bi morali imeti tudi o končanju.« Sporočilo so pre- dali skozi prizmo objekta, kjer bi se evtanazija izvajala. Gre za arhitekturno idejo, ki je v nasprotju s sodobnimi trendi gradnje, je položena na tla, brez višine. »Ponekod po svetu obstaja možnost končanja življenja znotraj svojega doma, v prisotnosti svojcev, kar je morbidno. Z Euthanasiumom bi ta dogodek postal vse prej kot tragičen, postal bi višek življenja. Bil bi torej eden od pogojev za materialno unovčitev pravice do smrti. Ob zavedanju, da je svet prenasičen, je to pravzaprav edina pot prihodnosti za obstoj človeštva,« je dodal Schlegl. Ob predstavitvi akterji vzpostavijo interakcijo z obiskovalci, ki imajo možnost podajanja pripomb, mnenj in predlogov. Poleg tega lahko nanje naslovijo kakršno koli vprašanje. Med drugim jih je zanimala čakalna doba, bodo na voljo darilni boni, bo možna prodaja organov, bo objekt služil tudi v turistične namene, si ga bo moč ogledati, kakšen profil ljudi bo izvajal evtanazijo ... 9 petek, 8. decembra 2023 Praznični Kamnik Prednovoletna poslanica stran 10 Pravljični dogodki v Kamniku od 12. do 15. strani Dogodki v mestnem središču stran 16 www.visitkamnik.com www.kamnik.si 10 petek, 8. decembra 2023 Praznični Kamnik Prednovoletna poslanica Spoštovane občanke, spoštovani občani, Občina in ZTŠ Kamnik tudi letos pripravljata zanimivo decembrsko dogajanje v okviru prireditev Pravljični Kamnik. To je čas, ko se v nas prižge iskrica radosti in topline, ko se med božičnimi in novoletnimi prazniki za koga čas ustavi, za vse nas pa je to tudi priložnost, da se zazremo nazaj ter se veselimo trenutkov, ki so pred nami v prihodnjem letu. Prepričan sem, da bo Kamnik z mestnim jedrom in okolico, kjer za vas v sodelovanju s ponudniki iz mestnega jedra, kulturnimi ustanovami, šolami, vrtci in društvi ter različnimi posamezniki pripravljamo pester nabor dogodkov, med katerimi naj izpostavim: prihod sv. Miklavža, božični sejem, brezplačno drsanje, prižig novoletne osvetlitve, koncerte in številne druge prireditve, mesto priložnosti za druženje z najbližjimi in prijatelji. Skupaj bomo lahko doživeli trenutke veselja in ustvarjali spomine ter krepili medsebojne vezi. Matej Slapar, župan Letošnje poletje in tudi jesenski čas sta bila polna velikih in težkih preizkušenj za vas in tudi za nas. Narava nam ni prizanesla, poplave in neurja so preizkušali našo vzdržljivost in nismo se predali. S podžupanom Urošem Pircem in vodjo intervencije Jožetom Oblakom, Občinskim štabom Civilne zaščite Kamnik in njegovim poveljnikom ter namestnico Tomažem Zabavnikom in Brigito Vavpetič, gasilkami in gasilci Gasilske zveze Kamnik, Gorsko reševalno službo Kamnik, Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik, Policijo in Slovensko vojsko, podžupanjo Romano Učakar in direktorico Občinske uprave, Bogomiro Skvarča Jesenšek, strokovnimi službami Občine, vsemi pogodbenimi podjetji Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik in posamezniki z gradbeno mehanizacijo smo delovali kakovostno, bili smo proaktivni in dobro pripravljeni na izjemne dogodke. Dovolite mi, da se tudi na tem mestu iskreno in globoko zahvalim vsem, ki so dan in noč ob vodotokih skrbeli za vas, občanke in občane. Iskrena hvala pa seveda prav vsem vam, spoštovane občanke in občani, ki ste resnično potrpežljivo čakali na pomoč. Pomembno je, da ostanemo optimistični in se tudi v času, ko nas ne doletijo nesreče velikih razsežnosti, podpiramo med seboj. Ne glede na to, kako težko se nam zdi zdaj, sem prepričan, da bomo skupaj zmogli obnoviti našo skupnost ter jo narediti še močnejšo, kot je bila. Čas decembra je priložnost, da če je le možno, vsaj za trenutek odmislimo vse hude dogodke, ki so se zgodili v naši skupnosti. Vem, težko je odmisliti, ampak naj bo morda obisk prireditev Pravljičnega Kamnika priložnost, da se na številnih prireditvah z nami družite, najdete tudi v takšnih veselih trenutkih kanček opore in na drugi strani z obiskom prireditev pokažete, da vam je mar, da se mesto razvija in njegovo jedro (p)ostaja kraj druženja. Skupaj gradimo lep Kamnik, ki bo v decembrskem času zasijal v soju prazničnih luči, obenem pa ne pozabimo tudi na tiste, ki ne bodo mogli praznovati v toplini domačega doma, zato po svojih močeh bodimo velikodušni in jim solidarno pomagajmo.« Vaš župan Matej Slapar V nadaljevanju priloge si lahko ogledate podrobnejši program, zato toplo vabljeni v pravljični Kamnik. Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, dragi prijatelji, živimo v času bliskovitih sprememb in negativnih vplivov na družbo, svet, mladino in otroke, zato je še bolj kot doslej pomembno, da pomagamo eden drugemu ohraniti toplino srca, upanje v boljši svet in zaupanje, da ima vsak posameznik moč zanetiti iskro sočutja, dobrote, empatije in prijaznosti do sočloveka. In ta iskra se potem širi med ljudi in za ljudi. Zato bomo tudi letos v najlepšem mesecu v letu v našem mestu poskušali razveseliti ljudi. S 1. decembrom smo že zakorakali v prireditve v okviru Pravljičnega Kamnika, ki ga letošnje leto za vse vas pripravljamo Zavod za turizem in šport Kamnik in Občina Kamnik. Decembrsko vzdušje se stopnjuje od petka, 1. decembra, ko smo z otroki kamniških vrtcev in šol okrasili božična drevesca na najlepši ulici Šutni. V ponedeljek, 4. decembra, je v srcu mesta na Glavnem trgu svoje mesto znova zasedla ledena ploskev – za vse velike in male drsalke in drsalce. Ob odprtju drsališča so otroci iz kamniških vrtcev pripravili novoletni otroški bazar. Božične in novoletne želje smo predali tudi v čisto pravi Božičkov nabiralnik s severnega pola. Vsa pisma, zbrana v njem, bodo odpotovala daleč na Laponsko, kjer jih bo Božiček prebral, želje prečesal in otrokom še pred božičem poslal uradna potrdila, da je pisma prejel. Božičkov nabiralnik vas čaka v prostorih kamniškega turističnoinformativnega centra, kjer bo stal do 11. decembra. Vsi, ki se prireditve niste mogli udeležiti, lahko pisma oddate do takrat. S tradicionalnim prižigom novoletnih lučk po vsem mestu pa smo priklicali tudi Miklavža z njegovim angelskim spremstvom, kaka neposlušnost ali manjša lumparija pa je privabila tudi poredne parkeljne – za kar seveda organizator ne odgovarja. Miklavževanje je tudi letos organiziralo Kulturno društvo dr. Franceta Steleta. Luka Svetec, v. d. direktorja ZTŠK V petek, 15. decembra, za vas tudi letos pripravljamo presenečenje ognjenih plamenčkov v steklenih lončkih na Šutni. Luči pravljične Šutne bodo v decembru prebudile čarobnost svetlobnih plamenov. Ob ambientalni glasbi in bleščečih se svetlobnih postavitvah se bodo obiskovalci lahko potopili v magičnost decembrskega večera. V središču pozornosti bo prihod snežnih princes, ki bodo s svojimi bleščečimi plašči in plesom ustvarile pravljično kuliso. Ta čarob- KOLOFON Prilogo Pravljični Kamnik je pripravil Zavod za turizem in šport Kamnik v sodelovanju z Občino Kamnik in je priloga časopisov Kamničan-ka. Datum izida: 8. december 2023. Naklada 14.000 izvodov. Prilogo uredila: Nina Irt. Fotografije: Ana Pogačar, Klemen Brumec, osebni arhivi, arhivi MMK, Zavoda za turizem in šport Kamnik in Zavoda za kulturo Kamnik. na svetlobna predstava ne bo le očarala, ampak tudi vzbudila čustva topline in radosti, ki zaznamujejo praznični čas. Da bomo skupaj pričarali nepozabno decembrsko vzdušje, tudi letos k sodelovanju vabimo vse vas, občanke in občani, obiskovalke in obiskovalci Kamnika, da z doma izdelanimi in preprostimi lampijoni soustvarjate to večerno prireditev. Ob tem se prepustite lastnemu oblikovalskemu navdihu. Pomembno je, da izdelek ne vsebuje električnih svetil in je čajna svečka edini svetlobni vir. Vabimo vas, da se malo pred 17. uro sprehodite skozi Šutno do Glavnega trga, da bodo mesto osvetljevali tudi vaši lampijoni. Stanovalce Šutne pa znova vabimo, da na svoje okenske police namestite svoje lučke upanja in tako zaželite dobrodošlico vsem obiskovalcem Šutne. Tako bomo začeli letošnji niz prireditev Pravljični Kamnik, ki se bo nadaljeval skozi ves december tudi pri ponudnikih v mestnem jedru, ki bodo s svojimi dogodki pričarali praznično vzdušje v središču mesta. S svojo pisano ponudbo bodo poskrbeli za bogat izbor novoletnih in božičnih daril. Zelo bodo veseli vašega obiska in nakupa daril, saj s tem izkažemo podporo lokalnim umetnikom, rokodelcem in malim, prikupnim trgovinicam, ki našemu mestu dajejo prijetno podobo in živahen utrip. Podprimo jih, da bo naše mesto ostalo živahno skozi vse leto. Praznična temperatura bo rasla vse do tradicionalnih prednovoletnih koncertov na Glavnem trgu od 28. do 31. decembra. V četrtek, 28. decembra, nas bodo pogreli živahni ritmi glasbenih skupin Jet Black Diamond in MRFY. V petek, 29. decembra, bo naša srca ogrela edinstvena Nina Pušlar s svojo skupino in predskupino AR‘n‘BI. V soboto, 30. decembra, bomo lahko zapeli s temperamentno Tanjo Žagar. Z nedelje na ponedeljek pa vas toplo vabimo na tradicionalno silvestrovanje na prostem s kamniškim narodnozabavnim ansamblom Galop. V novo leto pa bomo vstopili s čudovitim ognjemetom. Vabimo vas, da obiščete spletne strani in družbena omrežja kamniških kulturnih ustanov in zavodov, lokalnih ponudnikov v mestnem jedru, turističnih ponudnikov in tudi šol, vrtcev ter drugih javnih zavodov in društev, ki ponujajo obilico majhnih in prijetnih dogodkov, ki vas bodo razveseljevali ves december. Vabimo vas, da podprete njihova prizadevanja, se ob tem zabavate in jim z obiskom pokažete, da cenite tisto, kar delajo predvsem za vas, občanke in občane. Že tradicionalno pa lahko svojim najdražjim podarite novoletni Maistrov bon, s katerim si lahko pri ponudnikih v središču mesta kupijo kaj lepega. Podarite Maistrov bon tudi sebi. Vljudno vabljeni k ogledu celotnega dogajanja v okviru Pravljičnega Kamnika, ki je dostopno na spletni povezavi www.visitkamnik.com/sl/prireditve/ ostale-prireditve/pravljicni-kamnik-2023. 11 petek, 8. decembra 2023 Praznični DecembrskiKamnik Pravljični Kamnik Mesto v objemu Kamniško-Savinjskih Alp pod slikovito Veliko planino v začetku decembra običajno obišče Miklavž, ki na praznično osvetljeno mesto pogleda z Malega gradu. Čarobnost mestu dajejo praznična okrasitev, drsališče na prostem in lično okrašene lesene hiške božičnega sejma. Na slikoviti kamniški ulici Šutni ob spoznavanju tradicionalne obrti lahko najdete izvirno darilo, kot je denimo kamniška majolika. V mestu, kjer je svoj pečat pustil sloviti Jože Plečnik, lahko najdete izdelke, ki so poklon velikemu slovenskemu arhitektu, Plečnikove sveče. Posebno privlačno in čarobno doživetje, večerni sprehod med lučkami, vas čaka v parku Arboretuma Volčji Potok. Med novimi svetlobnimi elementi je prav poseben svetlobni tunel s spreminjajočimi se barvnimi lučkami. Božič nekoč Včasih so gospodinje dva dni pred božičem pekle orehovo, makovo ali pehtranovo potico. Lotile pa so se tudi peke medenjakov in božičnega kruha. Božični kruh se je prvič pojavil v 17. stoletju in je tako rekoč obredni kruh. Praznovanje božiča je bilo navadno skromno. Na sveti večer, 24. decembra, so se družine zbrale in postavile jaslice, ki so jih izdelali iz papirja ali drugih naravnih materialov. Skupaj so okrasili božično drevesce, na katero so obesili drobna jabolka, orehe, domače kekse in bombone. Družine so se potem praznično oblekle, vzele bakle in jih namočile v smolo ter se odpravile k polnočnici. Na poti so prepevali božične pesmi, otroci pa so se zabavali v snegu. Na božično jutro, 25. decembra, so razrezali kruh in se odpravili k maši. Božični zajtrk sta sestavljala kruh in čaj, za božično kosilo pa so gospodinje pripravile govejo juho, pečenko, zeljnato solato in »tenstan« krompir. Za božično večerjo so jedli kruh, meso in potico. Na dan svetega Štefana, 26. decembra, pa so družine obiskale sorodnike in prijatelje. Božič danes Danes se priprave na božič začnejo vsako leto prej. Božič danes nekako izgublja svoj pravi in prvotni pomen in postaja vse bolj potrošniški. Prazničnega okraševanja se večji trgovski centri in nekatera mesta lotevajo že v sredini novembra ali celo prej. Ljudje zaradi tempa življenja niso več tako povezani kot v preteklosti. Nekoč je praznovanje božiča predstavljalo lep običaj in vrednoto, danes pa predvsem za otroke pomeni prihod Božička in bogatejša darila. Mnogi otroci danes ne poznajo pravega pomena božiča, vedo samo, da pride Božiček, ki jim prinese darilo. Družinska božična miza je tudi danes polna dobrot, a ne takšnih kot nekoč. Božični kruh (poprtnik) je danes v večini nadomestil božični sadni kruh. K sreči za božič na slovenski božično okrašeni mizi tradicionalno kraljuje potica. Še vedno se ohranja tudi tradicija, da se na sveti večer zbere družina, naslednje dni pa obiščemo širše sorodstvo. Da bi ohranili povezovanje in iskrena voščila med ljudmi, postaja vedno pomembnejše, da obudimo običaje in praznovanja iz preteklosti in se spominjamo šeg in navad naših dedkov in babic. Decembrski prazniki, šege in navade Decembrski čas je bil vedno čas pristnega druženja ter pričakovanja veselih in toplih praznikov. V mesecu decembru tudi v Kamniku v okviru različnih turističnih in kulturnih društev ter drugih turističnih ponudnikov pripravijo največ različnih šeg in običajev, hkrati je to čas čakanja in veselja. Čas čarodejne moči, ko se pozabi staro, odvečno, kar nam ne služi več, in v naše življenje vstopi novo. Adventni čas Adventni venček je tipičen simbol adventa. Tradicionalni ima obliko kroga, ki simbolizira neskončni krog življenja in menjavo letnih časov. Zimzelene rastline so znamenje upanja in novega življenja. Po krščanski tradiciji sveče simbolizirajo luč Boga. Na prvo adventno nedeljo prižgemo na adventnem vencu prvo svečo od štirih. Začne se adventni čas, ki traja štiri tedne. Sklene se po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra. Na sveti večer to božično žito postavimo k jaslicam, kjer ostane vsaj do praznika Svetih treh kraljev. Blagoslov konj Na god svetega Štefana, zavetnika konj, po starem običaju v Zg. Tuhinju vsako leto po maši pred cerkvijo blagoslovijo konje. Lastniki za ta dogodek konje skrtačijo, očistijo in jim namažejo kopita. Živali osedlajo in jih zajahajo, nekateri pa jih vprežejo tudi v lojtrnike ali pa prejke (zapravljivčke). Rejcem duhovnik da tudi blagoslovljeno sol, ki jo doma dajo konjem in še drugim živalim. Prireditev, ki si jo ogledajo številni obiskovalci, organizira Konjerejsko društvo Zg. Tuhinj, k blagoslovu pa konje pripeljejo, priženejo ali na njih prijahajo tudi konjerejci iz drugih krajev Tuhinjske doline. Koledovanje Miklavž nas obišče na predvečer praznika, to je v noči na 6. december, ko od hiše do hiše hodijo Miklavž, angeli in parkelj (slednji za poredne otroke, ampak teh tako ni). Po tradiciji pridni otroci takrat v nastavljenih škornjih, krožnikih ali peharjih najdejo sladkarije, suho sadje in kakšno pomarančo … S prihodom prvega od treh dobrih mož se tako začne čas decembrskega obdarovanja in veselega razpoloženja. Decembrskim dobrim možem otroci in tudi odrasli pišemo pisemca z opisom božičnih in novoletnih daril, ki jih želimo dobiti. V dneh pred praznikom Svetih treh kraljev, ki je 6. januarja, koledniki obiskujejo domove. S petjem prinašajo mir in božji blagoslov ter širijo veselo novico o Jezusovem rojstvu. Običaj izvira iz rimskih januarskih kalend, sprva je pomenil začetek meseca, pozneje pa se je na krščanskem Zahodu razvil v obredne obhode kolednikov, ko so voščili novo leto, prepevali božične pesmi ter slavili Kristusovo rojstvo po hišah, ulicah in trgih. Kot je to v navadi že vrsto let, Perovljani in Perovljanke organizirajo koledovanje pri Grošanovih jaslicah, ki so vsako leto posebno izvirne in lepe ter čakajo, da jih obiščejo koledniški Sv. trije kralji. Božično žito Silvestrovanje in novoletno jutro Poznate pregovor Sveta Lucija žito sadi? Že naši predniki so namreč na ta dan v majhne posode sejali žito. Sveti Luciji so ljudje pripisovali posebno moč, zimskemu soncu naj bi povrnila moč, da bi ponovno ogrelo zmrznjeno zemljo, iz katere bi vzklili novi plodovi. V žitu lahko vidimo marsikaj – čarovnijo, simbol pomladi in življenja, ki se začenja vračati v rastlinje, in prijetno praznično dekoracijo. Silvestrovo, 31. december, je zadnji dan leta, ko si ljudje zaželimo srečo. Včasih je bil predvsem drugi sveti večer, ljudje so ga praznovali podobno kot božični večer, danes pa poteka v znamenju bučnih praznovanj. Na novoletno jutro pa prvi obisk glede na stare šege in navade pri hiši ne sme biti ženski, saj so nekoč verjeli, da bo to prineslo nesrečo. VIR: Tuhinjski glas Miklavževanje Že prišel je med nas stari dobri dedek Mraz Dedek Mraz in kamniške delovne organizacije Postavitev novoletne jelke in prihod dedka Mraza zagotovo sodita med najprisrčnejše in najpristnejše šolske prireditve, saj se med vsemi edina osredotočata na otroka, pa naj ta še verjame v bajeslovna bitja ali ne. Dedek Mraz je bil kljub svojemu sovjetskemu izvoru vedno tudi izrazito apolitičen in brez vsake ideologije. Predvsem je bil poetičen in pravljičen in kot tak blizu vsem otrokom. Nobene palice za poredne, nobenih parkeljnov, ki kaznujejo, nič odvečnih vprašanj o pridnosti in ubogljivosti. Tudi za učiteljice in redke učitelje je bilo šolsko praznovanje novega leta najljubša prireditev. Novoletno praznovanje z dedkom Mrazom je hitro preraslo v priljubljeno in zelo obiskano prireditev, ki je združevala staro in mlado. V šolski kroniki Osnovne šole Motnik sem našla podatek, da je bilo prvo novoletno praznovanje s klasično scenografijo, torej z novoletno jelko, dedkom Mrazom, njegovim spremstvom in darili za učence, organizirano leta 1948. Otroci z OŠ Šmartno so doživeli prvi obisk dedka Mraza leta 1950, tuhinjski šolarji pa so se ga razveselili leta 1951. Učenci so bili skromno obdarovani z zvezkom, svinčnikom in seveda s slaščico. Povsod je bila pobudnica prireditve Antifašistična zveza žena, denarna sredstva so prispevali vaščani s prostovoljnimi prispevki in kmetijske zadruge. Sindikalna podružnica Okrajnega magazina Kamnik je šmarskim učencem podarila še družabne igre in 2000 dinarjev. Tovarna Titan pa je obdarila vse tuhinjske otroke z metrskim blagom. Učenci so recitirali, peli, plesali, predvsem pa so se izkazali mladi igralci. V času, ko so bile materialne razmere še zelo težke, se je prireditev z obdarovanjem še posebno močno zapisala v otroška srca. Spomnim se svoje mame, Vide Drovenik, učiteljice v Zg. Tuhinju, s kakšno zavzetostjo je organizirala »dedka Mraza«. Od tega, da je z učenci pripravila kulturni program, do zbiranja denarja za obdaritev in novoletne okrasitve. Na šolski novoletni jelki v učilnici so se bleščali naši okraski in svetile naše lučke. Šele ko se je šolska prireditev končala, ko so odšli še zadnji obiskovalci, smo jih sneli in okrasili našo domačo novoletno jelko. To je trajalo vse dotlej, da si je šola lahko privoščila lastno novoletno okrasje. Verjamem, da se je kaj podobnega dogaja- lo tudi na drugih podružnicah, da so podobno ravnale tamkajšnje učiteljice. Leta 1960 so se otroci tuhinjskih šol zelo razveselili posebnega sprevoda dedka Mraza na tovornjakih. Kolona kamionov v organizaciji Zveze prijateljev mladine je prikazovala prizore iz najbolj znanih Grimmovih pravljic in polarne kraje. Dedek Mraz in njegovi pravljični spremljevalci so otroke obdarovali s slaščicami. Tega sprevoda se tudi sama zelo dobro spomnim. Zdel se mi je popoln. Leta 1963 so kamniške delovne organizacije prevzele patronat nad šolami v občini. Iz šolske kronike ni razvidno, po kakem ključu so si razdelile posamezne šole. Tuhinjska šola je imela s svojim patronom, tovarno usnja Utok, še posebno srečo. Za prijeten začetek so ob obisku dedka Mraza pogostili vse učence s slaščicami iz kamniške slaščičarne Vesna. Šolo so obiskali sindikalisti podjetja in prisostvovali novoletni prireditvi. Podarili so tudi 100.000 dinarjev za izgradnjo šolskega igrišča. Patronat tovarne Utok je z obojestranskim sodelovanjem prerasel v trdno navezo, ki je trajala skoraj tri desetletja, vse dokler v začetku devetdesetih tovarne ni pogoltnil stečaj. Posebno prisrčna so bila novoletna srečanja, ko je učence običajno obiskal kostumiran dedek Mraz s svojim spremstvom, snežinkami, vilami, palčki, jeleni, zajčki … Dogajalo se je tudi, da 12 petek, 8. decembra 2023 Praznični Kamnik Pravljični dogodki v Kamniku dedek Mraz osebno ni utegnil. Takrat je poslal le predstavnike sindikata, ki so prinesli darila v njegovem imenu. Dragim gostom so otroci vedno pripravili kulturni program, učiteljice pa smo jih pogostile s prigrizkom. Poudariti velja tudi to, da si je direktor tovarne, gospod Horst Hafner, velikokrat vzel čas in se osebno pridružil novoletnemu obisku. Še posebno lepo je znal nagovoriti učence. Šolarji so vsako leto pripravili pravljično igro in jo zaigrali na novoletni obdaritvi otrok Utokovih delavcev. Za otroke je bila to priložnost, da so se predstavili zunaj domačega kraja, in so se teh nastopov posebno veselili. Seveda pa so bili kot nastopajoči pogoščeni in še posebej obdarjeni. V spominu mi je ostalo še zadnje srečanje z utokovci leta 1990, ko so v prednovoletnem času obiskali šolo in obdarili vsakega učenca z bogato darilno vrečko. Takrat je bilo na šoli 75 učencev. Podobno se je dogajalo na vseh drugih podružničnih šolah. Če se prav spomnim, je za podružnico Šmartno vse do razpada podjetja bogato skrbela Kočna Kamnik. Podružnica Sela je bila pod patronatom industrijskega kombinata Svit, šola na Lokah Svilanita, Motnik tovarne Stol. Patron OŠ Toma Brejca je bila tovarna Titan. Vendar pa sodelovanja niso bila povsod tako plodna kakor pri nas v Tuhinju. Kolikor mi je znano, so nekateri patronati hitro ugasnili ali pa so delovali le občasno. To je bilo odvisno od različnih dejavnikov, na eni strani od zavzetosti sindikata v delovni organizaciji. Koristilo je, da je bila mama kakšnega učenca ali kak krajan član ožjega vodstva sindikata. Na drugi strani pa je bilo veliko odvisno od učiteljic, njihovih pobud in vzdrževanja komunikacije z delovno organizacijo. Skozi leta se je razvil občutek pripadnosti Utoku, imeli smo ga za svojega. Naj- lepše pa je bilo prav v času dedka Mraza. Šolske kronike dokumentirajo, da ima dedek Mraz na Kamniškem več kot sedemdesetletno tradicijo. Verjetno podobno velja za celotni slovenski prostor. Z njim so se lahko poistovetili vsi otroci, ne glede na etnično in religiozno (ne)pripadnost. Vse to še kako velja tudi danes, kar me utrjuje v prepričanju, da si dedek Mraz zasluži svoje mesto v prazničnem koledarju tudi v današnjih časih. Tatjana Drovenik Čalič, prof. razrednega pouka Razkrivamo vam decembrske prireditve, ki bodo razveseljevale prebivalce in obiskovalce našega Kamnika, ki mu bo tisoče drobnih novoletnih lučk dalo pravljično podobo vse praznične decembrske dni. Božičkov nabiralnik vas že čaka v TIC-u na Glavnem trgu v Kamniku. Večerni sprehod med lučkami Večerni sprehod med lučkami postaja tradicionalno doživetje Arboretuma Volčji Potok v mesecih, ko je dan krajši in vsi hrepenimo po prazničnem vzdušju. Arboretum bo tudi letos v zimskih mesecih zasijal, tokrat z več kot dvema milijonoma lučk. Večerni sprehod med lučkami, ki je postal že pravo tradicionalno in edinstveno doživetje za vsakogar, bo vnovič prinesel prijetno praznično vzdušje. V čarobnem ambientu parka obljubljamo svetleče novosti! Sprehod med lučkami je zasnovan kot enosmerna, nekaj kilometrov dolga pot, ki jo razsvetljuje kar 27 kilometrov prazničnih luči. Ob sprehodu vas bo pričakalo več tematskih sklopov, med njimi kristalni tuneli, osvetljena sončna ura, reka luči v rozariju, mogočen slap nad Velikim jezerom, Božiček z jelenčki, slikoviti vodni odsevi na treh jezerih, osvetljena silhueta francoskega vrta, čarobni gozd … Letošnja najsvetlejša novost je največji svetlobni ekran v Evropi, ki v dolžino meri kar 60 metrov in bo pozornost obiskovalcev pritegnil s spreminjajočimi se prizori. Otroke bo v šotoru pred Pristavo v prazničnem mestu razveseljeval Božiček (lutka) s pripovedovanjem zanimive pravljice, družbo mu bodo delali škrati iz različnih dežel. V vrtnem centru bo na ogled adventni sejem, v okviru katerega bo moč kupiti najrazličnejše izdelke za darila, na dvorišču pristave pa bo v času Večernega sprehoda med lučkami potekal Sejem dobrot in drobnih pozornosti, ki bo vključeval kulinarično ponudbo in možnost nakupa dobrot za s seboj. Večerni sprehod med lučkami je mogoč vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, med 18. 11. 2023 in 7. 1. 2024 od 15. do 21. ure.* Park bo razsvetljen od 16. ure dalje. Vstopnice bodo v prodaji na spletu in pri blagajni parka. Nakup na spletu vam bo prinesel 10-odstotni popust na redne cene vstopnic! V Slovenia Eco resortu BOŽIČNI POHOD OD JASLIC DO JASLIC za vas pripravljamo niz dogodkov v prazničnem decembru. Vsak petek, soboto in nedeljo prirejamo kulinarično-glasbene večere, romantične večerje v soju sveč ob spremljavi mlade glasbenice Ane Kutnar, ki nam bo pričarala praznično vzdušje. To je odlična priložnost za kratek pobeg od vsakdana s svojimi najbližjimi. 15. decembra nas bo ponovno obiskala dalmatinska klapa Jadranski Maestrali. Takrat se bomo posvetili morski kulinariki. Za božič se nam lahko pridružite na polnočnici, obiskal pa nas bo tudi Božiček, ki bo obdaroval otroke. Za silvestrovo pa pripravljamo prav poseben večer, posvečen izbrani kulinariki naših kuharjev. Ljubljene osebe lahko povabite na romantično večerjo v soju sveč ob glasbeni spremljavi mlade pianistke Ane Kutnar. Večer bo čaroben in potrudili se bomo, da vas pospremimo v novo leto v pravem razkošju. »Več pa ni!« Pri nas se vedno kaj dogaja in toplo vabljeni na obisk! https://sloveniaecoresort.com/domov/ www.arboretum.si Turistično društvo Tuhinjska dolina že vrsto let prireja razstavo jaslic, ki jo vsako leto na štefanovo, po božiču, pripravijo prizadevni člani in članice društva. Pri pripravah na božično prireditev sodeluje domala celotna Tuhinjska dolina. Vedno je zelo dobro obiskana. Letošnja bo prav tako na štefanovo, 26. decembra. Naslovili so jo Božični pohod od jaslic do jaslic. Bogata razstava najrazličnejših jaslic bo tradicionalno na ogled od 17. ure v prireditvenem šotoru pri Termah Snovik. Razstavljene bodo tudi jaslice v naravi, ki si jih bodo obiskovalci lahko ogledali sami tudi še v januarju prihodnje leto. Po ogledu se bodo obiskovalci lahko ogreli s toplim čajem ali kuhanim vinom, posladkali s sladkimi dobrotami prizadevnih članic društva ter nazdravili novemu letu. Prireditev bo spremljal kulturni program z lepim božičnim koncertom. Drago Sopčič, TD Tuhinjska dolina https://www.td-tuhinjskadolina.si/ BOŽIČNO RAJANJE NA BAZENU Sobota, 23. 12. 2023, od 10. do 17. ure Notranji bazeni Term Snovik Naš palček Snoviček bo dobil imenitno družbo Božička! Poveselite se skupaj z njima v naših toplih termalnih bazenih, kjer bomo med drugimi pripravljali praznične piškote, manjkale pa ne bodo niti vodne vragolije za najmlajše. Dogajanje bosta popestrila tudi Godba Tuhinjska dolina in nastop mažoretk iz Društva kamniških mažoretk Veronika. Prireditev je za vse goste brezplačna. Za vstop na bazene je potreben nakup vstopnice za kopanje. 13 petek, 8. decembra 2023 Praznični Kamnik Pravljični dogodki v Kamniku Silvestrovanje v kopalkah. Zakaj pa ne? V Termah Snovik smo že pripravljeni na najdaljšo noč v letu. Preživite zadnjo noč leta 2023 sproščeno v kopalkah v toplih termalnih bazenih Term Snovik. V družbi svojih najbližjih se prepustite termalnim doživetjem in okusni silvestrski večerji iz restavracije Potočka, ki jo bo pripravil kuharski mojster Alen Praštalo. Vstopite v novo leto 2024 v objemu termalne vode in novoletni dan začnite malo drugače, z novimi cilji. VABLJENI NA SILVESTROVANJE V KOPALKAH PREŽIVITE ZADNJO NOČ V LETU 2023 SPROŠČENO V KOPALKAH NA BAZENU. V DRUŽBI SVOJIH NAJBLIŽNJIH SE PREPUSTITE TERMALNIM DOŽIVETJEM IN OKUSNI SILVESTRSKI VEČERJI IZ 31. DECEMBER 2023 OB 20. URI TERMALNO KOPALIŠČE TERM SNOVIK Za ceno in rezervacijo povprašajte na 01 83 44 220 ali nam pišite na booking@terme-snovik.si. Več informacij na naši spletni strani www.terme-snovik.si. Mesta so omejena, zato priporočamo čim prejšnjo rezervacijo. +386 (0) 1 83 44 221 booking@terme-snovik.si terme-snovik.si »Zakaj me An'kol' ne peleš u Bača?« V četrtek, 7. decembra, greva lohk na KULTURNI PRIGRIZEK V BAČA: AFRODITA, predstavitev kratkega filma Afrodita in pogovor na temo socialnih omrežij in (telesne) samopodobe z antropologom dr. Danom Podjedom in ustvarjalko filma Tanito Rose. Dogodek bo moderirala Ajda Špacapan. Vse ob slastnem prigrizku najbolj hude kamniške restavracije – Korobač a.k.a. Bač! Brezplačno vstopnico rezerviraš na: kamniski.original@gmail.com Film skozi poetični monolog ženske, ki se je ujela v kletko lepotnih idealov, opozarja na senčno plat arhetipa boginje lepote Afrodite v sodobnem času. Ta se razvije, ko potreba po zadostitvi lepotnim idealom postane najvišja vrednota v življenju posameznika. Zdi se, da živimo v družbi, ki to spodbuja. »Dokler bo moje in tvoje telo od nekoga profit, bomo še naprej vzgajali družbo Afrodit.« Scenarij: Tanita Rose, režija: Tanita Rose in David Janušič, kamera in montaža: David Janušič, maska: Lea Behek, igra: Tanita Rose. Dogodek in produkcijo filma je s sredstvi podprla Občina Kamnik. • • • • • • • • neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo (32 °C) vse do 2. ure zjutraj, pijačo dobrodošlice – kozarec penine, izposojo kopalnega plašča, bogato silvestrsko večerjo, DJ-a, silvestrski animacijski program za obiskovalce vseh starosti, Wi-Fi, parkirni prostor. Za ceno povprašajte na 01 83 44 220 ali pišite na booking@terme-snovik.si. Več informacij na spletni strani www.terme-snovik. si. Mesta so omejena, zato priporočamo čimprejšnjo rezervacijo. Toplo vabljeni, da preživite najdaljšo noč v letu malo drugače. RESTAVRACIJE POTOČKA. Silvestrovanje v kopalkah vključuje: neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo (32°C) do 2. ure zjutraj, pijača dobrodošlice - kozarec penine, izposoja kopalnega plašča, bogata silvestrska večerja (chef Alen Praštalo), DJ, animacijski program za vse starosti, parkirni prostor. Silvestrski večer bo potekal v nedeljo, 31. 12. 2023. Silvestrovanje v kopalkah vključuje vse, kar potrebujete za odličen zaključek leta: https://www.terme-snovik.si/ Glasbeno dogajanje v Gostilnici Pri podkvi V petek, 8. decembra 2023, ob 19. uri se v Gostilnico Pri podkvi vrača simpatična pevka Manca, ki jo spremlja odlični kitarist Peter. Decembrski petek nam bosta polepšala z bluzovskimi in džezovskimi ritmi. Bernardo Brizani je verjetno najboljši slovenski violončelist. Večkratni zmagovalec tekmovanj, dobitnik Prešernove nagrade, »čudežni deček« violončela. S svojim nastopom bo pričaral romantiko in čudovito predpraznično vzdušje v prijetnem ambientu Gostilnice Pri podkvi. Spremlja ga Erazem Grafenauer na violončelu in kitari. Brizani igra tako klasično kot tudi sodobno in latino glasbo in vas bo nedvomno presenetil. Dobrodošli 16. decembra ob 19. uri v Gostilnico Pri podkvi. V petek, 22. decembra, ob 19. uri prijazno vabljeni na nepozabni Večer dalmatinskih pesmi, ki jih bodo za vas prepevali fantje iz Klape Mali grad, ki je bila ustanovljena leta 2003 in prav letos praznuje 20-letnico delovanja. Glasbeniki iz priljubljene skupne, naši prijatelji in znanci z ulice, gojijo izvirno dalmatinsko klapsko pesem, lotevajo pa se tudi instrumentalnih skladb s tega področja. Nastopajo po celi Sloveniji, udeležujejo se tudi klapskih srečanj na Hrvaškem in drugje v tujini. Tokrat pa bodo v Gostilnici Pri podkvi, v neposredni bližini Malega gradu, po katerem nosijo ime, z dalmatinskim melosom dodobra ogreli hladen decembrski petkov večer. https://www.facebook.com/gostilnica.potkev/ GLASBENO DOGAJANJE V PUBU POD SKALO Sobota, 9. decembra, ob 20.30: akustični koncert skupine Before Time Mlada kamniška skupina se vztrajno vzpenja na lestvicah priljubljenosti. Kot petim različnim posameznikom in njihovemu glasbenemu okusu pritiče, pa jih ne moremo uvrstiti zgolj v indie rok, funk ali psihadelijo, saj so vse to in nič od tega. Befortajmovci svoj stil iščejo še naprej, njihova avtorska dela pa so dokaz, da je pomembna pot, ne le cilj. Vabljeni na akustični večer, poln mladostne energije in razigranosti. Vstop na koncert je prost, glasbeniki bodo zelo veseli vaših prostovoljnih prispevkov. Sobota, 16. decembra, ob 20.30: irski večer s skupino Turn on Irish Primorska skupina igra tako tradicionalno irsko plesno glasbo kot tudi pubovske žurerske pesmi. Z instrumentacijo in izvedbo znajo pričarati pravo vzdušje irskega puba, kamor spadajo pivo, petje, ples, zabava in vsi drugi užitki, ki jih ponujajo virtuozni ritmi. Vabljeni na živahen decembrski irski večer! Vstop na koncert je prost, glasbeniki bodo zelo veseli vaših prostovoljnih prispevkov. Pol pa greva še v četrtek, 15. decembra, na dogodek KAMNIK ALL STAR, ko se bodo zbrale vse kamniške legende in originali 'sukanja' dobre glasbe. Pridružite se nam in zaplešite ob ritmih kakovostne plesne glasbe. Dogodek je podprla Občina Kamnik. Woop woop! Torek, 26. decembra, ob 20.30: Made in Slovenia (novoletni žur) Kot je v navadi že vrsto let, na večer slovenskega državnega praznika predvajamo izključno slovensko glasbo. Legendarni plesni hiti, jagodni izbor rok in pop uspešnic ter popevk iz zlate dobe slovenske popevke, seveda pa ne bodo manjkali aktualni hiti. Vabljeni na novoletni plesni žur! Vstop na dogodek je prost. https://www.facebook.com/korobac/ https://podskalo.si/ 14 petek, 8. decembra 2023 Praznični Kamnik Pravljični dogodki v Kamniku Tradicija, domačnost in sodobnost v Gostilni Repnik BOŽIČNO - NOVOLETNI SEJEM Hišice z lepo ponudbo božičnih in novoletnih darilc bodo odprte od 16. do 20. ure vsak vikend v decembru (petek, sobota in nedelja). Na sejmu boste lahko za svoje najbližje nakupili lepa darilca, saj vam bodo prijazni ponudniki pripravili velik izbor unikatno izdelanih prazničnih voščilnic, božične kroglice za smreko, unikatne božične sklede, ročno izdelane artikle iz gline, voska, fimo mase in volne, tople oddeje, božično-novoletne okraske, kvačkane copate in kape, mini živali iz filca, ročno izdelano domačo kozmetiko. Lepo darilo je tudi med lokalnih čebelarjev. Dišalo pa bo tudi po vafljih in praženih mandljih. Vabljeni v DOM KULTURE KAMNIK. Abonma Kam'na'smeh: Siti teater: Nikoli ni prepozno, DKK, 12. 12. 2023 ob 19.30 Dobrodošli v Gostilni in penzionu Repnik, kjer živimo in ustvarjamo tradicijo. Znanje naših prednikov smo nadgradili in ustvarili jedi, ki vam bodo še dolgo ostale v spominu. Popestrite si prednovoletna srečanja z vrhunsko domačo kulinariko in nas pokličite za rezervacijo. https://gostilna-repnik.si/sl/ V drugi predstavi abonmaja Kam'na'smeh (in izven) bo Mojca Fatur v monokomediji poskrbela za zabaven večer, v katerem bo razkrila, zakaj za iskanje smisla in ravnovesja v življenju nikoli ni prepozno. Alja je vse v enem in ena za vse. Po letih kuhanja, pranja, prevažanja otrok, podpiranja moževe kariere in koordiniranja družinskega podjetja je prišel čas za spremembo. Sledila bo svojim mladostnim sanjam, v roke spet prijela frizerske škarje in se lotila izboljševanja sveta pod geslom: zadovoljna stranka, boljši svet. A zadovoljstvo je izmuzljiv pojem, svet pa pisana gneča bolj ali manj uravnovešenih strank, družinskih članov, taksistov, gradbenih delavcev in drugih, ki poskrbijo, da nič ne gre kot po maslu. Foto: Marko Pigac Glasbeno dogajanje v kavarnici Rotovž Maistrov abonma: Prešernovo gledališče Kranj: Vse zastonj! Vse zastonj!, DKK, 14. 12. 2023 ob 19.30 V predstavi Maistrovega abonmaja (in izven) bodo igralci proletarske komedije skozi igro predstavili aktualno problematiko družbe. Zgodba te duhovite, a hkrati ostre Fojeve družbenokritične farse se začne tik po uporu v trgovskem centru, ko se ženske, ogorčene nad ponovnim dvigom cen, odločijo, da temu naredijo konec. V uporniškem zanosu ženske v hipu stopijo skupaj, saj imajo dovolj neprestanega izkoriščanja in višanja cen osnovnih živil, zato sprva zahtevajo polovično ceno, kasneje pa jih jeza in upor pripeljeta tudi do tega, da si živila preprosto stlačijo pod obleke in z njimi odkorakajo domov. Foto: Miha Fras Na predbožično glasbeno dogajanje vas vabimo v petek, 22. decembra, po 14. uri v prijetno okolje kavarnice Rotovž, kjer vam bo srce in pete ogrel simpatični Nejc s harmoniko. Dušo si boste lahko ogreli z aromatičnimi čaji in kuhanim vinom, vročo čokolado in kakavom ali z bogatim izborom žganja. Glasba z okusom: Katice, DKK, 19. 12. 2023 ob 20.00 Na tokratnem večeru Glasbe z okusom se boste lahko pridružili čudovitemu decembrskemu dogodku s tematsko večerjo in pevskim zborom Katice, katerih repertoar bodo slovenske koledniške in voščilne pesmi. Žensko vokalno skupino iz Ljubljane sestavljajo dekleta in žene, navdušene nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi. Združuje jih želja po iskanju novih poti, ki povezujejo stare, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Največji izziv jim predstavlja povezovanje starega z novim in tradicionalnega s sodobnim. Vokalna zasedba Katice vam bo predstavila jagodni izbor slovenskih koledniških in voščilnih pesmi, ki so jih peli ob božiču, novem letu, treh kraljih in svečnici, in vam približale raznolikost in ubranost večglasja iz zakladnice slovenske ljudske umetnosti. https://www.rotovz-caffe.si/ Pevske jaslice Ekipa Javnega zavoda za kulturo Kamnik in Doma kulture Kamnik bo vaše decembrske dneve in večere popestrila s številnimi zanimivimi predstavami in dogodki. Rezervacija in prodaja vstopnic: 041/360-399, info@domkulture.org, pisarna DKK, Fužine 10, 1240 Kamnik (pon., tor. in pet.: 10.00 – 12.00, sre. in čet.: 14.00 – 18.00), www.mojekarte.si in prodajna mesta mojekarte.si. https: //www.domkulture.org/sl/kolesar-prireditev Za božič podarite kulturo* Tudi letos smo se v Domu kulture Kamnik odločili, da za vas pripravimo darilni bon. Unovčite ga lahko za kateri koli dogodek programa Doma kulture Kamnik. *V program so vključene predstave Maistrovega abonmaja, abonmaja Kam’na’smeh, abonmaja Kam’nček, abonmaja Potovalci in Glasbe z okusom. Za več informacij nam pišite na: info@domkulture.org ali pokličite na 01/8313 226. https://www.domkulture.org/sl/program V soboto, 30. decembra, ob 17. uri tradicionalno tudi letos za zaključek koledarskega leta poslušalce vabimo na Sv. Primož nad Kamnikom na našo že 20. tradicionalno prireditev PEVSKE JASLICE! Tudi letos vas bomo skupaj z gosti z božičnimi napevi popeljali v čarobnost božiča, upamo, da tudi snežno obarvanega. Prav lepo vabljeni, da se nam pridružite v tej prelepi romarski cerkvi! Za vse, ki se takrat koncerta ne morete udeležiti, pa PEVSKE JASLICE ponovimo v eni od cerkva na Kamniškem. 15 petek, 8. decembra 2023 Praznični Mestni oderKamnik in prednovoletni koncerti Za vas smo v sklopu Pravljičnega Kamnika od 28. do 31. decembra pripravili niz prednovoletnih koncertov na Glavnem trgu. V četrtek, 28. decembra, nas bodo pogreli živahni ritmi glasbenih skupin Jet Black Diamond in MRFY. V petek, 29. decembra, bo naša srca ogrela edinstvena Nina Pušlar s svojo skupino in predskupino AR’n’BI. V soboto, 30. decembra, bomo lahko zapeli s temperamentno Tanjo Žagar. Z nedelje na ponedeljek pa vas toplo vabimo na tradicionalno silvestrovanje na prostem s kamniškim narodnozabavnim ansamblom Galop. V novo leto bomo vstopili s čudovitim ognjemetom. 28. decembra ob 21.00 – koncert skupine MRFY 29. decembra ob 20.20 – koncert Nine Pušlar 30. decembra ob 19.30 – koncert Tanje Žagar 28. decembra ob 19.30 – koncert skupine Jet Black Diamond 29. decembra ob 19.30 – koncert predskupine 31. decembra ob 22.00 – silvestrovanje na prostem z narodnozabavnim ansamblom- AR’n’BI 31. decembra ob 24.00 – ognjemet Galop 16 petek, 8. decembra 2023 Praznični Kamnik DOGODKI V MESTNEM SREDIŠČU Trgovina Kim Intershop Kammeleon SCHAFFER. modno oblikovanje Forum knjigarna in papirnica Pletenine Špenko KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka Mat Cap Tattoo Mifor Gostilnica in kavarnica Pri podkvi Jezikovna šola ITA Predprijave na 041 553 711 ali na itadar100@gmail.com Lady M Korobač Prihod Miklavža Modno-trendovsko-poučen povezovalni dan naših dobaviteljev in kupcev Poslikava kože s kano Ustvarjalna božična delavnica Dogodek Predstavitev Dogodek Delavnica 9. 12. od 9. do 13. ure 2. 12. od 10. do 16. ure Otroška delavnica: drobna darila Delavnica 2. 12. ob 10. uri Otroška delavnica: božični okraski Baretka Špenko tako in drugače Barvite volnene odeje Špenko Zabava z glino na temo Prvi dobri mož Delavnica Predstavitev Predstavitev Delavnica 9. 12. ob 10. uri Od 1. do 6. 12. Od 18. do 23. 12. 2. 12. od 9. do 12. ure 1. walk-in tattoo dogodek v Kamniku Prednovoletni walk-in tattoo dogodek 1, 2, 3, v Miforju se za Miklavža vse dobi Bluz in džez, nastopata Peter (kitara) in Manca (vokal) Flamenko in klasika, Bernardo Brizani in Erazem Grafenauer, violončelo in kitara Večer dalmatinskih pesmi, Klapa Mali grad Dogodek Dogodek Predstavitev Dogodek 9. 12. od 10. do 21. ure 10. 12. od 10. do 21. ure Od 1. do 6. 12. 8. 12. ob 19. uri Od zdaj do tedaj, od stoletja do tisočletja in nazaj: Po tematski poti po kamniškem središču Kamnik – Veronikino mesto podjetnih in spretnih Interaktivna delavnica* Interaktivna delavnica* Predstavitev Dogodek Dogodek Naj zadiši po sreči Kamnik All Star – DJ večer Kulturni prigrizek v »Baču« in pogovor na temo Samopodoba sodobne ženske 7. 12. ob 17. in 18. uri 21. 12. od 14. do 20. ure Dogodek 16. 12. ob 19. uri Dogodek 22. 12. ob 19. uri 9. 12. od 10.00 do 12.30 16. 12. od 10.00 do 12.30 Od 5. do 15. 12. 15. 12. od 17. do 24. ure 7. 12. od 19. do 21. ure Kavarna Veronika Glasba in mehurčki Otroška božična zabava Dogodek Delavnica Kotiček pod srečno zvezdo Podari kristal, podari dober namen Z naravnimi eteričnimi olji nad prehlad Predstavitev Predstavitev 1. in 2. 12. 8. 12. od 9. do 19. ure Predprijave na 031 586 055 ali info@ustvarjalneideje.si eN unikat Poslikava skodelic Delavnica* 22. 12. od 9. do 19. ure Ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle: SVEČNIK JELKA Ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle: VOŠČILNICA Delavnica* 6. 12. in 8. 12. od 10. do 18. ure Delavnica* 11. 12. in 12. 12. od 10. do 18. ure Predprijave na 040 225 559 ali enunikat2@gmail.com * Za udeležbo na delavnicah so potrebne predhodne prijave! 14. 12. od 18. ure dalje 23. 12. ob 10. uri 17 petek, 8. decembra 2023 Iz naših krajev Aktivna dolina zdravja V četrtek, 16. novembra, je Turistično društvo Tuhinjska dolina organiziralo sestanek deležnikov razvoja Tuhinjske doline v Termah Snovik. Na prvem srečanju, ki je bilo spomladi, so se dogovorili, da srečanja nadaljujejo tudi jeseni. Drago Sopčič Snovik – Uvodoma je bil prikazan film o trajnostnem razvoju družbe Term Snovik, ki je bil v oktobru predstavljen na Akademiji poslovne odličnosti v Domžalah. V nadaljevanju je predstavnica ZTKS Doroteja Narat predstavila sprejeto strategijo turizma Občine Kamnik, ki opredeljuje razvojne možnosti turizma na Kamniškem do leta 2030, s poudarkom na razvoju že uveljavljenega produkta Kneippova teorija petih stebrov. Gre za nadaljevanje tradicije Kneippovega zdravilišča Kurhaus v Kamniku, kjer so že leta 1891 začeli zelo uspešno izvajati Kneippove terapije. Javno kopališče je stalo na sotočju Nevljice in Kamniške Bistrice. Kamnik je v času Kurhausa beležil odlične rezultate na področju turizma. Sprejeta turistična strategija določa tri mikro destinacije v občini Kamnik, prva je mesto Kamnik, druga dolina Kamniške Bistrice z Veliko planino, tretja pa Tuhinjska dolina z Menino planino. Naša dolina z zdravilno termalno vodo je prepoznana kot aktivna in vitalna dolina zdravja in dobrega počutja, ponuja priložnosti za poslovna srečanja v naročju planin, je odlično izhodišče za aktivna odkrivanja doline, Turistično društvo Tuhinjska dolina je organiziralo drugi sestanek deležnikov razvoja Tuhinjske doline v Termah Snovik. / Foto: arhiv Draga Sopčiča destinacije in širše regije, ki povezuje različne naravne in kulturne dejavnosti v celoletno turistično ponudbo. Prisotni so bili kamniška podžupanja Romana Učakar, v. d. direktorja ZTŠK Luka Svetec, svetnika Jože Korošec in Vojko Tonin, svetnica Bojana Pančur, ravnateljica OŠ Šmartno Darja Krašovec, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Breda Podbrežnik Vukmir, pomočnica ravnateljice vrtca Antona Medveda Brigita Urbanija, direktorica Term Snovik Katarina Hribar, predsednica aktiva kmečkih žena Bernarda Štrajhar, predsedniki KS in turističnih društev, Lovske družine Sela ter turistični ponudniki doline. Skozi diskusijo in predstavitve so ugotovili, da je to zelo dobra praksa, ki zagotavlja boljše medsebojno poznavanje, povezovanje, sodelovanje in je osnova za uspešen nadaljnji razvoj. Predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar je predstavil delovanje društva, ki ima status nevladne organizacije, ter strokovnega sodelavca Draga Sopčiča, ki uresničuje turistično strategijo na info točkah v povezavi z LAS Srce Slovenije. Turistično društvo pripravlja nov turistični prospekt Tuhinjske doline, predsednik je povabil prisotne, da se lahko še vključijo v to predstavitev. Predstavitev ponudnikov bodo v tiskani in digitalni obliki. Glede na to, da bosta v prihodnjem letu dva pomembna mejnika za razvoj Tuhinjske doline, postavitev temeljnega kamna za OŠ Šmartno v Tuhinju in predstavitev podjetniške ideje Terme Snovik v nastajanju, so se odločili, da bi ob tej priložnosti izdali zbornik z naslovom 30 let razvoja Tuhinjske doline. Vabljeni, da svoje predstavitve najavite na info@td-tuhinjska dolina. Prisotni so bili enotnega mnenja, da so takšna srečanja zelo koristna, zato se bodo nadaljevala tudi v prihodnje. S prijetnim druženjem smo nadaljevali v restavraciji Tuhinjka. In memoriam Marija Rot Pred šestinsedemdesetimi leti je Ela Peroci v Slovenskem poročevalcu zapisala: »Tu je dom teh malih in v tem domu so srečni. Iz vseh krajev Slovenije so jih pripeljali ... Prinesli so s seboj vse lepote in vso svetlobo in vso toplino iz sončnih vasic naše zemlje. Poglejte jim v oči, pa boste verjeli, da je v njihovih srcih svetinja.« Pisateljica je govorila o Domu invalidne mladine (DIM) v Kamniku, ki je bil ustanovljen leta 1947. O zatočišču otrok iz nekdanje skupne domovine Jugoslavije, ki so ostali brez staršev in brez doma. Dom, v katerem se je z veliko srčnosti in predanosti vzgoji in izobraževanju vojnih sirot in otrok, poškodovanih z eksplozivom med NOB in po vojni, 1. maja 1953 zaposlila tudi učiteljica Marija Rot. Skupaj z možem Srečkom, ki je leta 1953 postal novi upravnik DIM, sta opravila pionirsko delo na področju vodenja in dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami. Učiteljica Marija Rot je opravljala veliko pomembnih strokovnih služb in poučevala še harmoniko in kitaro, saj je imela poleg pedagoškega in vodstvenega tudi umetniški talent. Leta 1956 je prevzela pomembno funkcijo upraviteljice osnovne in vajenske šole Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik (ZUIM), kot so tedaj preimenovali DIM. Z uspešno razširitvijo zavoda sta se zelo dvignila njegov pomen in ugled. ZUIM je bil takrat sprejet v program Unicefa kot edina tovrstna ustanova v Jugoslaviji. Prejel je veliko sredstev, s čimer je okrepil svoje delo na materialnem in strokovnem področju. Pri širitvi zavoda je imela veliko zaslug tudi učiteljica Marija Rot, ki so jo ti uspehi še dodatno motivirali. Leta 1973 je postala vodja doma, nato pa vse do upokojitve, 29. februarja 1976, uspešno vodila poklicno šolo. Marije Rot se bomo spominjali s spoštovanjem in globoko hvaležnostjo, saj je s svojim strokovnim delom, empatijo in srčnostjo pustila neizbrisen pečat pri otrocih, mladostnikih in zaposlenih. Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik – CIRIUS Kamnik Nagrajenci nagradne križanke iz Kamničan-ke 19 so: Malvina Jamnik in Rado Balažic, oba iz Kamnika ter Sabina Zore iz Laz v Tuhinju. Geslo je bilo Rad se je vračal v domačo dolino. Nagrajenci nagradne križanke iz Kamničan-ke 20 pa so: Irena Deželak, Metka Mestek in Breda Kukanja, vse iz Kamnika. Geslo je bilo Čudovit prt izpod spretnih rok. Nagrajencem čestitamo! Dobrodelna stojnica Lions kluba Kamnik Kamnik – V zadnjih štirih mesecih smo v Lions klubu Kamnik usmerili naša prizadevanja v pomoč občankam in občanom, ki so jih močno prizadele avgustovske poplave. Izvajali smo terensko pomoč, soorganizirali dobrodelno dražbo in zbirali donacije, kar odraža našo trdno zavezanost solidarnosti in skrbi za lokalno skupnost. Več kot 250 članov in podpornikov Lions kluba Kamnik se je vključilo v pet delovnih akcij na terenu. Poleg tega smo prizadetim družinam zagotovili 30 razvlažilnikov in finančno pomagali 17 družinam v skupnem znesku 20.211,77 evra. Del sredstev smo namenili šolskemu skladu Osnovne šole Stranje. Pri donacijah, razvlažilnikih in drugi pomoči so nam pomagali tudi Lions distrikt Slovenija, Lions klub Bled in Lions klub Domžale. V oktobru smo v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik organizirali dobrodelno dražbo 90 umetnin. V Galeriji Maleš smo zbrali več kot 10.000 evrov, ki smo jih v celoti namenili Gorskim reševalcem Kamnik. Stopamo v praznični december z novo pobudo. V soboto, 9. decembra, se nam med 9. do 13. ure v Supernovi (bivša Qlandia) lahko pridružite na naši tradicionalni dobrodelni stojnici. Tam bomo zbirali hrano in druge dobrine za socialno najbolj ogrožene družine v naši občini. K. T. Novo! v Kamniku SLUŠNI APARATI TEST SLUHA HITRI SERVIS SVETOVANJE Mekinje – V Samostanu Mekinje bo v ponedeljek, 11. decembra, ob 18.30 potekalo brezplačno predavanje in predstavitev knjige o Alexandrovi tehniki, ki pomaga pri odpravi bolečin v hrbtenici in sklepih ter izboljša držo. V sklopu obiska Richarda Brennana v Sloveniji bo možna udeležba na dveh plačljivih delavnicah Alexandrove tehnike, ki bosta v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. Dvodnevna delavnica bo v soboto, 9. decembra, in nedeljo, 10. decembra, vsakič med 10. in 16. uro, kratka delavnica Alexandrove tehnike pa v torek, 12. decembra, od 18. do 20 ure. Prijave na delavnico sprejemajo na elektronski naslov alexandrovatehnika@gmail.com. M. L. K.G. d.o.o., Glavni trg 21, Kamnik Knjiga in delavnica Alexandrove tehnike REZERVIRAJTE VAŠ BREZPLAČNI TERMIN 040 724 330 18 petek, 8. decembra 2023 Šport Kregar v hramu slavnih Medvedkov pokal za najmlajše plavalce Jochen Dembeck Kamnik – V zibelki svetovnega triatlona, sloviti Kailui Koni na Havajih, kjer letos praznujejo 40-letnico tega tekmovanja (1983–2013), je bil na odprtju svetovnega prvenstva v ultraman triatlonu kamniški triatlonec Miro Kregar sprejet v ultramaratonski hram slavnih (Ultraman Hall of Fame). V obrazložitvi je bilo navedenih njegovih 13 nastopov, 11 uvrstitev, od tega se je kar šestkrat povzpel na zmagovalne stopničke. Leta 2013 je stal na zmagovalnem odru, trikrat na drugi stopnički in dvakrat na tretji. Daleč največ zmag pa ima v svoji paradni disciplini, dvojnem tekaškem maratonu, kjer je zmagal kar devetkrat. V lasti ima tudi peti najboljši rezultat v vseh štiridesetih letih obstoja tekme – 6 ur in 14 minut. Vse navedeno je botrovalo temu, da je organizator prvenstva povabil Mira Kregarja na letošnje tekmovanje, kjer je tudi prevzel vodenje V ponedeljek, 27. novembra, je Plavalni klub Calcit Kamnik organiziral že 11. Medvedkov pokal, ki je potekal v bazenu zavoda CIRIUS. Matjaž Spruk Kamniški triatlonec Miro Kregar je bil sprejet v hram slavnih. / Foto: osebni arhiv štafetne ekipe z 20-letnimi sotekmovalci pod nazivom Ultraman Rat Pack (Martin Reymond – Kanada, Jochen Dembeck – Nemčija, Peter Mueller – Švica, Gary Wang – Amerika/Tajska in Miro Kregar – Slovenija). Poleg Mira Kregarja je bila letos tega častnega sprejema deležna še Portoričanka Suzy Degazon. Tekmovanje UMWC traja tri dni, tradicionalno ob koncu tedna, ko praznujejo zahvalni dan. Prvi dan (petek) tekmovalci preplavajo 10 kilometrov v Pacifiku in prekolesarijo 145 kilometrov pod vznožje še delujočega vulkana Mauna Loa. Drugi dan jih čaka 276 kilometrov kolesarjenja z vulkana po sever​ovzhodni obali do Havija pod Kohalo in tretji dan dvojni tekaški maraton (84 kilometrov) iz Havija čez lavina polja do Kailue Kone. Kamnik – Medvedkov pokal je namenjen najmlajšim plavalcem naše plavalne šole, ki jo vodita Jan Uršič in Žiga Škrjanc. Tekma poteka ob spremljavi njihovih trenerjev, s pravimi sodniki in merilci časa. Tako mladi plavalci lahko prvič doživijo čar prave tekme, saj na koncu prav vsi dobijo priznanje in sladko presenečenje. Številno občinstvo staršev je lahko tekmo spremljalo z zunanje strani bazena ob velikih steklenih oknih. Z glasnim navijanjem so dodali piko na i, tako da je bilo vzdušje res športno. Na tekmi je nastopilo 18 plavalk in plavalcev: Leon Brav- har, Tinkara Dobnikar, Eva Flerin, Agata Goltnik Černe, Gabrijel Križnik, Gaja Šetinc, Žiga Štefan Drole, Vesna Vidmar, Alek Đura, Lucas Dornik, Teja Klemen, Neža Koprivšek, Denis Luković, Marcel Nemanič Urankar, Peter Prašnikar, Gal Pregelj, Bor Slak in Lovro Urankar. Upravičeno sta bila zadržana Ema Vode in Jan Jezernik. Vsi udeleženci so odplavali discipline prsno in hrbtno v razdalji dolžine bazena. Tisti z največ plavalne kilometrine so se pomerili še v disciplini prosto, prav tako v razdalji ene dolžine bazena. Na koncu so, kot se za pravo tekmo spodobi, odplavali še štafeto, kjer so se jim pridru- žili še kolegi iz plavalne akademije s trenerko Laro Seretin. V štafeti so bili razdeljeni v tri skupine, v katerih so plavali tudi trenerji. Prav pri štafeti se je lepo videlo, kako so navijali za sotekmovalce in kako je pomemben ekipni duh. Po dveh odplavanih štafetah se je tekmovalni del pokala zaključil. In ker so bili prav vsi nastopajoči zmagovalci, je sledila slavnostna podelitev, kjer so vsi prejeli priznanja, klubske majice in sladko presenečenje. Res da se doseženi časi Medvedkovega pokala ne bodo zapisali v zgodovino, vendar smo prepričani, da bomo o teh tekmovalcih še velikokrat poročali z velikih tekem. Uspešno v novo sezono Rožle Repič Kamnik – Jesen je v strelskem športu zaznamovana s pestrim dogajanjem. Od oktobra naprej je v veljavi nov pravilnik, ki ureja novo poimenovanje starostnih skupin mlajših kategorij (v oklepaju). Mlajše starostne skupine, to so mlajše deklice in mlajši dečki (U11), deklice in dečki (U13) in starejše deklice in starejši dečki (U15), nastopajo za Pokal prijateljstva Strelske zveze Slovenije, medtem ko lahko za Pokal Slovenije nastopajo starejše deklice in starejši dečki (U15), kadetinje in kadeti (U17), mladinke in mladinci (U21) ter člani in članice. V začetku oktobra se je z državnim prvenstvom veteranov zaključila lanska sezona, članske in mladinske vrste pa so konec oktobra že vkorakale v novo sezono, ki se je za kamniške strelce začela vzpodbudno. Zadnji konec tedna v oktobru sta v Ljubljani potekala 1. turnir za Pokal Patricija Breskvar je osvojila zlato medaljo v kategoriji U21. / Foto: arhiv SD Kamnik prijateljstva SZS in 1. turnir za Pokal Slovenije v organizaciji Strelskega kluba Trzin. V kategoriji U21 je z odličnim rezultatom 622,4 kroga 1. mesto s puško osvojila Patricija Breskvar, Doman Ahlin pa je v isti kategoriji s pištolo osvojil 8. mesto s 512 krogi. V kategoriji U17 sta nastopila Veronika Ahlin, ki je s puško zasedla 11. mesto, in Jakob Kern, ki je s pištolo osvojil 20. mesto. V kategoriji U15 sta blestela Gaber Jermol, ki je s 171 krogi osvojil 1. mesto, in Tristan Jaksetič, ki je s 163 krogi osvojil 4. mesto. Po lanskem preboju v elitno 1. A člansko državno ligo, so se kamniški strelci s puško dobro postavili v novem okolju. Ekipno so na prvem turnirju zasedli 6. mesto med 12 ekipami, Patriciji Breskvar je za las ušel finale. S 621,5 kroga je med najboljšimi zasedla 9. mesto, Nejc Kuhar je zasedel 14. mesto, Jure Ugovšek pa je bil 22. Kamniška ekipa s pištolo se je na prvem turnirju v 1. B članski državni ligi uvrstila na 4. mesto. Klemen Pibernik in Roman Radej sta se z visokimi rezultati v rednem delu (554 in 551 krogov) uvrstila v finale osmih najboljših, Domen Ahlin pa je zasedel 26. mesto. Klemen je v finalnem nastopu obdržal svojo uvrstitev in zasedel končno 6. mesto, Roman pa se je povzpel na končno 4. mesto. Mladi plavalci na Medvedkovem pokalu prvič doživijo čar prave tekme. / Foto: Matjaž Spruk Peterlin najboljši med moškimi Matjaž Spruk Celje – Zadnji konec tedna v novembru je v celjskem bazenu potekal Pokal mesta Celje 2023. Nastopilo je 305 tekmovalcev iz 23 slovenskih klubov in po en klub iz Bosne in Hercegovine in Av- strije. Za plavalni klub Calcit Kamnik je nastopilo sedem plavalcev pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika: Ivana Lukan, Živa Prašnikar, Iza Videc, Miha Justin, Mark Anej Lapuh, Liam Negodič in Nik Peterlin. Najboljši rezultat med moškimi je v tem Branka Hančič s.p. Soteska 22a, 1241 Kamnik tel.: 064 275 848 pedikura.depilacije@gmail.com Ponujamo: · pedikuro: estetska pedikura, zahtevna pedikura, · depilacije vseh vrst, · podaljševanje trepalnic, · oblikovanje in barvanje obrvi. VABLJENI V NOV SALON PEDIKURE V KAMNIKU Želimo vam zdravja in veselja ter lahkih nog naokrog v letu 2024! dvodnevnem tekmovanju dosegel član plavalnega kluba Calcit Kamnik Nik Peterlin, ki je bil najuspešnejši v seštevku štirih finalnih nastopov. Med ženskami je zmagala Janja Šegl, s katero sta si na podelitvi delila najvišjo stopničko. 19 petek, 8. decembra 2023 Šport V pričakovanju Varšave Mladi karateisti na državnem prvenstvu Odbojkarji Calcita Volleyja so v domačem prvenstvu tudi po osmih odigranih tekmah edina ekipa, ki še ni izgubila niti niza. V derbiju zadnjega kroga prve četrtine rednega dela prvenstva so po več kot dveh letih premagali tudi ACH Volley. Brez poraza so v Sportklub prvi odbojkarski ligi tudi Kamničanke, za katerimi sta tudi prvi tekmi v ligi prvakinj. Z državnim prvenstvom do 21 let so kamniški karateisti sklenili niz tekmovanj v tem letu. Miha Štamcar Kamnik – Več kot dve leti so Kamničani čakali na zmago nad ACH Volleyjem. Zadnjič so ga premagali v finalu pokala Slovenije leta 2021, nato pa so vse naslednje medsebojne tekme, ki jih je bilo več kot petnajst, redno dobili ljubljanski odbojkarji. Nekajkrat so bili Kamničani sicer blizu zmage, v lanskem finalu pokala Slovenije so recimo izgubili z 2 : 3, toda ACH Volley je bil zanje kot zaklet. Vse do njihovega letošnjega prvega obračuna. Pred skorajda nabito polno kamniško športno dvorano so kamniški odbojkarji samo potrdili, da ima Calcit Volley v letošnji sezoni resnično odlično ekipo. Nekaj težav na poti do zmage so imeli Kamničani le v tretjem nizu, v prvem in drugem pa so nadigrali Ljubljančane. Dobili psihološko prednost »Seveda je lepo zmagati, toda v letošnji sezoni se bomo z ACH Volleyjem srečali še nekajkrat, je pa res, da smo dobili manjšo psihološko prednost. Ne smemo pozabiti, da ima ACH nekaj težav s poškodbami, imajo mlado ekipo, toda ne glede na vse, smo prikazali resnično dobro igro. Veseli me, da se je zbralo tako veliko gle- V Calcitu Volleyju so zadovoljni tudi, kako so sezono začele aktualne slovenske državne prvakinje, ki prav tako še niso izgubile tekme v domačem prvenstvu. / Foto: Klemen Brumec dalcev,« je po zmagi nad Ljubljančani dejal Mladen Kašić, ki v letošnji sezoni uspešno vodi Calcit Volley. Veselijo se tekme z Varšavo, ki bo nekoliko bolj pokazala, kam sodi ekipa v evropskem merilu. Če so nekateri pred tekmo z ACH Volleyjem govorili, da bo prav ta pokazala pravo moč kamniške ekipe, zdaj nekateri pravijo, da bomo o njeni moči govorili po tek- mah s poljsko ekipo Projekt Varšava. Prva tekma prvega kroga pokala Challenge bo na sporedu v sredo, 22. novembra, ob 20. uri (povratna tekma bo teden dni pozneje v Varšavi). Tudi Poljaki v letošnji sezoni v domačem prvenstvu, ki je seveda veliko močnejše od slovenskega, še niso izgubili. Sproščena igra »Veselimo se že tekme z Varšavo, ki bo nekoliko bolj pokazala, kje naša ekipa stoji v evropskem merilu. Gre za resnično vrhunsko ekipo, ki ima v letošnji sezoni visoko postavljene cilje. Mislim, da bomo morali proti njej predvsem sproščeno igrati, Upam, da bo veliko navijačev in da jih bomo tudi z njihovo pomočjo skušali presenetiti. V naši kamniški dvorani, ki je tako specifična, je možno presenečenje, kakšna srečno odbita žoga in potem je lahko v nasprotni ekipi malo panike. Toda z njo se bomo ukvarjali, ko bo prišla na vrsto, kajti pred tem nas jutri čaka še gostovanje v Kranju,« pa pred gostovanjem poljske ekipe v Kamniku razmišlja reprezentančni podajalec Uroš Planinšič, ki drugo sezono nosi kamniški dres. V Calcitu Volleyju so zadovoljni tudi, kako so sezono začele aktualne slovenske državne prvakinje, ki prav tako še niso izgubile tekme v domačem prvenstvu. Drugače je v srednjeevropski ligi, kjer so na turnirju v Zagrebu po zmagi nad madžarsko ekipo Bekescsaba izgubile z Mladostjo, in pa seveda v ligi prvakinj, v kateri bo uspeh že vsak osvojeni niz. Toda Kamničanke se ne predajajo, njihova priložnost bodo tekme v ljubljanski dvorani Tivoli, kjer v ligi prvakinj igrajo svoje domače tekme. Žal dvorana v Kamniku za to ni primerna. Jesenski del kegljaške sezone se je po devetih odigranih kolih končal, kegljači in kegljačice kamniškega kegljaškega kluba pa zopet krojijo vrh slovenskega kegljanja. Kamnik – Po polovici sezone so aktualne državne prvakinje Calcita trenutno na prvem mestu, moška ekipa pa je na trenutno na četrtem mestu in ima enako zmag kot tretjeuvrščeni Ljubelj. V soboto, 9. decembra, bo na kegljišču v Kamniku zopet praznik kegljanja, saj bodo naše kegljačice igrale povratno tekmo osmine Lige prvakov proti eni najboljših evropskih ekip, hrvaški ŽKK Istri. Po mednarodnih pokalih je vseh pet ekip kegljaškega kluba Kamnik prestavilo v višjo prestavo. Kegljačice so zmagovale kot po tekočem traku in bile že na vrhu prvenstvene lestvice, a so nekoliko nepričakovano izgubile v Pivki, kjer so imele domačinke res dober kegljaški dan. S tesno zmago na zad- Po polovici sezone so aktualne državne prvakinje Calcita na prvem mestu. / Foto: arhiv kluba nji tekmi so se zopet prebile na vrh prvenstvene lestvice. Po nekoliko slabšem začetku sezone so se zbrali tudi moški in z nekaj odličnimi predstavami hitro poskočili na sredino lestvice ter ujeli večino tekmecev. Vsekakor se obeta zanimiv drugi del sezone. Konec novembra se je začela tudi prestižna kegljaška Liga prvakov. V osmini finala so igrale tudi kegljačice Calcita, žreb jim je določil težkega nasprotnika. ŽKK Istra je Slovenske Konjice – Novembra je v Slovenskih Konjicah potekalo državno prvenstvo v karateju za mladince in mladinke do 21. leta starosti, na katerem je sodelovalo 377 tekmovalcev iz 51 karate klubov. Kamniške barve so tokrat zastopali trije člani Karate kluba Virtus Duplica, in sicer Marko Gojdina ter Nace in Nejc Kališnik. skih Konjicah so zaključili letošnjo tekmovalno sezono, z mislimi in pripravami pa so že v novi, ki se začne po novem letu. Kot je povedal trener Vladimir Stanič, je s prikazanimi boji svojih karateistov na tekmovanjih zadovoljenj, še posebej glede na to, da so na tekmovališča ponovno stopili po dobrih dveh letih premora. Zadovoljen pa je tudi z zanimanjem za karate. V klub se je namreč vpisalo lepo število novih Kamničanke se ne predajajo Med najboljšimi v državi Gašper Pirman Aleš Senožetnik eden najmočnejših evropskih kegljaških klubov, ki ima dolgoletne izkušnje z igranjem v mednarodnih pokalih. Zaradi bolezni v Poreč nista odpotovali Klara Koprivec in Tea Repnik, ki sta članici prve ekipe in nepogrešljivi igralki kluba. Kljub temu igralke niso vrgle puške v koruzo in so se odločno zoperstavile Hrvaticam. Na koncu je točko osvojila Nika Progar in Irena Koprivc, ki je v neposrednem dvoboju premagala Natašo Ravnič, eno najboljših hrvaških kegljačic. Poraz z rezultatom 6 : 2 vsekakor ni usoden in se ob dobri igri na domačem kegljišču in polni postavi lahko tudi izniči. Torej vabljeni, da podprete kamniške kegljačice v soboto, 9. decembra, ob 13. uri in jim z navijanjem pomagate, da se uvrstijo v četrfinale Lige prvakov. Nejc Kališnik se je med kamniškimi karateisti odrezal najbolje. / Foto: Karate klub Virtus Duplica Ob koncu tekmovanja je Nace zasedel deseto mesto v kategoriji kadeti –63 kg, kumite (borbe), Marko je osvojil peto mesto v kategoriji kadeti –57 kg, kumite, najbolje pa se je odrezal Nejc, saj je v kategoriji mladincev +76 kg, kumite, osvojil tretje mesto. S tekmovanjem v Sloven- članov, vrnili pa so se tudi nekateri stari, ki so za nekaj časa opustili treninge. »Predvsem se je povečalo število novih članov pri odraslih, nekateri so karate začeli trenirati pri svojih petdesetih letih in med njimi je veliko žensk,« še ugotavlja Stanič. NOVO Pred vami je edinstvena zbirka receptov, namenjena vsem, ki nimate dovolj časa za pripravo sladkih zalogajev. Vsebuje 200 enostavnih in hitrih receptov za okusne slaščice, ki se jim nihče ne more upreti. Vezava: špirala, dimenzije: 20 x 15 cm, 216 strani 1490 EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. + po št ni n a 20 petek, 8. decembra 2023 Zanimivosti Zamolčani kamniški rojak Pred osemdesetimi leti je umrl »eden najmočnejših pesniških glasov slovenskega ekspresionizma« in ob Prešernu najboljši sonetist, France Balantič. Aleš Senožetnik Kamnik – Okrogla obletnica dolgo zamolčanega kamniškega pesnika in ob Francetu Prešernu najboljšega slovenskega sonetista bi šla dokaj tiho mimo nas, če se nanjo ne bi spomnili v Društvu Demos na Kamniškem. Pozabe v temi nisem si izprosil, je bil naslov recitala, ki so ga 29. novembra, na 102. obletnico rojstva in ob 80. obletnici smrti Franceta Balantiča, pripravili ob spomeniku v njegov spomin na Novem trgu. Ob povezovalcu in recitatorju Tonetu Ftičarju so nastopili tudi pevci Kvarteta Krt. Kot je povedal predstavnik organizatorjev in predsednik Društva Demos na Kamniškem Jože Berlec, so se organizacije lotili, ker ni bilo nikogar, ki bi se tega lotil redno in vsako leto pripravil prireditev. »Z današnjim dnem bo ta slovesnost redni del programa našega društva in poskrbeli bomo za Recital ob 80. obletnici smrti pesnika z Novega trga / Foto: Aleš Senožetnik primernejši odnos do zamolčanega in grdo onečaščenega velikega kamniškega pesnika,« je povedal Berlec in dodal, da Balantiča cenijo vsi, ki jim je mar za kakovost in jim je vseeno za ideologije. Eden najmočnejših pesniških glasov Da Balantičevo življenje in njegova tragična smrt v Gra- hovem še vedno burita duhove, se je izkazalo tudi v letu 2015, ko se je po njem poimenovala kamniška knjižnica, kar je vzbudilo precej pozornosti (ne samo) kamniške javnosti. »Prepričal sem se, da je silovit pesnik, vzbudil mi je občudovanje in spoštovanje. Je eden najmočnejših pesniških glasov slovenskega ekspresionizma, glas, ki odmeva in ima veljavo. Vesel sem bil, da smo ga slovenski pesniki javno že davno sprejeli medse, literarna znanost in antologisti pa so mu zagotovili mesto med slovenskimi vrhunskimi pesniki,« je takrat v javnem pismu zapisal pesnik in dramatik Veno Taufer. »Balantičeva poezija je glas, ki je močnejši od ideologije in sovraštva. V njegovi poeziji živijo podobe, ki z vso močjo govorijo in gorijo in nagovarjajo bralca z močjo, ki je redka. Njegova poezija je čista in lepa,« pa je med drugim povedala mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica kamniške knjižnice, ki se je ob pomembni obletnici konec novembra Balantiču poklonila tudi z zapisom o njegovem življenju in delu. Od pesniških začetkov do rane smrti Balantič, doma z Novega trga pri Kamniku, se je s pesništvom srečal že kot deček v osnovni šoli. Deloval je v domačem kulturnem klubu in zahajal na literarne večere, priključil pa se je tudi literarnemu zborniku Bistrica, v katerem je objavil tri pesmi. Leta 1940 je napisal sveženj ciklov šestih sonetov Na blaznih poteh. S prijateljema Francetom Kremžarjem in Marijanom Tršarjem je snoval načrte za Almanah, ki pa zaradi zaostritve vojne ni nikoli izšel. Leto kasneje pa so nastale nekatere pesmi, ki jih danes prištevamo med njegove klasike: Ne najdem domov, Zasuta usta, Pot brez konca, Moje delo in Črne gosli. Med enega od ključnih dogodkov v Balantičevem življenju štejemo prodor njegove poezije v revijo Dom in svet. Njegovo življenje in ustvarjanje pa je prekinila prezgodnja smrt 24. novembra 1943. Umrl je v Grahovem, v domobranski postojanki in uniformi, v ognjenih zubljih Krajčeve hiše, kjer je ob pesniku umrlo še 31 ljudi. Dva Portret Franceta Balantiča / Foto: arhiv Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik dni zatem so njegove neprepoznavne posmrtne ostanke pokopali v skupni grob na grahovskem pokopališču. Njegova prva knjiga pesmi V ognju groze plapolam je izšla po njegovi smrti, šele leta 1944. V istem letu je izšla še bibliofilska izdaja Sonetni venec z ilustracijami Marijana Tršarja. Bilo je nekoč v Kamniku (6) Skica o mladem Maistru ... ali o vojaku, ki je ljubil jezik in umetnost Alenka Juvan, Medobčinski muzej Kamnik Sonce pleše po pročeljih starih hiš na kamniški Šutni, kjer se je v eni izmed njih, t. i. Svetičevi hiši (ki je zdaj muzej), pred 149 leti rodil Rudolf Maister. Zrasel je v velikega človeka, ne samo po postavi, ampak tudi po duhu, kot mu je v posvetilo v svojo pesniško zbirko V zarje Vidove leto 1920 zapisal pesnik, prijatelj Oton Župančič: »Na, Maister, ki od misli ti in sanj / bilo je dano priti do dejanj … / Kaj hočem jaz, ki v tega časa zme- Družina Maister, mati Frančiška v naročju drži malega Rudolfa; okoli leta 1875 / Foto: hrani družina Maister de / metati morem prazne le besede!« Zato bo naslednje leto – Maistrovo – ob 150. obletnici generalovega rojstva za Kamničane še posebno pomembno. Kamničani smo lahko malo nečimrni tudi zato, ker je Maister ves čas ostajal v stiku s Kamnikom, leta 1908, preden je bil kazensko premeščen v daljni Przemyśl, se je vpisal v knjigo obiskovalcev v Sadnikarjevem muzeju. Na obisk v Kamnik je nameraval priti tudi leta 1934, vendar mu je to preprečila smrt. Ampak pustimo kamniško nečimrnost ter dajmo pro- Vrata (iz 19. stoletja) v Maistrovo rojstno hišo na Šutni, nad njimi spominska plošča velikemu Kamničanu / Foto: Brut Carniollus Poezije, ki jih je tridesetletni avstro-ogrski častnik Rudolf Maister izdal leta 1904 / Foto: hrani Medobčinski muzej Kamnik stor dejstvom. Maistrova oče Franc in mama Frančiška sta s sinovoma Arturjem in Ernestom prišla v Kamnik zaradi Frančeve službe avstro-ogrskega uradnika. V predmestju Šutna so Maistrovi najeli stanovanje. Kdaj so prišli v Kamnik, ne vemo, le v Rudolfovem rojstnem listu piše, da je Kamnik (takrat Stein) njegovo rojstno mesto. Prav tako je v kopreno skrivnosti zavit datum o selitvi Maistrovih v Mengeš. Jasno pa je, da je šestletni Rudolf leta 1880 tam začel obiskovati ljudsko šolo; in da mu je šlo zelo dobro. Pozneje mu je bila, kot bi rekel njegov prijatelj Ivan Cankar, bližja enajsta šola pod mostom. Tako kažejo ocene v spričevalu iz prvega letnika višje gimnazije leta 1890 v Ljubljani. Kljub temu je Rudolfa zanimalo marsikaj; že zelo zgodaj književnost in umetnost. O tem pričata dva dijaška lista, ki ju je v rokopisu še kot gimnazijec izdajal kar sam, pa tudi njegovi pesniški zbirki. Prvo je izdal leta 1904 v Ljubljani, leto dni pred svojo poroko, drugo leta 1929. Prav tako je bil že kot gimnazijec strasten ljubitelj knjig. Iz te strasti je pozneje zrasla njegova bogata zasebna knjižnica (približno šest tisoč enot), ki jo danes hranijo v mariborski univerzitetni knjižnici. Ob vsej tej Maistrovi naklonjenosti do humanistike se pojavi vprašanje, zakaj vendar se je leta 1892 po dveh letnikih višje gimnazije odločil za šolanje na vojaški kadetnici na Dunaju. Generalov mlajši sin Borut je v enem izmed intervjujev dejal, da je bil glavni vzrok za takšno očetovo odločitev praktične narave: pomanjkanje denarja za študij. In sklenili bi lahko takole: bil je dober vojak in poveljnik, ki je nadvse ljubil jezik in umetnost; zato je vizionarsko postavil temelje naši današnji državi, s čimer se strinjajo celo strogi (vojaški) zgodovinarji. 21 petek, 8. decembra 2023 Zanimivosti Veselje za življenje Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_Kam_23_21 NALOGA LAŽJI SUDOKU Veselje za življenje je bil naslov in moto tabora za učence krožka Drug z drugim, ki sva ga mentorici izvedli v mekinjski podružnici za 42 učencev od 3. do 8. razreda. 6 Jana Svetec in Tamara Bračič 8 9 4 2 4 6 1 2 3 5 1 4 8 7 3 5 9 2 8 4 7 6 9 3 7 2 6 8 9 5 7 4 5 1 sudoku_TEŽJI_Kam_23_21 Rešitev: 5 1 6 9 7 8 3 4 2 3 2 9 5 6 4 1 8 7 7 8 4 2 3 1 5 9 6 REŠITEV 9 3 8 1 5 2 7 6 4 6 5 1 4 8 7 2 3 9 4 7 2 3 9 6 8 1 5 1 4 7 6 2 3 9 5 8 2 6 5 8 1 9 4 7 3 8 9 3 7 4 5 6 2 1 NALOGA sudoku_LAZJI_Kam_23_21 TEŽJI sudoku_LAZJI_Kam_23_21 SUDOKU 3 5 7 9 5 3 9 7 9 6 3 4 1 2 8 8 1 2 8 3 5 1 7 4 6 7 9 6 9 4 7 8 3 1 2 6 7 2 5 3 9 5 1 2 1 4 8 3 6 8 7 7 9 6 3 5 8 2 9 2 1 8 4 8 6 4 1 8 2 7 6 5 3 9 5 3 7 1 5 7 2 8 9 1 4 6 6 4 4 8 9 6 3 1 5 7 2 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEŽJI_Kam_23_21 se ne bo nobeno število 2 7ponovilo 6 ne4v vrstici 9 ne5v koloni 8 ne3v enem 1 5 9 8 6 1 5 1 4 3 5 8 4 7 3 7 2 8 9 7 4 5 1 5 4 2 4 6 2 3 8 7 9 2 6 9 6 5 7 2 REŠITEV sudoku_LAZJI_Kam_23_21 NALOGA Rešitev: 6 4 3 1 5 8 2 7 9 8 1 7 2 6 9 4 5 3 4 7 6 8 2 3 5 9 1 1 2 5 7 9 4 8 3 6 3 9 8 6 1 5 7 2 4 REŠITEV sudoku_TEŽJI_Kam_23_21 9 6 7 8 1 8 2 5 1 6 4 8 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 7 3 9 5 7 2 sudoku_TEŽJI_Kam_23_21 NALOGA 5 3 1 6 2 7 7 3 9 8 ob plesu, s katerim smo zaokrožili svoje druženje, svoj tabor. Mentorici si želiva, da bodo učenci v težkih trenutkih znali poiskati to veselje, za svoje boljše življenje, v sebi. 9 5 2 4 3 7 6 1 8 nas na koncu nagradile z dragocenimi spoznanji in smehom ob nadvse zanimivih rešitvah. Veselje, ki nam ga dandanes v življenju kronično primanjkuje, smo občutili tudi 2 3 4 9 7 6 1 8 5 Nov dan smo začeli s pesmijo in jutranjo telovadbo, nadaljevali pa z vajami za sodelovalno delo, za pripadnost skupini in bralno pismenost. Aktivnosti so od nas zahtevale razmišljanje, a so 7 6 9 5 8 1 3 4 2 Na taboru krožka Drug z drugim / Foto: arhiv šole 5 8 1 3 4 2 9 6 7 Mekinje – Veselje je prav gotovo čustvo, ki nas ohranja zdrave, nas motivira za delo in gradi mostove med ljudmi. Občutimo ga ob lepih dogodkih. In prav takšnega smo doživeli, saj sva izbrali zabavne, a poučne vsebine, ki so učencem omogočale, da so se med seboj povezovali, si pomagali, da so skupaj ustvarjali. Izumili so nenavadne pozdrave, prepevali ob skupni večerji, ki sta nam jo z veseljem pomagala pripraviti hišnik Primož in kuharica Helena, za kar smo jima zelo hvaležni. Nekateri literarni in športni junaki so jim bili navdih za ustvarjanje kratkih dramskih iger. Ura je tekla hitreje, kot smo si želeli, in v podstrešnih prostorih smo si uredili kotiček za spanje. Pogled skozi strešna okna na zvezdnato nebo je učence vabil h kramljanju in hihitanju pozno v noč. 5 5 7 2 9 6 8 6 3 5 4 1 9 4 2 3 3 5 9 4 1 4 8 7 3 5 2 1 6 7 8 9 3 1 6 2 6 Merry 4 8Christmas 1 7 7 2 5 8 9 8 1 7 2 6 9 4 5 3 4 7 6 8 2 3 5 9 1 1 2 5 7 9 4 8 3 6 3 9 8 6 1 5 7 2 4 www.gorenjskiglas.si Božični čas je eden najlepših v letu: okrašene ulice, božična glasba, novoletne želje in pristni stiski rok. Naj vam prazniki prinesejo čim več prijetnih trenutkov, preživetih z ljubimi ljudmi. Želimo vam vesel Božič ter srečno, zadovoljno in zdravo leto 2024! 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 eur 2. in 3. nagrada: knjiga Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je petek, 22. december 2023. 22 petek, 8. decembra 2023 Prireditve, zahvale Ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Ob 19. uri, Pri Podkvi Vstopnina: 17 evrov/15 evrov/10 evrov Vstop prost Prireditve od 8. do 22. decembra Prešernovo gledališče Kranj: Vse zastonj! Vse zastonj! Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Petek, 15. decembra Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 8. decembra Ob 19. uri, Pri Podkvi Blues & jazz, nastopata: Manca (vokal) in Peter (kitara) Vstop prost Ob 19.30, MC Kotlovnica Kviz na –1 Vstop prost Sobota, 9. decembra Ob 9.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Mehko in dišeče – predpraznično ustvarjanje za otroke in odrasle Cena: od 20 do 40 evrov Ob 10. uri, MC Kotlovnica Izmenjevalnica oblačil #29 Brezplačno Ob 20. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Mestna godba Kamnik: 175. obletnica prve omembe Vstopnina: 10 evrov Ob 20.30, Pub Pod Skalo Akustični koncert skupine Before Time Vstop prost Nedelja, 10. decembra Ob 19.30, dvorana Frančiškanskega samostana Kamnik Praznični Kamnik: Luči pravljične Šutne Predbožični koncert Glasbene šole Kamnik, koordinatorka učiteljica trobil prof. Neža Gruden Vstop prost Vstop prost Ob 19. uri, Dom kulture Kamnik Ob 20. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Ob 17. uri, središče Kamnika Vstop prost Vstopnina: 15 evrov Ob 20. uri, Terme Snovik – dvorana Tuhinjka Pub kviz Vstopnina: 5 evrov Klemen Klemen Vstopnina: 10 evrov Ob 9.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Ustvarjamo novoletna darila – predpraznično ustvarjanje za otroke in odrasle Cena: od 20 do 40 evrov Ob 11. uri, Arboretum Volčji Potok Delavnica Izdelovanje dišečih vilinskih junakov iz pelina Cena delavnice je 20 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Ob 17. uri, Arboretum Volčji Potok Pravljični večeri v parku Plača se vstopnina za Večerni sprehod med lučkami. Ob 19. uri, Pri Podkvi Flamenco in klasika, Bernardo Brizani (violončelo) ter Erazem Grafenauer (kitara) Ob 18.45, Župnijska cerkev na Šutni Komorni pevski zbor Šutna Kamnik: Bodi nam pozdravljena Vstop prost Ponedeljek, 11. decembra Ob 17.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Zimska produkcija plesnega kluba Šinšin Vstopnina: 8 evrov Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Vstop prost Mednarodni dan gora / Brati gore, Dušan Škodič: Triglav je naš Zahvala Ob 20. uri, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Glasba z okusom: Katice Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Vstopnina: 25 evrov/30 evrov Sreda, 20. decembra Ob 18. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Božično-novoletni koncert solistov, komornih skupin, baleta in otroškega pevskega zbora V 91. letu se je od nas poslovil naš dragi oče, dedek in pradedek Vstop prost Petek, 22. decembra Ivan Žagar Predbožično glasbeno dogajanje s harmonikarjem Nejcem iz Mekinj pri Kamniku Brezplačno Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, LD Sela pri Kamniku in pogrebnemu zavodu Pogrebnik za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Cocinemos: delavnica španske kuhinje Vstop prost Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige/stripa Ivana Mitrevskega Nevidna življenja Vstop prost Ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik SiTi teater: Nikoli ni prepozno Vstopnina: 17 evrov/15 evrov/10 evrov Sreda, 13. decembra Ob 17. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Božično-novoletni koncert mladinskega pevskega zbora in orkestrov Glasbene šole Kamnik Vstop prost ob 17. uri, Občina Kamnik Kaja Krapež : Portreti županov Kamnika Brezplačno Ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer: dr. Andrej Hozjan, Prekmurje ob koncu 1. svetovne vojne Vstop prost DOBRODELNI GLASBENI VEČER devet let glasbene skupine Božično-novoletni koncert Glasbene šole Skalar Vstop prost Zahvala THE ECCENTRICS Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... sobota, 16.12. 2023 ob 19. uri DVORANA KULTURNEGA DOMA ŠMARCA Nastopajoči: ‐ KPZ Šutna iz Kamnika ‐ Samanta Zakoč ‐ Lea Koban ‐ slavljenci, skupina THE ECCENTRICS Program bosta povezovala Ana Ravlič in Anže Zorman Častni pokrovitelj župan Kamnika g. Matej Slapar Četrtek, 14. decembra Ob 18. uri, Galerija Veronika Vsi njegovi Vstopnine ni. Prostovoljne prispevke bomo namenili ZVEZI PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE‐POLJE Mnogo prezgodaj se je od nas poslovila draga žena, mama, tašča, babica, teta in sestra Andreja Homovec iz Kamnika SIMON ZORMAN, ŠMARCA, SPODNI LOG 5, 1241 KAMNIK Ob 17. uri, MC Kotlovnica št ni n a Vstop prost Vstop prost Torek, 12. decembra + po Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik ob 14. uri , Kavarnica Rotovž Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik EUR Ob 20.30, Pub Pod Skalo Irski večer s skupino Turn on Irish 9 90 Število strani: 52 strani Mere (mm): 23,5 x 32 cm Vstop prost Predstavitev knjige Roberta Kužnika Maksim Gaspari, iz naroda za narod, Plača se vstopnina za Večerni sprehod med lučkami. Lunin koledar s setvenimi podatki v skladu z luno, vrtni koledar, strokovnjakinje za zelenjadarstvo in horoskop za leto 2024. Prihodnje leto bo v znamenju Sonca. Sobota, 16. decembra Vstop prost Pravljični večeri v parku Irena Stopar LUNINE BUKVE 2024 Ob 20. uri, MC Kotlovnica Torek, 19. decembra Ob 17. uri, Arboretum Volčji Potok Simfonični orkester Domžale - Kamnik: 52. Novoletni koncert Fotografska razstava FKK OFF! Ob 15. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana: Bremenski godci Večer dalmatinskih pesmi s Klapo Mali grad Ob nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znan­ cem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cve­ tje in sveče. Hvala gospodu župniku Luki Demšarju za opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm za ganljivo petje. Hvala patronažni sestri Aniti za zdrav­ stveno oskrbo v zadnjih mesecih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v le­ pem spominu. Žalujoča mož Vladimir in sin Boštjan z družino 23 petek, 8. decembra 2023 Zahvale Časopis Zahvala januarja 2021, leto 6, šte vilka 1 Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran V 87. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka Lovro Pipan stran 5 Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva 041 634 948 zd Kavči č Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjene sveče, prijazne besede. Posebna zahvala župniku Luki Demšarju za opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi November 2023 mnik, 8. Prenovlje postaja inna končna nov vlak Kogar imaš rad, nikoli ne umre ... Le daleč, daleč je ... (T. Pavček) iz Kamnika občine Ka Foto: Gora v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 7 stran 9 stran 16 Zahvala Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. (Tone Pavček) V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ata, tast in brat Peter Peterlin s Križa pri Komendi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, svete maše in darove. Hvala gospodu žu­ pniku p. Cristianu Balintu za lepo opravljeno pogrebno mašo, hvala gasilcem, govorniku Jožetu Sušniku, pev­ cem Grm, pogrebni službi KPK, praporščakom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno boš ostal z nami, v naših srcih in spominu. Zahvala Zahvala Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Kako lepo bi bilo, če bi bili lahko še skupaj, dragi ata. Kako lepo bi bilo ... Z žalostjo v srcu sporočamo, da se je v 94. letu starosti poslovil naš ljubljeni mož, ata, dedek in pradedek Zapustila nas je draga žena in mama Stanka Jašovec Franc Vrankar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste našo drago Stanko pospremili na njeni zadnji poti. Ob teh težkih trenutkih izgube se iskreno zahvaljuje­ mo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in našim sodelavcem, ki ste se prišli poslovit od našega ljubega ata. Hvala za izrečena sožalja, tolažilne besede in tople objeme, cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo dr. Majdi Ambrož Mihelčič za vso skrb v času bolezni, prav tako osebju DSO Kamnik, kjer je preživel zadnje mese­ ce življenja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu GRM za čutno zapete pesmi in trobentaču za zadnji pozdrav. Dragi ata, za vedno boš ostal v naših srcih. iz Kamnika iz Mekinj Žalujoči: mož Brane, sinovi Miha, Gašper in Blaž z družinami Vsi njegovi Zahvala Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. Svojo življenjsko pot je v 53. letu starosti sklenil naš dragi Slavc Brlec iz Nožic Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, so­ sedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena soža­ lja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za odpete pesmi slovesa. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi November 2023 Vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite … Zahvala Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. V 78. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric Franc Balantič iz Stahovice V 83. letu starosti se je poslovil dragi mož, ati, ata, tast, brat, stric, boter, bratranec, svak in sosed Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, so­ delavcem in lovcem za izrečena sožalja, podarjeno cvet­ je, sveče, svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala duhovniku g. Gregorju Šturmu za lepo opravljen po­ grebni obred, govorniku ter pevcem in trobentaču pa za poslovilne besede in pesmi slovesa. Janez Močnik p. d. Gorjupov Janez iz Sidola Iskrena hvala za nesebično pomoč sosedom, sorodni­ kom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste nam stali ob strani z izrečenimi sožalji, toplimi besedami, daro­ vi za sv. maše, sveče in za ostale darove. Hvala izred­ no sočutnemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, bol­ niškemu duhovniku g. Vladimirju Rufinu za bolniško maziljenje. Posebno se zahvaljujemo dr. Marti Jerman, sestrama Mateji in Tjaši ter patronažnemu osebju, ki so v času njegove bolezni hodili k njemu na dom. Hvaležni smo gospodu župniku Ediju Strouhalu za obiske prvih petkov in za lepo opravljen obred, ki sta ga skupaj soma­ ševala z župnikom Janezom Mikličem, domačim cerkve­ nim pevcem za sočutno zapete pesmi in govornici Mariji Pestotnik za govor v imenu sosedov. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako le­ pem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Zahvala Žalujoči vsi njegovi Sidol, november 2023 24 petek, 8. decembra 2023 Zadnja Srečanje sošolcev 8. d razreda OŠ Toma Brejca Podgorje – Obljuba dela dolg, in tako smo se v sredo, 29. novembra, po petih letih ponovno srečali sošolci 8. d razreda Osnovne šole Toma Brejca Kamnik. Tokrat smo zaznamovali že 55. leto, ko smo kot brezskrbna mularija pretrgali osnovnošolske vezi in odšli vsak svojo pot. Tudi tokrat se nas je zbralo lepo število v znani gostilni v Podgorju pri Kamniku, kjer smo obudili otroške spomine, se nasmejali in naklepetali ter si obljubili, da se ponovno dobimo, tokrat že čez dve leti. J. K. Mladi so naša Pomlad Po desetih izvedenih literarnih in likovnih natečajih del učencev kamniških osnovnih in srednjih šol je izšel zbornik Pomlad, domovina, svoboda in ljubezen: mladi o domoljubju v sliki in besedi. Aleš Senožetnik Kamnik – Zbornik je izšel pod okriljem Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, ki je vsa leta tudi pripravljalo nagradne natečaje za mlade v obeh občinah. Predstavitev zbornika, ki je potekala na glavnem odru Doma kulture Kamnik, so s kulturnim programom popestrili pevci pevskega zbora Glasbene šole Kamnik in Nekdanji sošolci Osnovne šole Toma Brejca, ki so Mešanega pevskega zbora osnovnošolske klopi zapustili pred 55. leti / Foto: osebni arhiv Odmev Kamnik pod vodoglas_nadocenter_22-06-20_wCM_corr.pdf 1 22.6.2020 15:47:33 stvom Anice Smrtnik ter ob klavirski spremljavi Marka Herička. Goran Završnik je +386(0)1 235-1-999 interpretiral del besedil, ki Zaloška cesta 167, LJUBLJANA www.nadocenter.si info@nado.si so zbrana v zborniku. info@nado.si www.nado.si Po dveh dokumentarnih so Odprti smo: PON-PET, 08:00 - 14:00 ali 14:00 - 20:00 tako v združenju izdali tretjo CENTER ZA DEKOMPRESIJSKO TERAPIJO HRBTENICE V SLOVENIJI publikacijo, ki pa se osredoZA HRBTENICO BREZ BOLEČIN toča na domoljubje in državljansko vzgojo med mladimi. Že v letu 2014 so IMATE BOLEČINE V HRBTU? namreč v sodelovanju z rav- 031 437 000 C M Y CM MI IMAMO REŠITEV! MY K natelji šol začeli z nagradnim natečajem, ki mu je sledila razstava literarnih in likovnih del. Najprej so jo postavili v avli Doma kulture NE PREZRITE! CY CMY Tone Ftičar v pogovoru z mag. Zvonkom Cvekom / Foto: Aleš Senožetnik V Nado centru zdravja, Terapija Hrbtenice (DTH) (raztezanje hrbtenice z ekstenzomatom) zdravi: Neoperativna Dekompresijska kjer smo specializirani za √ išias √ bolečine v hrbtenici √ degenerativne spremembe diska zdravljenje imamo √ diskusrazličnih hernijo oblik težav s hrbtenico, √ vrtoglavico √ spondilolistezo dvajset letne izkušnje na tem področju. Imamo tradicijo in glavobole √ artrozo majhnih sklepov √ skoliozo in zgodovino številnih pozitivnih izkušenj√ ter odzi-poškodbe športne √ mravljince v rokah in nogah vov naših zadovoljnih strank. Za paciente s težavami v DTH - znanstveno dokazana kot najbolj učinkovita terapija pri degerativnih spremembah na hrbtenici. hrbtenici skrbi za to posebej usposobljena ekipa fizioterapevtov. Opremljeni smo z aparati in pripomočki po najsodobnejših standardih. Vsaki naši stranki posebej zagotovimo individualno svetovanje, obravnavo in terapijo. Neoperativna dekompresijska terapija hrbtenice, ki jo laično opišemo tudi kot kontrolirano raztezanje Predstavitev zbornika na odru kamniškega doma kulture hrbtenice, je uspešna metoda zmanjševanja bolečin pri / Foto: Aleš Senožetnik različnih diagnozah v več kot 80 odstotkih primerov. Raztezanje hrbtenice je uspešno, saj se osredotoči predvsem na vzrok nastanka težav. Naši uspehi so dokazljivi v teoriji in praksi. Neoperativna dekompresijska terapija hrbtenice zdravi: · bolečine v ledveni hrbtenici (bolečine v križu, diskus hernija, ishiadične bolečine, spondilolisteza, skolioza ...), · bolečine v vratni hrbtenici (diskus hernia, mravljinčenje rok, vrtoglavice, glavoboli ...). Kamnik, v prihodnjih letih pa je imela običajno mesto v preddverju občinske stavbe. Zbrana dela so po desetletju natečajev tako ponovno objavljena v zborniku, ki na 192 straneh prinaša vpogled v ustvarjanje in razmišljanje mladih generacij o domoljubju in odnosu do svoje države. »Ko smo načrtovali nagradni natečaj likovnih in literarnih del učenk in učencev \...\, še nismo razmišljali o izdaji zbornika in v ta namen nismo shranjevali prispelih prispevkov. Tako v tem zborniku niso objavljeni vsi prispevki, prispeli na natečaje, saj se jih je nekaj v desetih letih izgubilo,« je v uvodu zapisal glavni urednik in predsednik združenja mag. Zvonko Cvek in oddal, da so na drugi strani objavili tudi prispevke, po- slane zunaj razpisanih rokov. »Prva leta je bil odziv velik, v zadnjem času pa je obseg prispelih del na natečaje rahlo upadel,« je v pogovoru z moderatorjem prireditve Tonetom Ftičarjem povedal glavni urednik in predsednik združenja mag. Zvonko Cvek in dodal, da je po desetih letih dela tudi čas za razmislek, na kakšen način bodo aktivnosti potekale v prihodnje in kaj novega ter privlačnega lahko ponudijo v naslednjih letih. Do takrat pa bo na preteklo delo opominjal zbornik, ki je izšel v nakladi sedemsto izvodov in s pomenljivim naslovom, ki ga je razložil Cvek: »Mladi so naša pomlad. Živijo v svobodni domovini in v svojih delih do nje izražajo ljubezen.« NOVI 2008 SAMOZAVESTNA PRIVLAČNOST Poleg dekompresijske terapije pri nas izvajamo tudi splošno fizioterapijo (športne poškodbe, kalcinacije, protibolečinske terapije, terapije po poškodbah ...) ZA 18.990 € FIKSNA OBRESTNA MERA KASKO ZA 1 € peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 4,8 do 6,5 l/100 km. Izpuh CO2: od 119 do 147 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0181 do 0,0531 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00029 do 0,00090 g/km. Število delcev: od 0,09 do 1,46. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PRIPOROČA Foto: Polona Avanzo Center za neoperativno dekompresijo hrbtenice Nado center zdravja d.o.o., Zaloška cesta 167, Ljubljana Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 (Active 1.2 PureTech 100 STT €6.4): maloprodajna cena z DDV z vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 18.990 EUR; mesečno odplačevanje: mesečni obrok je 194 EUR pri pologu v višini 30 %, ročnosti 96 mesecev, višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 24 mesecev do 60 (pravne osebe) ali do 96 (fizične osebe) mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 7. 9. 2023 znaša 9,21 %; fiksna obrestna mera 8,1 %; financirana vrednost 13.293 EUR; skupni znesek za plačilo 23.932 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si P_NOVI-2008-koncesionarji-210x148-v1.indd 13 27/09/2023 11:42