VETOGORSKA A
aljicA
Per 1015/1999
PRIJATELJEV SVETE GORE
Il
Božično voščilo
Puščavnik Hieronim moli v božični noči. Prikaže se mu mali Jezus. »Kaj mi boš dal za darilo to noč, Hieronim?«
»Svoje srce, Gospod.«
»Saj si mi ga že dal.«
»Svoje življenje, Gospod.«
»Hočem nekaj drugega.«
»Saj sem ti že vse dal, Gospod.«
»Nekaj je še, kar ohranjaš zase in se tolikokrat k temu vračaš, nekaj je še, kar te veže nase in dela nemirnega.«
»Gospod, če je še kaj, na kar sem bolj priklenjen kakor na Tebe, iztrgaj mi tudi to!«
»Hieronim, daruj mi spomin na svoje nekdanje grehe, da ga izbrišem za vedno.«
Takšno doživetje Svete noči in vse leto 2000 želijo prijateljem Svetogorske Kraljice
Svetogorski frančiškani
12 VSIEMMl
Sporočilo Svetogorske Kraljice..................4
Iz mesta Brazzano na Sveto Goro.................5
Začel se je noviciat............................7
Prve zaobljube brata Luka Mavriča...............8
Duhovni, gospodarski in kulturni utrip Svete Gore.. 9
Prošnje, zahvale, darovi.............................11
Vsak ima svojo pot...................................13
Dobro je vedeti......................................14
Prošnja k Svetogorski Kraljici.......................15
Slika na naslovnici je vitraž nad glavnim vhodom v baziliko na Sveti Gori. Fotografiji na naslovnici: Zavadlav
SBOMOČUILO §\/lET(QXS(Q)M§IEE ESIMEJJIICIE
Slika, ki vas je pozdravila na naslovni strani Svetogorske Kraljice je vitraž nad glavnim vhodom v baziliko. Predstavlja Brezmadežno v vsem njenem sijaju. Na njeni desni strani je blaženi Janez don Škot, ki je znanstveno utemeljil, da je Marija brez madeža spočeta. Na njeni levi strani stoji papež Pij IX, ki je razglasil versko resnico o njeni brezmadežnosti.
Praznik Brezmadežne so pn i obhajali na vzhodu proti koncu 7. stoletja. Že v 9. stoletju so ga obhajali v južni Italiji, od tam pa se je razširil na zahod. Ko je Sv. Frančišek Asiški osnoval Red Manjših bratov (13. stol.), ga je izročil Brezmadežni. Njegovi sinovi so si stoletja prizadevali za slovesno praznovanje Brezmadežne in za znanstveni dokaz, da Marije ni omadeževal noben greh, niti izvirni. Ko je Ignacij Lojolski ustanovil Družbo Jezusovo (16. stol.), so se njegovi sinovi pridružili Manjšim bratom v čaščenju Brezmadežne.
Dolga stoletja molitve, študija in naporov so bila potrebna, da je to čudovito Marijino odlikovanje postalo verska resnica. 8. decembra 1854 je papež Pij IX. razglasil Marijino Brezmadežnost za versko resnico. Marija sama je potrdila, da se papež ni zmotil, ko se je Bernardki v Lurdu predstavila: »Brezmadežno spočetje sem!» Od takrat dalje je čaščenje Brezmadežne zajelo ves katoliški svet. Postavili so veliko cerkva in kapel, izdelali veliko kipov in slik in vse je slavilo ljudem nedoumljivi dar Nebeškega Očeta.
Najbolj razveseljivo pa je bilo, da se je Božjemu ljudstvu poglobilo duhovno življenje. Tisoči in sto tisoči, zlasti mladi, so se posvetili Mariji! Marija pa je vse vodila h Kristusu.
In potem se je zgodilo, da so zavladale svetu strahovlade (fašizem, nacizem, komunizem...), ki so odprle pot stari kači, da se je polastila človeških src, zlasti mladih. Razvratno življenje se je naselilo v družine, v šole, v javno življenje. A kar je še huje - v srcih mnogih ljudi je ugasnila prava ljubezen. Srca so postala odprta vsem vetrovom, ni več čistega hrepenenja, postala so igrača različnim strastem...
Čas je, da se zdramimo in pokleknemo pred Brezmadežno ter zahrepenimo po nebesih.
MAŠIE lEOMEMUMIE
Iz mesta Brazzano na Sveto Goro
Izmed starih svetogorskih listin v Frančiškanskem provincialnem arhivu v Ljubljani je v Svetogorski Kraljici zdaj na vrsti pergament številka 18. Na njem je kupoprodajna pogodba iz 16. stoletja, sklenjena v Brazzanu, v tamkajšnjem Ljudskem domu, pri notarju Trasiliju Boschniju, ki je bil duhovnik. On ali kdo izmed pogodbenikov je listino prinesel ali poslal na Sveto Goro, kjer je bil tedaj gvardijan brat Marijan iz Bosne. Mesto Brazzano je blizu Vidma (Udine) v severozahodni smeri.
Pri razbiranju listine mi je pomagal dr. p. Bruno Korošak s Kostanjevice v Novi Gorici in se mu za pomoč prisrčno zahvaljujem.
To listino iz Brazzana sem prevedel takole:
V Kristusovem imenu. Amen. V letu 1569 po njegovem rojstvu, v 12. indikciji, v petek, 16. novembra, v mestu Brazzano, v Ljudskem domu. Navzoči so tukaj Natalis, sin Oparevija Natala, kmeta, Vincencij, sin kmeta Zeiarija, oba iz vasi lasichi, iti Stefan, sin kmeta Nintbindija iz Brazzana. Ti trije so izbrane, določene in naprošene priče. Nastopil je Jakob, sin Sebastianuta Driusija iz Nove vasi, in zase ter svoje
dediče prostovoljno in po svoji pravici za vedno oddal, prodal in predal navzočemu vodniku Aleksandru, sinu vodnika Jakoba Calderarija iz Vidma, orno polje, posajeno s trto in sadnim drevjem. Aleksander to kupi in prevzame zase, za svoje dediče ali za tistega, komur bo svojo pravico prepustil. ... Pred približno dvema letoma je to polje prav ta Jakob kupil od vodnika Aleksandra za 26 zlatnikov. ... Polje leži v okolici Nove vasi, v kraju, imenovanem Contruis, pri vinogradu družine Noyax. Na vzhodu meji na javno pot, na jugu na svet v lasti dedičev pokojnega Olivija iz Nove vasi, na zahodu na svet Antona Damasca iz istega kraja in na severu na skrajni del navedenega vinograda nečaka navedenega Antona.
Jakob proda, kot je rečeno in tudi razvidno, že prej njemu prodano zemljo, kot je navedeno zgoraj, in zdaj jo spet on proda za imetje, za lastn ino, za posest in za odtujitev na kakršenkoli način, brez vsakega ugovarjanja prodajalca ali dedičem in sicer za določeno in izplačano ceno 19 zlatnikov, sprememba torej, da do 26 zlatnikov nekaj manjka. Gre pa za zlatnike katerekoli vrste.
Vse to tako pogodbenika sama po bratsko presojata. Po posredovanju
MAŠIE
Sebastijana Gervazija Tiasekcija in poslanca Marija Trivisana iz Nove vasi, ki sta navzoča, sta pogodbenika slovesno in po svoji vesti prisegla pri svetem Božjem evangeliju in soglasno po svoji pravici ocenjujeta navedeno polje z jablanami in vsemi drugimi stvarmi na 45 zlatnikov, vendar pristajata na ceno 26zlatnikov. ... Prodajalec izjavlja, da je navedenih 26 zlatnikov sprejel od navedenega kupca po resnem premisleku. Popolnoma se odpove vsaki tožbi z običajnim pogojem, da tudi on ne bo tožen z namenom, da bi se pogodba razveljavila.
Vse, kar obsega ta pogodba, obljublja ta Jakob, prodajalec, zase in dediče navedenemu po imenu Aleksandru, kupcu, ki je navzoč in izplačuje zase in za tistega, komur bi pravico izročil, da bo po pravu zakonito branil in spolnjeval proti nasprotnikom in nikoli ne bo povzročal prepira niti po kom drugem.
To prodajo po pogodbi in vse, kar ta obsegd, bo vedno obranil trdno in priznano in na novo se obvezuje, da bodo za spolnjevanje obveznosti iz te pogodbe on in njegovi dediči zastavili vse svoje premoženje, sedanje in prihodnje.
faz, duhovnik Trasi Hus Boschnius v Brazzanu javni notar po cesarski oblasti, sem bil navzoč pri vsem tu napisanem ter naprošen pisal in
objavil napisano v tej obliki ter pripisal svoje znamenje in ime vsem v potrditev.
Ta pogodba je izpričan dogodek, v katerem nastopa osem ljudi. Poleg notarja, prič, prodajalca in kupca nastopita še dva mirovna posrednika. Prodajalec je pred dvema letoma kupil polje za 26 zlatnikov, zdaj pa ga prodaja prejšnjemu lastniku in bi rad dobil 45 zlatnikov. Kupec, ki je pred dvema letoma to polje prodal za 26 zlatnikov, pa je zdaj pripravljen plačati za isto polje le 19 zlatnikov. To nesoglasje med njima pa je samo zunanji izraz nekega osebnega nasprotja. Zato se nasprotnika ne moreta sporazumeti brez posrednikov. Ta posrednika pa nista nobena mešetarja, ampak mirovnika, ki pridobita pogodbenika za sporazum in za spravo s prisego pri svetem Božjem evangeliju.
Iz pogodb svetogorskega gvardijana brata Marijana iz Bosne, o katerih je že pisala Svetogorska Kraljica, in iz pisma papeža Pija V. leta 1566 oglejskemu patriarhu in tržaškemu škofu poznamo svetogorskega brata Marijana kot človeka, ki deluje za mir med ljudmi. Morali so ga takega poznati tudi v Brazzanu, da so mu izročili to pogodbo, ki ni samo pravna listina, ampak tudi spravna zveza. Danes vidimo, da je mogoče tudi
NAŠE IMM1MME
Foto: Rus
pravo in zakone zlorabljati za krivice in zločine. Ne samo danes, vedno je bilo tako. Črka mori, Duh pa oživlja, je rekel apostol Pavel. Jezus pa je rekel, da Duh veje, kjer hoče. To pomeni, da moramo zelo paziti, da ga bomo začutili in v njem dosegli pravico in življenje.
brat Pavel Krajnik
Začel se je noviciat...
S Tomažem Pinterjem sva 21. avgusta 1999 z obredom preobleke začela leto noviciata in bila vpeljana v novo bratsko skupnost na Sveti Gori. Preobleko je ob navzočnosti bratov in najinih domačih vodil provincialni minister p. Stane Zore, ki je potem, ko sva zaprosila za obleko preizkušnje, v kratkem nagovoru primerjal prve manjše brate, ki so se na začetku svoje poti spraševali o svojem poslanstvu, z nama, ki slediva odslej bratu Frančišku v redovnih oblekah, ki nama bodo kdaj tudi tesne, kot je poudaril provicial, a vselej najine. Nato naju je zaupal novemu magistru, p. Bernardu Goličniku.
Po obredu preobleke smo se bratje z domačimi zbrali v samostanski obednici ob okrepčilu in klepetu, ki je trajal do poznih popoldanskih ur.
Jurij Pavel Emeršič, novic
Prve zaobljube br. Luka Mavriča
V ponedeljek, 27. septembra 1999 je ob navzočnosti sobratov, sorodnikov in prijateljev izrekel prve zaobljube novic Luka Mavrič, kot sta se dober mesec prej zaobljubila tudi njegova brata Jernej Kurinčič in Bogdan Rus. Zaobljube je sprejel provincialni minister p. Stane Zore, ki je v nagovoru med slovesno mašo poudaril pomen tega koraka, ki jih bo še bolj približal Bogu, človeku in stvarstvu, saj bodo odslej manjši bratje vsemu in vsakomur.
Ko so izrekli svoj hočem Frančiškovi poti, jim je p. Stane izročil Vodilo našega reda, knjigo življenja, srce evangelija, pot popolnosti, ki tistim, ki se ga zvesto držijo, zagotavlja popolno ljubezen in večno življenje.
Po slovesni maši je bilo v samostanskih prostorih še kratko nadaljevanje programa ob bratskem druženju in veseli pesmi. Leto bivanja se je za brate Luka, Jerneja in Bogdana izteklo. Bratje s Svete Gore jim želimo obilo blagoslova na njihovi nadaljnji poti.
Foto: Luka
Jure, novic
BOdMDBnLO §E JI]E„o„
Duhovni utrip Svete Gore v letu 1999
V letu Nebeškega Očeta je Svetogorska Kraljica privabila veliko število romarjev. Zahvale, ki so jih posamezni romarji zapisali v knjigo v kapeli sv. Mihaela, pričajo, da se nadnaravnost Svetogorske Kraljice ni zmanjšala, temveč povečala. V zakramentu sprave je mnogo ljudi dobilo notranji mir in ponovno prijateljstvo z Očetom. Bogato je bila pogrnjena evharistična miza, saj je bilo opravljenih 1460 svetih maš in z angelsko hrano je bilo okrepčanih 5110 src. Častila Svetogorske Kraljice prihajajo vsak dan, v poletnih mesecih več, pozimi manj. Če ni organiziranega romanja, obišče svetišče od 600 do 1200 romarjev. Organiziranih romanj, bodisi v župnijskem bodisi dekanijskem obsegu, je v preteklem letu bilo 132. Ti romarji so po večini opravili sveto
spoved in bili pri maši. Mnogo skupin je zapelo tudi litanije Matere Božje. Poslušali so zgodovino božje poti in si ogledali Marijanski muzej.
Poleg romarjev pa prihajajo tudi izletniki, ki jih zanima zgodovina božje poti in Marijanski muzej; takih skupin je bilo 96. Mnogi tudi molijo, vsi pa so navdušeni tako nad zgodovino kot tudi nad lepoto Svete Gore in njene okolice.
Za zapisanimi številkami pa se skriva notranja sreča in mir tisočih, ki so srečni odhajali s Svete Gore.
Gospodarski utrip
V	letu, ki se izteka, so bili obnovljeni trije vitraži: vitraž Oznanenja, Vnebovzetja in Brezmadežne. Ker smo morali za to delo postaviti odre, je bilo primerno, da smo prepleskali še stene ob njih.
Bazilika je dobila dva lestenca iz kovanega železa, ki sta nameščena ob glavnem oltarju. Pozlatili smo kelih in očistili monštranco. V cerkvi smo namestili tudi alarmno napravo.
V	atriju je bila prepleskana Severna stena ob kapeli za prižiganje sveč.
V	samostanu je bila obnovljena peč za centralno kurjavo in zamenjan gorilnik.
Naj še zapišem, da je bilo narejenih še veliko manjših stvari, tako v cerkvi
’SVETOGORSKA
/A
kot v samostanu (beljenje, zamenjava gospodinjskih strojev, motorja za orgle...)
Dragi romar, draga romarica, vaša zasluga je, da lahko popravimo dotrajano. Naj Svetogorska Kraljica bdi nad vami in trosi blagoslov. Vedite, da se vas vsak dan spominjamo pri Njej, ki nikogar ne zapusti, če se ji priporoči.
Kulturni utrip
Marijanski Muzej
Tudi za kulturo srca je bilo vsaj nekaj storjenega. Marijanski muzej ni samo zgodovina Marijinega čaščenja, pač pa tudi zgodovina Svete Gore in njene okolice, zlasti v 1. svetovni vojni. Marsikomu iz notranjosti Slovenije se odpira pogled v ta košček naše dežele in v njem zaživi Primorska v povsem novi luči. Muzej si je ogledalo več kot 6000 obiskovalcev. Škoda, da se ne podpišejo vsi v knjigo obiskovalcev.
Koncerti
1.	V aprilu je bil orgelski koncert g. Uroša Geja. Njegovo igranje je razveselilo lepo število poslušalcev.
2.	Dobrodelni koncert 16. junija je organiziral RC Nova Gorica.
Simfonični orkester RTV Slovenija in zbor Consortium musicum sta izvajala deli Leonarda Bernsteina Chichester psalms in Giuseppeja Verdija Quattro pezzi sacri pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta, zborovodje dr. Mirka Cudermana ter solistke Barbare Tišler.
3.	Na koncertu v počastitev solkanskega krajevnega praznika ob tisočletnici prve omembe kraja je nastopil trio Barocco Forte: sopranistka Olga Gracelj, Stanko Arnold - trobenta in Maks Strmčnik - orgle.
Razstave
V poletnih mesecih je bila razstava akademskega slikarja Milogoja Dominka Razstavljen je bil cikel slik na temo Prešernove epske pesnitve Krst pri Savici. Obisk in zanimanje za razstavo sta bila velika.
FMOŠBUJIBj ^AJBIWvJUE^ IDAMOVE
Svetogorska Mati Marija. Milostljiva Mati, spet se obračam k tebi. Hvala ti za vse tvoje prošnje, ki si jih zame izrekla pri Bogu. Iskrena hvala, da si me vedno uslišala.
Milostljiva Mati Božja, prosim te, pomagaj mi, da uspešno opravim še dva izpita in potem diplomiram.
V stiski sem, prosim, pomagaj mi! Prosim te za zdravje mojih staršev. Združi naju s T. M pred tvojim oltarjem tu, na Sveti Gori. Tvoja previdnost in ljubezen sta me pripeljali, da sem jo spoznal in tebi priporočam vso ljubezen do nje.
Tvoj sin Robert
P. Simon Peter me je prosil, če bi prebrala berilo pri sveti maši. Z veseljem sem sprejela knjigo iz njegovih rok in se pripravila. Toda čedalje bolj je v meni glodala misel, kako nevredna sem, da bi stopila k ambonu na oltarju in romarjem prebrala Božjo besedo. Na začetku svete maše sem iz srca obudila kesanje. Nato se mi je razpoloženje spremenilo. Čutila sem veselje, veliko srečo. Ko sem brala, se mi je ob globokem doživljanju berila glas prelomil in v očeh so me zaščemele solze: »... in Marija je vztrajala v molitvi.«
Marija, naša ljuba Nebeška Mati, naj bo to branje Božje besede moje darilo tebi. Eno leto je namreč trajala moja notranja borba, ker se nisem mogla odločiti, da bi brala berila. V letošnjem letu sem premagala svoje notranje zavore in glej, Marija, vsi ti duševni boji so kronani danes tu, pri Tebi, v svetogorski cerkvi.
Ana Alessandra
Zofka Matelič daruje Setogorski Kraljici 1.000.000 LIT
Hvala Svetogorski Kraljici, da je srečno prišla na svet moja sestrica Ema.
Bratec Matija
Šolske sestre iz Gorice se zahvaljujejo Kraljici Svete Gore. 50.000 LIT
Z. M. iz Gorice: »Tisočkrat hvala naši dobri Materi Svetogorski Kraljici.« 550.000 LIT
M. M. 500 LIT
Cilka Kovač 50.000 LIT
V	spomin na mojo mamo Leban družina Gorjan. 100.000 LIT
V	zahvalo Materi Božji in dar družina Grudino, Gorica.
M&OŠBPE, MHmiLIE» ©AffiOVII
Večna hvala Svetogorski Kraljici za vse, kar sem prejel. Prosim jo, da bi potrpežljivo prenašal trpljenje, ki mi ga Gospod pošilja, in dar. M.H.
Marija, ozdravi mojega moža.
M. M. iz Gorice.
Svetogorsko Kraljico prosim, da mi da pogum stopiti k župniku, da uredim cerkveno poroko. V. G.
Svetogorska Kraljica, prosim te, ozdravi p. Avguština. M. M. Celovec
Marija, čeprav nisem krščena, mi prosim pomagaj v moji borbi proti odvisnosti. Prosim te, reši me tega
pekla, daj mi dovolj moči, da se tega rešim; jaz bom dala vse od sebe (upam). Prosim, pomagaj meni, staršem in ščiti vse, ki jih imam rada. Pomagaj mojemu fantu in vsem odvisnikom. Ne zapusti nas, čeprav tega nismo vredni! M. T.
Hvala za čudežno ozdravitev mojega očeta. S tvojo pomočjo je ozdravel. S. M.
Marija, hvala ti, da sem uspešno končala osnovno šolo. F. D.
Marija, reši me peklenskih bolečin, ki jih nosim v sebi! P. R.
STTOTKCSxftTTLA
Vsak ima svojo pot
Različna in nešteta so pota, po katerih Bog vodi svetnike vzvišen im namenom naproti. On hoče, kot pravi Bossuet, iz človeka napraviti bitje, ki bo njega vredno; zato ga mora različno »obdelovati«, da bo oblikovan po njegovem načrtu. Pri tem ravna zelo obzirno, da ne dela sile prirojenim naravnim sposobnostim. Tako je Bog nekatere vodil v puščavo in jih ločil od ljudi, druge je poklical v družbo, da bi se na poti k popolnosti med seboj podpirali. Spet druge je pustil sredi sveta, pri plugu, v delavnici ali celo na kraljevskih prestolih. Nekaterim je dal, da so se odlikovali v svetni ali duhovni znanosti, drugi v socialnih dejavnostih, spet drugi pa so bili vse življenje pozabljeni. Lahko bi rekli: nekatere je božal, jih krepil z duhovno tolažbo, druge pa je nasičeval s kruhom trpljenja. In vse to deli Bog po potrebah posamezne duše in njene poklicanosti, ki jo je on sam določil.
SVETOGORSKA
/A
Dobro je vedeti
Redne maše v baziliki
nedelja in praznik:	ob 8.00, 10.00, 14-30, 16.00
delavnik:	ob 17. uri od 1. maja do 1. novembra
Spovedovanje
nedelja in praznik	7.00 - 12.00, 14.00 - 18.00
delavnik:	Pred in med mašo. Izven tega časa
pozvonite pri vhodu v samostan.
Marijanski muzej
V zimskem času je zaprt; po želji si ga lahko ogledate.
Posebno obvestilo
V zimskem času v baziliki ni svete maše; vendar pa ustrežemo skupini vsaj petih romarjev, da v baziliki opravimo evharistično daritev, če to sporočijo nekaj dni prej.
Svetogorska Kraljica
Glasilo prijateljev Svete Gore, izhaja priložnostne Izdaja-. Frančiškanski samostan Sveta Gora 5250 Solkan, Tel.: (065) 22-074
Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: p. Pashal Gorjup Oblikovanje: Pavel Medvešček Tisk. Studio graph
Izhaja s cerkvenim odobrenjem v 5000 izvodih.
Prošnja k Svetogorski Kraljici
(Romanje strežnikov na Sveto Goro 12. 12. 1998.)
Predragi bratje in sestre!
Veste, kaj mi srce teži?
To, da Jezusovi niso dragi nam Slovenci vsi!
Veste, kdo ganiti more tudi srca vsa, ki so trša od gore?
To edino zmore Brezmadežno srce Marije naše Matere.
Predragi bratje, sestre drage, le k Materi hitite, ponižno jo prosite, potožite ji težave, za svetost jo poprosite, ministrante izročite,
da bi kdo se daroval in duhovnik bi postal!
Saj je sama tu dejala, da bo milosti delila, da za nas in duše naše bo pri Bogu poprosila.
Svetogorska ti Kraljica nas Primorcev priprošnjica: Tvoji smo Primorci vsi.
Ti pa naša Mati si!
Vero narodu ohrani! Ministrantje, tukaj zbrani, Te ponižno prosimo, v sveto sprejmi nas nebo!
I). Cimprič