vsak po svoji moči,
LISTEK
Osip Dymov
popolnoma
V Ljubljani, 1. februarja 1916,
misel, stopi v tem trenotku zdravnik k obsojencu
občutek i zatulil
C. kr. pošti!
Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dunaj V. Brauhausgasse 84.
V0D!
POTK ^
SVOBOD!!
K. K. r'92lZ6£asr8KI!flfp
JL Uhr	s
um.
ZECEZNICAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUENCEV
se nahaja v Ljubljani Franca Jo- j	»-eStC!1- j za ctIo fe*"  .................................................    ^	R
zen cesta 5.	j	Ncfranklrana	pisma	se	ne sprejemajo. | za pol leta	>-20	K
Uf'RAVMŠTVO	d,	■	<■	j	Za	četrt 'leta.	.-m	K
Dnn-ii V Rr-'fnh#ii«>>»/i i	Rokopisi	se	ne	vračajo.	3	■
uun.i) v. ui.iunau.s)., i>se i/i. j	>	J	Po-nme/na številk;: 18 vin.
Štev. 3 in 4.
Leto XX. -
Sodmgi! Sodražice 1
Strašne rane seka; vojna delavskemu razredu. Delavske družine životarijo v bedi in skrbeh za vsakdanji kruh. Očetje in starejši sinovi so že mesece in mesece na bojišču, žene, matere in otroci se pogrezajo čim dlje bolj v revščino. Delavec Živi vedno — naj bo vojna ali mir — iz rok v usta. Prihrankov nima, s katerimi bi si pomagal v dnevih brezposelnosti in pomanjkanja. Strokovne organizacije sicer pomagajo kolikor le morejo, a izčrpati ne smejo svojih skladov, ker jih čakajo ravno po vojni težke naloge. Družine vpoklicanih delavcev dobivajo državno podporo, ki je pa seveda odmerjena po razmerah mirnih časov. Ali danes je dosegla draginja tako stopinjo, da so'te podpore komaj za kruli. Otroci prezebajo v strganih oblekah, delavski domovi so mrzli, delavske žene žive v obupu, ker nimajo sredstev, da preskrbe svojim otrokom toplo obleko. Ali tudi one delavske družine, katerih očetje so ostali doma in še delajo, žive v pomanjkanju, ker ne narašča njihov zaslužek sorazmerno z vsak dan hujšo draginjo. Solidarnost proletarcev, ki se je izkazala že neštetokrat, naj pomaga tudi sedaj!
Slovenski proletarci, slovenske proletarke! V imenu vseh bednih delavskih otrok, mater in družin Vas poživljamo, da prihitite na pomoč! Vemo, da težko utrpite ravno v sedanji draginji, ki pa niti ni še dosegla viška, vsak vinar. Vemo pa tudi, da smo še vsikdar uspešno priklicali Vašo požrtvovalnost in zato ne dvomimo, se odzovete našemu klicu tudi sedaj,
Podpisani zastopniki delavskih organizacij so osnovali »Podporni sklad«, v katerega naj se stekajo vinarji razredno zavednih slovenskih delavcev in delavk in iz katerega naj dobivajo podpore organizirani delavci in njihove družine.
Konsutnno društvo za Ljubljano in okolico je položilo temelj temu skladu z znatnim prispevkom 250 K, da počasti spomin prerano umrlega sodruga Ivana Klemenčiča. Prispevali so še drugi sodrugi, tako da je nabranega okolo 400 K. — Vsak prispevek bomo izkazovali v »Delavcu«. Dobrodošel je še tako majhen znesek. Prispevke pošiljajte na naslov:
Alo!xiJa	JJubJijafaa,	Franca
Jožefa cesta štev. 5.
Sodrugi, sodružice! V težkih časih Vas poživljamo v imenu preizkušene razredne delavske solidarnosti, da pomagate lajšati bedo delavskih družin. Ker pa vemo vsi, da nam ne pomaga nihče, če si ne pomagamo sami in ker vemo, da ne smemo izgubiti nikogar iz naših vrst, če hočemo delovati po vojni za naše visoke, plemenite cilje, zato Vas kličemo v najtežjih dneh. Prepričani srno-, da najdemo odprta srca pri vseh naših sodrugih in sodru-žicah.
V Ljubljani, 18. januarja 1916.
Josip Kopač, s. r. Anton Kristan, s. r.
Ivan Mlinar«' s. r. vra&ster Zore, s. r.
Josap Zaupam, s. r.
Vzemo delo cenzure.
Zadnjo številko »Železničarja« je rdeči svinčnik državnega pravdnika izdatno očistil predala našega itak zelo skromnega glasila. Bele proge ta dokument avstrijske kulture, o katerem se b& belili glave še naši potomci, se je raztegnil /ad polovico lista. .Citatelji našega lista, katerj^n je skrivnostno postopanje naše vojne cenzuro španska vas, so se povpraševali zaman in ygibali o »zločinu«, ki ga bi bil izvršil urednik, dafti to zapazil slavni cenzor in preprečil nevsjfiiost. Ali kdor mora v tem bridkem času Uisajfi list in nastopati objektivno napram vsem problemom, ta ima mnogo težje stališče kakor drŠavni pravdnik, ki le črta, ne da dopusti razgovor o vsebini »nevarnega« članka. Vsled tega ni mogoče biti tolmač želja tistih, katerim naj služi časopis. Danes, ko jma vesten žurnalist prisvojeno dolžnost, da pove svoje mnenje, je časopisje prenehalo biti odmev javnega mnenj?., j’ v'r ■	■ o--' '
Ali pri vsi previdnosti, s katero urejujemo list, je to, kar je v zadnji številki gospod državni pravdnik črtal,	presenečenje.	Zakaj je državni pravrifo-	zadujj	številki
prešel v tako divjo ofenzivo y ; *to' nam? rešljiva uganka.	■ J. ■ J ■■	„
H konfjf' še
Oe iro£ gospod pl. Hochenburg&r, raj justjeni minister in katerega naloga nadžojovanje cenzorjev, količkaj interesa na tem, kaj ejelajo njegovi cenzorji, mu prav radi stavimo ttoiiio mapa materiala.
Pozor vodstva krajevnih skupin.
V okrožnici štev. 27/1915 z dne 12. novembra 1915 smo Vani sporočili o uspehu uaše intervencije meseca novembra v železniškem ministrstvu v zadevi podelitve denarnih podpor in mezdnih doklad zaradi neznosne draginje. Ravno tedaj smo
j v
vsakdo, da pozorno gledajo skozi omrežena okna vsi prestrašeni nesrečniki, ki imajo za seboj nemirno noč brez spanja.
Gotovo je, da ne razločujejo ničesar. In vendar jih pretresa strahota in jim težko leži na tilniku in ramenih — tam na drugem dvorišču na običajnem prostoru bo nekdo obešen.
Ves večer so slišali zamolkle udarce, ki so prihajali iz one smeri. Sedaj je vse tiho. Ali vendar odmevajo še udarci sekire po dolgih celicah, pretresajo kamne ... Vsi ujetniki prisluškujejo in zdi se jim, da jih še vedno čujejo.
Obsojenec se trese. Od mraza ...? Njegovega obraza se ne vidi. Pa saj tudi nihče ne misli na to, da bi pogledal. Večkrat slišijo, kako zdeha. Levo nogo' vleče za seboj in le s težavo gre dalje. To je res nesreča! Usmrtitev se zavlačuje in vendar je srčna želja vseh, da bi bil hiter konec teh muk in da zapuste ta prostor v največji naglici.
Državni pravdnik misli, da bi bilo treba obsojenca podpreti. Kakor da je uganil to njegovo
in ga prime za roko.
Ni popolnoma jasno, kakšen grozen se je zbudil v nesrečniku ob dotikljaju, ali je tako strašno, brezumno kakor preplašena žival, ki vidi, da ni več rešitve.
Skoraj v istem trenotku se oglase strašni kriki iz vseh mračnih oken, ki gledajo na dvorišče, besne kletve odmevajo, tako je, kakor da tuli tudi mrtvo kamenje.
Ves prestrašen odmakne zdravnik roko in stražnik, ves zaripel od jeze, udari ujetnika s pestjo na glavo, da bi molčal.
Ali kako naj se zaduše vsi oni divji kriki, ki prihajajo iz nevidnih oken in ki preglaša vse stokajoč, a obenem grozeč glas, glas, ki toži in preti...
Državni pravdnik stisne glavo med ramena, kakor da se hoče skriti in orožniški stotnik grize ustnice, pa se ziblje mehanično semintja.
Kdor gre sedaj čez dvorišče, ne misli več na to da bi hodil tiho. Vsak hiti in obsojencu se menda mudi še najbolj, da napravi konec. Ali sedaj
Vislice*.
Mračno moli visoko zidovje proti nebu, na katerem ne sveti najrahlejši odsev zvezde. Veter ječi...
Vsi, ki stoje okolo, čutijo, da ne prinese vzhajajoče solnce ne veselja, ne olajšave tesnim sr-Kakor siv oblak bo viselo na nebu in ropotanje voz bo britko odmevalo, kakor da tolče na senca. V tej umirajoči jesenski noči prikazuje duh čisto naraven dogodek, da mučijo in — obe-ljudi...
Tako je, kakor bi morali hoditi čez dvorišče neslišno. Nihče ne dvigne oči, ker ve
* Iz 20. številke dunajske »Arbeiter-Zeitung«.
Vani tudi sporočali o zahtevah slede, denarnih podpor in mezdnih doklad, katere smo predložili železniškemu ministrstvu. Del teh zahtev je bil rgodno rešen že meseca decembra 1915. Delavci so dobili malo izboljšanje, in sicer se je zvišala meja doklade za otroke od 50 na 70 vinarjev, definitivnemu osobju se je podelila božična podpora v višini septemberske denarne podpore vsem onim, ki niso dobili kake remuneracije.
Sedaj smo ekseleuci železniškemu ministru vnovič predložili spomenico, v kateri zahtevamo za januar 1916 takojšnjo dovolitev denarnih podpor, če se medtem ne dovoli kako bolj obsežno izboljšanje.
Zahtevali smo, da se izplača tudi ženam, katerih možje so vpoklicani ali pa militarizirani za december 1915 in januar 1916 denarne podpore. Za žene vpoklicanih delavcev smo zahtevali, da dobe podpore in sicer diferenco med prejšnjim zaslužkom in sedanjim državnim prispevkom. Ce bi pa bilo to nemogoče, pa od časa do časa denarne podpore.
Delavcem naj sc razširi najvišjo mejo doklade za otroke od 70 vin. na I krono, z veljavo od 1. januarja t. 1. Naravno je, da se morajo potem tudi zvišati mezdne doklade. Utemeljili smo to predlogo s tem, da je upravičeno, če to zahtevajo delavci pri tako naraščajoči draginji.
Nadalje smo zahtevali, da se razširijo že obstoječe mezdne doklade in doklade za otroke tudi na delavke.
Končno smo zahtevali za vse uslužbence, da se jim dovolijo podpore, kakor jih je dobivalo premikalno osobje in sicer do tedaj, dokler se ne ustanove železničarske delavnice za izdelovanje in popravljanje obuval.
Zaradi izplačila denarnih podpor za mesec januar izjavlja ministrstvo, da se še ni odločilo, ker so sedaj v finančnem ministrstvu posvetovanja in proračunovanja, da bi dobivali eventuelno vsi državni uslužbenci stalno draginjsko doklado. Dokler se pa ta zadeva ne reši, tudi železniško ministrstvo ne more ničesar ukreniti. Ce bi pa trajala posvetovanja o skupni zadevi le predolgo, se dovolijo med tem časom denarne podpore železničarjem.
Spomenico, ki smo jo predložili železniškemu ministrstvu priobčimo v prihodnji stevlki »Železničarja«.
Naravno je, da ukrenemo vse, da dosežemo uspeh. O rezultatih Vam poročamo ob času.
Dolžnost Vaša pa je, da o tem poučite so-druge.
Žene vpoklicanih ali pa militariziranih delavcev naj se pouče, da naprosijo v službenem potu upravo za denarno podporo. Seveda je treba vložiti za vsako tako ženo dobro utemeljeno prošnjo, v kateri se navedejo resnični podatki o plači in stanarinski dokladi moža; koliko dobi žena po odbitku na roke, koliko ima otrok in koliko so stari, koliko plačuje stanarine, koliko izda za šolske po-
trebščine, koliko pošilja žena možu v blagu in denarju in če podpira starše ali druge sorodnike itd. Kadar se službenim potom vlože take prošnje, pošljite nam ptepis. Kjer je to mogoče, naj se napravi skupno prošnjo več takih žen. Tedaj je treba priložiti prošnji scznamek s prej navedenimi 'podatki, ki morajo biti natančni in resnični. Samo-obsebi umevno je, da se ob teh prilikah pouče žene o koristih organizacije.
O izvršitvi teh korakov bomo poročali v »Železničarju«.
Z bratskim pozdravom po nalogu cksekutive avstrijskih železničarjev:
Josip Tomschik,
drž. poslanec.
Josip Kopač,
dež. tajnik.
Vprašanje o cenah moke.
V decembru je odredila vlada, da se povišajo cene za moko. To je zbudilo pri delavskem ljudstvu nevoljo, ker že itak trpi vsled silne draginje drugih živil. Socialno demokratični poslanci so vložili takoj krepak protest, ki je imel tudi uspeh. Vlada je odnehala in povišala le cene za najfinejšo moko in pšenični zdrob. Ta preklic povišanju cen za moko je utemeljevala vlada s socialno poltič-nimi oziri.
Ni treba dolgih utemeljevanj za to, da je treba ravno cene za moko in kruh uravnavati iz socialno političnih ozirov. Moka in kruh, ki sta bila že v mirnih časih najpoglavitnejša hrana delavskih mas, ne preneseta absolutno nobenega povišanja cen, ker so narasle cene za druga potrebna živila že do skrajnosti. Ce bi se povišale cene, bi delavstvo enostavno ne moglo več kupovati moke in kruha. Mesa si danes delavec ne more kupovati, čeprav dokazuje zdravniška veda, da je meso neobhodno potrebna hrana za ljudi, ki težko delajo. Saj si niti takozvani srednji stanovi ne privoščijo dandanes več mesa. Moka in kruh sta odmerjeni danes na najnižjo izmero za vsakega posameznika, ker smo odrezani od vsakega tujega dovoza, lit odvisnost glede moke, v kateri smo v Avstriji zastran Ogrske, ne dovoljuje danes nikakršnega povišanja izmere. Na seji ogrskega državnega zbora z dne 4. januarja je izjavil ministrski predsednik grof Tisza, da bo uravnala Ogrska pač ravnovesje glede preskrbljevanja obeh državnih polovic z moko. A to ravnovesje ne bo tako, da bi dobivali avstrijski konsumentje enako mero kruha kakor ogrski. Dejal je dalje:	»Tudi	v mirnem času ne
konsumira avstrijski koiisument toliko kruha kakor ogrski. A ne zato, ker živi morda slabejše, temveč zato, ker živi boljše, ker je njegov koristim mnogovrstnejši in ker tvori kruh pri avstrijskem konsumentu manjši del za prehrano potrebnih živil kakor pri ogrskem konsumentu.«
Ker ne dopuščajo avstrijski cenzorji niti naj-rahlejše kritike o ogrskih zadevah, zato ne moremo kritično osvetliti izjave ogrskega ministr-
; dvigne glavo — ati bo govoril? Ne. skoraj se boji, i da ne pride prepozno, še hitrejše kakor prej vleče [bolno nogo za seboj.
"'"'■D*ža^nega pravdnika — mlad človek je še — Use polašča ofrčtrtek^da ne pozabi nikdar te gro-t y.ne noči z njenim tul/eit.fem^iu njenimi kriki in z Jivjim begom skozi temo. Tako "mir. je, kakor da padel v brezdno, iz katerega se dvigne' ž- dušo, ti je ne prestraši nič več in ki ne vzljubi nikdar
Izučenega krvnika niso mogli dobiti, zato so drločih za ta posel kurjača.
| Ostuden človek je... škili. Da se opogumi, so gaSopijanili, tako da še smrdi po alkoholu.
ji Prižgali so svetilko. Pokaže se nekaj vrst opfke. Mašno obleko duhovnikovo ožari luč, ko-vijLsti gumbi uniform zahleste. Zdravnik si prižge . cigfcreto, ki tvori v temi majhen, rdečkasto rumen kolobar.
:	Krvnik	vzame vrečo, belo kakor mrtvaški prt,
! vzpne se in jo nategne obsojencu čez glavo. Čeprav opravlja danes prvikrat posel krvnika, izvršuje svoje delo tako dobro kakor izurjen strokovnjak.
Sedaj stoji sredi skupine velika vreča čudnih oblik in vsa bela. In ta vreča se giblje...
Mali, rdečkasti kolobarček postaja manjši in ugaša. Veter mrši	krvniku lase.	Zgoraj	ob	oknih
zamrjo kriki. . Vse je tiho... In	ta mir	je še bolj
pretresljiv, še bolj	strašen nego	kričanje ...
Neslišno zdrči	z bruna vrv,	ziblje	se	nekaj
trenotkov nad živo vrečo.
, Novi krvnik poizkuša zadrgniti vrv. Zaziblje sc... Tedaj postavi čuvaj svojo svetilko na tla in mu hiti na pomoč... tavajoč v temi...
Svetilka osvetljuje v* tem trenotku le spodnji del vreče... čez vlažna tla se vleče ozka bela proga, v katerej se razločujejo oblike nog.
Naenkrat zgine svetla proga... nekaj kam-, nov pride na njeno mesto — to je vse.
Državni pravdnik zatisne oči.
Naenkrat se zvije vreča na tleh — vrv se je pretrgala!
čuvaj vzame svetilko in pristopi bliže. Vreča se giblje. Okrogle oblike telesa so bele, drugo je vse črno... dokler se ne zaokroži vse in je razlita belina čez in čez.
skega predsednika. Da pa vidijo naši delavci, da kruh in moka nista povsod tako draga kakor pri nas, navajamo zanimivo statistiko iz Nemčije. Tudi Nemčija ni agrarna dežela, a vendar imajo tam cenejši kruh. Pred izbruhom vojne so bile povprečne cene za moko v Nemčiji sledeče: Ržena moka po 36 pfenigov, pšenična moka 2. vrste po 44 in pšenična moka prve vrste 48 pfenigov. V Avstriji pa so bile povprečne cene v istem času: Z-a pšenično moko po 38 in 46 vinarjev za kilogram. V septembru so že poskočile te cene na 50 in 60 vinarjev. Preden pa so bile izdane še na-redbc o navijšjih cenah, so prodajali pri nas naj-belejšo pšenično moko po 1 K 20 vin. do 1K 50 vin. za kilogram. Tudi v Nemčiji so narasle-cene, a vlada je kmalu energično posegla vmes in preprečila vse umazane špekulacije z moko. Tako velja v Nemčiji 1 kilogram ržene moke 66 vinarjev, 1 kilogram pšenične moke 2. vrste 76 vinarjev in 1 kilogram pšenične moke 1. vrste 1 K 12 vin. Tudi kruh je v Nemčiji precej cenejši kakor pri nas. Ce bi bile pa ostale pri nas one cene za moko, ki jih je izdala vlada v decembru, tedaj bi bil to naravnost usoden udarec za delavstvo.
Priznati pa moramo vladi, da so bili pri preklicu povišanih cen merodajnejši socialno politični oziri nego fiskalični. Vlada je povišala cene za to, ker vojnožitni urad ne dobi zadostnega kritja pri nižjih cenah. Vlada ni hotela zvaliti tega deficita kratkomalo na državni zaklad. Minister za notranje zadeve, princ Hohenlohe je ob tej priliki namreč dejal, da mora vladati tudi med vojno vestna finančna politika in da ne more prevzeti državni zaklad poleg ogromnih vojnih bremen še bremen draginje.
Da je odstopila vlada od svojega prvotnega načrta in odvzela s tem prebivalstvu težko skrb, to je pač priznanje k socialni politiki in ga tudi tako upoštevamo. Država ima korenine svoje sile v ljudstvu, v njegovem zdravju in blagostanju. To so priznali med sedanjo vojno tudi na takih mestih, odkjer so prihajale prej na račun ljudstva ostrejše besede. Danes priznava vsakdo, da je vsa oskrba, ki vzdržuje silo in zdravje ljudstva, tudi obenem važen del državnega zaklada. Potemtakem je tudi vsak socialno politični ozir na interese splošnosti vestna finančna politika. Dobra politika za prehranitev ljudstva je danes tudi zahteva za dober izid vojne, obenem pa tudi pot k miru, ker ustvarja temelje, na katerih zgradimo bodočnost.
Amerika se smeje.
Evropski narodi se medsebojno uničujejo, ameriški velekapital pa si osvojuje med evropske trge. Vojna je usula na ameriške kapitaliste pravcati zlati dež. Dve bogati žetvi in velikanski izvoz industrijskih proizvodov, kakršen ni bil še nikdar, ie privabil v ameriška pristanišča evropske ladje, obložene z zlatom. Ameriški vrednostni papirji,
Dve roki krilita obupno, nenaraven glas, brez-zvotieč" še zasliši, gias, ki ni prav nič podobeii glasu obsojenca — vrv mu je prerezala vrat.
In glas kriči:
»Vendar je konec, hvala bogu! Odvežite, spin stite me!«
Iti bela vreča se giblje zopet, se vzpne, so okrene... Naenkrat se prikaže glava, človeška glava s pametnim izrazom:
»Zakaj se ne ganete? Sam se vendar ne morem osvoboditi! Pritožim sc pri državnem pravd-niku!«
Mož hoče govoriti jezno, a se mu ne posreči. ! Tako je, kakor da ie izgubil možnost, da ojači ’ svoj glas z naglasom — brezzvočno, enolično pri-
hajajo besede iz ust.
Navzopi strme srepo pred se.
»Pritožim se pri senatu, pri justičnem ministru!«, nadaljuje grozna glava, »v časopisih objavim.«
Kakor da govori človek v spanje.
»Dovelj imam,« začenja zopet. »Nič več me
ugodno rešen že meseca decembra 1915. Delavcrp j-vse življenje bom pohabljen.«
r«)*tr.vo*
ki so bili nekoč last evropskih kapitalistov, so našli zopet pot v blagajne ameriških magnatov. Znatno so se znižale vsled tega vsote, ki jih je morala plačevati ameriška industrija in ameriška država kot obresti in dividende Evropi. Odkar je vojna, je posodila Amerika najmanj 750 miljonov dolarjev tujini. Poleg tega velja še od 16. novembra 1914 dalje zakon, da spravijo banke lehko v promet precejšen del svojih rezerv, ki so jih morale prej nalagati. Vse to pripomore, da je vedno več kapitala prostega.
Ker imajo sedaj ameriški kapitalisti mnogo razpoložljivega denarja, so se odločili, da posejejo .in požanjejo polja, ki jih puščajo evropski kapitalisti vsled vojne v nemar. Velika družba »American International Corporation«, se je ustanovila s 50 miljoni, da gospodarsko osvoji zlasti Rusijo, Južno Ameriko in Kitajsko. Pri tej družbi so zastopani najmočnejši ameriški finančniki in najde-lavnejše ameriške banke. Družba se bavi z vsem. Od teh bank je najsilnejša »National City bank«, ki je otvorila med vojno že svoje podružnice v Južni Ameriki. V kratkem otvori podružnico tudi v Peterburgu. V prej imenovani »American International Corporation« so kot ravnatelji — 24 jih je — zastopniki najrazličnejših podjetij: Ogden Armour od konservnih tovarn, Corey od orožar-nic, »kralj železnic« Hill in od zloglasne petrolejske družbe Rockefeller, dalje Stone, solastnik tvrdke, ki napravlja po vsem svetu električne naprave. Stone bo tudi predsednik nove družbe, Straight pa bo podpredsednik, ki je bil priboril svoj čas tvrdki Morgan težke miljonc v vzhodni Aziji.
Ker računa družba na velikanski dobiček, je seveda poskrbela, da pride tudi v prave roke. Delnice so dvoje vrst. Za 49 miljonov dolarjev je navadnih akcij, za en miijon pa ustanovnih akcij, ki so razdeljene med ravnatelje družbe. Te akcije dobe 20 odstotkov dobička, 7 odstotkov pa pride na ves ostali kapital 49 miljonov. Poleg tega spravljajo tudi še visoko plačo.
Družba prične s svojim delovanjem v Južni Ameriki. Razvoj Južne Amerike je zastal vsled vojne v Evropi, ker je izostal evropski kapital. Najprej pokupi družba v Londonu in Parizu južnoameriške vrednostne papirje, da si zagotovi na ta način moč. Največji dobiček pa si obetajo od Rusije, kjer mislijo kopati rude in graditi železnice. Družba si hoče prilastiti ruske koncesije, a podjetja iinancirati v Zedinjenih državah. Tako bi se ustvaril v Rusiji velik trg za ameriške stroje in druge industrijske proizvode.
Družbi pa se niti ne bo treba mnogo potegovati za koncesije po državah, ker vabijo že sedaj nekatere države ameriški kapital, obetajoč ntu mastne profite. Konkurence si ji sedaj tudi ni bati. Zlasti Rusi in Kitajci vabijo ameriške kapitaliste. Cim dlje traja vojna, tem žalostnejše postajajo razmere za evropski kapital, a tem sijajnejše za ameriški.
Dopisi.
Govori zmedeno, to uvidijo vsi. Kurjač, ki je! locoj krvnik, nagne glavo in ga topo gleda. Ne ta kaj storiti. Male, rdeče točke ni več. Državn pravdnik ne prenese več pogleda, ki ga zasleduje vzdimjp in se okrene. Križ, ki ga drži duhovnik lehno ž^veni.
Ne dat^bi bil na. jasnem, nadaljuje obešenec mirnim, brei^vočnim glasom:
»Povelje stv imeli, da me obesite. Obesili ste me. Ce živim atPjue, to je za Vas vseeno. Ali di bi me obesili dvakržk^ te pravice nimate!«
V tefn treuotku s&tyj čuvaj k njemu, ga vrž( na tla, zagrabi konec vrVt,|n jo nateguje...
»Nimate pravice!« protestira vreča krepko »Nimate pravice! To je prvikrat, v Evropi!«
Krvnik se ne zgane. Selc ko gasspomni čuva na njegovo dolžnost z brco, se loti xlela in če*l nekaj minut sta zadavila žrtev s tem, tfct sta ga vlačila po vlažnem kamenju.
Vsa upehana sta. Državni pravdnik sf^po; rstom okolh vratu. Veter zapihlja in bled* se~Z5Zft$va jutro ...
‘JANI,	---------
°*ejr«, uvua,
Nabrežina. Podporni sklad za železničarje je imel 4. januarja 1916 v kurilnici shod, na katerem je rešil odbor nekaj važnih vprašanj. Blagajnik podpornega sklada je poročal, da je bilo v lanskem novembru 14 K dohodkov, v decembru nič, ker ni bilo nič odtegnjeno kurilniškemu osobju. Krivda zadene pisarno. Odbor sklene, da dobi teh 14 K
O.	M. kot podporo ob bolezni njegove matere. Sodrug Jan vpraša, ali naj se še vzdrži »Podporni sklad« ali ne, ker se je vrnilo že večina vpoklicanih železničarjev, sklad pa je bil ravno ustanovljen v ta namen, da se podpirajo družine vpoklicanih. Zborovalci sklenejo, da naj se obdrži »Podporni sklad« v kurilnici in sicer za obolele uslužbence. Zborovalci sklenejo, da se odtegne odslej vsak niesec od plače po 1 krono. Kadar se nabere nekaj denarja, se sklepa o razdelitvi.
Nabrežina. Nabrežinski železničarji se bridko pritožujejo nad razmerami, ki vladajo v nabrežinski restavraciji. V tej restavraciji smatrajo železničarje za ljudi druge vrste. Preden se zljubi restavracijskemu uslužbencu postreči gostu želez-ničarju, poteče že lep čas in skoraj bi bilo treba napravljati pismene prošnje. Menda je denar železničarjev še vedno toliko vreden kakor denar drugih! I udi cene za jedila in vino so tako preti-i ane, da železničarji kmalu ne bomo mogli več zahajati v restavracijo. Ali ni nikogar, ki bi nekoliko očistil te razmere?
Trst. Krajna skupina Trst 11. (c. kr. drž. žel.) se zahvaljuje vsem onim nabiralcem in darovalcem, ki so ali dali ali nabirali prostovoljne prispevke za družino prerano umrlega sodruga Kovačiča. Posebno se zahvaljujejo gospema Wirtič in Kokoli, kakor tudi uradniku pristavu Gundlerju za njihov obilen trud. Zahvala gre tudi vsem onim, ki so spremili dragega rajnika k večnemu počitku.
Zidanmost. Krajna skupina poživlja spoštovane člane, da prineso članske knjižice blagajniku sodr. isusterju v svrho potrditve članskih prispevkov. Vsak naj tudi vrne izposojene društvene knjige. Zaostali člani naj poravnajo svoj dolg. Naročbe in razdelitev »Eisenbahnerkalender« prevzema sodr. Fran Šuster.
Krajna skupina v Zidanem mostu vabi na občni zbor, ki bo 4. februarja 1916 ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročila: a) Piedsednika, b) blagajnika, c) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti.
Jz uradnih listov.
REZULTAT VOLITEV V OSOBNO KOMISIJO JUŽNE ŽELEZNICE.
Skupina strojne in vlakopospeševalnc službe.
Sekcija poduradnikov:
Člani:
Oddanih glasovnic 64S, neveljavnih 0, praznih 86. veljavnih (>49. Izvoljeni so: Fran Zweng, Maribor s 548, Josip Polti, Dunaj s 543, Alojzij Preprost, Milrzzuschlag s 542 glasovi.
Namestniki:
Oddanih glasov 649, neveljavnih 2, praznih 88. veljavnih glasov 647. Izvoljeni so: Lavoslav Obilt-sehnig, Gradec s 530, Nikolaus Hohenegger, Ino-most s 528, Anton Stratil, Reka-s 523 glasovi.
Sekcija slug.
Člani:
Oddanih glasov 475, neveljavnih 3. praznih 1(19, veljavnih glasov je bilo 472.
Izvoljeni so: Julij Jaieh, Dunaj s 336, Henrik Z\venck, Bruck s 374 in Ivan Gerngross, Gradec s 373 glasovi.
Namestniki:
Oddanih glasov 475, neveljavnih 0, praznih 113, veljavnih glasov 475.
Izvoljeni so: Koller Josip, Maribor s 378, Anton Hutter, Lienc s 375. Anton Franek, Dunaj s 375 glasovi.
Med Hutterjem in Frančkom je odločila kocka.
Franek je prvi, Hutter drugi namestnik.
Skupina prometnega vozovnega osobja.
Sekcija poduradnikov.
Člani:
Oddanih glasov je bilo 269, neveljavnih 1, praznih 64, veljavnih 268.
Izvoljeni so: Nace Sturm, nadsprevodnik, Dunaj s 191, Viljem Scheibein, nadsprevodnik, Ino-most s 190, Leonhard Križek, nadsprevodnik, Matz-leinsdorf s 189 glasovi.
Namestniki:
Oddanih glasov 268, neveljavnih 1, praznih 64, veljavnih 267 glasov.
Izvoljeni so: Adolf \Vildbauer, nadsprevodnik, Kufstein s 188, Viktor Lackner, nadsprevodnik, Celovec s 187, Vencel Hlavaczek, nadsprevodnik, Maribor s 186 glasovi.
Raznoterosti.
Provizijski sklad južne železnice. Na zadnji odsekovi seji provizijskega sklada južne železnice je zahteval sodrug Glaser pojasnil glede naknadnega vplačila prispevkov članov, ki so pri vojakih. Znano je, da morajo povrniti člani provizijskega sklada, če so vpoklicani, naknadno plačati vse zamujene prispevke, da si ohranijo vse pravice. Večina je pa težko vplačevala zamujene prispevke. Zato je predlagal sodrug Glaser. naj se raztegne doba za naknadno vplačilo prispevkov. Odbor je pritrdil temu predlogu in sklenil, da vplačujejo člani zaostale prispevke v 60 mesečnih obrokih.
Kolekovina za tožbe pri razžaljenju časti. V .
avstrijski justični upravi so uvedli z novim letom novo uredbo, ki je velikega pomena za naše pravno življenje. Doslej je izvrševala država brezplačno vse obravnave pri zasebnem razžaljenju časti, odslej pa je predpisana za obe stranki znatna kolekovina, ki je tem višja, čim dlje traja obravnava. Kdor bo torej iskal odslej zadoščenja • pri razžaljenju časti, bo tnoral dobro pregledati svoje finance. Prve obravnave po novi odredbi so bile pred nekim dunajskim prizivnim senatom in so veljale: Za prve pol ure obravnave je bilo treba plačati 5 K kolekovine. za vsako nadaljno pričeto poluro pa po 10 K. Razen tega je treba plačati za protokol 5 K in za razsodbo 5 K. Kdor ne more teh pristojbin plačati takoj; tega nocionirajo. to se pravi: Plačati mora trikratno kolekovino, ki se izterja. Za eno tako obravnavo je piačal pred nekim dunajskim sodiščem nekdo 45 K za kolekovino. Ta kolekovina ima eno dobro lastnost, da ostraši marsikoga pred tožbo, ki je doslej letal za vsak prazen nič na sodišče. Po drugi strani je pa otežkočena nepremožnim ljudem vsaka resna in upravičena tožba pri razžaljenju časti.
uied vojno pri iuus v se,zakone le S 14., zata .ui čudno, da ima-vsak zakou. eokljo.
Velikanski proces proti voditeljem strokovnih organizacij. V Čikagi pripravljajo velikanski proces rpoti 50 voditeljem strokovnih oragnizacij. Obdolženi so, da so izvršili v zadnjem boju v stav-binskih podjetjih različne »zločine«, tako n. pr. da so organizirali čete in jih tudi plačevali, ki so terorizirale podjetnike in delavce, ki so hoteli delati. Obtožnica pravi, da so pohile leta 1913 te čete šip v izložbah za 120.000 K, leta 1914 pa celo za 180.000 K. da so izsilili .brezvestni uradniki strokovnih organizacij od podjetnikov nad 1 miijon. Obdolženci taje vse to in hočejo dokazati, da so oboroževali podjetniki stavkokaze, ki so vpeljali naravnost strahovlado. Sipe da so pobijali od steklarjev plačani ljudje. V Ameriki vladajo v gospodarskih boiih pač popolnoma drugačna sredstva in ti boji so navadno zelo srditi. Pogostokrat pride do pravega boja, pri katerem obleži marsikdo mrtev in jih je veliko ranjenih.
Roparji v okolici Reke. Od novega leta sem so dobile orožniške postaje 'vse polno ovadb o tatvinah in ropih cele ciganske družbe. Cigani so neko žensko v njeni koči s sekiro težko poškodovali in kočo izropali, nekega pastirja pa so z noži razmesarili in odgnali mu dve ovci. Sedaj je 300 vojakov in orožnikov zaprlo mejo in je upati, da pride vsa roparska družba pravici v roke.
„ZE LEZNI C A R“
Stev. 3 in 4.
BBBgBBBBBBBBBBBBiBBaanaB
pogr'm zadruga z omajano zavezo
'tfOer?© od dne vlogo do dne dviga po
obrestuje
Franca Jožefa cesta štev. 5
KOLESA PRIZNANO NAj BOLJŠA SEDANJOSTI H
LJUBLJANA MARIJE TERE:
zije cesta št i^novi svet
N A SPROTI7 K d Liz E) A Z AH i TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
Podporni sklad zaostalim svojcem.
bile
164.
232.
233.
256.
257.
258.
259.
260. 261. 262. ,263.
264.
265.
266.
267.
268.
269.
270.
271.
272.
273.
274.
275.
276.
277.
278.
279.
280. 281. 282.
283.
284.
285.
286.
287.
288.
289.
290.
291.
292.
293.
294.
295.
296.
297.
298.
299.
Od 7. novembra do konca decembra izplačane naslednje posmrtnine:
a Leisenberger Josip, Gradec II. a Groier Jurij, Stadlau a Mačna Franc, Kolin Humpl Rosina, Kralup Bag Marija, Teichstadt Pollak Vencel, Dunaj III.
Onda Marija, Brno I.
Schlosser Franc, Kadno Neumann Eva, Florisdorf I.
Peterek Ivan, Oderburg Satler Edmund, Komotav Spendri Josip, Celovec Rester Ana, Sch\varzacli Franz Josef, Sporitz Weber Ana, Eger Herget Marija, N. Oberleutendorf Fludlaček Ivan, Znajm Konrad Josip, Bischofshofen Greifensteitar Ferdo, Eisenerz Wechselberger Josip, Hetzeldorf Matz Emilia, Komotav Berner Josip, Stauding Červenka Ivan, Teplice Niegerl Matija, Gradec I.
Schmied Vinko, Favoriten II.
Muron Anton, Mistek Majken Fran, Gradec Oberlaber Jurij, Mauthausen Strobel Marija, Naislengbach Wedam Josip, Trbiž Fossner Marija, Eisenerz Hanusch Alojzija, Kleinnumchen Widhalm Marija, Lundenburg Binder Ivan, St. Polit Lulek Helena, Trst II.
Wieser Ivan, Rudolfsheim Wagner Anton, Ustje Konig Helene, Oderberg Lohwasser Emma, Neusattl Rupp Franz, Gradec II.
Matouschek Ivan, Krausz a/Dr. Zabilsky Anton, Favoriten I.
Baryl Marija, Florisdorf Ambrož Martin, Knittelfeld Grimm Jožefa, Fehring Berecka Ivana, Mor. Ostravica Lechner Hugo, Eisenerz
1915 so
200 K 100 K 100 K 100 K 100 K 200 K 50 K 100 K 100 K 200 K 200 K 200 K 100 K 100 K 75 K 100 K 100 K 200 K 200 K 100 K 100 K 100 K 100 K 200 K 100 K 200 K 100 K 100 K 50 K 100 K 100 K 100 K 100 K 100 K 100 K 200 K 100 K 100 K 100 K 100 K 200 K 200 K 100 K 200 K 100 K 100 K 200 K
5975 K
Umrlo je od 1. januarja do 31. decembra 1915: 167 članov in 132 žen, skupaj 299 oseb; za isti čas se je izdalo za odpravnino 37.850 K.
Poročila administracije.
Vsem funkcionarjem krajevnih skupin in vpla-čilnic in vsem naročnikom nemškega železničarskega koledarja.
Založba »Eisenbahnerkalenderja« prosi, da se jej vpošljejo takoj prejeti zneski za prodane izvode.
Oiii, ki smrtno ponesrečijo in od katerih nismo prejeli police'in ne plačila, nimajo pravice do premije 200 K.
Koledarje, ki jih še niste prodali, vrnite takoj administraciji. Te koledarje potrebujemo nujno, ker imamo še mnogo naročil.
Neprodanih koledarjev, ki jih ne vpošljete do
1.	februarja 1916, ne sprejmemo namesto denarja. Sodrugi kontrolorji naj raztegnejo svoje delovanje tudi na ta posel.
Poročila centrale.
Seja upravnega odbora 12. januarja 1916: Rešitev neke osebne zadeve. — Poročila administracije in glavnega tajnika. — Rešitev tekočih zadev. — Skupna seja centralnega odbora z izvoljenimi člani B. U. A. 13. januarja 1916: Posvetovanje o korakih, ki jih je treba napraviti za one, ki dobivajo rento za nezgode. — Diskusija o različnih vprašanjih.
VSEBINA ŠT. 1. IN 2. Z DNE I. JANUARJA 1916.
Članki: In kljub vsemu vendar internacionala. — Sestanek avstrijsko-nemških Socialno demokratičnih poslancev. — Pozor! Železniški delavci in uslužbenci c. kr. državne železniške direkcije Trst.
Dopisi: Nabrežina.
Iz uradnih listov: Delavski odbor.
Iz tujine: Vzajemna zveza organizacij železničarjev, transportnih delavcev in rudarjev na Angleškem.
Raznoterosti.
Adalbert)
Tjur ^
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
- Liub«ana’ Zidovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatcij čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skili predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. v raznih oblikah po najnižji ceni. Postrežba točna.
Odvetnik in kazenski zagovornik
BL Jos,
k. Tomstc
si usoja javiti, da je otvoril svojo lastno odvetniško pisarno ::	v Ljubljani, Sodna ulica-št. 13.	::
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Peter Kozi 'a. & Ko.
Ljubljana na Bregu št. 20
 — (Cojzova hiša). ----------—
m m u n b n u a » a n n j k m u a tu a w a i
Naroča te in podpirajte lavsko časopisje!
c3-a.r3.ro.tira.a. krakovest
Kavarna JUnione*
^ TRST
Ulica Caserma in ulica Torre Bšanca.
Napitnina je odpravljena.
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.