Pravljica To pravljico so mi pravili mati. H Fantek. je Še\ po polju. Ni ime\ več stušev, so mu bili že umrli. S polja je prišel v gozd. Tam se je pti v skale vdrl. Zdaj ni mogel nikamor ven pa je prosij in klical Marijo, svetega Jože-fa in vse svetnike, ki se jih je domislil, Noben svetnik me noče priti rešit, pa me pridi vsaj ti, hu-dobec!« Hudobec se je pa oglasil: »Te že izderem ven, samo Če prideš k meni služit.« Fantek je obljnbil, da pojde. Potlej ga kudobec ven vzame in teče: >Kaj bos hotel za plačilo?« Fantek reče: >Kaj vem!< Obljubi mu pa hudobec: »Te-le železne Čeveljčke pa Železno palčko vzemi!« Potem rau pa pokaže: sPa pod temle kotlickom boŠ kuril toliko časa, da boŠ raz-trgal ČeveljČke in palico zrabil do roke, Poiem pa ti 156 boin dal plačilo, kakršno si bos izvolil, denarja ali Uar boš hotel.« Fantek je šel, kuril pod kotliČkom in jokal: »Ko-liko let bom to delalU Mimo pa pride silno lepa gospa — bila je Marija — in ga vppaša: »Fantek, zakaj pa jokas?« - Pa ji pove: »Kako bi ne jokal, ko bom moral ¦ ioliko časa služiti, da bom železne čeveljčke raztrgal fl iu železno palico do rok izrabil!« m Marija mu pa rece: >Nič ne jokaj! Palčko razbeli I na ognju pa Čeveljčke vse prevotli z njo, potlej pa ¦ še palčko do roke zlomi!« • ¦ Fantek stori tako. ¦ »Zdaj pa pomeči vso žerjavico izpod kotlifika!« Reče deček: »Me bo kregal, če V>om iazkopa\ žer-javico!« Pa apet reče Marija: »Nič se ne boj! Pa vztrajaj v vsem, kar ti boin povedala, ne smea nič odjenjati! Ko pride hudobec domov, mu zarini palčko in čevlje: Jaz sem ti doslužil! pa mu vrzi oboje tjakaj predenj: Zdaj mi daj še plaČo pa grem od tebe!c »Kaj pa čem za plačo?« »Za plačo? Nič drugega ne kot kotliček pa tisto, kar je notri! To hočem imeti pa nič drugega!« Fantek je storil, kakor mu je bila velela lepa gospa. Se je pa hudobec bronil, da ne pa ne. *Ti si sam rekel, kar bom hotel: jaz čem to, pa amen!« Hudobec je ves besen odpel kotel in mu ga vrgel tja. Fantek vzame kotliSek na rarao pa gre k potofiku, da bi se umil in napojil tisti dve živalci, ki ju je imel v kotličku: bila sta dva janjčka. Potlej pride kot na pašnik in počiva. Pride pa mimo sveti Jožef pa ga vpraŠa: »Kaj delaš?« Pa reče fantek: »Ta janjčka bom nialo napasel.« Pa spet reče sveti Jožef: »Pa bi mi prodal ta dva janjčka?« Fantek: »Bi prodal! Kdo pa si?« »Jaz sem sveti Jožef iz nebes!« Reče deček: »Tebi ne prodam; me nisi hotel priti iz skal vzet, ko scra te prosil!« 137____ Za svetim jožefom pride aveti Janez in ga vpra-sa: »Mi prodaš ta janjčka^ $Bi prodalt tdo pa si?< »Jaz sem sveti Janez 12 nebes.« *O uakt tudi tebi ne prodam; me nisi hotel priti iz skal rešit, ko sem te prosil!* Nato pride pa sveti Peter: *K-aj pa delaš, fantek?« >Ta dva jaujČka bi rad malo napasel.« >Pa bi mi prodal ta dva janjčka?« *Bi! Kdo pa si?« ^Sveti Peter sem iz nebes.c =Tebd jih pa prodam; te nisem prosil, ko sem tica! v skalah; morda bi me bil prišel jeinat iz skal, pa te nisem prosil.« Peter pa je dejal: »Kaj pa ČeŠ zdaj za to?« slSocem nič drugega, kakor da vzaineš ta dva janjcka ,s seboj v nebesa pu tudi meiie zraven-« Peter je bil zadovoljen in je vzel jaujčka iu njega zraven. Tista dva janjčka sta pa bila oče in mati, fan-tek je bil pa sin tega oČeia in matere.