M J 26 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: Telefaks: 311-956 časopis slovenskih delavcev ggsSSSSSL Ljubljana, 10. junija 1993, št. 26, letnik 52, cena 120 SIT Janez Janša bi s sindikati kar pred sodišče, ker so se pač spotaknili ob njegovo skrpucalo o nacionalni varnosti. Čeprav ga je predsednik policijskega sindikata Zdravko Melanšek že nekajkrat postavil na stvarna tla, tokrat na 3. strani objavljamo pripombe policijskega sindikata v celoti. Ker imamo tudi mi raje varnost kot nevarnost. Pogrom na sindikate preberite tudi na 2. strani DE, spisal ga je dr. Peter Glavič. POLICIJSKI SEFI DELAJO Z NJIM KOT 111 SVINJA Z MEHOM sreda bravo, SINDIKATI, UČITELJSKI ŠE POSEBEJ!!! Doslej smo bili za Vso bedo oblasti krivi novi-narji. Mi imamo vsaj svoj tindikat. Zdaj se je usulo Po sindikatih. Bodo morali sindikati ustanoviti svoj sindikat?! ^rejle smo srečali Vlada tkalca, predsednika S VIZ. Mavi, da morajo stavkajoči vztrajati. Seveda morajo! A oblast šmarno manipulira z jav-nini mmenjem in ga hujska Proti učiteljem, češ, saj žrtvujejo vaše otroke, demagogija prve vrste! Da čenar je, a ga država napak r°Ši, DE dokazuje iz številke v številko, v današnji * novim primerom policijskega razkošja v dvorcu Strmec. . Zato naše bralce pro-Slmo, naj ne nasedajo prastarim »fintam« oblastnikov in naj vendarle doka- *ejo solidarnost sindikatov. LOVSKI DVOREC ZA POLICIJSKO SMETANO Se posebej pa čakamo na j- ncz ^as v Listo združenih in ne kakšnih še socialnih eniokratov. Kolegi, boste ***.°lče gledali napade na sindikate?! ~ A N. Kaj bodo Brili gospodje s policijskega minlstrslira i dvorcu Strmec? stran n ZAKON OZAŠČm SINDIKATOV Najprej je direktor tožil kranjske sindikate, Janša bi zdaj pred sodnike gnal policijskega, Glavič bi najraje ukinil kar vse sindikate, te »ju-rišnike, vzhodnjaške zviteže, ki morajo pred komisijo namesto Hita, saj širijo vzhodnjaško miselnost, spuščajo balkansko meglo, z geslom HOČEMO VEČJE PLAČE pa so hujši od onih, ki HOČEJO OROŽJE...« Skratka, vsak lolek, ki je vsaj malce povohal oblast in le utegne, kliče k POGROMU NA SINDIKATE. Zakaj? Ker packi hočejo večje plače za tiste, ki komaj še žive, ob tem pa država troši, pošilja ven »diplomate« namesto gospodarstvenikov, skrbi za avtomobile ministrov, opremo kabinetov, marmornate kasarne, orožje, mornarico... KDOR NE VERJAME, DA DENAR JE ALI JE NAVELIČAN STARIH DOKAZOV, NAJ PREBERE SVINJARIJO V RAVBARKOMANDI NA 15. STRANI DE!!! In ta golazen si drzne slepiti javnost in jo ščuvati proti sindikatom?! Piše: Ciril Brajer Prioritete Janez Drnovšek bo barko težko speljal. Naj ne bo užaljen, nič osebnega ne tiči za tem pomislekom. Ne speljal bije še tak kunde, če bi mu jo predhodniki pa celo njegovi najbližji kar naprej obračali v povsem napačne sape. Ne le splošno dogajanje, tudi posamezni dogodki v zadnjem času človeka utrujajo v tem dvomu. Strnimo vse skupaj na temeljni odnos, ki ga ima Slovenija do posameznih področij. Afere goltamo že kot kruh, niti poslastica niso več. Ne mislim zapasti v običajno demagogijo, češ, časi so težki, pred nami so pomembnejše naloge, pustimo afere in aferice... Mislim na to, da za vsako afero tiči nekaj, kar je samo po sebi pogoltnilo ogromne količine denarja in energije. Ko stvar izbruhne, se račun pač le poveča. Zanimivo je, da pravih gospodarskih afer skorajda ni ali pa so še bolj ali manj prikrite. Povsod gre za politiko, statusne simbole, strankarske spopade, orožje, vohune takšne in drugačne... In to, gospoda, vse stane! Proračun pa je integralen. In šolniki stavkajo in kovinarji bodo stavkali in sindikati vpijejo po socialnem paktu kot pušča po dežju, medtem ko Janša, Glavič in podobni pozivajo na pogrom proti sindikatom ... In kam potemtakem pluje ta država?! Zadnjič sem ves dan užival ob hrvaškem dnevu državnosti. Policaji na motorjih, za njimi kolona črnih limuzin, potem državni poglavar, ki ga sprejmejo pionirčki, pardon, otročiči s cvetjem in zastavicami. Zraven našemljeni gardisti in vse, kar sodi k temu. Vas ta scenografija na kaj spominja?! Že res, mi se tega ne gremo v tolikšni veličini, a skrite želje vendarle prikukajo na piano. Prioritete pač. Tako v Slovenski vojski lahko preberemo: »Želijo si, da bi dobili večje plovilo, ki bi imelo dvojno namembnost. Bilo bi v mornariškem odredu, sicer pa bi ga uporabljali kot reprezentančno ladjo Ministrstva za obrambo, to je za sprejem tujih državnikov, ki ne bodo k nam prihajali vedno z letali, ampak se bodo pripeljali tudi z ladjami ...« Prejšnji teden sem bil v Skopju in spomnil sem se tega mesta tik po katastrofalnem potresu. Štab za odpravo posledic, tedaj gotovo najpomembnejša skupina politikov, ekonomistov in strokovnjakov v Makedoniji, je deloval v majhni, na silo skrpucani baraki. Celo tuji novinarji so se čudili, kako zmorejo delati v takih razmerah, komunicirati s celim svetom ... Moremo pač, so rekli, in bomo mogli in morali, dokler ne bo postorjeno vse drugo, dokler Skopje ne bo spet Skopje! Prioritete pač, kot veljajo tudi pri nas - za normalno državo potrebujemo najprej zadovoljne ljudi, ki s plačo lahko preživijo, šolstvo, zdravstvo in za Slovence tako pomembno kulturo, gospodarstva niti ne omenjamo, ker je logično steber... Na, pa me je zaneslo. časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče ---------------------------------------------------->g H časopis HF-f slovenskih Mm J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: ________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: ___________________________ Naslov: ________________________________________________ Podpis naročnika: Za Slovenijo je politika sindikatov, ki jo vsiljujejo jurišniki, kot so Melanšek, Kmetič, Lesjak, upokojenec Tomažič, v tem trenutku ena največjih nevarnosti. Aktiviste vodi balkanska logika, vodje sindikatov se ji ne upirajo, tudi nekaj članov državnega sveta jo podpira. Kakšne so značilnosti te politike? Primer Melanšek: Leta 1992 nas zadenejo posledice vojne, odcepitve in izgube trgov v Jugoslaviji. Poprečna plača v gospodarstvu kljub krizi dosega 96,4% in v negospodarstvu celo 98,7% one iz leta 1991, vendar gre Melanšek vseeno v akcijo. Izkoristi luknjo v zakonu in odnese iz proračuna 15 mrd SIT obubožani državi s 120.000 brezposelnimi in z vrsto propadajočih podjetij. Ustavno sodišče in komisija državnega sveta za negospodarstvo ga pri akciji krijeta, komisija ščiti tudi tistega, ki je v državnem aparatu opustil objavo sklepa vlade o znižanju osnove v Uradnem listu in tako omogočil celotno akcijo. Upam, da državni svet take politike ne bo podprl in da bo resnica prišla na dan. Ustavno sodišče je s svojim sklepom 22. aprila 1993 (UL RS št. 24/1089) že prevrednotilo svoja stališča glede načela enakosti pred zakonom, glede načel pravične in socialne države ter očitno ne bo več krilo takih manevrov. Ne HIT, sindikalni aktivisti bi morali stati pred komisijo državnega zbora, da bi preprečila njihovo uničujoče delovanje. HIT je izkoristil luknje v zakonu za bogatenje svojih delavcev in voditeljev, HIT je sredstva pridobil z izvozom storitev, s poslovnostjo in je vsaj za 2% povečal družbeni kapital! Melanšek je s svojo akcijo privatiziral 15 mrd družbenih sredstev, jih dejansko ukradel obubožanim podjetjem. Vlada je morala dvigniti javno porabo na 49,1 % BDP, da bi pokrila neupravičeno razliko plač za leto 1992 in obdržala previsoke pokojnine v letu 1993. Zavezniki sindikatov v Gospodarski zbornici zamegljujejo stanje in kažejo na vlado, ki baje ne zmore znižati javne porabe. Javna poraba so predvsem plače, pokojnine, podpora brezposelnim, sanacija bank in gospodarstva, ki jih prav sindikalna koalicija stalno zvišuje! Zahtevati devalvacijo, zvišanje plač in znižanje obresti hkrati je socrealistična logika, ki je uničila države in narode! Sindikalisti kot ostanek negativne selekcije prejšnjega režima ne morejo ali nočejo rezu-meti položaja in ravnajo nerazumno! Delujejo v organizacijski mreži bivše partije, kar dokazuje skladna akcija ob zamrzovanju plač, ki je tekla mimo vodstva SDP in SDU! Taka mentaliteta je zelo blizu balkanski zvijačnosti, ki jo spoznavamo v BiH in jo bom nemudoma dokazal. Primer Kmetič: V letu dni izgubi železnica 54% potniškega in 30% tovornega prometa, hkrati pa sindikat dvigne plače za 40,2 % nad poprečje gospodarstva na račun relativno višjih dodatkov za pogoje dela. Nekaj razlik v primerjavi s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo (SKP): PLAČE IN SINDIKATI da vezava plač na rast cen življenjskih potrebščin in ne zdrži kritične presoje, terja, da država upošteva zahteve sindikatov in zagrozi s stavko! Miklič ga v državnem svetu podpre z nerazumno trditvijo: »Udeležba v dobičku ne more biti spodbuda za boljše delo«. Največji izgubarji v letu 1992 realno močno povečujejo plače zaposlenim. Slovenske železarne npr. takoj po sprejetju sanacijskih zakonov dvignejo pleče do nivoja kolektivne pogodbe, čeprav se njihov sanacijski načrt izkaže za prevaro. Plače so zamrznjene na nivoju oktobrskih leta 1992, ko so bile realno 16% nad poprečnimi plačami iz leta 1991. Ravnotežne pleča v izobraževanju in kulturi so bile takrat 1 % nad plačami v industriji, v zdravstvu in socialnem varstvu 7% nad njimi, v družbenih organizacijah 1 % pod njimi. Letošnji poračuni za lansko leto so razmerja med gospodarstvom in negospodarstvom popolnoma porušili, zato so sedanji pritiski povsem neupravičeni. Sindikati ne odpravljajo krivičnih razlik med plačami, temveč aktivistično, skupini za skupino, dvigajo plače in s tem vzdržujejo inflacijo. Ne štrajkajo proti previsokim plačam poslancev in sodnikov, v zavarovalnicah, Petrolu in še kje. Mirno sprejmejo razlastitev samoupravljalccv in mezdni položaj delavcev. Ker dobička sa-moupravljalcev zaradi izgube trgov ni več, ga želijo sindikati svojevoljno in na silo obdržati kot mezdo, tako kot Srbi osvajajo Bosno. Spet balkanska dimna zavesa: hvalijo se s prostovoljnim znižanjem plač, nato s štrajki zahtevajo še višje plače. S stalnimi predlogi ustavnemu sodišču izsiljujejo povečanje in odmrznitev plač. S stalnimi stavkami skušajo destabilizirati družbo in s tem slabšajo našo pogajalsko pozicijo s tujim kapitalom. Hkrati pišejo Evropski konfederaciji sindikatov in z lažnimi podatki blatijo vlado in državo. Karadičev stil! Tomažič: Program Demokratske stranke upokojencev preberite v zadnji Sobotni prilogi Dela in videli boste, kako načrtuje uničiti proračun, podjetja in preobremenjeno državo v »dobrobit« upokojencev. Mamila so: vrnitev ukradenih pravic (ki so bile še pred leti bistveno nižje in so danes relativno najvišje v Evropi), rušenje proračunskega memoranduma vlade, izločanje invalidov in kmetov iz sklada, samoupravljanje pokojninskega sklada, odprava dohodnine za večino davkoplačevalcev, 13. pokojnina, del pokojnine za vdovca umrlega partnerja. Tokratna dimna zavesa: uradna statistika in Delova košarica življenjskih stroškov sta lažni, stroški so vendar očitno večji! Demagogija, nobenega protiargumenta, izračuna, dokaza! Zavajanje ljudi, telefonske grožnje s silo! Plače Plače so se v letu dni po osamosvojitvi realno povečale za 31,6%. Primat iz Maribora je dal januarja 1992 za plače 115.000 DEM, decembra 1992 zaradi »uspešnosti« sindikatov že 248.000 DEM. Realne plače v negospodarstvu so narastle od 15.420 SIT marca 1992 na 45.446 marca 1993 ali za 107% - cene življenjskih potrebščin so se v tem obdobju povečale samo za 35,4%. Če bi pozabili izgubo jugoslovanskih tržišč in bi samo ohranili realno enake plače kot v marcu 1992, bi dobili pri zaposlenih prihranek: zadolžuje državo po Duranovi°e, vem receptu in že pokleka Pre navalom plač za negospodarstvo-Prof. Bajt pravilno napovedal v tretjem četrtletju letošnjega le »rušilni finale gibanj, ki so se čela v prvem četrtletju 1991«. Stn dikati potiskajo v ospredje saM°. upravno, komunistično logiko pravljanja namesto ustvarjanj So kot kmet, ki je zapil gozd 1 njivo ter sedaj zastavlja hišo, da ‘ se še enkrat napil in potem v delal kot hlapec! Sindikati zakrivajo prakso f°* vitih držav, ki s kolektivnimi P _ godbami usklajujejo plače z gl°" njem življenjskih stroškov in d 637 704.(71411 -140432.1,354 = 547451 = 16666) = 10,6 mrd Sil 0 z Temu dodajmo 435.000 upokojencev, ki so (71 — 1 = 70)% vezani r>8 s poprečno plačo v višini 50% njene bruto vrednosti: o 435 000.(65088 - 39236.1,354).0,7.05 = ____________2,6 mrdj^ ” SKUPAJ 13,2 mrd SIT za mare^ f 158 mrd SIT letu0 _ kar je več, kot znašajo lanske in predlanske izgube (122 mrd SIT). Kaj vse bi lahko napravili s temi sredstvi! Koliko delovnih mest bi ohranili, koliko zaposlitev ustvarili na novo! Koliko podjetij bi lahko pokupili v Srednji in Vzhodni Evropi! Vendar ne, jemo semenski krompir, ki je naše edino upanje za preživetje na novih tržiščih. V kriznih časih je lahko znoriti ljudi z obljubami o dviganju plač. Kakšna je razlike med množično histerijo: Hočemo orožje!« in »Hočemo plače!«? Sindikati vzdržujejo zasvojenost zaposlenih z iluzijami, z množičnim spodbujanjem stavk v negospodarstvu in industriji - poglejte samo pres-sing sindikatov v zadnjem tednu! In umik štrajkov pred zaključkom pouka - zaslepljeni šolniki uničujejo lastno delo, katerega kvaliteto oblast že tako vse bolj vodeni! Pri tem že imajo z 20 h/1 in s 170 d/a najnižjo obremenitev v Evropi, daleč pod intenzivnostjo dela najuspešnejših narodov. Neuspehi na svetovnih tekmovanjih so zato razumljivi. Naj pošteno opravijo svoje delo, za katerega so dobili zadnje mesece realno precej več denarja kot lani ob tem času in veliko več kot delavci v tovarnah, pa še zanesljivo službo imajo! Analiza politike Politika sindikatov vodi v inflacijo, propadanje podjetij in s tem do vse večjega števila brezposelnih. Preobremenjena podjetja ne morejo vlagati v raziskave in razvoj, ne investirati v nove trge in novo tehnologijo. Vsesplošno razsulo spodbuja divje privatizacije in grabež. Pridno in smotrno delo, inovacije in izboljšave ostajajo brezupne. Kolektivna balkanska psihoza je zajela najprej direktorje in sindikalna vodstva, nato tudi zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Ista miselnost je povzročila afero Barga na mariborski univerzi, kjer kadrovsko politiko še vedno držijo v rokah pogrošni politiki namesto mednarodno uveljavljenih profesorjev. bičkov panoge. Redke so držaM * kjer imajo javni uslužbenci Pr0 ( vico do stavke, če pa že stavkeifi > za čas stavke ne dobijo plače! • poslani pri nas članarino porabti za izlete, stavke plača država, 111, rej davkoplačevalec, ki je ost> ^ brez storitve. Večina razvitih “J, ' žav ne pozna kolektivnih pogač t za javne uslužbence, izid pogaja s ali posvetovanj za državo ni obrt ^ zen. Država zaradi varčavanp j proračunskih sredstev striktp ^ kontrolira gibanje plač v javnv službah in ne dovoljuje odstopr nja od določenih plač navzgor 1 navzdol. Tako z restriktivno p°r' s tiko plač v javnem sektorju da] d zgled ostalemu gospodarstva- j, Spomnimo se stavke kontrolor,j°l v ZDA in rudarjev v Angliji - a[ p je realna bojazen, da samouprav Q nega nereda ne bo mogoče odpra viti, dokler država ne bo zloma1 preživele miselnosti in samoun>" p čujočega delovanja vodilnih s*”’ 0 dikalistov! ti P P. S.: v primem prekinitve b razprave ^ Bivši politični aktivisti s 15- ^ 2-minutnimi omejitvami razpr0 vztrajno zahtevajo premeno ^ žavnega sveta v bivšo komur1 stično skupščino, ki je z glasova. 1 njem potrjevala predhodno spre' 0 jete sklepe centralnega komite)a V Evropske države imajo gov°re. p omejene na pol do 1 uro. Avstrija) 0 imajo izrecno prepovedano skraj ^ šanje pod 20 minut, če se svet od. v loči za časovno omejevanje ral. j prave. Ne priznavam nedemokra J tičnih pravil, na kršenje kater1 nas je opozorila delegacija Svet it Evrope. J * Danes bom povedal svetu in “ tl žavljanom nekatere resnice u sr ozadja političnega dogajanj0^ Vsaka minuta mojega govora J vredna nekaj mrd tolarjev! Z o ^ ^ me boste odstranili samo s silo 1 ' potem bom nadaljeval s tiskovn konferenco! .. P- Dr. Peter Glav'c d: član državnega sveto n-0] Vi izmensko delo neenakomerno izmensko delo dežurstvo v službi ob delavn. dežurstvo v službi ob sob. in ned. dežurstvo na domu ob sob., ned., in praz. delo ob državnih praznikih 0% SKP 15% ŽG 0 20% 0 70% 0 105% 0 30% 50 150% itd. Strokovnjaki so ob tem izrazito podcenjeni (koeficient za VIS 2,22 druge dejavnosti 2,74-4,10), zato odhajajo - s tem imajo sindikati mir, železnica propada! Sindikat zasvaja železničarje s plačami. Uspešnost poslovanja jih ne zanima - proračunski denar za investicije prelijejo v plače in napovejo stavko, ko ga zmanjka! S stavkami drži v šahu vlado in uporabnike železniškega prometa. Kdo ne bi bil za sindikat, za naše fante, ki znajo zrihtati plače! Evropski sindikati ravnajo drugače - pogajajo se na osnovi kvantitativnih ekonomskih razultatov. Primer Lesjak: Med pogajanji z vlado dvigne plače od 600 do 670 DEM na zaposlenega, nato organizira demonstracije, da bi z vzhodnjaško zvitostjo ohranil pridobljeno prednost. V dvorani na Viču zavrne, da bi trošili toliko, kolikor se ustvari, podpre anarhijo pri delitvi plač, ko trdi, 50 Komisija državnega sveta za negospodarstvo seje zunaj dogovorjenih terminov ob sredah, ignorira pobude ali jih izkrivlja. Komisija z odobritvijo predsednika državnega sveta odloča o plačah v negospodarstvu, čeprav je komisija za gospodarstvo matična za problematiko proračuna in gospodarstva, na račun katerega komisija tako radodarno zahteva sredstva! Komisija dvolično poziva državni svet, naj opozori državni zbor in vlado, da morata sprejeti diktat sindikatov, ki je v nasprotju z zakonom o proračunu. Zavajata državni svet z neresničnimi podatki o podcenjenosti dela v družbenih dejavnostih, ko je očitna precenjenost dela, tudi v gospodarstvu. Komisija za negospodarstvo postaja politično orodje delojemalcev oz. bolje rečeno sindikatov! Komisija in predsednik državnega sveta sta s tem prekoračila svoje pristojnosti! Sorodna politika je zrušila stabilizacijski program Planinčeve, Mikuliča. Markoviča in pred letom dni Peterleta - z opustitvijo sklepa vseh zborov Skupščine RS o zamrznitvi plač in cen ob osamosvojitvi v oktobru 1991, z nerealnimi kolektivnimi pogodbami novembra 1991 in z vsiljeno, usodno odmrznitvijo plač marca 1992. Tudi dr. Drnovšek je pokleknil pred balkanskim obnašanjem sindikalnih in upokojenskih klanov, zvišal je deleže javne porabe, Pojasnilo ‘c ----------L-k-------------—" si Gre za drugo pismo Petra Gla' tv viča državnemu svetu. Na njeg°' č; prvi pamflet proti sindikat011; smo odgovore objavili v prejšnl je številki, zdaj ga boste našli na ^ strani DE. p. Poudarki niso naši, uredniški ki delo so tokrat namesto nas optf tli vili tisti, ki so nam poslali kop1) pisma. f 0] Uredništvo V ^ k Pokličite nas in odgovorili vam bomo: sindikalni funkcionar: o vsem, kar zadeva sindikalne pravice in organiziranost pravni svetovalec: odgovarjal bo na vprašanja iz delovne zakonodaje strokovni svetovalec: o vsem, kar vas zanima v zvezi s kolektivno pogodbo. Poiskali pa bomo tudi odgovore izvedencev na druga vaša vprašanja —-i ki m 1 časopis • Delavskaenotnostje bilaustanovljena20. novembra 1942 »DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije« Izdaja ČZR Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479» Direktoringlavniurednik:MarjanHorvat,telefon313-942,311' Sr slovenskih 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311-956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), j Irj ’ j delavcev Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • Naročnina1 ■*-----321-255 • Posamezna številka stane 120 SIT • Žiro račun: 50101 -603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič, __ vit»] prei ■stvo- ’duje i leto , pri-S^' amo-o z«' anjO' id » da*1 • njel raz- ip°' gibP i na RESOLUCIJA 0 NACIONALNI VARNOSTI ALI NEVARNOSTI?! 0b obravnavi predloga resolucije o izhodiščih zasnove naci-j a ne varnosti Republike Slovenije v odboru za obrambo dr-si«'?Mga zbora ie obrambni minister Janez Janša Policijskemu v.atu Slovenije oporekal pravico do dajanja pripomb in jih *«acil kot politično oceno. Sodimo, da so pravilen pristop pri Strnjevanju kakega stališča argumenti in ne neutemeljene flo-rp , Zato ^javljamo celoten tekst naših pripomb k predlogu solucije, ki smo ga 6. aprila letos poslali državnemu zboru. Pripombe k predlogu resolucije arena are^ etn« žaM ^ ^hodiščih zasnove nacionalne varnosti J ^publike Slovenije Svetnik dr. Peter Glavič iz Ruš se je očitno odločil postati prvoborec za znižanje plač in pokojnin. Po njegovem so namreč plače in pokojnine — tako visoke, da jih ne opravičuje noben gospodarski kazalec. Gospod Glavič pri tem pove, da je z gospodarstvom slabo zato, ker se mu je sesulo tržišče, seveda pa pri tem misli na nekdanja jugo tržišča. Če torej gospoda Glaviča dobro poslušamo in razumemo, smo z gospodarstvom in plačami na psu zaradi osamosvojitve, ker smo pač trge izgubili potem, ko smo se osamosvojili, kar je splošno znano. In sedaj se je treba vprašati, kje je bil gospod Glavič tedaj, ko smo se začeli pripravljati na osamosvajanje in smo se osamosvajali, da bi nam vsem skupaj 4 povedal, kaj nas čaka, in v tisti osamosvojitveni med nalil tudi neizogibne grenke kaplje. Gospod Glavič je tedaj kajpak molčal, čeprav danes nikakor ne bi mogel trditi, da ni vedel, | kaj bo osamosvojitev prinesla nam in drugim. Vedeti je moral, saj gospod Glavič gotovo veliko bere. In to, kar se danes dogaja na naših nekdanjih tržiščih, bi lahko prebral v slovenskem, če mu že tuji tisk ni bil dosegljiv. i, K ostal Policijskem sindikatu rodi t 0Venije podpiramo določi-Jv Zasnove nacionalne varno-%vr !1 v državi. Predlog resolucije ,arijo 4°nih izhodišč, ki jih vlada letne ^publike Slovenije pošilja vnit davnemu zboru v sprejem, oPa' Pa ocenjujemo kot neustrezen med zakoni in drugimi -k fredpisi ter doktrinarnimi do-ra- '•1,nenti (katerimi?) povsem ,ijc neJasno. ’ ■ V III. poglavju so naloge, , ionizacija, delovanje, izo-razevanje, usposabljanje, fi-0 anciranje obrambnih sil do-ai podrobno določeni, med-m ko ostali nosilci ali sploh h s° konkretno navedeni ali ^a s° samo omenjeni. - dokument nekoga k ne-ainu zavezuje, mora vsem Predeliti vsa področja, ne pa Samo nekaterim. „ Določilo v točki III.1., da oločene dejavnosti varnost-Sa sistema« podpirajo rambni sistem v vojnem 1 je presplošen. Privede ko do zaključka in zahtev, ?p P°kcija deluje kot oboro-s ?a silai kar je v nasprotju / l, ' Poglavjem evropske De-s araciJe o policiji. Policist ne ln"tlmeti„statusa »borca«, do-e 3- ženevske konvencije, ki se nanašajo na ravnanje z vojnimi ujetniki, pa zanj ne veljajo. 5. Določilo v III. 1.a) točki, da se lahko vojska uporabi v izrednem stanju, je nesprejemljiva, dokler izredno stanje ni konkretizirano. 6. Pojem »varnostni sistem v ožjem smislu« ne pove ničesar (III.2.), saj ni nikjer opredeljen, poleg tega pa je nejasno, kdo zagotavlja ta sistem v »širšem smislu«, če sploh obstaja. Konkretno sta v tej točki obdelana samo notranje zadeve in varnostno-in-formativna dejavnost, nekateri drugi, ki so za delovanje varnostnega sistema prav tako ključnega pomena, pa le omenjeni. Izrazi »policija« in »službe notranjih zadev« niso usklajeni. 7. Dejavnost notranjih zadev v III.2.a) je prepisana iz 2. člena Zakona o notranjih zadevah iz 1980. leta. To ni ustrezno, razen če zagotavljanje nacionalne varnosti temelji na »procesu podružbljanja odgovornosti za varnost« (1. člen istega zakona). Naštete dejavnosti niso korektne (ni razumljivo, kaj se počenja z združevanjem občanov...). Sporni sta določili o uporabi najbolj humanega ukrepa in o absolutni informacijski odprtosti organov za notranje zadeve in nejasno, kako lahko pri delu dosledno upoštevajo načelo parlamentarnega nadzora nad svojim delom. 8. V drugem odstavku IH.4. točke je določena obveznost mladih do usposabljanja za Pa to še ni naglavni greh gospoda Glaviča. Ko govori o nižjih plačah in pokojninah, ker da so previsoke glede na gospodarsko (ne)rast, seveda nič ne pove, da plače tudi pred letom dni niso bile visoke, da so bile nizke tudi tedaj, ko so dobički podjetij bili še kar ^nosni in zato primerjave na različnih osnovah niso za rabo. Gospod Glavič se pač zavzema za socialni mir po uravnilovki najslabše vrste. Če bomo imeli vsi še nižje plače, ljudi ne bo treba odpuščati in tako gospodu Glaviču po njegovi formuli ne bo treba drezati v neprijetno sršenje gnezdo uprave oz. javnega sektorja. Če bi šel malce v šolo k našemu ekonomistu Boletu, bi gospod Glavič zvedel, da plače v javnem sektorju še niso problem, pač pa je problem zaposlenost, kar je sicer popolnoma jasno iz primerjave nezaposlenih v gospodarstvu in javnem sektorju. Gospod Glavič tudi trdi, da nikakor ni za ukinjanje sindikatov, ker je tudi sam član sindikata. Kako ganljiva ugotovitev. Če bi bil res pravi sindikalist, se ne bi boril za administrativno zniževanje plač, pač pa proti nesposobni državi in tistemu delu podjetniškega menedžmenta, ki iz tega, kar imamo, ne zna narediti toliko, da bi bilo več za dobiček in boljše plače. Le kateri sindikat trpi gospoda Glaviča v svojih vrstah? »lastno« varnost nerazumljiva. Naštevanje v nadaljevanju nelogično izvzema obrambo, zaščito in reševanje iz nacionalne varnosti. Kaj potem nacionalna varnost sploh je? V naslednjem odstavku so določeni predpisani programi v interesnih organizacijah, kar je tudi razumljivo. 9. V III.6. je opredeljen Svet za nacionalno varnost, ki se ustanovi pri Vladi Republike Slovenije in usklajuje priprave in delovanje obrambnih, varnostnih in zaščitnih sil. Takšna rešitev je nesprejemljiva: — od kdaj vladni organ usklajuje delovanje sodišč in tožilcev; - naloge uprave opravljajo ministrstva neposredno (121. člen ustave), za delo ministrstva je odgovoren minister (114. člen), usklajevanje dela ministrov pa je v pristojnosti predsednika vlade (114. člen); - upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov (120. člen ustave). Svet za nacionalno varnost je nepotreben in protiustaven. Tudi v zadnjem odstavku določena pristojnost vlade ni korektna in zakonita, če izhajamo iz teksta dokumenta in določil, kdo vse je pristojen in zadolžen za izvajanje na varnostnem in zaščitnem področju. 10. Sistem, kakršnega opredeljuje točka III.6., deloma pa tudi nekatera druga določila v dokumentu, upravičeno navajajo k zaključku, da mora na primer policija delovati na podlagi odločitev vlade ali njenega sveta za nacionalno varnost pri opravljanju rednih nalog oziroma »normalnih« razmerah ali stanju. Takšna rešitev je načelno mogoča, vendar je to politična policija, ki z evropskim pojmovanjem policije in evropskim razumevanjem pravne države nima ničesar skupnega. 11. Poleg že omenjene škr-tosti so v IV. poglavju še naslednje nelogičnosti: - katere doktrinarne dokumente bi bilo potrebno izdelati in na katerih področjih in dejavnostih nacionalne varnosti: - kakšno normativno urejanje področij nacionalne varnosti je mišljeno in katere normative sprejemajo izvajalci; - ali se zakoni s področij nacionalne varnosti prilagajajo izhodiščem, ali so ta izhodišča povzetek oziroma zbir iz ustave in zakonov (obnova predpisov!). Salihu Tahiču iz Prevalj moramo dvigniti palec z željo, da bi vzdržal vandalske pritiske, ki so ga doleteli čez minuli vikend, ko so mu someščani in celo znanci s kamenjem, ki je letelo skozi njegova okna, dali vedeti, kako ga ne marajo. Šalih Tahič mora namreč vzdržati najprej zaradi nas, Slovencev, in šele nato zaradi sebe, svoje družine, svojih sonarodnjakov in sploh vseh Neslovencev, ki živijo pod Alpami. Človek Zaradi nas mora vzdržati, ker bi njegova uklonitev ali umik iz Slovenije pomenil korajžo za povampirjene nacionaliste, ki so prepričani, da se zgledujejo po lepem Zahodu, v resnici pa dokazujejo, da so še do grla na Balkanu. Šalih Tahič se namreč ne bi smel čuditi, da mu s kamenjem grozijo in ga ogrožajo njegovi dovčerajšnji dobri sosedje in znanci. Mar se sosedje ne streljajo in ubijajo po Jugi in pri tem večkrat ne morejo verjeti, da se to res dogaja? Zato naj Šalih Tahič raje kar verjame, da je marsikaj mogoče in naj vzdrži. Tudi zaradi sorojakov, ki jih - če bo popustil - ne bodo samo kamenjali. Slovenski nacionalisti jim bodo posiljevali hčere, še kaj hujšega se bo godilo njihovim sinovom. Slovenski nacionalizem ni nič milejši od srbskega, hrvaškega, nemškega... Morda se bo pokazal celo bolj surovega. Krogle iz Jelinčičeve pištole so v Tržiču pristale na tleh, kamni v Prevaljah so bili že bolje merjeni in le sreča je bila botra vsem, ki bi jih lahko poškodovali, morda ubili. In naslednji izbruh nacionalizma bo morda prinesel že prve žrtve - kot na Balkanu in v Nemčiji. Zato naj Šalih Tahič ne verjame razlagam o nekakšni alkoholizirani skupini prenapetih kričačev. Streznili da se bodo, malo da jih bodo »štrafali«, pa bo zopet vse dobro. Ne bo, ker je v tej deželi zelo patriotsko udrihati po tujcih, se iti nacionalni purizem in na ves glas govoriti o boju za interese slovenskega naroda. Kdo pa je ta narod zares vprašal, ali je njegov interes pretepanje z dolgoletnimi sosedi in teptanje osnovnih človeških vrednot samo zato, ker si je nekaj vročekrvnežev zaželelo nekaj Balkana in Solingena. Sociologi, filozofi itd. bodo kajpak našli kopico vzrokov in formul za sedanjo nestrpnost do tujcev. Toda bistvo je samo eno: ali človek res želi in zmore biti človeku človek. Boža Gloda Predlagamo, da državni zbor resolucije ne sprejme, dokler ni ustrezno dopolnjena, dokler niso dorečeni temeljni okviri nacionalne varnosti, njen obseg, utemeljeni viri ogroženosti in opredeljeni nosilci njenega zagotavljanja. Predvsem pa ne sme tak dokument ignorirati ustave in pravnega reda, saj bi v takšnem primeru (in sedanji predlog je tak primer) bil protipraven ali pa neuresničljiv. Življenje v državi ne temelji zgolj na poveljih in ukazih. V pripombah smo se osredotočili na povsem konkretne primere s poudarkom na položaju in vlogi notranjih zadev ter na tiste opredelitve, ki njihov status determinirajo. Spornega je še precej: 1. Ali je »Zagotavljanje nacionalne varnosti temelji na enotnem interesu, pripravljenosti in delovanju državljanov, gospodarskih in drugih dejavnikov ter državnih organov in struktur.« (podčrtal pisec) znak enoumja ali neumja? 2. Ali je umestna usmeritev v 3. točki temeljnih izhodišč odvračanju nevarnosti in odkrivanju ogrožanja ter napada na nenasilen način? Kako? Kje je potem smoter oboroževanja in oboroženih sil? 3. Ali nižja raven prometne varnosti resnično v večji meri ogroža nacionalno varnost kot neomejene druge oblike kriminalitete, velika nezaposlenost, padanje standarda državljanov in socialni nemiri? 4. Ali je ustrezna trditev, da nacionalno varnost v takšnem obsegu, kot je naveden v temeljnih izhodiščih in v poglavju o ogroženosti zagotavlja zlasti obrambni in varnostni sistem ter sistem zaščite in reševanja? Če ni ogroženost zastavljena preobsežno, potem je zagotavljanje nedvomno preozko. 5. Kaj se skriva za določilom, da funkcionalno v voj- nem stanju podpirajo obrambni sistem tudi določene dejavnosti varnostnega sistema? V sklop varnostnega sistema resolucija uvršča tako policijo kot pravosodje in inšpekcijske organe. 6. Kako je določilo o izvajanju oboroženega boja združljivo s temeljno usmeritvijo o nenasilnem načinu odvračanja napada? Oborožen boj pač ni nikoli nenasilen. 7. Po kakšni logiki spada pravosodje, torej tudi sodstvo kot ena samostojnih vej oblasti, v varnostni sistem v ožjem smislu, zakonodajna oblast pa ni nikjer niti omenjena? 8. V pretežnem delu dokumenta je prisoten pojem »nacionalna varnost«, v naslovu je zapisana »zasnova«, tik pred koncem dokumenta pa se pojavita nova, nikjer opredeljena pojma »sistem nacionalne varnosti« in »nacionalna varnostna politika«. Kakšna so razmerja? Tudi v teh dodatnih pripombah predvsem opozarjamo na nedorečenost vladnega dokumenta in njegovo problematično uporabno vrednost. Urejal naj bi področje in vprašanja, ki so preveč pomembna za državo in njene državljane, da bi dopuščali toliko »svobode« v tolmačenju in uporabi dnevni politiki ter njenim nosilcem ali celo uradnikom. Državni zbor naj sprejme resolucijo o nacionalni varnosti, ne pa o nacionalni nevarnosti! Zdravko Melanšek, predsednik Policijskega sindikata Slovenije ‘h. 0 TE 10. junija 1993 SEDEM DNI V SINDIKATIH Spoštovani gospod dr. Peter Glavič! Vaše drugo pismo, naslovljeno na državni svet Republike Slovenije, in vaš nastop na seji v Celju dne 2. 6. 1993 glede obtožb kar precej prekaša vaše prvo pismo. Videti je, kot da bi ga pisali po slabo prespani noči. Še posebej zanimivo je, kako ste si z njim - želeli ali ne - zamislili postopek za preštevanje »sindikalnih jurišnikov« in njihovo pribijanje na križ. Glede na demokracijo in pravni red, človekove pravice in svobodščine v naši državi in vaše razumevanje le-tega ter glede na vaše metre, s katerimi vse to merite, bi, dr. Glavič, lahko ubrali precej lažjo pot, če bi zahtevali, naj se odprejo dosjeji »sindikalnih jurišnikov«, na primer mojega, skupaj s prispevki pri organizaciji sindikalnega gibanja: splošne opozorilne stavke 18. marca 1992, vseh protestnih shodov Svobodnih sindikatov Slovenije ter takih ali drugačnih napadov na delavsko-socialne zakone, vključno z vsemi polemikami v medijih, s katerimi smo se postavili v bran našega obubožanega delavstva in vseh drugih krivic. Šele sedaj sem razumel, za kakšno komisijo ste se zavzeli v svojem prvem pismu. Razumem jo torej kot nekakšen začetni lov na »sindikalne jurišnike«, med katerimi je tudi moje ime. To pravico gotovo imate, vendar pa postane neresna in smešna, če jo daje državni svetnik. Ko boste za »sindikalnega jurišnika« Lesjaka sestavljali ovadbo zaradi rušenja gospodarstva, države in demokracije ter blatenja časti in ugleda države, me, prosim, povabite zraven, da vam jo bom pomagal napisati. Veliko lažje vam bo. Ker je bilo o teh stvareh že veliko napisanega in je treba samo prebrati, nisem preveč motiviran, da bi vam, g. Glavič, razlagal, kaj je pravično razmerje med delom in kapitalom, kaj kolektivna pogodba in kaj so kolektivna pogajanja, kaj avtonomna tarifna politika, kaj socialni pakt in kaj social-partnerstvo. Žal je tako, da je takrat, ko vsi ti instrumenti odpovedo, logičen odziv sindikatov tak, kakršen danes je. Socialni mir je na tehtnici, politični pa je odvisen tudi od tega, kam se bo ta tehtnica nagnila. V državi namreč, kjer se vedno bolj širita dvom in nezaupanje v institucije oblasti, je nevarnost nemirov vseh vrst tudi zato toliko večja. In podtikati krivdo za vse, kar se danes dogaja v državi Sloveniji na vseh področjih dela in življenja, »sindikalnim jurišnikom«, je vsaj neresno. Govoriti o sindikatih, njihovi vlogi, poslanstvu, njihovi filozofiji, taktiki in strategiji za dosego svojih programskih ciljev ter o delovanju znotraj sistema bi bilo zato očitno preveč, tako za vas, g. Glavič, kot tudi za vašo stranko LDS. Če »sindikalne jurišnike« mečete v isto vrečo kot udeležence afere HIT-VIS, domnevam, da morate imeti tudi vi nekaj materiala iz zaloge VIS. In še kaj, saj drugače, po mojem mišljenju, ne bi mogli soditi o tem, kdo kaj ruši, na levo in desno ter podolgem in počez. Imate pa v nečem prav: ljudi, ki povzročajo takšne nevarnosti, ki grozijo, da bodo zrušile gospodarstvo, državo, demokracijo, zadušile človekove pravice in svoboščine ter Slovenijo oddaljile od Evrope, takšne ljudi je treba po civilnopravnih normah v pravnih postopkih spraviti tja, kamor sodijo. In za konec: ponekod po svetu sindikalne voditelje ubijajo, nam je zaenkrat s tem še prizaneseno. Lep pozdrav! Člani sveta ZSSS so ta teden imeli prvi delovni pogovor o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Besedilo pogodbe, ki smo ga objavili v prejšnji številki DE, je pripravila pogajalska skupina, sestavljena iz predstavnikov sindikatov in gospodarske zbornice. Pogajalci so načrtovali podpis pogodbe za 26. junij. O podpisu pogodbe naj bi svet ZSSS odločal na seji, ki bo predvidoma 16. junija. Razprava o novi pogodbi poteka pravzaprav v časovni stiski, saj konec meseca poteče veljavnost sedanjega interventnega zakona o plačah. Sindikati se bolj ali manj zavedajo, da ima vlada že pripravljen novi zakon, s katerim bo podaljšala sedanjo zamrznitev plač. Prvi neformalni pogovor članov sveta ZSSS je pokazal, da ima nova pogodba kar lep kupček pomanjkljivosti in da delavcem in sindikatom ne daje tistega, kar so od nje pričakovali. Osrednje vprašanje je verjetno 39. člen, ki dovoljuje znižanje izhodiščnih plač v panožnih kolektivnih pogodbah za 20 %, če bi večje plače ogrozile poslovanje podjetja. Temu členu nasprotuje velika večina sindikalnih aktivistov tako iz načelnih razlogov kot tudi zaradi splošne zlorabe podobnega določila dosedanjih KP. Sindikalisti menijo, da ta člen pravzaprav ščiti slabe in nesposobne delodajalce. V nasprotju z njimi pa je Brane Mišič prepričan, da se le s tako določbo v kolektivni pogodbi sindikati lahko izognejo znižanju izhodiščnih plač ob predpostavki, da partner ne more pristati na povečanje plačne mase. Vemo namreč, da je v Sloveniji prevladalo uradno stališče, da se zaradi makroekonomske politike plače še nekaj časa ne smejo povečevati. Z večanjem izhodiščnih plač bi po Mišičevem mnenju lahko povzročili novo inflacijo, ki bi delavcem sproti jemala del zaslužka. Očitno je, da je treba dobro pretehtati vse argumente za oziroma proti 39. členu in najti kompromis, ki bo »pokril« sindikate in upošteval sprejeto ekonomsko politiko. Drugo težko vprašanje so odnosi med splošno in panožnimi kolektivnimi pogodbami. Nekateri sindikati, med njimi je zlasti SKEI, menijo, da bi po izteku veljavnosti zakona o omejevanju plač panožne kolektivne pogodbe dobile polno veljavo, če ne bi imeli nove splošne kolektivne pogodbe. Sindikat prometa in zvez meni, da zneski izhodiščnih plač v novi kolektivni pogodbi bistveno odstopajo od tega, kar so v sindikatu že dosegli. Več raz-pravljalcev očita novi splošni KP premalo jasno zapisano stališče, da so v njej zapisane le najnižje pravice, tudi najnižje plače, in da lahko panožne KP dajejo delavcem tudi bistveno več. Težak zalogaj za sindikate je tudi eskalacijska lestvica, ki po Vsebina • Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij • Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij • Odredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Zakon razlagajo: mag. Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja ZSSS) in Gregor Miklič Cena 1.800 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255, 110-033, telefaks: 061-311-956. (6 O C >u o Pri ČZP Enotnost. Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:............................................................ Ulica, poštna št., kraj: ................................................................... Ime in priimek podpisnika:.................................................................. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: žig Podpis naročnika Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo GOLOB NA STREHI ALI VRABEC V ROKI nekaterih mnenjih uzakonjuje preveliko zaostajanje plač za življenjskimi stroški do konca letošnjega leta. Nekateri menijo, da je eskalacij ska lestvica v predlogu pogodbe manj ugodna od lestvice iz KP za negospodarstvo. Zdi se, da bodo zahteve za manjše zaostajanje plač za rastjo življenjskih stroškov verjetno naletele na oster odpor gospodarske zbornice, ki jo bo podpirala tudi vlada. Tudi pogoji za delo sindikata v novi KP niso opredeljeni po željah sindikalnih aktivistov, ki predobro poznajo prakso odpuščanja in premeščanja sindikalnih zaupnikov. Igor Vizjak je povedal, da še noben sindikalni zaupnik ni dobil sodnega spora, ker sodišče ni sprejelo utemeljitve o šikaniranju. Zato bo verjetno treba izboljšati zlasti 34. člen splošne KP, po katerem lahko sindikat odkloni soglasje za premestitev sindikalnega zaupnika le, če meni, da je odločitev delodajalca posledica sindikalnega delovanja. Tudi člen o plačah sindikalnih zaupnikov ni sprejemljiv, zato bodo svobodni sindikati v pogajanjih predlagali, naj prejemajo najmanj plačo po 6. oz. 7. tarifnem razredu. Nova splošna kolektivna pogodba več ne opredeljuje pravice delavcev do nadomestila OD zaradi stavke. Sestavljale! so menili, da se bo ta pravica urejala le v panožnih KP. Ker pa to pravico delavci dobivajo tudi po predlogu nove splošne KP za negospodarstvo, pa bodo svobodni sindikati verjetno zahtevali, da takšne določbe pridejo tudi v splošno KP za gospodarstvo. Partnerji iz gospodarske zbornice lahko na to pristanejo, saj podjetja še vedno nimajo pravih lastnikov in tudi zbornica še ni organizacija delodajalcev. Nova splošna KP za gospodarstvo nastaja v času, ko je delovna zakonodaja najbolj podobna švicarskemu siru. Novi zakon o delu SKEI bo stavkal še v tem mesecu Izvršni odbor SKEI je tudi ta teden ocenjeval priprave na napovedano splošno stavko. Ugotovili so, da se je za stavko izreklo več kot 80 tisoč članov sindikata. Republiški odbor SKEI bo na seji 21. junija določil le datum in način izvedbe splošne stavke, ki bo ohromila slovensko gospodarstvo. Na ta način bo sindikat, katerega je najbolj prizadelo odpuščanje delavcev, pokazal svojo moč v odnosu do oblasti in delodajalcev. bo po neuradnih napovedih za de" lavce zanesljivo slabši od dosedj' nje in nove splošne KP. Zdi se, d® je razmišljanje o panožnih kolek" tivnih pogodbah, ki ne bodo odvisne od omejitev v splošni kolektivni pogodbi, ta hip stvarno toliko kot upanje 30 tisoč delavce'1; da bodo v nekaj mesecih rešeni VS* njihovi delovni spori. Alternativ9 splošni KP za gospodarstvo jc >e nov zakon o plačah, ki bo za»e' sljivo podaljšal sedanji neugodi1! zakon in ki bo objektivno mani ugoden od kolektivne pogodbe. O splošni KP za gospodarst'10 v imenu gospodarske zbornic6 pravzaprav govori le njen predsednik Dagmar Šuster. S svoji111 ravnanjem dokazuje nedvomn6 hierarhijo v zborničnem sistem11: ki si je sindikati, združen1 v ZSSS, ne morejo niti predstavljati, kaj šele, da bi nanjo pristal1 Ne nazadnje pa večina pomisl^ kov in možnih sporov ob no'1 splošni KP nastaja zaradi vprašanja, ki ga je postavil član pogajalske skupine Gregor Miklič. Dej9! je, da je treba oceniti, ali je bolj®1 golob na strehi ali vrabec v ro»> Z golobom je mislil na zaželen6 plače in druge pravice na papirj9 s katerimi se kdo lahko postavlja Z vrabcem pa je mislil na tista kar lahko izplačujejo podjetja, *j| več niso socialistična in ki tud1 večinoma še ne delajo kot kapitalistična. Franček Kav&c MARTIN KRPAN IMA VISOKE ZAŠČITNIKE Vem za podjetje, ki je pred davnimi leti nastalo iz delavnice. Delali so pridno, vestno, preselili so se v nove prostore. Da, res so bili takrat drugačni časi in drugačne razmere, pa vseeno so marsikatero popoldne, marsikatero soboto in nedeljo udarniško delali, da so zgradili menzo in še kaj. Podjetje je zašlo v težave, prišel je veliki sanator iz Maribora. Pri vsej sanaciji mu je uspelo sanirati nekaj kadrov, tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Ker se je zgodba tega direktorja dokaj neslavno končala, je odšel, poleg njega pa tudi nekaj drugih njegovih sodelavcev. Namesto njega je prišel nov veliki direktor. Na delavskem svetu so seveda potrdili njegove predloge. Ustanovili so več družb, poslovni sistem, med družbami se je razdelilo premoženje, malo tebi, malo meni. Dve družbi sta bili sicer v privatni lasti, kar pomeni, da so že takrat razmišljali o privatizaciji. V eni so bili lastniki zaposleni in veliki direktor, v drugi pa so si lastništvo razdelili kar direktorji znotraj poslovnega sistema. No ja, ena od družb je bila bolj uboga, saj je bila ustanovljena za cela dva tisočaka, vanjo pa so spravili vse tiste, ki niso mogli več stoodstotno opravljati delovnih nalog, se pravi starejše, invalide in seveda tudi preglasne delavce. Ker zanje »trenutno« ni bilo dela, so jih dali na čakanje. Po dveh, treh mesecih je to podjetje za dva tisočaka šlo v stečaj. Sicer pa, kaj bi z njimi, saj je tako najceneje spraviti ljudi na cesto. Postopek na sodišču je bil končan v dobri uri! 127 delavcev tako pokončnega podjetja se s tem ni najbolj strinjalo. Rekli so, da to ni pošteno. Te besede so bile izrečene v pisarni velikega direktorja, in to takrat, ko je bila polovica teh nesrečnikov v direktorjevi pisarni, druga polovica pa pred njo, saj niso mogli vsi noter. Spet so se dogovarjali, pogovarjali, kleli. Po štiriindvajsetih urah takih in drugačnih pogovorov so se naslednji dan sporazumeli. Petdeset se jih vrne, in to tistih, ki so bili po delovnopravni zakonodaji v primeru presežkov zaščiteni, sedeminsedemdesetim pa se priznajo pravice kot da so šli na zavod kot presežki. Vse je bilo lepo dogovorjeno, napisano, podpisano. Peščici najbolj sitnih je podjetje izplačalo odpravnino, vsi drugi pa so morali pravice uveljavljati na sodišču, kar jim je tudi uspelo. Vsaj na papirju. Denarja pa spet ni in v upanju na boljše čase čakajo na SDK, kdaj bo prišel na žiro račun podjetij kak denar, s katerim bi lahko poplačali svoje, od sodišča priznane terjatve. Tu pa se prične drugi del zgodbe. Ljudje, ki so ostali v družbah znotraj poslovnega sistema, še vedno znajo in hočejo delati. Trudijo se, pa ne gre nikakor na bolje. Zadolženost je bila velika, tudi upnikov je bilo veliko. V juniju 1991 je bila sklenjena prisilna poravnava. Saj ne, da bi se hoteli znebiti upnikov. Dogovorili so se le, da bodo dolgove poplačali v treh delih. In spet so delavci delali in delali. Največji upnik je bila družba, ki nosi ime po Prvef( slovenskem »švercerju«, ki je »švercal« s soljo, P° ‘ dunajski dvor je rešil pred Brdavsom. Tej družbis dolgovali nekaj več kot 16 milijonov takratnih dina[ jev. Že v oktobru istega leta je bilo plačano zaraC' tega dolga 25 (petindvajset) milijonov dinarjev, z, kar so najeli kredit, po tem pa je bilo z račun0 družb, ki so v poslovnem sistemu, pobrano še 5 (Pe milijonov dinarjev, seveda zaradi istega dolga. Vse to se je dogajalo po navodilih velikega dir°* torja, ki je; mimogrede, obenem direktor poslovn sistema in dveh notranjih družb, predsednik upta, j nih odborov v istem poslovnem sistemu in istih dru^ ^ bah, no ja, v ostalih družbah znotraj poslovne!! 1 sistema pa si je obdržal le borih 51 odstotkov. . 1 In ljudje so delali, delali... Naenkrat se je v letu 1992 na račun iste terjatt s strani iste ljubljanske družbe, ki še vedno nosi inf po prvem slovenskem tihotapcu, pojavil zahtevek 1 500.000 nemških mark. Kaj hočemo, nekateri nimfl nikoli dovolj. Ker pa so nekateri le hoteli izplavati n težke situacije, ker so hoteli še naprej pridno 1 pošteno delati, ker še vedno znajo in zmorejo, so s' vseeno začeli spraševati, kako je možno, da si 1 | borih 16 milijonov dinarjev plačal že 30 milijonov f si še vedno dolžan 500.000 nemških mark. Taksf matematika se nekako ne izide, tudi v podjetni!® j ne vedno. Veliki direktor je nergače takoj pokaral, da tega ne razumejo, da je to poslovna politika in da F konec koncev to nič ne briga. Celo neka znana odv° niča iz belega mesta je rekla, ko so jo prosili 1 pomoč, da se ona v to zadevo raje ne bi spuščala■ f menda previsoko udarilo - po tistih, ki stojijo za 1 ljubljansko firmo ali poslujejo z njo. In še kaj drf gega bi lahko prišlo na dan. Pa saj veste, da je bo1} visoka imena naše politike pustiti na miru. Nikoli n* veš, kdaj boš koga potreboval in kdaj bo kdo n oblasti in kdaj ne. Tako je pač to danes. O celi zadevi že pol leta marsikaj ve človek, & i pristojen za takšne zadeve, poleg tega vesta to Kljub temu pa je takoj po tem veliki direkt z upnikom sklenil izvensodno poravnavo in na ctm žen način zmanjšal dolg iz 500.000 DEM na 301 " DEM. Pa še to na obroke, kakšna uvidevnost, mar11 t«d; ‘dva človeka iz iste službe, vendar iz našega bel°9‘ mesta, obveščena pa je tudi pravobranilka iz bel°l mesta. , Res je, da se ne da vsega narediti naenkrat. Mo9°. ' je premalo ljudi, ki se s takimi zadevami ukvarftj F ali pa je enostavno v tem času preveč takšnih za° ' 2 Ne vem. C In ravno zaradi takšnega konca, ki še ni konec, ( upam tako, bi tej zgodbi lahko rekel nedokončot zgodba. L Pa lepo prosim, ne povezujte te zgodbe z Korin9! F1 sko iz Krškega. Bodo nekateri nekatere tožili!., 11 bodo pravili take zgodbe drugim. Vsaj slišati j° 01 v tako. J C Vaš sindikalni zaupnik iz Pos°l‘ _______________________________________________ ! 0 it: 10. junija 1993 SEDEM DNI V SINDIKATIH MINISTER ZELI REDNO SODELOVANJE S SINDIKATI . Predsednik SKEI Albert Vodovnik je prejšnji teden organiziral pogovor o zaščiti slovenske Ddustrije in ohranjanju delovnih mest. Poleg sindikalnih funkcionarjev s področja gospodarstva s° Prišli tudi ministrica Jožica Puhar in minister Maks Tajnikar ter Jožko Čuk in Peter Suvorov z Gospodarske zbornice. Gostitelji so uvodoma predstavili sindikalni pogled na položaj delavcev v Podjetjih, zlasti tistih, ki so last Sklada. Predsednik sindikata tekalnih delavcev Alojz Omejc 1® na primer ugotovil, da sklad Podjetij ne rešuje, ampak jih Pošilja v stečaj. Dokazi za to Jrditev so Konus, Metka, Cici-®an, Vezenine... To, kar se je zgodilo v Konusu, je tragedija Za bivše ugledno podjetje in tudi za občino in širše območje. Na cesto so dali tudi Veliko število visokoizobraže-ttlh kadrov. Gradbeništvo je v 2adnjih letih izgubilo skoraj Polovico zaposlenih, je povedal Jernej Jeršan. Zato mu da-1168 primanjkuje strokovno Usposobljenih delavcev in ne °o sposobno prevzemati večji- Pn naročil. Cevovod iz Marija! °0ra je kupil tujec, ki je takoj jši Propolovil število zaposlenih, sindikalna opozorila in Proteste iz Maribora pa Sklad sPloh ni odgovoril. Tudi Do-uit, ki je last sklada odpušča :^0 delavcev, je dejal Janez '*Ustin, Metaloplast iz Ruš odpušča celo sindikalne zaupne. Tudi Zlatorog, ki je v la-■ii sti_ tujcev, menda načrtuje ^ v®čje odpuščanje. Z zbornico ^ s* skupaj prizadevamo za de-t°vna mesta, je povedal Brečko Čater. Problem je t'. tem, ker ministrstvo za kmetijstvo daje prednost le zaseb-Uemu sektorju in s tem povzroča propadanje družbenih kmetijskih organizacij. Za-aiTjga v Goriških Brdih je odpustila vse delavce in prodala vinograde. Križevska zadruga ^ !e šla prva v stečaj in prav tam J® pred leti začel delati mini-)i Ster. J°že Osterc. Mesna indu-so ^rija Murska Sobota napove-,r- bu j e 120 presežnih mesarjev. ji Sindikat kmetijstva zahteva uu države, naj poskrbi za vse uelavce, ki izgubljajo delo, saj sistemski presežek. Lesar-. vo je imelo največ stečajev, 1® povedal Marjan Ferčec, zato je v njem 10.000 manj zaposlenih. Njihove plače so 25 odstotkov pod povprečjem gospodarstva. Te dni rešujemo Položaj Bora Laško, ker se je treba sporazumeti z upniki ;J.yV ,v vi*, v o možni prisilni poravnavi. Še večji problem je Novoles, kjer so stavke na tekočem traku. Gozdarska panoga je pravzaprav črtana, saj bo po novem lahko v njej delalo le 800 gozdarjev. Podjetja vodijo nesposobneži Tudi gostitelj Albert Vodovnik je povedal, da nekatera podjetja vodijo nesposobneži in da so politiki odstranili številne sposobne vodstvene ekipe. Po njegovem mnenju imamo v Sloveniji precej sposobnih kadrov, ki bodo prišli v podjetja le, če se bo spremenila politika, ki vodi v propadanje. Država od delavcev ne more zahtevati, naj se kar naprej nečemu odpovedujejo, medtem ko drugim omogoča, da kradejo. Tako Vodovnik, ki je hkrati opozoril na izjemno zaostren položaj v svoji dejavnosti, zaradi katerega se SKEI pripravlja na splošno stavko. Na te izzive je skušala odgovoriti Jožica Puhar. Povedala je, da so plače v gospodarstvu direktno povezane le še s pokojninami, medtem ko se plače v družbeni nadgradnji določajo neodvisno od gibanj v gospodarstvu. Njeno mini- strstvo ima največ problemov s presežnimi delavci podjetij v lasti Sklada, posebej s tistimi, ki so zakonsko zaščiteni. Vsi ti so zdaj na državnih jaslih in država bo morala prevzeti tudi vse posledice na tem področju. Jožica Puhar je tudi povedala, da je njeno ministrstvo naročilo analizo socialnih prejemkov. Načrtujejo zmanjšanje pravic tistih, ki socialni denar dobivajo z več naslovov. Nadomestila brezposelnih pa bi morali uskladiti že prejšnji mesec, vendar strokovna služba tega dela očitno še ni opravila. Pred svojim odhodom je Jožica Puhar obljubila, da bo njeno ministrstvo pisno odgovorilo za zahteve SKEI. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti si je vzel veliko več časa za sindikalne probleme. Najprej je analiziral delo Sklada, ki ni bil ustanovljen zaradi reševanja podjetij, ampak zaradi lastninjenja. Ob ustanovitvi Sklada so mislili, da bo le-ta lahko izkupiček od prodaje prodjetij koristno uporabil za razvoj. Ker pa je lani veliko podjetij poslovalo z izgubo, so se v vladi odločili, naj Sklad prevzame tudi prestrukturira- Maks Tajnikar sindikalistom: »Jaz bi bil previden pri delavskih odkupih. Mislim, da se slaba podjetja na ta način ne bodo rešila. Sindikati pa se zelo potrudite za kombinirane menedžersko-delavske odkupe.« »Tujega kapitala imamo bistveno premalo in zato se pred njim ne smemo braniti. Ko se podjetja prodajajo tujcem, naj sindikat zahteva le trdna jamstva o ohranjanju delovnih mest in varstvu presežnih delavcev. Ko smo prodajali Gorenjeve Male gospodinjske aparate, smo ravnali tako in zato je Bosch podpisal zelo ugodno pogodbo.« »Mislim, da smo za kovinsko in elektroindustrijo naredili precej. Omogočili smo ji 10 milijard tolarjev kratkoročnih kreditov. Vsem največjim industrijskim podjetjem smo pomagali z garancijami za posojila.« »Pripravljamo popolno revizijo carinskega sistema, sedanji je namreč prevzet od Jugoslavije. Carinska zaščita za industrijske izdelke znaša v povprečju 14 odstotkov. Zaradi številnih oprostitev pa je povprečna carinska stopnja le 7 odstotkov. Pripravljamo tudi nov zakon o dohodnini. Pogodbeno delo bo po novem obremenjeno enako kot redna zaposlitev.« »Brezposelnost v Sloveniji je nastajala skoraj izključno v velikih podjetjih z več kot 500 zaposlenimi. Zaradi tega ima gospodarstvo danes 168 tisoč manj delovnih mest kot pred tremi leti. Ugotavljamo, da bomo morali nekaj velikih podjetij znova postaviti na noge.« nje in sanacijo najbolj ogroženih podjetij. Vedeli so, da sklad ni usposobljen za številne naloge, ki so mu v zvezi s tem pripadle. Zaradi tega, ker je kasnila sanacija bank, pa sklad ni mogel sanirati podjetij. Stavkati bi morali, ko smo sprejemali proračun Konsolidirana izguba podjetij v lasti Sklada je v letu 1992 znašala 760 milijonov DEM. To je dvakrat več, kot je Z leve proti desni Jožica Puhar, Maks Tajnikar. Jožko Čuk in Peter Suvorov, z desne pa fronta sindikalnih funkcionarjev Maks Tajnikar: Obveščajte me o vseh problemih cena zapiranja nuklearke. Cilj Sklada je, da letos izgubo zniža na 70 milijonov DEM in da upravlja le še petdeset podjetij. V podjetjih, ki so last Sklada je bilo na začetku 56 tisoč zaposlenih. Prav toliko delavcev pa imajo podjetja v Sloveniji z manj kot petdesetimi zaposlenimi. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ima le 1,5 milijarde tolarjev za intervencije v gospodarstvu. Ko se je sprejemal proračun, ni nihče od poslancev dejal, da je za te namene denarja premalo. Takrat je bil pravi čas za vašo stavko, je dejal, Tajnikar. Sklad ima zdaj v svojih podjetjih 135 milijonov DEM kapitala. Za sanacijo najpomembnejših podjetij potrebuje vsaj 65 milijonov DEM. Kljub temu, da se Sklad želi zadolžiti za 25 milijonov DEM, pa nikjer ne more dobiti kredita. Mi smo mlada država, ki na svetovnih finančnih trgih kotira le tako kot Belorusija, ne pa tako kot Madžarska ali Češka. Z Evropsko banko se pogovarjamo o ustanovitvi skupnega sklada, ki bi imel podobno vlogo kot Sklad, katerega vodi Uroš Korže. Kljub temu, da je Sklad državna institucija, je skušal delovati neodvisno, in številne postopke je vodil povsem samostojno. Zaradi delovanja Sklada pa je padalo po vladi, ne da bi bili obveščeni o problemih v teh podjetjih. Ob Vidmu smo se marsikaj naučili. Za papirnico v Goričanah ne vemo, ali naj potopimo le njo ali tudi A Banko. Zaradi teh problemov smo spremenili statut Sklada in upravni odbor je po novem res pravi upravni, ne pa nadzorni odbor. O problemih podjetij z več kot 500 zaposlenimi odloča le upravni odbor. Mi mislimo, da se mora Sklad decentralizirati tudi zato, ker ni dobro, da ima Korže vse v svojih rokah. Smo za regionalne urade Sklada, ker bodo lokalne oblasti prevzele svoj del odgovornosti. Sklad naj deluje tudi v Mariboru, da ne bo treba ljudem iz Ljubljane hoditi tja in Mariborčanom soliti pamet. Maribor ima univerzo in ni prav, da so vsi strokovnjaki na njej in da gospodarstvo posluje brez sposobnih menedžerjev. Država si ni postavila za cilj odpuščanja delavcev. Ugotavljamo pa, da ne gre brez stečajev, prisilnih poravnav in by-pas podjetij. Tudi moratorij za odpuščanje ni sprejemljiv. Vse to, kar sem povedal, boste dobili tudi v pisni obliki, je na koncu dejal Maks Tajnikar. Dobili boste tudi poseben program, ki ga pripravlja ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Prav bi bilo, da se večkrat sestajamo in da me sproti obveščate o problemih v podjetjih, kot jih vi zaznavate. Mislim pa, da mora sindikat delovati zlasti na podjetniški ravni, sicer je podoben delavski stranki. Albert Vodovnik se je na koncu zahvalil gostu in ugotovil, da nihče ni slepomišil. Sindikati so zato veseli ponudbe Maksa Tajnikarja in pričakujejo, da bodo tudi prihodnji pogovori uspešni. Franček Kavčič PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: kako uveljaviti splošno kolektivno pogodbo V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT • več avtorjev: ^OJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU _ elovn0 razmerj6 _ prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo starSk; i,mater’ delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in ejsih delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz ojnmskegg in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdrav-no’ socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT ® Mira Becele STANOVANJSKA razmerja po novem Zak°^nik 23 'astn'^e star,ovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski on s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Vena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič delavci in upravljanje i^adicip^jjg _ vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti Va ritlke’ evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelo-lu delavcev pri upravljanju podjetij«. Uena 460,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače — Izhodiščni osebni dohodki — Kaj ve in misli vlada — Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA CenammSiT3 VARN°ST’ SVOBODO> SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT -H- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE £ Pri i enotnost j > Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo . izv. S Kako uveljaviti . izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. . izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem . izv. • Nova ureditev... .. izv. • Kariera kot.... .. izv. • Socialna država .. izv. • Zdrav, zav..... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:............................... Ulica, poštna št. in kraj: ....................................... Ime in priimek podpisnika:........................................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:................... Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-268 MAKEDONIJA, DEŽELA ČEZ PET DRŽAV Makedonija, daljna dežela. Pot k nekoč bratskim Makedoncem vodi zdaj mimo carinikov, policijskih, »pasoških« kontrol, celo po zraku nad petimi državami. Pa pustimo birokracijo, ki je povsod enaka in usmerjena v to, da si z vsemogočimi zapletljaji dviga pomen, se s tem preživlja in bohoti. Poldrugi dan, kolikor je trajal obisk delegacije ZSSS pri makedonskih kolegih, je kajpak premalo za tehtnejše razčlembe. Podoživimo ga z nekaj bežnimi vtisi, morda povedo celo več. Država brez Janše je cenejša Morda statistika ekonomskih gibanj govori drugače, toda primerjava ljubljanskega in skopskega letališča ni ugodna - naše prazno, mrtvo, na skopskem živ žav, da te glava zaboli. Ne le, ker se drenjajo množice potnikov. Kar naprej pristajajo in vzletajo letala vseh svetovnih družb. Kar nekaj smo jih videli z oznako AIR BOSNA in slišali, da so jih takoj ob začetku katastrofe Bosanci preselili v Skopje, skupaj s precejšnjim kapitalom. Ne vem, zakaj se jim zdi tam kapital varnejši, a kolikor vem, k nam niso selili ne letal, ne firm, ne denarja, Le begunce. Slovenci se tolažimo in čakamo, da bo mir, da bo naša deželica zacvetela kot most med zahodom in bivšimi jugoslovanskimi trgi. Makedonci so po vsem sodeč to že postali. Ena prvih novic v drugi državi - obisk Slobodana Miloševiča. Makedonce je prišel Dušan Semolič, predsednik ZSSS v pogovoru z Živkom Tolevskim, predsednikom ZSM - temelji novega sodelovanja. Sicer pa so teme zelo podobne. Lastninjenje, kolektivne pogodbe, spopadanje sindikatov z državo zaradi plač, stečajev, odpuščanj. Makedonski sindikati se na vso moč otepajo strank, ki rinejo vanje in skušajo novačiti med članstvom za svoje ozke politične interese. Pri tem so njihove stranke očitno dosti bolj vsiljive od naših, vsaj če sodimo po tem, koliko ostreje se jih sindikati branijo. »Noben sindikalni funkcionar ne sme biti član, kaj šele član vodstva kakšne stranke,« pripoveduje kolega Ljubomir Kostovski. »Ker je naš sindikalni aktivist, sicer priznani strokovnjak za mednarodno pravo, sodeloval v ustavni komisiji parlamenta le na predlog stranke, ga v predsednikovem predalu čaka delovna knjižica. Predsednik zveze sindikatov Makedonije Živko Tolevski niti v parlament noče, čeprav ga vabijo, naj v njem spregovori. Trdi, da zahteve sindikatov hudičevo dobro poznajo, in če jih ne sprejmejo, se tudi ve, kakšne so potem metode sindikalnega boja.« Skratka, drugi kraji, drugi običaji. Delavski bav bav Na stranke in parlament so v ZSM tako hudi, da zbirajo 150.000 podpisov, s katerimi kanijo izsiliti predčasne volitve. Zdajšnji politični strukturi med drugim očitajo, da dopušča prehitro in pregloboko socialno razslojevanje, delovnopravno anarhijo in podobne, tako domače zveneče nečednosti. Prav pri teflj in pri pomoči mednarodni*} sindikalnih organizacij najvec pričakujejo od slovenskih kolegov. Kdo drug, če ne Albed Vodovnik, je prvi že podpis® protokol o sodelovanju. N® ravni zvez ga zdaj pripravljajo. Makedonska oblast le gluha, ko hočejo sindikat' dvodomni parlament, v ustavo je zapisala, da ima do stavke pravico državljan, kot bi se bala besede delavec; ta-koimenovani socialni dem0' krati, bivši komunisti seveda. Scena V Makedoniji je 560.000 zaposlenih, ki vzdržujejo 160.000 nezaposlenih, in na dva zaposlena pride en upokojenec. Država na 100 enot plače vzame slabih 70 enot. Decembrsko 18-od-stotno mesečno inflacijo so uspeli znižati na mesečna slaba dva odstotka... Zveza sindikatov Makedonije, naslednica »bivših«, ima 360.000 članov in je brez resne konkurence. predlagajo celo zakon o otne' j it vi pravic do stavke, in sindikati imajo največkrat podporo najbolj desnih strank - »ker so dlje bd oblasti«, so se zgražali gostitelji, kot bi bil to le makedonski fenomen. Dušan Semolič in Albert Vodovnik sta se udeležila tiskovne konference. Množična udeležba novinarjev in kopi"® vprašanj je dokaz zanimanj® In ko ubogi Srbi razprodajo, kar pač morejo, si seveda najprej napolnijo bencinske tanke. Te jim potem Makedonci na meji veselo izpraznijo in s tem svetu očitno pokažejo, kako spoštujejo blokado. Kako pa je z blokado v resnici, so nam povedali zelo slikovito. Vsi unproforjevci na makedonsko-srbski meji so iz nordijskih dežel in severnjaški pohlep po alkoholu je svetovno znan. V deželi ob Vardarju ga je obilo, zelo zelo dobrega in zelo zelo zelo cenenega. Tako, vidite, je z blokado. »Razen če je na meji dežurni Turek, takrat ne gre čez niti mušica,« so nam postregli s humorjem namesto s komentarjem o mednacionalnih in mednarodnih odnosih. Končno je tako tudi prav. Posel je posel in živeti je treba. Če pa cel svet ob vsej prosit, naj za božjo voljo ne sprejmejo ameriških vojakov. Po »zelo ugodnih pogojih« je sosedom ponudil orožje in drugo pomoč, da bi ustanovili svojo vojsko. Zdaj je namreč nimajo, čeprav žde v osjem gnezdu med Srbi, Albanci, Bolgari in Grki. Če ni uspelo Miloševiču in bodo siromački še naprej životarili brez lastne vojske, bi jim morda kazalo poslati Janeza Janšo. Ta jim bo brž pojasnil, kakšna bridka usoda jih čaka neoborožene in jih rešil gotove tragedije. Je pa spet res, da na neto plačo makedonska država pobira skoraj enkrat manj kot naša. Mani bre, ciganska roba Zdaj srbski sosed ne žuga. Makedonijo okupira na drug način. Vsak konec tedna se privalijo množice in zasedejo stojnice na sejmiščih. Kaj prodajajo? Vse, kar je le kdo voljan kupiti za nekajkrat nižjo ceno. In ker so Srbi vselej sloveli kot ponosni možje in so ta ponos še posebej radi kazali najprej do Albancev in takojci zatem do Makedoncev, sem kar čutil užitek svojih sogovornikov. Zdaj lahko vsak vikend pohajkujejo med kramo vele junakov in se zmrdujejo nad družinskimi dragocenostmi, češ, predrago, ciganska roba... Beda v sliki, tokrat v skopski izvedbi. V tej ulici vam ponudijo vse, od deviz, mamil, žensk... Orožje ni zanimivo. Pri sotrpinih Seveda me je zanimala usoda glasila Zveze sindikatov Makedonije, Trudbenika. Zelo pestra je. Pred dvema letoma je imel Trudbenik 33.000 izvodov naklade in ta najmočnejši makedonski tednik so financirali neposredno iz sindikalne članarine. Potem je prišla demokracija in sindikati so ob vseh silnih nalogah od Trudbenika dvignili roke. Zašel je v dolgove, naklada je padala, zaposlene so odpuščali... »Glej šmenta, ko poltreji mesec sploh nismo izšli, je prišla k pameti VMRO, naša najbolj desna stranka,« pripoveduje glavni urednik Ljubomir Kostovski. »Ob vsej socialni demokratičnosti bivših komunistov in razgibani sindikalni sceni je morala prav desnica zaznati, da je delavsko glasilo vredno obstanka! Konkurenci v prid, a tudi njej v posmeh so nam prinesli 10.000 mark gotovine, da smo poplačali vse dolgove - in obstali! Zdaj smo sicer štirinajstdnevnik, zaposlenih je pol manj, naklada je padla, a živimo in odpirajo se perspektive. K sreči so se streznili tudi v sindikatih in so z nami sporazum o financiranju podpisale vse panoge in vsa območja - vsak nam odmeri po 4 odstotke članarine, kolikor se jim je steče od osnovnih organizacij. Zveza pomaga drugače - brezplačno nam je odstopila potrebne prostore in še toliko za povrh. Ta presežek oddajamo in najemnina gre glasilu.« potuhi srbski agresiji blokado res želi, naj plača odškodnino! Sindikalist v stranki? Fuj! Gostitelj Dušana Semoliča in Alberta Vodovnika je bila Zveza makedonskih sindikatov. Namen srečanja - obnoviti in poglobiti stike, sproti izmenjavati izkušnje. Tudi v Makedoniji je čas pometel s šablonami, prinesel je hitre, včasih neusmiljene spremembe. Zazdelo pa se mi je, da se jih Makedonci vendarle lotevajo bolj s pametjo kot mi. Nekako dobiš vtis, da gradijo novo, ne da bi kot buldožerji rušili vse, kar je bilo. In tega vtisa ne zbudi le Titova slika v vsaki pisarni. Res ne. Predvsem jim gredo na živce meje, takšno ali drugačno zapiranje. Nobene pavje zaverovanosti v lastno veličino, na vsakem koraku zavest o nujnosti povezovanja, trgovanja, poslovanja s čim manj ovirami. Kako živimo Primerjava podatkov makedonskih statistikov aprila 1993 . (cene v markah): Skopje Ljubljana bencin 0,96 0,88 mleko 0,56 0,75 beli kruh 0,56 1,00 moka 0,80 0,56 olje 1,44 2,40 jajca 0,16 0,22 cigarete 0,80 1,00 pivo 0,56 0,75 kava 8,00 8,00 sladkor 0,88 1,28 piščanec 3,60 5,28 limone 1,20 1,60 junetina 5,60 9,76 mineralna voda 0,36 0,85 Skupaj 25,48 34,33 Povprečni OD 150,00 666,00 Skopska stara čaršija, pravijo, da je večja od sarajevske - sploh zdaj, dodajo s črnim humorjem. za oživitev sodelovanja. Vpr®' šanja so le potrdila najb°‘l žgoče teme: privatizacij®' plače, socialne razlike. Zadnji dan obiska, v sred® zjutraj, se je Dušan Semol" srečal še s panožnimi sind'-kati, ki bodo imeli prvič s®' mostojne volitve. Doslej so s® dogajale pod kapo zveze. Tak* je bila priložnost tudi za izmf' njavo izkušenj o prednostih ", slabostih bolj oziroma nia"l centralizirane organizacij® C sindikalnega delovanja. M®, kedonski panožni sindikalist so še kako »našpičili« ušesa ° možnosti samostojnega pob1' ranja deleža članarine in se * s težavo ohladili ob predvsem nemških pa tudi slovenski11 slabih izkušnjah s tega P°’ dročja. Prav debelo so pogledali kK munalci, ki so zdaj z vlad t v hudem sporu za ceno dela} grozijo s stavko - začudila F je inovacija ljubljanskih obl® ^ sti, ki so za stavkokaze uv®' p žali Avstrijce. b- Omenimo še gradbince. Ni vrag, da bi se ne. zdrava pamet mora zmaga’ Ciril Braf menda še najbolj žalujejo li. nekoč dobrimi odnosi 1,16 Slovenijo in Makedonija Skupaj so se lotevali mnog"' projektov, tudi na tujih trg1®' in vroče upajo, da se bodo časi vrnili. ... ti! h ČASOVNI ZAKUP: DA ALI NE? Pri Zvezi potrošnikov Slovenije Ugotavljajo, da ljudje v glavnem še 'rodno ne vedo, kaj je časovni za-*UP ali time-share. Zato so mnogi, ki s° prehitro podpisali pogodbo o časovnem zakupu, razočarani in pre-[Jokateri tudi grdo opeharjeni. Lepe posede in obljube so namreč eno, “Sto, kar imamo od časovnega zakupa, pa pogosto povsem nekaj tretjega. No, ker je pred vrati poletje in ker srno vsi skupaj z mislimi že na počit-n'Cah, nekaj besed o konceptu časovnega zakupa in njegovih neugodnih klavzulah v pogodbah. Več Verno, manj je možnosti, da bomo nasedli in plačali mačka v Žaklju. “Srečnežev« za pol Slovenije časovni zakup - po angleško ,lrne-share - je v svetu poznan že Ve6 kot 40 let kot eden izmed nači-n°v preživljanja počitnic. Gre v bi-stvu za dolgoročen nakup - najem določenega apartmaja oziroma stanovanja za določeno število dni na 'sto in tudi v določeni dobi. Pravne oblike časovnega zakupa različne, od najemnega razmerja do pravega lastništva, odvisno pač °d države (njene zakonodaje), kjer 16 ta nepremičnina. Zato se tudi ra- => Okujejo pravice, ki jih kupec pridobi “ z hakupom oziroma zakupom apart- 3 friaja. « Prednost naj bi bila zagotovljena kakovost bivanja, saj naj bi bili vsi objekti visoke kategorije. Ponavadi 9re za zaokrožena naselja počitniških hiš s celovito ponudbo gostinskih in rekreacijskih storitev. Poleg jsga kupci postanejo tudi člani kluba, ki je v nekaterih primerih pravi 'Satnik naselja, in sodelujejo v upravi. Skoraj vsi pomembnejši Podajalci in posredniki časovnega Zakupa pa svojim kupcem omogočijo zamenjavo krajev počitnikovanja na podlagi včlanitve v velike mreže Za menjavo tovrstnih objektov. Slaba plat časovnega zakupa je predvsem visoka cena, saj je potrebno ceni za sam najem oziroma nakup prišteti še stroške vzdrževanja, članarino v klubu, razne takse, provizijo za prodajalca in predvsem izdatke za prehrano in prevoz. Največ pritožb kupcev pa je na račun samega načina prodaje. Ta je izrazito agresiven. Prav zaradi številnih pritožb potrošnikov so v Veliki Britaniji oktobra lani sprejeli pose- primerov po razumnem premisleku gotovo ne bi podpisali. Kritike vreden je tudi način vabljenja na predstavitve s pismi, v katerem naslovniku sporočajo, da je srečni dobitnik nagrade. To prakso ima podjetje VVorld Holiday Invest-ment (WHI), ki ob tem pozabi povedati, da je takih srečnežev kar za pol Slovenije, da v večini primerov nagrad še niso podelili in da je treba Na počitnice? Ne, to ni vprašanje. Toda - kam? v hotelu de luks kategorije, kjer vam agencija plača prenočišče, jesti vse glavne obroke. Cene le-teh pa so še kako visoke! Podpisana pogodba je veljaven dokument Poznavalci časovnega zakupa pravijo, da z odločitvijo nikakor ne smemo hiteti in da si moramo vzeti čas za premislek, predno podpišemo pogodbo. Če je podjetje solidno, vam bo priznalo reklamni popust tudi dan ali dva kasneje. Pametno je tudi, da ne podpišemo pogodbe, ki ni napisana v slovenskem jeziku ali ima pogodbeno klavzulo, da bo v primeru spora veljavno angleško besedilo. Vsekakor velja zelo natančno prečkati vse dokumente, ki vam jih nudijo na predstavitvi časovnega zakupa. Zahtevati je treba natančna pojasnila, če katere izmed klavzul ne razumemo. Če o čem dvomite, zaprosite, da vam pojasnilo zapišejo. Nikakor ne smemo podpisati pogodbe, ki določa pristojnost tujega sodišča ali merodajnost tujega prava, saj je to v primeru spora sila neugodno za naše državljane. Večina tujih podjetij še vedno misli, da nam lahko postavljajo prav vse neugodne pogoje, kot da smo zaostala eksotična država. In dokler za red na tem področju ne bo poskrbela naša država, se moramo za svoje pravice pomujati potrošniki sami. Še enkrat: dokler si nismo povsem na jasnem, kaj je zapisano v pogodbi, je ne smemo podpisati, četudi nam ob tem ni potrebno plačati predujma. Podpisana pogodba je namreč veljaven dokument. To poudarjamo predvsem zato, ker je že veliko ljudi podpisalo pogodbo »kar tako, saj ni bilo treba še nič plačati«. (Po Reviji za vzgojo in informiranje potrošnikov priredil: A. U) ben zakon, ki kupcu zagotavlja pravico, da odstopi od pogodbe v štirinajstih dneh po podpisu in mu mora prodajalec vplačani znesek v celoti vrniti. Prodajalci, ki hočejo na vsak način skleniti čim boljšo kupčijo, potencialnim kupcem največkrat vede ne dajo vseh potrebnih podatkov za odločitev o nakupu. S ponujanjem velikih popustov, če pogodbo podpišejo takoj po predstavitvi časovnega zakupa, dejansko premamijo kupce, da podpišejo pogodbo, ki jo v večini Če si človek na mestu, te bodo vsi pustili za sabo. Milan Fridauer Delo krepi, toda kljub temu jih zaradi dela vsak dan nekaj krepne. e Matija Logar Samo eno orožje je hujše od obrekovanja: resnica. Talleyrand e Če kje uničijo svobodni trg, ustvarijo s tem črni trg. Če izdajo kje deset tisoč predpisov, uničijo s tem sleherno spoštovanje do zakona. Winston Churchill Nova knjiga založbe čzp enotnost RUDI ČAČINOVIČ: med dvema cerkvama Zapisi dvakrat razočaranega vernika petinsedemdesetletni avtor, znan slovenski publicist in diplomat Nnjigi pripoveduje o svojem razočaranju najprej nad katoliško in P°tem še komunistično »cerkvijo« ter iskanju tretje, svoje poti. • pojema čas med vojnama, vključno s Hitlerjevim napadom na Jugo-siavijo. odi naša mlada država danes išče novih, tretjih poti - med kapitalizmom in sistemom, od katerega se poslavljamo. Čačinovičevi Zapisi po dediščino bogatijo z njegovimi pričevanji in spoznanji - drago-enim prispevkom za našo sedanjost in prihodnost. P?° iahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, 'ef°n 321-255, 110-033. Cena je 1920 tolarjev. >! Boiza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 22 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982; žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen - cena 39 DEM na dan, mali apartma za dve osebi - cena 29 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 35 DEM. 3. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 4. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni, termini v maju. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. 5. Apartmaji na Pokljuki - za 4 ali 2 osebi z opremljeno kuhinjo. Termini praviloma 7-dnevni. Cene: veliki 42 DEM, mali 27 DEM v tolarski protivrednosti. Cene do 1. julija so 34 DEM oziroma 21 DEM na dan. 6. Kranjska Gora - Jasna - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitarijami. Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 27 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Avtocamp Vransko - bivanje v prikolicah, penzion ali polpenzion. Kamp ima bazen z ogrevano vodo, teniška igrišča, jahalno šolo in organizira izlete, piknike in še kaj. Lahko se dogovorite za postavitev svoje prikolice. Penzion 33 DEM, polpenzion 23 DEM. Člani Svobodnih sindikatov Slovenije imajo 5-odstotni popust. Postavitev prikolice 1100 DEM - možno plačilo na obroke. 8. Počitniški dom na Sorici - približno 50 ležišč. Cena penziona 21 DEM na osebo dnevno. 9. Kranjska Gora - mali apartma za dve osebi, cena 26 DEM v terminih do 25. junija in 29 DEM od 12. do 24. junija oz. 22. do 31. julija. ■: Morje 1. Apartmaji v Lanterni pri Poreču Naročilnica pfi ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklipno naročam(o). 'Zvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA. Naročeno pošljite na naslov: ki e& |5Uiica. il- lrT1e in priimek podpisnika 18. 9. do 22. 10. 10. 7. do 20. 8. DEM/dan DEM/dan ap. za 3 osebe 19 57 4 osebe 22 71 5 oseb 25 85 6 oseb 29 98 2. Hotel Tamaris pri Poreču 28. 9. do 22. 10. 10. 7. do 20. 8. DEM/dan DEM/dan polpenzion 1-posteljna 29 56 2-posteljn^ 25 52 poštna št., kraj: 2 Naročeno bomo plačali v zakonitem roku kot ing. naročnik naročam po povzetju Naroči eno, dne Podpis naročnika Predlagamo vam čimprejšnjo rezervacijo, saj se bomo tako lahko ob 40-odstotni akontaciji dogovorili še za 2 obroka pred odhodom na dopust. 3. Fiesa - počitniški bungalovi - za dve, tri, štiri ali pet oseb, s penzionom ali polpenzionom. Termini: 14. 8. in 21. 8. Cene polpenziona: 26. 6. do 3. 7. - odrasli 26 DEM, otroci 14 DEM; penzion: odrasli 30 DEM, otroci 16 DEM. Cene od 3. 7. do 28. 8.: polpenzion - odrasli 37 DEM, otroci 20 DEM; penzion- odrasli 42 DEM, otroci 22 DEM. DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 6. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za junij 1993 znaša 1,4% mesečno, preračunano na letni nivo 18%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: KREDITNA PONUDBA: - kratkoročni krediti privatnim osebam: z rokom vračila 6 mes. 3,0% 42,00% Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. 4. Počitniški dom v Premanturi pri Puli - tri- ali štiriposteljne sobe s kopalnico, penzion ali polpenzion. Termini po izbiri. Informacije na telefon 061/153-130, gospa Karlin. 5. Nerezine Mali Lošinj - tri-, štiri- ali večposteljni apartmaji s celotno opremo, možnost lastne priprave hrane. Cene: od 7. 6. do 11. 7. 16 DEM/osebo/dan od 12. 7. do 22. 8. 19 DEM/osebo/dan od 23. 8. do 12. 9. 16 DEM/osebo/dan 6. Poreč - počitniški dom - polni penzion za odrasle 30 DEM, za otroke od 2 do 10 let 22 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Počitniške hišice na Cresu - Stara Gavza - za tri, pet ali šest oseb. Cene: 20, 25 oziroma 30 DEM dnevno z dnevnim doplačilom 4 DEM na hišico. Termini od 28. 6. do 8. 7., od 8. 7. do 18. 7., od 18. do 28. 7. in 28. 7. do 7. 8. 8. Duga uvala pri Puli - enosobna stanovanja. Cena 30 DEM na dan. 9. Počitniško naselje Zaglav, otok Cres - enosobna stanovanja za štiričlanske družine. Cena 30 DEM. Informativne rezervacije sprejemamo do 20. junija. 10. Červar - apartma za štiri osebe. Prosti termini od 1. junija dalje. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti. 11. Penzion Banjole - tri-, štiri- ali petposteljne sobe, polpenzion, penzion. Cena 25 oz. 30 DEM na osebo. Pokličite na telefon 052/73-348 - gospod Dajčič. 12. Počitniško stanovanje Mareda pri Novigradu - opremljeno za 4 do 5 oseb: dve spalnici, kuhinja, kopalnica, balkon. Cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. Termini: 1., 11., 21.7. in 1., 11., 21.8. Zdravilišča 1. Podčetrtek - Atomske toplice - hišica za štiri osebe z opremljeno kuhinjo. Cena 48 DEM, popust pri kopaliških kartah 60%. Še nekaj terminov julija in avgusta. B. PRODAMO Dve enosobni stanovanji na Cojzovi plani - Bohinjska Bistrica in enosobno stanovanje v Čičarah - Kranjska Gora. Informacije na Atrisu. C. VZAMEMO V NAJEM Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb, v Slovenskem primorju, iščemo. Ponudbe zbira Atris. D. TUJINA Bivanje na Češkem - sindikalni dom 80 km pred Prago. Cena penziona 16 DEM. E. RAFTING PO SLOVENSKIH REKAH Možnosti: Sava: Zasip-Šobec, Sava: Šobec-Otoče, Sava: Tacen, Idrijca: Spodnja Idrija—Stopnik, Soča: Čezsoča-Trnovo, Soča: Srpe-nica-Trnovo. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom, za že rezervirani termin, zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. ATRIS Je povsod, kjerkoli ste. METOD ZALAR, direktor borze K'.-= k . M- ?2 H ^ C5 05 (Z) 'C? S cm’ o CM rH H 05 CC v} CM O CD CM CO r-i O >s s > o T5 ti 5 E ££ £ oT S 15 T$ CO 05 Th CD ,ti rt O ‘E* 63 S ti sO T5 O 5 CM T—I O "O co TS 03 3 >8 >g !^Š, 'g j f w g” a TS — OO O H n ^ 3 ■§ ttog 50 '§ >2 g 8 £ i >81 s B5 a >n « ° g >8 •- ii N Td ^ ti OJ o 03 ^ ti O CD -ti l>g S > hh g N >8 s > j g |« * a « !-§2||g| g 73 C«^oo;Hoo A ^ - o o ^T5 C M'h . !^3 ti « 8 c .-sr'S sil /s-M > t &H rS ®S« Oi o I "d g o Ca ti ■“* C3 a^5i .s. 8 .- y 5 5>n ’8 c g>| 'S „ r N13 M .h g ^ a > S oj -ti 5 o, > B= M 05 ti £ CO > o > CD 03 ti F° o o £ ca 0,0 o °- ti ti UJJ QJ _ g >§0^3 O, £ 2 ti •£ £ O ti 2 .5 2 a N S Si o CM* CO ^ O *5d 2 Q s v • Ssl> a^.s, g O » h g M ^ o O CO ti O 'M w ti 05 V « 3 ' « |3 2 g .55. w > § 3,'" ^-§-y >23* > > > > > o 05 CO lO CD O CD pJ O O O CM O ^ O O O O O -S CM CO cm § 1-1 3 CJ N 'ti ca ti' 2 > O S-S® lil Sjg-S M 2 2_gp | O C 05 3 3 ■ti. o 'o S ^ o O a & v 3 ti w „ „ ®1 ‘g cS .£ tu o tu 'ti 2 >u ti 0)r-Hr-,^H jg o a rti o o o ti ^3 ti O H CM CO b£^ ti 03 03 03 5 $ >„>-5 N N N Z CZ) caffui p th I I :*> ::tv :::::: >:* S: :•:•:• ::::: O < m O < 2 S2 si E 03 tr- ’—I O 05 CO LO CD LO rH tHCDOOOrHCOCDCO CM OlOOOTlOt-HiO CD •t^inifJDODO CM C-t^-COOtHCMCO"^ CO HOCII^CD^HCO T^H 05 I>- CO CO CO CO CO L'— r— O^ojt^coiooico co fO^^lOCOt^COO CM OCMOOCDOOO o OLOOCMCD-tfOCD CD cdcolo-m^cocmt—<05 r- O5t}HCT3I>05iOO) Nfiž « Ntiti | -3 .1 iJU g H 55 o 0^ ‘C ca 03 ¥ 15 iž CD 03 rt ¥*} QJ > > cS 3S ss H m O o_ oT £ Irt £ 8 <8 co o "£ ti 8 rt CD E E E N N N O O O ti ti ti 2 2 2 rti 33 rti CD CD CD U U Ih ca ca ca N N N rt rt rt u “p, O ^ ca ti 5 ti (D £5 rt > CD 33 d ca ts n o Ph o 'o o ti § o pH (D • O /? ▻ s5 ■ti=° _y rl ^3 ! I s <5 y 5 m 1^1 “o S •a^- § • H »f »S £ ^ o 'C »a ■ti o d C 03 03 e co 03 ro 03 SS 00 ti :b ce Ih « 3 « -o o m e o X u s =3 O ,s itn O ft CC § 22 -S » i i-c« ^llllls 1*118*11 sum s 5 •|-g o I ga §3 shg^l75 o; § s « ftg s s ac 5111««» •«■ Si^ « o s s 'sra ||^Ia"b ■* IIH- -O | °:E> |i-S||S Ig E O - cT o -p*tž ^ 8 8 lili l°1 '5,8 a.S llllifšfl 8511 §4-2°E:"la 2j,ui2§r g Iti T3 0 - S 'D o lili Fp | ■S ls-8 -S § e ti Sli a '§1&s ° -2 m o » M U ^ 'i 'o1^ 4, e g a'? o ■Sili pg^ ■ai|3 *2 w eo ^ 'ti » *! i . ii1H»|tUt i sJl-illiflisii g Itlligf !*ps * Illsaflllll3.il ? « > c - «.2 'Ig1! IH §-S .S o 8 g SIS ri^ Žž S rti N -H -b ^ ti i^.SE is .^3 i.2,.3 8^ 8 ^ |cS,d-S^ :-§£ S g-g Q JTš * J ?w-5-i g.ss,.§3 Stel« «1#^ S.-S š ll ” ® 2 -g “ 11 |>“| 8 - c i .2, > E.^m Š¥E°1 SŠl-g-s5 FE-šloišl“Ih. I3|lai|s-!||r!iSgfijISl=# sl!53,8-§2ssl3ii^Srii!iifo 2 rQ D 'rt 1 ti N rt -H i-swSM5¥ya1alllll8 iti} .= aQ3 ».H* O 25$ E ll^-l S-s|l SPi&l > ^ “I | šili s -h aj5 S*3 g- | »a $?!l § 2 •2,sE“ |Sg.a šli s •afli t = "T ._ “ o « ■ff-g as :2,S ® s lil! 5 = S-= ^5 o •a:5 g ” Pili šali & iln uii CC *ti CO y Š5 B,-ti i i s^s-a g a a j»a-3 SUM 3||Sl*95l 8 cs «" ° ^ * v O O O O ^ w 3'^e " «>d % d^ I * ’■« ti a -a« a a«5 ^ ^og«^.S-§ °o*. 31HN 1 § oa^-s| •« 8 o-“'«.2 I 8 : •3 B.| I ^ 2d;5-g, S 2 ti ^^tifcw^ w 'co :a8 2^a.-lS5 “«o^! SS.-cOfiS,N M^rgN-aHisSfei1N- i -6 o 'cS i o.”” pril P 2 g tu a>“ •S..H ^ « '3 ^ .h N .E 2 la---S® »|2S°& af73 -g ^>8^ E §2 S 8dm;5 o.° ^ :i a-gg.ss-g l!^i^§§ R. » •§ :-S> | § o' :2. = | S.gf | i 2 -a SI .» o §,-§ X s § 55 .-a^o",« | ^ gfa S.II'3! IsSfi 1 *. 2 =§ ^ S1 s I § a s o -g g I “■a"e&f Ijžil l'Š " 5 S s3° = !s!ll = ’8 S | ri **. ^ -$ *r» S *g rg ' 3 2 co a e Sl S Nfg E. .S | :r| F i^ R g -ti .. E # i § a ” > o 2 ^ 3 =• (/) « ^ « e "c •’—•■ O CC C ,G >rt « S — O l-S b E o la? N © >0 §1 if l!ijini!:iiil!!;i Izlili-«! " “ S* “ I § -g' N ! N I ® §» I ^ N ! s w g - H-e ■B 'c N o S ■S»N S§'5a-°S;>=N«gRb4)-'ti :.o.| P V5'ir-S »#85 •g. g .3 > ti!!fli!i|l|i 111!121 s ‘o . CD 'ti ^ mm 4, « O ■g-5'! “•f C . o .3 o ^ rii ^ rt N ^|,gN g S ' g s 1 s s-6 ^ N ■h g 5! 2 S o a » N 5co s- ” rS § -g, » § o o ° o b S e -o Ls-lili! lil S •S.-8. a P o" o o ° S- S a §> s .& ^ :g- | I ti ^ S I ■: s £ g s R 'S1 E I^-E ts « -o g o § .§ f I i R 'a | > O rd1 ti rCT1 ti ti 'ti b " S.s^-2 § ” b ^ S c«g|sržg a^l g s ° D N “—S §■§,•£> R« pN»o>»^§».2ti1iN »!■§ ,E#g ONOccNNOO g O ^ 'S H *o o !=-si.SSos. 3 l; i-E-iini 8 I p SfS s 5 £ 5, o' K ŠlA^^tiSS^-^R^S I ° o a ti R N — r ^ o -S, !l|| ^llll IE II lil tl Is lis ■4' •?sls’a’S8'2E °-'lž iis*l8|!|sl«til i F3>ii8i8j8!8 S 8:s;S t 2, £5 h ^ ^ ^ ^ ~.T* 1 > ««MS MM ! i ! ,£ iN CL> ii 1 1 i i i I ti 5 Usi C £l*i S«!!5! O lNi«:0!i-i v « * ' % i » ■H i S ; ■gE’ g1' kh3ct s s a tlim Is-5- !ffil!!Il:i!iil l-SlC|'"lša5 ^saallassl •ii-rsl lis Ulit! Ulil lil simi: i >N ■5 1 <2 I p ! O ; W ■5 : 4 ! N j .3 ; iS , » 2!5:a;S:B:® « ge s S 8|S i •.•.*. -■ w ^ ^ ^ Vj t-t, V3 W -r •!—a r-H H | H, O w '- 'O K ’ rJ H V.* Ji: ........... ,L-h .......................................>$ m } o tj 8 SiS O.® C > “ M »i-ip II tl p. H- - - ° U > o -R =3 lil i|ž||| •S |ž S, « > i « ’8 Sl5 R > O Q».rt >U.2 Rg)R S -O ti dju 1 Sl ?1 *■ t‘’Rfl ” |.!.|s| C S73^ P C/3 Q -5 c ° N 1=5 c-S 5, 81^3*3 ?S 2^ = IIP!, ;• ® »>| w ^ !!♦!*! 1 =-^= S}*5 *§ ^ g >s j § ® 2: ?« !if!W p ill!||fti isltltiSil!! 1 ||pi°;||!^.oE-s873s«<4°'8as 53 111 »i, o ’ . (iS^? o''“■-3 S.rSSIa3." ■§•■§ ’> 5.^1 g | a 1 a.-g. e •§ IJI .s ■“ p ■§ | 1SJ 2 J|la|a| I1-&2 al-s?at8l.ftlf||"1 m:li 112 It^ppilii ;imU S«llfe!l 11 tl 11 t?il I rt o o ! O* M 'ti u “ s s g ms •s« “IsP-sS? •s§.s.*«| 5 c 111 ali* is S. E|‘-g««.° CD ‘p ™ O ti >0 -rH T3 ^ ^ ti « rD •ti >M g Rh M ti g ti 10 «, g >3 |.3 I« »Ig S Sil R.S X! ti > R us! 8l !Q b <4 i ■?; !S ' n i: ti- ■! « : ;4 1: "* ■ ■ : ?= : T» j| Ur h a^El •u — '4' i * Jfi ii ti- - 1*8 IS .e-?, i «1 ■3 S s ™.s i is-&e-Fg s |aS2 c SSr c/j "ti ^ § lllasl oj t3 0 špfli ol^llf W P-, M silit3 SSot gg- O) r^J d, C0 B 'C fc 4, « | 6 8*1 Ja O d 1 N .S g E 'S <11 ^ £>$ ii-cSij rt O -r-t Cti 05 (X) C riW i i aŠ ai iitiil ■2. S S " ™ s ~ ."5-0 0 S..9. 85 e> «#■ »— p) «~ D » <£> O 2 s 2 o-S ls-y 2-2 e ol -L o = g. " >e o O -s ~ S.-S e S s u n o u _ p N a s p ‘2 » e 'g Mili ll- ° &» 82-1 M Mili ^ S75® •»m« lliMIš i» IftipMl" c _ J -g is S S .E Sf i-iifii |1 llillUilfllS si, It!llti!ti Mili! lili Hi lil > « “ ™ .ti wm Pini IS .S « n S S i 1 gf'E" iJi-ff ! ! 0 I s | klili 2 >83^^ g| o>g ai 2 s« •afg^l 2 6 g S|-§.« S.S .ss, 2 S-g-SfSrs •S S a > N S| g S-g C g .S 2-5 g* E .8 ij5-"3 •ti, "2 M o.o.ti g >-g-2- S g-ff3 go ft| - - b -JX!Z ---o §, a > S* 2 -H 2 8 * o .g.« ^ SP« a o C s „ J CD - J s.« g*ig ■'8 i 3,3 e ;g :r;5 h - O O ti oj . o & I g g 2 0.11-s| lis g 8 s >T3 RH — . -e _c c Jd ™ °- =- 0 , x c' o xi o r = ._- _ rt 12! --i||.}||9S d:ss~:a2^t2o.“'l2alš=sM’g Ipllii ti" ^ 3 C g a« g g 55 o :3 E « -s 'c o g f •- - ftffl 5,5-S^-'0 f o ” •oi5 »'S.g.o^.g.f ---al > arsl-« 2 2 So 5I¥| ■a-C>g g-5 Mo’S^ > ^ 5 ti -M -r n c ^ SS»sl-S § > ,0o*5iž'S-afA| a-S 3 -g - 3 «.a o g s -o H h_y >u S m fi as -X N;“ S'§S.-a-S'3gs.a#geAS !"Ss £ T3 rt 03 O ^ -tMplIlll > 8 — 43 O 3 ;o-5 C .Ji,o 04 r. 2a>iS|Og||^§^ ■“ O-g-iS^i 1^13:515^=3 = c s'i - N CO £ gB«S >H > B y rte . >rt rt CD-4-1 >m bJDn-i «3.5 § 8.§.2.3 311213= s .. •" O :R iipSiiPfir til S = ■3,g -ff'a.2.^ >rt >N - C ■u^|h g . 3^ S a E3 * =->3^ rt ^5 (D bbrt .ti,.ti iotig >23 J 3 > ,2 -d j. «'a 2 g .S 13 os 3 c %•« r -3 »--a 0 0.--C 0 s 73 > EC £ 3 X 3 rt o rt v <.u : ji? ti ^ r c u as fs :š.#121 a' J E a|f| sI|§^l^S| 11 ^ |.§| s č s's| p liaillf lllglllpl “!.„!! UH J!stl|||l $l-shi%zir atllsllllsfl ! ailiFill !liL_„ ■'v-:;M :"'v". '.:■' ■ iv"!- / ; sams-Et WB*!W M»p ,-'9W^' :a«5=§ sms g ilfiils: pilil, m!!! — w °« o,"L S S 2 e 12 'r .5|-ffaf i S « ol § e-ri :!I!1JI|.^#..r mo»=s.gg2a .MM :i:ii !!«tii!fli!^!!!šiIitSl&iiliii!!llil Ž3S^y-ŠBR2EtilŽo.EžE8tiBH>c'E-5MSSSg,S2'g.nS .2.11 Piše: Franci Križanič Stabilizacija, gospodarska rast in plače V prvih mesecih letošnjega leta se je v Slovenijo vrnila stagflacija, t.j. rast cen ob stagnaciji oziroma upadanju gospodarske dejavnosti (v drugi polovici 1992 je produkcija vendarle vsaj počasi naraščala). Za odpravo stagflacije je potreben cel splet ekonomsko političnih ukrepov, ki morajo biti usmerjeni tako na zaustavitev rasti cen (omejevalna monetarna politika) kot na pospeševanje gospodarske rasti (aktivna zunanjetrgovinska in ekspanzivna fiskalna politika). Za uspešnost takšne stabilizacije in povratek gospodarske rasti pa sta v naših razmerah poleg ustrezne ekonomske politike potrebni tudi odprava dolžniške krize ter sprememba režima obračunavanja plač. Višina in spreminjanje (rast ali upadanje) plač vpliva na: a) Brezposelnost - Kadar se plače povečujejo nad rastjo produktivnosti se zmanjšuje zaposlenost ali pa poglablja dolžniška in likvidnostna kriza gospodarstva, ki kasneje brezposelnost še krepkeje poveča. Država lahko s povečevanjem ponudbe denarja vpliva na rast plač brez rasti produktivnosti, kar pa je možno samo kratkoročno, medtem ko čez čas vodi v inflacijo in ponovni padec realnih dohodkov zaposlenih. b) Inflacijo - Plače predstavljajo stroške, njihovo rast pa lahko gospodarstvo financira s povečanjem produktivnosti ali cen. Če ni možno možno ne eno ne drugo, sledi odpuščanje delavcev ali pa dokapitalizacija (zadolževanje na rovaš dotedanjega premoženja) ter propad podjetij. c) Mednarodno konkurenčnost gospodarstva - Plače kot strošek vplivajo na možnost donosne prodaje na tuje (če se povečajo brez rasti produktivnosti in preko rasti plač v konkurenčnih državah je ta možnost manjša); plače kot dohodek zaposlenih pa vplivajo na mednarodno konkurenčnost tudi z nakupi deviz za uvoz ali nalaganje prihrankov prebivalstva. Po tej plati rast plač konkurenčnost gospodarstva povečuje, upadanje pa jo zmanjšuje (kar smo lepo videli na začetku leta 1992). d) Gospodarsko rast - Plače so dohodek in vplivajo na raven ter spreminjanje povpraševanja. Rast plač omogoča boljši izkoristek gospodarskih zmogljivosti in večjo zaposlenost. Na nasprotni strani pa rast plač pomeni tudi strošek in vpliva na zmanjšanje možnosti donosne prodaje ali pa povečanje inflacije. Neto učinek je odvisen od rasti produktivnosti in velikosti prihrankov (večji kot so prihranki, manjši je vpliv plač na povečevanje gospodarske aktivnosti in večji na njeno zmanjšanje - t.i. paradoks prihrankov).Končno vpliva rast plač na gospodarsko aktivnost tudi posredno preko vpliva na mednarodno konkurenčnost. Kot omenjeno, je tudi tu vpliv lahko pozitiven (rast tečaja deviz) ali negativen (povečanje stroškov). V gospodarskih razmerah sredi letošnjega leta je za zaposlenost, gospodarsko rast, stabilnost cen in zunanjetrgovinskih razmerij ter povečevanje blaginje potrebno s spremembo režima (načina) oblikovanja plač na Slovenskem zagotoviti: a) Odpravo indeksacije — Prekinitev mesečnega prilagajanja plač in obresti rasti cen v prejšnjem mesecu bo omogočila normalno gospodarsko načrtovanje in odločanje ter povečala produkcijo, zaposlenost, izvoz, standard in bogastvo. Zaradi same deindeksacije in pričakovati realnega upada dohodkov. To se v ustreznih pogodbah med državo, gospodarstvom in sindikati predvideva, da bi se izognili prehitremu »izgubljanju živcev«. Pri tretjino višji ravni plač od primerljive lanske ravni imamo zaposleni za pristanek na tak dogovor vsekakor na voljo nekaj rezerve. Najpomembnejši cilj deindeksacije je sorazmerno hitro (v nekaj mesecih) izboljšanje zaposlovanja. b) Prilagoditev ravni plač nominalno danemu okvirju denarja v obtoku oziroma dani ravni proizvedenih dobrin - Po nekaterih ocenah (preko prsta) so po oktobru 1992 plače pri nas presegle raven, ki bi omogočala vsaj zadrževanje Sedanje, že tako nizke ravni zaposlenosti. Po teh ocenah je osnova za izmero plače, ki bi obdržala realno lansko oktobrsko raven, okoli 30 tisoč tolarjev (nasproti sedanjim 35 tisoč v gospodarstvu). Prilagoditev te ravni plač bi v nekaterih podjetjih znižala njihove, sicer izjemno visoke, dohodke. Vendar se da zagato rešiti (če je volja in zanjo potrebno znanje) z delitvijo preostanka dohodka (nad izplačanim po novi kolektivni pogodbi) v obliki delnic teh podjetij. Da bi zmanjšali možnost špekulacij, je potrebna (za takšna izplačila) predhodna polna in revizijsko potrjena amortizacija. Tam, kjer so visoke plače, je verjetno tudi interes za vlaganje delavcev v tako donosno dejavnost. c) Pogoje za realno rast plač - Brez povečevanja plač slej ko prej v Sloveniji ne bo občutne gospodarske rasti. Nizke plače bodo negativno vplivale na devizni tečaj in domače povpraševanje in še naprej se bomo »pacali« v krizi hiperpro-dukcije. Ideja o nizki osebni porabi, ki omogoča gospodarsko rast, temelji na Marxovih reprodukcijskih shemah, ki so zgodovinsko pomemben empirični model, v praktični uporabi pa imajo tragikomične posledice (te si bomo lahko ogledali in spomin na stare čase osvežili, Ico bo prišla do veljave sedanja interventna zakonodaja pri omejevanju plač). S SLOVENSKIMI TURISTIČNIMI DOBROTAMI NA TUJI TRG Dolgoletne izkušnje z organizacijo najrazličnejših turističnih aranžmajev za delavce v poslovnem sistemu Gorenje, mikavne tržne možnosti, pa tudi prenekatere primerjalne prednosti, ki jih nudi poslovni sistem Gorenje, so botrovale rojstvu mešanega podjetja Gorenje Turizem. To je bilo lani na jesen. Nova delovna organizacija je le ena od hčera nekdanjega »družbenega standarda« v Gorenju. Shodila je nenavadno hitro, kar le potrjuje pravilnost ocene, da je na tem področju še dovolj dela za sposobne ljudi, ki imajo izostren posluh za želje in potrebe ljudi vseh generacij. Gorenje Turizem je namreč na široko odprl svoja vrata v slovenski prostor in s svojo ponudbo, ugodnimi cenami in načinom odplačevanja najrazličnejših aranžmajev hitro širi krog ljudi, ki novincu na zahtevnemu turističnemu trgu zaupajo. Mimogrede: že lansko leto, po komaj nekaj mesecih dela, je bil poslovni rezultat pozitiven. »Naš matični trg je še vedno poslovni sistem Gorenje, v katerem opravlja Gorenje Turizem vlogo serviserja vseh vrst oddiha za zaposlene v Gorenju in njihove družinske člane. Pri svojem delu smo učinkoviti, zato smo se odločili, da se soočimo tudi s konkurenco in kupci na turističnem trgu, ki mu pravimo Slovenija. Pri tem uporabljamo naše poslovne, organizacijske in tržne prednosti, ki jih daje poslovni sistem Gorenje. Uporabljamo pa tudi poslovne metode, ki smo jih razvili sami in so novost v agencijskem poslovanju na slovenskem turističnem trgu,« pripoveduje Janez Pušnik, direktor Gorenja Turizem. »V naši predstavitveni zloženki smo zapisali, da smo vpeti v poslovni sistem Gorenja. To pomeni, da je kakovost poslovanja imperativ, novosti pa nuja. V poslovni filozofiji Gorenja je nemalo stičnih točk s podjetjem Gorenje Turizem. Izpostavljamo pa eno: visokokakovostni izdelek, ki je dostopen vsakomur.« Mlado podjetje ima stkane poslovne vezi z vsemi najpomembnejšimi turističnimi ponudniki v Sloveniji, Istri, Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Pa tudi vsemi slovenskimi naravnimi zdravilišči. Krog poslovnih partnerjev Gorenje Turizem dograjuje in vanj vključuje zmogljivosti slovenskih podjetij, pri čemer je merilo kakovost. prvi obrok je potrebno pora?' nati pred pričetkom aran®' maja, preostala dva pa kaS' ne j e v dveh zaporednih i»e' sečnih obrokih. i Plačilo računa v več obr°' \ kih je kajpak še bolj vabljiv0, t Izmed vseh pa je najugodnejša tista možnost, ki predvidel \ Janez Pušnik, direktor podjetja Gorenje Turizem In kaj ponuja Gorenje? Pravzaprav zelo veliko: počitnice v vseh štirih letnih časih, potovanja, izlete, oddih za zdravje v naših naravnih zdraviliščih, šole v naravi in še in še. Pravzaprav tisto, kar si želite, saj podjetje nenehno prilagaja svojo ponudbo zahtevam in željam kupcev. sistem obrestovanih predpl®' 1 čil, ki omogoča plačevanje °3 t način in po zmožnostih, pril3' \ gojenih kupcu. Kupec ob pri' I javi ali že pred tem vplačuj6 t avanse za svoj aranžma, ki i®3 s jih v Gorenju Turizem obr°; ; stujejo po ugodni obresti" meri, ki ni nižja od revaloriz3' " cijske. Nastali dolg pa p°' ravna kupec po počitnicah, i® to v obrokih, ki mu ustrezaj0. Obresti so take kot za kratko' ročne kredite ali nižje. Teg3 sistema odplačevanja se p°' ' sluzu j e že več kot tisoč ljudi' »Za vsak del trga imamo poseben pristop, posebno izdelano strategijo, ki poskuša biti pisana na kožo kupcev. Tako boste na primer v Gorenju Turizem plačali za paket v katerem koli slovenskem naravnem zdravilišču enako ceno kot na recepciji zdravilišča, ob tem pa boste deležni vseh popustov in naših plačilnih ugodnosti,« nadaljuje direktor Janez Pušnik. »Na tak način postajajo zdraviliški paketi, ob znanem zmanjševanju ugodnosti iz naslova zdravstvenega zavarovanja, dostopni tudi za ljudi s plit-kejšimi žepi. Podoben primer so podjetja, ki so v preteklosti skrbela za oddih svojih zaposlenih. Z uvajanem tržnega gospodarstva je tudi ta socialna funkcija postala za mnoga podjetja prezahtevna. Zato Gorenje Turizem nastopa s svojo celovito ponudbo kot turistični servis tudi v drugih podjetjih. In to uspešno. In v obojestransko zadovoljstvo. Naše ponudbe so veseli tako zaposleni kot tudi podjetja sama, ki jih takšen servis nič ne stane...« »V prihodnje bomo svoj0 £ ponudbo še popestrili z arairi' maji v tujini, pri čemer bom° t spet izkoristili prednosti, 1° i Posebno poglavje v omenjeni zgodbi so plačilni pogoji. Ti so, brez pretiravanja, več kot ugodni. Še najmanj ugodno za kupca je, da vse skupaj poravna v treh obrokih. Vendar: brez obresti! Le jih ponuja poslovni sistei® ( Gorenje s svojo mrežo podjetij t in poslovnimi partnerji v tU' s jini. Razvijamo sistem ugod' s nosti za naše stalne kupce, k1 v jim bomo v prihodnje posV°' c tili še večjo pozornost; t Vztrajno iščemo poti, da bi s lahko naši kupci sami sestav- p ljali svoj turistični aranžm3, z Premoremo in ponujamo v°' s liko, zato takšno sodelovanj0 k ni samo pobožna želja. Ena i®' i: med glavnih naših usmeritev t pa je prodor na tuji trg in zu- v naj Slovenije prodajati slo- d venske turistične dobrote/1 t pravi Janez Pušnik, direkto® i mladega podjetja Gorenje Tu- ; rižem. GUMENJAKI IZ SAVE Besedilo in slik0- r Andrej Ul0?° d P ji d Avtomobilske zračnice (kamionske seveda) so bile, odkar jih izdelujejo, po vsem svetu imeniten rekvizit za vožnjo po rekah ali pa tudi po morju. Kaže pa, da jim je odklenkalo, vsaj v Sloveniji. In to ne samo zaradi vse bolj (namesto vse manj) onesnaženih voda, ampak zato, ker se je kranjska Sava odločila, da si sama odreže kos kolača, ki se mu pravi svetovni trg gumijastih čolnov. Ti niso uporabni samo za zabavo, ampak tudi za pravo delo, denimo v pristaniščih in celo kot reševalni čolni. V Savi so tako pred dnevi začeli izdelovati gumenjake, od najmanjših do takih, v katere gre tudi osem potnikov in imajo ojačeno dno, zastavila pa je tudi izdelavo povsem domačega gumenjaka za raft ing, ki je vzbudil pozornost tudi v tujini. firme pa bo izdelovala tudi dva gumenjaka velikana, dolga 9,6 metra, ki že skoraj nista več podobna klasičnim gumenjakom. Takšno plovilo lahko z močnim motorjem king cobro OMC (260 KM) razvije hitrost do 40 vozlov in je zato primemo za reševalne službe, obalne straže, policijo, pristaniške službe. V eni izvedenki bo tak čoln imel tudi nadgradnjo, se pravi kabino. B. R. RAZMIGANA SLOVENIJA jo —' S Pet slovenskih poslancev, dr. Peter Tancig in ari Leo Še- Sava je prevzela v celoti proizvodni program in strokovnjake iz pokojne firme Brest Dumi iz Cerknice, ki ni izbrala najboljših poslovnih potez ter je zato propadla. Poleg osmih plovil te pokojne Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. šerko, oba doktorja znanosti ter trije zdravniki, dr. Bojan Korošec, dr. Janko Predan' in dr. Vladimir Topler so državnemu zboru predlagali, naj sprejme zakon o izgradnji 2000 kilometrov kolesarskih cest po vsej Sloveniji. Nekaj takega torej, kar sta v Evropi doslej storili samo Nizozemska in Avstrija. Če'bi se slovenska vlada lotila tega zalogaja in ga prebavila res do leta 1997, bi bili prebivalci republike deležni večkratne koristi. Ne samo, da bi se močno zmanjšala ogroženost kolesarjev v prometu, ki je zdaj stokrat večja kakor ogroženost motoriziranih potnikov. Izboljšalo bi se zdravstveno stanje prebivalcev, ne le zaradi manj nesreč, ampak tudi zato, ker je kolesarstvo zelo zdrava rekreacija. Zmanjšali bi se torej izdatki za zdravstveno varstvo, ki so po proračun- skem obsegu na drugem mestu. Skratka,' s' kolesarskimi stezami bi se dalo pomembno varčevati v okviru javne porabe. Po stezah za kolesarje bi bilo mogoče prirejati tudi kolesarska tekmovanja, ne da bi pri tem kolesarji zasedli ceste. Steze bi tudi zmanjšale onesnaževanje okolja in prihranile precej naftnih derivatov. Pospešile bi razvoj turizma. Predlagatelji so izračunali tudi stroške za izgradnjo 2000 kilometrov dolgih in 6 metrov širokih dvosmernih kolesarskih stez in jih primerjali s koristmi. Če bi jih v celoti gradila gradbena podjetja, bi stroški po današnjih cenah znašali 15 milijard tolarjev, če pa bi vključili javna dela, bi bil znesek, opazno nižji. Na drugi strani bi država prihranila statistično ugotovljenih 40 življenj kolesarjev vsako leto, kar je neprecenljivo, za stroške zdravljenja rehabilitacije invalidov, invalidnih in izgub na delu pa ji ne bi bil® treba odšteti 1,2 miljarde t°' larjev. Kolesarske steze bi p°'j menile tudi ekološko in ene!' getsko razbremenitev Slov°' ni j e (za vrtenje pedal ni potr0-ben bencin), saj je motoriri' rani promet vir okoljevarstv0' nih in zdravstvenih škod v 1°*' nem znesku 1,9 milijarde t°' larjev. Tuji turisti pa bi na k°' ^ lesarskih stezah posredno i® 0 neposredno pustili ležati 2,’J , milijarde tolarjev, ki bi jih p°' s' brala država in turizem td £ gostinstvo. Če seštejemo strtL y ške in koristi, dobimo nasled' b) njo enačbo: stroški za izgrad' milijap ! financ®1 njo bi znašali 3,750 mili j ar1! letno, pozitivni financ®1 učinki pa 5,5 milijarde Sp' : Skratka, če država ne ve, kje ^ in kako zaslužiti, naj vlada i® n, poslanci državnega zbora t°' meljito preberejo obrazložit0'! 1 k predlogu tega zakona, ki f ^ sicer povsem kratek. Ii®a S( namreč le štiri člene. . V ■ B- ■" V TUJINI SMO PREDVSEM KUPCI ! 2a izmozgane izvoznike naše "'lade države je obisk delegacije 9,Oeriške zvezne države Maryland -- * Suvemerjem Williamom Donal-"°ni Schaeferjem na čelu v za-" Cetku tega tedna kot okvara za Utrujene oči. Američani ponujajo Rokovno pomoč in ameriške iz-“ ^ke v zamenjavo pa so priprav-ieni v ZDA tržiti slovensko blago. remier Drnovšek si lahko zado-j v°ljen mane roke, saj se njegove a Spovedi o uspešnih gospodarsko ,g barvanih pogovorih slovenske ''ladno-gospodarske delegacije a ,ahi jeseni v ZDA počasi uresni-Cujejo. Morda se bo upadanje iz-■ i'°za v Ameriko v nadaljevanju .. pa ustavilo? Enakega pomena je ^ udi srečanje slovenskih in šved-' skih gospodarstvenikov, ki je tudi 'j Otekalo v začetku minulega tedna. Na Švedsko sicer izvozimo štiri in polkrat manj kot v ZDA, uvozimo pa le dvakrat manj kakor iz ZDA in zato sodi Švedska med pomembnejše zunanjetrgovinske partnerje Slovenije. Ali bo skorajda množično srečanje švedskih in slovenskih poslovnežev obrodilo podobne sadove kakor državniški obisk iz ZDA? Upajmo. Slovenskemu gospodarstvu, ki letos v izvozu beleži v globalu eno samo ljubo upanje, so takšna srečanja izredno dobrodošla. Zavod za statistiko Slovenije je pred kratkim objavil podatke o zunanjetrgovinski izmenjavi Slovenije s svetom v prvih štirih mesecih leta in ti niso spodbudni. Aprila je Slovensko gospodarstvo izvozilo za 460 milijonov dolarjev, kar je za dobrih 16% manj kakor lan- skega aprila. Manjši je bil tudi uvoz, vendar le za 3,5 % in zato je letos saldo menjave z drugimi državami v aprilu dobrih 44 milijonov dolarjev minusa, lani pa je bilo dobrih 27 milijonov dolarjev plusa (spominjamo se ponosa predstavnikov vlade, ko so javnosti sporočali to novico). Letošnji zunanjetrgovinski primanjkljaj se je tako samo še povečal, in sicer na skoraj 125 milijonov dolarjev - če bo šlo tako naprej do konca leta, bodo devizne rezerve prepolovljene. Trgovanje z ostanki bivše Jugoslavije je omejeno na Hrvaško in Makedonijo, s katero je trgovinska izmenjava po lanskoletnem zatišju spet oživela. Vprašanje pa je, ali se ne bo ponovno zataknila, saj Makedonci niso zadovoljni s slovenskimi RED NA MEJI Vse kaže, da je imel neki znanec °ndan prav, ko je hitel v Avstrijo I10 vrtno kosilnico, ki jo je uvozil v skladu z zadnjo odredbo vlade 0 Prostem uvozu blaga za lastne j^trebe do vrednosti 200 dolarjev. ^ tej priložnosti je dejal: »Pohi-itr>o, dokler predpis še velja.« In Se ni dosti zmotil: medtem je Gospodarska zbornica že predlagala ^adi, naj zniža olajšave na 100 8°larjev brezplačnega uvoza, ca-‘Oha pa naj bo pozorna tudi na stranpoti, ki jih državljani ubirajo takšnem uvozu. Pri tem je Gornica navajala, da je v Evropski skupnosti v veljavi uredba, po *ateri smejo potniki pri vračanju tujine za osebno rabo uvoziti 6rez plačila carine predmete v vrednosti 45 ecujev ali skoraj 60 dolarjev. Pri tem je število tobačnih izdelkov, alkoholnih pijač ter ^iumerijskih izdelkov omejeno, dhornico so zbodle tudi dom-Povne izkušnje z ravnanjem ca-hnskih organov na meji, ko naj bi (ta pa to prodajati v družinski trgovini.. . Skratka, zbornica je predlagala nižjo oprostitev carine za osebni uvoz in večji red pri spoštovanju takšne odredbe, vlada pa... Vlada pa je odvrnila, da ne bo zniževala višine oprostitve carin. Bodo pa cariniki poslej pazili, da bodo potniki za dražje predmete plačevali carino (od vse vrednosti, če prav razumemo). Obenem bodo poostrili pravico do carinskih ugodnosti pri vnosu blaga z visokimi davčnimi stopnjami, se pravi pri tobaku, alkoholu in parfumih. Vlada torej obljublja red tam, kjer bi moral veljati že vseskozi. Treba je torej pohiteti čez mejo in preizkusiti, ali vladina obljuba že drži ali morda še ne povsem. B.R. ukrepi zoper njihov dumpinški izvoz vina in grozijo s povračilnimi ukrepi zoper najbolj iskano slovensko blago v Makedoniji - kozmetiko. Hrvaška je naš tretji zunanjetrgovinski partner. S preostankom bivše Jugoslavije imamo precejšen plus. Je pa res tudi, da je bila lani s temi državami izmenjava blaga dvakrat tolikšna, kot je zdaj (embargo za trgovanje s Srbijo in Črno goro). Z ostalimi državami, torej razvitimi industrijskimi in takoimenovanim tretjim svetom pa imamo letos že za malenkost manj kakor 197 milijonov dolarjev trgovinskega primanjkljaja. Med najpomembnejšimi trgovinskimi partnerkami nam je najbolj obrnila hrbet Avstrija, ne dosti manj pa tudi Italija (devalvacija lire je trgovinske tokove z Italijo postavila na glavo) in Francija, pri čemer smo Slovenci iz vseh teh omenjenih držav uvozili letos več kakor lani v prvih štirih mesecih (pri tem pa je Italija zaradi pocenitve svojih izdelkov spet v posebnem položaju). Poleg makroekonomistov se zaradi takšnih trgovinskih odnosov najbolj jezijo slovenski izdelovalci blaga za široko potrošnjo - izvoznikov pa tako ne bomo omenjali posebej. Slovenski trg da je preveč odprt, toži domača industrija in zato je na njem moč kupiti najrazličnejše blago po precej Voljevali brezcarinski uvoz ^edmetov, dražjih od 200 dolar-če so jih skupaj uvozili ožji fužinski člani, ali pa naj bi pri lažjih predmetih, ki jih je treba Vriniti, zmanjševali carinsko os-Jpvo za omenjenih 200 dolarjev. ^enda je bilo možno na podoben “družinski način« uvažati tudi j^čje količine drobnih izdelkov, a°t da so za osebno rabo, potem - fr/e vzeti denar za pošteno Načilo šolnikov | , Ob vsem tem že predolgo traja-I l°žem nategovanju med vlado in H ^IZ, kaj in kako s plačami v solit ne morem mimo Žarišča, ki y ie 2. junija, namesto prej načrto-y\ vQne teme, uvrstilo na program r- Pr°blematiko šolnikovih plač. f ^znim, da je bilo škoda časa, ki so p r,c zapravili udeleženci, saj nismo j- ivedeli ničesar novega. Nekateri Pravijo, da šolniki zavajamo jav-t- >t s podatki o OD (po starem), y pa trdim, da je tokrat vlogo y tavajevalca prevzel naš minister it ^®ber, ko je vztrajno govoril ,4 0 Plačah učiteljev z visoko izo-r °razbo. Koliko pa je v OŠ profe-$ s°rjev in kakšen je njihov priliv?! y\ 1-6 že navaja podatke za OŠ, naj l- v Prihodnje govori o višji izo-i- Druga velika napaka je ■i °!'a, da je dodal k našim plačam ji do Ig vlade iz leta 1992, kar je po l ^oje nedopustno. Očitno je hotel je lenosti dokazati, ali jo prepri-,0j Cafh da imamo njegovi »podložil i« previsoke plače. Dobro bi ;V| '(o, da funkcionarji, starši naših je ^ncev in javnost že enkrat ne-it trkati samo na našo zavest. *ai smo bili predolgo pohlevni in S to Preveč. Že februarja ne bi bili smeli odnehati, ker nam je vlada z januarja (izhodiščna plača je bila - priznana s poračunom - 26.995 SIT, že od avgusta do decembra 1992 pa 26.526 SIT) na februar znižala plače za 11,71 odstotka (izhodiščna je bila le 23.833 SIT). Sebi vlada in poslanci plače niso znižali, celo še več, niti zakon za njihove ne velja. Če se vrnem še enkrat k omenjenemu Žarišču in ministrovi trditvi, da je njegovo ministrstvo dobilo velik delež v primerjavi z letom 1992, vendar je denar namenjen razvoju, mi ni jasno, kdo bo vse to realiziral, če izvajalci ne bomo bolje plačani. Naj mi bo dovoljeno, da spomnim na zgrešene investicije iz minulega obdobja, ki ga nekateri tako vztrajno kritizirajo, kako je krivo za vse sedanje težave. Ali ni sedanji projekt razvoja šolstva z vsemi novostmi ravno tako zgrešena investicija, če bodo ljudje, ki naj bi vse to realizirali, vedno nezadovoljni oz. na spodnjem robu znosnosti plač, kot vendarle priznava »naš« minister. S tako »podporo« glede plačila našega dela res ne more biti čisto NAŠ in dam območnemu SVIZ Ljubljana prav, ko je zahteval celo njegov odstop. Naj povem, da smo bili enakega mnenja tudi v območnem SVIZ za Belo krajino, samo da tega nismo imeli komu povedati. Ves čas, tudi ob napovedani stavki v februarju, dopovedujemo, da nas najbolj boli neenaka obravnava v negospodarstvu in tako razlikovanje med vsemi, ki smo pla- čani iz proračuna, oz. med posameznimi dejavnostmi. Zadnje čase je to za tretjino nižja izhodiščna plača kot v gospodarstvu (argumenti gospe Puharjeve niso preveč prepričljivi in naj z njimi v bodoče več ne operira), občinski uslužbenci (vsaj nekateri) in v vrtcih so dobili regres za dopust pred 1. majem in to veliko več NETO, kot bi blagovolila priznati oz. dati vlada nam v bruto znesku in še to ne v enkratnem izplačilu. Morda bi se našlo še kaj? Zato se mi zdi prvotno »možno« povišanje 1.167 SIT bruto s strani vlade prav licemersko in britje norca iz vseh nas ob istočasnem poudarjanju, kako pomembno je za slovenski narod znanje. Naj mimogrede omenim, da tudi z napredovanjem v nazive ministrstvo strašno mečka. Prej so toliko govorili o avtomatskem napredovanju za tiste z nad 25 let dela, zdaj pa čakamo že od začetka februarja s pojasnilom, naj počakamo še nekaj mesecev. Ali ne bi takim lahko dali prednost?! In kje vzeti oz. dobiti nekaj fič-nikov, kot sem napisal v naslovu? Dva vira vidim na hitro, morda pa bi se dalo najti še kakega. V DE 3. junija na strani 23 piše v prispevku »Slovenska policija strelja jelene,...«, kako se obnavljajo objekti v Gotenici, ni pa od tega praktično nobenega haska. Včasih je veljalo, da so dobili iz proračuna upravičenci z lastnimi prihodki manj. Ali sedaj velja, da s tem lahko razpolagajo po lastni presoji ali za dodatek k nizkim plačam? V šolstvu si kaj takega ne moremo privoščiti. Drugo možnost vidim pri tistih, ki jih pogosto kamera ujame in jih gledalci TV potem gledamo, kako vneto med razpravami, tudi o pomembnih odločitvah za celotno državo Slovenijo, prebirajo pod klopmi časopise oz. revije. Takrat verjetno niso pri stvari. (Napornega dela jim ne odrekam.) Šolniki si med svojim delom česa takega ne moremo dovoliti oz. privoščiti, ob branju časopisov se izobražujemo doma, ko nas nihče ne vidi, zato tega dela tudi ne priznava enako kot poprav preizkusov in šolskih spisov. Tretji vir vidim tudi pri obrambnem ministrstvu, čeprav ne mislim, da ni pomembno, očitno pa tam denar je, drugače v naši občini ne bi za potrebe TO zrasla stavba od temeljev do strehe (verjetno z opremo vred), za objekt enake velikosti za potrebe v šolstvu (šola v Adleši-čih) pa v republiki ni sredstev. Dalje ne bi več našteval, celotni javnosti pa naj povem, da nismo učitelji pristaši stavk, ampak tokrat res ne moremo več popuščati in dovoliti, da po nas lahko... vsi po vrsti. Včasih so bili učitelji tudi na vasi poleg policaja, župnika in poštarja res gospodje in gospe, danes pa to nismo, ker to enostavno ne moremo biti. Ali bomo nadaljevali začeti korak v Evropo lahko brez znanja - dobro izobraženih ljudi - brez dobro plačanih šolnikov?! Naj o tem odločijo in presodijo odgovorni in slovenska javnost, ki nam je tako »naklonjena«. Mirko Čadonič, Črnomelj nižjih cenah, kot jih zmore domača proizvodnja, in-seveda tudi dvomljive kakovosti. Ne tako davno so se nad poplavo tekstila jezili tekstilci, pred dnevi so se nad poplavo uvoženih čevljev sumljive kakovosti razburjali čevljarji. Uvoz in ponudba domačih čevljev precej presegata slovensko kupno moč (kar se čevljev tiče). Pri tem smo imeli priložnost kupovati tudi pristne italijanske čevlje, narejene v Indiji. Letos ni nič bolje. Ali smo kupci, zunana j trgovinska bilanca in devizne rezerve vsi skupaj žrtve »brezvestnih« trgovcev, ki v hlastanju za hitrim dobičkom ravnajo po klasičnem pri-dobitniškem načelu: kupi poceni, prodaj drago! Povsem hladni in nepristranski izračuni slovenskega statističnega zavoda to tezo potrjujejo: aprilski uvoz je bil sicer nekaj manjši kot v lanskem aprilu. Toda za to je kriv predvsem mnogo nižji uvoz reprodukcijskega materiala, medtem ko se je uvoz opreme povečal za 13, uvoz blaga za široko porabo pa za 26% (v primerjavi z lanskim letom!). V vseh štirih mesecih leta je uvoz sicer še vedno večji, kot je bil lani v enakem obdobju (in to za 7 %), zato pa je uvoz opreme večji skoraj za 30%, uvoz blaga za široko potrošnjo pa kar za dobrih 53 odstotkov. Skratka, glede na to, da industrija izdela tako ali tako okoli 60 odstotkov izdelkov, ki jih človeštvo na potrebuje nujno, si lahko sami zamislite, koliko takih izdelkov smo Slovenci pokupili v letošnjem letu. Zlasti glede na naš standard... Boris Rugelj VELIKO POTI VODI V EVROPO Zadnjih nekaj let je Evropska skupnost uvedla zanimiv način predstavljanja posameznih regij in spodbujanja njihove ponudbe v Evropi, pri čemer vzhodnoevropske države seveda niso izvzete, ampak celo toplo vabljene. Vsakič, srečanja pa so dvakrat na leto, se Evropi na srečanju pod imenom Europartneriat predstavi druga regija (iz druge države Evropske skupnosti), v posebni kataloški ponudbi pa so navedene možnosti sodelovanja s podjetji te regije. Do vzhodnoevropskih gostov so tako prijazni, da jim plačajo bivanje v kraju, kjer takšno srečanje poteka. Letošnje junijsko je v sevemofrancoskem mestu Lillu, jeseni pa bo v Glasgovvu. V Lillu se bo predstavilo 440 severnofrancoskih podjetij in ponudilo svoje izdelke ali odkup tujih, pa tudi prenosi tehnologije so ljenost kraja (kaj šele bo v Glas-gowu), nevajenost na poslovanje s Francozi. Ta trg namreč med Slovenci ni tako poznan kot na primer nemški ali italijanski, pa tudi Francozi Slovenijo komajda poznajo. Zanje smo še vedno ali del že bivše Jugoslavije (se pravi enako rizična država) ali pa Slovaška ali Slavonija itd. Tudi trgovanje med Francijo in Slovenijo v zadnjem času precej upada, o čemer pišemo v drugem tekstu. Skratka, gre za državi, ki si na gospodarskem področju, razen v avtomobilski industriji (in deloma v beli tehniki) nista imeli na gospodarskem področju veliko povedati. Čeprav je denimo v zadnjih desetih letih Slovenija pokrila kar polovico blagovne menjave med bivšo Jugoslavijo in Francijo. Zanimivo pa je, da se francoska banka Bank Societe Renault clio, francosko-slovenski izvozni adut v programu. Poslovnik je takšen, da gostje ne ponujajo svojih izdelkov, ampak se prilagajajo povpraševanju in ponudbi francoskih podjetij oziroma podjetij gostiteljic. Iz Slovenije se je za tokratno srečanje prijavilo samo 18 podjetij (izbor je omejen na mala in srednja podjetja). Šenka Andrijanič, ki pri Gospodarski zbornici skrbi za izpeljavo tega srečanja, je dejala, da odziv ni nič boljši kot vse doslej. Da bi se odločili za pot v severno Francijo, slovenske podjetnike ovirajo neznanje jezika - francoska podjetja poslujejo pretežno v svojem jeziku - odda- Generale pripravlja odpreti predstavništvo v Ljubljani... »Da bi pospešili sicer slabo sodelovanje med francoskim in slovenskim gospodarstvom, zbornica pripravlja za letošnjo jesen obisk slovenske gospodarske delegacije v Franciji,« nam je dejala Šenka Andrijanič in dodala še zaključno misel o samih srečanjih Europartneriat: »Verjetno bo gostiteljica takšnega srečanja gospodarstvenikov že v letu 1995 Slovenija in takrat bo priložnost za naša mala in srednja podjetja, da Evropi ponudijo svoje izdelke, predstavijo svoje potrebe in svoje znanje.« B. R. Zdravniška zbornica in sindikalni pluralizem Svoboda sindikalnega združevanja je z ustavo ugotovljena. O tem si vsakdo lahko misli, kar hoče, druga stvar pa je, če takšna institucija, kot je Zdravniška zbornica Slovenije, s praktičnimi stališči deluje v nasprotju s tem ustavnim načelom. V zdravniško zbornico se obvezno, po zakonu, združujejo vsi zdravniki in zobozdravniki in ji tudi obvezno plačujejo kar lepo članarino. Najmanj, kar na ta račun lahko pričakujemo, je to, da bo zbornica zastopala vse zdravnike in zobozdravnike, ne glede na njihovo raso, vero, spol, politično prepričanje ali kakšno drugo osebno okoliščino, ne nazadnje tudi njihovo sindikalno članstvo. V zapisniku sestanka s predstavniki Zdravniške zbornice in slovenskega zdravniškega društva, sklicanega na pobudo FIDESA z dne 11. 3. 1993 je navedena izjava dr. Janeza Zajca, »člana izvršnega odbora Zdravniške zbornice, da je Zdravniška zbornica s sklepom izvršilnega odbora odvzela mandat Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, da zastopa zdravnike«. Sindikalni pluralizem je dejstvo v vseh panogah in dejavnostih. Zdravniki in zobozdravniki so člani ne le našega sindikata, ampak tudi FIDES-a, KNNS-Neodvis-nosti, ZSSS, Konfederacije 90 itd. Vsak zaposleni in tako tudi zdravniki in zobozdravniki se svobodno odločajo, v katerem sindikatu, če sploh v katerem, bodo delovali. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali je izvršilni odbor zdravniške zbornice mandat odvzel le našemu sindikatu ali tudi kakšnemu drugemu. Popolnoma nesprejemljivo je, da zdravniška zbornica na tak način posega v odnose med sindikati. Ob upoštevanju velikih pristojnosti, ki jih ima zdravniška zbornica, se zato upravičeno postavlja vprašanje, ali takšno stališče pomeni, da bodo zdravniki, ki niso člani »pravega« sindikata (v bodoče morda tudi »prave« stranke), deležni drugačnega obravnavanja, ko bo zbornica dajala dovoljenja za samostojno opravljanje dela, izvajala strokovni nadzor itd. Zdravniška zbornica nekatere naloge opravlja kot javna pooblastila in že zato bi morala ostati nevtralna v konkurečnem boju med sindikati, ne pa da svojim članom malodane prepoveduje delo v sindikatih, ki niso po njenem okusu. Da ne gre za noben slučajen spodrsljaj, priča tudi uvodnik v zadnji številki glasila zbornice, ISSS izpod peresa dr. Franceta Cukljatija, generalnega sekretarja Zdravniške zbornice Slovenije, ki očitno ne loči »med zbornico in sindikati, sicer ne bi mogel zapisati, da oni upajo, da (nezdravniški) sindikati ne bodo poskušali zastopati tudi slovenskega zdravništva (čeprav je med njihovimi člani še vedno najti nekaj zdravnikov), sedaj ko imamo Zdravniško zbornico Slovenije, ki s svojo demokratično izvoljeno skupščino resnično predstavlja celotno slovensko zdravništvo.« Obenem isti pisec izraža negodovanje nad tistimi kolegi, ki so člani nezdravniških sindikatov, s čimer naj bi še vedno podpirali vzhodnoevropsko (ne)vrednotenje zdravnikovega dela. Pojem nezdravniški sindikat sicer ni povsem jasen, vendar se pri tem očitno misli na tiste sindikate, ki se s svojim članstvom ne omejujejo le na zdravnike in zobozdravnike. Čisto obrekovanje pa je, da bi nezdravniški sindikati z novo kolektivno pogodbo zabetonirali vzhodnoevropsko vrednotenje zdravnikovega dela. Delovni osnutek kolektivne pogodbe, ki ga je pripravil naš sindikat, za izhodiščno plačo določa razmerje 1:3,73 za zdravnika začetnika in 1:4,32 za zdravnika specialista začetnika z možnostjo napredovanja in razmerje 1:6,08 za višjega svetnika. Sedaj veljavna kolektivna pogodba pa določa razmerja 1:3,60 za zdravnika in 1:4,10 za zdravnika specialista. Po osnutku kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, ki jo je pripravil FIDES, pa le-ta določa izhodiščno bruto plačo kot osnovo za vrednotenje dela in uspešnosti za zdravnika začetnika v višini povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Dr. Igor Kodrič, predsednik RO sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV Vsi čutimo, kako nas tepe, ke_r je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič. Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana. Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4. \z NOVA JEDRA REVŠČINE »Sedanja socialna politika države vodi v marginalizacijo nižjih slojev in podeželja ter ustvarja nova jedra materialne in duhovne revščine,« pravi župan Lenarta v Slovenskih goricah Jože Škrlec. Po njegovem mnenju se na podeželju, zlasti na manj razvitih področjih, ponovno povečuje število pomanjkljivo šolanih ljudi, veča se brezposelnost, več je stanovanjskih problemov, ljudje na podeželju pa imajo tudi manjše možnosti dostopa do kulturnih dobrin. njegovem mnenju se gredo v Republiki »visoko politiko in teoretično filozofijo«, na osnovi katere krojijo življenje ljudi, ob tem pa ne prisluhnejo preprosti kmečki logiki, ki jo s trdim življenjem spozna vsak slovenjegoriški kmet, da »Občina Lenart, ki je najmanj razvita v Sloveniji, iz vsega tega ni izvzeta,« pravi. V Lenartu je bilo pred petimi leti zaposlenih 2341 ljudi, danes pa je v občini zaposlenih samo še 1573 ljudi, 1466 pa je brezposelnih. Še posebej so zaskrbljujoči podatki, da je skoraj polovica vseh brezposelnih v Lenartu mlajših od 26 let, polovica iskalcev zaposlitve pa nima poklica. »Kljub temu, da vsi govorimo, da je v znanju moč, očitno nekateri v Sloveniji želijo obdržati področja ,brez pameti1,« pravi Jože Škrlec. Dodaja, da v Lenartu vse več otrok po osnovni šoli ostaja doma na kmetih, četudi so kmetije majhne in si na njih mnogi mladi ljudje ne bodo mogli zagotoviti eksistence. »Ali ni vzrok takšnega stanja tudi to, da so poti do štipendij za podeželske otroke vse težje in zahtevnejše?« se sprašuje. Možnosti za poklicno izobraževanje mladih se na podeželju, pravi, hitro slabšajo. »Ko odraste, pa ima zato podeželska mladina tudi slabše zaposlitvene možnosti,« je prepričan. Tudi starostna struktura prebivalstva v Lenartu je neugodna, saj se povečuje odstotek takoimenovanega »nepro- duktivnega« prebivalstva, hkrati s tem pa tudi število tistih, ki so potrebni socialne pomoči. Trenutno prejema v Lenartu socialnovarstvene dodatke 351 družin, ki so skupno prejeli v mesecu aprilu 4,2 milijona tolarjev denarnih dodatkov. »Lenarška podjetja se rušijo kakor hišice iz kart,« pravi župan Jože Škrlec. Ljudje v Lenartu in okoliških krajih so si hoteli sami pomagati s pritegnitvijo kapitala in novimi vlaganji, vendar so, kakor pravi Škrlec, to onemogočili republiški birokrati. Po v današnjih razmerah sploh lahko preživi. Pravi, da v današnjih razmerah prihaja do ropanja že tako in tako manj razvitega in siromašnega podeželja. »Poglejte, samo v letu 1992 je občina Lenart na podlagi prodanih in pridelanih tržnih presežkov v kmetijstvu izgubila po analizah slovenskega kmetijskega inštituta preko 246 milijonov tolarjev, hkrati pa je občina iz sredstev za demografsko ogrožena področja prejela 22 milijonov tolarjev. Ali se iz tega ne vidi najbolje kdo koga podpira,« pravi ka- tegorično Jože Škrlec. Pri te111 ne pozabi povedati, da si m0' rajo prebivalci najmanj ra? vite slovenske občine tud1 sami s svojim delom in sam0" prispevki graditi vse tisto, kaI ljudje v urbanih okoljih ze imajo ali pa dobijo iz skupne vreče. Tako so v Lenartu m°' rali za telefon v zadnjih leti*1 občani sami prispevati p°v' prečno 4000 mark, za vodovod od 2000 do 4000 mark, za c®' ste od 2000 do 3500 mark..- »Povejte, kaj lahko naredimo, da ne bo prišlo do socialnih nemirov?« se sprašuje ko iz dneva v dan videva, kak0 se socialne razmere na mati razvitem podeželju slabšajo-Gospodarska in socialne kriza, ki je zajela Maribor ti številna podjetja v vsej podravski regiji je očitno začeti kazati svoj pravi obraz tudi n° podeželju. Nekaj časa je kazalo, d* bodo brezposelni in delavci čakanju s podeželja krizo laZe prebrodili kakor delavci v mestih, vendar pa so očitno »rezerve« pošle tudi na podeželju. Mnogi brezposelni so bref vsake perspektive in bret stvarnih možnosti, da bi v kratkem dobili zaposlitev posebej še, ker so na svoji0 majhnih kmetijah odrezan1 tudi od vseh informacij s svojega poklicnega in delovneg0 področja. Številni se zat° sprašujejo, kako bodo preživljali družine, saj so mnogi Ze izgubili pravico do denarneg0 nadomestila za čas brezposelnosti. Kdo bi jim vedel na 1° odgovoriti? Tomaž Kšett BEDA V SULJJC1 Brez dela ni jela. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost. Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: ................................................ Ulica, poštna št., kraj:................................ OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Štiri dejanja za rešitev enega življenja Avtor tega naslova je francoski Rdeči križ, ki je za reševanje in prvo pomoč v prometu razglasil naslednja ŠTIRI DEJANJA ZA REŠITEV ENEGA ŽIVLJENJA: 1. zavarovati poškodovanca 2. ohraniti dihanje, 3. ustaviti krvavitev, 4. poklicati reševalce. Pogosto se pripeti, da ljudje, ki bi želeli pomagati, v paniki, strahu in zmedi izgube dragocene minute, da bi lahko rešili življenje poškodovanca. Najprej moramo poškodovanca zavarovati. To pomeni, da zavarujemo poškodovano vozilo oziroma kraj nezgode v obeh smereh vožnje. Pogosto se pripeti, da se v nezavarovano vozilo zaletijo vozniki, ki vozijo prehitro in poškodujejo že poškodovane, ker niso opazili znakov na cesti. Seveda moramo paziti, da avto ne zagori, zato prepovemo na kraju nesreče kajenje, ne svetimo z odprtim ognjem, izključimo akumulator, če kaj tli ali gori, je treba čimprej gasiti z gasilnim aparatom, če ga seveda imamo, ali pa z odejami, krpami in podobnim. Še cela vrsta je pravil, na primer: poškodovanca ne smemo vleči iz avta na silo, avto moramo zavreti, podložiti moramo kolesa, s čimer preprečimo, da se vozilo ne bo premikalo. Novopečeni vozniki imajo za sabo izpit iz prve pomoči, a kaj ko takoj po opravljenem izpitu tako hitro pozabijo, kar so se naučili! Kaj pa tisti, ki izpita nikoli niso delali, ker izpit iz prve pomoči za bodoče šoferje takrat še ni bil uzakonjen? Kako ohraniti dihanje in ustaviti krvavitev, smo opisali že v prejšnjih nasvetih, zato tokrat ne bomo ponavljali. Vedeti pa moramo, kako poklicati reševalce. Na reševalnih postajah vedo povedati marsikatero smešno o tem, kako so jih klicali na pomoč. Ena takih, je tale: Zazvonil je telefon in razburjen glas je povedal: »Pridite hitro, zgodila se je nesreča!« Ta glas je odložil slušalko, reševalci pa niso vedeli, kam naj gredo. Druga precej podobna se je zgodila gasilcem: »Pridite hitro, naša hiša gori!« Dežurni gasilec je hotel vedeti kje?« Razburjeni državljan je odgovoril: »Saj v naši ulici gori vendar ena sama hiša!« Ime in priimek podpisnika: Naročeno dne:................ Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Reševalci morajo vedeti nekaj osnovnih podatkov: • KJE se je zgodila nesreča, da vedo kam oditi; • KOLIKO je poškodovancev, da vedo poslati zadostno število vozil; • kakšne so poškodbe, da lahko pravilno ukrepajo in pošljejo zadostno število vozil, da vedo, kakšna vozila poslati, da vedo, ali poslati samo voznike, morda s spremljevalci, in če so poškodbe hude, tudi zdravnike; • KDAJ se je zgodila nesreča, da v primeru množične nesreče obvestijo tudi bolnišnico. 10. junija 1993 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA i delo - V Ustanavljanje invalidskih Podjetij je v zadnjem času za-i° v slepo ulico. Čeprav je *ada že pred letom dni vpe-Ja*a moratorij na ustanavljali6 takšnih podjetij, pa še zmerom ni jasnih strokovnih JPoril, kaj invalidsko podjetje gansko je. Ministrstvo za preprosto tišči glavo Pesek, kot da problema c sPl°h ni, hkrati pa zavrača za-' ^isel o ustanovitvi posebnega ; Pfada za invalide, ki bi strojno urejal celotno proble-1 ltlatiko s tega področja. ' , V Sloveniji je ta hip pri-* 5ažno 60 invalidskih podjetij. V® ne bi bilo moratorija, pa bi j*n bilo že prek 150, saj invazijskim podjetjem dozdaj ni Pilo treba plačevati davkov. :° pa so nekatera večja podle- .................- - hetja s pridom izrabljala. Pri-iski na odpravo moratorija so Cedalje močnejši, prav tako pa j^raščajo odpori proti temu, :a bi moratorij odpravili, pre-9en bi to vprašanje ustrezno tokovno opredelili. Zato je Invalidsko podjetje Birografika - Bori v Ljubljani MODA INVALIDSKIH PODJETIJ Jj Ze skrajni čas, da pride miniti strstvo za delo na plan z jas-11 aitoi strokovnimi opredeli-r tvami do tega vprašanja. a °_ Nelojalna konkurenca 6 V Ljubljani denimo obra-a jaje invalidska tiskarna DAN, i- '■! ima že polstoletno tradicijo. 0 J zadnjem času pa Mladinska ^tjiga in tiskarna Jožef Moš-]o krič odkrito delata na tem, da Ustanovili podobno invalidko podjetje - tiskarno. »Ko bo tiskarna Dan dobila na trgu konkurenco v podjetju z istimi ekonomskimi olajšavami, jo bodo preprosto uničili. Tiskarna Dan namreč s svojimi težkimi invalidi ne more konkurirati zdravemu podjetju s selekcionirano delovno silo,« nam je v pogovoru povedal Boris Šušteršič, predsednik združenja invalidskih podjetij Slovenije. »Tisti, ki je toliko produktiven kot Mladinska knjiga, bi moral v svojih notranjih okvirih najti re- šitev za delovne invalide. Tako pa bo to vprašanje po nepotrebnem socializiral na račun države, poleg tega pa uničil še tisti socialni sistem, ki je namenjen res najtežjim invalidom.« Boris Šušteršič je med tistimi, ki nasprotujejo ustanavljanju invalidskih podjetij po dosedanjem vzorcu. Takole pravi: »Dokler država ne oblikuje jasne in dosledne politike na tem področju, sem za moratorij. Hkrati pa se zavzemam za to, da se na ravni državne uprave čimprej oblikuje pametna politika in ponovno dovoli ustanavljanje invalidskih podjetij.« Pri tem pa ni problematično število invalidskih podjetij. Problematično je to, da pri ustanavljanju invalidskih podjetij ne uporabljajo strokovnih meril. »Lahko bi bilo tudi dvesto invalidskih podjetij, če bodo za to strokovni razlogi - samo treba je natančno vedeti, za katere invalide se to uporablja,« opozarja Boris Šušteršič. Znižana produktivnost Boris Šušteršič je tudi sam zaposlen v takšnem invalidskem podjetju, in sicer v Biro-grafiki-Bori. Tu imajo osredotočeno skupino zelo težko prizadetih invalidov z mišičnimi obolenji. Zato imajo v podjetju tudi znižano produktivnost. Krivično bi bilo, če bi na trgu z njimi tekmoval nekdo, ki ne bi imel znižane produktivnosti zaradi telesne okvare, užival pa bi prav iste olajšave. V Birografiki-Bori so primorani za oskrbo svojih invalidov zaposlovati tudi negovalko in šoferja - teh stroškov pa jim nihče ne prizna. Invalidske delavnice so uzakonili leta 1976 z republiškim zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Z uvajanjem podjetniške zakonodaje pa se je pojavila lažna dilema, ali so invalidske delavnice eno, invalidska podjetja pa nekaj drugega. Namen njihovega ustanavljanja in obstoja je ta, da se v njih zaposlujejo invalidi z določenimi ekonomskimi olajšavami, pri čemer pa je zanemarjeno bistvo problema. V invalidskem podjetju, ki je nadaljevanje nekdanjih invalidskih delavnic, bi se morali zaposlovati le tisti invalidi, ki so hudo prizadeti - ne pa vsi povprek. Pred leti se je število invalidskih delavnic gibalo od devetih do štirinajstih. V letu 1991 jih je bilo že 53, lani pa že 60. V sedanjem času, ko poskušamo reševati posamične gospodarske sisteme in podjetja, se namreč dogaja, da hočejo kakršne koli invalide, ki imajo to oznako, preseliti v na novo ustanovljeno invalidsko podjetje. Tako se je marsikatero podjetje preprosto znebilo invalidov, da bi na ta način laže preživelo. Zaposleni invalidi so po zdaj veljavni zakonodaji dobro zaščiteni, saj jih ne morejo odpustiti kot presežne delavce. Če pa gre podjetje v stečaj, se znajdejo na cesti tudi invalidi. Tako je ustanavljanje posebnih invalidskih podjetij za mnoga podjetja tudi način, da se izognejo zakonu, ki prepoveduje odpuščanje invalidov kot presežnih delavcev. Dve muhi na en mah torej. Kvotni sitem V razvitih evropskih državah poznajo na tem področju dva sistema: prvi je tako imenovani kvotni sistem (to je razporeditev invalidov v posameznem podjetju), drugi pa je sistem invalidskih podjetij. Kvotni sistem predpisuje določenemu podjetju, tudi če temu ni naklonjeno, da ima zaposleno ustrezno število invalidov. V zahodnih menedžerskih družbah se potrudijo, da delavca invalida došolajo in usposobijo za določeno delo, tako da lahko takšen človek dela produktivno. »To pomeni, da moramo tudi pri nas, v slovenski družbi, vzdrževati sistem usposabljanja invalidov in vztrajati pri tem, da ostanejo v svojem podjetju, razen seveda tistih, ki so zelo prizadeti,« pravi Boris Šušteršič. Podobno morajo po podjetjih poskrbeti tudi za druge delavce, le da je potrebno za invalide dodati še kakšno inovacijo. Zdaj, ko smo sprejeli zakon o gospodarskih družbah, ki obravnava tudi položaj invalidskih podjetij, bi bilo treba samo še dopolniti z ustreznimi strokovnimi izrazi zakon o zaposlovanju invalidskih oseb iz leta 1976. Tako bi imeli nared pravno podlago za to področje. Zal pa ministrstvo omenjenega zakona sploh še ni niti predložilo v parlamentarno proceduro. »Povsem odveč je razpravljati o tem, koliko invalidskih podjetij dejansko potrebujemo,« zaključuje Boris Šušteršič. »Le strokovne analize bodo pokazale, kaj je treba storiti na tem pdoročju. Ne mislim, da je pri nas potreben le kvotni sistem. Oboje mora biti, kvotni sistem in invalidske delavnice. Če bi imeli urad za invalide, bi to lahko že zdavnaj rešili.« Marija Frančeškin ZA ČISTE RAČUNE . Člani koordinacijskega odbora organizacij in strank upokojencev Slovenije so se dogovorili o skupnih stališčih o predlože-*lern osnutku zakona o obveznostih Republike do Zavoda za Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki naj bi bil na dnevnem r®du na junijski seji državnega zbora. Enotno so ugotovili, da njegova vsebina v celoti ni sprejemljiva (moratorij do leta 1995 lrt nato v desetletnem obdobju dvakrat letno odplačevanje dolga Pokojninskemu skladu, brez ustreznih obresti). Poslanca Danica Simšič in Tone Peršak sta predložila državnemu zboru svoj °snutek zakona, ki je po vsebini povsem sprejemljiv (odplačevale se prične z letom 1994 in nato v naslednjih petih letih s Polletnimi obroki poravna dolg, predvideno pa je tudi obresto-j'anje, ki naj bi zagotovilo vsaj realno nominalno vrednost dolga). osnutek zakona omenjenih dveh poslancev je bil državnemu 2boru predložen pred vladnim osnutkom, zato mora imeti tudi Proceduralno prednost pri obravnavi v državnem zboru. Na podlagi časopisnih notic o nameravani predložitvi zakona ° strukturi nekaterih naložb posameznih javnih zavodov, skladov in zavarovalnic, po katerem bi morali zavodi, skladi in Zavarovalnice obvezno za rezervna sredstva kupovati obveznice rePublike do višine 80 odstotkov rezervnih skladov, je koordinacijski odbor sprejel stališče, da bo tudi na ta zakon moral vfpžiti amandmaje, s katerimi bo predlagal zagotovitev garanje države za realno vrednost obveznic in pa možnost odprodaje (na nivoju realne ocene) obveznic v vseh primerih, ko bi rezervni sklad moral biti uporabljen za naloge, ki jih določajo Zakonski predpisi. ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM v brošuri mag. Alekseja Cvetka ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Cena 580,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033. Sozne različnih mišljeni Pred. dnevi so v Ljubljani ustanovili socialno zbornico Slovenije, ki bo skrbela za povezanost, razvoj in strokovni dvig socialnovarstvene dejavnosti v naši državi. Na ustanovni skupščini socialne zbornice, na kateri so za predsednico skupščine izvolili Zoro Tomič, so si med nalogami zastavili tudi to, da sprejmejo poseben kodeks etike za delavce s tega področja, da poskrbijo zanje za stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje, da rešujejo različne ugovore in podobno. V Sloveniji smo razvili takšen sistem socialnega varstva, ki se v marsikaterem pogledu lahko primerja s sistemi socialnega varstva razvitih držav. Lahko smo zadovoljni predvsem s številom ustanov, ki delujejo na področju socialnega varstva, s številom zaposlenih delavcev na tem področju, pa tudi z novimi oblikami dela, ki so se razvile v zadnjih desetih letih. Še zmerom pa je najti na tem področju kopico pomanjkljivosti, ki ovirajo nadaljnji razvoj. Po mnenju prof. Bernarda Stritiha z Visoke šole za socialno delo se danes še ni uveljavila zavest, da smo vsi potencialni uporabniki storitev socialnovarstvenih služb. Tudi zavest, da moramo vsi prispevati k financiranju teh služb, se še zmeraj kaže v premajhnem obsegu, pogosto pa tudi v zelo grobih oblikah, denimo kot pavšalno stališče, da je treba omejiti porabo. Naš sistem socialnega varstva je še vedno polovičen, saj so dobro razvite in organizirane predvsem strokovne službe, ki so se v preteklosti razvijale ob naslanjanju na državo. Razvoj organizirane dobrodelnosti je bil povsem blokiran, prostovoljno delo in medsebojna pomoč pa nista dobivala zadosti spodbud s strani države in stroke. Tako je področje dobrodelnosti in prostovoljnega dela še vedno premalo razvito in premalo se še zavedamo nujnosti razvijanja teh dejavnosti. Prihodnja vizija socialnega varstva pri nas je v razvijanju takšnih strokovnih služb, ki bodo sposobne uporabljati tudi najbolj pretanjena spoznanja znanosti in ki bodo znale prisluhniti človeku kot posamezniku in njegovim posamičnim željam. Zato bo treba predvsem razvijati posebne oblike pogovarjanja med ljudmi kot posamezniki, med ljudmi kot člani družbenih skupin (generacijske skupine, skupine obeh spolov, narodnostne skupine, interesne skupine) in med strokami. Bistveno vprašanje je torej, kako se učiti videti in sprejemati drugega v njegovi drugačnosti. Namen sožitja različno mislečih ljudi ni le medsebojna strpnost, ampak si je treba prizadevati za harmonizacijo oziroma uglaše-nost različnih mišljenj. Prihodnost torej zahteva takšno socialno varstvo, ki bo strokovno dobro razvito, hkrati pa bo dajalo svoj prispevek k novim, drugačnim odnosom med ljudmi. Gre skratka za celovitost medsebojnih odnosov na vseh področjih, pa tudi za novo kulturo medsebojnih odnosov med velikimi in malimi narodi, med vernimi in nevernimi, levimi in desnimi in podobno. M. F. »Ne skači v neznano« - je naslov najnovejše akcije, ki jo vodita UZR Soča Ljubljana in Inštitut za varovanje zdravja. Število poškodb vratne hrbtenice in hrbtenjače pri skoku na glavo v vodo neznane globine ni veliko, so pa usodne. Poškodovanec lahko ostane nepokreten za vse življenje, vezan na invalidski voziček, odvisen od nege drugih. Število teh poškodb je moč zmanjšati le z vzgojo plavalcev, predvsem mladih. 14 TE 10. junija 1993 RAZUM IN SRCE I Svoboda na barikadah Pred leti sem, delujoč za demokracijo v demokraciji, pristal na zavodu za zaposlovanje. Letos, kot trenutno kaže, se utegne zgoditi, da sin v imenu demokracije in pravice ne bo mogel opraviti mature ali zaključnega izpita. Hkrati se je ob znameniti četverici, ki ima vse in edina zasluge za demokracijo, zbralo nekaj njihovih najbolj zvestih privržencev iz časov Odbora, vendar javno o demokraciji niso rekli nič. Ni več časa kislih kumaric, je le čas afer in vse bolj mi stopajo pred oči besede italijanskega voditelja, ki mi je po volitvah čestital za demokratičen parlamentarni sistem in dodal: »Vedi, vaši ,ta glavni‘ že imajo avtomobile in vile in vikende, zdaj boste morali to plačati najmanj vsaka štiri leta.« Tako je to in takšna je cena demokracije. Gospod obrambni minister nas po hitri poti vodi v Nato, da bi si tako povečal ugled in menda našo varnost. Ta isti Nato pa dokaj mirno gleda klanje v Bosni in Hercegovini, kjer je po apihovsko rečeno zli duh zares ušel iz steklenice in zdaj vsi opijanjeni koljejo poprek. Svet varuje sebe, ko v to morijo ne posega drugače kot s humanitarno pomočjo, kadar mu je to seveda omogočeno. Pamet, poštenje, pokončnost, odločnost, človečnost smo zaprli nekam na rob. V demokraciji, ki je postala strankokra-cija, in neusmiljeno tepta človeka, bolj kot sistem, ki je v imenu človeka nad njim in njemu dela krivico, ni prijetno! Kaj naj pišem, ko socialnodemokratski strankarski prvak pravi, da drvimo v cerkveno državo, ali uredniški kolega, da nastaja korporativizem (beri fašizem), kaj mi pomenijo številna vabila strank in strančic, ko sem vse manj svoboden? Oblast mojega mesta deluje sama po sebi in po svoji volji, v moji občini je enako, krajevne skupnosti ni, hišno samoupravo smo razpustili in ne vemo, kdo in kako nas brez nas upravlja. Na vso srečo vemo, da smo v pomladi, ki se je brez poletja prevesila v jesen, pozimi smo sneg dolžni čistiti sami. Vsaj nekaj kristalno jasnega ob prehodu v zares zgolj meteorološko poletje. Vse bolj vroče bo in na koncu bo svoboda znova na barikadah! Milan Bratec NI DENARJA, JE DENAR Stavkovne zahteve policijskega sindikata pravzaprav sodijo v rubiriko 1400, vsaj glede na to, kdaj smo jih dobili. Ker pa na sosednji strani dokazujemo, da ima (ne le) policijski sindikat več kot prav, vam absurd ponujamo tule: Začetek stavke delavcev ONZRS 1. Stavkovne zahteve: Ustrezno vrednotenje dela, ki ga delavci ONZ opravljajo: - osnova za obračun plač za mesece od junija do vključno septembra v višini 30.600 SIT bruto; - prilagajanje osnove stopnji rasti cen življenjskih potrebščin v državi, kot je uveljavljeno za večino slovenskih delavcev; - regres za letni dopust v višini 60 % povprečne plače v slovenskem gospodarstvu, izplačan najkasneje v mesecu juliju 1993; - tekoče mesečno ugotavljanje, objavljanje in izplačevanje dodatkov in drugih osebnih prejemkov delavcev najmanj v vrednostih, kot jih določa sklep Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije (Ur. 1. RS 22/91). Uresničevanje stavkovnih zahtev ne sme povzročiti zmanjševanje trenutno veljavnih oziroma uveljavljenih prihodkov delavcev ali posameznih kategorij v strukturi njihovih prihodkov. Predstavitev (žal) brez avtorja Založba ČZP Enotnost je (znova) v rekordnem času poskrbela za izdajo nove knjige. Tokrat gre za izjemno pričevanje bosanskega pisatelja, novinarja in diplomata Miroslava Jančiča pod naslovom Glasnik pekla. Zadnji jugoslovanski veleposlanik v Gani se je v času, ko so vsi normalni ljudje poskušali pobegniti iz sarajevskega pekla, po čudnih poteh poskušal prebiti v oblegano mesto. Ob tej odisejadi opisuje tudi vso tragedijo, trpljenje, pomanjkanje in iznajdljivost največjih junakov - prebivalcev Sarajeva, mesta, ki ga - kot je na tiskovni konferenci povedal književnik Josip Osti - napadajo in branijo književniki. Knjigo je prevedel Vilko Novak, dokumentarne posnetke pa je prispeval Zvone Šeruga. ODLOČITVAMI NAROČILNICA 3. Kraj zbiranja udeležencev stavke: v delovnih enotah oziroma na delovnih mestih, v skladu s stavkovnimi navodili PSS. 4. Stavkovni odbor PSS vodi stavko in zastopa interese stavkajočih delavcev. Deluje na sedežu PSS v Ljubljani, Štefanova 2. 5. Sklep velja z dnem sprejema. Proti obubožanju delavcev V pogajanjih z vlado Republike Slovenije za sklenitev kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti smo sindikati podpisniki že predlagali nižje vrednosti osnove za obračun plač (28.000 SIT) in regresa za letni dopust (36.000 SIT). V primeru sklenitve omenjene pogodbe pristajamo na navedene nižje vrednosti. 2. Čas začetka stavke: torek, 22. 06. 1993, ob 10.00 uri. Politika vlade Republike Slovenije pri urejanju plač delavcev organov za notranje zadeve vodi v zadnjem letu dni v njihovo obubožanje; - protizakonita zamrznitev osnove za obračun plač v mesecu juniju 1992; - določanje in izplačevanje plač od junija do decembra 1992 v vrednostih, ki so bile nižje od zakonitih za 12,5 do 24 odstotkov; - vztrajanje pri nezakonitih osnovah kljub odločbi ustavnega sodišča v jeseni 1992; - pristanek na postopno j2' plačilo zakonito pripadajo01*1 razlik plače za sedem mesecev leta 1992 šele v januarju le*.oS ob napovedani stavki policij' skega sindikata; - v parlamentu dosežen3 sprememba zakona, ki je v ja' nuarju 1993 znižal osnovo 23 ^ plače za 23,3 odstotka; - v parlamentu dosežen3 p zamrznitev plač na osnovi, ' je bila za 5 odstotkov nižja °° zajamčene plače; - predlagana osnova 23 plače aprila letos, v začetku pogajanj za kolektivno P6' godbo, v nespremenjeni vred' nosti (23.833 SIT bruto), kar j« še vedno 5 odstotkov manj k° zajamčena plača, 16 odstot' kov manj kot 80- odstotna in 33 odstotkov manj kot 100 odstotna izhodiščna plača po kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Gradbinci — ljubiteljski slikarji V preddverju velike sejne dvorane doma sindikatov v Ljubljani so razstavljene slike, ki so jih ustvarili udeleženci likovne kolonije v Velenju. V koloniji, ki je konec maja potekala v okviru dnevov gradbincev, je sodelovalo osem ljubiteljskih slikarjev, zaposlenih v gradbenih delovnih organizacijah. Slika: Sašo Bernardi Za policijski sindikat in 23 njegove člane je takšno reali)0 in celo nominalno zniževanj6 plač nesprejemljivo, saj delodajalec ne nudi drugih načinov, ki bi omilil zniževanj6 standarda, hkrati pa z zakonom prepoveduje opravljanj6 drugih del, s čimer bi si delavci lahko povečevali svoj6 prihodke. Stavkovne zahteve ne pomenijo povišanja plač delavcem organov za notranje zadeve, temveč le delno uskladitev z že pripadajočimi in v tem letu izplačanimi vrednostmi- • Pred spremembo zakona o delavcih v državnih organih januaija letos je bila za december 1992 in januar 1993 osnova za plače 30.236 SIT. • Izplačane osnove za plače (tekoča vrednost osnove in razlika osnov iz leta 1992) s° v prvih petih mesecih letos v povprečju znašale 31-663 SIT. Do januarske sprememb6 zakona je bila osnova za plač6 določena v višini 50 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu. Zahtevana osnova 30.600 SIT pomeni 47 odstotkov zadnje znane povprečne plače v gospodarstvu, zadnji vladni predlog, 26.000 SIT, pa samo 40 odstotkov. Zdravko Melanšek, Predsednik Psi Zapisi iz sarajevskega pekla, agonija glavnega mesta BIH, kot jo doživlja in opisuje Miroslav Jančič. Pravnik, novinar, kulturnik, romanopisec in dramatik. Na začetku bosanske drame še jugoslovanski veleposlanik v Gani, zdaj tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva BIH, opisuje pustolovsko vračanje v rodno Sarajevo. Vsa tragedija in trpljenje Sarajevčanov v iskrenih, živih literarno reportažnih zapisih. Dokumentarnost akterja in priče sarajevskega peklenskega plesa, pomanjkanja, lakote, granat, ostrostrelcev. Vsak dan soočen s smrtjo, a zvest svojemu mestu v novi knjigi naše založbe GLASNIK PEKU Knjigo bogatijo dokumentarni posnetki Zvoneta Šeruge. Za 1.850 SIT jo lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana. Dalmatinova4, telefon 061 321-255, 110-033. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo & Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:___ izvod(ov) knjige PRED USODNIMI izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA. Naročeno pošljite na naslov: ------------------------------------ Ulica, poštna št., kraj:........................................... Ulica, poštna št., kraj:. Datum:___________________ Ime in priimek podpisnika: Podpis naročnika:. 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. kupec bom poravnal po povzetju 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Naročeno dne: . Podpis naročnika 10. junija 1993 RAVBARKOMANDA nd prizor: Najprej spuščena zapornica, ki smo jo lahko dvignili, kmalu a njo druga, ki smo jo morali preskočiti, levo, desno, naprej, nazaj divji 1°zd, zatem sanjski prizor... „ Denarja ni za investicije. Ni ga za zdravstvo, ni ga za šolstvo, ni ga za ceste in ni ga za plače. Še za marsikaj orugega ga ni. Slovenska vlada je bila prisiljena ugrizniti v kislo jabolko javnega dolga. Da bi zajeli sapo in preži-Veli. Po drugi strani pa spet je denar za vnanji blišč Novonastale države. Za ministrske avtomobile, za repre-*entančne objekte. Ali Slovenija postaja Potemkinova vas? . Pel odgovora ponuja priču-Joca reportaža. Njen začetek i® Prav osupljiv. Kličem neko številko v Kočevski Reki. Na Nvugi strani se nekdo oglasi: ”^a, vadbeno-oskrbovalni Reuter Gotenica. Koga želite?« Preblisk v možganih. Spom-Oim se glasnih sumov članov sveta KS Kočevska Reka, da so vse pomembnejše telefon-ske številke na nekdanjem območju v Kočevski Reki prislu-skovane. Vprašam kar naravnost: »Ali prisluškujete?« Glas na drugi strani žice se zmede. .‘edi tipično policijsko vpra-sanje: »Kdo pa kliče?« Povem Naravnost in oni začne nekaj Goljati, da ne ve za nikakršno Prisluškovanje. Zahvalim se P vljudnost in odložim slušalko. Izvedem manever in P'vično dobim želenega sogovornika. Z njim se dogovorim 5§olj za uro najinega srečanja. P temi ne črhnem nobene. On Udi ne. Mislim pa si: »J... ti ako demokracijo!« ^rinc na belem konju v Sredi goteniških gozdov. '-loveka navdaja čudna tes-Noba. Bilo je po nevihti s točo. pbčutje se spaja z gozdno 6rno, ki jo zapolnjujejo so-Parne meglice. Terenski avto Premaguje ozko vijugasto in ^drapano gozdno cesto. Bolje: Pot. Nebo zakrivajo krošnje JNogočnih kočevskih dreves, p kjer znamenj civilizacije. °tem pa kar naenkrat. Pred avtom rampa. Spuščena in žarenj ena. Ustaviva in izstopna. Pot mimo rampe nadaljujeva peš. Hodiva po ravni Poti. z vsake strani pa sto-etne bukve, smreke... Kot da Dl bila v neokrnjenem narod-6etn parku. Na koncu poti Drugi prizor: Na gradiču iz sanj vdolbina, namenjena materi božji, DE lahko vanjo postavi le investitorja. svetloba. Spešiva korak. In potem, kot v pravljici: pred nama je stal grad iz sanj. Kot v pravljici o Trnuljčici. Žal ni bila pravljica. Bil je res grad. Pravijo mu grad Strmec. V njem nikoli ni živela začarana deklica. Princ na belem konju pa je vseeno prišel. Po več kot 50-tih letih... Grad ali bolje rečeno lovski dvorec sva našla v fazi intenzivne obnove. Povsod okoli naju gradbeni material, opeka, deske. Že prvi pogled nama govori, da dela potekajo po projektu, ki ga je naredil vrhunski arhitekt. Le kdo je to? Nova streha z vsemi potrebnimi spremljajočimi elementi in opeko etnološke vrednosti pričata o širokopoteznosti investitorja. Natančno izdelan pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgoi mivega na Dolenjski li krajini, Posavju, čevskem in drugod, • Piše preprosto, razi in kratko, • da> vsem svojim bi možnost, da v njem 'ujejo, • nudi nešteto možno oglaševanje, •je glede na obseg vsemi podobnimi ča najcenejši 68000 Novo mesto tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898 Gotenica: Skrivnostna obnova Auerspergerjevega gradu Strmec LOVSKI DVOREC ZA POLICIJSKO SMETANO velb nad grajskim hodnikom o tem ne dopušča nobenega dvoma. Podobno velja za druge renovirane elemente. Od sogovornika zvem, da je lovski dvorec postavil leta 1939 grof Karl Adolf Auersperg. Gospod ima danes 80 let in živi na Tirolskem. Spomini na mlada kočevska leta ga vsako leto petkrat ali šest- obnova dvorca ni skladala z njegovo razredno delavsko politično naravnanostjo. Dvorca se ni pritaknil. Minilo je 45 let in soegrofje so se morali posloviti. Rampe so se dvignile, kočevski gozdovi so se odprli. Vsaj mislili smo tako. In smo- se zmotili. Soc-grofovski sindrom je imel globlje korenine, kot je bilo Grad Strmec tiči v objemu domala 10.000 hektarov gozdov, ki so pod ingerenco ministrstva za notranje zadeve. Glede na to, kako je zastavila nova »demokratična« oblast (o tem smo pisali že v prejšnji številki), vse kaže, da se ministrstvo za notranje zadeve iz teh gozdov ne misli posloviti vsaj še novih 45 let. Obnova Tretji prizor: Nekoč od gospode za gospodo, dandanašnji od davkoplačevalcev za jaro gospodo. Odkod denar? Ker je na dlani, da policijske uniforme, pištole, kalašni-kovi in kar je še te krame ne gredo ravno vštric z razvojem turizma, nam obnova lovskega dvorca lahko govori samo nekaj: ministrstvo za notranje zadeve gradi reprezentančni objekt izključno zase. Za smetano nove elite. Nekateri pomenljivi dogodki v minulih dveh letih v Gotenici nam zelo jasno govore, da se nova elita zaveda minljivosti življenja, ki slej ko prej terja zamenjavo teniškega loparja z lovsko puško. Sicer pa, če se motim, naj mi kdo pove, v čem bi se gospodje z notranjega ministrstva lahko urili v takšnem reprezentančnem objektu, v kakršnega raste Strmec? Zgodba se zapleta z novimi vprašanji, ki jih bo nekdo vsekakor moral pojasniti. Kdo in kdaj je sprejel odločitev o tem, da se obnovi omenjeni dvorec? Kako in iz katerega fonda je finančno podprl to investicijo? Kot je meni znano, notranje ministrstvo nenehno tarna nad drastičnim pomanjkanjem investicijskih sredstev. In res: v mnogih slovenskih mestih se policisti stiskajo v starih in neustreznih prostorih, ki bi jih bilo treba nujno Četrti prizor (kombinacija dveh posnetkov): Temelji za poletni vrt in bazen že čakajo. krat zapeljejo v goteniške gozdove. Na lov. Je gradbeni inženir in projekt lovskega dvorca je naredil sam. Škoda, da je ministrstvo za notranje zadeve hitelo in bržda arhitektu odtinflo težke denarce. Grof Auersperg kani ob vnovičnem prihodu na Kočevsko prinesti s seboj kompletno projektno dokumentacijo, ki tiči že nekaj desetletij v nekem avstrijskem muzeju. Pravljica se tu zlagoma končuje. Socgrofovski sindrom Pozoren pogled na dvorec in njegovo okolico govori, da je dvorec le en objekt, ki ga predvideva projekt. Poleg njega so že narejeni temelji za grajsko pristavo. Malo dlje od nje nama večja štirikotno zabetonirana jama s stopniščem govori, da je to bazen. Se malo naprej in desno od njega je obzidana dolinica s stopnišč-nim vhodom. Tu si je grof zamislil svoj letni vrt. Fantastično. Iz dolinice se dvigujejo meter debele smreke in druga drevesa. Auersperg nikoli ni končal zastavljenega projekta. Prehitela ga je druga svetovna vojna. S Kočevskega so ga v svet pognali dogodki po njej. Zamenjali so ga socialistični grofje. Maček ni imel ali posluha za estetiko ali se Peti prizor: Okus pa imajo, vsaka čast!!! videti. Za očeti so prišli sinovi. Nekdanje komuniste so zamenjali nekdanji skojevci in prenovljenci. Začelo se je vse znova. Nova elita je začela graditi svoj image. Ta se ni skladal s primitivnimi Mačkovimi lovskimi kočami. Hoteli so nekaj več. To so našli v gradu Strmec. Do tu vse lepo in prav. Noben normalen človek ne more imeti nič proti temu, da so se najvišji republiški policaji odločili obnoviti ta dvorec. Pri vprašanju načina, smotra in obče narodnogospodarske koristnosti te gradnje pa se zatakne na vsej črti. Auerspergovega dvorca je v polnem kontekstu te ugotovitve. In že smo pri bistvenem vprašanju: zakaj se je ministrstvo za notranje zadeve odločilo renovirati Strmec? Da bi pomagalo razvijati slovenski turizem? Mogoče so se po kakšni policijski glavi v resnici motale takšne misli, ki pa se ne skladajo z nobenim doslej objavljenim gospodarskim programom. Hočemo reči: doslej v nobenem dokumentu nismo zasledili, da bi bil eden od nosilcev razvoja slovenskega turizma policijski resor. Pomeni, da tiči zajec v drugem grmu. preurediti ali zgraditi nove objekte na novih lokacijah. Toda za to ni denarja. Policijski sindikat s svojimi zahtevami nenehno dokazuje, da imajo policisti (pre)majhne plače. Od kod torej denar za obnovo reprezentančnega dvorca? Je s to gradnjo seznanjena slovenska vlada? Nov zaplet. Policisti, še zlasti tisti iz njihovih najvišjih vrhov, naj bi bili varuhi zakonitosti. Pa ja menda niso šli v črno gradnjo, vredno nekaj milijonov mark?! Kot smo obveščeni, jim s kočevske občine nihče ni dal lokacijskega in gradbenega dovoljenja. O tej gradnji ni razpravljal noben organ te občine niti krajevne skupnosti v Kočevski Reki. Je mogoče, da je ministrstvo za notranje zadeve pridobilo ustrezno gradbeno dokumentacijo na republiški ravni? Ali minister Jazbinšek ve zanjo? To je le nekaj vprašanj, ki jih je navrgel naš obisk skrivne obnove javnosti skrivnostno neznanega dvorca Strmca. Priznam, da se ne skladajo z mojimi pričakovanji novih demokratičnih časov. Zato še tembolj nestrpno čakam na javna pojasnila ministrstva za notranje zadeve in slovenske vlade. Ivo Kuljaj 16 HAHAHA../ TILE ITALIJANI JO PA RES POSREČENI../, POVSOD IMAJO , MAFIJO..' mm Horoskop ?? Nasprotno mnenje Naglo prebujajoča se narodna zavest, ki se je začela kljub represivnemu aparatu Metternichovega absolutizma vse bolj širiti po Avstriji, je napovedovala konec večnacionalne države. Tako so že na polovici 19. stoletja nekateri narodni buditelji sanjarili o odcepitvi, od Avstrije in ustanovitvi samostojnih držav. Leta 1848 seje v revolucijski pomladi narodov za hip zazdelo, da bodo njihove želje uresničene. Vendar pa so njihove upe pokopali avstrijski vojskovodje, ki so te vstaje zadušili, in sicer grof Radetzky vstajo Italijanov, knez VVindschgraetz vstajo Čehov in hrvaški ban Jelačič vstajo Madžarov. Manjša gibanja pa so zatrli poveljniki lokalnih sil represije. Na Češkem so razočarani narodni buditelji vse bolj sanjarili o izgubljeni priložnosti, nekateri drugi pa so bili prepričani, da stvar še ni dozorela. Bali so se namreč, da bi samostojna češka država kaj hitro postala plen nenasitne ruske in pruske hegemonije in bi bili tako še na slabšem, kot so bili v Avstriji. Vodje te druge, precej manjše skupine je bil češki zgodovinar, estet in kritik František Palacky, rojen 14. junija 1798). Bil je tako zelo prepričan o svojem prav, daje, čeprav mu je to prineslo velike preglavice v vsakdanjem družbenem življenju, glasno izjavljal: »Če Avstrije ne bi bilo, bi jo morali zaradi Slovenov ustvariti.« V tem tednu so se rodili še angleški dramatik Ben Johnson, nemški skladatelj Richard Strauss, irski pesnik VVilliam Butler Yeats, finski atlet Paavo Nurmi, norveški skladatelj Edvard Grieg, italijanski pesnik in pisatelj Giovanni Boccacio, ruski skladatelj Igor Stravinski, slovenski slikar Ivan Grohar in slovenska pisateljica Vida Taufer. Deni Ivan Bizjak, minister za notranje zadeve, je na seji kočevskega izvršnega sveta na temo »Gotenica - vračanje v preteklost?« dejal, da je treba za nazaj potegniti črto. Modro! V zastavljenih »Spominih na krščansko-demokratsko prihodnost« morebiti ne bi bilo odveč, če bi minister poskrbel, da vse pomembnejše telefonske številke v Kočevski Reki ne bi bile zvezane s policijskim vadbeno-oskrbovalnim centrom v Gotenici. Policijski resor so po zadnjih volitvah res dobili krščanski demokrati, toda tehnika je ostala - komunistična!! ! Bizjaka to očitno preveč ne moti. Omejcev protest Alojz Omejc, predsednik ROS tekstilne in usnjarsko-predelo-valne industrije, je obsodil prodajo Tekstilindusa tujcem. Hkrati je zahteval, naj zaposleni enakopravno sodelujejo v procesih lastninjenja, naj pristojni razveljavijo družbeno škodljivo prodajo kranjskega podjetja in naj dobe prednostno nakupno pravico domače pravne osebe. Stvar je čisto preprosta: vsak član svobodnih sindikatov bi moral prispevati 13,3 DEM in Tekstilindus bi bil naš. Dokler Omejc ni sposoben izpeljati takšne akcije, so vsa protestna pisma kot bob ob steno. Enako velja za kranjskega župana Vitomirja Grosa. NAJPOMEMBNEJŠA STRAl Zlobčeva bojazen Zupanove želje Marjan Zupan, ovenela marjetica nekega sindikata, mi je zadnjič očital grizoč, žolčen, rotwe-ilerski stil. Njegovemu predlogu, da bi ga izboljšal s kakšno rožico ali drugo lepo besedo, se skoraj nisem mogel upreti. Milo me je tudi poprosil, naj bi njegove delodajalce alias gospodarje obravnaval v duhu novinarske etike. Takoj ustrežem: sem nekemu hudiču rekel hudič in sem videl hudiča. Pa bi rotvveiler, kakršen sem, tudi to še nekako prebolel, če ne bi name bevskal še neki pinč. Po službeni dolžnosti, čakajoč na svojo koščico. Aport! Pikice za hlapcem so s tem, izpolnjene. Neki rotweilerski Kuli Jaša L. Zlobec, poslanec LDS in član komisije za nadzor var-nostno-obveščevalnih služb, je dejal, ima zgodba Miha Brejca in Igorja Bavčarja en sam namen: »uničiti« varnostno-preiskovalno službo! Ti bogca: si zamišljate, kakšna družbena škoda bi nastala? Ostali bi brez unikatnega eliksirja, s katerim naši politiki napajajo vse bolj obubožane in črnoglede Slovence. Si lahko predstavljate kakšna katastrofa bi nastala, če ne bi prisluškovali Cirilu Zlobcu, če se ne bi publiciral udbovski dosje Miha Kozinca, če bi slučajno ostali brez razvpitih afer HIT, VIS, za kar gre vohljačem poleg rednih plač še denar iz tajnega in od nikogar nadzorovanega fonda? Konec koncev bi ostali brez Janševih bestselerskih Premikov in mnogih drugih podobnih izdelkov, ki vse bolj opazno krepijo naše narodno gospodarstvo. Humoreska Sveti Ahac in pir »Greste 22. junija na Hrvaško?« je nepričakovano vprašal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je kot navadno posedal za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in pil svoje pivo. - Ali mislite na dopust? smo vprašali. »Kakšen dopust!? Na proslavo vendar.« - Kakšno proslavo pa imajo Hrvatje 22. junija? - »Ne Hrvatje, predvsem Slovenci. To je dan svetaga Ahaca!« - Kaj pa zdaj mešate še vero v to? »Nikakršne vere. Samo zgodovino. Ali sploh ne veste, da je 22. junija leta 1593 slovenska vojska premagala turško vojsko pri Sisku.« - Ali ni to hrvaška zmaga? »A vidite, kako slabo poznate zgodovino. Jedro zmagovite vojske je bilo sestavljeno iz kranjskih vojakov, ki sta jih vodile vitez Adam Ravbar in Andrej Turjaški. Del te vojske so sestavljali tudi Štajerci, del pa Hrvatje. Glavnina je torej bila slovenska. To je v nasprotju s srbskim proslavljanjem kosovske bitke, I1 kjer so bili Srbi poraženi, prava slovenska vojaška zmaga, saj so | bili takrat muslimani ustavljeni in potlej dolgo časa niso več rinili naprej k slovenskim mejam...« - Rekli ste muslimani. Ali ne spominja to malce na današnje razmere v Bosni? »Seveda, saj je takratno turško vojsko vodil Hasan paša Predo-jevič. Mislim, da je očitno, da je to bil ’naše gore list’, kot bi to še do včeraj imenovali.« - Ali hočete reči, da so Slovenci že pred štiristo leti imeli kaj zoper naše južne brate? »Jaz bi rekel narobe. Da so pred štiristo leti naši južni bratje imeli nekaj proti Slovencem.« . - In proti Hrvatom! »Ja, to je pa vprašanje! Težko bi bilo reči, kaj je bil Hasan paša Predojevič po rodu. Srbi trdijo, da so vsi bosanski muslimani pravzaprav islamizirani Srbi, Hrvatje pa trdijo, da so vsi Bosanci nekoč bili Hrvatje. Kaj je bil Predojevič, ne vem, vem le, da ni znal plavati in je skupaj z večino svoje vojske uonil v Kolpi, kamor so ga nagnali Slovenci.« - Ja potem pa ni preveč priporočljivo iti v Sisak na proslavo, kajti Hrvati bodo najbrž hudi, če smo jim že takrat utapljali bosanske brate. »Ah, zoprnost bo drugačna. Hrvati bodo zagotovo to bitko slavili kot svojo zmago in Slovenci bi na proslavi samo motili to hrvaško zmago.« - No, torej potem imamo vzrok, da ne gremo na Hrvaško, že zaradi dobrososedskih odnosov, ali ne? »Ja, jaz bom vseeno Šel. ■ Če proslavljamo vsako puškarjenje med drugo svetovno vojno, bom pa jaz proslavil tudi to 400-letnico, ko smo naklestili 20.000 bratskih Turkov. Samo en problem je.,.« - Kakšen? »Kako bom na proslavo prešvercal kišto pira. Veste, prepričan j sem, da so tudi Slovenci imeli pred štiristo leti pri Sisku svoj domač pir. In če jaz kaj Slovence poznam, so se borili do zadnje kapljice svojega pira. Saj veste, kakšna škoda bi bila, Če bi pir padel v nevemiške roke.« Bogo S