CELOVEC ČETRTEK VESTNI! Bo vladi uspelo speljati __ pokojninsko reformo? SIMPOZIJ O BIOKMETOVANJU Kakovostna živila, nega okolja in enotni standardi 'TF E LANI sklenjen varčevalni Km paket vsebuje tudi prihranke pri pokojninah državnih uradnikov. Pogajanja, ki trajajo že vse leto, pa niso pripeljala do sporazuma. Sindikat uradnikov je zavrnil pokojninsko reformo, vladni predstavniki pa so izjavili, dajo nameravajo na vsak način izpeljati in kljub razkolu predložiti predlog o reformi kot načrtovano parlamentu v obravnavo. Pred vrati je hud konflikt, ki bo vsekakor bistveno obremenil delo vladne koalicije. Uradniki hočejo na vsak način obdržati pravico do pokojnine v višini 80 odstotkov zadnje plače, medtem ko vlada predlaga - tako kot pri drugih po- Slovenščina v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je v torek sprejel spremembo poslovnika in s tem odprl možnost uporabe jezikov manjšin pri svojih zasedanjih. Poleg Slovencev bodo svoj jezik v deželnem svetu lahko uporabljali tu^i Furlani in tudi pripadniki nemške manjšine, kolikor bodo imeli svoje predstavnike v svetu. Predlog je vložila Severna liga, podprl pa jo je predstavnik prenovljenih komunistov. klicih - izračun pokojnine s pomočjo povprečja v določenem času. Tako povprečje bi seveda pomenilo bistveno manjše pokojnine uradnikov, vendar tudi drugi uslužbenci, delavci in kmetje prijemajo pokojnine, izračunane na povprečju, ki ga predvideva splošni zakon o po-kojniskem zavarovanju. V sklopu varčevalnega paketa bodo morali praktično vsi plačevati več za zavarovanje, pokojnine pa bodo nekoliko nižje. Vzroke je treba iskati v vedno bolj »stari« družbi; povprečna življenjska doba se veča, otrok oziroma novih zaposlenih, ki bi vplačevali v skupni pokojninski lonec, pa je vedno manj. Avstrija seveda ni osamljen primer, primanjkljaji v pokoj-niskem skl.adu trkajo na proračune večine evroskih držav. Pretekli teden je na gradu Hrastovica potekal 1. Alpe-Jadran simpozij ekološkega kmetovanja, ki sta ga priredila koroški Podeželski izobraževalni inštitut in biološko kmetovalno združenje »Ernte für das Leben«. Z več kot 19.000 biokmeti-jami na skupni površini 300.000 ha (ali 12 odstotkov celotne donosne površine) je Avstrija na prvem mestu ekološkega kmetovanja v EU. Vzrok za to so od 1. 1991 dalje pospeševalni ukrepi in ugodni pogoji za ekološko kmetovanje. Največ biokmetij je na Tirolskem, Salzburškem in na Štajerskem, letni porast pa znaša približno 1.000 obratov. Začetki v Sloveniji Po popisu leta 1991 je v Sloveniji 156.549 kmečkih gospodinjstev, od teh je 111.951 kmetij. Med kmetijami je 21,3 odstotka čistih, 49,8 odstotka mešanih, 19,2 odstotka dopol- nilnih in 9,7 odstotka ostarelih. Delež čistih kmetij pa je bistveno večji v višinskih območjih. Po oceni ministrstva za kmetijstvo in prehrano je ekološka pridelava hrane ena od možnosti zagotavljanja dohodka na kmetijah. Ob upoštevanju značilnosti kmetijstva v Sloveniji ter trendov v sosednjih državah ocenjujejo, da obstajajo realne možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva v povezavi z dopolnilnimi in dodatnimi dejavnostmi prebivalcev na podeželju. Na osnovi raziskave bo v prihodnosti mogoče preusmeriti v ekološko pridelavo in zagotoviti obstoj 10 odstotkov kmetij. Tudi v Sloveniji bodo morali, po zgledu sosednjih držav (Avstrije), s podobnimi pogoji za kmetovanje uvesti državne stimulacije za ekološko kmetovanje in neposredna plačila za opravljanje vloge varovanja okolja. Zal pridelovalci v Sloveniji, ki kmetujejo po načelih ekološke pridelave hrane, pridelkov in proizvodov ne morejo prodajati kot ekološko pridelano hrano, ker še ni sprejeta zakonodaja, ki bi določala pogoje ekološke pridelave, predelave in trženja, določala kontrolno službo in zaščitne znamke. Trenutno pa delujejo na področju biokmetovanja nekatera društva in združenja, ki opravljajo pomembno vlogo pri osveščanju pridelovalcev in potrošnikov ter pri ustvarjanju javnega mnenja o problemih varovanja okolja. Sodelovanje V delovnih skupinah so se domenili o skupnih prireditvah, kot je bil 1. Alpe-Jadran bio-praznik na Novem trgu, o potrebi delovne skupine pridelovalcev, predelovalcev in potrošnikov ter za skupne sestanke in srečanja pri načrtovanju enotnih standardov in lobiranja PREBLISK Iz vsebine: KOROŠKA - NOVIGRAD O izletu bralcev SV Tudi letos je bil izlet bralcev našega časopisa velika uspešnica. Stran 4 GRADIŠČANSKA -KOROŠKA Gostovanje Hatskega tria Na Koroškem so gostovali glasbeniki iz Gradiščanske in »prinesli« pokazat, da imajo tudi druge manjšine v Avstriji razvejano kulturno dejavnost. Str. 5 DUNAJ Predstavitev Borisa Pahorja Boris Pahor, tržaški pisatelj in prešernov nagrajenec, je predstavil svojo novo knjigo na Dunaju. Str. 5 ■ Pa smo si spet oddahnili, kot vsako leto. Deseti oktober je za nami in okrog tega datuma je vzdušje v deželi vselej sila neprijetno. Politiki, ki sicer med letom iščejo besede sprave, sožitja, ki skušajo v novi Evropi veljati za široke in tolerantne, se čutijo doline, da oddajo svoj tribut nestrpnežem v deželi in oktobrski domovinski zvestobi. Slovenci in Slovenke si vsako leto oddahnemo, ko je praznik mimo. Provokacij, ki jih politiki krče\nto iščejo za ta dan, je vedno manj. Če drugega ni, se pa uporabi miroljubno demonstracijo za dvojezične table, pa naj je bila uspešna ali ne. V toliko ima Zer- natto prav, da ni bila »o pravem času«. Gospod glavar naj povedo, kateri datum je pravi, pa bomo rade volje prišli še enkrat, samo da bo pomagalo! Uporabiti 10. oktober za napade na manjšino in sosednjo državo je seveda udarec pod pasom in nikakor ni v smislu »skupnega praznovanja«, ki si ga večinski narod menda tako goreče želi. Še veliko 10. oktobrov bo moralo miniti, da si manjšina ne bo več morala oddihovati. Deželni glavar je raje oportunist kot vz.or. Kot tak bo šel v Zgodovino, ali pa še to ne. S. W. Slovenija v Varnostnem svetu Pretekli torek so predstavniki okrog 170 držav članic Organizacije združenih narodov na tajnem glasovanju z dvotretjinsko večino Slovenijo izvolili za nestalno članico Varnostnega sveta. Za Slovenijo je glasovalo kar 140 držav. Tako bo v letih 1998 in 1999 ob stalnih članicah (ZDA, Rusija, Francija, Anglija in Kitajska) soodločala o vseh pomembnih vprašanjih miru v svetu. Poleg Slovenije so bile za dvoletni mandat izvoljene še štiri države. To veliko priznanje Sloveniji je po izjavi predsednika Kučana izraz ugleda, ki ga je Slovenija dosegla v borih šestih letih samostojnosti. Tekmica Slovenije za članstvo v VS, Makedonija, je prejela le trideset glasov. Za včerajšnje volilce? I\M NADINA me je 1WM. ob demonstraciji spraševala, kaj si mislim o celi zadevi. Kaj naj rečem? Zahteva je pravilna, dvojezične table, ki bi morale stati, ne stojijo in tudi tu se ponavlja priljubljena koroška igra namiznega tenisa. Problematiko se poriva z mize na mizo, od zveze na deželo, od dežele na občino in spet v nasprotno smer, samo tabel ni. Vendar preveč srečna s to demonstracijo, kot tudi precej mladine, ki je nosila table, nisem. Prirediteljem je treba tudi javno izreči kritiko, čeprav tvegam, da me bodo ozmerjali z narodno izdajalko. Je bilo res to treba prirediti prav za ta zoprni praznik, ki vsako leto na novo buri in razdvaja duhove? Bi ne bil državni praznik primernejši? Ampak s tem naj se ukvarjajo prireditelji. Verjetno je demonstracija najbolj prav prišla abwehrkempferjem, ki so imeli za svojo prireditev vsaj aktualno temo, sicer bi morali spet napadati samo EU in Slovenijo. Bolj narobe je, da je bila demonstracija pripripravljena zelo površno. Vabilo na druge organizacije (beri ZSO in njej sorodne) je prišlo namenoma tako pozno, da ni bilo mogoče objaviti niti vabila, kaj šele, da bi se lahko aktivno vključile. Samo pojaviti se v medi- jih je premalo za učinkovito narodnostno politiko. In z velikim zadovoljstvom pišejo v NT, da se »ZSO ni vključila«. Toda vsak naj pometa pred svojim pragom. Kje so bili tisti opevani »narodni predstavniki, ki imajo mandat od več tisoč volil-cev«? Pa odborniki EL? Še predsedstvo NSKS ni bilo kaj prida zastopano, da ne govorim o drugih katoliških organizacijah, ki so blizu NSKS. Peščica odraslih, tistih, ki so tudi sicer povsod zraven, je bila tam. Jasno, službe, pa kratkoročnost termina in podobno. Mladino se potisne predse, saj se jo da hitro navdušiti za pravo stvar, posebno Kdo in zakaj ne sodeluje? še, če zato odpade kaka ura pouka (pa še to je šlo precej mimo). In je bila akcija in se dokaže, kdo je tisti, ki kaj dela! Bo še kakšna demonstracija za vrtce? Pa radio in TV? Za izboljšanje dvojezičnega šolstva? Čeprav ni enostavno prirediti demonstracijo, pa jo je vendarle laže, kakor pa se nenehno pogovarjati, pogajati, predlagati, izdelovati spomenice in opozarjati. Rezultatov si želimo oboji, levi in desni. ■ KOMENTAR Sonja Wakounig Demonstracija za dvojezične table pred deželno vlado Pred vhodom v poslopje deželne vlade položene krajevne table Foto: sv Prejšnji teden, dan pred obletnico plebiscita, so štiri organizacije, Narodni svet koroških Slovencev, Enotna lista, Mlada EL in Koroška dijaška zveza pozvale na miroljubno demonstracijo, s katero so želele opozoriti na neizpolnjena določila glede postavitve dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Okoli 150 mladincev in nekaj odraslih je zaneslo v ta namen izdelane table od Mohorjeve do poslopja deželne vlade. Nanti Olip, predsednik NSKS, je predal namestniku direktorja deželne vlade ddr. Karlu An-dervvaldu protestno noto, navzoča pa je bila tudi vodja deželnega biroja za narodno skupnost dr. Marija Novak-Tram- pusch. Spregovorila sta tudi predsednik Enotne liste Andrej Wakounig in predsednica KDZ Olga Zablatnik. Govorniki so vsi opozorili na neizpolnjen manjšinski zakon. Na južnem Koroškem naj bi stalo okoli 800 dvojezičnih tabel, a dejansko jih je nekaj nad 10 odstotkov. Demonstracija je potekla mirno in kakih posebnih provokacij s strani mimoidočih ni bilo. Huda in nesprejemljiva pa je bila reakcija deželnega glavarja Zernatta, ki je demonstracijo označil za akt o nepravem času in jo uporabil za napad na republiko Slovenijo, ki da mora najprej priznati nemško manjšino v Sloveniji in vrniti premoženje. URADNA DEŽELNA PROSLAVA 10. OKTOBRA Zematto zaostruje odnose s Slovenijo AKOR da bi določeni ko- jo, da takšne akcije ogrožajo Trnji vasi, je navzočim politi-IV roški politiki v času okoli enotnost dežele, najbrž že videl kom in domovinsko-brambov- 10. oktobra utrpeli vsaj delno, če že ne kar popolno izgubo razsodnosti, takšen vtis je obiskovalec uradne deželne proslave 10. oktobra moral istega dne dobiti na celovškem pokopališču v Tmji va-si/Annabichl. Iz besed edinega govornika, deželnega glavarja Zernatta, je namreč bilo razbrati, kakor da dežela nima drugih problemov kot zaostrovanje odnosov s koroškimi Slovenci in predvsem z republiko Slovenijo, in kakor da referenduma o skupnifi zimskih olimpijskih igrah leta 2006 nekaj dni poprej sploh ni bilo. V nedeljo, 5. oktobra 1997, so vsi, tudi Zernatto, pozdravljali pozitiven ljudski glas za skupne igre, pet dni zatem pa krepak obrat v politiki. Ali je temu botrovala barva jeseni, ali pa so na obzorju že strahovi pred morebitnim porazom na deželnozborskih volitvah 1. 1998 in si glavar zato skuša zagotoviti podporo nem-škonacionalnih krogov, to naj razsodi vsak sam. Prva tarča glavarjevega gneva je bila mirna demonstracija za dvojezične table v četrtek, 9. oktobra popoldne pred hišo deželne vlade. Zernatto je govoril o gesti z napačnimi vsebinami in v napačnem trenutku. Namesto, da bi priznal (zaradi tega mu ne bi padla krona z glave), da zakon o dvojezičnih napisih in avstrijska državna pogodba nista izpolnjena, je šel v protinapad in hvalil avstrijsko manjšinsko politiko kot nadvse dobro. Uvodno je z ugotovitvi- državljansko vojno. Druga glavarjeva tarča pa je bila Slovenija. Skliceval se je na sklep deželnega zbora, da je pristop Slovenije k EU odvisen od treh zahtev: da morajo pasti avnojska določila, sprejeta leta 1943 v Jajcu, da mora Slovenija priznati staroavstrijce in da je treba rešiti imovinsko vprašanje. Koroški deželni zbor da je te stvari zahteval, tako Zernatto, ker da pri dunajski politiki v teh vprašanjih delna izguba občutka za realnost ni nobena redkost. Na reakcijo iz Slovenije, in to kar precej ostro, ni bilo treba dolgo čakati. Podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik je Zernattove besede ocenil kot premalo premišljene izjave, ki ne koristijo sicer dobrim medsebojnim odnosom, in kot odstopanje od načela vzajemnega reševanja odprtih meddržavnih vprašanj. Zgled šolarjev Zbor šmohorske glavne šole, ki je s petjem olepšal proslavo v skim korporacijam dal bridko lekcijo v domoznanstvu in razgalil njihovo nepoznanje in ne-obvladanje same deželne himne. Po prvi kitici se šolarji niso, kakor je navada pri takšnih proslavah, zmuznili k četrti, v kateri teče kri, ampak so zapeli tudi drugo in tretjo. Nenadoma je uplahnilo petje ostalih navzočih. Politiki, med njimi Zernatto in župan Scheucher, so privlekli liste na dan, s katerih so potem brali besedilo. Med redkimi, ki so obe kitici peli brez »bergel«, je bil predsednik koroškega deželnega zbora Adam Unterrieder. Pri četrti kitici pa so se spet izprsili vsi in peli »Wo Mannesmut...« in »... mit Blut die Grenze schrieb,...« Hajka na partizanske spomenike? Ali moramo v prihodnje pričakovati napade na spomenike antifašističnega upora na Koroškem, proti spomenikom padlih partizanov, ki so se borili proti nečloveški nacistični diktaturi in za demokracijo ter neodvisnost države? Takšno je vsekakor pomembno sporočilo dese-tooktobrske proslave v Borovljah. Govornik Hans Baumgartner je namreč vprašujoče ugotovil, da mnogi ne razumejo, »da v naši deželi še zmeraj najdemo spominska obeležja partizanov«, ko pa na drugi strani že nekaj let neznani storilci skrunijo grobove Korošcev. kfb Deželnemu glavarju se je zdelo prav, da se za 10. oktober profilira s protislovenskimi izjavami DENACIONALIZACIJA V SLOVENIJI Zemljo in gozdove Cerkvi!? ^•LOVENSKA politika je te Jdni ponovno na preizkušnji. Kot kaže, si vodilni koalicijski stranki, to je Liberalna demokracija in Ljudska stranka, kljub nekajmesečnemu usklajevanju, le nista prišli do enotnega stališča glede sprememb denacionalizacijskega zakona. Najbolj sporno pri vsej stvari je vračanje zemlje in gozdov rimskokatoliški Cerkvi. Zagotovo je res, da mora biti odnos države do vseh denacionalizacijskih upravičencev enak. Vendar, po velikih besedah in prehitrih odločitvah novih oblasti po osamosvojitvi Slovenije, se tudi na tem področju odpira vse več vprašanj in razhajanj v vodstvih političnih strank. Konkretno glede vračanja gozdov in zemlje Cerkvi Drnovškova liberalna demokracija nasprotuje vračanju v naravi, Podobnikova ljudska stranka pa se zavzema za uresničevanje sedaj veljavne zakonodaje. Res je tudi, da je nedolgo tega ustavno sodišče Cerkvi priznalo status upravičenke v denacionalizacijskih postopkih ali enostavno povedano, to dejansko pomeni vračanje odvzetega premoženja v naravi. Skratka, politika vračanja in veljavnost zakona, ki ga je s prepričljivo večino sprejela Demosova vladavina, se zna obdržati. Poizkusi in usklajevanja v koaliciji so bila neuspešna in zato so se v vladi dogovorili in ta teden v parlament poslali dva predloga. Prav ob tem glasovanju se zna zgoditi, da bo predvsem opozicija na tisti preizkušnji, ki ji pravimo konstruktivno in principielno sodelovanje v politiki. Druga zanimiva stvar pa se zna zgoditi obema koalicijskima partnericama, saj bosta pred poslanci nastopili vsaka s svojo trditvijo in obrazložitvijo. Skratka javno bosta na parlamentarnem odru pokazali vsaka svoj obraz in zagotovo tudi vsaka svoje argu- mente. Lahko pa se iz vsega skupaj razvije medsebojni obračun in odkrivanje številnih nesoglasij, ki so zagotovo bila tudi na drugih vprašanjih dosedanjega vladanja. Resje sicer, da ta teden poteka šele drugo branje dopolnil k omenjeni zakonodaji in da imata obe koalicijski partnerici do dokončnega sprejemanja še dovolj časa, da se uskladita, pa vendar gre ponovno pogledati tudi v izjave cerkvenih dostojanstvenikov glede tega vprašanja. Ob misli, da do uspešnega usklajevanja le ne bo prišlo, in ob misli, da bo ena od koalicijskih partneric v parlamentu ob tem vprašanju preglasovana, bi to za normalno demokracijo pomenilo razpad koalicije. Vendar je do takrat še daleč in po starem slovenskem pregovoru se zna zgoditi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Ob tem naj le še povemo, da gre za premoženje, vredno pribl, milijardo DEM ali v naravi za 28.000 ha zemljišč in gozdov. Aleš Kardelj TURISTIČNI SEJEM V MARIBORU (l\le)znano zamejstvo - povezovanje kulture in turistične ponudbe Leto 1997 so pri Turistični zvezi Slovenije poimenovali leto kulture v turizmu, kar seveda pomeni, da kultura do sedaj ni bila samoumeven del turistične ponudbe. Posebni odbor pri Turistični zvezi Slovenije ne želi v turistično ponudbo vključevati le kulturne dediščine, povezane s pomembnimi zgodovinskimi kulturnimi imeni, ter zbirk in dejavnosti posameznih muzejev, ampak tudi želi, da omenjeno povezovanje postane del nacionalnega kulturnega programa. Eden prvih poskusov tega zbliževanja je bil v času od 7. do 12. oktobra predstavljen na letošnjem petem sejmu Gost Tour '97 v Mariboru, in sicer v okviru akcije z naslovom (Ne)znano zamejstvo. Sodelovali so kulturniki in gospodarstveniki s Tržaškega, Goriškega, iz Benečije, Rezije, Kanalske doline in Porabja. Koroška je bila edina, ki se je predstavila le s svojo kulturno produkcijo. Sodelovali sta obe kulturni organizaciji, tako SPZ z delom razstave »Ko bo cvetel lan« avtorice etnologinje Irene Destovnik, KKZ pa prav tako z delom razstave dr. Marije Makarovič z naslovom »Oblačilna kultura v Rožu«. V sredo, ko je bil dan koroških Slovencev, je dr. Janko Zerzer na tiskovni konferenci predstavil svojo knjigo »Po koroških poteh«. Ob otvoritvah sejmov govorci razstayljal-cem običajno zaželijo veliko poslovnih dogovorov. Le zakaj bi jih sklepali samo gospodarstveniki? Obe koroški kulturni organizaciji sta s svojima etnološkima razstavama povabljeni v Slovenijo. I. D. ČESTITKA Dve mednarodni nagradi Rebuli Kot nam sporoča Mohorjeva založba bo v teh dneh tržaški pisatelj Alojz Rebula prejel kar dve mednarodni literarni nagradi. V Mantovi v Italiji mu bodo za »Triptih velikonočnih črtic« podelili nagrado ACE-BRI, v španskem glavnem mestu Madridu pa nagrado za francoski prevod romana »Jutri čez Jordan«. Čestitamo! SLOVENSKA VLADA ZAMUJA Težave $ proračunom TOČNO štirinajst dni je tega, I ko bi morala slovenska vlada v skladu s poslovnikom predložiti državnemu zboru predlog proračuna za prihodnje leto. Pa se to ni zgodilo, še več, vlada ga niti obravnavala še ni. Slišati je, da so sicer že začeli pogovore o tej temi v koaliciji in da bo po vsej verjetnosti ta dokument lahko prišel v parlament šele konec tega meseca. V najboljšem primeru bodo o njem lahko odločali takoj po novem letu. Torej vlada spet zamuja. To sploh ni nič tragičnega ob dejstvu, da niti proračun za tekoče že iztekajoče se leto še ni sprejet. Kot kaže, tudi v tem tednu še ne bo. Gre za enoletno zamudo in, milo rečeno, tudi za ignorantski odnos do poslancev in s tem do državljanov, za neodgovornost ali pa kratko malo nesposobnost sedanje vlade. Toliko hudih besed in očitkov na račun predloga proračuna, kot jih je slišati iz vrst poslancev te dni v državnem zboru, že dolgo nismo slišali na račun sedanje koalicije in samega premiera Drnovška. To je vsekakor pozitivno, če vemo, da je čas za letošnje leto prihodkov in porabe že skoraj pri koncu. To pa pomeni, da se vseeno splača močno gledati pod prste predlagateljem in posameznim proračunskim porabnikom, saj bo letošnji proračun zagotovo zelo podoben tistemu za drugo leto. Zato je sedanje razpravljanje in sprejemanje proračuna bolj podobno proračunu za nazaj. Upoštevanje razlogov ali argumentov za zamujanje je veliko, ampak koalicija drži vse niti tako trdno v rokah, da se ni bati, da bi lahko tudi ob tako resnem vprašanju kot je proračun ali pa interpelacija vladi prišlo v slovenski politiki do kakršnihkoli sprememb. Vsem je jasno, da revolucionarni preobrati ne pridejo v poštev, saj konec koncev Slovenija po mnogih mednarodnih ocenah sodi v sam vrh uspešnosti t. i. postsocialističnih držav. Se vedno uspeva držati inflacijo na ravni enoštevilčno-sti, število brezposelnih je podobno tistemu iz vrst držav Evropske unije in po ulicah slovenskih cest še vedno ni večjega števila beračev, klošarjev, preprodajalcev ... Zato je opozicija tudi neuspešna pri napadih na sedanjo vlado. Pa naj ta zamuja kolikor hoče, življenje kljub nesprejetemu proračunu teče povsem normalno dalje. Kazalo je, da bo v prvem delovnem mesecu po počitnicah v slovenski politiki zelo vroče. Pa sploh ni. Še več, kar dolgočasno postaja, stvari se ponavljajo, očitki, napadi in obtožbe tudi. Opozicija bije vnaprej izgubljeno bitko. Do parlamentarnih in lokalnih volitev je še daleč. Volitve za predsednika države, ki bodo čez mesec in pol, pa so postale že nezanimive. Jasno je, da gre tokrat samo za »volitve za Kučana«. Bolj živahno in vsebinsko politično nastopanje se nam obeta, saj naj bi v kratkem spet prišla na dan razprava o zablodah in popravkih denacionalizacije. Tu pa sta, kot kaže,-že v sami vladni koaliciji dva pola. V opoziciji pa še več. Aleš Kardelj FPÖ ZA »KULTURKAMPF« PROTI SLOVENCEM IN SOŽITJU Novo-stara komanda: Deutschkämten über alles! ■ AIDER očitno svobodnja- ■ ško stranko na Koroškem pripravlja na nov boj, na «kul-turkampf« proti Slovencem. S tem pa hoče tudi zaostriti vzdušje in ozračje v deželi, kajti klima relativne odprtosti in sožitja med obema narodoma dolgoročno ni v korist stranki, ki živi od polarizacije in profi-tira od konfliktnih situacij. Včeraj in danes so tujci in druge družbene skupine tisti faloti in grešni kozli, na račun katerih se Haider tako rad profilira, jutri pa bomo to očitno Slovenci in druge manjšine v deželi in državi. Na to se moramo po njegovih nedeljskih besedah vsekakor pripraviti. Razkol med propagando in politično-ideološko stvarnostjo v kaki stranki se najbolj kaže prav pri svobodnjakih. Po eni strani si stranka daje nov program, v katerem se menda odreka nemštvu in se priznava k etnični pestrosti države, po drugi strani pa prav na Koroškem ostaja na starih okostenelih okopih braniteljev dozdevno ogroženega nemštva v obmejnem pasu. V ta ozki ideološki okvir sodi kot izkušeno sredstvo tudi »kulturkampf« za nemštvo v obmejnem pasu in s tem proti vsemu, kar služi sožitju in emacipaciji Slovencev. To zazrtost v preteklost, to pozicijo proti odprtosti za borbeno nemštvo in to fobijo do stikov s slovenskimi soobčani je svobodnjakom velikovškega okraja predpisal Jörg Haider. Minulo nedeljo so namreč na Rudi na okrajnem partijskem kongresu imeli veliko čast, daje »on« sam prišel mednje. In »on« je nekaterim od njih, predvsem tistim občinskim frakcijam, ki so šle v »stvarno koalicijo s slovenskimi občinskimi listami«, predvsem to velja za dobrolsko in škocjansko, hudo pral možgane. Haiderje pustil nov partijski program ob strani in je brez dlake na jeziku jasno postavil stvari na pravo stran: »Mi smo izvoljeni, ker ljudje v nas primarno vidijo zastopnike nem-ško-koroških interesov in tako mora ostati tudi v prihodnje«. In na račun dobrolskih svobodnjakov je pribil, da nameravajo v Dobrli vasi zgraditi kulturni dom, ki naj bo protiutež »slovenski kulturni filozofiji na južnem Koroškem«. Zato sploh ne razume, kako je mogoče v občinski sobi podpirati kooperacije in težnje (na primer dvojezično skupino v občinskem otroškem vrtcu), ki bi imele ravno nasprotne posledice. Kajti v tem primeru, je pribil Haider, »se odpovedujemo pozicijam oblasti, ki bi nam konec koncev lahko škodile.« »On« da za kaj takega nikoli ni dal pristanka. Je smer za prihodnjo dežel-nozborsko volilno in sploh politično kampanjo svobodnjakov že začrtana? Po starem koroškem političnem receptu bo FPÖ na račun Slovencev in nevarnosti, ki jo po njenem mnenju očitno predstavljamo, skušala iztržiti čim več. In kdor pozna koroške politične navade, ve, da se bojo temu trendu slej ko prej verjetno pridružile tudi druge stranke. Nič lažjega kot to, da se bojo Korošcem vremena spet pooblačila. -Ije ÄJE IMEJ drugih 1 m atentatorjev poleg mene!« (Copyright Armin Thumherr, »Falter«) - to kronenzeitungško zapoved sta prevzela kajpada tudi notranji minister Karl Schlögl in generalni direktor za javno varnost Michael Sika, za njima pa avstrijska politična in medijska javnost po aretaciji tehničnega graditelja smrt-nonosnih pisemskih bomb Franza Fuchsa, ki je doma tik ob slovensko-avstrijski meji na Štajerskem. »Bajuvarska osvobodilna armada« - ideja samotarskega psihopata, ki je iz lastne moči skoraj tri leta teroriziral avstrijsko notranjepolitično življenje in destabiliziral avstrijsko demokracijo, zaposlil na stotine policistov, psihiatrov in drugih izvedencev kriminalistične profesije. Frustriran tehnik, ki mu je čez noč padlo v glavo, da razpošilja smrtno-nosno pošto pripadnikom manjšin, njihovim dozdevnim prijateljem, pomočnikom političnih beguncev, temnopoltim televizijskim moderatorkam, inozemskim zdravnikom? Apodiktično sklepata bul-vardni tisk in notranji minister, da je z izsleditvijo Franza Fuchsa zavrnjena vsaka teza, da bi v Avstriji obstajala des-noradikalna teroristična organizacija, ki bi z združenjem politične logistike, historične psevdointerpretacije Avstrije in s tehnično akribičnim znanjem ter izbiranjem političnih Žrtev hotela vznemiriti notra- njepolitično življenje. Svobodnjaški politiki se zatekajo celo v fantastično spoznanje, da je zdaj dokazano, da izhaja ta bombni teror iz »levega« tabora, saj je bil oče graditelja bomb občinski svetnik na socialdemokratski listi v svoji občini. Kronenzeitung je določila, da gre za kriminalno dejanje psihopata, notranji minister je sklepal, da ni dokazov za obstoj organizacije, varnostni direktor pa sploh izhaja iz dejstva, da bombni atentati nikoli niso imeli političnega ozadja. Torej: miruj, ljuba Avstrija, alii terror geruntur, tu felix Austria habes psychopathos. In ta Franz Fuchs nam postaja vedno bolj simpatičen. Manj govori, bolj ve Avstrija, zakaj je ta svojevrsten čudak in hkrati tehnični genij tako sovražil prav tujce in inozem-ce, da jim je pošiljal po pošti bombe in s svojim avtomobilom k Romom v Oberwart kar štirikratno smrt. Zapustila ga je namreč ljubica, Slovenka, in to kar z vsem prišparanim denarjem. Sovraštvo do tujcev se je moralo ob tej hudobiji naravnost vžgati. A ta Slovenka očitno ni pobrala vsega, saj je morala Kronenzeitung komaj dva dni po tem senzacionalnem odkritju izjaviti, da je ubogi, razočarani in prevarani ljubimec, četudi brezposeln, imel na kontu več kot milijon šilingov. Odkod mu milijon, sicer ni znano, a to ne omaja predpostavke o samotnem storilcu. Da svojih bomb ni gradil v kuhinji svojih staršev, je sicer jasno vsakomur. Da pa še vedno ni znana lokacija njegovih smrtnih laboratorijev, ne moti direktorja za javno varnost, ki še vedno govori o edinem storilcu. Svoje zgodovinsko znanje si je pridobil ob obiskih pri svoji tirolski žlahti pa ob branju v graški univerzitetni knjižnici. Vendar - njegovi zgodovinski elaborati, ki jih je dodajal prizanavalnim pismom, kljub spakedranščini zahtevajo več zgodovinskega znanja in tudi znanje latinščine, česar pa kot obiskovalec realne gimnazije ni imel, tako pravita n. pr. ugledna zgodo- vinarja Botz in Dopsch (univerza Salzburg in Celovec). Vsega skupaj je malo preveč za storilca-samotarja. Tehničnega graditelja bomb so verjetno izsledili, logistični in ideološki (ter finančni) ljudje za njim pa še manjkajo. Pa tudi če bi se teza o edinem storilcu v vsej svoji neverjetnosti izkazala za pravilno: bombe so bile namenjene ozkemu krogu sodržavljanov, pripadnikom manjšin, tujcev ali njihovim političnim prijateljem, torej so imele političen cilj. Si avstrijska družba res lahko oddahne ob predpostavki, da je pisemski teror delo posameznika? Zlasti pa -avstrijska policija nosi še naprej odgovornost, da naprej raziskuje po sledi avstrijske bajuvarske annade. ■ Pisemske bombe - storilec samotar? V prijetni družbi se dobra kapljica še bolj prileže 12. DRUŽENJE NAŠIH BRALCEV IN PRIJATELJEV Ducatni, a še vedno svež izlet WM AJ ŽENE lastovico, da se Im. vsako leto vrača v isto gnezdo, kaj naše ljudi, da nas s svojo udeležbo redno razveseljujejo na vsakoletnih izletih? Najbrž je to toplina nekakega gnezda, prijateljstvo, želja po srečanju in tudi potreba po spremembi delovne in pogosto tudi mrke vsakdanjosti. Vse je minljivo, često prezgodaj. Prav tega smo se bali že kmalu po prvem izletu bralcev in prijateljev Slovenskega vestnika pred dvanajstimi leti, ko smo bili kar z devetimi avtobusi v Omišalju na Krku. V vsesplošni (ne)di-namiki se nam stalnost nekih srečanj le poredko ohrani, našemu izletu se je. 12 ali ducat je le težko doseči, če stvari niso dobro pripravljene, če so kakorkoli manipulirane. Človek je občutljivo bitje, kaj hitro se mu zameriš, pa ga ne vidiš več. K sreči se nam to še ni zgodilo; nasprotno, oblikovalo in utrdilo se je jedro, s katerim lahko računamo. Jedro naših bralcev in iskrenih prijateljev. Zadnji teden je imela Milka Kokotova, naša glavna organizatorka vsakoletnih izletov, obilico dela. Ljudje so se še kar prijavljali, zasedba po načrtovanih avtobusih se je spreminjala, Sienčnik je imel proste samo tri, prijavljencev pa je bilo za štiri avtobuse. Za cel avtobus več kot lani. Vse se je lepo izteklo in v petek zjutraj smo krenili na pot. Od Pliberka do Zilje smo domala pred pragom pobirali izletnike, avtobusi so se polnili in v njih je nastajalo prijetno vzdušje, znanci so si podali roke, prijatelji se objeli. Po zboru vseh štirih avtobusov na platoju pred Karavanškim predorom smo brž zdrknili skozenj in že smo bili v Sloveniji. Nekateri smo se s skrbjo ozirali v nebo, ki je bilo temno, zakrito z debelimi oblaki. Tolažili smo se z izkušnjo, da se ponavadi vreme po Čr- nem kalu spremeni na bolje. Skupen postanek v Lomu, srečanje udeležencev iz vseh avtobusov in postali smo velika, skoraj dvestočlanska družina. Črni kal nam je res razvedril nebo in kaj kmalu se je spremenila tudi klima. Za nekaj stopinj topleje nam je postalo. Z obmejnimi organi nismo meli kakih težav in tako smo po časovnem planu pravočasno prispeli v velik in lep hotel Maestral v Novigrad. Prijazno smo bili sprejeti, tek za kosilo nam je povečal aperitiv. Hrane je bilo v izobilju, vsakdo si je v samopostrežbi naložil in vzel, kar in kolikor je hotel. Nekaterim se je po dveh dneh to že poznalo pri obsegu trebuhov. Že popoldne prvega dne smo spet vstopili v avtobuse in se odpeljali nekoliko nazaj, prestopili hrvaško-slovensko mejo in obiskali prijazno vinogradniško kmetijo v Kaštelu, kjer je bila prava pokušnja vina s prigrizkom pršuta in sira. Domačinka nas je povabila tudi v klet in nam na zelo prijeten način razložila pridelavo in tudi učinke njihovih vin. Ob pokušnji pa je že zaorila pesem. Tudi tista partizanska. Te in one ljudske, narodne, vse dni ni manjkalo. Neži Einspieler - Stranje, Bilčovs: »Seveda mi je bilo všeč, zato se bom izleta zagotovo še udeležila.« Zvečer po večerji sta Hanzi in Heinzi v hotelu pognala nekatere vročepetneže na ples, a večina se je tudi zaradi »uspele« pokušnje vina kar kmalu odpravila k počitku. V soboto zjutraj sem še v polmraku v morju videl dve »vroči« Radišanki, ena je bila iz Tue, druga iz Veroc, kako sta se pridno namakali. V morje jih je menda skočilo še več, a vedno nisem bil ob obali. Kar precej se jih je ob rani jutranji uri in pa dopoldne kopalo tudi v notranjem hotelskem bazenu, še več pa nas je bilo v kavami pred jedilnico. Višek izleta je bila zagotovo spet vožnja z ladjo. Morje se je Andrea Troger - Lienz: »Čeprav še ne razumem slovensko, mi je bilo zelo všeč. Še se bom udeležila.« Inž. Peter Doujak - Sele-Srednji Kot: »Druščina in družabnost mi je všeč, predvsem pa prijateljstvo.« Melodije Dua Peugeot so na plesišče pritegnile množico plesalcev Foto:sv Z nami je bil tudi politični vrh Zveze slovenskih organizacij Foto:sv sicer umirjalo in iz jutranje megle se je dvignilo sonce, pa kljub tega so nas dolgi valovi nekaj časa kar krepko zibali v smeri ladijske osi. Nekaj jih tega sicer zelo prijetnega dvigovanja in padanja ni preneslo in ti so se potem iz Poreča vrnili »domov« v hotel. Večina pa je na ladji po kosilu v Poreču razvila razne dejavnosti. Pevci so bili najbolj aktivni. Ob vstopu v ustje Limskega kanala je začel delovati Radio svobodna Koroška, ki je udeležencem po zvočnikih zapel marsikatero. Nekateri so sedeli na krovu, drugi v palubi, nekateri so se zaradi nenavajenosti na gibanje Miha Golavčnik - Podjuna, Globasnica: »Všeč mi je, da se srečamo iz cele Koroške, posebno pa plavanje v bazenu.« morja držali na svojih sedežih, a večini je bilo zelo prijetno. Po povratku spet večerja in ples. Karla Haderlapova si je iztresla svojo umetniško žilico in nam prek zvočnikov prebrala svojo hvalnico izletom. In nočno življenje? Ples malo čez polnoč, nato še malo posedanja in klepeta v gručah prijateljev, potem pa postelja. Menda so le trije osamelci čutili potrebo po disku v mestu. O tem pa naj zgodovina molči. Nedeljsko jutro je prineslo še lepši dan, zato so ga po zajtrku prenekateri izkoristili za sprehode, obisk cerkve in maše, mnogo pa jih je ostalo tudi v hotelski kavarni. Ob prijetni družabnosti je dopoldne kar prehitro minilo, po kosilu pa smo že odpotovali. V celinski Sloveniji nas je po Postojni pričakal dež, pred Vrhniko pa celo nevihta s sodro ali »babjo jezo«. Do Marinška v Naklem se je nekako umirilo in tam smo ob hrani in pijači še enkrat posedeli skupaj in si rekli: »Lepo je bilo in na svidenje prihodnje leto.« Na svidenje Nežike, Franciji, Hanziji, Lojziji, Foltiji, Mi-heji, Marije in Rozine, Rezije in Pepce, pa tudi vsi drugi naši »fletni« izletniki! Jože Rovšek Rezi Pack - Kotmara vas: Vesela sem, ker je toliko smeha in petja. Dobro se počutim.« Nužej Lampichler - Radiše: »Na izletu sem bil že večkrat. Vedno je tako veselo. Če bom zdrav, bom še šel.« PAHOR NA DUNAJU Prevod »Spopada s pomladjo« V nemški literarni prostor bolj poredko prodre tudi kak slovenski avtor. Zadnji, kateremu je to uspelo, je Tržačan Boris Pahor. Njegov roman Spopad s pomladjo, ki je prvič izšel leta 1958 in je preveden tudi v francoščino, je letos izšel v založbi Klett-Cotta. Kritika ga je večinoma sprejela zelo pozitivno in tudi med bralci je v prevodu -Kampf mit dem Friiling - zbudil precej pozornosti, saj se je npr. v Švici pojavil med uspešnicami. Gre za ljubezensko zgodbo pred ozadjem travmatskih izkušenj bivšega taboriščnika, ki se zaljubi v medicinško sestro. Pretekli teden so Pahorjevo knjigo predstavili v Alte Schmiede na Dunaju. Kurt Neumann je v uvodu izčrpno predstavil življenje in delo Borisa Pahorja. Ulrich Hoffmann je bral iz nemškega prevoda, nato pa še sam avtor eno poglavje v slovenščini. V središču pogovora ni bilo toliko avtorjevo literarno delo ali njegov predstavljeni roman, temveč življenska usoda avtorja in ravnanje s Slovenci v Trstu in okolici v času italijanskega fašizma. Očitno je bila tudi avtorjeva želja, da vsaj ozek krog zainteresiranih na Dunaju informira o pro- blemih tržaških Slovencev v preteklosti in danes. Pahorje predvsem opozoril na dejstvo, da Evropi ni nič znanega o zatiranju Slovencev in njihove kulture v fašistični italiji, o zasledovanjih, taboriščih in žrtvah, da obstaja popačena podoba o italijanskem fašizmu. Kritiziral je tudi, da se v zvezi s holokavstom misli v prvi vrsti na Žide, medtem ko je v nemških taboriščih umrlo tudi na milijone ljudi iz Skandinavije, vzhodne in južne Evrope, ki niso bili Židje. Pahor je v tej zvezi pripovedoval, da so ga v Nemčiji kot nekdanjega taboriščnika do nedavnega imeli za Žida iz Trsta. Današnji položaj slovenske kulture na Tržaškem pa je označil kot pozitiven, čeprav italijanska vlada še vedno zamuja z zakonsko ureditvijo manjšinskih pravic. Diskusija je najbrž prispevala k boljšemu razumevanju problemov v slovensko-italijanskih odnosih v Trstu, le da o pisatelju Pahorju nismo zvedeli veliko. Da prihaja iz mesta, ki je bilo nekoč stičišče treh jezikov in kultur, se je odražalo že jezikovno: pogovor je potekal v nemščini, slovenščini in italijanščini. Nasplošno pa je Pahor ocenil, da danes odnosi med Slovenci in Italijani v Trstu niso več tako napeti. Tako raste upanje, da bodo njegove knjige morda izšle tudi v italijanskem prevodu, kar se doslej še ni zgodilo. Andrej Leben KULTURA GRADIŠČANSKE Hatski Trio na Koroškem Skoraj nezaznavno od javnosti je bilo v začetku tega meseca gostovanje kulturne skupine gradiščanskih Hrvatov na Koroškem. Doslej so nam v glavnem od tam znane tamburaške skupine - tudi modernega kova, kot na primer Tambečarji, ki ubirajo domale vse zvrsti glasbe. Tokrat se nam je bil predstavil Hatski Trio, ki se posveča izključno izvirnemu narodnemu izročilu. Zanimivo je namreč, da se prav na Novoselski ploščadi (Parndorfer Platte) severne Gradiščanske, na stičišču hrvaške, nemške, madžarske, slovaške in judovske kulture, še najbolj ohranja izvirna kultura Hrvatov, kot so jo pred dobrim poltisočlet-jem prinesli iz stare domovine. Nekako pred 15 leti je pričel domačin Gegi Kustric iz Novega Sela zbirati skoraj že pozabljene viže in pesmi z namenom to narodno blago z izvirno instrumentalno spremljavo (gosli, pastirjev rog, bas in boben) zopet približati ljudem. Tamburica se na tem področju nikoli ni mogla prav uveljaviti, postala pa je z bugarijo in bisernico dopolnilo prvotnih glasbil. Še posebnost ob robu -Hatski Trio ima štiri godbenike. V zadnjem času je skupina vključila v svoj program tudi branje izvirnih tekstov iz 500-letne zgodovine gradiščanskih Hrvatov, začenši z letom 1539, od prvotnega uradnega naseljevanja - skozi vsa razburkana stoletja, tja do sedanjosti. Dokaj privlačen opis podaja verno sliko, kako se je že svojčas avstrijski cesarski dvor z licemerskim ravnanjem »oddolževal« podložnikom, ki so poprej junaško stali v bran cesarstvu. To je že zdavnaj propadlo, a zakonodaja za tujce se do današnjega dne domala ni nič spremenila; to je bilo povzeti tudi iz dokumentacij, ki segajo komaj nekaj let nazaj. Zgodovinopisje čestokrat zveni tragikomično, ni pa preslišati grenkega jedra - zamorec je svoje delo opravil, sedaj lahko gre. Z močno samozavestjo je bil ta podton podan v branju. Res zanimiva prireditev je bila najprej v Vinorelu v Rikarji vasi, namenjena v glavnem izbranemu krogu povabljenih gostov ob predstavitvi vin in gradiščanskih kuharskih dobrin. V nedeljo, 5. t. m., se je nato Hatski Trio predstavil s svojim programom v Žitari vasi v Kum-stu, kamor sta vabila SPD Trta in Grüne Bildungswerkstatt. Resda udeležba ni bila taka, kot bi bilo želeti, toda navzoči so doživeli lep kulturni užitek. Že sam okvir je bil povsem sproščen in povezava, delno v hrvaščini, delno v nemščini, je bila posrečeno izbrana. Vsebina pesmi je vzeta iz življenja preprostih ljudi - opeva njihovo delo, medvedji lov,, svinjskega pastirja, nočnega čuvaja in kajpada ljubezen in ženitovanje. In temu primerne so viže, bodisi šaljive, poskočne ali pa globoko čustvene, kakršna je že slovanska duša. Nekaj zaslug pri Hatskem Triu imamo tudi Koroški Slovenci, saj tam igra tudi Čemi (Aleksander Černut). F. Č. BISTRICA NA ZILJI __ Lutkovna premiera »Tob I Hi • Wjß * Pl M 'It WiW m ^^RETEKLO soboto je bil na Jr Bistrici na Zilji poseben dogodek: lutkovna skupina SPD Žila »Pikee« je v občinski kulturni dvorani predstavila najnovejšo lutkovno igro »To-bija« Florjana Zdeneka v priredbi Riharda Grilca. Dvorana v kleti je bila zasedena do zadnjega kotička, prišli so slovenski starši z otroci iz vseh ziljskih vasi, prišle so tudi babice in dediji, mladina ter nekateri kolegi igralci/igralke z Radiš in iz Šentjakoba. K vsebini: mali simpatični psiček Tobija sploh ni zadovoljen s svojo zunanjo podobo; je majhne rasti, ima prekratke noge, ušesa so tudi predolga in gobček je dolg in ozek. Njemu na pomoč pride pasja vila in Tobija ji izpove željo, da želi spremeniti svojo podobo. In res se napoti v žival- ski vrtec in prosi živali za nasvete. Slon mu pravi, da je najpomembnejše biti močan, žirafa, da imaš dolg vrat, zajec, da znaš hitro leteti (bežati), nilski konj, da imaš debelo kožo, štorklja, da znaš frkati, in na koncu opica, da imaš dolg rep. Vse te nasvete Tobija pove pasji vili in ona mu potem res pokaže njegovo novo podobo, nad katero pa je Tobija silno razočaran. Ob koncu s ponosom spozna, da želi ostati tak, kakršen je. Igralci in igralke so pokazali močno identifikacijo z vlogami; glavno vlogo psička Tobija je odlično z zelo nežnim, bojazljivim glasom podala Julija Wiegele. V preostalih vlogah so uspešno delovali/e: Tarina Druml (zajec), Dominik Pipp (nilski konj), Tadeja Pipp (štorklja), Cvetka Popotnik (gospod Flor- jan), Jurij Popotnik (slon), Ajda Sticker (pasja vila, žirafa), Izidor Sticker (opica) in Paul Wiegele (tiger). Predstava je pokazala, da igralci/igralke kar dobro obvladajo lutkarstvo. Škoda, da vmesni teksti in petje v ziljskem narečju niso bili docela razumljivi. To bo treba še malo vaditi. Pohvaliti je treba Barbaro Plečko, ki je z lutkarji vadila gib, ter Kristijano Gregorič-Grilc, ki je bila odgovorna za dovršeno delo z lutkami. Prijetno in zabavno glasbo je pripravil Edi Oraže. Posebej je seveda treba omeniti angažirano mentorico lutkarske skupine »Pikee« Sabino Zwitter-Grilc ter vse ostale, ki so sodelovali in pomagali pri nastajanju te lepe in poučne pasje-živalske predstave. KONCERT ANSAMBLA »DRAVA« Pesmi in branje koroških pesnikov Pevki ansambla Drava Irena Verdel in Mira Grötschnig-Einspieler Foto:sv QRETEKLO soboto, 11. ok-■ tobra, je ansambel »Drava« pri-Cingelcu na Trati, kjer je doma že od svoje ustanovitve, priredil koncert in ga popestril z živim branjem dveh koro-škoslovenskih pesnikov. Ansambel »Drava« je svoj sedanji program v celoti posvetil pesmim koroškoslovenskih ustvarjalcev. Na samem vrhu umetniškega izziva je bila letos umrla pesnica in dolgoletni dojen naših besednih ustvarjalcev Milka Hartmanova. Ob njenih so se zvrstile pesmi Andreja Kokota, Gustava Januša, Fabjana Hafnerja, Janka Messnerja, Franca Merkača in drugih. Iz svojih del sta brala Andrej Kokot in Fabjan Hafner. Predvsem Kokotovi »Pastirski rajmi«, s čudovitim melosom zahajajočega kostanjškega narečja, so številnemu občinstvu odprli docela nov pogled na pisateljev opus, Fabjan Hafner pa je poslušalce pritegnil s svojim su-hopamo-nenavadnim pogledom na vsakdanjost. Ansambel »Drava« se je s tem koncertom poslovil od svojega sedanjega sporeda. To pa pomeni, da se je že podal v nove izzive in pripravlja nov spored. Koncertni program pesmi koroškoslovenskih ustvarjalcev sta z branjem svojih del obogatila Andrej Kokot (zgoraj) in Fabjan Hafner Foto: sv PRIREDITVE ČETRTEK, 16. 10. CELOVEC, Dvoj. trg. akademija - SGZ 8.35 Predavanje »Finančna in davčna inšpekcija v Avstriji«. predava dr. Marjan Wakounig (do 10.20 vaje, nato možnost informacij za podjetnike) ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD v Šmihelu 11.00 Lutkovna igra: »Moj dežnik je lahko balon«. Nastopa: Lutkovna skupina »Fru-Fru« TINJE, v domu - Katoliška prosveta Sodalitas 19.30 Forum za zdravstvena vprašanja: Zdrav način življenja. Predavateljica: dr. Andrea Caldera SORGENDORF/PLIBERK, v Sudhausu - SPZ 20.00 Premiera igre »Giordano Bruno« (Vili Ravnjak). Režija Marijan Hinteregger; igrajo: Pavle Ravnohrib, Miha Kap in Marijan Hinteregger VETRINJ, pri Marhofu - KSŠŠK 20.00 Kantavtor Adi Smolar; koncert. Vstopnina 90 šil. PETEK, 17. 10. TINJE, v domu - Katoliška prosveta Sodalitas 9.00 Simpozij »O vlogi sakralne arhitekture danes«. Traja do 17. ure BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje in KDZ 18.00 Prvič po enem letu prikaz filma »Slovenska beseda na Koroškem« MOHLIČE, v župnišču - Katoliška prosveta Mohliče 19.30 Obolenja očes. Predava: dr. Brigita Einspieler-Urban SORGENDORF/PLIBERK, v Sudhausu -SPZ 20.00 »Giordano Bruno« (Vili Ravnjak). Režija Marijan Hinteregger; igrajo: Pavle Ravnohrib, Miha Kap in Marijan Hinteregger SOBOTA, 18. 10. TINJE, v domu - Katoliška prosveta Sodalitas 9.00 Začetek tečaja »Novosti slikanja na svilo«. Voditeljica: mag. Evelyn Sickl, traja do 18. ure DUNAJ, Minoritenkirche, Minoritenpl. 17.00 Tamburaški koncert dunajskega tamburaškega zbora »Fermata«. Predstavitev CD; nastopa pet ansamblov; vstop je prost GLOBASNICA, v farni dvorani -SKD v Globasnici, SPD Edinost v Štebnu 19.30 Primorski dnevi na Koroškem. Mladinska igra »Vidi se, da je tvoja hči«; režija: Emil Aberšek; gostuje mladinski dramski odsek prosvetnega društva Šentandrež PLIBERK, v farni dvorani - SPD Edinost, Društvo upokojencev 20.00 Koncert. Nastopajoči: MoPZ »Foltej Hartmann«, MePZ »Društvo upokojencev«, ženski pevski zbor »Lipa« iz Radovljice SORGENDORF/PLIBERK, v Sudhausu - SPZ 20.00 »Giordano Bruno« (Vili Ravnjak). Režija Marijan Hinteregger; igrajo: Pavle Ravnohrib, Miha Kap in Marijan Hinteregger NEDELJA, 19. 10. ŽELEZNA KAPLA, v farni cerkvi - GŠ in farna skupnost 11.00 Primorski kulturni dnevi - Duhovni koncert. Gostuje Glasbeni center Emil Komel iz Gorice ŠENTJAKOB, v dvorani Regionalnega centra - SPD Rož 14.30 Koncert kvarteta bratov Smrtnik in ansambla Korenika BELJAK, Congres Center - Mohorjeva založba 19.00 Glasbeno-literarni večer. Nataša Konzilia in Klaus Lippitsch (Percussion); berejo: Katharina Kaufmann, Peter Kersche in Bertram K. Steiner TOREK, 21. 10. ŠENTJAKOB, v Regionalnem centru 19.30 Predavanje in pogovor: Šege in navade v jesenskem času. Predava: dr. Anton Feinig SREDA, 22. 10. ŠENTJANŽ, k & k — Slovenska prosvetna zveza 9.00 Literarna delavnica ČETRTEK, 23. 10. ŠENTJAKOB, v Regionalnem centru 19.30 Frauen in der Bibel. Predavanje in pogovor v nemščini PETEK, 24. 10. MOHLIČE, v župnišču - Katoliška prosveta Mohliče 19.30 Dia-predavanje Serverna Irska in Irska. Predava: Patricia Gerlich RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše 20.00 Dober večer, sosed/Guten Abend, Nachbar. Sodelujejo: Pevska skupina SPD Radiše, učenci slovenske glasbene šole, MePZ Frantschach/St. Gertraud ROŽEK, gostilna na Muti - KD Peter Markovič 20.00 »Dober večer, sosedl/Guten Abend, Nachbar!«. Nastopa: Dvojezični zbor/Der zweisprachige Chor SOBOTA, 25. 10. PODEN, pri Ožekarju - Univerza Celovec 14.00 Zaključna prireditev »Dokumentacija stare kulture« BOROVLJE, otroški vrtec, Postg. 4 - Otroški vrtec 16.00 »Jaz in ti /Du und ich«, otvoritev dvojezičnega otroškega vrtca BOROVLJE, v mestni hiši - SPD Borovlje 19.30 »Dober večer, sosed/Guten Abend, Nachbar«, benefični koncert za otroški vrtec • Petek, 24. 10. ob 20. uri RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše Sodelujejo: Pevska skupina SPD Radiše, učenci slovenske glasbene šole, MePZ Frantschach/St. Gertraud • Petek, 24. 10. ob 20. uri ROŽEK, gostilna na Muti - KD Peter Markovič Nastopa: Dvojezični zbor/Der zweisprachige Chor • Sobota, 25.10. ob 19.30 BOROVLJE, v mestni hiši - SPD Borovlje pod geslom »Šest mesecev deželne razstave« ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na osrednjo spominsko svečanost v počastitev padlih v borbi proti nacifašizmu v petek, 31. oktobra 1997, na pokopališču na Bajtišah Polaganje vencev, govor, pevski zbor in recitacije Smo špedicija in mednarodno transportno podjetje. Iščemo sodelavce za sledeča delovna mesta: 1 disponenta/disponentko za prevoze v zahodno in jugovzhodno Evropo 1 nameščenca/nameščenko s trgovsko izobrazbo in znanjem računalništva 1 vajenca za pisarno ali vajenca za poklicnega šoferja z zanimanjem za tehniko Če imate veselje do tega poklica in obvladate oba deželna jezika, nam pošljite podlage na naslov: Gos. m. b. H. 9141 DOBRLA VAS, telefon 04236/2010-12 SPD BOROVLJE Prikaz filma »Slovenska beseda na Koroškem« v BOROVLJAH, pri Cingelcu na Trati ob 18. uri 75. i jubilejna prireditev SPD »Jepa-Baško jezero« LOČE, v kulturnem domu Sobota, 25. 10., ob 20. uri SODELUJEJO: ■ MoPZ Jepa-Baško jezero ■ Dorfgemeinschaft Latschach ■ Tamburaški ansambel Loče ■ Mladinska skupina Ledince ■ Die Rosentaler Kulturna jesen Vetrinj vabi na koncert ADIJA SMOLARJA V četrtek, 16. 10. 97, ob 20. uri v Vetrinju pri Marhofu. Marija Kraut z Bistrice - rojstni dan; Milka Blažej s Suhe pri Šmihelu - rojstni dan; Urška Krištof iz Vidre vasi - rojstni dan; Brigita Petjak iz Štebna -rojstni dan; Marija Pachtev iz Pliberka - rojstni dan; Gustl Novak z Malenc pri Ledincah - rojstni dan; dr. Erih Prunč iz Gradca - rojstni dan; Doris Dobernik iz Srej pri Šentjakobu - 27. roj- PRAZNUJEJO stni dan; Gitej Petjak iz Štebna - 50. rojstni dan; Franc Kuež-nik z Doba - 76. rojstni dan; Ana Ogris iz Stranj - rojstni dan; Brigita Markutz iz Galicije - 30. rojstni dan; Urši Mautz s Šajde - rojstni dan; Maks Oraže in Mici Jug z Borovnice - rojstna dneva; Urši Mak iz Borovelj - rojstni dan; Matevž in Johana Peteršinek iz Hudega kraja pri Djekšah - zlato poroko; Marta Antonitsch iz Hodiš -75. rojstni dan; Karl Pogačnik -35. rojstni dan; župnik Maks Michor iz Kotmare vasi - osebni praznik; Rupert Keichmann iz Moščenice - osebni praznik; Trezi Stern iz Železne Kaple -rojstni dan; Lenci Novak z Obir-skega - rojstni dan. RADIO KOROŠKA SLOVEBISKE ODDAJE ČETRTEK, 16. 10. 18.10 Rož-Podjuna-Zilja PETEK, 17. 10. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 18. 10. 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 19. 10. 6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (Gabi Ambruš) 18.00 Glasbena oddaja PONEDELJEK, 20. 10. 18.10 Kratek stik TOREK, 21. 10. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 22. 10. 18.10 Glasbena oddaja: Ob 75-letnici SPD Jepa-Baško jezero 21.04 Večerna odddaja DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 19. 10. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 20. 9. 2.40 ORF 2 (Ponovitev) 15.55 TV SL01 (Ponovitev) I 8. Primorski dnevi na Koroškem: mladi ustvarjalci in starešina primorskih fotoreporterjev Mario Magajna I Z obnovitvijo podružnice v Veliki vasi - freski zunaj in znotraj cerkve iz leta 1572 I Izobraževalna ponudba posebne vrste: približevanja k umetnosti v galeriji Šikoronja v Rožeku I Iz trte zvita »preša« -stara stiskalnica I Iniciativa KSŠŠ Celovec: koncert Adija Smolarja I Odbojka: prvi derbi v novi sezoni. Bodo Dobljani premagali Celovčane tudi v novi domači okolici v Wolfsbergu? SLOVENSKI VESTNIK Usmerjenost tista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-Ö • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE...........Sonja Wakounig ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek ( 30) ... kultura, slovensko zamejstvo Mirko Štukelj (-32)...............šport, oglasi Sonja Wakounig (-34).„politika, manjšinska družba Poslovodstvo...............Mirko Messner (-50) Tajništvo..................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba............Milka Kokot (-40) Prireditve..............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI--------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec BORŠTNIKOVO SREČANJE DANES KRSTNA IZVEDBA DRAME Tudi Opera za tri groše v Mariboru Giordano Bruno v Štihu Prejšnjikrat smo poročali o ve- ga programa Borštnikovega seli novici, da bo to nedeljo, 19. srečanja v Mariboru nastopila oktobra, v okviru spremljajoče- igralska skupina SPD »Danica« SPOMINSKI POHOD Po poteh Johana, Lenarta in Gašperja Spomini in spomeniki: mnogo je spomenikov na Koroškem - takšnih iz trdega kamna, mnogo je živih spomenikov -ljudi, ki so se borili proti fašizmu in o tem lahko kaj povedo, - hiš in domačij, ki so partizanskemu boju poklonile vse, kar so imele. Nekaj takih spomenikov, mnogo takih ljudi in mnogo takih domačij je prav v občini Železna Kapla. Le nekatere izmed njih je mogoče obiskati na vsakoletnem spominskem pohodu, ki udeležence vodi od Wölfelna v Lobniku nad Železno Kaplo do Peršmana v Podpeci. Sprehodijo se na njem misli v minule težke čase, sprehodi se na njem človek po prijaznem kraju in med prijaznimi ljudmi. Letošnji pohod (zaradi dežja v septembru za tri tedne preložen na prvo oktobrsko nedeljo) pa je bil posebno prijazen tudi še zaradi čudovitega jesenskega vremena. Udeležilo se ga je lepo število ljudi - predvsem mladih. Med udeleženci tudi oba predsednika domačih prosvetnih društev, »Zarja« in »Valentin Polanšek«, ter predsednica Zveze slovenskih žena iz Celovca. Dobrodošlico je izrekel predsednik ZKP inž. Peter Kuhar, ki je tudi na posameznih domačijah razlagal dogodke iz vojnih časov. Njegove besede so bile za informacijo dvema televizijskima ekipama, ki sta pohodnike spremljali del poti. Na domačijah so nas pričakovali, nas povsod prijazno PREVALJE Tri razstave jesenskih srečanj V okviru tradicionalnih jesenskih srečan j na Prevaljah, ki so potekala v drugi polovici septembra, so aktivisti krajevne skupnosti letos organizirali tudi tri zanimive razstave. To so bile »Koroška kuhinja skozi čas«, »Razglednice Uršlje gore« in dejavnost društev podeželske mladine koroške regije. Razstava o kuhanju na slovenski strani Koroške v zadnjih dvesto letih je prikaz razvoja koroške kmečke, pa tudi delavske kuhinje z vsemi orodji, posodami in pripomočki vred. Prikazane so tudi značilne jedi. Razstavo so pripravile članice Društva kmetic Mežiške doline ob pomoči muzeja Ravne na Koroškem in aranžerke Mojce Šipek. Razglednice Uršlje gore, ki jih je okoli osemdeset, in je bila prva od razstavljenih poslana pred sto leti, je zbirka kartofila dr. Franca Verovnika iz Kotelj. Zbirka je plod dveletnega dela oz. iskanja. Viri so bolšji sejmi, antikvariati, izmenjave med zbiralci, darila in nakupi. Dr. Verovnik si po tej razstavi nadeja dodatnega odziva imetnikov razglednic s koroško tematiko. Konjiček se mu zdi pomemben, saj gre za zgodovinsko in estetsko vrednost. S slikovnim materialom pa so svojo dejavnost pokazali tudi člani društev podeželske mladine, in sicer iz vseh treh dolin in Šentanela. Društva, ki jih je pet, delujejo že okoli pet let. S. Š. in »Gledališča ob Dravi« in uprizorila uspešnico Ödöna von Horvatha »Sem pa tja« v režiji Marijana Hintereggerja, pretekli teden pa smo zvedeli še eno radostno vest. in sicer, da bo prav tako v spremljajočem programu v Mariboru nastopilo tudi gledališče Trotamora iz Šentjakoba. To pa se bo predstavilo z Brechtovo socialno komedijo »Opera za tri groše« v režiji Marjana Stickra. Predstava bo v stari dvorani Mestnega gledališča v torek, 21. oktobra, ob 19. uri. Obema našima gledališkima ansambloma želimo obilo USpeha! Foto: H. Reichmann sprejemali in se nam pridruževali. Gospodinje so ponujale pripravljene domače dobrote, gospodarji pa skrbeli, da nihče ni ostal žejen. Ponekod so pripravili kar pravo obilje. Hvala za vse - dragi Vobenčani. Pri Peršmanu so nas pozdravili prijatelji ZKP. ki so prišli z avtomobili iz bolj oddaljenih krajev in aktivisti, ki tudi sicer skrbijo za blagor obiskovalcev muzeja. Letošnji 14. pohod po poteh Johana, Lenarta in Gašperja je ponovno dokazal, kako žive in trdne so korenine dreves, ki so jih zasadili naši predniki. M. T. ime pisatelja Fleminga 16. plemiški naslov, običajno sin monarha 17. grški junak pred Trojo 20. grška črka 21. zvezna država v ZDA 24. okusna morska riba 26. simboli krščanstva (prekrižane palice) 28. strupen plin 30. kratica za medicinsko-tehnična asistentka 33. žlahtna kovina bele barve 35. napad, ataka 36. ime ameriškega humorističnega pisatelja Buch-vvalda 38. izvir, globok vodnjak 39. novo vino 41. podoba 44. ime legendarnega karantanskega vojvode 46. koroška svetnica iz Krke 48. pekoča korenina, ki jo naribamo h gnjati 50. hrast 52. italijanski ž. spolnik 53. ilovica 55. osebni zaimek 57. kemijski znak za aktinij Rešitev iz prejšnje štev. VODORAVNO: 1. POTRES 6. DREVAK 11. OBED 12. PAR 14. DELO 15. LIK 16. HAREM 18. KOŠ 19. JL 20. PALETOT 22. AČ 23. ANILIN 25. ANKA 27. KOBARID 28. TAROK 30. SEN 32. NIL 33. STRIC 35. TORIJEC 38. INES 40. KUNA 41. RO 43. ANEMONA 45. RS 46. UPI 48. TNALA 49. SET 50. PETLETKA 52. PILA 53. INDIRA 54. RASTER NAVPIČNO: 1. POLJAK 2. OBILNOST 3. TEK 4. RD 5. SPALNIK 6. DRETA 7. ED 8. VEK 9. ALOA 10. KOŠČEK 13. ARE 16. HA1R 17. MONT 20. PLANINA 21. TKANINA 24.1BERI 26. ARIJA 29. OLE 31. SOKOLAR 33. STRUPI 34. CENTER 36. RUNA 37. CESTAR 39. SENTA 42. OPEN 44. MAK 45. RELE 47. ITD 49. IST 51. LI 52. PS KRIŽANKA VODORAVNO: 1. sistematsko zbrane stvari 6. majhen list 11. Verdijeva opera 12. francosko ulica 14. jed iz zmečkanega krompirja 15. grška črka, tudi množina domače živali 16. odgovarjajoča, ki pride v poštev 18. neresnica 19. okrajšava za liter 20. grška znanilka nesreče 22. predlog 23. ljubezenski pesnik 25. bel prašek, ki ga uporabljajo športniki proti potenju rok 27. prebivalec glavnega mesta Albanije 29. jed iz zmletega mesa, zavitega v zeljne ali trti-ne liste 30. kemijski znak za kalcij 31. nosilec informacij v computerju 33. življenje, bivanje 34. upanje, up 37. prebivalec Jalte 40. zimsko letovišče na Sonja Wakounig Predarlskem 42. ime manekenke Campell 43. Stane Sever 45. nasprotno od glasen 47. pod, kar imamo pod nogami 48. HV 49. banja 51. vrsta bosanske preproge 53. reka na Peloponezu 54. ovoj, s čimer omotamo 56. ročen, narejen z roko 58. samica konja 59. večje mesto ob italijanski obali NAVPIČNO: 1. zapletenost 2. ime več slovenskih krajev (nem. Feistritz) 3. imi nekdanjega ugandskega diktatorja Amina 4. egipčanski bog sonca 5. planinska cvetlica 6. pripadnik Levitov 7. okrajšava za spodaj 8. prozorna tkanina 9. država na Bližnjem vzhodu 10. kuhano in pasirano sadje 13. 1 2 3 4 5 ■ 6 7 8 9 10 11 ■ '2 13 ■ 1 15 ■ ’6 ■ 1 19 _ ■ 20 21 ■ 1 23 24 ■ 26 ■ 27 28 ■ 1 30 ■ 3’ ■ ■ 34 K 35 36 ■ 38 . 39 ■ 40 43 ■ ■ 43 44 ■ 46 ■ 12 ■ 48 49 ” ■ 52 _ ■ 53 54 59 ■ “ 57 58 ■ Danes zvečer bodo v t. i. Sud-hausu v Stihu/ Sorgendorf pri Pliberku izvedli krstno uprizoritev nove slovenske drame Vilija Ravnjaka Giordano Bruno. Drama je ena sama sinfonija svobodomiselnosti in mladostne zagnanosti. V njej je predstavljen italijanski renesančni filozof in goreč pri- Igrajo odlični igralci Pavel Ra-vrženec Kopernikovega nauka, vnohrib, Miha Kap in Marijan da se Zemlja vrti okrog Sonca, Hinteregger. Slednji je dramo Giordano Bruno. Kot takega ga tudi režiral, je cerkvena inkvizicija leta Predstavi bosta še v petek in 1600 v Rimu sežgala. soboto, obakrat ob 20. uri valo pa je 78 avtorjev s 142 fotografijami. Mednarodna žirija v sestavi Kurt Batschinski (Avstrija), Anton Fabris (Italija) in Janez Korošin (Slovenija) je podelila 21 nagrad in priznanj. Največ so jih prejeli slovenski mladi fotografi (11), sledijo pa jim Avstrijci (9). Najtrado za fotografijo na temo »Človek in kovina« pa je prejel češki raz-stavljalec Pavel Nesvabi. Zelo zanimiva razstava mladih fotografov je odprta do 30. oktobra. NA JESENICAH Mednarodna razstava mladih fotografov Fotografsko društvo Jesenice je v soboto, 4. oktobra, v Kosovi graščini na Jesenicah odprlo jubilejno razstavo 20. FIAP (Svetovna organizacija fotografov) FOTO FORUM MLADI. Za priznanja so se potegovali fotografi stari do 21 let, sodelo- Foto: H. Weiss SLOVENSKI VESTNIK SPORT NOGOMET SAK razočaral, le skromno 1:1 (1:1) Z ostrim strelom je Harald Kudler (bela majica) poslal žogo v mrežo Foto:sv SAK: Mallegg, S.Sadjak, A.Sadjak, Roy, Koreimann (89. Lessnig), Šmid, Vrabac, Kircher, Kuttnig (76. Hober), Kudler, Hajdini (65. Kesselbacher). Goi za SAK: H. Kudler (24.), Trnja vas: 300, sodnik Hammer Uboštvo iz Leibnitza je po-IVIceni osvojilo točko v Celovcu. Bilanca SAK na domačem igrišču po tem neodločenem rezultatu ni ravno razveseljiva. Vzroki, zakaj moštvo prav doma ne zaigra srčno in napadalno, kakor bi si to želeli gledalci in trener, so povsem nejasni. Ali so premije za zmago res prenizke, ali so za ohlapno in malomarno igranje krivi gledalci in navijači, katerih je od tekme do tekme manj, ker so razočarani nad neefektiv-nostjo igralcev? Sakovci so v prvem polčasu imeli nekaj proložnosti, ki jih pa žal niso znali izkoristiti. V 24. minuti je Harald Kudler z lepim strelom zasluženo povedel z 1:0 za domačine. Še pred koncem prvega polčasa je gostom po napaki v obrambi uspelo izenačiti (36.). Zaradi dvomljivih odločitev sodnika Hammerja in stranskih sodnikov je postala tekma trda in grda. Bilo je nešteto prekrškov na obeh straneh, sodnik pa je razdelil 10 rumenih karto- nov in enega igralca od Leibnitza izključil. Upanje na zmago domačinov pred koncem tekme je izničil nasprotnikov golman, ko je z refleksom ubranil oster strel Dinka Vrabca s kratke daljave. Obe moštvi sta po enkrat zadeli le vratnico. Izidi ostalih tekem: Pliberk je nepričakovano ostal brez točke in nesrečno podlegel na tujem proti Pöl-lauu s 1:3 (1:1), prav tako je Lienz v Voitsbergu podlegel vodečemu moštvu v regionalni ligi z 0:2 (0:0). Austria/VSV in WAC sta si delila točki (0:0). Prihodnjo soboto igra Pliberk proti Grieskirchenu ob 15. uri. M.Š. REGIONALNA LIGA 1. Voitsberg 10 7 1 2 15:9 22 2. Gratkorn 10 5 ,3 2 18:11 18 3. AustriaA/SV 9 4 ' 5 0 18:5 17 4. Grieskiechen 10 5 2 3 21:13 17 5. St.Florian 10 4 4 2 17:8 16 6. Rapid Lienz 10 5 1 4 14:13 16 7. Leibnitz 10 4 3 3 12:11 15 8. SAK 10 3 5 2 15:11 14 9. Flavia Solva 10 3 3 4 10:14 12 10. WAC 10 3 2 5 16:15 11 U.Pöllau 10 3 1 6 12:19 10 12. Pliberk 10 2 4 4 10:18 10 13. Zeltweg 9 2 2 5 7:14 8 14. Rohrbach 10 0 2 8 4:28 2 ^■POJENA ekipa Dob-AVC je pretekli konec tedna v II. zvezni ligi igrala proti Hartber-gu in ekipi Eisenerz-Leoben. Dobljanke so pričele zelo nervozno in prvi set zgubile. Šele v tretjem so zaigrale bolje od domačink in jih premagale s 15:7. V petem setu je ekipa trenerja Supniga popolnoma popustila in set s 4:15 ter tekmo izgubila. Dan navrh se je ekipa odpeljala v Trofaiach in tam odigrala četrto sezonsko tekmo. Tekma je potekala podobno kot dan poprej s skoraj istimi rezultati v posameznih setih in Dobljanke so tudi to tekmo izgubile z 1:3. Trener Richard Supnig je bil nad igro ekipe razočaran in je po tekmi dejal: »Vedno znova moram opozarjati, da smo šele dva meseca skupaj, to se pravi, da smo na začetku in da moramo do božiča (po prvem krogu) končo najti svojo igro.« Moška ekipa SK Puntigamer Aich/Dob je nastopila proti Gleisdorfu in Hartbergu. Proti vsem pričakovanjem so Doblja- ODBOJKA Samo ena zmaga Vsaj dve točki proti Hartbergu Foto:sv ni v soboto gladko podlegli Gleisdorfu z 0:3. Zelo jezen in nezadovoljen je bil po tekmi kapetan Martin Micheu in kritiziral katastrofalen servis legionarja Bojana Mlakarja. V svoji ogorčenosti je celo dejal, da taka ekipa ne sme igrati v gornjem play-offu. Hypo iz Celovca, ki ga sedaj trenira Eva Brodyova, nekdanja igralka kluba ATSC, pa je premagal Hartberg s 3:0. Tako sta moštvi dan navrh zamenjali nasprotnike. Doblja-ni so drugi dan dejansko zaigrali veliko bolje in premagali Hartberg s 3:2 (21:19 v petem setu). Trener Bojan Ivartnik pa je bil spet zadovoljen z igro Bojana Mlakarja. Prihodnjo soboto pa je na sporedu prvi koroški derbi proti Hypo VBK iz Celovca na »domačih tleh« v Wolfsbergu. M.T. 1. Donaukraft 6 6 0 18:1 12 2. Union Enns 6 5. 1 15:4 10 3. Salzburg 5 4 1 12:4 8 4. SVS Sokol V 5 3 2 11:6 6 5. SK Aich/Dob 6 3 3 9:14 6 KVALIFIKACIJE ZA SP Avstrija prihodnje leto v Parizu Po osmih letih se je avstrijska nogometna reprezentanca končno spet kavlificirala za svetovno prvenstvo, ki bo drugo leto v Franciji. Preteklo soboto je enajsterica trenerja Herberta Prohaske v odločilni tekmi, v razprodanem stadionu na Dunaju, prepričljivo premagala Belorusijo s 4:0 (4:0). Kvalifikacija v finalni krog vsekakor pomeni lep uspeh za avstrijski nogomet in šport. Drugo mesto v skupini IV je osvojila Škotska (23), tretje pa Švedska (21). KOŠARKA JUNIORJI KOŠ - ASKÖ Beljak 64:55 Domačini so začeli fulminantno in prepričljivo odločili prvi polčas v svoj prid. Igraje bila razgibana in umirjena. V drugem polčasu pa so fantje KOŠa kot že v prvi tekmi malo popustili in gostom omogočili da so se približali in bili nekaj časa samo nekaj točk v zaostanku. Proti koncu je postala tekma še enkrat napeta, kajti najboljši strelec domačinov, Marko Prusnik, je moral zaradi prekrška zapustiti igrišče. Kljub izpadu so domačini klavrno igrali in tesno vendar zasluženo premagali nasprotnika. M. Š. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 92 Silvo Kovač Bernstein - Kotov / Groningen 1946 Beli trdnjavi sta zasedli osmo vrsto in črni kralj že beži preko polja h7 na prostost. Tudi belemu kralju se po odprti b liniji ne obeta nič dobrega. Toda beli, ki je na potezi, v zasedi počaka na bežečega črnega kralja ter na učinkovit način obračuna z njim in zmaga! a b c d e f g h Rešitev štev. 91 Velemojster Larsen je s potezo l.Tb5! zagotovo presenetil nasprotnika. Dvojni napad na črno damo in trdnjavo! Po 1 ...Db5: 2.Lb5:; na l...Sb5: 2.Db2:; na l...Tb5: 2.De8 mat. Črni je zato še odigral I ...Df2:+ 2.Kh3 Tf8 3. Dc3: in se po izgubi skakača tudi vdal! KOROŠKI RAZREDI PODLIGA ZAHOD Bmca - Bilčovs 1:2 (1:1) 1. Bleiberg 11 9 2 0 35:7 29 2. Landskron 11 7 2 2 39:10 23 3. Vernberk 11 7 1 3 18:13 22 4. Šmohor 11 6 3 2 23:8 21 5. Bilčovs 11 5 2 4 17:13 17 6. Oberdrauburg11 5 0 6 14:20 15 7. Bače 11 4 2 5 20:21 14 8. Irschen 11 4 2 5 18:19 14 9. Radenthein 11 3 4 4 13:20 13 10. BaldramsdorfU 4 0 7 8:29 12 11. Weißenstein 11 3 2 6 15:24 11 12.Brnca 11 3 1 7 10:26 10 13.ASV Lienz 11 2 3 6 7:17 9 14. Winklern 11 1 4 6 8:18 7 18719.10.: Bilčovs-Winklern PRVENSTVENA TEKMA: ZELTWEG -SAK Sobota, 18.10., 14.30 v Zeltwegu ■ 1. RAZRED D: Žel. Kapla - Žitara vas l :3 (0:0) Klopinj - Globasnica l :0 (l :0) Maria Rojach - Šmihel 4:3 (0:1) 1. Vovbre 11 6 4 1 22:10 22 2. Globasnica 11 7 1 3 24:13 22 3. Klopinj 11 5 6 0 18:10 21 4. Grebinj 11 5 4 2 18:12 19 5. Šmihel 11 5 3 3 21:14 18 6. Železna Kapla11 5 2 4 21:15 17 7. Žitara vas 11 5 2 4 20:14 17 8. M. Rojach '11 4 5 2 18:16 17 9. St.Stefan/L. 11 4 4 3 12:12 16 lO.St.Leonhard 11 3 3 5 13:17 12 11. Eitweg 11 2 5 4 14:12 11 12. Frantschach 11 2 2 7 11:33 11 13. Ruda 11 0 5 6 7:18 5 14. Labot 11 0 2 9 6:29 2 18719.10.:.Žitara vas - Šmihel, Globasnica - Grebinj, Železna Kapla - Klopinj ■ 2. RAZRED C: Šentjakob - Sele 2:1 (1:1) Kotmara vas - Ledince 2:2 (2:0) 1. Poreče 10 6 4 0 21:4 22 2. Kotmara vas 10 6 3 1 27:13 21 3. Dholica 11 6 3 2 26:13 21 4. Treffen 11 5 4 2 24:14 19 5. Donau 10 5 2 3 27:20 17 6. Rožek 10 5 2 3 19:18 17 7. Kriva Vrba 10 5 1 4 18:14 16 8. Šentjakob 10 4 0 6 12:23 12 9. Sele 10 3 2 5 16:21 11 10. Ledince 9 2 3 4 11:16 9 11. Pošta 9 2 3 4 10:15 9 12. HSV 10 1 2 7 8:19 5 13. Osoje 10 0 1 9 10:39 1 18719.10.: Sele - Donau, Rožek - Šentjakob, Poreče - Kotmara vas ■ 2. RAZRED D: Ulrichsberg - SAK II 1:2 (0:2) 1. KAC 10 9 0 1 26:5 27 2. SAKU 10 7 1 2 36:16 22 3. Oberglan 11 6 2 3 21:11 20 4. Gurk 10 6 2 2 20:13 20 5. St.Urban 10 6 0 4 16:23 18 6. Guttaring 9 4 1 4 9:16 13 7. Weitensfeld 10 3 3 4 12:15 12 8. Sreuerberg 10 3 2 5 16:19 11 9. Kappel 10 2 3 5 12:16 9 10. Ulrichsberg 8 2 2 4 11:13 8 11. Straßburg 10 2 2 6 16:23 8 12. Eberstein 10 2 2 6 11:27 8 13. Kraig 10 1 2 7 14:23 5 18719.10.: SAK II-Kraig ■ 2. RAZRED E: Rikarja vas - Tinje 1:1 (1:0) Žvabek - Pliberk II 1:2 (0:1) Dobrla vas - Galicija v 75. minuti prekinjeno, ko so domačini l:0‘vodili Sinča vas - Djekše 3:2 (1:0) 1. Rikarja vas 11 8 3 0 36:7 27 2. Sinča vas 11 8 3 0 39:12 27 3. Tinje 11 8 2 1 40:11 26 4. Reichenfels 11 8 0 3 26:13 24 5. Djekše 11 5 2 4 36:21 17 6. Galicija 10 3 6 1 16:17 15 7. Margarethen 11 4 3 4 14:16 15 8. Pliberku 11 3 3 5 14:22 12 9. Šentpeter/V. 11 3 3 5 22:32 12 10. Dobrla vas 10 2 4 4 11:20 10 11. Žvabek 11 1 5 5 13:22 8 12. Važenberk 11 2 2 7 9:28 8 13. Preitenegg 11 1 2 8 7:26 5 14. Mauterndorf 11 0 2 9 9:45 2 18719.10.: Djekše - Rikarja vas, Galicija -Sinča vas, Pliberk II - reichenfels, St. Mara-garethen/L. - Dobrla vas