t*OSTNTNA’ PLAČANA' V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ŠT. 16. 12. APRILA 1957 ® LETO XVI. @ CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! »Dvaintrideset let službe imam, drugo leto bom stara 50 let. Podjetje so priključili drugemu in moje mesto ukinili. Opravljam isto delo a plačo in zvanje so mi znižali«... »Osemindvajset let že delam v tem podjetju. Obolel sem na vetru in dežju, soncu in mrazu, revmatizem me muči. Prestavili so me na drugo delo in dali nižjo plačo«... »Ponesrečil sem se. Kes ne morem delati več tako kot preje. Pa vendar. Delovnega mesta v tem podjetju ni več zame« ... Take in podobne zgodbe, žal preresnične, še srečujemo, ko nanese pot v ta ali drugi kolektiv, ko se pomenkuješ s tovariši no sestanku. Tega morda ni toliko, mnogo ostane tudi skritega. Toda kolikor je takih primerov, jih je odveč in so za naše organizacije, ki to dopuščajo, nečastne. Saj je povsem razumljiva silna prizadevnost naših sindikatov in njihovih odbornikov pri izvrševanju vsakodnevnih nalog. Koliko truda okoli spremembe tarifnih pravilnikov, priprav za volitve delavskih svetov in I. kongres delavskih svetov, potem sestanki in posveti, zasedanja ... Tisoče važnih opravil! Toda pri vsem tem le ne bi smeli pozabiti na človeka, kako živi, kaj ga tare. Res je sicer, da vse naše početje velja njemu in vendar kadar se mu zgodi krivica zaradi — dovolite, da tako rečem — birokratskega pojmovanja vsake naše uredbe in predpisa, tedaj bi se sindikat moral postaviti in opozoriti na proletarski duh, ki preveva in mora prevevati vse naše dejanje in nehanje. Povejte, kakšno človeško načelo je, da delavki, ki je tik pred upokojitvijo, a je že celo dve leti prekoračila določeno delovno dobo, v zadnjem letu zniža nekdo, pa četudi je to upravni odbor kot družbeni organ — plačo in celo zvanje! Ali ne gre tu za vprašanje morale, delavske morale, ki ne sme kaj takega dopustiti. In ni malo primerov, da se delavec, delavka zaradi tega, ker se je ves posveit.il proizvodnji, ker je bil vesten, priden v istem podjetju prezgodaj utrudil. In kakšna je delavska morala, če takrat, ko mu moči popuste, takoj poiščejo lažje mesto, z nižjo nagrado? Kakšna je delavska morala, če se ne najde primemo mesto v istem ali drugem kolektivu, če se je delavec ali delavka ne po svoji krivdi, ponesrečil in je zato njegova sposobnost manjša? Menim, da nikakršna. To je kaj huda obtožba, posebno kadar gre za tovariše, ki so dolga leta dobro in vestno opravljali delo, ki so jim bila poverjena. Marsikdo bo dejal: Temu so krivi instrumenti, predpisi. Takemu porecimo birokrat. Delovna skupnost smo. Sami upravljamo in gospodarimo. In vedno imamo nekaj sredstev, s katerimi samostojno razpolagamo. Če je treba, sklenimo, da gre del takih sredstev za take primere dobrih starejših delavcev, če se morebiti predčasno izčrpajo in ni najti možnosti, da nadomeste svojo telesno oslabelost z izkušnjami, ki so sj jih z leti nabrali. Tako možnosti so in sredstva tudi, saj je poznano, da se večkrat dajejo celo za nič kaj koristne namene. NUŠE ORGANIZACIJE PRED PRVIM KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV POSPEŠENA DEJAVNOST r Predvolilne priprave dobro potekajo • Ponekje so že šenemi delavci, kar bi ne-izvolili Rove delavske svete ® Vzgleden primer sode- dvorano pomenilo prepustiti lovanja prosvetnih delavcev v Mariboru @ Skrajnosti ^e^ba^najti pravšno pri kandidiranju ® Konference za izvolitev delegatov merilo, da bodo mladi delavci za I. kongres delavskih svetov nenehno ob izkušenejših rasli in postopoma prevzemali nase svoj I. kongres delavskih sve- v pretirani in napačno poj- odgovorna bremena gospodar- d?skih S-inravahn°ierJtežišče tov" Pri tem 86 Poslužujejo movani demokratičnosti dopu- jenja. Tudi zavestno računa-cijsiKun pripiavan je tezisce n,ajlpesltrejših oblik, od sestian- ščajo ali priporočajo, da ban- nJe s tem, da bodo tovarišice Kot vedo povedati tovariši, ki so obiskali podružnice, okrajne in občinske sindikalne svete im kot nam povedo tovariši s terena, so domala v vseh naših organizacijah prav doumeli pomembnost letošnjih volitev v nove delavske svete. dela na vsebinski razčlenitvi dosedanjih dosežkov posameznih kolektivov, proučevanju tovanj D0 metode dela in iskanju novih s^va potov za nadaljnje razvijanje Ob tej priložnosti ______— delavskega m družbenega povedati, da je pokazal mnogo kov, predavanj, razprav, kira- didira kar največ tovarišev. izpadle ^ pri volitvah, je jevnih posvetovanj in posve- Tako smo opazili primere, da odraz dokajšnjega nerazume-zvrsteh gospodar- celo še enkrat večje število vanJa delavskega upravljanja kandidira, kot pa se bo volilo ™ o®}0 načel enakopravnosti moramo članov delavskega sveta. Ali m^d ženo in moškim! Takemu obratno, da se postavlja na Pojmovanju se moramo zopr- upravljainja, tega najmočnej- pobud zlasti okrajni sindikalni kandidatno listo točno toliko staviti. Uspeli pa bomo le, če šega orožja resnične m dejav- Sv6t v Mariboru, ki je tudi članov kbt bo izvoljenih. Dalje bomo vedeli, da je izbira kian- ne demokracije delovnih lju- znal povezati v aktivno sode- ponekod postavljajo na listo didatov ne zgolj tehnično opra- di. Ogromno število delovnih lovanje prosvetne in druge povsem nove ljudi in sicer vil°> temveč važen in sestavni kolektivov je že razpisalo vo- kulturpe delavce. Nedavno so predvsem mladince pod pre- del Poh&čnih predpriprav zsa litve ui nekateri so volitve že namreč povabili na skupen po- tveeo, da je takšna direktiva. volitve v delavske svete, celo izvedli. Ob tej pospešeni svet šolnike, kjer so se d o,gode javnosti^ v katero so vklju- vorili za njih sodelovanje v vec čem sto tisoči, prihajajo bolj pripravah na I. kmgres delav- £eš, saij bodo itak izpadle, kot kdaj koli prej do Izraza skih svetov. V vseh šolah, ta- v nekaterih ko splošno izobraževalnih kot In spet ponekod toliko žena Ob samih pripravah za vo-več kot je več kandidatov, litve in ob volitvah v delavske svete pa se z nezmanjšano po-_ , , . zomostjio naši kolektivi pri- fgŽJgJg "gUCt P-vll-l« - voli«, delegatov. dejavnosti, v katero so vključeni sto tisoči, j kot kdaj koli pr slabosti, ki jih _____ _______________ „__ kolektivih posebno v nekaterih strokovnih bodo seznanjali d>i- rov posploševati. Vendar so ^ se Vodo udeležili I kongre-i panogah že dalj časa občuti- jake z delavskim in družbenim vzeti iz dosedanje prakse in £a delavskih svetov." V vseh mo. Ce je doseglo delavsko upravljanjem. Pri tem jim bo- k|a'zf nan:l€ opozoriti, in, kjer so že pripravili načrte upravljanje največji vzpon v do pomagali delavci iz proiz- obstajajo, storiti vse, da se za konfemnce, na katerih bo- postevijo na mesto. Navodila do vcMli deiegate. Ponekod m dosedanje izkušnje namto- bodo to storili na okrajnih, vedo, da m dobro m prav kan- drogod na občinskih konferen-didirati pretirano vebhtaga cah. Zopet nekje bodo zboro-stevrla tovarišev in_ tovarišic, vali proizvodnih vejah, ker se sicer kaj lahko zgodi, dmgje bodo po nekaj gospo-da nekatere ki je prav, da so davkih dejavnostih združeva-izvoljeni v delavski svet, ti- ^ Ponekje pa bodo »kombin-ir-sti, ki jih ne poznajo, črtajo en jn drugi način. Z ozi- in s tem dobra na®o izvoljena. rom nia okoliščine in razmere Prav tiaitoo pa bi bilo napak je to povsem razumi j ivo, saj postavljati mako stevilo^ kan- vsako ukaluplj-anje le duši-dodatov kot šteje delavski svet, j0 pobude in g tem škodilo te-kajti s tem preprečimo sleher- meljitim pripravam za enega n? med najboljšimi. zgodovinsko naj pomembnejših Zlasti bi bilo napak in biro- dogodkov zadjega časa v de- kfraiteko zahtevati, de se menjajo vsi starejši in izkušeni tovariši z mladimi, manj izku- lavskem gibanju sveta. Dne II. aprila 1953 je prenehalo biti srce enega največjih sinov slovenskega naroda, človeka, ki je neizrekljivo mnogo prispeval za blaginjo jugoslovanskega ljudstva. Njegova bit, polna revolucionarnih hotenj, je poznala le boj, neprestani boj za uresničitev velikih idej delavskega razreda, kateremu je bil ves predan in mu posvetil sleherni utrip svojega življenja. Njegova ogromna volja, znanje, človečnost, delo in zamisli nas spremljajo v uresničevanju tega, za kar je s tolikšno odločnostjo in ljubeznijo posvetil samega sebe. S kolikšnim zaupanjem v ustvarjalne sile delovnih ljudi je utiral pot delavskemu in družbenemu upravljanju, temu silovitemu in nepremagljivemu orožju delavskega razreda proti vsemu, kar se ustavlja napredku socialističnega gospodarstva In socialistične misli. In prav sedaj, ko se pripravljamo na I. kongres delavskih svetov, toliko bolj občutimo vrzel, ki je nastala z njegovo izgubo, pa tudi s tolikšno večjo vnemo bomo ob njegovem spominu stopali po poteh, ki nam jih je odprl in pokazal. OBETAJOČE GIBANJE PROIZVODNJE V ZAČETKU LETOŠNJEGA LETA Proizvodnja je ključ za stabilizacijo trga, za boljšo življenjsko raven Za tekmovalca na dolgi ali Letos smo kar dobro začeli, ni je zelo pomembno nadaljnje metu, toda strokovnjaki oce-kra-tki progi je zelo važno, kako Proizvodnja teče, da je veselje, naraščanje proizvodnje pred- njujejo, da visok porast indlise odžene, če se ni odgnal prav, Proizvodnja se tako obetajoče metov, ki so namenjeni široki strijske proizvodnje spremlja če je le sekundo zamudil, ga giblje, da Lahko računamo na potrošnji kot tekstilnega blaga, temu odgovarjajoče povečanja njegov sosed prehiti in s težavo uspešen zaključek letošnjega go- obutve, industrijskih izdelkov prometa. Prav zavoljo tega, ker ga pozneje dohiti ali prehiti, spodarskega leta. Res, trije Tako je tudi v gospodarstvu, meseci niso še vse leto, v tem itd. Gumastih proizvodov smo na primer proizvedli letos v je na trgu dbvolj blaga, tudi ni čutiti bistvenih sprememb v S posvetovanja o kulturnih domovih. Na sliki: Tovariš Tudi za gospodarstvo je važno, kratkem času še ne moremo do januarju in%februarju skoraj za gibanju cen. Industrijski izdelki Ivan Regent, predsednik Sveta, tovariš Ašer Deleon, tajnik Sveta prosvetnih društev Jugos lavije im tovariš Romam Albreht, glavni poročevalec na p osvetu. da kar spočetka »ujame« pro- potankosti spoznati vsega, kar tretjino več kot v odgovarjajo- na debelo so se v začetku leta tzvodnja svoj tok, da se že v hi nas pozneje lahko zavrlo. to- čih mesecih lani. Podobno je podražili za en odstotek, vendar prvih mesecih giblje vse hi- da z gotovostjo lahko rečemo, naraščala tudi proizvodnja v to ni izraz splošne podražitve, treje, da je več blaga na trgu, več zalog, kajti potlej je trg da je začetek dober. Pogoji za drugih panogah. (Glej grafikon.) temveč čisto normalno izravna, razvoj industrijske proizvodnje V črni metalurgiji je na primer vanje in odstranjevanje manj- vetikih industrijskih podjetjih, vodnih podjetij, ki bodo prih*. .. . ______ ________ , „ „ . .... ............. je mnogo slabše v podjetjih j ali v šole in se razgovarjali z miren, cene padajo in delavčev 50 i®tos ugodnejši kot lani aM proizvodnja porastla kar za 43 ših neskladnosti v cenah, sezonskega značaja, po naztre- dijaki in jim pojasnjevali vse, denar je veliko več vreden. Iz Pyedlansk!Iii. Pravočasne j e so odstotkov, kar doslej še ne " ‘ šenih gradbiščih itd. Zlasti je kar jih zanima o tej tako važ- izkušenj Vemo, kako važno je sprejeti družbeni plani, in- pomnimo. še mnogo nerešenih vprašanj v obrtništvu, dalje v zadruž- ni instituciji. Seveda pa tudi ob teh voli- nih podjetjih in podjetjih za- tvah zasledimo nekatere poja. izpolnjevanje plana v prvih d us tri j a je bolj založena s su- Blaga imamo precej več kot treh mesecih. Ce sm0 kdaj, za- rovinaml. gospodarske organiza- lani in to ne samo zavoljo tega, radj določenih napak ali težav clje vedo Pr! ce™ So,- yre™e ker proizvodnja hitreje narašča, Letos je promet s proizvodi široke potrošnje tudi zato živahnejši. ker se je kolikor toliko povečala kupna moč potrošnikov zavoljo povečamjp plač družnih poslovnih zvez, na Ve, ki imajo svoj vzrok ali v proizvedli manj kot sm0 raču- naJTl ne nagaA’ elektrike je do- temveč zato, ker ga za široko izplačil dobičkov, premij in do-stTvnj ctej1 f °k?i" preveliki in napačni vnemi ali nali, smo morali pozneje, v po- 1 ^7r8k°on potrošnjo brez večjih težav uva- hodkov iz drugih virov. V na- tet itd. . celo namernemu birokrat- V tej živi prizadevnosti od- skemu ukrepanju. Te pojave je krivanja slabosti, isikanju no- zaslediti zlasti pri kandidira-vih potov se naši kolektivi nju elanov za nove organe de-najuspešneje pripravljajo na lavskega upravljanja. Ponekod p-j. ^ v i-ii žiaj/aviii v trn to. «ii iian, sinu irvui an pozneje, v po- v .. , . , , -o o/ v 7 v—--------r - ^ v n v v. * enostranskem pojmovanju ali letnih mesecih,- ko pritiska vro- za ;e i z 23 , , 50 ,z® ./? žarno. Z večjim uvozom blaga slednjih mesecih pa bo nov na- čina, ali v jeseni, ko se že leto vesle1 M-?!san doma6o proizvodnjo bom0 krili duktivnosti. prav gotovo vplival pljuniti v roke, da smo lahko dvomesečni porast industrijske zvt-šane denarne prejemke pre- na povečevanje prejemkov in s »napolnili« kašče, zadovoljili po- proizvodnje za 23?»^ ni^samo ra- bivalst-va. Prav to pa nam obeta tem še na živahnejše trgovanje, trošnike, izpolnili plan. m e Leta 1919 in 1920 so Jugoslavijo pretresli valovi stavk. Delavci so stavkali zavoljo težkih življenjskih razmer in pod vplivom Velike oktobrske revolucije. Železničarji, združeni 1919; leta v Zvezo transportnih delavcev, so dne 15. aprila 1920 začeli na poziv sindikata in pod vodstvom KPJ s splošno stavko. Promet je zamrl, stavkalo je okoli 60.000 železničarjev, prometnih delavcev in brodarjev. Odmev velike stavke naših železničarjev je odjeknil po vsem svetu, stavka je bila spodbuda za boj železničarjev v ostalih delih sveta proti izkoriščanju in izkoriščevalcem. Zato, da bi se vedno spominjali te velike in pomembne stavke, je 15. april — dan začetka stavke — proglašen kot Dan železničarjev. Železničarjem ob njihovem prazniku — Delavski pozdrav! čunsko pogojen z občutnim pad- ugodnejše gibanje življenjske Večji dohodki prebivalstva na cem indeksa v januarju in fe- ravni, oziroma ustreznejše zvi- bodo ugodno vplivali samo na bruarju lani. V prvih dveh me- šanje realnih plač. Seveda ključ vnovčevanje blaga, temveč tudi secih letos smo proizvedi^ pre— za stabilizaciio tržišča, za zbolj- na življenjsko raven. Zelo maj licej več potrošnih dobrin,^kot je šanje življenjske ravnj je v po- ni premiki v maloprodajnih ce-bilo to predvideno z družbenim troš-nji, toliko bomo imeli tudi n ah še ne vplivaj o na občutnej- ši porast življenjskih stroškov. Prav z-ato pa je gibanje cen še planom. Računamo lahko, da bo še vnaprej, kolikor bomo pri-industrljska proizvodnja v pr- gospodarili. Za sedaj še tudj ni vem če-trtletju letos v primer- opaziti znakov, da bi prodaja vnaprej v središču pozornosti, javi z lansko za 19% večja. Ce blaga zastajala, kot smo ga oPa- Zelo važno je, da je dotok de-- - J- J — zih v prvem polletju lani, ta- krat, ko smo se preusmerili, Ko računamo, da je proizvodnja v februarju zelo narastla, čeprav je bil to najkrajši mesec, potem lahko upamo, da se ne bod0 ln- narja ha trg vsklajen z dotokom blaga, da še torej ujemata. smo začel; zmanjševati investi- pravimo, blagovni in d e nar- ti j e in razširjati proizvodnjo za dustrij-ska podjetja v naslednjih potrebe družbenega standard«, mesecih nič slabše izkazala. Za sedaj res še ni povsem toč- Za zboljšanje življenjske rav- nih podatkov o blagovnem pro- ni sklad. Ce bi v kratkem času trg začutil, da je dotok denarja (Nadaljevanje na 5. strani.) it# ' 18. aprila 1937 je bil na Cebinovem Ustanovni kongres komunistične partije Slovenije. Ta dan predstavlja enega najpomembnejših mejnikov v zgodovini slovenskega naroda ter pomeni začetek globokega revolucionarnega gibanja in afirmacije vseh naprednih ljudskih sil v slovenskem narodu. V »Manifestu« Ustanovnega kongresa KPS so bila jasno in nedvoumno postavljena vsa tista vprašanja, ki jih je slovensko delavstvo kakor tudi kmečko delovno ljudstvo in ljudsko izobraženstvo vsakodnevno postavljalo in našlo v njem odgovore in rešitev. Komaj 600 članov Partije, kolikor je štel tedaj njen kader, je z »Manifestom« v rokah pričelo borbo za množice, neenako borbo proti velikim, toda osovraženim protiljudskim silam starega sveta: proti policiji, orožnikom, vojski, kleru, klerofašističnim organizacijam itd itd. Ljudstvo se je strnilo okoli svoje Partije, ki je vedno zvesta in dosledna ideji marksizma-leninizma vodila delavski razred in vse delovne ljudi skozi trpljenje in borbe v zmagovite dni naše osvobojene socialistične domovine. © DELAVSKA ENOTNOST« IZ NAŠIH ORGANIZACIJ , 12. APRILA 1957 ST. 16 IVAM SKORJA Dne 7. aprila smo se za vedno poslovili od svojega dragega tovariša Ivana Skorje, tajnika Občinskega sindikalnega sveta Herpelje in člana predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta Koper. Pred dnevi se je v popoldanskih urah, na cesti pri vasi-Petrinje v herpeljski občini med izvrševanjem svojih službenih opravkov, smrtno ponesrečil. Pokojni Ivan Skorja je bil eden izmed najbolj vidnih političnih delavcev, tako časa narodnoosvobodilne borbe, kakor tudi v povojnih letih. Ko je bil star 18 let, so ga Italijani nasilno odvedli v vojsko, kjer je ostal do razpada Italije. Meseca januarja 1044 je stopil kot prostovoljec v NOV. Bil je sekretar SKOJ IV. bataljona III. prekomorske udarne "brigade in v borbah ranjen v obe nogi. po osvoboditvi je bil sekretar Okrajnega komiteja ljudske mladine v Herpeiju. Po dovršenem višjem tečaju za aktiviste SKOJ v Ljubljani, Je odšel na mladinsko progo Samac—Sarajevo, zatem pa v Kamnik, kjer je bil komandant mladinske delovne brigade »Boris Kidrič«, ki je gradila tovarno »Titan«. Leta 1948 je prišel v Sežano in bil sekretar Agitpropa pri okraj- nem komiteju LMS v Postojni. Leta 195» je postal sekretar okrajnega komiteja LMS v Idriji. Zaradi slabega zdravja se je preselil leta 1951 v Ocizlo, kjer je prevzel tajniške posle bivšega KLO, nato pa je bil imenovan za tajnika pri bivši občini v Materiji. Od leta 1955 pa do jeseni 1956 je bil tehnični sekretar pri občinskem komiteju Zveze komunistov v Herpeljah. Po reorganizaciji občin je prevzel mesto referenta narodne obrambe pri ObLO Herpelje. Pokojni Ivan je bil vse življenje zvest svojim političnim, napredno usmerjenim nazorom. Bil je vzoleden funkcionar pri občinskem sindikalnem svetu, pri občinski gasilski zvezi ter na drugih področjih politično organizacijskega dela. Kljub temu, da Je bil vojni invalid in rahlega zdravja, je pri svojem delu dokazoval vselej in povsod izredno osebno požrtvovalnost. Kako priljubljen je bil pokojni Ivan Skorja v tem predelu Krasa In slovenske Istre, je dokazal veličasten pogreb, ki so mu ga priredili njegovi delovni in osebni tovariši. Smrt komaj 3z-letnega Ivana Skorje je med nami odprla vrzel, ki jo bo težko izpopolniti. j. 2. B B 10 JA V K E fcoo 6 Pred kratkim so se sestali predsedniki podružnic delavskih svetov grafičnih podjetij v Ljubljani, za štajerski predel pa v Mariboru. Na teh sestankih so se pogovorili o pripravah za volitve delavskih svetov. Navzoči so se.tudi seznanila s stanjem potrjevanja tarifnih pravilnikov. Do konca preteklega tedna samo Celjska tiskarna ni imela potrjenega tarifnega pravilnika, čeprav je izdelan na isti osnovi kakor v drugih tiskarnah. Na obeh sestankih je bilo tudi sklenjeno, da bodo1 letošnje letne športne igre grafikov v Celju, kjer so prvič bile pred desetimi leti. © Nedavno tega je mladinska organizacija tovarne »Tiskanim« v Kranju povabila v goste mlade delavce 'iz Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani. Ti mladi delavci so si v Kranju ogledali »Tiskanino«, nakar je njihov orkester gostiteljem zaigral nekaj koračnic. — A. Z. © Delavski svet Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani je na svoji redni seji sklenil, da bodo volitve novega delavskega sveta 10. t. m. Volitve bodo v obeh obratih in sicer na Celovški cesti in na Titovi. A. Z. © V Železarni Store je bila razširjena seja sindikalnega aktiva, ki so se je udeležili tudi predstavniki delavskega sveta, upravnega odbora tovarniškega komiteja Zveze komunistov in mlad me in predsedniki mladinskih aktivov. Sklenili so, da se bodo na volitve delavskega sveta kar najskrbneje pripravili in sklicali v vseh enotah predvolilne sestanke. — J. M. © Na pobudo SZDL Teharje pri Štorah je bil pred kratkim ustanovni občni zbor društva žena. Na zbor je prišlo 214 žena, ki so se združile v aktiv žena Teharje. — J. M. » © Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Štorah je te dni priredilo v veliki dvorani prosvetnega doma »Večer umetniške besede«. Gledališki igralec Mestnega gledališča v Celju tovariš Marjan Dolinar je recitiral 9 zgodb Ivana Cankarja, ki jih je ta napisal o materi. Udeleženci so bili s prireditvijo zadovoljni in želijo, da jih umetnik še večkrat obišče. — J. M. © V sobotti je sklical občinski sindikalni svet Ljubljana-Center prvo posvetovanje zaupnikov »Delavske enotnosti«. Na posvetovanje je prišlo 26 zaupnikov. Dalj časa so se menili o delavskem tisku, njegoyem pomenu in razširjanju in ob zaključku sklenili, da si bodo prizadevali list čimbolj razširiti med delavci, da bodo zanj . zainteresirali tudi člane delavskih svetov in upravnih odborov, skrbeli za razprave v tisku, za prispevke v tiskovni sklad itd. © Tudi v kranjskem okraju se pridno pripravljajo na volitve v delavske svete in na bližnji kongres delavskih svetov v Beogradu. Prav zaradi tega je imel Okrajni sindikalni svet v Kranju posebno sejo, na kateri so obravnavali ta vprašanja. Izdelali so program konferenc, na katerih bodo izvolili delegate, zatem pa bodo zapje Organizirali še dvodnevni seminar v Kranju. © Na zadnji seji Okrajnega sindikalnega sveta v Murski Soboti so pregledali, kako je s tarifnimi pravilniki v murskosoboškem okraju. Ugotovili so, da je pregledanih 94 tarifnih pravilnikov, nepregledanih pa je še 19. Mlm in žaga v Beltincih sploh še nista izdelali tarifnega pravilnika. V Konfekciji Ljutomer je bil tarifni pravilnik sprejet brez razprave v sindikalni organizaciji -in kolektivu. V Pomurski tiskarni so dvignili plače uslužbencev za 17 do 18 %, delavcem pa za 1 Ve. Veliko je še primerov, kjer delavski svet ni sodeloval s sindikalno organizacijo, kadar je šlo za potrjevanje tarifnih pravilnikov, z izgovorom, da o tem odloča le delavski sveti © Na občnem zboru sindikalne podružnice sladkogorske tovarne kartona in papirja je bil tovariš Ne-krep Jože Izvoljen za poverjenika Delavske enotnosti. Do zdaj je pridobil že 53 novih naročnikov. Tovariš Nekrep upa, da bo število naročnikov v naslednjem tromesečju še podvojil. © V sindikalni podružnici Opekarne Žalec so pridobili 18 novih naročnikov za Delavsko enotnost, medtem ko so v sindikalni .podružnici »Kazensko poboljševalnega doma« v Škofji Loki povečali število naročnikov za 14. © Zagorski rudarji bodo tudi letos letovali ob morju. Lani so bili v Medvejah pri Opatiji, letos pa bodo šli v Crikvemco. Prav tako ne bo manjkalo rudarjev tudi v planinski koči na Gori in v počitniškem domu zagorskih rudarjev v Izlakah nad Zagorjem, kjer bodo preživljali svoj letni dopusti L. M. © V kranjskem okraju" s-o pred kratkim končali z občnimi zbori organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi, za katere sodijo, da so v primerjavi s preteklim letom dosegle lepe uspehe. Najboljše organizacije Socialistične zveze so v Kranju, na Bledu, Tržiču, okofji Luki. V- © Občinski ljudski odbor in Socialistična zveza delovnih ljudi v Tržiču sta pozimi organizirala tečaj za izobraževanje delavcev, ki ga je obiskalo 40 delavcev. B- © Za kongres delavskih svetov bodo v ptujskem okraju izvolili osem članov. Tako so sklenili na seji Okrajnega sindikalnega sveta v Ptuju. Govorila so tudi o potrjevanju tarifnih pravilnikov. vxyyyyvy*r^>yy'iococo<>y>y^yiocory>ririQGorinQooQOQociocxjooooo(xxxx>ocxDocxxx)COOoc GOVORI ..NOVOTEKS" Sam nisem oparil, šele on mi je povedal, da ne vidi na eno oko. Ko so šli s partizansko patruljo, je nekdo vrgel petar-‘do. Ta je padla na kamen in drobec mu je zlil oko. Nesreča. Spoznali so ga za tridesetodstotnega invalida. Dobil je odpravnino... Franc Sitar je predsednik sindikalne podružnice novomeške tovarne »Novoteks« že od leta 1953. Takrat se je tudi oženil in ima osem mesecev staro hčer. Najprej je delal pri Povhu, potlej je prišel v tovarno. Dela! je na vseh strojih in položil izpit za predilca. Danes je preddelavec v sortirnici. Hm, kaj nai vam povem o našem sindikatu? je skromno dejal. Beseda je sama tekla. Pripravljamo se na proslavo desetletnice tovarne. Nova so le poslopja, stroje pa so navlekli z vseh vetrov. Ja, pa s tarifnim pravilnikom smo s s ubadali zadnje čase. Sindikat je o njem večkrat razpravljal. Sklenili smo, naj b; najnižja delavčeva plača ne bila manjša od 8.000 dinarjev. Primerjali smo tarifne postavke za posamezna delovna mesta itd. Nabralo se je kaikih 25 pripomb na tarifni pravilnik. Od teh jih je bilo 13 večjih, pri drugih je šlo le za 50 para ali dinar na uro. In teh 13 smo predložili delavskemu svetu. Vse naše pripombe so usvojili, tudi ono glede najnižje plače. Sploh se z delavskim'svetom, in upravo podjetja dobro, razumemo. Doslej še'ni bilo primera, da bi našo prošnjo odbil; ali da bi bilo naše posredovanje za koga izmed delavcev brez uspeha. Pismena pritožba na tarifni pravilnik je bila lani ena sama, ustmene pa štiri. Vse je 0 predsedniku sindikalne podružnice novomeške tovarne »Novoteks« tovarišu Francu Sitarju in o tem, kako vodi delo podružnice delavski švet Ugodno rešil. Moram pa reči, da ljudje z novim tarifnim pravilnikom niso čisto zadovoljni. Pravijo, da so dobili višje plače spet tisti, ki so imeli že doslej dobre plače. Manj slabe volje je v predilnici in tkalnici, torej v najvažnejših obratih, ker se njihova plača giblje med 40 in 50 dinarji. Da, še to. Pri nižjih skupinah delavcev-je bilo povišanje linearno. ker so bila delovna mesta že doslej precej dobro ocenjena. Pri kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcih pa smo razmerje popravili. Sicer so pa pri nas plače v primeri z drugimi nekaj višje. To pa zato, ker sm0 se zelo zavzeli za strokovno izobrazbo in si je zadnja leta veliko delavcev pridobilo kvalifikacijo. Težave? So, kje jih pa ni! Novo mesto še ni tak industrijski kraj kot je na primer Kranj. Industrija je' mlada in ni delavskih tradicij, V tovarn; prevladuje tako imenovani pol proletariat in ne bi na široko razkladal, kakšne težave izvirajo iz tega, saj so v takih prilikah povsod enake. Vendar nam predavanja uspevajo. Na gospodinjskem tečaju je 60 delavk, toda veliko več jih je, ki bi rade obiskovale tečaj, pa jih nismo mogli sprejeti. — Kako pa kaj delate, mislim, kako si delo v odboru razdelite, imate morda komisije, sem ga pobaral. — Ne, komisij nimamo, tudi zaupnikov po obratih ne. Izvršni odbor podružnice je tako sestavljen, da so vsi oddelki za- stopani. članov je devet, oddelkov pa štiri. Seja je približno vsak mesec, včasih tud; pogosteje. Takih množičnih sestankov, da bi se zbral ves kolektiv, zadnje čase ni bilo. pač pa prirejamo sestanke po obratih. Nekaj dni po seji, na kateri smo razpravljali o tarifnem pravilniku, so bili taki sestanki, na katerih smo povedali stališča sindikata do tarifnega pravilnika, kakšne pripombe nanj smo dali itd. Seveda so delavci potem tud; sami povedali, kaj oni mislijo o tarifnem pravilniku jn naših stališčih. Le-to so sprejeli. V izvršnem odboru imamo razdeljeno delo. Vsak si mora sestaviti plan za mesec dni naprej. Kulturno prosvetni referent je imel na primer nalogo, da organizira pevskj zbor, kar mu je tudi uspelo. Priključen je bršljinski Svobodi. Enkrat na mesec so skupne vaje v Svobodi, vmes pa v tovarni. Referent za telesno vzgojo je bil »zadolžen«, da sestavi odbojkarsko .moštvo. Tudi ta je svojo nalogo opravil in so že bile tekme med oddelki. Zmagala je tkalnica. - Izmed članov izvršnega odbora so štirje člani delavskega sveta. Mene vabijo na seje upravnega odbora in zasedanja delavskega sveta. Dnevni red sporoče prej in tudi gradivo da- jo članom delavskega sveta 5si pred zasedanjem. Potem sem ga še vprašal, koliko funkcij ima. Sprva se vseh niti spomniti ni mogel. Razen tega, da je predsednik podružnice, je še član OS S, potlej pa je predsednik strelske družine, član mestnega strelskega odbora, kjer so ga izvolili, ne da bi za to vedel. Poveljnik je gasilske čete in član občinskega in okrajnega odbora Gasilske zveze, član hišnega sveta itd. — Kam bom šel popoldne?' Nasmehnil se je: Kupil sem star dvestokubičnl motor. Popoldne sem ga nameraval popravljati. Ob nedeljah grem pa domov v Mirno peč, da se enkrat pošteno najem. Ob koncu povejmo še to da so vsi do zadnjega organizirani v sindikatu. V. J. KAKO SE DELOVNI KOLEKTIVI PRIPRAVLJAJO NA' NAS DELAVSKI PRAZNIK čez tiri tedne bomo delavci — mi jugoslovanski in delavci vsega sveta — slavili svoj veliki praznik — 1. maj — praznik dela, praznik delovnih rok. Sredi kipeče pomladi ga bomo slavili, kipeče pomladi v naravi, kipeče pomladi našega družbenega življenja. Zato je prav, da se na to slavje čim 'lepše pripravimo. Iz poročil p pripravah z>a praznovanje, ki smo jih prejeli iz raznih krajev, diha misel, naj bi za letošnja prvomajska dneva pripravili značaj državnega SKUPNO PRIZADEVANJE V OKRAJU LJUBLJANA GLEDE ZNIŽEVANJA ŠTEVILA NESREČ IN ZA VEČJO Varnost pri delu Okraj‘ni sindikalni svet, Okrajni zavod za socialno zavarovanje in Okrajni svet za delo v Ljubljani bodo ob sodelovanju zaposlenih in poklicnih organov delali za to, da bo manj nesreč praznika in prvomajske manifestacije naj ne bi imele uradnega značaja, kot ga je bilo doslej čutiti. S V UUBUMI V številnih ljubljanskih podjetjih bodo tik pred praznikom javne slavnostne seje delavskih svetov. Na njih bodo govorili o prvem maju, prazniku delavcev (n naši veliki pridobitvi — delavskem gospodarjenju. To ni nič čudnega, saj je tik pred nami I. kongres delavskih svetov Jugoslavije, prvi takšen zbor na svetu sploh in prav je, da se na to spomnimo tudi v teh prazničnih dneh. Ponekod bodo na slavnostnih sejah pohvalili in nagradili najboljše delavce. Delavsko prosvetna društva pripravlja jo vrsto raznih prireditev. Na predvečer praznika bodo v okolici goreli kresovi, zjutraj pa se bodo delavci -zbirali v okoliših svojih občin in V soboto, 13. aprila 1957, bo na zasedanju Okrajne skupščine Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani med drugim tudi govora o skupni akcij j za zniževanje števila nesreč. Razlog skupnega prizadevanja je v tem, da je še vedno preveč nesreč, saj zadostuje če vemo, da jih je bilo samo v tem okraju lani 9.200 in da je od tega števila več kot polovica mladih delavcev, da je bilo od skupnega števila 2.300 težkih in 27 smrtnih primerov. To je zadosten razlog za to, da t! organi opozore zaposlene in odgovorne ljudi v podjetjih, da storijo v tem letu kar je mogoče, da bo nesreč čim manj. Kaj zajema akcija? 1. Velik lepak poziva vse k sodelovanju. Poziv velja predvsem delavcem, saj je ugotovljeno, da največ zavisi od lastnega prizadevanja, da se človek ne ponesreči. Seveda morajo zato skrbeti tudi vodstva podjetij, oddelke vodje in organi delavskega upravljanja. Pri tem ima odgovorno nalogo tudi sindikalna organizacija. 2. Vsi trije navedeni organi so poslali delavskim svetom in izvršnim odborom sindikalnih podružnic na področju okraja Ljubljane še obširno pismo, v katerem je prikazano stanje v lanskem letu, hkrati pa dajejo organi napotila za uspešnejše delo v tem letu. Potrebni so konkretni ukrepi! Od vodstev podjetij, delavskih svetov in sindikalnih podružnic se pričakuje, da bodo ob vsem tem razpravljali, napravili konkretne sklepe ter delali za to, da jih tudi izvedejo ter s tem odstranili vse. kar kakorkoli vpliva na nesreče v podjetju. 3. Za uspeh, ki jih bodo dosegla podjetja v tem letu za prizadevanje poedincev, delovodij in članov komisij ,za varnost del^ bo Zavod dal ob koncu leta nagrade najboljšim v skupnem znesku tri in pol milijona din. Delavski sveti bodo potem dodeljene zneske razdelil; najzaslužnejšim. 4. Ker smo že v lanskem letu imeli na področju okraja Ljub- Plavclni bazen bomo gradili Na občnem zboru maše sindikalne podružnice je članstvo naročilo odbornikom, kaj naj bt v letošnjem letu delali. Na prvi seji odbora smo sklenili-že več važnih stvari. Med drugim smo sklenili, da bomo člani sindikata našega podjetja, opravili 1000 prost-ovoljntib ur dela pri gradnji plavalnega bazena v Celju. ljana določene uspehe je Zavod dodelil najzaslužnejšim tovarišem in tovarišicam, kt so požrtvovalno delali, na preprečevanju nesreč, skupen znesek 600.000 dinarjev. 'Posebna komisija je po oceni dobljenih podatkov podelila nagrade: podjetje »Kamnik« v Kamniku, Kemična tovarna Moste. Litostroj, podjetje »Stol« v Duplici, JDŽ kurilnica, Lešno-industrij-sko podjetje Podpeč, Saturnus, Papirnica Količevo in Vevče, Usnjarna v Kamniku in Gradis. 5. Okrajni Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani je razpisal natečaj za najboljše elaborate, ki bodo tudi nazorno prikazali uspešno - delo na področju varnosti dela. Nagrada znaša 200.000 din in bo razdeljena za najboljše elaborate, ki jih je treba dostaviti do konca avgusta letošnjega leta. Na sobotnem zasedanju bo torej storjen resen korak, skupen, korak za preprečevanje nesreč v podjetjih ljubljanskega okraja. Rezultat zavisi od sistematičnega in skrbnega prizadevanja v podjetjih. Prepričanj smo, da bo prizadevanje rodilo uspehe, katerih bodo veseli po edinci in družba. PREBERI IN PREMIŠLJAJ! V letu 1956 se je na področju ljubljanskega okraja ponesrečilo pri delu 9208 delavcev. Pomisli. Od navedenega števila odpade 41% na delavce v starosti od 17 do 25 let! (Iz plakata, ki so ga izdali Okrajni sindikalni svet Ljubljana, Okrajni zavod za socialno zavarovanje In Svet za delo OLO Ljubljana. skupaj odšlii pred Narodni dom, kjer si bodo ob pirarmilku čestitali. Popoldne bodo nekateri odšli ma ljubljanski grad, kjer bo ljudsko veselje, ali pa bodo odšli v bližnje partizanske kraje na izlet. Izlete prirejajo razne organizacije. © V MARIBORU V Mariboru m okolici se na proslavo 1. maja pripravljajo tudi v šolah. Seveda bodo otroci slavili nekaj dni prej, kajti potem so pred njimi prvomajske počitnice in slavljenje praznika v domačem družinskem krogu. Društva Svobod pripravljajo -kulturne prireditve, koncerte, športne organizacije pa ra zine športne prireditve. Planinsko društvo, taborniki, društva prijateljev prirode in Zveza borcev se že menijo; kje bodo priredili izlete v popoldanskih prazničnih dneh. Mladina bo kurila kresove. Mesto bo slavnostno okrašeno, razsvetljeno, na glavnih vhodnih cestah bodo postavili velike slavoloke. Za ta zunanji praznični videz mesta bodo poskrbeli občinski ljudski odbori in okrajni ljudski odbor v povezavi s komunalnim podjetjem. Osrednja manifestacija bo na predvečer praznika na Glavnem trgu. Za praznik pa bo Svet zia industrijo in obrt skupno s Trgovinsko zbornico priredil v izložbah raznih trgovskih lokalov razstavo. Vsa ta opravila vodi poseben pripravljalni odbor pri Okrajnem sindikalnem svetu. © NA JESENICAH Na Jesenicah so za priprave na praznovanje 1. maja izvolili delovne iniciativne odbore. Na praznovanje se pripravljajo v delovnih kolektivih im v društvih S-viobod. V tednu pred 1. majem bo na Jesenicah več kulturnih prireditev, nastopile bodlo godbe, pevski zbori, recitatorji, gledališki umetniki. Mladi proizvajalci iz Litostroja, Iskre in jeseniške železarne pa s© bodo v nedeljo 21. aprila pomerili med seboj na športni prireditvi, Na predvečer praznika bo pred Titovim domom na Jesenicah promenadni koncert. Popoldne 1. maja pa bodo Dohiteli jeseniški kovinarji s svojci na Poljane nad Blejsko Dobravo, kjer jih bodo razveselile s svojimi zvoki številne godbe in pevski zbori z delavskimi in narodnimi pesmimi. ROBU OB RO ■ 'j*?;;-’- <«$>;«> D O G O D K O V Rezultati parlamentarnih volitev v Indiji Parlamentarne volitve v Indiji — druge po pridobitvi neodvisnosti, bi so trajale več tednov in so se končale s ponovno zmago Nehrujeve Kongresne stranke, z okrepitvijo Komunistične partije, nazadovanjem Narodno socialistične stranke in porazom desnice, so pomemben mejnik na poti socialističnega razvoja Indije. Lahko bi jih primerjali z referendumom, na katerem se je indijsko ljudstvo odločilo za socializem in podprlo vse tiste sile, ki zagotavljajo splošni napredek, dvig življenjske ravni in socialno pravičnost. V indijskem parlamentu je 500 sedežev. Po podatkih, ki jih je objavila osrednja volilna komisija, je Kongresna stranka osvojila 365 sedežev (enega več kot 1952. leta). Kandidati Komunistične partije so zasedli 29 sedežev (deset več kot pri zadnjih volitvah). Narodno-socialistlč-na stranka je dobila 19 poslancev (9 manj kot 1952. leta), desničarska stranka Džana Sang pa 4 poslance. Šest poslancev bodo še izvolili v Kašmiru, šest pa v himalajskih pokrajinah. Ostala mesta so osvojili izvenstrankarskl kandidati. Na volitvah je sodelovalo nad 49 % vpisanih volivcev, medtem ko je 1952. leta prišlo na volišča 45 % volivcev. Kongres- na stranka je dobila nad 43 % vseh oddanih glasov (2 % več kot 1952), Komunistična partija 9 % (6 % več), Narodno-socialistična stranka nad 10 % (6 % manj), desničarska stranka Džana Sang 3 %, ostali volivci pa so glasovali za izven-strankarske kandidate in za kandidate manjših lokalnih strank. Medtem ko je Kongresna stranka v osrednjem parlamentu ohranila dvotretjinsko večino in jo celo okrepila z enim novim poslancem, pa je v lokalnih skupščinah (razen v državah Radžastan in Ma-dija Prades) izgubila precej, poslancev. Kljub temu pa bo v vseh državah, razen v Kerali, državi na jugozahodni obali Indije, lahko sestavila vlado. V Kerali so zmagali kandidati Komunistične partije, ki je že sestavila novo keralsko vlado. Pri podrobnejši oceni rezultatov indijskih volitev, uspehov alt neuspehov posameznih strank, moramo upoštevati naslednja dejstva: Kongresna stranka je najstarejša ln najmočnejša politična stranka v Indiji, stranka Gandija in Nehruja, popularnih Indijskih voditeljev. Ustanovljena je v času zaostritve brltansko-indijskih nasprotij, prekalila se je v boju za neodvisnost in v tem boju tudi zmagala. Vlada že ves čas od proglasitve neodvisnosti. Kongresna stranka je bila ustanovljena kot vseljudsko gibanje za neodvisnost. Vanjo so se vključili različni sloji in razredi od delavcev, kmetov, izobražencev, do nacionalne buržoazlje in fevdalcev. Kasneje se je levo krilo odcepilo in se razdelilo na več strank (Socialistična stranka, Ljudsko-kmečka stranka itd.). Desničarji so začeli množično izstopati iz stranke šele v zadnjih letih, ko se je Kongres pod vplivom Nehrnjevih idej vedno bolj nagibal na levo. Pred dobfima dvema letoma je Kongresna stranka na svoji letni konferenci, na katero je prišel tudi tov. Tito, sklenila zgraditi v Indiji »družbo po socialističnem vzoru«, resolucija lanskoletne konference pa že govori o »zgraditvi socialistične družbe«. Indijska kongresna stranka se je po proglasitvi neodvisnih znašla pred ogromnimi problemi. V prostrani deželi je životarilo bedno in brezpravno življenje 365 milijonov ljudi. Industrije skoro ni bilo. Poljedelstvo je bilo zaostalo. Pred svojim umikom so Britanci ločili od Indije najplodnejše pokrajine, naseljene z muslimani, in ustanovili Pakistan. To je povzročilo številne nove težave. Dežela je bila razkosana v državice, ki so jim vladali princi. Skoro 100 milijonov ljudi je bilo brez zemlje. Pismenih je bilo le 10 % prebivalcev. Delavci niso imeli nobenih pravic, socialnega in zdravniškega zavarovanja ni bilo, mezde so bile majhne. Povprečno so strokovni delavci zaslužili 3 rupije na dan, nekvalificirani poldrugo rupijo, delavke pa le eno rupijo. Obrok riža, ki ga je štiričlanska družina porabila dnevno, je stal dve rupiji. Povprečna življenjska doba je bila 27 let ti. APKILA 1957 g ST. M IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA .»DELAVSKA ENOTNOST« Toplo je že In fantini potrebujejo seve nove kratke hlače. Stare So zdelane. Pa tudi prerasli so jih že. Moj bog — kako rasejo! Lanske obleke so jim že premajhne. Hlače so prekratke in ha kolenih in zadnjic; vse v zaplatah. Roke jim vise te prekratkih rokavov, kot bi jih' imeli obešene na vrvic; — Take misl; so polnile glavo moji ^e,ni. ko je postavila kosilo na mizo, za katero se je drenjalo četvero fantičkov in dve deklet-ci in jaz. V očeh sem ji čital to skrb. Pogledal sem po otrocih, ki so hitelj praznit; krožnike in bilo mi je takoj jasno: treba bo odšteti nekaj tisočakov za dolgonoge razgrajače. Pa ko bi bile samo hlače? Toliko je še stvari, ki bi bile še potrebne ... Prodajalec že računa: 1255 X 25. Zena si ogleduje in boža blago. In medtem ko žena že vidi sebe, kako kroji lepe nove hlačke, sam občudujem prodajalca, kako spretno računa. Da, 3.137,50. Toliko sem tudi jaz naračunal. i ali račun številka 114291 P z dne 29. III. 1957 Potem vzame prodajalec blok in napiše nanj 3.133 dinarjev! Ostrmim! Zakaj naenkrat 50 para več? Prav. Brez besed vzamem računski listek in grem k blagajni. Blagajničarka na hitro preveri račun. Zopet se na papirju pojavi končni znesek 3.137,5 dinarja. Pogleda na račun ~~ v redu.(!) Ne da bi vedel, me vse to ORGOVOHIMO MA NASLEDMJE Od skupnega števila nesreč na področju ljubljanskega okraja odpade na ponedeljke povprečno 18%. Vprašamo, ali so ob ponedeljkih stroji manj zaščiteni? Ali smo po nedelji bolj utrujeni? Ali so ob ponedeljkih pogoji dela težji od ostalih delovnih dni? Na poti na delo in' domov se je pripetilo 35 "/o nesreč. Ali je to povsem točno, se pravi ali gre zares za vse primere na poti na delo in don«v? Ali ni vmes še nedelja, zaposlitev drugod? Potem pa prijavimo nesrečo, ker pač mnogi vedo, da je bolje imeti 100% nadomestilo plače? Inšpekcija za delo je na področju navedenega okraja napravila pregled nesreč v 398 primerih in od tega števila je ugotovila, da so podjetja zakrivila nesreče v 123 primerih. Zavod jih je obremenil s plačilom 4 milijonov 313.222 dinarjev. Delavci, uslužbenci: ali veste, iz kakšnih sredstev se to plača? Nekateri pravijo, naj plača tovarna! Ne, to ni točno, lahko bi namreč rekli, da gre ta denar iz vaših žepov! Ni zadosti, če na vse to samo opozarjamo, potrebno je skupno prizadevanje, odpraviti vse to, kar nekoristno vpliva na človeka in skupnost. Ali mislite, da dvig življenjskih razmer s tem nima ničesar opraviti? »Ti, oče, nič ne pomaga. Šla bova in pogledala, če dobiva kaj primernega za hlače«. »Hm«, sem zabrundal. Ona pa me ni pustila do besede: »Saj vendar vidiš, kakšni so! Sešila bom že sama ... »Seveda«, sem se vdal. »Danes Popoldne sem prost, pa pojdiva.« Potem so se otroci kar porazgubili — nekaj v šolo, nekaj na dvorišče. Midva pa sva odšla v »Na-mo«. Tam je veliko 6tvar; na izbiro in — ceneje se kdaj pa kdaj kaj dobi. Ogledujeva ;n ocenjujeva bla-6o in končno se odločiva za deftin. To je trpežno blago, "časih smo mu rekli »tajfel-cajg«. To menda zato, ker ga je 6am vrag nosil in ga ni mogel raztrgati. O srečni časi! Danes Pa t; vsak takle povprečen smrkav pobalin mimogrede uniči blače, pa čeprav so iz »tajfel-cajga«. Torej deftin. Barva nama sl-cer preveč ne ugaja. Blago pa Ogleda trpežno. No, prodajalec Pa ne b; bil dober prodajalec, naju ne bi prepričal, da je ‘Udi barva lepa. Najlepša »mod-®a« barva! Tudi cena nj previ-s°ka, 1255 dinarjev meter in v kosu ga je še dva in pol metra- »Ra,vno pravšen kos, če bom Previdno krojila, bom dobila iz hjcga troje kratkih hlač,« mi je ®ePnila žena. je tale 50 parski kovanec še veljaven?« »Seveda je«, odgovor; prodajalec. Pa sem pristavil: »Žalostno, da kot blagajničarka ne poznate našega denarja.« Ta me jezno ošine In pomoli prodajalcu račun: »Popravi ga! »Gospod« se za 50 par kapricira In noče plačat; navzgor zaokroženega računa«. Potem se obrne okoli, kot bi iskala pomoči in vzdihne. »Kam Pa pridemo, da če bi vsakemu zaokrožili 50 para navzdol?« Toda nakupovalci, kj so stal; okoli blagajne, so se le hudomušno muzali. Sedaj pa je bil Gustelj tisti, ki se je razburil. »Kako malenkostni ljudje. Za 50 para se prepirajo« pravi in z .ihto popravi račun na 3.137 dinarjev. Kakšna velikodušnost!) »Tako!« pribije, »1 dinar vam dam, da boste siti!« Torej, mož postaja dosleden. Tako globoko je prepričan o svoji pravici, da mu pripada navzgor zaokroženih 50 para, da mi očita, sedaj, ko je račun zaokrožil navzdol za 50 par da mi jte poklcjnil \cel dinar. Tedaj sem jaz postal trmast: »Ne, prosim in dovolite, da plačam toliko, kolikor sem dolžan!« Toda račun je ostal nespremenjen — sedaj zaokrožen navzdol. Jaz pa sem plačal mojih 50 para. In kaj sem jih moral za to slišati! Da naj se zavedam, da mi podjetje plača papir in motvoz za zavijanje blaga, in, koliko da vse drugo stane. Seveda nisem mogel molčati. Povedail sem, da mi ne gre za 50 para, marveč za načelo. Nihče mirna pravice svojevoljno od stranke zahtevati več kot je ta' dolžna plačati. Potrošnikov denar je treba spoštovati, pa če tudi gre samo za 50 par. * Ko sva se z ženo vračala, so m; bili v misli delavci, ki jim pri sestavljanju tarifnega pravilnika ni tako vseeno ali se glasi tarifna postavka 50 para več ali manj. In vsakih 50 par v svoj; plači morajo posebej zaslužiti. Ti delavci Se pojavljajo kot potrošniki, v trgovini, gostinstvu, na trgu in drugod, vsak dan. In če b; vsakdo, ki delavou-potrošnlku kaj prodaja, ali mu j.e na uslugo, jemal od njega po 50 par, bi potrošniku kaj kmalu od plače bore malo ostalo. In vendar se to dogaja. »Vidiš, oče, takale stvari se meni kajkrat dogode«, me zmoti v .razmišljanju žena. »Enkrat n; drobiža, drugič ti natehtajo 10 dkg kave v takšn; papirnati vrečici, da ne veš, ali kupuješ papir ali kavo. Plačaš Pa oboje Po 2.800 -dinarjev. Potem spet dobiš manjvredno blago za dobro. Tehtanje, to je poglavje zase. Pr; mesarju t’i namečejo kosti, da se sprašuješ, kdo neki dobi meso? ...« Ta nepomembni dogodek sem povedal zato, ker obsojam takšno ravnanje s potrošniki. Trgovina. je naša — socialistična. Zato naj ima prodajalec tudi socialističen odnos do delovnega človeka in spoštovanje i do njegovega, težko prisluženega in dokaj pičlega zaslužka. Upam pa. da mi tist; prodajalci, ki ne delajo tako, kot v zgoraj opisanem primeru, oprostijo posploševanje. Saj se ne bodo čutili prizadete. Jože P. najprej pogreje, potem pa mi v glavo šine malo hudobna misei. Obrnem se k ženi: »Ali imaš 50 para?« Imela je celo dva. Naštejem točno 2.137,50 dinarja in jih izročim dekletu za blagajno. »Se 50 para prosim, 3.138 dinarjev«, se oglasi. »Zakaj pa?« se začudim. »Saj ste vendar sami izračunali, da sem dolžan 3.137,50 dinarja. Tudi prodajalec je toliko naračunal. Plačal bom le toliko, kolikor blago stane.« »Pri nas 50 para ne obračunavamo, ker takšni novčiči ne obstajajo več. Zato račune zaokrožujemo«, mu skuša . pojasniti blagajničarka. To me še bolj začudi. »Toda, tovarišica, saj to ni res. Evo, poglejte si teh 50 par, ki sem Vam jih malopreje izročil. Od kdaj naj bi bili neveljavni? Sicer pa. kako morete svojevoljno spreminjati račune navzgor, pa čeprav gre samo za para. Z isto pravico bi lahko jaz zahteval, da po »vaši praksi« račun zaokrožite navzdol. Tega seveda ne bom storil, hočem plačati le toliko, kolikor sem dolžan. Ne več ne manj.« Za menoj se je vrsta povečala in blagajničarki, ki je vrtela v rokah svetel 50-parski kovanec. sem že presedal. »Gustelj, pridi sem!«, pokliče blagajničarka prodajalcu, k? me je Stregel in napisal račun. »Ali no vmšane Najprej me je prav debelo pogledala kot da bi ne verjela svojim ušesom. Potlej pa se je le zganila in sporočila mojo željo v kuhinjo. Tudi drugi natakarici sem se zdel bržčas zelo nenavaden tič m prisegel bi, da si je mislila, da se mi eno kolo v glavi vrti narobe. In veste, kaj sem s.1 zaželel? Zahotelo se mi je dobrega hladnega mleka. Hodil sem po Črnomlju gor lin dol in še enkrat gor in dol, če morda mlekarne le nisem kje prezrl. Potlej sem pa ustavil neko žensko, ki me je prijazno poučila, da v Čr- nomlju nimajo mlekarne, kar mi res ni šlo v glavo. — Ja, kje pa dobiite mleko? — Zdaj ga je dovolj. Dobimo ga pri kmetih. Zgodi se, da ga ni, ko pride tisti čaš, ko imajo krave malo mleka. Takrat ga pač nimamo — Včasih je bila mlekarna — je hitela, kot da bi hotela opravičiti občinske mož® — potlej pa so jo zaprli. Jaz pa sem si zaželel mleka. Stopil sem v restavracijo k točilni mizi in — narodi 1 dva deol mrzlega mleka. Saj vem. Narobe je bilo, ker sem naročil dva ded, ^er ga Prebivalstvo je bilo razdeljeno na več, "bed seboj strogo ločenih kast. V obalnih kolonijah so vladali Francozi in Portu-&a-lci, Pakistanci so vdrli v Kašmir. Kongresna vlada se je z velikim zaupanjem v prihodnost in v ustvarjalne ®!le ljudstva, lotila izgradnje dežele. Pri -•h je naletela na številne nove težave; jNnogokrat se je morala umakniti, da bi kasneje lahko napredovala, odstopala je 0(j starih stališč, pridobivala izkušnje, se ^čita ;n — ogromno storila za napredek n privlačno nagrado, tisti, ki pa ima 3000 delovnih ur in se -v tem času ni niti! enkrat poškodoval ali ponesrečil, dobi premijo. Cisto »P° ameriško« Je to. Vendar nas to opozarja, kakšno važnost posvečajo temu vprašanju. Saj-nagrade in premije podeljujejo na. zelo svečan način in dogodek spremljajo to prenašajo po radiu in televiziji. Morda bi tudi naša podjetja lahko uvedla takšen ati podoben postopek v tako veliki in pomembni borbi — proti nesrečam pri delu. Števi.o poškodovanih, ponesrečenih in delovnih invalidov nas zares lahko skrbi. Pristopimo resneje k Izdelavi raznih metod borbe na tem področju, kajti samo drago plačana sredstva za higiensko tehnično zaščito, ki pogosto n« pridejo niti daleč od skladišča 'm katera številni delavci, ki so jim namenjena sploh ne znajo^ uporabljati, ali pa jih ne uporabljajo, niso edino in najbolj učinkovito sredstvo proti poškodbam im nesrečam. A. M. OB 40 - LETNICI VELIKEGA OKTOBRA VLADIMIR ILIČ LENIN O DVOVLADJU OBRTNO GOSPODARSKO PODJETJE »CVETLIČARNE« LJUBLJANA, Wolfova 10 Poslovalnica: NGN-ST0P... ORHIDEJA, Cankarjeva 4, tel. 20-897 R02A, Nazorjeva 3, tel. 23-194 CVET, Wolfova 10, tel. 22-513 MIRTA, Čopova 34 ZVONČEK, Tromostovje CVETLICA, Titova 3, tel. 22-337 * Nudijo svojim odjemalcem sveže in umetno cvetje ln vse vrste lončnic in okrasnega cvetja. Izdelujemo nagrobne in jubilejne vence in vse vrste aranžmajev. Temeljno vprašanje vsake revolucije Je vprašanje oblasti v državi. Ce še nismo na jasnem o tem vprašanju, ne more biti niti govora o kakem zavestnem sodelovanju v revoluciji, kaj šele o tem, da bi revolucijo vodili. Nadvse pomembna svojevrstnost naše revolucije je v tem, da je ustvarila DVOVLADJE. Predvsem si moramo biti na jasnem o tem dejstvu; dokler tega ne razumemo, ne moremo dalje. Staro »formule« boljš-vlzma n. pr. Je treba znati izpopolniti in popraviti, kajti, kakor se je izkazalo, so bile v splošnem pravilne, njihovo konkretno uresničenje pa se je IZKAZALO drugačno. O dvovladju ni prej NIHČE mislil niti ni mogel misliti. V čem je dvovladje? V tem, da se je poleg Začasne vlade, vlade BURZUAZIJE, izoblikovala sicer še slabotna, začetniška, a vendar brez dvoma dejansko obstoječa in rastoča DRUGA VLADA: sovjeti delavskih in vojaških odposlancev. Kakšen je razredni sestav te »druge vlade«? Proletariat in kmetje (oblečeni v vojaške uniforme). Kakšen Je politični značal te vlade? To je revolucionarna diktatura, to se pravi oblast, ki sloni prav na revolucionarni osvojitvi oblasti, na neposredni pobudi ljudskih množic od spodaj, NE NA ZAKONU, izdanem od centralizirane državne oblasti. To Je oblast povsem drugačne vrste, kakor na splošno oblast v parlamentarni buržoaznodemotirattčnl republiki doslej običajnega tipa, ki prevladuje v naprednih evropskih In ameriških deželah Pogosto pozabljajo na to okol-nost, često se ne poglobijo vanjo, toda v njej je vse bistvo. Ta oblast je oblast ISTEGA TIPA, kakor Je bila Pariška komuna 1871. leta. Poglavitna znamenja oblasti tega tipa so: 1. vir oblasti ni zakon, ki ga poprej obravnava In izglasuje parlament, temveč neposredna in lokalna od spodaj prihajajoča pobuda ljudskih množic, neposredni »pre-vzepi« oblasti, da uporabljam običajni Izraz; Z. policijo ln vojsko kot ustanovi, lil sta ločeni od ljudstva in postavljeni proti llndstvu, nadomesti neposredna oborožitev vsega ljudstva; red v državi s tiko oblastjo vzdržujejo oboroženi delavci ln kmetje SAMI, oboroženo ljudstvo SAMO| 3. uradništvo, birokracijo prav tako zamenja neposredna oblast ljudstva samega ali pa se postavita vsaj pod posebno kontrolo; uradniki, morajo biti ne samo voljeni, temveč se smejo tudi ODSTAVITI na prvo zahtevo ljudstva in imajo zgolj položaj iz privilegiranega sloja navadnih pooblaščencev, z visoko buržujsko plačanimi »mastnimi službicami« se spremene v delavce posebne »vrste orožja« s plačo, ki ne PRESEGA običajne plače dobrega delavca. v tem in SAMO vtem je bistvo Pariške komune kot posebnega tipa države. To bistvo so pozabili in izmaličili gg. Plehanovi (odkriti šovinisti, ki so se Izneverili marksizmu), Kautskyji (ljudje »centra«, ki omahujejo med šovinizmom in marksizmom) in sploh vsi sedaj gospodujoči socialni demokrati, so-cialisti-revolucionarj! ipd. Poskušajo se izmazati s frazami ali z molkom, se na vse mogoče načine izvijajo, si tisočkrat med seboj nazdravljajo z revolucijo, nočejo pa pomisliti o tem, KAJ so sovjeti delavskih in vojaških odposlancev. Nočejo videti očitne resnice: v kolikor obstajajo tl sovjeti, v KOLIKOR so ti sovjeti oblast, v toliko obstaja v Rusiji država TIPA Pariške komune. Podčrtal sem: »v kolikor«. Kajti to Je samo oblast v zarodku. Z neposrednim sporazumom z buržoazno vlado, kakor tudi z vrsto dejanskih popuščanj, je ta oblast sama PREPUSTILA in PREPUŠČA svoje položaje buržoaziji. Zakaj, Morda zato, ker Cheizde, Ce-reteli, Steklov&Co delajo »napake«? Kaj še! Tako lahko misli fllistdr, ne pa marksist. vzrok je PREMAJHNA ZAVEDNOST IN ORGANIZIRANOST proletarcev in kmetov. »Napaka« imenovanih voditeljev je v njihovem, maloburžoaz-nem stališču, v tem, da zatemnjujejo zavest delavcev, namesto da bi jo bistrili, da prinašajo delavcem malomeščanske iluzije, namesto, da bi te iluzije pobijali, da utrjujejo vpliv buržoa-zije na množice, namesto, da bi Jih reševali pred tem vplivom. Od tod nam že mora biti Jasno, zakaj delajo toliko napak tudi naši tovariši, ki »kratko in malo« zastavljajo vprašanje: ali Je treba takoj strmoglaviti začasno vlado, Odgovarjam! 1. treba jo Je strmoglaviti — kajti to je oligarhična, buržoazna, ne pa splošno ljudska vlada, ki NE MORE dati niti miru niti kruha niti popolne svobode; 2. takoj je ne moremo strmoglaviti, ker se drži s pomočjo neposrednega ln posrednega, formalnega in dejanskega SPORAZUMA s sovjeti delavskih odposlancev in predvsem z glavnim, petrograjskim sovjetom; 3. na »navaden« način Je sploh ne moremo »vreči«, ker se naslanja na »podporo«, ki jo nudi buržoaziji DRUGA vlada — sovjet delavskih odposlancev; ta vlada pa je edina mogoča revolucionarna vlada, ki neposredno izraža zavest in voljo večine delavcev in kmetov. Višjega, boljšega tipa vlade, kakor so sovjeti delavskih, dninarskih, kmečkih vojaških odposlancev, človeštvo ni ustvarilo in ga doslej ne poznamo. Da postanejo oblast, morajo zavedni delavci pridobiti na svojo stran večino: DOKLER ni nasilja nad množicami, ni druge poti do oblasti. Mi nismo blanki-nismo zato, da se manjšina polasti s n, ms,.— —, — — ---------j—- •------- oblasti. Mi smo marksisti, smo za pro letarskl razredni boj proti maloburžoaz ni omami, proti šovinističnemu bram bovstvu. proti frazerstvu, proti odvisne stl od buržoazije. Zgradimo proletarsko komunistično partijo; njene elemente so najboljši pristaši boljševizma že ustvarili; združimo se v proletarski razredni dejavnosti, pa se nam bodo v čedalje večjem in večjem številu pridruževali proletarci in NAJREVNEJŠI kmetje. Kajti ŽIVLJENJE bo z vsakim dnem razblinjalo malomeščanske iluzije »socialnih demokratov«, Cheidzejev, Ceretelijev, Steklovov idr., »socialistov-revolucionarjev«, malih buržujev še »čistejšega« kova idr. idr. Buržoazlja je za samovlado buržoazije. Zavedni delavci so za samovlado sovjetov delavskih, dninarskih, kmečkih in vojaških odposlancev, za samovlado, ki jo bomo pripravili s PROSVETLJEN JEM proletarske zavesti, s tem, da se bo ta osvobodila vpliva buržoazije, ne pa s pustolovščinami. Mala buržoazlja — »socialni demokrati«, eserji idr. idr. — omahuje ln OVIRA to prosvetlienje in osvoboditev. Vidite, to je dejansko RAZREDNO razmerje sil, ki določa naše naloge. Objavljeno v časopisu »Pravda« številka 28, 22. (9) aprila 1917. Aprila 1917 se je Lenin vrnil iz pregnanstva v Rusijo. Na petrograjskem kolodvoru ga je pozdravila množica delavcev. Kasneje, po4 Stalinom, Je M. Sokolov naslikal o tem dogodku sliko in postavil Stalina za Lenina, Čeprav 6» takrat tani sploh ni bilo. NAŠE GOSPODARSTVO GOSPODARSKE VESTI Tovarna mlečnega sladkorja v Tolminu V kratkem bodo začeli v Tolminu graditi novo tovarno mlečnega sladkorja, ki bo predelovala odpadne proizvode mlekarskih podjetij. Tovarno bo dograjena v osemnajstih mesecih. Stala bo 128 milijonov dinarjev. Strojno opremo bodo dobavila jugoslovanska in nemška podjetja. Nova predilnica v Tetovu V tekstilnem kombinatu »Todor Cipovs-ki-Merdjan« so dokončali mantažo strojev v novem obratu za proizvodnjo prediva iz česane volne. V novi predilnici bodo že letos proizvedli 256 ton česanega volnenega prediva. V Bosni in Hercegovini 15.000 novih stanovanj Društvo arhitektov Bosne in Hercegovine je ob sodelovanju z republiškim skladom za finansiranje stanovanjske graditve in Zavodom za stanovanjsko graditev priredilo posvetovanje o neposrednih nalogah stanovanjske graditve v tej republiki. V Bosni in Hercegovini je pomanjkanje stanovanj zelo veliko. Zato bodo letos v vsej republiki zgradili nad 17.000 novih stanovanj. Trgovinska pogajanja z državami Latinske Amerike V kratkem bodo sklenjeni novi trgovinski sporazumi z Argentino, Brazilijo in Čilom, ki so skupaj z Urugvajem najvažnejši jugoslovanski trgovinski partnerji. Zaradi nekaterih omejitev v zunanje-trgo. vinskih režimih teh držav, se je lani zmanjšal naš izvoz v Brazilijo in Argentino za 50 odstotkov, povečal pa se je v Čile in Urugvaj. Mi izvažamo v te države predvsem kovinske in industrijske izdelke, cement, hmelj m les, uvažamo pa kavo, bombaž, soliter In kože. Opeka iz žlindre Železarna Jesenice bo kupila v Italiji ‘posebno stiskalnico za izdelovanje opeke iz plavžne žlindre. Po poizkusnem obratovanju bo oddala stiskalnico komunali občine Jesenice, ki bo začela redno izdelovati opeko. Opeka lz žlindre bo cenejša od navadne. Letna proizvodnja žlindre v visokih pečeh jeseniške železarne znašž\ nad 700.006 ton. Surovin bo torej dovolj. Ce računamo, da stane odvoz odpadne žlindre na poseben prostor letno okoli 20 milijonov dinarjev, potem se bodo izdatki za stroj vsekakor Izplačali. 13 milijonov steklenic radenske Slatine Radenska slatina sl zadnje čase utira pot tudi na tuja tržišča. V podjetju Slatina Radenci si priza-deva kolektiv napolniti in odpremitl čimveč steklenic s slatino, da bi lahko ust.re. gll številnim odjemalcem. Steklenice napolnjujejo v dveh izmenah. Računajo, da bodo letos napolnili 13 milijonov steklenic. Milijon do dva milijona steklenic slatine bodo izvozili. Za njo se namreč zanimajo Avstrija, Italija in še nekatere druge države In tudi v Ameriko so že poslali vzorce. Štirinadstropna garaža V projektivnem biroju »Stari grad« v Beogradu so dokončali projekt garaže, ki bo imela štiri nadstropja. To bo prva večnadstropna garaža pri nas. OB SKUPŠČINI-STROKOVNEGA ZDRUŽENJA PODJETIJ GRADBENE STROKE IN INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA posvečamo nalagam podjetij ob novem načinu oblikovanja dohodkov in plač Dne 6. in 7. aprila je bila v prostorih gradbenega podjetja »Konstruktor« v Mariboru le^na skupščina Strokovnega združenja podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala. Razen 106 delegatov, ki so zastopali skoraj vsa gradbena podjetja pri nas, so na skupščino prišli tudi predstavniki sorodnih združenj, Zvezne gradbene zbornice, sindikatov in predstavnik okrajnega ljudskega odbora Maribor. O nalogah Združenja je poročal dotedanji in ponovno izvoljeni predsednik ing. Hugo Keržan. Gradbeništvo se je znašlo letos, glede na nov način oblikovanja dohodkov in plač, v povsem novem, bistveno spremenjenem položaju. Nov način delitve dohodka bo zahteval od gradbenih podjetji nekoliko več naporov kot lani. Vendar pa je sedaj uveljavljeni, novi način oblikovanja dohodkov in plač za to kot tudi za podjetja industrije gradbenega materiala spodlbudnejši, ker bo omogočal, da bo ostal podjetjem dejansko skoraj ves uspeh, ki ga bodo dosegla v letu 1957. Primerjave, kako bodo vplivali novi Instrument; na ekonomiko podjetij v tej strdki (ki so bile objavljene v poročilu Združenja), opozarjajo na rahel porast cen gradbenim storitvam. Zato, da bi lahko podjetja izpolnila vse obveznosti In znižala stroške gradenj, bodo letos prisiljena izboljšati organizacijo dela. boljše izrabljati sredstva in podob- no, kajti zvišanje cen gradbenim storitvam bo zaradi močne k-onkurence težko uresničljivo. Po vsem tem je bilo pričakovati, da bodo delegati skupščine Strokovnega združenja gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala osredotočili razpravo predvsem na nove razmere, v kakršnih bodo sedaj gradbena podjetja, da bodo osredotočili razpravo na Izredno odgovorne naloge, ki so sedaj pred podjetji. Temeljna osnova za takšno razpravo je bilo brez dvoma poročilo o delu Združenja, oziroma o vprašanjih, k; jih je le-to v minuli poslovni dob; reševalo, in napotkih in nalogah za letos. Sto štirideset strani obsegajoče poročilo je vsebovalo namreč vrsto podatkov, podkrepljenih s številkami, izračuni in analizami o položaju gradbenih podjetij, licitacijah, položaju gradbenih in opekarskih delavcev, delavskemu gospodarjenju, os-novih sredstvih, plačnem sistemu itd. Toda obeti, ki jih je človek gojil ob prebiranju tako bogatega gradiva, glede razprave niso bili povsem izpolnjeni. Predstavniki podjetij so razpravljali o delavskem upravljanju, rekonstrukcijah opekarskih obratov, obratnih kreditih, stanovanjskem vprašanju gradbenih delavcev, njihovih zaslužkih, zaščiti dela, vzgoji kadrov itd. Toda prav ta nesistematičnost je razpravo nekako razdrobila, tako da si ni bilo moč ustvariti povsem jasne slike, kam naj v letošnjem letu osre- Proizvodnja je ključ (Nadaljevanje s 1. strani.) hitro vplivalo večji, ki to kaj na porast cen. Zato je tud; razumljiva določena skrb za postopno uresničevanje novih ukrepov v nagrajevanju in resna opozorila odgovornim organom v podjetjih, komunah in okrajih, niso izrečena zastonj, namreč da premislijo, kako bodo s svojimi ukrepi vplivali na cene in pro' izvodnjo. Zelo napak je na mer, da še sedaj niso sprejeti vsi tarifni pravilniki. Sprejem tarifnih pravilnikov v enem mesecu in izplačilo plač v enem mesecu lahko namreč vznemiri »'I 459 tržišče, cene bodo porasti® in težko jih bo »potlačiti« na prejšnjo raven. Dosedanje gibanje industrijske proizvodnje je torej obetajoče, toda s tem ni rečeno, da lahko držimo križem roke. Kot rečeno, moramo usmerit; glavno skrb na gibanje cen, gibanje trga. Brez dvoma bo z uresničevanjem nove uredbe o delitvi dohodka prišlo do določenih premikov v cenah. Toda preprečiti moramo kakršnokoli linearno povečanje een. Večje možnosti, ki jih imajo sedaj gospodarske organizacije za poslovanje, spremljajo tudi določene obveznosti in te so: proizvesti čimveč, kakovostno to ceneje, zadovoljit; trg in potrošnike, ustvariti trdne temelje za dvig življenjske ravni. To je osnovna smer naše trenutne to naše dolgoročne gospodarske politike. Na to velja misliti ob vsakem ukrepu. Trenutne korist; ne smejo zavesti posamezne kolektive., občine ali okraje, da bj s svojimi ukrepi vznemirili trg, kajti gospodarsko področje je enotno in premiki v cenah na enem kraju izzovejo premike drugje, v drugi panogi, to pa občutimo vsi potrošniki. Večje pristojnosti podjetij, občin in _ri_ okrajev nalagajo vsem tudi več- rade pojavi j ajd. jo odgovornost in zato velja °1*1— dvakrat premisliti o vsaki stvari prej kot pa ukrepati. dotočijo svojo dejavnost organi upravljanja in organizatorji proizvodnje v podjetjih. Skratka, razprava n; bila osredotočena na nekaj najbistvenejših vprašanj, kot recimo na položaj in naloge podjetij Ob novem načinu oblikovanja dohodkov in plač, cen gradbenih storitev, zboljšanju organizacije dela in s tem v zvez; na tipizacijo objektov in serijsko izdelavo, Raziprava je bila premalo osredotočena na področje ekonomike gradenj, na področje racionalne organizacije dela. plačnega sistema itd. Upravni odbor Združenja je menil, da mora Skupščina posvetiti temu vprašanju potrebno pozornost. Toda iz vse razprave je bilo moč' povzeti, da se niso vsi delegati zavedali pomembnosti teh vprašanj. Recimo o nalogah podjetij, o organizaciji dela v zvezi s pospešeno gradno stanovanj so delegati bore malo razpravljali. Skupščina Združenja projektivnih organizacij, ki je prav tiste dni bila v Ljubljani, pa je problemu stanovanjske graditve posvetila polno pozornost. Projektant; so na svoji skupščini prišli do zaključka, da je treba tipizirati elemente stanovanj in opreme, kar je seveda v neposredni zvez; z gradbeno operativ0 In nalogami, ki jih bo morala slej ali prej izpolniti industrija gradbenega materiala. Teh nekaj kritičnih pripomb IZ BRESTANICE Delavski svet Tovarne čokolade in likerjev Brestanica je na svojem sestanku sklenil, naj bi letos volili delavski svet ki'bo štel 11 članov (do sedaj je bil celoten kolektiv delavski svet) a upravni odbor pet članov. Sestavljena je bila tudi kandidatna lista, v katero so bili predlagani nšjboljši člani kolektiva, kajti le od dobrih članov delavskega sveta in upravnega odbora je odvisen uspeh poslovanja v podjetju in z dobrim gospodarjenjem se tudi odpravljajo napake in nepravilnosti v sami gospodarski organizaciji, ki se na rob razprave velja izreči, ker b; bila lahko razprava o problemih gradbeništva neprimerno temeljitejša, boljša, če bi se nekateri delegati, ki so razpravljali, nanjo bolje pripravili, razmislili o položaju podjetij in nalogah, skratka osredotočili svoja razglabljanja na nekaj osnovnih problemov, ne pa da so izgubili precej časa z tiranjem dela poročila, ki so ga dele-gatj prejeli že prej, z razpravo, kolikšne nagrade prisodit; temu ali onemu članu upravnega odbora ali uslužbencu Združenja in koliko predstavnikov na; ima v upravnem odboru industrija gradbenega materiala in gradbena podjetja. Iz razprave posameznikov je bilo namreč mogoče povzeti, da se ne zavedajo v celoti, v kakšnem položaju bodo poslej gradbena podjetja. Dobršen del delegatov'. ki je razpravljal o plačnem sistemu, je razpravljal o tem tako, kot da se način oblikovanja plač za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala ni v ničemer spreme- nil. Nekateri so recimo vztrajali na tako imenovanih bazenskih dogovorih glede terenskih dodatkov, kar se seveda ne bi skladalo z načinom oblikovanja plač in oblikovanja dohodka, kot je uveljavljen sedaj. Ne glede na to. da ni bila razprava tako temeljita, kot bi sicer lahko bila, pa bo vendarle tudi mogoče iz nje, predvsem Pa iz poročila, izluščiti najvažnejše naloge, ki jih bo morala industrija gradbenega materiala in gradbeništvo izpolniti, če bo hotelo izpolnjevati družbene obveznosti, zniževat; cene gradbenim storitvam in se uveljaviti v konkurenčni borbi, ki je bila lan; zelo ostra, letos Pa ne bo najbrž nič milejša. P. D. Stanovanj nam manjka. Okoli 600.000 bi jih morali zgraditi, na leto okoli 100.000, če bi hoteli čimprej ustreči vsem nujnim prošnjikom. Toda ne gre samo za gradnjo golih zidov. V stanovanju in okoli njega preživimo delavci • svojimi družinami dobršen del dneva. Zato velja graditi ekonomična, toda istočasno lepa, udobna stanovanja. Pri načrtovanju in gradnji velja misliti tudi na ureditev okolice, zagotoviti prostore (igrišče, sobo) za naš naraščaj, kjer bo otrok pod vodstvom določenih oseb prebil čas, ko sta mati in oče v službi. Pozabiti ne velja na skupne prostore in naprave, ki lahko razbremene ženo težkega gospodinjskega dela, to je pralnice in drugega. Na te stvari opozarjamo investitorje, na vse to naj mislijo arhitekti, projektanti in gradbeniki pri načrtovanju in gradnji posameznih hiš in naselij. Sklenjeno je bilo tudi, da se bodo vršile volitve delavskega sveta dne 12. aprila. K. S. S pamladamsiko modno promenado po Cankarjevi ulici v Ljubljani so zaključili Sejem mode in usnjarstva, prvo letošnjo prireditev Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Lep cbiak Sejima dokazuje veliko zanimanje naših ljudi za moderno in sodobno oblačenje, predvsem pa — to je pokazalo 7" i F 'V BBS K,‘:! bAtlft' kmt v e ■44% ■■ m ■ 14 b ~ ' I 4 ji;n Eli1 V/2 ' • | IttS • ~-r-: !6L0MKiA 4.050 Kakor vse znaaeati tako je tudi medicina v zadftjem času silno napredovala. Tudi za- psihiatrijo, ki se je v današnjem smislu začela razvijati komaj pred sto leti, lahko rečemo, da je danes ena izmed najbolj širokih in zanimivih znanstvenih panog. Se ob koncu 18. stoletja so umpbolne zapirali. Zaklepali so jih v temne kletke, v katere bi človek danes ne zaprl niti živali. Pionir psihiatrije Esquirol je poročal francoskemu notranjemu ministrstvu, da živijo umobolni v takih razmerah, da bi postal še pameten človek prej nor kot pa noir pameten. Tudi drugi pionirji te vede so večkrat zahtevali, da je treba ravnati z duševno bolnimi kot z otroki, pravilno, vzgojno in ne okrutno. Poglejmo kaj sodi profesor dr. Donald A. Laird o tel vprašanjih. Ta profesor je bil dalj časa zdravnik v raznih umobolnicah. Svoje doživljaje je opisal v obširni knjigi. Vsi njegovi primeri dokazujejo, da je moč s pravilnimi ravnanji pomiriti tudi najnevarnejše bolnike. Dr. Laird piše med drugim tudi tole: V tretjem nadstropju bolnišnice, kjer je služboval, je naletel na bolnika, kije ravno odpiral vrata balkona. Ko ga je zdravnik ogovoril, mu je ta dejal: »Tako, zdaj bom skočil skozi okno.« Zdravnik mu je svetoval, naj gre raje na dvorišče in na ji kot najmočnejši mož v deželi, skoči iz tal na balkon. Bolnik je bil s tem predlogom zadovoljen In je takoj odšel s svojim zdravnikom. Drug primer: Profesor je čalkal na železniški postaji na vlak. Pred njega je stopil neznan' moški in mu dejal: »Če me ne nehate takoj eleUgtrizi-rati, vas bom ubil.« Doktor ni pokazal nobenega presenečenja, le odvrnil je: »To je res kar pravite, toda eleiktriziiral sem vas le po pomoti. Zelo ml je žal. Stopite z menoj, v naj- bližjo policijsko postajo, da se moja pomota kaznuje.« Bolnik je bil s tem zadovoljen. Policist je kjmalu razumel zakaj gre In s službenim avtomobilom je zdravnika in pobeglega bolnika odpeljal nazaj v bolnišnica In še zadnji primer: V radijsko postajo je pritekel srednje močan mož. Pod pazduho je nekaj skrival. »To hišo bom tako pognal v zrak, če mi ne dovolite, da po radiu govorim vsemu svetu - o njegovem brezbožnem početju In mu dam nekaj navodil v spravo in mir.« Napovedovalci so prestrašeno odstopili mesto blaznežu, kajti, ta je imel pod pazduho ročno bombo. V radijski postaji so spoznali da gre za pobeglega bolnika. Medtem, ko je nasilnež imel govor, so radijski delavci poklicali dr. Laird a. Le-ta je svojemu bolniku čestital k uspelemu govoru, hkrati pa ga je povabil, naj ima podcitano predavanje na nekem trgu, kjer je baje zbranih veliko ljudi. Umobolni je zdravnika ubogal in skupaj sta zapustila radijsko postajo. Teh nekaj primerov dokazuje, da so imeli pionirji psihiatrije prav, ko so od zdravnikov v umobolnicah zahtevali, naj tudi s temi bolniki lepo ravnajo. Mlada alpinista preizkušata svoje moči. Kaj mislite, bosta premagala strmo steno? LAŽNICAE Mogočne stavbe spominjajo na prastaro indijsko kulturo, sliki paviljon v Rajskem vrtu v Kalkuti. Le 37 sedežev m II :GlO&IMi V.OSO* LETA ; IS. ':r- * 'msgmmzM H PIA J VEČJA MORSKA 6106INA S IH j JE 10.6fe3-n TRI MARIJANSKI' !:1 OTOKIH VZHOIMO 06 ?|UPINOV | hči iasi laiaaioiil sužnjev V Fawaik|hiru med Tebami in Rdečim morjem je najstarejši zlati rudnik na svetu. Tam, kjer so nekdaj delali faraonovi sužnji, danes kopljejo zlato z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki. Stoletja je tod umiralo in trpelo na tisoče ljudi, ki so kopali rudo za svoje gopodarje. V dobi, ko so ob nadčloveških naporih sužnjev rasle piramide v Cizah, so že izkoriščali rudnike v Fatvakhiru. Toda globoko pod zemljo je bilo trpljenje sužnjerv še enkrat večje. Le kioliko ton rude so morali izkopati da so dobili par gramov zlata, s katerimi so se ponašali princi dežele ob Nilu. Rudnik so opustili ob koncu rimske nadvlade in mnogo stoletij je bilo med Tebami in Rdečim morjem popolnoma mirno. Leta 1947 je egiptovska rudarska družba obnovila rudnik. Tik ob njem so zgradili novo arabsko naselje, kjer je dianes 400 rudarjev. Le antične risbe ob vhodu v rudnik spominjajo na davne, hude čase faraonovih sužnjev. Bilo je v neki tovarni na Štajerskem. Menda prav na sestanku sindikalne podružnice. Delavci-so živahno razpravljali o volitvah v nove delavske svete. »Tovariši,« je povzel besedo nek tovariš. »Še predlanskim VRTANJE ZOB — BREZ BOLEČIN Po skoraj triletnih prizadevanjih so letos nekateri zobo-tehniki začeli uporabljati novo pripravo za vrtanje zob. Zo-bovje ne bodo več vrtali s kovinskimi svedri, ampak le s pomočjo ultrazvoka. V notranjosti vrtalnega strojčka se bodo širili zvfočni valovi z velikansko hitrostjo. Na zob bodo kanili kapljico vode, v kateri bodo mikroskopsko majhni delci aluminijevega oksida. Dovolj bo, da se bodo zobu približali z ultrazvočno, pripravo in voda, z njo pa delci aluminijevega -oksida se bodo začeli vrteti. Na ta način bodlo v.rtali zobovje. Zaradi velike hitrosti gibanja aluminijevih delcev, bolečine sploh ne bomo občutili. smo imeli 450 delavcev, zdaj jih imamo že 600, zato mislim...« stavka pa ni dokončal. Sivolas možakar ga je prekinil: »Kaj venomer prazno slamo mlatiš. Kaj novega povej.« »Počakajte vendar, da vse povem.« In je nadaljeval: »Tovariši, in zato mislim, da bi povečali število članov delavskega sveta.« Ni se še dodobra vsedel, ko je zadonel globok bas: ^JLTVECJl GOZDOVI NA SVETU V Kanadi je ena sama gozdna površina, dolga 2.780 km, široka • 1.600 km, vleče pa se preko po--krajine Ouebec in Ontario do polotoka Labradora. V Centralni Afriki pa je velika gozdna površina, ki se raz- ^ prostira med rekami Nilom. Zambezi in Kongom. Tudj v Aziji je 4.800 km dolg in 2.700 kilometrov širok pas gozdne površine. Tod rastejo bori, -ki so visoki tud; do 40 metrov. »Nikar vendar, tega ne smemo storiti, saj je v avtobusu le 37 sedežev.« Orkester brez glasbil Prebivalci Šibenika imajo svojevrsten orkester. Njegovi člani igrajo brez 'kakršnihkoli instrumentov, a vendar so v njem trobente, bobni, cimbale itd. Godbeniki tega seiksteta so pravi mojstri v imitiranju raznih glasbil. BEOGRAD V TURČIJI V bližin; Istamibula je vas Beograd. Ustanovili so jo prebivalci Beograda, katere so leta 1511 nasilno preselil; na Turško. Doba pired francosko revolucijo, zlasti renesansa in viteško 18. stoletje sta zvabila s siromašnih skalnatih tail marsikaterega fantasta v veliki svet, kjer se je izdajal za balkanskega kneza, se preživljal s sleparstvom in se ni več povrnil nazaj v domači kraji. Eno izmed najpomembnejših poglavij zgodovine naših pustolovcev je prav gotovo zapisek o družini Zanovičev iz 18. in začetka 19. stoletja. Antona Zamoviča so pregnali iz Benetk zaradi kvairtapirstva. Njegova sinova Primislav in Stjepan sta sledila očetovim stopinjam. Tudi njiju so preganjali zavoljo raznih goljufij. Primislav se je potepa’ po Italiji, preživljal se je z raznimi sleparijami, bil je razsipen, razvajen, sk.ratica, imel je vse lastnosti velikega goljufa. Njegov brat Stjepan se je izdajal za genialnega pisatelja, pesnika, dopisoval se je z Voltairom in drugimi evropskimi vladarji. Ko je spoznal, da zahodni svet nima pojma o Balkanu, se je proglasil za kneza in izvoljenega patriarha Črne gore in Albanije. Proglasil se je za Stjepan a Malega, za zmagovalca nad Turki in za enajstega pravnuka albanskega vojskovodje Skedenberga. Njegova prava pustolovščina pa je bila v tem, da je na račun svojega lažnega knežjega dostojanstva in svojih zvez opravljal drzne pustolovščine in sleparije. BogataSfem je lajšal žepe, prodajal Črnogorce kot svoje podanike ostalim vojskujočim se državam. Pisal je laskava pisma Frideriku II. Pruskemu in ruski carici Katarini II. Obiskoval je evropska središča, v vsakem mesecu pa je spremenil naslov, vero, narodnost. Dolgo je ta na- mišljeni princ rfeomejeno gospodaril. Šele Friderik II. j« prepoznal spretnega goljufa. Ko je Stjepan ugotovil, da je njegove slave konec, si je sam. vzel življenje. Tudi v Zagrebu so imeli svojega Zamoviča. To je bil Pavle Skalič, sin revnega učitelja. Begal je iz mesta v mesto, izdajal se je za hunskega grofa, potem spet za verskega barona itd. V Črni gori se je hotel napraviti za kneza Črne gore Dimitrije Vučič. Leta 1799 se je napotil v Črno goro im se proglasil za kneza. Toda kar hitro so se zbrali plemenski poglavarji in ga zapodili -iz črne gore. Dejali so: »Mi hočemo živeti tako, kakor smo doslej brez knezov in gospodarjev.« Kot Dimitrije v Črni gori. tako je tudi Djordje Brakovič hotel v Srbiji ustanoviti srbsko državo. Izdajal se je za potomca dinastije despotov Brankovičev. Ves njegov boj za obnovo srbske despotovine pa je imel en sam cilj in to, da bi postal despot Ilirske. Leopoldu I. je napisal spomenico. Razložil mu je, zakaj je treba osnovati ilirsko cesarstvo. Avstrija. je tega namišljenega vladarja nekaj časa ščitila in ga izkoriščala v svoje namene, naposled pa so ga zaprli. Nekateri zgodovinarji imajo Jura Križaniča za prvega ideologa panslavizma. Drugi so ga spet proglasili za rimskega agenta in mu očitali, da mu je bilo slovanstvo le sredstvo, da bi povezal pravoslavno Rusijo s katoliško cerkvijo. Ta človek je v Rusiji opravljal pomembno nalogo. Zelo je trpel in v pregnanstvu preživel več kot 15 let. Bi' je izredna osebnost, čigar usodo še danes raziskujejo. NEČITLJIVA PISAVA Večer lega na mesto in na ulicah je vse tiše. Tudi na Glavni pošti je manj ljudi, le pred okenci so še kratke vrste. V eni od teh vrst stoji ne mlad, toda tudi ne star človek profesorske vnanjosti, plešast, z zlatimi naočniki, v temni obleki. Pod pazduho stiska težko rjavo torbo in si neprestano briše potni obraz z velikim svilenim temnomodrim robcem. Brzojavke sprejema uradnica suhega, ravnodušnega obraza, z naočniki na dolgem, tankem nosu. Od časa do časa se namrši in prime za lice. Očividno jo bolijo zobje. Brzojavke so kratke in jedrnate: »Sprejem predsednika bo v sredo.« »Občinski ljudski odbor podprl naš načrt.« »Teta bo dospela z_ letalom petega.« Končno prida na vrsto solidni človek z zlatimi naočniki. Uradnica vzame obrazec, čita. se namrši, nato reče z močnim kovinskim glasom, tako da jo slišijo vsi naokoli: »Napisano je zelo nečitljivo, tovariš. Kakšna beseda je to?« Lice solidnega človeka profesorske vnanjosti močno zardi. »Muc... mucka...« reče komaj slišno. »Glasneje, tovariš! Ne slišim!« »Mucka!« Obraze spreleti smeh. »Kakšna .mucka’!« reče uradnica ravn dušno in giasno kot prej. »Lahko čitaš .Micka’. Lahko pa tudi ,Milka’. Vse, kar hočeš!« »Jaz pa hočem .mucka’!« »Ce hočete ,mucka’, potem napišite .mucka’... Kaj pa je to?« »Kje, prosim?« »Ti dve besedi!« »Saj je razločno napisano...« »Zelo nerazločno, tovariš!« reče stroga uradnica še glasneje. »Kaj to pomeni: .Objemam poljubljam rečico’?« »Ne .poljubljam rečico’, temveč .poljubljam ročico’,« popravi »profesor« žalostno in na pol šepetaje, brišoč si z robcem potno in zardelo plešo. »Kakšna .ročica’! Prečitajte sami, tovariš!« »Objemam, poljubljam... Hm... Da!... Napisal sem e namesto o. Oprostite,- takoj bom popravil.« V vrsti se vsi nasmihajo. »Ne razumem,« zamrmra solidni tovariš, ko predaja popravljeno brzojavko, »zakaj razkrivate javnosti tako strogo privatne brzojavke...« , Uradnica dvigne glavo, sname naočnike, zbode škrlatnega »profesorja« z zaničljivim pogledom In razločno izgovarjajoč besede zareži: »Zakaj pa predajate take nečitljive brzojavke?« Natakne sl naočnike In spet prime za pero. »Sedaj ste tako napisali ,ročiea’,« reče čez minuto, »da se čita .račica’. Kaj vendar poljubljate, tovariš: ročico'ali račico?« V vrsti se spet smejejo. »Jaz nisem kriv, da imam nečitljivo pi- savo!« se slabo brani »profesor«. »Dovolite, popravil bom.« »Ne, tovariš,« odločno reče uradnica, »ta. ke nečitljive brzojavke ne morem sprejeti. Vzemite drug obrazec i.n prepišite vse!« Solidni človek vzdihne in se vdano odstrani. Cez pet minut se spet pojavi pri okencu. »Oprostite!... Dovolite, tovarišica!... Oprostite, v vrsti sem že stal — Vzemite, prepisal sem.« Uradnica vzame obrazec, prečita — in vse ■ se začne znova. »Spet je nečitljivo, tovariš. Poglejte: .Nežno po Ljubljani’!« »Moj bog, zakaj tako kričite? Kje je tu ,po. Ljubljani’? Saj je napisano razločno: .Nežno poljubljam’. .Poljubljam’, ne pa ,po Ljubljani’.« »Kaj pa je to?« »Podpis.« »Ne razumem, 'kaj piše.« »Julček...« »Kdo je ta Julček? Vi?!* »Da...« »Ali je to vaš priimek?« »Ime je... ljubkovalno ime!« Uradnica skomizgne z rameni: lirika ji je tuja. »Prepišite brzojavko s strojem, tovariš. Tako napisane ne sprejmem. Nastala bi po-pačečja.« »Profesor« se obrne k vrsti. Mučno ga Je gledati: tako mu je obraz prepaden. »Prmejduš!« reče. »Nič ji ni prav! Zakaj Julček? Zakaj nežno poljubljam?... Hotel bi poslati brzojavko ženi, ki je v zdravilišču...« Ljudem se obrazi razjasnijo. »... pa mi je noče sprejeti!« Ljudje se smehljajo ln celo ljubeznivo gledajo na potrtega Julčka. Vsak bi mu rad pomagal. N6ki fant v majici, s plavolasim čopom na čelu prosi uradnico: »Tovarišica, sprejmite mu brzojavko. Bodite tako dobri!« Bledo dekle v sinji obleki povesi oči in reče: »Sprejmite, tovarišica! Lepo vas prosimo!« Zastaven mož pa reče z nizkim glasom, smeje se in gladeč si dolge brke: »Zakaj se čudite imenu Julček, tovarišica? Saj obstaja. Meni je na primer ime Ivan. A žena mj pravi Vanči. Ko se pa dere — Vane. Zenska domišljija! Vi najbrž tudi nazivate svojega moža s kakšnim posebnim imenom...« Stroga uradnica ne more zadržati nasmeha. Njen suhi, ravnodušni obraz postane ljubezniv in celo prikupen. »Dajte svojo račico!« reče Julčku. Ko se zmedeni, a zadovoljni Julček zahvali in odide, bledo dekle v sinji obleki vzdihne in reče, ne da bi .se h komu obrnilo: »Kako je lepo, če ima mož. tako rad svojo ženo!« A neznaten starček, ki je do sedaj molčal, zlobno spregovori: »Vi verjamete, da pošilja brzojavko ženi? Jaz tega ne verjamem!« Vrag naj vzame take zlobne starčke! KULTURNI RAZGLEDI NEKAJ MISLI OB POSVETOVANJU O GRADITVI PROSVETNIH DOMOV Prosvetna žarišča Ni slučajno, da posvetovanje o graditvi prosvetnih domov sovpada v isti čas, ko je bito v Zagrebu ' vsejugoslovansko posvetovanje o sraditvi, šol s posebnim lo-ziirom na osemletno ob-vezrto šolanje in da ni dolgo, tega, kar je zasedala konferenca toe-st v Rogaški Slatini, -kjer sio Vsestransko proučevali stanovanjsko im komunalno graditev. V gospodarstvu in d-ružbenem razvoju srnic prispeli do taksne točke, kjer na-m dosežki naše-ga gospodarstva že deloma dopuščajo, a družbena zavest vse bolj zahteva, da vslkladimo to, kar je zaradi gospodarske nuje zaostajalo, a to je, da gmiotno podpremo vse tisto, kair neposredno vpl-iv-a na rast življenjske, kulturne, zdravstvene in druge ravni, a po dru-gi strani posredno ali neposredno vpliva In pripomore • k hitrejšemu vzponu socialistične zavesti In Vse boljše-mu gospodarjenju in Upravljanju tako v pnolzv-odnji kot rua vseh toriščih našega življenja. In če smo doslej vlagali toliko sredstev, da gospodarsko učvrstimo temelje svoje domovine, nastopa sedaj čas, ko na-m v-loiženi napori že vračajo plodove, s katerimi, bomo postopoma nadoknadili zamujeno. Toda to ni enostavna stvar. Zlasti dosedanje Izkušnje naim kažejo, da je pri reševanju teh stvari treba veliko sodelovanja, proučevanja in vsklajevamjia najrazličnejših interesov, da bodo naši delovni ljudje stvarno majraciio-nalneje izkoristili svoja sredstva -in pri tem bili deležni kar največ vsega tistega, kar j-im družbeni .položaj -in gmotne razmere dopuščajo. Dejal sem, da nas -na t-o opozarjajo tudi dosedanje izkušnje. Saj poznamo ne m-alo primerov, da so bila zgrajena cela nova naselja,, ne da bi bila v bližini trgovina, ne šola, ne prosvetni dlom, ne otroško igrišče i-n kdio ve česa v®e je še manjkalo. Poznamo Primere, da eo ponekje z muko zgradili Svoj prosvetni dom, Pri tem pa so pozabili nameniti Prostor knjižnici in čitalnici, Pozabili 'so -n,a prostore, kjer bi 6e odrasli izoibra,že-vali; niso mislili, kje se -biodo zbirali in vzgajali naši najmlajši, skratka zgradili so si d-om po vzoru 61-talnlčairjev. Toda čas hiti, družbeni položaj našega državljana, delavca-uprav-ljavca je bistveno drugačen, kot je bil v stari Ju- goslaviji, kot je še bil leta 1948. Tehnika se v svetu z neznansko silo -razvija in v vse pore družbenega življenja na našem planetu ppodtra ideja o-ciali-zma. Zi-vi-mo v obdobju atomov in elektronike .Stari buržoaz-n,o-konzervativmi način življenja je doživel ®v-oj polom. Socialistična ureditev -im vse globlji j,n širši demokratični mehanizem upravljanja vse bolj zahteva svobodne ljudi, svobodne v smislu obvladanja pri-rodnih in družbenih zakonitosti. Z-ah-teva vse večjo razgledanost, strokovnost, izobraženo--t, vsestransko kulturnost, človečnost. To je vodilo Svet prosvetnih društev Jugoslavije, da je pripravilo posvetovanje o graditvi prosvetnih domov. V dvodnevni razpravi, po poročilu, ki ga je d-a.l to-variš Roman Albreht, so se ob sode-liovainju tovarišev i-z vseh krajev naše domovine razčistila mnoga vprašanja, ki -bodo mnogo pripomogla, da bodo prosvetna do-miovi postali v pravem smislu kulturna žari- šča. Zlasti pomembna So priporočila, ki so bila sprejeta n-a tem posvetovanju glede projektiranja i-n oblikovanja društvenih središč. V teh -priporočilih posvetovanje ugotavlja, da moramo, ko govorimo o prosvetnih domovih, imeti v vidu središče vsakega naselja. Pri projektiranju oziinoma 'graditvi središča kulturne, prosvetne in politične dejavnosti, moramo stremeti, da upoštevamo človeka v vseh njegovih manifestacijah, da ugodim-o njegovim v-zgloj-ni-m, idejno političnim, upravnim, kulturnim, prosvetnim, zabavnim, zdravstvenim in ekonomskim potrebam. K-aj.ti vsak državljan ima. pravico, da se po-služl take institucije v namene, za katere je ustanovljena. Smoter takega žarišča dru' be-ne dejavnosti bi foi-1 zbiranje vseh dirž-avljanpv, ne glede na starost, za razliko od drugih institucij, ki sio specializirane čn k; -ločijo ljudi po poklicih in interesih. Kot je in -bo še prišlo v šolskem sistemu do bist- venih sprememb v vsebini in metodi učenja, tako je nujno, da se tudi v prosvetni dn društveni dejavnosti izvrši določen premik oziroma preusmeritev dela v določenih ustanovah — prosvetnih ustanovah — ki n-aj bi zajele širšo društemo dejavnost, s čimer bi preprečili ločeno in cepljeno reševanje tega vprašanja. N,a ta način bi postali prosvetni domovi -resnična žarišča družbene dejavnosti, v kateri bi se našli vsi prebivalci določenega naselja -brez ozira n-a starost, kar je tudi težnja vseh ljudi določene skupnosti. Taka središča naj hi služila vsestranski dejavnosti prosvetljevanja in kulture p-ot celote. •To je .nekaj osnovnih misli, o katerih, so -razpravljali na tem posvetu. Podčrtati moram, da res osnovnih. Kajt-i ob teh mislih so nastala obsežnejša in določnejša priporočila i-n stališča, ki -bio-do za daljšo dobo veljala kot napotilo za -reševanje problemov komu in kakšnim namenom naj služi, kako naj bo grajen in -upravljan prosvetni dom, da bo odgovarjal najsodobnejšim načelom i-n zahtevam današnjega in jutrišnjega dne. F. B. Minuli teden je bilo v Ljubljani v prostorih Kluba ljudskih poslancev zvezno posvetovanje o prosvetnih domovih. Posvetovanje je v imenu Sveta kulturnoprosvetnih zvez Jugoslavije priredila Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije. — N* sliki vidimo udeležence posvetovanja med razpravo. O likovni vzgoji Ni dolgo tega, kar je tovariš Mario Vilhar razstavljal na Jesenicah, kjer je med svojimi nekdanjimi delovnimi tovariši doživel lep uspeh. Sedaj pa z nič manjšim uspehom razstavlja na Reki skupaj z Jožetom J. Šenkom. Oba sta zaposlena v Litostroju in se posvečata v prostem času umetnosti. Za njuno razstavo je na Reki veliko zanimanje. Na sliki: Mario L. Vilhart Vlivanje jekla v Litostroju, olje 1957, OB PRVEM VEČERU »KULTURNIH RAZGOVOROV« Obetajoč začetek Naposled smo le dočakali že d-olgo pričakovani začetek »Kulturnih razgovorov«, ki jih organizira Delavska, knjižnica v Ljubljani. Rrvj je nastopil Pesnik in dramatik Matej Bo-r, ki je spregovoril o nekaterih Problemih sodobne poezije. Njegova izvajanja so bi-la za poslušalce. ki so- obiskali -to prvo Predavanja, razumljiva, čeprav bio-rda ne tudi najbolj zan-imi-Va, saj s,o prv-o poslušalstvo se-stavljal.i v večini najvidnejši kulturni delavci in pa št-udentje ljubljanskih univerz. Posebna Pri-vlačnost kulturnih razgovorov so bili odgovorni kinj-iževnii-ka Bora na vprašanja, ki so jih ®tavlja-li prisotni poslušalci. Bila s-o anonimna, napis-a-na n-a listke i-n tako s-o se vrinila med nje tudi takšna, ki bi jih pisec hajbrž književniku neposredno ne zastavil. Ve-či-na vprašanj je bila tehtnih in od njih nekaj zelo zanimivih. Nekaj vpraševal-cev pa je želelo odgovora tudi n-a vpra-šanj-a, ki po našem rr e-nju presegajo okvir kulturnih razgovorov. Izkušnje Iz prvega večera kulturnih razgovorov kažejo, da se bodo razvijali predvsem v dveh s-mea^eh: v prikazu avtorjevega umetniškega dela im nje-govih pogledov n-a umetnost. Bodočnost bo pokazala katero področje bo za poslušalce zani- Cje boš našel napotilo @ za svoje družbeno © udejstvovanje? BERI DELAVSKO ENOTNOST ml vej še ati pa -bodo morda želeli poslušalci odgovore, kako s-o na-stajala umetnikova dela, kako jih o-n sam ceni in razume im kak-o gleda na sodobno umetnost. Dvorana Eksperimentalnega gledališča v Križankah je bila na prvem večeru polna. Mnenja poslušalcev teh razgovorov so zelo laskava in zato llah-ko z upravičenostjo pričakujemo, da b,o zanimanje za »Kulturne razgovore« še naraal-o. Prav gotovo b-odo morali prireditelji poskrbeti za večjo dvorano, predvsem pa bodo morali privabiti na kulturne večere več članov ljubljanskih knjižnic in jih tako seznanjati 6 problemu sodobne umetnosti, da bi jo lahko glnbje doumeill. -VTM- Ko govorimo o -likovni vzgoji, ne mislimo sam-o n-a pouk v gimnazijskih klopeh, ko učenci z večjim ali manijišipi zanimanjem posilušajio predavatelja, ki jim bolj ali manj su-hopar,no, ponavadi celo brez prikazovanja reprodukcij umetniških del, -pripoveduje o upodabljajoči umetnosti pri nas in v svetu. Mislimo tu tudi n-a množico ljudi, ki v šolah nimajo risanja, ki obiskujejo strokovne in tehnične šole. -ljudi s'-podeželja in Iz tovarn, ki odidejo ,z>lo zgodaj v svoje poklice. Zato so e-no od najbolj znanih sredstev za popularizacijo umetnosti razstave; stalne in občasne. Kljub temu, da imamo pri nas kar lep-o število razstavnih prostorov v Ljubljeni poleg Narodne galerije Moderno ga-leriljo, Jakopičev paviljon, Malo galerijo in Umetniško zadrugo, v Mariboru Umetnostno galerijo, v Kra-nj-u in Celju pa galerijske oddelke v muzejih, je obisk teh prireditev slab. premajhen, da bi lahko govoriili o dobri likovni vzgoji. Pr av malo obiskovale e v j e me-d mladino, predvsem v Ljubljani, čeprav ima tu največ možnosti, prilik In izbire, medtem ko -razstave po manjših krajih Slovenije pričakajo z mnogo večjim zanimanjem in veseljem. To dejstvo , kaže na pomanjkljivo stopnjo' likovne in estetske vzgoje že v šo-la-h samih, s-aj je treba začeti z likovnim izobraževanjem že pri otroku. Ob po-gledu na število obl-, skovalcev. med mladino vidimo, da učitelji in profesorji Po naših šolah ne izpolnjujejo povsem svojih dolžnosti, saj je zel,o -mal-o pedagogov, ki bi skupno z učenci odšli na razstave, kjer bi j-im na samih de-lih najbolj nazorno lAhko pokazal! določene- smeri, pa tudi različna hotenj® posameznih umetnikov s čimer bi ti mladi ljudje postopoma pridobivali najosnovnejše znanje o likovni umetnosti! Po takih ogledih in razgovorih med učenci in profesorji bi prav -gotovo poraslo razumevanje in ljubezen.do umetnosti. Kajti ni najvažnejše samo to, da je likovno delo povsem in takoj razumljivo. V prvi vrsti mora na gledalca delovati, mora mu sprožiti neka čustva, ki pa so la-hko pozitivna ali negativna. Ta-ki ogledi so -bili pred vojno po šolah obvezni, zato je bil tudi obisk mladine sorazmerno večji. Mnogo govorimo "o majhnem zanimanju za umetnost, d:a bi jo pa čimbolj približali šiiro-ki javnosti, ne storimo ničesar. Zato bi bilo prav, če -bi okrajni sveti za kulturo in prosveto po- svetili širjenju likovne vzgoje med široko javn-ost tudi več gmotne in moralne pomoči za prirejanje ra-zstav na svojih področjih. Organiziranje takih razstav je združeno s precejšnjimi izdatki, saj stane priredite«' posamezne razstave okoli 20.000 din, če ne všteje,mo stroške za kataloge in sezname del, medtem ko stane razstava starejših avtorjev, ki zahteva mnogo študija, zbiranja in odgovornega prevoza tu-di do 300.000 dinarjev. Številke so visoke, res, in tega denarja po navadi ni, čeprav bi bilo prav, da bi se osnovali pri okrajnih ljudskih odborih za to posebni skladi. Za popularizacijo umetnosti pa bi lahko v manjših -krajih mnogo storili tudi z mnogo manjšimi izdatki, ki bi bili potrebni za razstavo reprodukcij, seveda bi morale biti te reprodukcije dobre in po možnosti barvne, kakršne -je v svetovnem merilu začela razpošiljati UNESCO in smo j-ih nekaj videli tudi pri nas. To koristno zamisel je v Ljuihlj-ani prevzela Moderna galerija. v Kranju pa Kranjski mestni muzej. Tako sta lahko posredovali mestu in tudi širokemu zaledju več dobro izbranih barvnih reprodukcij posameznikov in nekaterih svetovnih slikarskih skupin. K razširitvi likovnega obzorja bi umetnostne ustanove, galerije in muzeji, lahko prav gotovo tudi mnogo pripomogli z galerijskim) pedagogi, ki naj bi imeli vodstva po razstavah (po svetu jih imajo skora-j povsod) in ki b-i znali poučiti obiskovalce ter jim približati dela, ki so jim na prvi pogled morda tuja. Taki galerijski pedagogi naj -bi bil; pri roki tudi ob vsakem času na prošnjo obiskovalcev, ali pa tudi na prošnjo’ profesorjev, ki pripeljejo n,a razstavo svoje učence. Kajt-l tudi profesorji so mnogokrat, čeprav jim Akade- V _ — mijia za upodabljajočo umetnost da neki, likovno in estetsko vzgojo,, sami na razpotjih, sami šele iščejo in razčiščujejo določena likovna vprašanja. Včasih bi za tako vodstvo povabili morda celo razstavljavca samega kar bi prav gotovo pritegnilo širok krog ljudi. Nova možnost bi bila tudi ta. da bi umetnostne galerije nudile obiskovalcem enkrat na teden prost vstop na razstave. Važno vlogo pri širjenju umetnosti imajo likovni krožki pri Svobodah in sindikatih. Glavna -naloga teh krožkov je, da vzbuja in razvija zanimanje In veselje ter razumevanje za umetn-ost. da podpira težnjo posameznih članov, da sami v svoje zadovoljstvo upodobijo hoteno razpoloženje, misel, spomin, občutje itd. To je samo nekaj misli, ki so bile med drugimi sprožene na seji Sveta za kulturo in prosveto, ki pa so vredne premisleka. UMETNOST IN KULTOM NE POZNATA MEJA Da. Vedno in vsekdar je tako bilo, je in bo, da postanejo največje duhovne stvaritve last vsega človeštva, da je njihov zakoniti dedič delavski razred. Ali niso Rafael, Beethowen, Shakespeare, Goethe, Tolstoj in vsi drugi veliki duhovi prav tako naši kot tistih narodov, v katere sredini so se rodili, rasli in ustvarjali? Ali ni Prešeren, Cankar, Zupančič prav tako last vsega človeštva kot je ves naš? Zato umetnost ln kultura zbli. žuje, še posebno v sedanjih dneh, vsa ljudstva in predstavlja močan činitelj mirnega sožitja med narodi. To mi je bilo v mislih ob gostovanju gledališča iz Lodza na Poljskem v Ljubljani, ob uspelem nastopanju Beograjske opere v Parizu, ob razstavah likovnih umetnikov pri nas in naših na tujem, ob prevajanju književnih del na naš jezik in naših na druge, ob predvajanju naše glasbe po svetu in glasbe drugih narodov pri nas. Slika zgoraj nam kaže pri. srčen sprejem poljskih Igralcev v Ljubljani. Na odrih ljubljanske Drame so gostje s svojim sugestivnim izvajanjem navdušili igralce i-n Jim odkrili globoko umetniško tvornost nove Poljske. Na spodnji sliki P* bralcem predstavljamo tovariša Mateja Bora na prvem kulturnem razgovoru, kt jih prireja Delavska knjižnica v Ljubljani. coooooooooc DOMAINKO Dragutin; Ekonomska proizvodnja u industrijskim podnzečima. Zagreb, »IBI«, 1957, str. 552. — V delu je obravnavana ekonomika proizvodnje industrijskih podjetij s posebnim ozirom na ukrepe in metode za dvig produktivnosti dela. CAMON H.: Napoleonovi ratovi. Beograd, »Vojno delo« 1957, str. 489. — To obširno vojaško delo je napisal pred 55 leti znani francoski vojaška strokovnjak. Daje nam pregled vseh Napoleonovih' vojn v treh d-elih: Pregled vojn, Bitke in Teorija in tehnika. PAVIC Stjepan-J. Kovačevič-D. Alačevlt; Direktor II. Zagreb, »Informator«, 1956, s-tr. 205. — V drugem delu obravnavajo pisci. postavi j-anje, zamenjavo in pravni položaj direktorja v podjetju s priloženimi pravnimi predpisi. LUKIČ Radomir: Uvod u sociologiju. Beograd, Savez Udru-ženja pravnika Jugoslavije, 1957, str. 191. — To je prvo delo v Jugoslaviji, ki poskuša sistematično na osnovi zgodovinskega materializma prikazati razvoj sociologije i-n družbe. PEJOVlC Momčilo-R, Niketič: Priročnik za investitore. Beograd, Savremena administracija 1957, str. 391. Karakteristika našega novega gospodarskega sistem je, da se sredstva za investicije daje po pravilih v o-bliki posoj-ila. Priročnik ima namen vsem investitorjem pomagati pri vseh problemih, ki j-ih pri tem čakajo. DUHAMEL Georges: Kronika porodice Paskije. Beograd, Prosveta 1957, str. 835. Glavno in največje delo tega francoskega pisatelja nam predstavlja velik del francoske družbe v, dobi 1880-1930, PATERNU Borisi Slovenska proza do moderne. Koper, »Lipa« 1957, str 156. V knjižici je šest daljših študij o Franu Levstiku, Simonu Jenku, Janezu Trdini, Josipu Jurčiču. Janezu Kersniku im Ivanu T-avča-rju. Prosvetni servis v Ljubljani je natisnil nekaj iger, primernih za ljudske odre, razne igre, lepake za prireditve, tiskovine itd., ki jih prosvetna društva potrebujejo pri svojem delu. Nekaj iger za ljudske odre je že natisnjenih. Med njimi so: »Dežurna služba« je sodobna drama. M se dogaja na Poljskem, v času stalinskega sistema. To sicer ni izrazito politična drama, saj obravnava intimne človeške probleme v spopadu dveh nazorov, a v teh spopadih se odražajo' silni politični premiki dobe. Dramatičnost dela je v tem, da -se ob težko bolnem, nujne operacije potrebnem visokem državnem funkcionarju, sreča dvoje ljudi različnih nazorov. Gre za človeško življenje, gre pa tudi za nazore tistih, ki lahko človeku rešijo življenje. Vendarle zmaga zaupanje v človeka. »Sedem enodejank«, ki jih je priredil Dušan Mevlja, je Izbor kratkih humorističnih slik iz vsakdanjega življenja. Da jim ne manjka humorja, naj navedem le tri enodejanke, ki so v tej zbirki: Marka Twaina »Otroške bolezni«, G. O. Bayrosa »Pud-rnica« in »Intervju z mrličem« Branislava Nu-šiča. »Vremenar« N. Richarda Nacha. Igra se dogaja na zahodu Združenih držav, ob suši, ki traja že več mesecev. Toda stari ljudje znajo biti potrpežljivi tudi z ne-bom. Saj vedo, da ne bo večno suša. Vedo, da bo svet spet zelen. Mladi ljudje pa tega ne morejo za trdno vedeti, pa najsi so še tako razumni Samo nekaj je, kar jim ostaja. To je upanje, upanje i-n čakanje. Eugen Gladstone 0'Neill je pri nas manj igran dramatik. Njegova dela večinoma pripovedujejo o življenju mornarjev. Tudi »Tri igre o morju« nam slikajo dogodke iz življenja ljudi na morju. V komediji Rajka Stojadinoviča »Sorodnik iz Amerike« pisec biča lastnosti nekaterih ljudi, ki bi radi na lahak način prišli do denarja. To je nekaj del, bi jih bodo naše gledališke skupine uprizarjale na svojih odrih in s tem pdživ-ile svoje programe. MED NEBOM IN ZEMLJO, ameriški barvni film, naj bi bil nekakšen psihološki omnibus. V filmu stopi pred nas vrsta ljudi, od katerih bi bil lahko vsak junak filma. Vsakdo od njih ima svojstveno življenje in značaj, ki sta podana v filmu z dokajšnjo mero realizma. Vsebina je dokaj nenavadna: V prekooceanskem letalu se je zbrala pisana druščina in ko med pcletom zvedo, da se bo moralo letalo zaradi okvare spustiti v viharno mo-rje, se začne v letalu neka splošna agonija. Življenje postane zanje silno resno, hkrati pa začutijo, da nima od tega trenutka dalje nobene cene. Navzlic vsem notranjim, viharjem se nekako umirijo, ne ustvarjajo si nobenih iluzij in njihove izpovedi so iskrene, dognane in psihološko utemeljene. Prav te občutke ima tudi posadka, ki pa mora imeti dvojno življenje: življenje »lastnega jaza« in življenje uslužbenca^ Edini, ki rešuje položaj, je ostareli in osameli pilot, ki je ze doživel tak polom, in končno mu tudi uspe pri-pelj-a-ti letalo na varno. Režiserju je -uspelo plastično izoblikovati vse like in tako ustvariti pristno vzdušje ter brez vsakih nepotrebnih efektov obdržati stalno napetost dejanja. Film, ki je tudi igralsko na višini, si vsekakor velja ogledati, saj sodi med uspela dela ameriškega filma. OVERLAND PACIFIC je film, ki ga omenjamo zgolj zaradi zdndmivega motiva, ki je služil ameriškim producentom, da so nanj navezali prav nemogočo zgodbico in tako tudi idejno popolnoma razbili film. Gre tu za oris dobe, ko se je na divjem Zahodu začela z vso zagrizenostjo borba za osebno posest, za osebne koristi oziroma za koristi peščice ljudi, ki je hotela iz vsake novotarije potegniti največ profita. Toda to osnovno misel so tudi tokrat porabili zgolj za zunanji dekor filma in jo tudi do kraja zbanalizirali, tako da je res komajda omembe vreden. K, J. s »DELAVSKA ENOTNOST* Z DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO ,12. APRILA 1957 S ST. 15 Wmmmm © Kitajska državna ekonomska komisija je objavila načrt o gradnji tovarn in odpiranju novih rudnikov v prihodnjih petih letih. Ze letos bodo na Kitajskem zgradili 170 tovih tovarn in 84 elektrarn. V petih letih se bo število tovarn in rudnikov povečalo za 550. • Iz Kaira poročajo, da je delegacija kitajskih sindikatov, ki se mudi v Egiptu, razpravljala s predstavniki sindikatov arabskih držav o ustanovitvi azijsko-afriške sindikalne konfederacije. Zvedelo se je, da arabski sindikati v načelu podpirajo to pobudo. ® Na Japonskem je stavkalo 45.000 kovinarjev. Stavkajoči so zahtevali zvišanje mezd. © Pretekli petek je v Lyonu in Saint Etiennu (Francija) stavkalo 20.000 kovinarjev. — Stavkajoči so zahtevali, naj delodajalci pristanejo na pogajanja o osemodstotnem zvišanju delavskih mezd. To je ena prvih stavk v Franciji, ki jih vodijo vse tri sindikalne organizacije: komunistična ,socialistična in krščanska. Na pobudo Generalne federacije dela so v Parizu pogajanja o napovedi enotne stavke železničarjev. © V Iranu so ustanovili novo stranko, ki se bo zavzemala za agrarno reformo in soudeležbo delavcev pri delitvi dobičkov podjetij. V Iranu je več milijonov kmetov, ki nimajo zemlje. ® V londonskem pristanišču so pretekli petek stavkali nakladalni delavci. Stavko so organizirali v znak protesta proti napovedanemu izprtju. © Oddelek za gospodarsko in socialno dejavnost OZN je sporočil, da je danes na svetu 180 milijonov družin, ki žive v bivališčih, katera ne ustrezajo najnujnejšim življenjskim potrebam. Od teh jih 150 milijonov živi v industrijsko nezadostno razvitih državah. # V indijski državi Kerala, kjer so na nedavnih parlamentarnih, volitvah dobili večino komunistični kandidati, so imenovali novo vlado, sestavljeno izključno iz zastopnikov Komunistične partije Indije. © Frankova policija je zaprla v Madridu ,Barceloni in Asturiji več komunistov in socialistov, ki so razširjali letake s pozivi na bojkot proslav fašističnega praznika »Dneva zmage«. Iz Španije tudi poročajo, da je pred dnevi stakalo v Asturiji 3.000 rudarjev. @ V Buenos Airesu (Argentina) so stavkali občinski delavci in uslužbenci. Sindikat je organiziral stavko, da bi z njo podprl mezdne zahteve. S Poljski list »Zycie War-szawy« piše, da se »osrednja administracija na Poljskem vmešava v zadeve podjetij prav tako kot prej«, kajti »zakonski predisi, ki določajo podjetjem novo vlogo -in delo, niso v celoti upoštevani«. List trdi, da se »položaj ne bo spremenil tako dolgo, dokler ne bodo v upravljanju gospodarstva nastale večje spremembe in dokler predpisov in pismenih nalogov ne bodo izdatneje nadomestili ekonomski instrumenti«. Prva slika: Čilska vojska varuje vladno palačo pred ogorčenim ljudstvom ... Nedavni veliki neredi v Santiagu, glavnem mestu čila, ki so terjali 70 smrtnih žrtev, so izraz splošnega ljudskega nezadovoljstva, odpora proti silam starega in preživelega, ki zavirajo napredek In onemogočajo pravično rešitev ekonomskih in socialnih problemov. Druga slika: Mladost in beda na italijanskem Jugu..• REZULTATI VOLITEV V CREMONI IN RIMINIJU IONI IN RIMINIJU |i--~--- ih kimnaidoi S* *im i* S IS II II III Bi 11 8 tl I U I Na kongres delavskih svetov Jugoslavije so Pri upravnih volitvah v italijanskem mestu Cremoni je Komunistična partija dobila 8.799 glasov ali 1.200 več kot pri prejšnjih ,volitvah. Krščanski demokrati so pridobili 800 rovih glasov, socialisti pa so nekoliko nazadovali, V novem Nade italijanske reakcije se niso uresničile: Komunistična partija ni oslabela, notranje težave ji niso vzele ugleda. O tem nam med drugim pričajo tudi rezultati volitev v Cremoni in Riminiju PROTEST PROTI FRANCOSKEMU N ASILJU V ALŽIRU Francijo je zajel val ogorčenja zaradi krvavega nasilja in nečloveških postopkov francoskih kolonialnih vojakov in uradnikov v upornem Alžiru Med protestnimi pismi, ki jih ugledni politiki, znanstveniki in kulturni delavci pošiljajo te dni francoski vladi, je tudi pismo Jacquesa Peyrega, predstojnika pravne fakultete v Alžiru, v katerem je med drugim rečeno: »Če pravite, da bojazen pred sankcijami in represalijami zagotavlja molk, potem se motite, kajti ves alžirski narod šepeta, ogorčen, sovražen, pripravljen na boj. Kaj odgovoriti, gospod minister, ko vam nek musliman pravi, da ga je sram, ker je Francoz, kadar gleda, kaj počno vojaki; ko vam nek družinski oče pravi ,da se boji za svoje hčere in ko nek Alžirec izjavlja, da je v takšnem položaju najbolje vzeti puško v roke in umreti kot človek? Kaj odgovoriti na vse to?« S temi vprašanji se končuje, pismo Jacquesa Peyrega, ki živi v Alžiru, pozna tamkajšnje razmere in s svojimi lastnimi očmi gleda strahote tako imenovane »pacifikaoije«. kakor »socialist« Lacoste imenuje krvavo francosko nasilje. t »V soboto, 25. januarja«, piše Peyreg, »sem bil v neki trgovini v mestu Alžiru. Nenadoma sem zaslišal vzklike: *Stoj! Ustavite ga!‘ Brez posebne naglice — pravzaprav niti vedeli niso, za kaj gre — so se ljudje in' policijski agenti pomikali prot; kraju, od koder so se slišali vzkliki. Pet minut kasneje sem zaslišal rafal. Policaji in mimoidoči so v trenutku obkolili blok hiš, medtem ko so trgovci zapirali trgovine. Tudi sam sem se znašel zaprt v neki prodajalni. Nenadoma sem zaslišal, da nek človek kriči nekako tako kot: ,Ne, ne, ne streljajte...1 Odklenil sem vrata in stopil na ulico. Kakih pet metrov pred menoj je stal človek, musliman, revno oblečen z dvignjenimi rokami, obrnjen k zidu. Okrog njega so stali policijski agenti 1q padalo! z na- perjenimi mitraljezi in odganjali ljudi. Ker nihče ni točno vedel, od kod je prišel ta človek, ga tudi nihče ni mogel z gotovostjo prištevati k teroristom, ki so jih opazili pred kakimi desetimi minutami nekaj sto metrov dalje. Mlad padalec je stopil ‘k njemu, da hi zahteval legitimacijo, prijel ga je za vrat, ga obrnil in sunil proti meni, verjetno zato, da bi ga odgnal na komisariat. Človek ni več kričal in hodil je mirno. Naenkrat ga je padalec udaril s kolenom'v hrbet, človek je izgubil ravnotežje, padel m ze ujel na roke. Nepotrebna brutalnost — sem 'mislil sam pni sebi — toda minili so časi prer tirane občutljivosti. Človek, ki je padel, se je sklanjal, kot bi molil, .padalec pa je stal za njim in se z mitraljezom bližal njegovemu hrbtu. Nenadoma sem zaslišal kratek rafal. Vse to se ni zgodilo hitro in brutalno, ampak počasi, dve do tri minute. Policijski agenti so izgledalii nekoliko vznemirjeni zaradi takšnega konca.« »V Bogari,« nadaljuje Peyreg, »so vojaki in žandarji ob koncu stavke odpeljal,; na žandarmeri-jo osem ugledn.h muslimanov, učiteljev, trgovcev m kmetov. Nekaj dni kasneje eo pokl.eali prebivalce, naj jih pokopljejo. Bili so, kot se je vid e. o, strašno mučeni. Potem so — zaradi velikega razburjenja — obljubili, da bodo vso stvar preiskali. Teda družine žrtev 'itn 34 sirot še vedno čakajo na preiskavo.« Pismo J.acquesa Peyrega, uglednega kulturnega delavca iz Alžira, je dokument o strahotah francoskih kolonialistov, kj obtožuje francosko vlado in vse tiste sile v Franciji, ki so odgovorne za to krvavo morijo. Takih dokumentov je v zadnjem času vedno več. Resnica prodira na dan, resnica o Alžiru, o ljudstvu, ki se junaška upira krvavemu nasilju, ker hoče ži-veti svobodno in neodvisno. občinskem svetu bodo imel® večino delavske stranke. Podobni so tudi rezultati volitev v Riminiju. Komunistična partija je dobila 16.570 glasov (866 več), socialisti pa so izgubili steoTO petino volivcev, vendar bo tudi v Riminiju imela levica večino v občinskem svetu. Prihodnje leto bodo v Italiji parlamentarne volitve, zato so rezultate teh upravnih volitev pričakovati z velikim zanimanjem. Stranke so ocenjevale volitve v Riminiju in Cremoni kot preizkusni kamen svoj 8 moči. Klerikalci in desničarji so vztrajno napovedovali padec ugleda Komunistične partije, ki je zlasti od madžarskih dogodkov doživela nekaj resnejših notranjih pretresov. Ker se te napovedi niso uresničile, je zavla-. dalo med desničarji veliko vznemirjenje. Napredek komunistov v obeh omenjenih mestih je pokopal njihove nade v notranjo krizo Komunistične partije. Padec socialističnih glasov pa je verjetno izraz prehodnih težav osamosvajanja Socialistične stranke, pa tudi zavlačevanja socialistične združitve, kar s® kaže v izstopainju .nekaterih pokrajinskih voditeljev iz stranke. Kljulb nazadovanju socialistov pa sta oibe veliki delavski stranki dobili v obeh občinskih sve- tih toliko mest, da bosta lahko sami sestavili občinski upravi in delovali v prid revnih slojev. MJHUJŠ1 BOJI V ZIDNJ1H TREH LETIH Iz Al žira poročaj da divjajo v tej deželi najhujši boji, odkar se je začela vstaja Alžircev. Francosko poročilo trdi, da so v zadnjih dveh dneh ubili 300 Alžircev, o svojih izgubah pa molči- Tuji dopisniki javljajo, da so alžirski uporniki ubili v istem času samo v mestu Alžiru 20 Francozov. vabili 36 nacionalnih sindikalnih zvez Odbor za sklicanje kongresa delavskih svetov Jugoslavije je povabil na kongres, ki bo od 25. do 27. junija v Beogradu, več nacionalnih sindikalnih zvez v inozemstvu, mednarodnih organizacij in inštitutov, ki proučujejo delavsko upravljanje v gospodarstvu, predstavnikov nekaterih podjetij, kakor tudi znanih znanstvenih in javnih delavcev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Med povabljenimi evropskimi nacionalnimi sindikalnimi zvezami so sindikati Belgije, Nizozemske, Danske, Norveške, Švedske, Finske, Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije, Italije, Francije, Velike Britanije, Škotske, Madžarske, Sovjetske zveze, Poljske, Romunije, Češkoslovaške, Bolgarije in Vzhodne Nemčije. Iz Afrike je odbor povabil delegacije sindikatov Tunisa, Maroka in Egipta, iz Azije delegacije sindikatov Sirije, Libanona, Indije, Burme, Japonske, Kitajske, Indonezije, Izraela, Ceylona in Severnega Vietnama, iz Amerike pa predstavnike sindikatov Čila, Bolivije in Mehike. Odbor za sklicanje kongresa delavskih svetov je povabil na kongres tudi predstavnike Mednarodne organizacije za delo, oddelka za družbene vede UNESCO in Mednarodnega združenja za kolektivno gospodarjenje. Kongres delavskih svetov Jugoslavije bo torej imel široko mednarodno obeležje. Na njem bodo predstavniki sindikatov številnih držav izmenjali svoje izkušnje in poglede na enega izmed najvažnejših problemov sodobnega razvoja — delavsko upravljanje gospodarstva. KRVAVI NEMIRI V ČILU mi lini it in Nihče namireč me more verjeti, da bi samio zaradi zvišanja ipotmšteih tarif na tramvajih yn avtobusih, .padlo 70 ljudi. Ljudje me umirajo to deset tisoči ne diemionstrtoajo, vojaški ne streljajo v goloirofaj množico — samo zaradi nekaj par. Gre na večje stvari, toda, d teh uradno poročijo molči. V Santiagu so sporočili, da je bilo med neredi v tem mestu ubitih 70 in ranjenih 200 ljudi. Nad 500 ljudi so aretirali. Uradno poročilo trdi, da je nerede povzročilo zvišanje potniških tarif, toda tej verziji nihče ne verjame Francosko nasilje v Alžiru... proti kateremu protestirajo številni ugledni francoski delavski in meščanski politiki, znanstveniki, kulturni in javni delavci. Francosko javno mnenje vedno bolj glasno in odločno zahteva, naj vlada prepreči krvave strahote, ki jih »socialist« Lacoste Imenuje »pacifikacija«, in se začne pogajati z voditelji alžirske Narodnoosvobodilne fronte o prenehanju sovražnosti. Druge rešitve tudi ni. Alžirsko ljudstvo je s svojim junaškim bojem dokazalo, da je sposobno samostojno upravljati deželo in vztrajati v boju vse dotlej, dokler ne bo doseglo ciljev, zaradi katerih je prijelo za orožje. Nasilje francoskih kolonialistov, njihovih uradnikov in vojakov ne bo nikoli prisililo Alžircev k pokorščini. Ekoitomska kriza, kit traja že nekiaj tet, zahteva od delovnih ljudi ogromne žrtve. Razmere, v katerih žive čilski delavci, so silno slabe. Delavci že več let 'zahtevajo, naj vlada uredi ekonomske im socialne razmere v prid delovnih ljudi, din s stavkami ter demonstracij ami opozarjajo vlado, da je mera trpljenja potlmia. Nedavne parlamentarne volitve niso prinesle niti politične in niti ekonomske rešitve pereče krize. Delovni ljudje Čila še vedno stoje pred odprtimi vprašanji: Kako odpraviti pol-fevdalnio strukturo kmetijstva in zagotoviti dovolj hrane; kako izkoristiti velike zaloge bakra in solitra za zboljšanje življenjske ravni ljudstva; kako in is kakšnimi sredstvi nadaljevati industrializacij o in obenem zagotoviti dvig življenjske ravni revnih slojev? Vladajoče stranke dioslej niso pozitivno odgovorile na ta vprašanja. Od tod spori, stavke in spopadi, ki bodo trajali vse dotlej, dokler ne bodo zmagale sile, ki bodo sposobne zagoto- viti deželi gospodarski in socialni napredek. Med 'te sile pa nikakor ne sodi sedanja desničarska vlad,a Carlosa Ibaineza. Demonstracije, ki so izbruhnile v Santiagu in nekaterih drugih mestih, so izraz nezadovoljstva delovnih ljudi z buržoazno vladavino, so vojna napoved novih sil silam starega in preživelega. Tega se ‘je vlada zavedala, zato je ukazala policajem in vojakom, naj streljajo v množiao. Policaji na so se Ji uprli in se pridružili demonstrantom. Že samo to dejstvo kaže, kako veliko 'je neeado-volj stvo. Ni slučaj, da je pri teh 'krvavih dogodkih odigrala vojska pomembno vlogo. V Čilu se vztrajno širijo govorice, da pripravljajo reakcionarni oficirji državni udar in 'uvedbo vojaške diktature. Te govorice povečujejo nezadovoljstvo ljudstva. Ljudje so 'Odišli 'n,a ulice, dia bi protestirali proti izkoriščanju. proti temnim naklepom reakcije, ki se je zbala ogorčenih množic in ukazala streljati nanje. O tem pa uradno poročilo molči. 1 ffiQOf>yiflOiynonnnopfm^ OZNO v SVET' PRISPEVEK LUIGIJA LONGA K ODKRIVANJU RESNICE O MADŽARSKI si se lili pripetiti lisi Sili Politlčno-kuiturnl časopis Komunistične partije Italije »Rinascita« je objavil članek tovariša Luigija Longa, namestnika generalnega sekretarja KP Italije, pod naslovom »Kako so se mogli pripetiti takšni dogodki na Madžarskem«. V tem članku, ki ga je Longo napisal po razgovoru s Radarjem, Miinichom in drugimi sedanjimi voditelji na Madžarskem, je govora o vzrokih, ki so privedli do upora ljudstva proti režimu, ki se je izmaličil, pahnil delovne ljudi v brezpravje, jih varal in poniževal. Omenjeni članek je pomemben prispevek k odkrivanju bistva madžarskih dogodkov, zlasti še, če upoštevamo, da se v Sovjetski zvezi in nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah trudijo, da bi pred delavskim gibanjem prikazali te dogodke v napačni luči in s tem prikrili glavne vzroke jesenske vstaje ter bridke izkušnje socialistične izgradnje na Madžarskem. V začetku svojega članka piše Longo, da sta se on in S pano (član CK KPI) med nedavnim obiskom v Budimpešti trudila, da bi dobila odgovor na vprašanje: Kako so se mogli pripetiti takšni dogodki na Madžarskem. V razgovorih s sedanjimi madžarskimi voditelji sta zvedela za številna dejstva, ki odkrivajo bistvo sprememb na Madžarskem. »Te spremembe.« piše Longo, »so brez dvoma povzročile zlasti napake ekonomske orientacije in politične akcije, storjene v izgradnji socializma, nato pa še za- kasnitev in pomanjkanje skrbi, da bi hrabro pristopili k odpravljanju teh napak. Te napake izhajajo iz nepravilnega funkcioniranja partije in njenih organizmov, v katerih so bile demokracija, kritika, samokritika in svo_ bodna razprava praktično enake ničli, kakor tudi iz dejstva, da sindikati niso funkcionirali kot branilci konkretnih delavskih in.te. serov. Zaradi tega so se partija, sindikati in zato tudi organi ljudske oblasti izolirali od ljudskih množic, se zabubili v svoje birokratske aparate ter se tako ločili od jasnega ocenjevanja resničnosti. Politična bolezen, ki' jo je povzročil oster in rušilen boj v partiji in v režimu, je prispevala k pojavu velikih kaotičnih težav in nasprotij, ki so se nakopičila ter ustvarjala številne proteste nezadovoljstva in sektaške spopade, kar vse je razkrojilo partijo in vzelo ugled organom oblasti. Na drugi strani pa je aktivna intervencija — v partiji sami in v režimu odpad, niških, kapitulantskih in izdajalskih elementov — odprla pot akciji reakcionarnih sil, ki jih delavska oblast ni povsem uničila, kakor tudi propagandi kontrarevolucionarjev, ki so s pomočjo imperialistične reakcije prišli na Madžarsko.« Nadalje piše. Longo o napakah Rakosije-vega režima na ekonomskem področju, o grandioznih gradnjah, ki ne ustrezajo ekonomski zmogljivosti dežele, o nepravilnem odnosu med investicijami in potrošnjo ter o neumni in' lažnivi propagandi partije, ki je pačila resničnost in povzročala med delavci le nezaupanje in nejevoljo. »Madžarski tovariši, celo tisti, ki najbolj kritizirajo Rakosijevo in Gerpjevo politiko, se strinjajo v tem, da do konca 1949. leta ni bilo velikih napak v politiki nasproti delavskemu razredu in delovnim ljudem. Od leta 1950 pa so se napake kopičile tako na političnem kot tudi na ekonomskem področju. Od 1950 do 1953 je industrijska proizvodnja za 350% presegla predvojno. V tem obdobju pa se, realne mezde delavcev niso povečale, nasprotno, celo zmanjšale so se za nekatere kvalificirane kategorije, kot na primer za strugarje, grafičarje itd. Rakosi ni hotel posvečati pozornosti dejstvu, da so se mezde zmanjšale. Leta 1951 je predsednik Centralnega statističnega urada predložil Rakosi ju poročilo o razmerah v deželi in ga opozoril na nekatere pojave. Rakosi pa ni samo prepovedal objavo tega poročila, ampak tudi ni dovolil, da bi za njegovo vsebino zvedel politbiro partije. Sindikati so poskušali razpravljati o tem. toda njihova uprava je bila pod pritiskom Rakosija, ki je ukinil vsako resnično sindikalno avtonomijo, odvzel sindikatom pravico do kontrole, do kritike tehničnega vodstva in državnih direktiv ter zavzemanja za delavske Interese. Tako so sindikati postali orodje centralnih ustanov, ki upravljajo gospodarstvo, postali so propagandisti pretirane proizvodnje in tekmovanja, opravičevali so vsako nalogo iz centra in mešali resnična dejstva s ponarejenimi statistikami. Lažniva propaganda o življenjskih razmerah in o delu delovnih ljudi ni oslabila samo sindikatov, ampak tudi partijo in organe oblasti. Nezaupanje, sumničenje, ovajanje in policijsko preganjanje so zadevali vse in vsakogar: zaveznike, prijatelje, somišljenike in partijske funkcionarje. Zaprli so na tisoče političnih ljudi, ki so jih ■obsodili na osnovi neresničnih obtožb. V legalnih ustanovah je bila razprava o tem onemogočena, resnica skrivana in preobra-čiana, oblast voditeljev je zvodenela, zlasti potem, ko so začela krožiti prva izsiljena priznanja na procesih.« Luigi Longo piše, da se je madžarska partija, kot mu je pripovedoval Kadar, že ob ustanovitvi odvrnila od leninističnih načel; vanjo so množično sprejemali številne karieriste, ki so se skušali s pomočjo partije dokopati do položajev. Tako so ustanovili relativno številno partijo, ki pa ni imela nobenega vpliva med delovnimi ljudmi, partijo, v kateri ni bilo konstruktivne kritike in , samokritike, demokracije in svobodne razprave. »Rakosi je vse upravljal osebno, s pomočjo Geroja in Farkaša. Politbiro ni vedel za najvažnejša vprašanja, Centralni komite se je sestajal od časa do časa samo zato, da bi odobril že sprejete sklepe. Takšne metode dela so jemale avtoriteto Centralnemu komiteju in zbirokratizirale pokrajinske organizacije. Temu je treba dodati nezaupanje, pretirano sumničenje Rakosija, ki je povsod videl vohune in izdajalce. Uprizoritev Rajkovega procesa se je porodila iz tega nezaupanja, ne da bi zanjo vedeli organi partije Pod Rakosijem je bil vsak, kdor je bil v zaporu, vsak, kdor je sodeloval v mednarodnih brigadah v Španiji, kdor je živel v pregnanstvu, proglašen za vohuna, za izdajalca.« To so nekateri izmed vzrokov, ki so privedli do vstaje na Madžarskem, do upora proti režimu, ki se je izmaličil, ki je pahnil delovne ljudi v brezpravje. Odkrivanje teh vzrokov, konstruktivna razprava o razmerah, ki so privedle do tragičnih dogodkov lansko jesen, je dolžnost vseh komunistov in socialistov, vseh ' delavskih voditeljev Kdor zakriva resnico in ponareja dejstva, da bi morebiti opral samega sebe [n opravičil določeno politiko, škoduje razvoju so-, cializma, pa naj to še tako uporno zanika. Prizadevanja, da bi madžarske dogodke opravičili z zgolj aktivnostjo imperialističnih agentov in z »vmešavanjem Jugoslavije«, ki so se zadnje čase močno razširila v nekaterih vzhodnoevropskih državah, so socializmu tuja in škodljiva in že vnaprej obsojena na propad. Plašilo sindikatov Slovenile Izdala Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenilo. - Odgovorni urednik France Boštjančič. - Tisk Casoplsno-založnlškega podjetja »Slovenski poročevalec, v Ljubljani. - Našlo* uredništva In uprav^ G 1 1 " 1 _ Dom sindikatov - Telefon uredništva In uprave 32-031. uredništvo 32-538, uprava 30-046. - Poštni predal 234. - Račun pri Mostni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-22L - List Izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. - Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. Ljubljana, Čufarjeva ulica