SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 44. KNJIGA 1993 LJUBLJANA 1994 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI iN UMETNOSTI 44/1993 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 44/1993 C nra L OLE] SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 44, KNJIGA 1993 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 44/1993 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 31. MAJA 1994 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Repuhlike Slovenije {št. 415-01-137/94, Z dne 26, 4, 1994) je ta publikacija uvrSčena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa s proizvodi. Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 61001 LJUBLJANA / Novi trg 3 / p. p 323 / telefon 386 /61/12-56-068 telefaks: 386 /61/ 12-55-232 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednik France Bcrnik, redni Ci an Podpredsednik Robert Blinc, redni član Podpredsednik Ciril Zlobec, redni član Glavni tajnik Matija Drovenik, redni član REDNI ČLANI (66) Lidija And o I šek- J eras, Aleksander Bajt, Janez Bat is, France Be mik, Janez Bcrnik, Robert Blinc, Jože Bole, Miroslav Brzin, Emilijan Cevc, Bojan Čop, Davorin Dolar, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Janez Fettich, Alojzij Finžgar, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Josip Globevnik, Ljubo G o lič, Peter Gosar, Bogo Grafenauer, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži, Franc Jakopin, Vinko KambiČ, Janko Kos, Bratko Kreft, Uroš Krek, Ni ko Kuret. Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Majer, Janez Matjašič, Ernest Mayer, Janez Menart, France Mihelič, Milan MiheliC, Lev MilČinski, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Janez Orešnik, Boris Paternu, Janez Peklenik, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Stoj an P rem ar, Primož Ramovš, Janez Stanonik, Lujo Šuklje, Miha Tišler, Anton Trstenjak, Dragica Turnšek, Ivan Vida v, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik, Anton Vratni a, Igor Vri Ser, FrancZadravec, Ciril Zlobec, Boštjan Žekš, Andrej O, Župančič, DOPISNI ČLANI (t9) Dušan Fcrluga, Kajetan Gantar, Matija Gogala, Taras Kermauncr, Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Jože KraSovec, Lojze Lebič, Jože Maček, Vasilij Melik, Jože Pogačnik, Veljko Rus, Branko Stanovnik, Alojz Šercelj, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dane Zaje, Mitja Zupančič. Pri deiu skupščine lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani ZUNANJI DOPISNI ČLANIJ80) KreŠimtr Balenovjč, Derek Sir I I.R. Barton, Fried rich-Karl Beier. Františck Ben hart, Nikolaj A. Borisevič, Ivan Brajdič, Savo Bratos, Zoran Bujas, Johann CilenSek, Ldhem Čamo, Aleksandar Despič, Milan Dimitrijevič, Braniš lav Djurdjev, Arnold Fei!. Kurl von Fischer, Aieksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, Ivo FrangeŠ, Branko Fučič, Gerhard Giesemann, Drago Grdenič, Irena Grickat-Radulovic, Erwin L. 1 i ahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Milan Herak, Lukas Hottinger, Vil Htymyč, Milka lvi¿, Pavle lvič, Stevan Karamata, Zoran Konstant inovič, Georg Kossack, Miroslav Kravar, Leopold K reizen bacher, Abel Lajtha, Henry Lceming, Rado Len Ček, Florjan Lipuä, Zdravko Lorkovič, Radomir Lukič, Juraj Martinovi«;, Janez Matičič, My Ion Eugene Mere hant, Pavle Mcrku, M i haí I o M ifiai lovič, Joseph Milič-Emili, Andre M ohoro viči č, Zoran MuSič, K ari-Alexander Müller, Hermann Mllller-Karpe, Vladimir NegovskL Boris Pahor, Branko Pavičevič, Marion Pecs i, Slobodan Perovič, Boris Podrecca, Bogdan Povh, Vladimir Pre log, Otto Prokop, Stanojio Rajičič, Alfred Rammelmayer, Chintamani N.R, Rao, Alojz Rebula, Karl 11. Rechinger, Helmut Rumpier, Peter Safar, Pavle Sa vie, Jakov Sirotkovič, Lojze Spacal, Jan Stankowski, Dimitrije Stefanovic, Petar Stevanovič, Ivo Supičič, Gunnar Olaf Svane, János Szentágothai, Nikita lljič Tolstoj, Rajko Tomovic, Mstislav Volkov, John Waugh, ORGANIZACIJA SAZU V LETU 1993 A. PREDSEDSTVO Predsednik France Bernik Podpredsednika Robert Blinc Ciril Zlobec Glavni tajnik Matija Drovenik Tajnik /. razreda (zgodovinske in družbene vede) Aleksander Bajt Načelnik oddelka za družbene vede Aleksander Bajt Načelnik oddelka za zgodovinske vede Em i Jijan Cevc Tajnik It. razreda (filološke m literarne vede) Janez Orešnik Tajnik III. razreda {matematične, fizikalne in tehniške vede) Lojze Vodovnik Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede) Ernest Mayer Tajnik V. razreda (umetnosti) Uroš Krek Tajnik VI. razreda (medicinske vede) Lidija AndoISek-Jeras B. POSEBNE ENOTE SAZU 1. KABINET AKADEMIKA JANEZA MILČINSKEGA Vodil ga je akademik Janez Milčlnski (z njegovo smrtjo, dne 28. julija, je bil kabinet ukinjen). 2, SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodil gaje upokojeni znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. 3, ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Vodil ga je akademik Miroslav Brzin. 4. ODBOR ZA ENERGETIKO Vodil ga je akademik Janez Peklenik, C. UPRAVA SAZU Upravni direktor: Zoran Mezeg 1. Biblioteka 2. Finančnoračunovodski oddelek 3, Tehnični, nabavni in investicijski oddeIek 4, Strokovnoadministrativni oddelek KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA ACADEMIA OPEROSORUM 0693-1725) Predsedniki Janez Krstnik Prešeren, Jurij Andrej GladiC, Janez Rudolf Co rad uzzi, MarkoCrbec Tajnik Janez Gregor DolniCar ACADEM1A OPEROSORUM REDIV1VA (1781-1794) Predsednika Seifried Gusič, Janez Nepomub Jakob Edling Tajnik Jurij Japelj AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI {od 1938) Predsedniki Na h ti ga I, Rajko, od 1939 do 1942. Član fi I ozofsko- fi I o i oSko-h istori čnega razreda. Vidmar, Milan, od 1942 do 1945. Član matematično-prirodoslovnega razreda. Kidrič, France, od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 1945 do 1948 in član razreda za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950. Ramovš. Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne vede. Vidmar, los i p. od 1952 do 1975. Član razreda za filološke in literarne vede. MilCinski, Janez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede. Bernik, France, od 1992 dalje. Član razreda za fi bloške in literarne vede. Podpredsedniki Lav rti, Božidar, od 1950 do 1961. Član razreda za prirodoslovne in medicinske vede. Kuhelj, Anton, od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede, Ziher!, Boris, od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene vede, Krefi, Bratko, od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti. BI in c, Robert, od 1980 dalje. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. Zlobec, Ciril, od 1992 dalje. Član razreda za umetnosti, Glavni tajniki Krek, Gregor, od 1939 do 1942. Član pravnega razreda. Ramovš, Fran, od 1942 do 1950, Član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda za filološke in literarne vede od 1948 do 1950. Kos, Milko, od 1950 do 1971. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Kušej, Gorazd, od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Goričar, Jože, od 1980 do 1985. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Batis, Janez, od 1985 do 1992, Član razreda za medicinske vede, Drnvcnik, Matija, od 1992 dalje. Član razreda za naravoslovne vede. SKUPSCINA SAZU POSEBNE ENOTE SAZU KABINET AKADEMIKA JANEZA M1LČINSKEGA SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA ODBOR ZA ENERGETIKO PREDSEDSTVO RAZREDI L razred m zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede II, razred za filo loške in literarne vede III. razred za matematične, fizikalne in tehniSke vede IV. razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VI. razred za medicinske vede UPRAVA SAZU Biblioteka Finančnoračunovodski oddelek Tehnično nabavni in investicijski oddelek Sekretariat predsedstva Tajništvo predsedstva Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Referat za tisk Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1993. II ČLANI REDNJ IN DOPISNI ČLANI I.RAZRED_za zgodovinske in družbene vede Redni Člani Bajt, Aleksander, dr, ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27, februarja 1921 v Ljubljani, Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I razredu SAZU od 12, maja 1988 dalje in tajnik 1, razreda SAZU od 25. januarja 1991 dalje. Privatni naslov: i 1000 Ljubljana, PlcterSnikova i 2, tel. 312-160: službeni naslov: Ekonomski initiltiL PF, 61000 Ljuhljana, Pieicmova 21, tel. 221-688. faks: 2IS-776. Cevc, Emilijan, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgod o vinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU v pokoju. Rojen 5. septembra 1920 v Kamniku. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v L razredu SAZU od 25. januarja 1991 dalje. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Zlatek 5S a, tel. 575-904. Finigar, Alojzij, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30, decembra 1902 v Škofji Loki. Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede v 1, razredu SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik 1. razreda SAZU od \ 5. marca 1982 do 25. januarja 1991. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel 2IS-779. Gabrovec, Stane, dr. arheoloških znanosti, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Lj ubljan i v pokoju; pogod be ni redn i profesor za prazgodov in sko arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Dopisni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. privatni naslov: 61000 Ljubljana, Hajdrihova 24, te! 263-K-US. C e stri ti, Ferdo, dr, zgodovinskih znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen S. oktobra 1916 v Ljubljani. Dopisni član od 6. j unija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Gestrinova I, tel. 321-313. Grafenauer, Bogo, dr. zgodovinskih znanosti, red ni profesor za zgodovino Slo vence v Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 16. marca 1916 v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Privatni naslov: 61000 Ljuhljana, M umi kova 13, tet, 2t 1-SJ8. Kvmskv, Rudi, dr, prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17, avgusta 1906 v RoČu, Istra, HrvaŠka, Dopisni Član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981. Privatni naslov: 61000 Ljubljana. Jedrska4. tel, 310-426 Majer, Boris, dr. filozofije, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 15, februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 24, aprila 1981. Pf i vami naslov: 6] ODO Ljubljana, Cwla v Rožno dolino IS f. tel. 226-440 Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni nas lov: 6lOOOLjiibljana, Pod topoli 93. tcl.33 !-t)32, službeni naslov: Fakulteta 7,a družbene vede, 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploiiatl 5, tel. ISS-14-61, laks: 34-15-22. PleterskL, Janko, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18, stoletjado 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Dopisni Član od 18, maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 219-162. Pretnar, Stojan.dr, pravnih znanosti, tedni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani iti njen zaslužni profesor. Rojen 23. januarja 1909 v Bovcu. Dopisni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Privalni naslov: 61000 Ljubljana, Prijateljeva 11 a, tel, 2I8-80K, Trstenjak, Anton, dr. filozofije, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in častni profesor Teološke fakultete, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 8, januarja ! 906 v Rodmošcih, Gornja Radgona. Dopisni član od 29. marca 1979, redni Član od 6. junija 1983. Privatni naslov: 61000 Ljubljana. Rešljiva 7, tel 315-740 Vi I ran, Sergij, dr. pravnih znanosti, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. aprila 1919 v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Mir je 23, tel. 211-802 Vratuša, Anton, dr. slavističnih znanosti, častni doktor Univerz v Ljubljani in Mariboru. Redni profesor za razvoj samoupravne socialistične druibene ureditve v Jugoslaviji in delavskega samoupravljanja v svetu ter za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Fakultete za politične vede Univerze v Beogradu v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985, Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Rimska 14, tel 210-188. Dopisni člani Melik, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za slovensko zgodovino 19. stoletja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. Dopisni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel 222-S4+. Rus, Veljko, dr, socioloških znanosti, redni profesoT za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani, Dopisni Član od 30. maja 1991, Privatni naslov: 61000 Ljubljana. Lubejeva 1, tel. 573-589, službeni naslov: Inštitut za di\i2bene vede, Kardeljeva ploščad 1, tel 345-245, faks 168-34-21 Zunanji dopisni člani Beicr, Fried rieh-K ari, rojen 9. aprila 1926. Direktor Inštituta Maxa Plane k a za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, München, Nemčija. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983, Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910. Redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Zunanji dopisni član od 23. maja 1985, Djurdjev, Bran isla v, rojen 4, avgusta 1908. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, v pokoju. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969. Feil, Arnold, rojen 2, oktobra 1925, Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Ttlbingenu, Nemčija. Zunanji dopisni član od 30, maja 199 L Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913. Redni profesor za muzikologijo Univerze v ZUrichu, Švica, v pokoju. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1922, Direktor Instituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija, Zunanji dopisni član od 23, maja 1985. Fuiii, Branko, rojen 8. septembra 1920. Znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem HrvaŠke akademije znanosti in umetnosti, Rijeka, Hrvaška, v pokoju. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v MOnchnu, Nemčija, v pokoju. Zunanji dopisni član od 30. maja 1990, Lukii, Radomir, rojen 31. avgusta 1914. Redni profesor za teorijo države ¡ti prava Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Zunanji dopisni Član od 33. aprila 1987. Mtillcr-Karpe, Hermarm, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfiirtu ob Mami, Nemčija, v pokoju. Zunanji dopisni član od 27. maja 1993. Pavtčevič, Branko, rojen 2, marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Titogradu, Črna Gora, Zunanji dopisni član od 10, marca 1977, Perovič, Slobodan, rojen 10, septembra 1930. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Zunanji dopisni član od 2 3. aprila 1987. kumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Zunanji dopisni član od 27. maja 1993. Sirolkovič, Jakov, rojen 7, novembra 1922. Vodja Zavoda za ekonomske raziskave HrvaŠke akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979, Štefan »vid, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. Supičič, Ivo, rojen 18. julija 1928. Predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, HrvaŠka. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. 11. RAZRED za fdoloike in literarne vede Redni člani Bern tk, France, dr, literarnozgodovinskih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Rojen 13, maja 1927 vZapužahpri Ljubljani. Dopisni član od 6. j unij a 1983, redni č lan od 23. apri I a 1987; taj n ik razreda za fi I o I oške i n I iterarn e vede od 1. m arca 1988 do L j unij a 1992; član ožjega predsedstva od 23. januarj a do 24, maj a 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 dalje. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Židovska 1, tel. 224-509, slniben i nas lov: SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-6R ali 125-52-47, faks: 1I5-S2-32. Čop, Bojan, dr. filoloSkih znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 23. maja 1923 v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Martina Krpana 4 b, tel, 552-72). Jakopin, Franc, dr. jezikoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slo venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v pokoju. Rojen 29. septembra 1921 v Dram ]j ah pri Celju, Dopisni član od 23. maja 1985, redni Član od 18. maja 1989. Privatni naslov: 61(300 Ljubljana, Vodnikova 4, tel. i53-2K!< Kos, Janko,dr. literarnozgodovinskih znanosti, redniprofesoT zaprimerjalnoknjiževnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983, Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, tel, 314-614, službeni naslov: Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 125-00-01, faks: 125-93-37, Kurct, Niko, dr, etnografije, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 24. aprila 1906 v Trstu, Italija, Dopisni Član od 18, maja 1989, redni član od 30, maja 1991. Pri vam i naslov 61000 Ljubljana, Zamikova 16, tel. 317-620, Logar, Valentin, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino s I o venskega j ezika F i 1 ozo fske fakultete Un i veTze v Ljubljani in ujeti zaslužil i profesor. Rojen ! I. februarja 1916 v Horjulu. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Privatni naslov; 61000 Ljubljana, Ilirska 4, tel, 321-0(M. Moravec, Dušan, diplomirani filozof. Ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani, Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988. Privatni naslov; GIOOO Ljubljana, Zvonarska 9. tel. 216-792. OreSnik, Janez, dr. germanskega jezikoslovja, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in splošnegajezikoslovja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Dopisni član o 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tal 133-41-i 6, službeni naslov: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 61000 Ljubljana, Novi irg 5, tel. 1256-063, taki: 12.55-253 Zunanji dopisni člani flerak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991. Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v Ge o loSko-Pal eonto! oškem inšt itutu Un i verze v B as I u, Š vica. Zu nanj i dop i sn i č lan od 27. maja 1993, Kara mata, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geo loSke fakultete v Beogradu, Srbija. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991. Lorkovii, Zdravko, rojen 3. januarja 1900. Redni profesor za biologijo Medicinskie fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991. Pecsi, Marton, rojen 29. dccembra 1923. Profcsor-raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Rechinger, Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906. Dvorski svetnik in direktor Prirodos lovnega muzeja na Dunaju, Avstrija, v pokoju. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991. Stevanovič, Petar, rojen 3. junija 1914. Redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Zunanji dopisni Član od 20. marca 1975. V. RAZRED za umetnosti Redni člani Bern i k, Janez, akademski slikar, redni profesor in predstojnik oddelka za slikarstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja 1989, redni Člari od 27. maja 1993. Privatni naslov: £1000 Ljubljana, Komenskega S, tel. 311-766, službeni naslov: Akademija za likovno umetnost. 61000 Ljubljana, Erjavieva 23. tel 212-726. faks: 219-071. Kreft, Bratko, dr, slavističnih znanosti, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor m novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljan i v pokoju. Rojen 11. februarja 1905 v Mariboru. Redni član od 22. decembra 1961. Tajnik V, razreda SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976. Podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Privatni naslov 61000 Ljubljana, Tavčarjeva 4, tel. 311-159. Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. maja 1922 v Ljubljani. Dopisni Član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 dalje. Privatni naslov: 6424S Lesce, Na vrtaii 5, tel 064/ 718-091 IV! ena r(, Janez, d ip lomant iz s lavistike in primerjalne kn j iževnosti. Pesnik in prevaj alec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige prt založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. septembra 1929 v Mariboru. Tajnik V. razreda od 8 . januarja 1985 do 12. januarja 1993, Dopisni član od 6, junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, tel. 313-331 Mihelič, France, akademski slikar. Redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 27, aprila 1907 v Virmašah pri Škofj i Loki, Redni Član od 6. februarja 3 963, Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Aikerieva 15, tel. 221-183. MiheliČ, Milan, dipl. ing. arhitekt. Samostojni kulturni delavec. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici, Dopisni član od 24. aprila 1981, tedni član od 23, aprila 1987. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Periieva 22, tel. 320-S15. Mina (ti, Ivan, slavist, pesnik, prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga, Ljubljana v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Dopisni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Zvonika 7, tel, 216-735. ItamovŠ, Primož, skladatel j, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU v pokoju. Rojen20. marca 1921 v Ljubljani, Dopisni član od 10 marca 1977, redni član od 6, junija 1983. Privatni naslov: filOOO Ljubljana, Slovenska I, tel. 221-752. Zlubcc, Ciril, diplomirani slavist, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik, član predsedstva RS v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Dopisni ¿lan od 23. maj a 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik S AZU od 14. maja 1992 dalje. Privatni naslov 61000 Ljubljana, Voinjakova 10, tel 312-876, službeni naslov: S AZU, 61000 Ljubljana, Kov i trg 3, tel 12J-60-68, faks: 125-52-32. Dopisni Člani KoviC, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založb i Slovenije v pokoj ti. Roj en 2 L oktobra 1931 v Mariboru, Dopisni član od 30, maja 1991. Privatni naslov: 61000 Ljubljana. Plctcrfniknva 13, ld. 310-589, Le bič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 24. avgusta 1934 na Preval j ah na Koroškem. Dopisni član od 30, maja 1991. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Rratov Učakar 134, tel. 571-281, službeni naslov; Filozofska fakulteta. 61000 Ljubljana, ASkerčsva 2. tel. 125-00-01, faks. 12-59-337 Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor in predstojnik oddelka za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku, Dopisni član od 30. ntaja 1991. Pri vabti naslov: 61000 Lj ub IjaiU, Cesta tia Rožnik 25, tel. 213-928, službeni itallov: A kadem ij a 7,a 1 i kovno umetnost, Fijavieva23, tel, 212-726, faks: 219-071. Zaje, Dane, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. oktobra 1929 v Zgomj i Javorščici. Dopisni član od 27. maja 1993. Privatni naslov; 61000 Ljubljana, Praprotnikova 5, tel. 225-407 Zunanji dopisni člani Benhart, František, rojen 10 septembra 1924. Slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka, Zunanji dopisni član od23. maja 1985, Brajdič, Ivan, rojen 16. junija 1924, Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, HrvaŠka. Zunanji dopisni Član od 18. maja 1989. Cilenšck. Johann. rojen 4, dccembra 1913. Skladatelj. Redni profesor na Visoki Soli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, v pokoju, Nemčija. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. Hatidke. Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Zunanji dopisni član od 23, aprila 1987, HrymyC, Vil, rojen 7. aprila 1925. Književnik in prcvajalec. Tajnik uprave Kijevske podružnicc Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Zunanji dopisni član od 30. maja 1990. Lip uš, Florj an, rojen 4, maj a 1937, P i satelj, uč ite Ij osnovne šole Šentl ipS na Slovenskem Koroškem, Avstrija. Zunanji dopisni član od 23. maja 1985. Matiiii, Janez, rojen 3. junija 1926. Komponist in honorarni docent za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Pariš, Francija. Zunanji dopisni član od 23, aprila 1987, Mcrku, Pavle, rojen 12, julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia "Trst A" v pokoju, Italija, Zunanji dopisni član od 23. maja 1985. Mohorovičič, Andre,rojen 32,julij a 1913, Redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Zunanji dopisni Član od 6. junija 1983. IMuSii, Zoran rojen 12. februarja 1909. Akademski slikar v Parizu, Francija. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju, Zunanji dopisni član od 27. maja 1993, Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl, ing. arhitekture. Direktor Inštituta Raumgestaltungund Iintwerfcn Tehnične Univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. Rajičič, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910. Skladatelj, Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Zunanji dopisni član od 20. marca 1975. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji Soli v Trstu, Itaiija, v pokoju. Zunanji dopisni Član od 27. maja 1993. Spaeal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, Samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. VL RAZRED_za medicinske vede Redni člani AndotSek-Jeras, Lidija, dr, medicinskih znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 30. julija 1929, R rvace, Grosuplj e. Dopisna CI an ic a od 23. apri I a 1987, redu a £ lan i ca od 2 7. m aj a 1993. Tajnica VI razreda SAZU od 27. maja 1992 dalje. Privatni naslov: Cioce Delčeva 64, tel 455-632, službeni naslov: Gincfcoioika klinika UKC, 61105 Ljubljana, Slaimeijeva 3, lel 312-714, faks: 140-11-iO Batis, Janez, dr. veteri narskih vn anosti, redn i profesor za mikrob iologijo in parazi to 1 og ij o Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. marca i 919 na Konju pri Litiji. Dopisni čianod 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 19&5 do 14. maja 1992, Predsednik Terminološke komisije SAZU. Privami naslov: 61000 Ljubljana, Sliivcnska 55, tel. 326-526, Brzin, Miroslav, dr. biokemičnih znanosti, redni profesor za patoloSko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. aprila 1923 v Lj ti bij i, Bosna in Hercegovina, Dopisni član od I. marca 1974, redni član od 29, marca 1979. Predstojnik Oddelka za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela SAZU od 22. februarja 1979 dalje. Ptivatni naslov: 61000 Ljubljana Prcsctnikova 1, tel. 344-502. službeni naslov: SAZU, 6! 000 Ljubljana. Novi lig 3, tel 12-56-068, faks: 12-55-232 ali InStitul za patoioiko fiziologijo Mt. 61105 Ljubljana, ZaloSka 4. t* I 312-721 ali 310- 841, faks: 3 02-2 72, Dolenc, Vinko V., dr, medicinskih znanosti. Redili profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Rojen 29, j unija 1940 vSestržah pri Ptuju. Dopisni član od 23. aprila 1987, redni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 61000 Lj u b Ij ana, Braiov Učakar 60, tel 329-494, s lu£ben i r aslo v: K li n ika za nev rok i ragijo UKC, 61000 Ljubljana, ZaioSka 7, tel. 13-34-163 ali 32-39-87, taki. 13-34-163 FetUch, Janez, dr, medicinskih znanosti, redni profesor za dermatovenerobgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 9, oktobra 1921 v Ljubljani, Dopisni član od 21, marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Privatni rasluv: 61000 Ljubljana, VcSclova 19, tel. 225-309. K a m bič, Vinko, dr, medicinskih znanosti, redni profesor za otor i no laringo! ogij o Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 7, aprila 1920 v Metliki, Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18, maja 1989. Privatni naslov 6i(HK) Ljubljana, Lev Seva 6, tel 213-868 MilEinski, Lev, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 23. junija 1916 v Ljubljani, Dopisni član od 29. marca 1979, redni Član od 6. junija 1983. Privatni raslo v: 6KMH) Ljubljana, Beethovnova 12, tel. 210-839 Novak, Franc, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 2. junija 1908 v Kranju, Dopisni član od 22. decembra 1961, redni Član od 5. februarja 1970. Tajnik VI. razreda SAZU od 25. februarja 1976 do27. maja 1992. Privatni naslov 61000 Ljubljana, Valvasorjeva 7, tel, 214-523, Župančič, Andrej O., dr. medicinskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27, januarja 1916 v Ljubljani, Dopisni član od 3. julija 1964, redni filan od 5, februarja 1970. Privatni naslov 61000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, tel. 216-974, službeni naslov; Kabinet prof A.O.Župančiča, Palofizioloiki institut MI7, 61105 Ljubljana, Zaloška 4, tel, 312-721 ali 310-841, faks; 302-272. Dopisna člana Fcriuga, Dušan, dr, medicinskih znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Inštituta za patologijo MF Univerze v Ljubljani. Rojen 28, maja 1934 v Grubišnem polju. Dopisni član od 27, maja 1993. Privaln i naslov 610001.j ubij ana, V Murgljah 1 11, tel 3 3 2-944,5 luihi:n i naslov: Inïtitut 73 pain logijo M F, 61000 Ljubljana, Korvtkova 2, tel 446-353, fats: 301-816, Trontelj, Jože, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen I. junija 1939 v Kamniku. Dopisni član od 30. maja 1991. Privatni naslov; 61355 Polhov Gradec 99, tel 645-009, službeni naslov: Univerzitetni inštitut za klinično ncvrofiitologijo KC. 61105 Ljubljana. ZaloSka 7. tel 316-152, faks: 302-771 Zunanji dopisni člani Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, v pokoju. Zunanji dopisni član od 31. marca 1972. Dimitrijev^, Milan, rojen 27. januarja 1931 Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za nevrologijo in nevrobiologijo, Baylor College of Medicine, Houston, Texas, ZDA. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Lajtha, Abel, rojen 29, septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York, in Centra za nevrokemijo v N.S, Kline Inštitutu, Orangeburg, N.Y., ZDA. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Mifič Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo, redni, profesor za eksperimentalno medicino in direktor Mcakins-Christie Laboratorijev McGill Univerze, Montreal P.Q., Kanada. Zunanj i dopisni član od 6. junija 1983. Negovski, Vladimir A,, rojen 19 marca 1909. Direktor Inštituta za splošno Teanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija, v pokoju. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Prokop. Otto, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino ffumboldtove Univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987, Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, Redni profesor za reanimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatoloäke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Szentägothai, Jänos, rojen 31. oktobra 1912. Redni profesor za anatomijo v Inštitutu za anatomijo Univerze v Budimpešti v pokoju. Madžarska. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Volkov, M si i s lav Vasiljevič, rojen leta 1923. Direktor Centralnega inštituta za trav m ato log ijo in ortopedi jo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija, Zunanji dopisni Član od 7. februarja i 968. NOVI ČLANI 1.RAZRED_za zgodovinske in družbene vede JANKO PLETERSK1 Ko je bi I d r. J a tik o P1 etersk i i z vo I jen za d op isnega č I ana S AZU (18. maj a 1989), so bi 1 e v obsežnem poročilu podčrtane tri temeljne sestavine njegovega dotedanjega dela: Prva sestavina je množica del o koroških Slovencih v 19. in 20. stoletju, med katerimi je knjiga "Narodna in po I i lična zavest na Koroškem od srede 19. st. do 1914" (1957), v kateri mu je dozorela metoda za globalno preučevanje slovenske zgodovine v času dozorevanj a slo venskega naroda z novimi statističnimi in sociološkimi prijemi. Druga sestavina je Študij poti v prelom slovenske zgodovine leta 1918. To seje izrazilo v monografij i "Prva od loč itev SI o vencev za Jugoslavij o" (1971), v raz i 5 kavah o koroškem plebiscitu (v zborniku Koroški plebiscit, 1970) in še v nekaj knjigah, hkrati pa v objavi dveh zvezkov virov "o političnem preganjanju v Avstriji 1914-1917". Tretje področje dela je bilo usmerjeno v raziskovanje nacionalnega vpraSanja v slovenski in j ugoslo vansk i teorij i in p raks i. Po I eg pos am e zn i h obj a v s tega pod ročj a m u j e d ozorela velikamonografija'Nacije-Jugoslavija-revolucija" (v srbohrvaščini 1985 in 1988, v s I o v enšč i n i 1986), k i j e zajela prob I cm sko analizo navedenega vprašanj a od sred e 19. do srede naSega stoletja. V istih širokih okvirih in ob mednarodnem priznanju, ki se je pokazalo ob označenem delu v že dosedanjih širokih monografijah ter ob sodelovanjih pri različnih tujih in mednarodnih znanstvenih projektih, je lanko Pleterski nadaljeval s svojim delom tudi v zadnjih štirih leiih V tujini je izšel nemški prevod "Narodna in politična zavest na KoroSkem". Delo je dopolnjeno s poglavjem o temeljnih vprašanjih iste vrste od 1914 do plebiscita 1920. V drugi knjigi, "Senca Ajdovskega Gradca", je združil petnajst razprav in ocen, v katerih se loteva različnih vprašanj najbližje preteklosti v luči današnjega življenja. Ne le obseg objav na različnih mestih (preko pol stotine bibliografskih enot), marveč tudi povabila mednarodnih simpozijev in objave (angleški simpoziji o koncu Avstro-Ogrske, The Southern Slav Question, 1990; francoski o avstroogrskih narodnostih in miru 1918 -1919, obj. 1990; nemški zbornik o sodobnih spremembah v Nemčiji in Jugoslaviji, 1992} kažejo pomen avtorjevega dela. Pri zadnjih letih je potTebno opozoriti na pomembno monografsko sintezo kočljive problematike zgodovine Jugoslavije do 1941 (v Ene. Jug. 6, 1990, hrv. izdaja, v normalni knjižni objavi bi bilo to okr. 100 str.) in dozorevanju velike monografije o politiku Ivanu Šušteršiču, kot bistveni prispevek k zgodovini Slovencev zlasti v začetku našega stoletja. Pri znanstvenem raziskovanju sodobne slovenske bližnje preteklosti ali sedanjosti poudaija Janko Pleterski - po pravici - dve pomembni potezi: - Tnd i zgodo vi na, tak o kot narava, "nedela preskokov". Osamosvojitev Slovenije 1991 je tudi rezultat prejšnjih stopenj razvoja (boja Slovencev za Z ed i njeno Slovenijo od 1848, osvoboditve izpod oblasti dvojne monarhije oktobra 1918, slovenskega upora 1941 po okupaciji, izoblikovanja republike Slovenije 1945). - Utemeljevanje slovenske samostojnosti in suverene republike Slovenije ne zahteva no v i h ni ito v, pa tudi ne zan ikanj a resničn ih mej n iko v v zgodo v in i i n uporabo resničn ih mejnikov pri razumevanju naše dalj nje in bližnje zgodovine. Ne le zaradi dosežkov znanstvenega dela _ Janka Pleterskega v zadnjih letih, marveč tudi zaradi metodoloških značilnosti opravljenega dela je bil oblikovan predlog o izvolitvi Jarka Pleterskega za redno članstvo v SAZU. Dr. Janko Pleterski je bi I izvoljen za rednega člana SAZU na skupščini SAZU 27. maja 1993. Bogo Grafenauer VASILIJ MELIK Rojen je bil 17. januarja 1921 v Ljubljani, diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani oktobra 1943 in bil promoviran prav tam z disertacijo "Volilni sistem i na Slovenskem 18_za filoioške in literarne vede JANEZ OREŠN1K Dr. JanezOrcšnik, ki gaje skupščina SAZU dne 23. aprila 1987 izvolila za dopisnega člana zaradi njegovega pomembnega znanstvenega dela na področju primerjalne germanske filologije s posebnim poudarkom na zgodovini islandskega jezika in obči lingvistiki, je v letih 1987 do 1993 še poglabljal svoje teoretične raziskave o zakonitostih razvoja in strukture germanskih jezikov, pa tudi slovenSčine. Na Filozofski fakulteti je delal kot redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov; 1. 1990 je bil izvoljen za rednega profesorj a za s p I ošn o j ezikos lo vj e in Še isto leto za predstojnika Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje in orientalistiko. S svojim znanstvenim in pedagoškim delom usmerja oddelek, ki se oblikuje na novo. L. 1992 je izšla pri SAZU njegova monografija Udeleženske vloge v slovenščini (na 237 straneh). V tej monografiji avtor rešuje nekatere težave, ki ovirajo samodejno prepoznavanje slovenske skladnje. S pomočjo pomenskih vezij i v osi i pretežno glagolskih slovarskih enot v povezavi z njihovo skladenjsko vezljivostjo iSČe posplošitve, ki bi, izrečene v formalizmu tvorbeno-prervorbene slovnice, že v slovarskih enotah samih zahtevale vnaprejšnjo prepoznavo označevalca stavka (določanje antecedenta povratnih zaimkov, določanje skritega osebka nedoločniškega po I stavka in njegovega antecedenta). Poleg te monografije je J. OreSnik vtem obdobju objavil še devet znanstvenih razprav, Dve razpravi med njimi obravnavata zaimenski osebek germanskih jezikov, tri razprave kvantiteto sam oglasnikov vislandščini in štiri razprave naravno sintakso (dve od teh Tazprav sta so avtorski). V njegovi bibliografiji tega obdobja je Se I! del, ki so označena kot "ostala". Bistveno je prispeval k razvoju znanstvenega naraščaja na področju nemškega in angleškega j ezi koslovj a, posebej z usmerjanjem magistrandov in doktorarcdov v študij t.i. naravne sintakse, katere osnovne delovne hipoteze je sam postavil. Bilje mentor pri sedaj že dokončanih magisterijih in 4 sedaj žc dokončanih doktoratih. S tem znanstveno-pedagoškim delom na podiplomski stopnji je J. Orešnik postavil temelje za pomladitev in utrditev znanstvenega in pedagoškega kadra tako na področju angiistike kot tudi germanistike na univerzah v Ljubljani in Mariboru. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je uvedel splošno jezikoslovje kot popolnoma novo študijsko smer. Z referatom seje udeležil 8 znanstvenih sestankov, večinoma v inozemstvu, Imel je 17 jezikoslovnih predavanj na raznih univerzah, tudi te večinoma v tujini (med njimi v Gradcu, na Dunaju, v Celovcu, MOnchnu, Regensburgu, Hamburgu, Leipzigu, Firencah, V iterbu itd.). Imel je.10 ur predavanj za slušatelje univerze v Celovcu. Vodil je priprave in organizacijo sestankov lingvističnega krožka (oko t i 140 sestankov tega krožka). Je nacionalni koordinator za jezikoslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Aktivno dela v osnovnih in vodstvenih telesih S AZU in ZRC S AZU, Skupščina S AZU ga je 27. maja 1993 izvolila za rednega člana. Franc Zadravcc KAJETAN GANTAR Rodil seje 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Celju 1937-41, gimnazijo v Ljubljani i 941-50, kjer je tudi matur iral, V letih 1950-54 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral klasično filologijo, leta 1954 je diplomiral in 1958 doktori ral /. d i se riacij o Oblikovanje prostora in časa v Homerjevih epih. I zpopo I nj e val seje v Parizu (1960), Hcidclbcrgu (1965-66), Ženevi (1966) in na Dunaju (1970). V letih 1962-67 je bil asistent za! atins ki j ezik na F i lozofs k i faku Itet i v Lj u b Ij an i. Tu zd aj p reda va grško i n lati n sko knj iževnost, i n s i cer od I eta 1967 kot docent, od I eta I 972 kot izredni in od leta 1978 kot redni profesor. Vmes je bil večkrat predstojnik Oddelka za klasično filologijo, v letih 1983-85 prodekan Filozofske fakultete. Prof, Gantar se udejstvuje kot klasični filolog, literarni zgodovinar in prevajalec. Objavil je čez 100 filoloških razprav v slovenskih, jugoslovanskih in tujih revijah. Nekatere pogosto citirajo v strokovnih monografijah. Posebno odmevni so prispevki o grški besedi phiiemtia - "samo ljub je" {kot ljubezen do naj žlahtne j še substance lastnega jaza). Osvetljuje postopno izčiSče vanje te besede pri predsokratskih filozofih in tragiških pesnikih, njeno prevrednotenje v Platonovih dialogih ter osrednje mesto tega pojma v argumentaciji Aristotelove etike. V osvetljevanju poznejših pesnikov in mislecev (npr. Horadja, Seneke, Marka Avrclija) v luči sublimi ranega pojmovanja besede philautia se je prof. Gantar osredotočil predvsem na največjega rimskega liričnega pesnika Horacija. Njegovo poezijo je preučeval tudi z vidika njeniti oblikovnih kvalitet in pri tem ugotavljal organsko usklajeno prep letanj e vsebi nskih, metri Enih in stilnih prvin. Nadaljnje študije se dotikajo nekaterih ključnih vprašanj antične poetike (Aristotel, Filodemos) in odmevov Aristotelove Poetike v poznejši evropski in še posebej v slovenski literarni teoriji in kritiki. Te prispevke je strnjeno povezal v monografski študiji Antična poetika, ki je izšla kot 26. zvezek Literarnega leksikona (Ljubljana 1985). Dragocene so tudi številne študije, ki raziskujejo tat mistično ustvarjalnost slovenskih rojakov in odmeve antike v slovenski literaturi. Kot prevajalec je prof. Gantar slovenil besedila številnih antičnih pesnikov in pisateljev (Homer, Heziod, Pindar, Sapho, Ashil, Sofoklej, Aristotel, Herondas, Teokrit, Plavt, Terencij, Propercij, Horacij, Ovidij, Prokopij) in nekaterih svetopisemskih knjig (Apostolska dela, grška Estera, Jud i ta, Tobija). Priredil je tudi Sovretove prevode Teofrastovih Značajev, Dnevnik cesarja Marka A vrel tja in Avgušlinove izpovedi. Prevode je opremil s tehtnimi uvodnimi študijami ali spremnimi besedili, Z referati je sodeloval na raznih zanstvenih in strokovnih srečanjih v Sloveniji in v drugih republikah bivše Jugoslavije; prav tako na številnih mednarodnih kongresih in simpozijih v Avstriji, Belgiji, Franciji, Grčij i, Italiji, Madžarski, Nemčiji in Romuniji. V letih 1981-93 je v več presledkih osem semestrov s polno ali z delno učno obveznostjo deloval kot gostujoči profesor na graški univerzi. Od leta 1969je prof Gantar sourednik znanstvene revije Živa antika (Skopje); v letih 1974-79 je bil prvi predsednik Društva za antične in humanistične Študije Slovenije; v letih 1980-83 je bil predsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev; v letih 1981-84 je bil predsednik Zveze društev za antične študije Jugoslavije; od leta 1980 je član Odbora rz nov slovenski prevod Hiblije; v letih 1982-89je bil član Pravopisne komisije SAZU, kijeredigirala Slovenski pravopis 1, Pravila; od leta 1984je redni član združenja Acadcmia Latinitati Fovenda s sedežem v Rimu, ki po statutu vključuje 50 najvidnejših latinistov z vsega sveta; od leta 1985 pa šteje Accademia Properziana v Assisiju prof. Gantarja med svoje dopisne člane. Skupščina SAZU gaje 27. maja 1993 izvolila za dopisnega člana. Franc Zadravec JOŽE POGAČNIK Rojen 14, marca 1933 v Kovorju. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1958), doktoriral v Zagrebu (1969), leta 1975 v Novem Sadu izbran za rednega profesorja za slovenski jezik in književnost. Od leta 19 81 j e de lal n a PedagoS k i faku 1 tet i v Osijeku, zdaj je dekan Pedagoške fakultete v Mariboru, Njegovo znanstveno in strokovno delo obsega s I oven isti ko, jugo-slavistiko in slavistiko, Literamozgodovinski koncept in raziskovalna načela s I oven i stičnega opusa so najbolj celovito razvidni Že v Zgodovini slovenskega slovstva (1968-1970,1972}, kj er je obdelal obodbja do moderne in sodobno književnost. Dr, Pogačnik se izrazito usmerja k vprašanj em starej Sega s loven skega slovstva in k obdobjem od razsvetljenstva pa do koncaXIX, stoletja. Gre za razprave in Študije, ki govore o velikih osebnostih (Trubar, Kopitar, Stritar, SlomSek), ali pa obravnavajo druga pomembna vprašanja o posameznih literarnih delih. Sinteza o starejšem slovstvu je objavljena v problemski monografij i Starejše slo vensko slo vstvo (1990), lz območja "jugoslavistike", ki seje kot terminus technicus uveljavil za kulturoioSko in književnozgodo vinsko preučevanje vprašanj jugovozhodne Evrope, je prispeval raziskave, ki govorijo o južnoslovanskem srednjem veku, o genezi in tipologiji reformacije, o idejno-estetski strukturi romantike in realizma, o regionalizmu in zahodnoevropskem kontekstu za posamezne osebnosti in probleme. V Pogač ni ko vo s I av i stično dej avnost spada u kvarj anj e s starocerk venos I o vansk o pis menostjo, 1 i terarna ana 1 i za Metodijeva žitja ter stilna in kompozi c ij s ka razč len i le v Br Umskih spomenikov. Populariziral je siovensko književnost (trideset knjig, Matica Srpska, Novi Sad) ter spisal pomembne priročnike o njej za srbsko in hrvaško območje. Gostoval je na slavističnih katedrah sedmih evropskih držav in v ZDA ter bil gostujoči profesor na univerzi v GOttingcnu (1990/91). Vsegaje objavil 35 samostojnih knjig, 28 prireditev in ureditev knjig in preko 160 študij in razprav. Skupščina SAZU je Jožeta Pogačnika dne 27 . marca 1993 izvolila za dopisnega člana. Franc Zadravec LEOPOLD KRETZENBACHER Leopold Kretzenbacher, dr. phil. et dr. iur. h. c., zaslužni profesorju predstojnik Inštituta za nemSko in primerjalno narodopisje Univerze v Milnchnu, Član Bavarske in Avstrijske akademije znanosti ter član Številnih mednarodnih znanstvenih združenj, tudi Član kuratorija Herderjevih nagrad, se je rodil 13. novembra 1912 v Leibnitzu (Lipmci) na Spodnjem Štajerskem. Na grašk i un i verz i j e študi ral germ a-njstiko, indogermanistiko in klasično filologijo ter posluša i tudi predavanja iz narodopisja (Viktor von Gcramb). Doktoriral je pri Karlu Polhe i mu z disertacijo o Štajerski ljudski igri. Kerninaše) zaposlitve, je študiraj dalje nemške starožitnosti pri Leonu Jutzu, slav ist i ko in balkanologijo pri J o šefu Matlu. Pridobil si je znanje slovenščine, hrvaščine/srbščine in novo-grščine. L. 1938 je dosegel nastavitev v Štajerskem narodopisnem muzeju (Steirisch es Volks kun dem useum) v Gradcu, letu 1939je sledi la ha b i litac ij a z d e I om Germanische Mythen in der epischen Volksdichtung der Slowenen, k i je kot knjiga izšla I. 1941. Začasno profesuro za nemško narodopisje je dobil I. 1943, nato pa je bil kot gostujoči profesor za germanistiko I. 1944 dodeljen Univerzi v Zagrebu. Po vpoklicu v vojsko je bil poslan na fronto in zašel v vojno ujetništvo, od koder se je vrnil I. 1945. Po vmesni službi v graškem muzeju je dosegel obnovitev venie legendi in bil imenovan 1. 1955 za izrednega profesorja za narodopisje na graški Univerzi. Po zastopstvu 1 lannsa Korena, ki se je posvetil politiki, je postal začasni ravnatelj muzeja. V teh letih so nastali prvi stiki med Leopoldom Kretzenbacherjem in slovenskimi narodopisci, iz njih pa koristno sodelovanje. Borisu Orlu, tedanjemu ravnatelju Etnografskega muzej a v Ljubljani, je Krctzenbacher z uradnim priporočilom omogočil terenske raziskave med Slovenci na nemškem Štajerskem (okolica Ivnika-tiiliswald) in si s tem nakopal neprijetnosti v uradnih krogih, To ni omajalo pripravljenosti Le opn Ida Kre Izeti bach erj a za s od e I ovanje s s I oven sk im i koJeg i. Že 1.19 51 je prispe va I v reviji Slovenski etnograf razpravo Slovenski pregovori v starih štajerskih rokopisih (v prevodu Vide Matičetov), ki staji sledili še dve (1954, 1957). Brez pomislekov se je pridružil narodopisni delovni skupnosti Alpes Orientale s, sodeloval na sestankih, na njih tudi predaval. Na njegovo vztrajno prizadevanje je podpisani začel izpisovali odgovore na vpraäalnice nadvojvode Janeza in njegovega tajnika Georga Götha, ki jih hran i Staj e rsk i d eže In i arh i v v G rade u pod naslovom G öth o va se rija, tako da j c izpi s ano grad i vo 1.198 5 začelo i zh a j at i z na s I ovom Slovensko Štajerski pred m arčno revo lue ijo 1848; zbirka se nadaljuje. Leopoldu Kretzenbacherju dolgujemo Se mnogo drugili pobud, strokovne pomoči in posredovanje literature, Neprijetne razmere v Gradcu so pripomogle, da se je 1, 1951 odzval klicu univerze v Kielu in sprejel mesto ordinarija za narodopisje. V novem okolju je lahko tudi Skandinavijo pridružil vrsti svojih raziskovalnih področij. Kmalu, I. 1956, pa mu je ponudila Univerza v MUnchnu mesto ordinarija za nemško in primerjalno narodopisje s težiščem na jugovzhodni Evropi. Za učenjaka, v kakršnega se je razvil, je bilo to delovno področje kakor nalašč, Brez pomislekov je vabilo sprejel, v kratkem času ustvaril vzoren Inštitut za nemško in primerjalno narodopisje, razvil svoje odlične pedagoške sposob nost i i n zna I pridobiti potre bna s redsl va za nemote no de lo. Mlin c h nu je ostal zvest do svoje upokojitve. Zdaj živi na Spodnjem Štajerskem, ohranja pa žive stike z Milnchnom. Obdržal je tudi številne funkcije in 5e neutrudno ustvarja. Leopold Kretzenbacher je velik poznavalec nemške in jugovzhodne kulture ter primerjalnega narodopisja, zavestni soustvarjalec "evropske etnologije" (Ethnologia europaca). Njegovo delo je vselej interdisciplinarno, v njem se prepletajo ljudska religioznost in pravo, Šege in šport, pripovedka in pesem, ljudska igTa in ljudsko slovstvo, ikonografija in legende so naj važnejše teme, kijih pod kulturnozgodovinskim vidikom povezuje med seboj. Bibliografija njegovih del je napolnila že dve brošuri, medtem ko sam snuje Se naprej. Vsegajedoslej že 16 ve I i ki h knjižni h monografij, prav toliko obsežnih razprav in dolga vrsta krajših del, vsega okoli 400 enot. Njihova tem at i ka sega od Severnega m orja do Sredozcm Ij a, zaj em a AI pe i n Apc n i ne, predvsem Grčijo (z Athosom), s posebno ljubeznijo pa Slovenijo. V njegovi bibliografiji je doslej nad 50 naslovov s slovensko tematiko. Redno tudi obvešča znanstveni svet o naših znanstvenih objavah, nad 50 poročil o njih je prispeval v mednarodnah strokovna glasila. Niko Kure! HI. RAZRED_za matematične, fizikalne in tehniške vede PETRR FAJFAR V obdobju 1979-1992 je Peter Fajfar s sodelavci raziskoval predvsem nelinearno obnašanje konstrukcij pri potresni obtežbi. Izkušnje, dobljene med številnimi novejšimi potresi, so pokazale, daje trajanje močnega dela nihanja tal zelo pomemben parameter, ki bistveno vpliva na poškodbe konstrukcije. Zelo kratek potres tudi v primeru, ko so pospeški tal visoki (npr. Banja Luka 1981, Krško 1989), ne povzroča pomembne škode na objektih. Po drugi stTani pride med dologtrajnim gibanjem tal (npr. Mehika 1985, Čile 1985) do večkratnih ponovitev neelastičnih deformacij, kar I ali ko povzroči hude poškodbe in porušitev objektov, Obstoječe metode, ki se uporabljajo pri projektiranju potresno varnih konstrukcij, trajanja potresa ne upoštevajo. Zato številni raziskovalci v zadnjem Času proučujejo, kako v računu t! pošte vat i vpliv trajanja potresne obtežbe in s tem povezanega probelma utrujanja materiala. P, Fajfar s sodelavci je za reševanje problemov uporabil energijski koncept, po katerem mora biti konstrukcija sposobna absorbirati energijo, ki jo dobi med potresom. To osnovno načelo je izrazil implicitno v obliki ekvivalentnih (reduciran ih) faktorjev duk-tilnosti, kar omogoča enostavno praktično uporabo postopka računa. Uporabljena ideja temelji na ugotovitvi, daje de formacijska spos obn ost kons tntkcije odv i sna od Števila ponovitev obtežbe. Čim večje je števi I o pon ov ite v, tem manj Se so do vo Ij ene deformacije. Ker se pri potresu obremenitvene ponavljajo v pravilnih zaporedjih, se ponavljanje obtežbe izrazi s h i ste rezno energijo, ki jo mora konstrukcija disipirat i med potresom. Po I eg gl avne raziskovalne srn eri {Nei i nea-moseizmično obnašanje konstrukcij) se P. Fajfar s posameznimi dodiplomskimi Študenti in doktorandi posveča tudi {pretežno aplikativnim) raziskavam nekaterih drugih problemov s področja potresnega tnženir-stva, npr. raziskavam posebnih problemov pri elastični analizi stavb, vključno s pripravo za uporabnika prijaznih računalniških programov; dalje raziskavam potresne varnosti mostov, vpliva opečnih polnil, določanja potresne nevarnosti lokacij in na znan je oprtih sistemov. Za Študente je pf ira vi I učbenik Osnove potresnega inienirstva. V prostoru bivše Jugoslavije je leta 19í>0 izšla prva celovita knjiga, ki obravnava probleme potresne varnosti stavb. P. Faj farje v tej knjigi napisal okrog 230 sirarn Leta 1990 je P. Fajfar organiziral 5. kongres za potresno inženirstvo Jugoslavije in uredil zbornik kongresa. V knjigi Tehnologija in razvoj, kijoje izdala Jugoslovanska naučna tribina iz Beograda, je skupaj z R Žežljem uredil poglavje GradbeniStvo in kotsoavtor prispeval Članek, Skupščina SAZ U je 27. maja 1993 izvolila Petra Faj farja za rednega člana. Lujo Suklje, Janez Peklenik, Lojze Vodovnik LJUBO GOL1Č Prof. dr. Ljubo GoliČ je redni profesor na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Nadodiploniskem Študiju predava predmete Ke m ijasa slušatelje lizike in tekstilne tehnologije, Kristalna kemija in Anorganska strukturna kemija za kemike ter Rentgenske strukturne analize na podiplomskem študiju. Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen I. 1989. V času po izvolitvi je nadaljeval znan s tv ene razis kave kristaln ihinmoickulamih strukt u r na o snov i rentgen sk i h u kíonov in objavil ¡8 izvirnih člankov, S sodelavci je objavil tudi Vaje iz splošne in anorganske kemije. Med glavnimi problemi, ki jih raziskuje prof. Golič, je vpliv velikosti kationov na znača j vodikove vezi v hidrogenkarboksMatih, predvsem glede na povezavo med bri-stalografsko simetrijo in lego protonov v vodikovih vezeh, V zadnjih letih seje usmeril na zanimivo skupino hidrogenmaio-natov, kjer je možna tvorba tako intra-molekulamih kot intermolekuiarnih krat- kih, potencialno simetričnih vodikovih ve- Prof. Golič je bi 11. 1992 ponovno izvoljen za predsednika Slovenskega kemijskega društva, kar mu je naložilo veliko dela z vč lanj evanjem društva v mednarodne zveze in podobne naloge v zvezi z izstopom društva iz jugoslovanske unije. L. 1992j e minister za znanost i n tehnol ogijo imenoval prof. Golita za nacionalnega koordinatorja za polje Kemije, Ugotavljamo, da je prof. Ljubo Golič v času po izvo I itvi za dop is nega člana z zn anstvenim i dosežki na področju rentgenske kristalo-grafij e prispe val kn apTedku kem ij e n a m ednarodn i ravni, poleg tega pa s sode lovanj em s kemiki z drugih področij obogatil njihove dosežke, Poudariti je treba tudi njegovo dejavnost v organizacijski smeri, ki ziasti koristi razvoju kemije na Slovenskem. Skupščina SAZUje dne 27. maja 1993 izvolila prof. Golita za rednega člana SAZU v razred za matematične, fizikalne in tehniške vede. Dušan Hadži, Davorin Dolar, Miha TiSler ALOJZ KRALJ Dr. Alojz Kralj je redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Lj ubij an i. Znanstveni prispevki profesorja Kralj a so izrazito interdisciplinarni. Vpeljal je večkanalne funkcionalne električne stimulatorje, ki $ sinhronizirano aktivacijo večjega števila ohromelih mišic izboljšajo hojo hemiparetičnih bolnikov. Ob uporabi funkcionalne električne stimulacije je uvedel najprej stojo, potem pa še preprosto hojo povsem hromih oseb s poškodbo hrbtenjače. Kot biomehanik je zmanjšal utrujanje stimuliranih mišic po načelu preklapljanj a drže ter postavi! kriterij minimalnih upogibnih momentov pri učinkoviti FES stoji. Na področju robotike je vodil več industrijskih projektov, katerih cilj so bile robotske montaže celice v elektronski industriji. Prof. Kralj se odlikuje z bogato mednarodno raziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Večkrat je bil gostujoči profesor na priznanih ameriških univerzah; University of Southern California v Los Angelesu, Temple University v Philadelphiji, Illinois Institute of Technology in Pritzker Institute of Medical Engineering v Chicagu, Rush Medic a i College, Rush Prcsbiteryan St. Lukes Medical Center, Department of Neurosurgery v Chicagu, Profesor Kralj je prvi avtor monografije Functional Electrical Stimulation: Standing and Walking after Spinal Cord Injury Knj iga je izšla pri založbi CRC Press, Inc. na Floridi leta 1989 in je prvo avtorsko delo s področja funkcionalne električne stimulacije ohromi jenih okončin. ProfesoT Kralj je prvi avtor ali soavtor 49 člankov v uglednih mednarodnih strokovnih revi jah ter 20 poglavij v knjigah. Njegova celotna bibliografija obsega i94 enot. Je član uredniškega odbora pri ameriški reviji IEEE Transaction on Rehabilitation Engineering in angleški revij i Gait and Posture, Za raziskovalne dosežke je trikrat prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 1990 pa tudi Kidričevo nagrado. Podeljeni sta mu bili tudi dve mednarodni priznanji. V letu 1977 je prejel v Sorrentu v Italiji nagrado s plaketo za raziskovalne dosežke na področju funkcionalne električne stimulacije ob desetletnici strokovne organizacije AIIMB, Leta 1986 mu je bila podeljena plaketa Shinsu University na Japonskem (School of Medicine, Matsumoto). Kot najvidnejši mednarodni dosežek pa smemo šteti priznanje organizacije The Institute of Electrical and Electronics Engineers, kije v preteklem letu profesorja Kralja izvolila v svoj najvišji naziv "IEEE Fellow" za njegove prispevke pri razvoju in klinični uporabi električne stimulacije pri hromih osebah. V letih 1979-85 je bil direktor ljubljanskega rehabilitacijskega inženirskega centra. Center je Financiral National Institute for Disability and Rehabilitation Research iz Washingtona in je združeval raziskovalno dejavnost Za voda za rehabilitacijo invalidov, Inštituta Jožef Stefan in Fakultete za elektrotehniko in računalništvo. V zadnjih letih je vodil tudi projekt s področja industrijske robotike, kije obravnaval robotsko površinsko montažo elektronskih vezij. Ta projekt je financira In UNDP in je bil doslej edini slovenski mednarodni financirani projekti področja robotike. Na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani je ustanovil Laboratorij za biomedicinsko tehniko ter Laboratorij za robotiko in uvedel prvi študij robotike v Sloveniji, Skupščina SAZU je Alojza Kralja dne 27. maja 1993 izvolila za rednega člana. Lojze Vodovnik, Janez Feklenik, Ludvik Gyergyek, Jože Trontelj JAN STANKOWSKl Profesor Jan Stankowski je redni Član Poljske akademije znanosti in vodiini poljski strokovnjak na področju molekularne fizike. Je ustanovitelj in dolgoletni direktor Inštituta za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti v Poznanju, ki j e b i I ved no naklonj e n slovensk i m fizi kom. Profesor Stankowski je eden vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju raziskav prostih radikalov z elektronsko param agnetno resonanco in je prvi vpeljal metodo e le ktr ične mod u lac ij e n a področj u paramagnctnc resonance. Prvi je predlagal karakterizacijo visokotemperatumih su-perprevodnikov z mikrovalovno absorpcijo in je tudi prvi razložil nastanek ano-malne mikrovalovne absorpcije pri prehodu v superprevodno stanje pri t.i. "high Tc" s u perpre vod n ik i h. Za pion irske ve Ij ajo tudi njegove raziskave rotacije molekularnih skupin pri nizkih temperaturah v trdnem. Profesor Stankowski je star prijatelj Slovenije in jc že dve desetletj i tvorno povezan s slovensko spektroskopijo. Kot predavatelj se udeležuje vrste letnih Jol in srečanj pri nas, pa tudi slovenski fiziki so bili pogosto gostje v njegovih laboratorijih. Objavi I je tudi vrsto skupnih člankov. Bilje eden prvih, ki so izrazili podporo neodvisni republiki Slovenije v časujunijske vojne. Tedaj je tudi poslal brzojavko, s katero je vabil slovenske fizike na področju paramagnetne resonance, da nadaljujejo delo v Poznanju, če ga zaradi vojnih razmer ne morejo nadaljevati v Ljubljani. Skupščina SAZU je Jana Stankowskega dne 27, maja 1993 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Robert Biinc. Dušan Hadži, Peter Gosar IV. RAZRED_nv wirrd. PriTodno-matematič^jj fakultet Institut društvenih nauka Institut za botaniku i Botanička baita Institut za zaštitu bilja istorijski muzej Srbije Mašinski fakultet Univerziteta. Biblioteka Matematički institot SANU Muzej grada Beograda Muzej pnmenjene umetnosti Narodna biblioteka Srbije Narodni muzej Naučno društvo za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije. Anatomski institut Veterina rskog fakulteta Prirodnjatki muzej Prirodno-matematički fakultet. Institut za zoologiju. Odsek za biološke nauke Kepubliiki zavod za zaititu spomenika kulture Srbije Rudarsko-geološki fakultet. Biblioteka S a vez Etnoloških dru Stava Jugoslavije. Etnografski muzej Savczni hidrometeorološki zavod Srpska akademija nauka i umetnosti. Biblioteka Srpsko bioloSko druätvo Srpsko geoloiko druätvo. Biblioteka Srpsko lekarsko druStvo Sumarski fakultet, Biblioteka Univerzitetska biblioteka "Svetozar Mar- kovii" Vojni muzej Zavod zageolo^ka i geofiziikaisiraii vanja - Geozavod. Biblioteka Bergamo (Italy); Bibtioteca Civica A.Mai Istituto di Scienze Umane. Studi Arclieologici, Tstituto Universitario Museo C ivico di Sei enze N atural i'' E nrieo Caffi". Biblioteca Bergen (Norway): Universiletsbibliolekel i Bergen, Tidsskriftkon torer Berkeley (U.S.A.): University of California General Library, Serials I>ept, Berlin (Germany): Akademie der Künste Akademieder Wissenschaften. Deutsches archäologisches Institut. Arbeitsbereich Ur- und Frühgeschichte, Bibliothek Deutsche Staatsbibliothek, lau seh stelle Deutsches Archäologisches Institut, Zentrale, Bibliothek Freie Universität Berlin Institut für Geographische Wissenschaften -Physische Geographie - Geo-morphologisches Laboratorium, Bibliothek Freie Universität Berlin. Seminar für Ur-und Frühgeschichte, Fachbereich Altertumswissenschaften Humboldt-Universität zu Bertin, Universitäts-Bibliothek, Bereich ftlr Ur- und Frühgeschichte Humboldt-Universität zu Berlin. Universitäts-Bibliothek, Tauschs teile Humboldt-Universität zu Berlin. Univer-sitäts-Bibiiothck, Zweigstelle im Arboretum Institut für deutsehe Geschichte. Ge- sc h i ehtsw i ssensch aft I i ch e In formati on Bibliothek KAJ e.V., Bibliothek der Akademie der Wissenschaften Museum für Vor- und Frühgeschichte. Preussischer Kulturhesitz. Bibliothek Staatsbibliothek zu Berlin. OsteuropaAbteilung (III D) Bern (Switzerland): Allgemeine geschichtforschende Gesellschaft. Stadt- und Universitätsbibliothek. Tauschstelle Geographische Gesellschaft. Stadt- und Universitätsbibliothek Naiurfbrschende Gesellschaft, Stadt- und Universitätsbibliothek Un iversität Bern. Sera i nar für U rgeseh ichte Besançon (Trance): Bibliothèque de l'Université de Franche-Comte. Section Sciences. Service des Annales Faeu I te des Lettres. I n Slilut d ' Are héol ogi c Faculté des 1 .ettres. Institut de Géographie Gérard Aimé Bialowieoa (Poland): Po I .ska Akadçmia Nauk. Zaklad Rad an i a Ssakàw Rial y s tok (Poland): Muztum Okrçgowe w Bialymstoku OŠ rode k Rad a à I lister i i Wojskowej. Muzeum Wojska w Bialymstoku Biel I a (Italy): Gruppo Spe IcO logi co Biel lese C, A. I. Bilbao (Spain): Instituto Labayru Ikastegia. "Ltniker Blzkata" Re vista Kobie Bi Ith oven {Netherlands): Prof.Dr.Boštjan Kiauta. Societas International^ Odonatologica (S.I.O.), Central Office Bitola (Macedonia): Društvo za nauka i umetnost Odbor za llerakieja. Kulturno i stori ski spomenik Heraklea Lvncestis Bi/anos {France): Dr.tleinz J.Oenli. "Bema-Glavona" Hloemfootcin (South Africa): National Museum Library Bochum (Germany): Ruhr-Universität Bochum. Geographisches Institut, Schriflenlausch Bogotá {Colombia): Academia Colombiana. Biblioteca Banco de la República. Biblioteca LuisAngel Arango Instituto Colombiano de Antropología. Canjes Bologna (Italy): Accademia delle Seien ze dcll'Istituto di Bologna G i órnale di geología. Universitá degli Studi. Dipartimento di seienze geolo-giche Gruppo Spe Seo logico Bologncsc ''Spcieologia". Societá Speleologica Italiana Universitá degli Studi, Istituto di Storia Antiea Bolos (Greece): F.taireia Thessalikön Freu non Bolzancto-Ccnova (italy): Gruppo Spcleologico CAI Bolzaneío Botzano (Bozen) (Italy): Museo Civico (Stadtmuseum Bozen), Común e di Bolzano Bonn (Germany): Deutsche Forschungsgemeinschaft, Bibliotheksreferat III N 2 Deutscher Forschungsdienst Deutsches Archäologisches Institut Die Kommission für Allgemeine und Vergleichende Archäologie (KAV A), Bibliothek Inter Nationes Naturhistorischer Verein der Rhein lande und Westfalens R hei n i sches I an desm usen m, B i bl ioth ek Universität Bonn. Geographische Institute, Bibliothek Universität Bonn. Institut für Landwirtschaftliche Zoologie. Hydro» biologische Arbeitsgruppe (Prof.Dr. Uartmut Biek) Universität Bonn, Institut dir Vor- unii Frühgeschichte Universities- und Landesbibliothek. I iochschulschriftenstelle Verlag Siedlnngsforschung. c/o Seminar ftir Historische Geographie der Universität Bonn Bordighera (Italy): Istitüto Internationale di Studi Liguri. Museo Bieknell Borok (Russia -C.I.S.): Akademija nauk SSSR. Institut biologi i vnutrennih vod. Naučnaja biblioteka Boston (Great Britain): British Library, Lending Division Boston (U.S.A.): American Journal of Archaeology. Ar-chacological Institute of America Roitham (Romania): Complexul Muzeal Boto^am Boulder (U.S.A.): University of Colorado Libraries. Exchange Department Boussens (France): Elf Aquitaine Production, Elf Aquitaine Edition BrasNta (Brazil): Fundagäo Universidade de Brasilia BibliotCca Central - [ntercämbia. Campus Universitärio - Asa Norte Bratislava (Slovakia): Geografi cky üstav CGV SAV. Knižnica Geo logi cky üstav Diunyza Štura. Library Geologic!^ üstav GZ 24-6 SAV. Biblioteka Slovenska akadimia vied. Üstav hudobnej vedy Slovenska akadčmia vied. Üstrednä knižnica Slovenski teehnicldi knižnica. Medzinä- rodna vymena - Časopiseck^ üsek Slovenski närodnd müzeum, Knižnica Univerzita Komenskčho. Filozofickä faktilta. Üstrednä knižnica Un i verzita Komen ski ho, Prirodovedeckä fakulta. Üstrednä knižnica Uni verzitni kn ižnica. Zahran itnä vymen a Üstav historickych vied SAV Üstavy spoločenskjich vied SAV Bremen (Germany): Übersee-Museum, Bibliothek Brescia (Italy): Ateneo d i Brescia Museo Ci v i co d i Scienzc Natural i Brioni (Croatia): Nacionalni park Brioni. RJ Zbirke i spomenici Bfiio (Czech Republic): Akademie včdČeskčrepubliky. Üstav pro etnografii a tblkloristiku Arehcologieky üstav AV ČR. Knihovna Geografick^ üstav AV CR. Knihovna Masarykova univerzita. Filozofickâ fakulta. Sbomik praci a Spisy Masaiykova univerzita. Lékafskâ fakulta. Ustfedni knihovna M asa ry ko va univerzita. Pedagogickâ fakulta. Üstfedni knihovna - OBIS Masarykova univerzita. PfirodovÉdeckâ fakulta. Publikaini komise Matice Moravska Moravski muzeum. Üstav Anthropos Moravské zemskč muzeum. Archeolo- gicky üstav Moravski zemskč muzeum, Etnograficky üstav Morav skč zetnski muzeum. Oddileni dij in hudby. {Dr. J if i Sehnal) Stilni vêdeckâ knihovna. Uni verzi (ni knihovna. Mezinàrodni vymËna Üstav systematické a ekologické biologie AV ČR. Knihovna - zoologie Vysoka Skola veterinârnf. Ustfedni knihovna Broadway (Australia); Australian Speleological Federation Brugg (Switzerland): Gesellschaft Pro Vindonissa. Vindo-nissamuseum. Dr.H.R.Wicdcmer Brunei!« (Brüssel) (Belgium): Acad em i e Roy ale des Sei ences, des Lettres et des Beaux-Arts de Belgique Centre Belge de Recherches Archéologiques en Italie Centrale et Méridionale Comité Beige de Spéléologie Bibliothèque. Maison des Arts Institut Royal des Sciences Naturelles de Belgique. Bibliothèque. Échanges Koninklijke Academte voor Weten-sehappen, Letteren en Schon c Kun sien van BclgiC "LATOMUS". M.Carl Deroux Les Musées Royaux d'Art et d'Histoire. Bibliothèque Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire. Bibliothèque Société Royale Zoo logique de Belgique, Un i versitó I i bre de Bruxel les (CP î 74). Diftiisí c n des Annales et Bibl iothèque Buedrumang» (Colombia): Universidad Industrial de Santander. División de Investigaciones Científicas. Departamento de Publicaciones Científicas e Intercambios Bucurefti (Romanía): Academia Romana. Biblioteca, Schimbul cu Strâinîtatea Academia Românâ, Institutul de A rhéologie Academia RomànS. Institutul dcGcologic Geogratíe Academia RománS. Institutul de Istoria Artei Academia Români. Institutul de Lin- gvisticá. Exchange Academia Romani. Institutul de Mate-malicü. Association Internationale d'Etudes du Sud-Est Européen Bi bl ioteca Ce ntral 1 Un i vers ¡tara. Serv ici u I Schimburi Externe pentru Asociafia Slavi^íilor din România Biblioteca Central^ Uni vers itarü din Bucu-resti. Servie lui schimbde publicapi 5 i dotarca leetOratclor B ibl ioteca Nap onal i. S erviciu I sch i mb co strâinatalea hacultalcade Medicina Veterinara. Institutul Agronomie "N.Ralcescu", Biblioteca Institutul de Geologie ji Geofizica Institutul de Speologie Em i I G.RaeovitS. Biblioteca lnireprinderea de Prospecfiuni Geologice 51 Geofizice, Secfia Hidrogcologic Muzeul de Istorie Budapest (Hungary): Budapest! TOrténeti Múzeum. Ktfnyvtára. Budavári Palota"E" épíllet Egyetemi óslinytani "fansztfknek. Insti- tutum Palaeontologicum EOtvfts Loránd Tutlomanyegyctem, Ré- gészeti Tanszék Fflldrajzi Tanszékek K&nyvtára Iparmüvészeti Múzeum, Kflnyvtára Magyar AllamiEOldtan i Intézet. Kíínyvtára Magyar F&ldrajzi Társaság Künyvtára Magyar Karszt- és B arlan gkuiató Társulat Magyar Nemzcti Muzeum. Kúzponti Régészeti. Kónyvtára Magyar Tudományos Akadémia, Fí) I d raj ztudomin y i Ku ta tó i n tézet. K&nyvtára Magyar Tudományos Akadémia. Mtlve-szettíirténeti Kutato Csoport (Research Institute of History of Fine Arts). Künyvtára (The Library) MagyarTudományos Akadémia. Rdgészeti Intézet, Künyvtára Magyar Tudományos Akadémia. Tflrténe- rtudományi Intézet. KOnyvtára Magyar Tudományos Akadémia. Zenetu-domínyi Intézeie (Institute for Musi-colngy of the Hungarian Academy of Sciences) Magyar TudomSnyos Akadémia KOnyv-tira Néprajzi Múzeum Künyvtára Országos Mtlemlékvédelmi Hivatal Szdpmüvészcti Múzeum (Museum of Fine Arts). KíSnyVtára (Library) Természettudomány i MÚ7,eum Kftnyvtára Buenos Ai reí (Argentina); Academia Nacional de Geografía. Biblioteca. Canjes Instituto Nacional de Antropología. Biblioteca Museo Etnográfico Juan B.Amhrosetti, Biblioteca Sociedad C ien tífica Argentina. R ib I ioteca Buffalo (U.S.A.): State University of New York al Buffalo. Department ofC I assies. CI emen a Hal 1 Ruj.ct (Croatia): XaviEajni muzej Cairo (Egypt): Rgyptian Academy of Sciences "Dar el-Hekmah". The Library Calcutta (India): Asiatic Society Geological Survey of india. The Library Calgary (Canada): University of Calgary, Department of Archaeology. Dr.V Markotic Cambridge (Great Britain); Cambridge Philosophical Society Scientific Periodicals Library The Prehistoric Society, Kaddon Library , faculty of Archaeology and Anthropology University Library, The Librarian Cambridge (U.S.A.): Harvard College Library. Slavic Division H ar vard U n ivers i ty. M u scum of Co mpara- tive Zoology. The Library Harvard University. Peabody Museum or Archaeology and Lthnology. Tozzer Library Camerino (Italy): Universitá digIi Studi di Camerino. Di partimento di Botanica cd Ecologia Capo di Ponte (Italy): Centro Cam uno di Studi Preistorici Caracas (Venezuela); Academia de Ciencias Físicas, Matemáticas y Naturales Biblioteca de la Universidad Central. Dcpto. de Canje y Donaciones. C iu dad Universitaria Escuela de Geología y Minas, U.C.V.. Biblioteca Instituto Venezolano de Investigaciones Científicas (IV. I.C.) Sociedad Venezolana de Ciencias Natu- rales (SVCN). Biblioteca "Alfredo Jahn" Sociedad Venezolana de Espeleología, Biblioteca Cardiff (Great Britain): National Museum of Wales. Department of Archaeology Castellana-Grotte (Italy): It inorar i S pe leo log Ici. c/o Federal ¡one Speleologiea Pugliese Citstdló (Castellón) (Spain): "Cuadernos de Prehistoria y Arqueología CastellonenSes". Diputado de Cas-telló. Servei d'investigacions Arqueo logiques i Préhistoriques - Biblioteca Caíanla (Italy): Accademia G ¡nenia di Seienzc Natural! Quademi Catanesi di Studi Class i ci c Medíevali, Prof.Rosario Soraei Universitá di Catania. Dipartimento di Biología Animale Universitá di Catania. Pacolla di Letlerec Filoso fia CHinje* (Yugoslavia): Centralna narodna blblioteka SRCG "Durde Crnojevié" Châ lo ns-sur-Marne (France): Archives de la Marne. Sociítt d'Agriculture, Commerce, Sciences et Arts du département de la Marne (pour les Mémoires) Charlottesville (LI.S,A,): University of Virginia Library. Alderman Library. Gifts and Exchange. Slavic Section La Chatix-dr-Londs (Switzerland): Société Suisse de Spéléologie, c/o Bibliothèque de la Ville Chavannes-prcs-Renens (Switzerland): Société Vaudoise d'Histoire et d'Archéologie - Echanges. Archives Cantonales Vaudoise s Chicago (U.S.A.): field Museum of Natural History, Library. Gifts and Exchanges John Crerar Library. Acquisitions Department The University of Chicago. Department nf Geography The University of Chicago. The Joseph Regen stein Library The University of Chicago Library, Serials Records Department Cbi|ip*u (Moldova - C.LS.): Academia de ;tiin{e. Biblioteca jtimfiikS centrala Chur (Switzerland): Biind ner Nalur-Museum H i stori se h-anti quari sche G ese 11 schaft von Graubtlnden, c/o Kantonsbibliothek Graubirntlen Riltiscltes Museum Cincinnati (U.S.A.): Association of American Geographers Depository. University of Cincinnati, The Library University ofC i ncinnati, L.angsamLihrary. Serials Rec'g/Acquisitions Dept. Civ i da le (Čedad) (Italy): Korum lulii. Museo Nazionalcdi C i vid ale del Friuli "Novi Matajur". Uredništvo Socictà Coopérât i va Editrice "Dom" Claremont (U.S.A.): California Folklore Society, "Western Folklore", Exchange Clayton (Australia): Monash University. University Library Clermont-Ferrand (France): Faculté des Lettres. Institut de Géographie Cluj (Remania): Academia Roman à. FiliaiaCluj. BibliotCCa Biblinteca Centrais Universitarà. Schimb International Muzeul de Istorie al Transilvaniei Muzcul Etnografic al Transilvaniei Co. Cork (Ireland); Shcrkin Island Marine Station, Malt Murphy, Director. Sherkin Island Coimbra (Portugal): Sociedade Broteriana. Instituto botânico "Dr Júlio Hcnriques". Univcrsidade de Coimbra Universidade de Coimbra. Departamento de Mineralogía e Geología, Museu c I .aboratório M incralúgico e Gcol ógico Universi dade de Coimbra. Depart amento de Zoología. Museu e Laboratorio zoológico - Biblioteca Universidadc de Coimbra. Faculdade de Letras. Instituto de Arqueología Columbia (U.S.A.): University of Missouri. Ellis Library -Serials Dept.. Gifts and Exchanges Columbus (U.S.A.): The Ohio State University. Main Library, Room 040 North. Acquisitions Department Como (Italy): Socíela Archeológica Gómense, Museo Civico "Giovio" Constant (Romania): Muzeul delstoricNationalSsi Arheologie Córdoba (Spain): Real Academia de Córdoba de Ciencias, Bellas Letras y Nobles Artes Craiova (Romania): Centru I de $ t i i n(e Soci ale al Acade m iei de §tmije Sociale ji Politice Cremona (Italy): Biblioteca Statale di Cremona Crcs (Croatia): Creski rciuzej Crymmyeh By fed (Great Britain): Current Titles in Speleology. Tony Oldham Curitiba (Brazil): Universi dade Federal do Paraná. Biblioteca Central Se<;áo de Intercambio (Yugoslavia): Narodni muzej Dakar (Senegal): Universiti dc Dakar. Bibliothéque Céntrale. Section Sciences Dares Salaam (Tanzania): Tanzania Library Scrvice. Gifts & Exchange Section Debrecen (Hungary): Déri Múzeum Egyetemi Néprajzi Intézet FÖldrajzi Intézet Kossuth Lajos Tudományegyetem. Kla- sszika Filológiai Intëzete Kossuth Lajos Tudomânyegyetem Kíínyv-tára Denver (U.S.A.): U.S. Geological Survey Library. Denver Federal Center Dietcnheim (Tendon e) (Italy): Stldti ro Ict Landcsmu scum fil r Vo Itskunde (Musen de gl i usi e eos tu ni i de lia prov in cía d i B olzano), "M air am Hof '. (Tausch für "Sehlem") Dijon (France): Académie de Dijon et de la Commission des Antiquités. Bibliothèque Donostia (San Sebastian) (Spain): MUNI BE Sociedad de Ciencias Aranzadi. Biblioteca Revista MUNDAIZ. Estudios Universitarios y Técnicos de Guipúzcoa Dresden (Germany): Landesmuseum für Vorgeschichte Sächsische Landesbibliothek Staatliches Museum fUr Mineralogie und Geologie zu Dresden. Bibliothek Staatliches Museum für Tierkunde, Bibliothek Technische Un iversitat Dresden, Un i vers i-tätsbibliothek. Tauschstelle Dublin (Ireland): Royal Irish Academy. Librarian Royal Society of Antiquaries oflreland Trinity College Library Dubrovnik (Croatia): Zavod za povijesne znanosti. Hrvatska akademijaznanosti i umjetnosti Durhan (South Africa): Durban Natural Science Museum Durham (Great Britain): Durham University Library, Periodicals Librarian East Lansing (U.S.A.): Michigan Slate University Library. Seri- als Department Eberswalde-Finow (Germany): Deutsches Entomologiscbes Institut Edinburgh (Great Britain): Royal Museum of Scotland The Royal Society of Edinburgh Library. Scottish Science Library. National Library of Scotland University of Edinburgh. School of Scottish Studies. Serials Dept. Eisenstadt (Austria): Burgen I ändisches Landesmuseum Enkömf Leukosis s (Cyprus): Petros Sty I ¡alios Erevan (Armenia - C.I.S.): Gitouthjounneri Akademia (Akadcmiju nauk Armjanskoj SSR). Kentronakan Gradaran (Central'naja biblioteka) Erlangen (Germany): Fried rich-Alexan de r- Un i Versi tät Erlan-gen-Nümberg, Institut fïlr Altertumskunde. Lehrstuhl fiir Ur- und Frühgeschichte Faenza (Italy): Società Tomcelliana di Scienzc e Lettcrc Ferra ra (Italy): Accademia de!le Seien zc di Fcrrara Musei Civ ici d'Arle Antica, Comune di Ferrara. Direzionc Firenze (Italy): Accademia del la Cru sea. Biblioleca Accademia Toscana di Scicnze e Lettcrc "La Colombaria" All'lnscgna del Gigiio Istituto di Studi Etruschi ed Italici Rivista di Scienzc Preisloriche Speleo Club FiTenze FtémsMe (Belgium): Société Royale Beige d'Études Géologiques et Archéologiques. "Les Chercheurs de la Wallonie". Secrétariat: V. Content Foix (France): Société Préhistorique Ariège-Pyrénées Fort Worth (U.S.A.): Botanical Research InsliluteofTexas, Inc. (BRIT), "SiDA" - Exchange. Barney Lipscomb, Editor H rame ries (Belgium): Cercle Archéologique de Möns, c/o 0, Dereck Frankfurt am Main (Germany): Deutsches Archäologisches Institut, Römisch^ Germanische Kommission. Präsenzbibliothek Johann Wolfgang Goethe-Universität. Institut für Kulturanthropologic und Europäische Ethnologie Johann Wolfgang Goethe-Universität, Seminarftr Vor- und Frühgeschichte Museum alter Plastik. Liebieghaus Museum für Vor- und Frühgeschichte Senckenbergische NaturforSchende Gesellschaft. Abt. Schriftentausch Freiburg (Frtbourg) (Switzerland): Kantonaler archäologischer Dienst (Service archéologique cantonal) Freiburg ¡.Br, (Germany): Deutsches Volksliedarchiv Geologisches Landesamt in Baden-Württemberg Universität Freiburg i, Br.. Geographie u, Vfllkerkund e. Fachbereichsbi bl iothek Universität Freiburg i.Br., Institut für Ur- und Frühgeschichte Universitäts-Bibliothek Frunze (Kirghizstan - C.I.S.): Akadcmija nauk Kirgizskoj SSR. Central'naja ri au È naja biblioteka. Sektor knigoobmcna Fukuoka (Japan): Kyûshu Daigaku Ri-Gakubu Cavardo (Italy): Museo Gruppo Grotte Gdansk (Poland): Biblioteka Gdateka PAN Cembloux (Belgium): Faculté des Sciences Agronomiques. Chaire de Zoologie Générale et Appliquée, Prof, Charles Gaspar Genève (Switzerland): Bibliothèque d'Art et d'Archéologie. Annexe du Musée d'Art et d' Histoire Musée d'Ethnographie, Bibliothèque Muséum d'Histoire Naturelle. Bibliothèque Revue de Paléobiologie. Moséom d'histoire naturelle. (Danielle Decrouez) Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève, c/o Bibliothèque publique et universitaire Société de Géographie de Genève, c/o B i blioth àque publ i que et u n i versi tai re Société de Physique et d ' 1 i istoire Nature I le. c/o Bibliothèque publique et universitaire Université, Section des Sciences de la Terre. Bibliothèque Genova (Italy): Accademia Ligure di Scienze e Letters "Annali di ricerehc e stud i di Geografía" (Prof,Emilio Scarin. Direttore), Université degli Stud i di Genova. Istituto di Geografía Museo Ci vico di Storia Naturale "Giacomo Doria" Universitá degli Studi di Genova. Dipartimento di Se ten ze d c I la Terra - Geología. Biblioteca Universitá degli Studi di Genova. Istituto di Filologia Classics e Médiévale Gent (Belgium): Facolteit der Wijsbegoerte en Letlercn. Seminarle voor Archeqlogie Koninklijke Academie voor Ncderlandsc TaaL en Letterkunde Giessi'n (Germany): Justus Liehig-Universität. Geographisches Institut Uni versitäts-B i bl iothek, Tauschabtei lung Girona (Gerona) (Spain): Centre d'lnvestigacions Arqueolôgiques. Diputació de Girona Glasgow (Great Britain): Glasgow Archaeological Society Glasgow Geological Society, Glasgow University Library. Periodicals Department G logó w (Poland): Muzcum Archeologiczno-Historyczne Go«ätiM (Brazil); Un i versi dade Federal d c Goiäs. D ibltoteca Central. Exchange Section Gori z in (Gorica) (Italy): Biblioteca Staute Isontina Goriška Mohorjeva družba Musei Provinciali - Archivio Storico. Bibhoteca Göteborg (Swcden): Göteborgs Univcrsitetshiblioreket. Central b i blioteket Gotha (Germnny): Museen der Stadt Gotha. Museum der Natur. Bibliothek Güttingen (Gcrmany); Akademie der Wissenschaften in Göttingen. Exchange t Schriftentausch G e org-Au gust- Lini vers i tat, Geograph isches Institut Georg-August-Universität. Seminar für slavische Philologie. Bibliothek Georg-August-1J niversi t St Systemati sch-GeobotanisehesInstitut, Lehrstuhl für Geobotanik Seminar für Ur- und Frühgeschichte. Bibliothek. Sehriftentausch Granada (Spaln): AndaluciasubtCfränca. Federaciön Anda-hiza de I: speien log i a Graz (Cradee) (Austria): Archaeologische Gesellschaft Graz Grazer Ph i losOphische Studien, c/o I nstitut für Philosophie Kari-Franzens-tlniversität Graz Karl-Franzens-Universität Graz. Institut für Alte Geschichte und Altertumskunde Landesmuseum Joanneum. Abteilung filr Botanik Landesmuseum Joanneum. Abteilung filr Geologie, Paläontologie und Bergbau Landesmuseum Joanneum. Abteilung filr Vor- und Frühgeschichte Landesmuseuni Joanneum, Abteilung für Zoologie Landesverein für Höhlenkunde in der Steiermark. Bibliothek Nat urwissen schaftlicher Vere in für Steiermark. Universitätsbibliothek Graz. Schriftentausch Österreichische Akademie der Wissenschaften Forsch ungsstelle für Ökosystem- und Umweltstudien Sleiermärkische Landesbibliothek. Schriftentausch Stciermärkisches Landesarchiv Sie irischer Burgen verein Stein sches Volkskundemuseum Technische Universität Graz, Institut für Technische Geologie, Petrographie und Mineralogie Universität Graz, Instituí für Slavistik Uni versitätsbi h I iothek Greifswald (Gcrmany): Emst-Moritz-Arndt-Un i versi Ht Universitätsbibliothek. Tauschstelle Groningen (Netherlflnds): Dr, Peter Houtzagers. Vakgroep S lavisch, Rijksuniversitcit Groningen R i j ksun i ve rsiteit. B io I ogi seh- A rc haeo-logisch Instituut GroDweil (Germany); Frei I ichtmu seu m des Bezirks Oberbayern Schriftentausch Guadalajara (Spain): Mu seo P ra vinci al de Guad alaj ara, Palaci o del Infantado üuilin (China): Institute of Karst Geology. Ministry of (ieology and Mineral Resources-Guo Ruihuan, Library - Scientific Information Section Gyfir (Hungary): Xántus János Múzeum Habana (Cuba): Academia de Ciencias de Cuba. Biblioteca Central de Ciencia y Técnica, Ciudad de la Habana Academia de Ciencias de Cuba, Instituto de Ecología y Sistemática. Biblioteca Bib I i oteca Nacional" J osé M art I'*. Departamento de Canje Centro de Investigaciones Geológicas. Dpto de Información Cientifico- Técnica, Oficios 154. e/Teniente Ray y Amargura Centro de Investigaciones Pesqueras (l.N.P,), Biblioteca Doctor Antonio Núñcz Jiménez Universidad de la Habana Dirección de Información Científica y Técnica. Departamento de Selección y Adquisición, Sección de Selección y Canje Halle/Sanie (GermUny): Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina. Bibliothek Landesmuseum für Vorgeschichte UnivCTsitäts- und Landesbibliothek Sachsen-An halt. Tausch stelle Hnmbu rg (Germitny): Geographische Gesellschaft in Hamburg. Bibliothek Hamburgisches Museum für Völkerkunde, Bibliothek Museum fUr Hamburgische Geschichte. Bibliothek Naturwissenschaftlicher Verein, c/g Zoologisches Museum, Internationaler Schriften tausch Staats- und Universitätsbibliothek Hamburg. Carl von Ossietzky. Tauschstelle Universität Hamburg, Archäologisches Institut. Arbeitsbereiche I und 11 -Bibliothek U n i versi läl Hambu rg. Geo logisc h-Paläon-tologisches Institut. Bibliothek Hannover (Germany): Deotsche Quartärvereinigung Nicdersächsischcs Landesamt fUr Bodenforschung. Bundesanstalt für üeo-w isscnscha fl cn und Rohstoffe. B iblio-thek Nicdersitchsisehes I.andesmuseum Hannover, Der Direktor des UrgeschichtsAbteilung. Dr, Hans - Jürgen Häßler Universitätsbibliothek. Technische Universität Hannover. Tausch Naturhistorische Gesellschaft Universitätsbibliothek Hannover und Techn i sc he I nformat i o n sh i h I ioth ek, Sachgebiet 1.1.7. Harare (Zimbabwe): The Classical Association of Central Africa. Deju.oF Classics, University of Zimbabwe llar'kov (Ukraine - C.I.S.): Har'kovskij gosudarstvennyj universitet. Central1 naja nauCnaja biblioteka Heerltn (Netherlands): Rijks Geologische Dienst. Bibliothcek, Geologisch Bureau Heidelberg (Germany): Prof.Dr,Johannes Hobschmid. Romanisches Seminar der Universität Uni vcrsilälsb i blioth ek H e i del berg Heilbronn (Germany): Stadt. Museen Heilbronn Historisches Museum Helsinki (Finland): Exchange Centre for Scientific Literature The Finnish Antiquarian Society. Exchange Centre for Scientific Literature Finnish Game and Fisheries Research Institute, Game Division Library Heisingin Yliopiston kirjaslo (Helsinki University Library), Slaavilainen kirjaslo (Slavonic Library) Ik Ising in Yliopiston Maantietecn Laitos Sibelius Academy Library Herne (Germany): Martin-Opitz-Bibliothek. Zentrale ostdeutsche Bibliothek. Stiftung bürgerlichen Rechts Hiroshima (Japan): Hirosh i ma Un i vers ity. Faculty o f Science. Botanical Institute - Library llnhart (Australia): Royal Society of Tasmania. The Library Honolulu (U.S.A.): University of Hawaii Libraiy I Ira dec Krälovf (Czech Republic)' Stätnl vCdcekä knihovna Zdcnka Nejed-liiho. Ddbor doplnoväni a zpracovAni fondü Hu el va (Spain): Excma, Diputación Provincial dcHuelva, Sección de Arqueología Hull (Canada): Canadian Museum ofCivilization, Library - Médiathèque HuntsvîlJe (U.S.A.): National Speleological Society. NSS Library Hvar (Croatia): Ccntar za zajtitu kultume baütine otoka Hvara Ia^t (Rumania): Academia Román S - F i I i ala la$i. Institutu I de Arheologie Academia Román a. Filíala laçi Muzeul de Jstorie Na tu rali, Biblioteca Ibndan (Nigeria): Ibadan University Library lliriza* (Bosnia and Herzegovina): Gcoinïenjering - Geo instituí. Bibliotcka Impería (Italy): Gruppo S pel co log: co Imperiese C-A.T. Indianapolis (U.S.A.): Indiana State Library. Indiana Academy of Science Innsbruck (Austria): Anzeiger für die Altertumswissenschaft, Schriftleitung. Univ. Prof .Dr. Sebastian Posch Forstliche Bundesversuchsanstalt- Aussenstelle für subalpine Waldforschung. Dr.Stem Institut ftlr Geologie und Paläontologie der Universität Islamabad (Pakistan): Pakistan Academy of Sciences Ithaca (U.S.A.): Cornell University, 110 OI in Library. Gifts & Exchange (Nancy Heliseva) Cornell University, Albert R.Mann Library. Acquisitions Division lievsk (Russia - C.I.S.): Udmurtstij gosudanstvennyj universitet, pToblemnaja laboratory a istorii i kul'tury flnno-ugorskih narodov Priurafja. (Prof Rimma D. Goldina) Jerusalem (Israel): Israel Antiquities Authority Israel Cave Research Center. Exchange services Joäo Pessoa (Brazil): Re vista Nordestina de Biologin Joensuu (Finland): Joensuu University Library, Exchange Division Kansas City (U.S.A.): Linda Hall Library. Exchange Section. (For: American Academy of Arts and Sciences) Karlsruhe (Germany): Staatliches Museum filr Naturkunde Karlsruhe. Bibliothek Kashiltpjima (Japan): Sh i ma Mari ncland. Kash i koj im a. Ago-chü Katowice (Poland): Akademia Muzyczna im. K, Szyma- nowskiego, Bibüoteka Gtöwna Instytut ■Gornuslq.ski Uniwersytctâlqski wKatowicach. Biblioteka Gïûwna Khartoum (Sudan): Geological Survey Department, Library Kiel (Germany): Christian-Albrechts-Universilät. Geographisches Institut Universität Kiel, Institut für Ur- und Frühgeschichte. Bibliothek Uni versitätsbi b I iothek, Zentral bibüoth ek. Dissertations- u. Tauschstelle Zentralbibliothek der Wirtschaftswissenschaften in der Bundesrepublik Deutsehland (ZBW). Bibliothek des Instituts für Weltwirtschaft Kiev (Ukraine - C.I.S.): Akademija nauk Ukrajinskoj S SR, Central' naja nauinaja bibliotcka im. V I Vemadskogo Akademija nauk Ukrajinskoj S SR. Institut zoologii Derïavna ord. TKZ respublikans'ka biblioteka URSR im. KP RS. Meidu-narodnyj knigoobmen Kiftssia (Gretce): Gulandris Natural H i story Museuni. The Library Kikinda* (Yugoslavia): Narodni muzej Klagenfurt (Celovec) (Austria): Bundesdenkmalamt. Landcskonservatorat fUr Kärnten Landesmuseum für Kärnten. Bibliothek "Mladje". VidaObid. Slo venska prosvetna zveza Slovenski znanstveni inštitut (Slowenisches Wissensch a ft I iehes Institut) Koben ha v o (Den mark); Botan i sk Centralb i b I i otek Danmarks Geologiske Undersogelse. Rib I i otekel Dansk Geologi sk Foren in g. Geologi sk Museums Bibliotek Dansk Naturhistorisk Foren ing Det Kongelige Danske Geografiske Sels- kab. Bibliotekct Det Kongelige Danske Videnskabernes Selskab Det Konge I i ge Nordiske O Idskri ftse Iskah. National muSeet. The Royal Library. Serials Department Köln (Germ a d y): Römisch-Germanisches Museum IJ n i versi tat Kö I n, Geograp hisehes 1 nsti tut. Bibliothek Universität zu Köln. Institut für Ur- und Frühgeschichte, Bibliothek - Schriftentausch Koprivnica (Croatia): Muzej grada Koprivnice Kärnik (Poland): Biblioteka Kömicka P AN KoSice (Slovaki a): Mineral i a Slovaca Stätna vedeckä kniinica V^chodoslovenskč müzeum. Knižnica Kntor* (Yugoslavta): Fakultet za pomorstvo. Biblioteka Pomorski muzej C me Gotb Zavod za biologiju mora i ocean ografiju Krakow (Poland): Instytut Archeologii i Etnologi i. Polska Akfldeniia Nauk - Oddzial w Krakow] e, Biblioteka Instytut Botaniki PAN i JU Muzeum Areheologicznc, Biblioteka Muzeum Etnograficzne im.S.Udzieli W Krakow ic, Biblioteka Polish Academy of Sciences. Institute of Systematies and Evolution of Animals Polska Akademia Nauk, Biblioteka. Exchange - Wvmiana Pol skie To warzystwo Geologi czne. Biblioteka SlownikLaciny Sredniowiecznej w Polsce Towarzystwo Milosników Historii i Zabytków Krakowa fowarzystwo Miloíników Jçzyka Pol- skicgD U ni wersytet J agiel I on ski. I nstytut Archeo- logi I. Prof. Dr, M i chai Parczewski Uniwersytet Jagielloñski. Katedra Etnologi i. Biblioteka Zaklad Ochrony Przyrody i Zasobów NaturaInych PAN, Biblioteka Krefeld (Germany): Geologisches Landes am t NordrheinWestfalen, Bibliothek Kriievci (Croatia): Gradski muzej Križevci Krošno (Poland): Muzeum Okrçgowe Kite h ing (Malaysia): Sarawak Museum Kyoto (Japan): Kyoto University. Institute for Research in Humanities Phytogcographical Society. Kyoto University, Faculty of Science, Dept.Bot. Lagos (Nigeria): "N igeri a" Magazi ne. Editorial O (fice, The Exhibition Centre Lahort (Pakistan): Iqbal Academy Pakistan Association for the Advancement of Science Laichingcn (Germany): Höhlen- und He im at verein I ..aie hingen c.V, La .lolls (U.S.A.J: University of California San Diego. University Library. Serials Dept. Laramie (U.S.A.): University of Wyoming. Library,Gift & Exchange Section Lattes (Franc«): F.A.H.. Fédération Archéologique de l'Hérault, Archéologie en Languedoc "Latlara". Cerlrc de Documentation Archéologique Régional (poor P, Blanchemanche) Lausanne (Switzerland): Bibliothèque Historique Vaudoise Société Vaudoisedes Se ienecs Naturelles Université de l.ausanne. Faculté des Lettres, Institut d'Archéologie et dTHistoire Ancienne Lawrence (U.S.A.): University of Kansas Libraries. Serials. Exchange Lecce (Italy): Uni versi tà d eg I i St ud i. B i blioi eca central e interfaeoltà. Scambi Leetiwarden (Lj ou wert) (Nef he Han (is): Ftyske Akademy. Library. Leiden (Netherlands): Library R.U.L.. Tijdschriftenafd. Nationaal Naiuurhistorisch Museum. Bibliotheek - Naiuurlijke Historic Rijks museum van üudheden. Bibliotheek Rijksuniversiteit Leiden. Faculteit der Preen Frotohistorie Royal Netherlands Botanical Society. Library Scripta G col ogica. Library - Exchange, zi o Rijksmuseum van Geologie en Mineralogie Leipzig (Germany): Die Deutsche Bibliothek. Deutsche Bücherei Leipzig. Tausch s te He - Abt. Erwerbung Institut für Länderkunde. Geographische Zentralbibliothek Sächsische Akadem ic der Wissenscha (ten. Bibliothek Universitätsbibliothek, Tauschstelle Leu ven (Belgium): Universiteitsbibliotheek K.U.L.. Ruil-dienst - Echange Lexington (U.S.A.): University of Kentucky. Geology Library Bowman Hall University of Kentucky Libraries. Margaret LKing Library. Acquisition Department. Central Serial Record Liberer (Czech Republic): Severoíeské museum Liege (Belgium): Société Géologique de Belgique. Université de Liège. Unité de Documentation des Sciences de la Terre Université de Liège. Bibliothèque Générale. Service des Echanges Université de Liège. Centre Inter-di-sciplmaire de Recherches Archéologiques Lima (Peru): Universidad Nacional Mayor de San Marcos. Dirección de Biblioteca y Publicaciones. Oficina de Adquisiciones Bibliográficas Linz (Austria): Botanische Arbeitsgemeinschaft. Oberösterreichisches Landesmuseum Naturkundliche Station der Stadt Linz Oberöslerrcichisches Landesmuseum. Bibliothek Stadtmuscum Linz, Abteilung Archäologie Liptovsky Mikulál (Slovakia): Dr. An ton Droppa, Geograficky ústav SAV. Speleologieke oddelenie Slovenské múzeum ochrany prirody a jaskyniarstva Lisboa (Portugal): Serviços Geológicos de Portugal Sociedaúe de Geografía de Lisboa Sociedade Portuguesa de Ciencias Naturais. U n i v ers idade, Faculdade de C iën-cias U ni vers i dad e, Faculdade de Ciencias. Museu e Laboratorio Mineralógico c tieo lógico. Biblioteca Universidade, Faculdade de Ciencias, Museu e Laboratório Zoológico c Antropológico. Museu Bocage Universidade, Faculdade de Letras, Centro de Patudos Geográficos Uni versidade, Faculdade de Letras. Centro de Historia, límdade de Arqueología Livingstone {Zambia): The Livingstone Museum Lódz {Poland): Bibliotcka Uniwersytecka In sty tut Archeologii i Etnologii PAN, Oddzial w Lódzi Katedra Etnologii Uniwersyteiu l.ód?,-kiego Muzenm Archeologiczne i Etnográfica Folskie Towarzystwo Ludoznaweze. Oddzial w Lodzi Lomianki (Poland): In sty tut Ekologii PAN. Biblioteka London (Canada): Fhc University of Western Ontario. Department of Geology London (Great Britain): British Library, Slavonic Fast European Collections British Museum (Natural 1 listory) Department of Library Services, Acquisitions Section. Gifts and Exchanges Folklore Society, do University College The Geologist's Association, University College, The Librarian Joint Library of the Hellenic and Roman Societies London & Middlessex Archaeological Society, The Library, The Museum of London Polski Uniwersytct na Obczyinic Royal Anthropological Institute, British Museum-Ethnography Library, R.A.I. Exchange - Museum of Mankind Royal Geographical Society The Royal Society for the encouragement of Arts, Manufactures & Commerce Society of Antiquaries of London University College London, Institute of Archaeology. Library University of London. School of Slavonic and East European Studies. The Library Victoria and Albert Museum Luns-le-Saunicr (France): Musée municipal d'archéologie Los Angeles (U.S.A.); Southwest Museum. Braun Research Library University of California. University Research Library. Serials Department^ 1581 University of Southern California Allan Hancock Foundation, Hancock Library of Biology and Oceanography I,ou va in-La-Neuve (Belgium); L * Associati on des A rch éol ogu es et U i sto-rietis d'Art de Louvain. Prof. Tony Hackens, Editor. Lublin (Poland): Biblioteka UniwersyteckaK.il.L,, Sekcja Wymiany Zagraniczncj Uniwersyte! Marii Cnrie-Sklodowskiej. Biuro Wydawniclw L u bstorf (Ccrma it y ): Landesamt filr B^dendenkmalpflege Mecklenburg-Vorpommcrn und Arehaotogisches Landesmuseum Lund (Sweden): Lund University, Institute of Archaeology, Department of Archaeology Lund s Universitet, Slaviska Institutionen. Bibliotcket Lunds U ni vcrsi tct. Un i versitetsb ibl i otekei. Periodicals division Luxembourg (Luxemburg): Bibliothèque Nationale Institut Grand-Ducal de Luxembourg. Section des Sciences Naturelles, Physiques, Mathématiques Société des Naturalistes Luxembourgeois, e/o Musée d'Histoire Naturelle. Bibliothèque - Echanges L'vov (Ukraine - C.LS,): Biblioteka L'vivs'kogo geologiCnogo tovarystva L'vovskij gosudarstvennyj Univers¡tel im.Iv.Franko. Nauínaja bibtioteka Lyon (France); C.N.R.S.. Centre de Recherches Archéologiques. Laboratoire de Céramologie (M.Maurice Picon) Documents d'Archéologie en Rhône-Alpes (D.A.R.A.). Antiquités Historiques. Direction Revue de Géographie de Lyon. Uoivcr- sitées de Lyon Société Linnéenne de Lyon. Expéditeur; L.GianquintO Macérala (Italy): Un i versítá degl i Stud i di Macérala, h acó Ità di Lettere e Filosofía. 1st ¡tuto di Archeologia, Cambio Annali Madison (U.S.A.): University of Wisconsin, Department of Slavic Languages The Slavic and East European Journal Wisconsin Academy of Sciences, Arts, and Letters - Exchange. Memorial Library. University of Wisconsin Madras (India): Government Museum, The Superintendent Madrid (Spain): Asociación de Academias de la Lengua Española. Comisión Permanente Biblioteca Nacional. Canje Internacional de Publicaciones Casa de Velázquez, Bibliothèque. Service des échanges Centro de Estudios Historíeos (CSIC). Departamento de Prehistoria, Dra.M'. Isabel Martínez Navarrete Consejo Superior de Investigaciones Científicas, Sección de intercambio bibliográfico "Estudios geologicos". c/o Museo Nacional de Ciencias Naturales. C.S.l.C. Biblioteca de Geoíogia Instituto Arqueológico Alemán Instituto Arqueológico del EXCMO. Ayuntamiento de Madrid Museo Nacional de Ciencias Naturales. Bibl, Entomología Real Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales Real Academia Española de la Lengua Revista Complutum, Universidad Complutense. Facultad de Geografía e Historia, Departamento de Prehistoria Universidad Complutense. Facultad de Geografía e Historia. Departamento de Hisloria Antigua,Secretariado de GERION Magdeburg (Germ an y): Magdeburger Museen, Kulturhistorisches Museum. Bibliothek Malm (Germany): Akademie der Wissenschaften und der Literabir. Bibliothek Institut für Vor- und Frühgeschichte. Bibliothek Landesamt für Denkmalpflege, Abt. Archäologische Denkmalpflege Römisch-Germanisches Zentralmuseum, Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte Manaus (Brazil): Instituto Nacional de Pesquisas da Amazonia Man tova (Jtaly): Accademia Nazionale Virgil i ana Maputo (Mozambique): Un i versidade Eduardo Mond lañe. Divisao de Documenta^áo Maracaiba (Venezuela): Programa Arqueología de Rescate Maracay (Venezuela): Instituto de Antropología c Historia del Estado A ragua Marburg/Lahn (Germany): Ph i lipps-Uni versi tat. Vorgeschichte ¡ches Seminar Philipps-Universität Marburg. Bibliothek Europäische Ethnologie und Kulturforschung Universität*- Bibliothek. Tausch stelle Martín {Slovakia): Matica Slovenská. Kniinica Slovenské národné múzeum. Etnografické múzeum, Kniínica Martina Franca (Italy): Gruppo Spdeologieo Martinese Melbourne (Australia): Royal Society of Victoria Mendoza (Argentina): Universidad Nacional de Cuyo. Facultad de Filosofía y l etras. Instituto de Arqueología y Etnologia - Biblioteca Menlo Park (U.S.A.): United States Geological Survey Library Metz (France): Académie Nati onate de Metz México (Mexico): InstitotodeCiencias del Mar y Limnología UN AM Biblioteca Instituto de Investigaciones Antropológicas UN AM. Departamento de Publicaciones. Ciudad Universitaria Instituto Indigenista Interamericano Milano (Italy): Accademia di Scienze e Lettere Istituto Lombardo. Biblioteca Centro Stud i Terzo Mondo C i v i che R acc o I te Arch cologíche e N umi s-matiche. Biblioteca Archeológica e Numismalica Istituto di Scien/ae Técnica del le Costru- zioni Politcenieo. Biblioteca Museo Civico di Storia Natúrale. Biblioteca Soprintendcnza Archeo lógica del la Lom-bardia Uníversitá Cattolica del Sacro Cuore. Biblioteca. Uffieio Seambi e Periodiei Universi ta degl i Stud i, Ri b I ioteca Centrale. Uff. Seambi e R i viste Milwaukee (U.S.A.): The American Geographical Society Collection. The University of Wisconsin Milwaukee Library Minsk (Belorussia - C.T.S.): Akademija nauk BSSR, Central'naja nauénaja biblioteka im.Ja Kolasa Meždunarodnyj knigoobmen 0-115 M is kale (Hungary): Herman Ottó Múzeum Kflnyvtára Moden a (Italy): Museo Archeo logice Ftnologico Mold (Vr Wyddgrng) (Great Britain): Clwyd County Council, Department of Development and Tourism. Peter Gibson, Director Monte de C a p a rie a (Portugal): Universidade Nova de Lisboa Centro de F.stratigrafíae Paleobiology. ( I ,N, 1 .C.) Montevideo (Uruguay): Faeu Itad de Hu man idades y Ciencias do la Educación. Canje Musco Histórico Nacional, Biblioteca Museo Nacional de Historia Natural Montpellier (France): Université de Montpellier II. Faculté des Sciences. Laborato ire de Paléontol ogie - Bibliothèque Université Paul Valéry, institut d'archéologie. Revue Archéologique de Nar-bonnaisc Montréal (Canada): Jardin Botanique de Montréal. Bibliothèque Moskva (Russia - C.I.S.): Gcsudarstvennaj a publ iínaj a istoriíeskaja biblioteka Rossii Institut nauínoj informad i (VJNITl) Moskovskij gosudarstvennyj universitet. Nauénaj a biblioteka im. A. M. Gor'ko-Éi Rossijskaja akademija nauk. Biblioteka po esíestvennym nauk am. Sektor meždunarodnugo knigoobmen a Rossijskaja akademija nauk. Institut nauînoj infonuaciipoobSéestvennym naukam Rossijskaja akademija nauk. institut slavjanovedenija i balkanistiki Rossijskaja gosudarstvennaja biblioteka. Otdel inostrannogo komplektovanija i meïdttnarodnogo knigoobmena Vsesojuznaja gosudarstvennaj a biblioteka inostrannoj literatur^' Mostar* (Bosnia and Herzegovina}: Univerzitet "Dremal Rijedid" München (Germany): Bayerische Akademie der Wissenschaften. Bibliothek Bayer i sehe Akademie der Wi ssensehaflen. Institut für Volkskunde. Kommission für Bayerische Landesgeschichte Bayerische Staatssammlung filr Paläontologie und historische Geologie Bayerisches Geologisches Landesamt. Bibliothek Deutsches Archäologisches Institut. Kommission für alte Geschichte und Epigraph i k Dr.phil,Ludwig Pauli Bayerische Akademie der Wissenschaften 1 ,udw ig-Maxitni I i an s-U n iversität. Institut für deutsche und vergleichende Volkskunde. (Prof. Dr Klaus Roth) Slavica Verlag & Antiquariat, Südosteuropa & Balkan. Dr. Anton Kovač Stldost-lnstitul. Bibliothek und Dokumentation Sü doste uro pagesei 1 schalt Universi tät Mü nchen, 1 nsti tut für slavische Philologie Universität München. Institut füt Vor-und Frühgeschichte und Provin-zi al romi sc he Arch So logi e, Bibl i u thek Zentral institut für Kunstgeschichte. Bibliothek Zoologische Staatssammlung. Bibliothek Münchenburhsee (Switzerland); Emst Haerry Münster (Germany); Verband der deutschen Höhlen- und Karstforscher e. V,, Schriftentausch. Dieter WZygowski Westfälische Wilheims-Universilitt. Archäologisches Seminar. Bibliothek Westfälische Wilhelms-Universität. Seminar für alle Geschichte Westfälisch e Wi Ihel nss-U niversität. Sem i-nar für Ur- und Frühgeschichte Westfälisches Museum für ArchäologieAmt filr Bodendenk mal pfl egc. B i b I i o-thek Westfälisches Museum fUr Naturkunde, Bibliothek Murcia (Spain): Myrtia. Revista de Filología Clásica, Secretariado de publicaciones e intercambio científico. Universidad de Murcia Universidad deMurcia. Facultad de Letras. Departamento de Historia Antigua Nagoya (Japan): Nagoya University, Faculty of Science. Department of Earth Sciences Nairobi (Kenya): East Africa Natural History Society Nancy (France): Académie de Stanislas Nanking (China): Academia Sinica, Nanking Institute of Geology and Paleontology. Library Nantes (France): Société des S c i enees N atu re 11 es de l'Ouest de la France Napoli (Italy): Jstituto Universitario Orientale. D¡parti men to di S tu di del Mondo CI ass ico e de I Med i terraneo A n tico. (Redazi o ne degli Annal i, sez. Arch St Ant) Società Nationale di Scicnze, Lettere ed Arti, Biblioteca Na ra (Japan): Tezukayama University Library Nashville (U.S-A.): James P.Quinlan Natal (Brazil): Universidade Federal do Rio Grande do Norte. Museu Cámara Cascudo. Biblioteca Central Nedlands (Australia): Western Australian Speleological Group Neuchâtcl (Switzerland): Musée cantonal d'archéologie. Département des travaux publics, (pour "Archéologie nCUChâleloisc") Soc ¡été M c uchâte In ¡se des Se ien ces M at u-rclles, Bibliothèque Publique et Universitaire New Delhi (India): Ind ¡an Cou nci I of Soc ial Science Rcsearc h, National Social Science Documentation Centre. Dr. K.G, Tyagi, Director Indian National Science Academy. The Library. New Haven (U.S.A.): Yale University Library, Slavic Reading Room, Sterling Memorial Library New Vork (U.S.A.): American Museum of Natural History. Library, Serials Un it Columbia University. Department of Slavic Languages, Rado L. Le nick Columbia University Libraries, Serials Acquisitions Nationalities Papers. The City College of New York. Department of History The New York Public Library, Exchange Society for Slovene Studies, do Institute on East Central Europe of Columbia University. School of International Affairs (room 1232) The Ukrainian Academy of Arts and Sciences in the U. S , Inc. The Ukrainian Museum Newcastle upon Tync (Great Britain): The Society of Antiquaries of Newcastle upon Tyne. "Archaeologia Aeliana'" -Exchange. (Denis Peel) The University. I "he Robinson Library. The Periodicals Department Nice (France): Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes. Musée Barla Muséum d'Histoire Naturelle. Bibliothèque Nicosia (Cyprus): Community of Lapethos. Mr.Costas F.KyTTis Cyprus Research Centre F.taireia Kypriakon Spoudbn (Society of Cypriote Studies) Government of Cyprus, Department of Antiquities. The Cyprus Museum Library Greek Philological Association of Cyprus "STASÏNOS" Niklif * (Yugoslavia): Zaviéajni muzei. Cenlar za kulturu Niš* (Yugoslavia): Filozofski fakultet Medicinski Takultel. Centralna biblioteka Un i verzi letaka biblioteka 'Nikola Tesla" Nitra-iirad (Slovakia): Slovenski! ukadémia vied. Archcologicky il stav Novi Rtograd* (Yugoslavia): Repu h lick i zavud za zašli tu prirode Novi Pazar* (Yugoslavia): Zavicajni muzej Novi Sad* (Yugoslavia): Filozofski Takuliei. Centralna biblioteka Filozofski fakultet. Institut za istoriju Filozofski fakultet. Institut za strane jezikc i književnosti Malica Srpska. Biblioteka Nafta-gas. Biblioteka V oj vodanska akadem ij a n au ka i umein ost i Vojvodanski muzej Nucet (Romania): Siatiuiieatie Cercetäri penlru Pisciculturà, Biblioteca Nii rnberg (Germany): Fnedrich-Alexander-Universität, Lehrstuhl für Wirtschaft s- und Sozialgeographie Germanisches Nalionalmuscum. Bihlio-thek Nyiregyhiza (Hungary): Jôsa Andràs Mûzeum. Szakkonyvtâra Odcnsc (Denmark): Odense Univcrsiteisbibliotek. Département des échanges Oeiras (Portugal): Estaçâo Agronom i ca Nac i onal. Bibl i oteca Offenbach am Main (Germany): Bibliothek des Deutschen Wetterdienstes Offenbacher Verein Itir Naturkunde Ohrid (Macedonia): Naroden muzej Oïta (Japan): Université d'Oita. Faculté d'Éducation. Services des Recherches Otomouc (C'Mch Republic): Krajské vlastivêdné muzeum Státní védecká knihovna Un i versita Pa lackého, Pedagogick áfakul-ta. IMfedni knihovna - informa-tnl stfed Olsztyn (Poland): Muzeum Warmii i M azur Opa va (Czech Republic): Slczské zemské muzeum. Knihovna S lezsky ústav AV ČR, Stfedisko včdeckvch informad Opole (Poland): Wyzsza Szkola Pedagogic™ a lm. Pow-sta/iców Šl^skieh, Biblioteka Giówna O rad ca (Romania): Institutu! de In vatam int Superior OTadea. Biblioteca Muzeul "Târi i Crisurilor" Orléans (France): Bureau de Recherches Géologiques et Minières, Bibliothèque Centrale. Section échanges Osijek (Croatia): Muzej Slavonije Povijesni arhiv Sveučilištc J.J.Strossmayera. PoljO-privredni fakultet Oslo (Norway); Mineralogisk-Goologisk Museum Norsk Folkemuscum. Bibliotekel U n i versitetets Oldsaksaml ing. Bi b I ¡Otekel Universitctsbibliotekct i Oslo. The fix-change Division Ottawa (Canada); National Research Council. Canada Institute for STl, The Library Ouagadougou (Burkina Faso): Centre National de la Recherche Scientifique et Technologique. Direction de la Documentation et des Publications Oulu (Finland): University of Oulu. Department of Zoology Oviedo (Spain): Universidad de Oviedo. Instituto de Historia Antigua. Servicio de Publicaciones e Intercambios Universidad de Oviedo. Unidad de Intercambio Oxford (Great Britain): Ash mo lean Museum, The Library Bodleian Library. Department of printed books Taylor Institution Library1 ■ Slavonic and Greek Department University of Oxford. Faculty of Music. Library Paderborn (Germany): Internationale Zeitsch rift ens c hau für Bibe]Wissenschaft und Grenzgebiete (FB 1). Universität Paderborn Padova (Italy): Accademia Pata vina di Seien ze, Lettere ed Arti Musei Civici di Padova, Musco Arche-ologico UniveTsitä di Padova. Dipartimento di Geografía. Biblioteca Uni vers itá di Padova. Dipartimento di Geología, Paleontología e Geofísica. Geo logi a e Pal con lologia (Bib I ¡ Oteca) Un: vers itá di Padova, D ¡partimento di Scienze del 1'Antichita. Storia Antica Universitá di Padova. Facoltá di Lettere e Filosofía (per l'lstituto di Filología Slava). UfficioScambio Pubblicazioni Universitá di Padova. Istituto di Antropología Palermo (Italy): Accademia Nazionale di Scienze, Lettere e Arti Palma de Mallorca (Spain): END1NS. Federació Balear de Espeleología Pamplona (Spain): Museo de Navarra Paris (France): Académie des Inscriptions et Belles- Lettres. Institut de France Académie des Sciences. Institut de France Association de Géographes Français Bibliothèque de la Sorbonne. Bibliothèque de Géographie Bernard Gèze Bibliothèque Nationale. Service des Échanges Internationaux Centre d'études celtiques. M. Venceslas Kruta Centre Merlin, (pour: Antiquité Tardive) École Normale Supérieure. Bibliothèque Fédération Française do Spéléologie Institut d'Études Slaves - IMSECO. Bibliothèque Laboratoire de Préhistoire du Musée de l'Homme Ministère de la Culture. Service des Échanges 1 ntemationaux. (pour "Sites: revue archéologique") Muséum National d'Histoire Naturelle, Bibliothèque Centrale Société Géologique de France Société Nationale des Antiquaires de France. Direction des Musées de France. Bibliothèques et Archives des Musées Nationaux au Louvre Société Préhistorique Française Université île Par i s-Sorbonne. Centre d'Études Archéologiques de ta Méditerranée Occidentale. Bibliothèque Parma (Itnly): Uni vers irä dl Parma. Istituto di Geología Passau (Germ an y): Un i vers itätsb ib I iothek Ptvil (ltnly): Societá Pavese di Storia Patria Univers ità degli Sludidi Pavia, Athenacum Université degli Studi di Pavia, D i parti mentó d i Se ien ze délia TerTa Sezione di Geología e Paleontología Pécs(Hungary): Janus Panno n i us Mû/eu m Janus Pannonius Tudományegyetem Központi Kônyvtàr MTA Rcgionális Kütatások Kbzpontja (HAS Research Center Íot Regional Studíes). Dunámúü Tudományos Intézctc, Kflnyvtára Peking (China): Chinese Society of Oceanography In stitute of Scientific an d Techn ¡cal In format ion of China. The Library National Library of Peking. International Exchange Section Perugia (llaly): Biblioteca di Studí Classic! Universita degli Studi di Perugia. Istituto di Archeologia Pítrovaradin* (Yugoslavia): Pokrajinski zavod za zaStitu spomenika kulture Philadelphia (U.S.A,): Academy of N atu ral Sciences of Philade I- phia. Library University of Pennsylvania. The University Museum The Library University of Pennsylvania. Van Pell Library, Serials Department Pi at ra Neamt (Romania): Muzeul Arheologic Pisa (Italy): Scuola Nórmale Superiore. Ciasse di Lettefe e Filosofía. Uffieio Pubbl-icazioni Societá Toseana di Scicnze Natural! Un i vers ¡ta di Pisa. Dipartimento di filo-logiaclassica. Studi Classic i e Oriental i (Prof.Antonio Carlini) UniversitádiPisa. Di partimento di Scienzc Archcologiche Pittsburgh (U.S.A.); Carnegie Museum of Natural History. Library. Gift and Exchanges Librarian University of Pittsburgh. Department of Linguistics - 2X06 C.L., Dr.Sarah ITiomason, Editor, LANGUAGE University of Pittsburgh. Hi liman Library G-72. Gift and Exchange (X) Plovdiv (Bulgaria): Naroden arhcologiieski muzcj P lovd ivskiuni vers i tet '"Paisij Hi len darsk i' Centralna biblioteka PI/en (Ciech Republic); Zapadočeskč muzeum.pHr.odd,. Knihovna v>min Podgorica* (Yugoslavia): Arheološka zbirka Črne Gore Črnogorska akademij a nauka i umjelnosti. Biblioteka Istorijski institut C me Gore R epu b lički zavod za zaiti tu prirode Savez drujtava poljoprivrednih tnfenjeia i rchničara Cme Gore, Poljoprivredni institut Un i verzi tet "Vcljko Vlahovič1'. Pravni fakultet Za vod za gCO lo ška i Straživanja Cm e Gore Pontevedra (Spain); Museo de Pontevedra Pürto (Portugal): IJniversidade do Porto. Faculdade de C i encías. Biblioteca Universidade do Porto. Instituto de Zoo-logia11 Dr.Augusto Nohte" Porto Allegre (Brazil): I'niversidade Federal do Rio Grande do Sul. Editora da URGS Potenza (Raly): Centro di Geo morfología Integrala per T Area del Mediten-aneo Potsdam (Gormany): Brandenbu rgisc hes Landesmuseum fílrUr-und Frühgeschichte Pozaañ (Poland): Biblioteka Cniwersytecka. Wymiana Instytul Arehcologii i Etnologi i, Polska AkademiaNauk -Oddztal w Poznani u. Biblioteka Instytut Ekolog i i PAN. Zaklad Bioiogii Rolncj, Biblioteka Instytut Zachodní im. Zygmunta Woj-ciechowskiego, Instytut Naukowo-Badawczy. Biblioteka (I) Muzeum Arclieologiczne. Biblioteka Naukowa Poznañ sk ie Toivarzy st wo Przyjac ¡61 Ñau k Przeglqd Antropologi czny. Redakcja, Zaklad Antropologi! UAM Uniwersyiet im.Adama Mickiewicza. Instytut Etnologii Biblioteka Uniwersytet im.Adama Mickiewicza. Instytut Prah i stori i. Biblioteka Uniwersytet im.Adama Mickiewicza. Zaklad lilologii slowiariskiej. Biblioteka Požarevac* (Yugostavia): Narodni muzej Poitg« (Croatia); Muzej PoieSke kotline Praha (Czeeh Hepiibiie): Akademie vid Českč republiky, Zäkladni knihovna Archeologicky 6 sta v A V ČR. Knihovna Češki geografickä společnost Českosl ovenski spe leinosl entomo logickd AV ČR Česky geulogieky ustav, Knihovna Historickv ustav. Akademie vid Češke republiky Ndprstkovo muzeum asijskveh, africkych a americkych kultur. Knihovna Narodni knihovna v Pra/c Odd, do-plnovinlzahraničnl iiteratury. Vymi-na Niirodni muzeum Knihovna Narodni muzeum. Prirodovčdcckč muzeum. Entomologieke oddčleni Pamätnik nirodniho pisemnictvf. Strahovskä knihovna Slovanski kn i hovna ph Ndrodni kn i ho v nČ v P raze Spofa - spojeni pudniky pro zilravotnickou vfrobu Universita Karlova. Fiiozolickä fakuita, EdiČnl tisek Universita Karlova. FilozofickA fakuita. Üstav vyehodoevropskych studii Universita Karlova. Prehistoricky ustav Universita Karlova, Pfirodovüdcekä fakuita. Zäkladnj geografi ckä knihovna (AU C-G eograph i ea) Universita Karlova Pfirodovädeckä fakuita - biologie. Publikačnl kom i se Ustav dijin umi ni A V ČR, Knihovna Ustav pro čcskou a svčtovou literature A V ČR Odd ¿le nI včdeckych informuci Ustav pro ettiografii a folklori stiku A V ČR Ostav pro jazyk Cesky A V ČR. Knihovna. VymSna Ustav pro klasicka studia AV ČR Ustfedni archiv AV ČR PreSov (Slovakia): Katedra geografie Pedagogickej fakulty v PreSove. UPJŠ v Košiciach Pretoria (South Africa): Transvaal Museum, Bihlioteek Pri lep {Matedno ia): 1 nsti tut ¿a istraiu vanj e n a staros lovenskata kultura Priština* (Yugoslavia): Akademija nauka i umetnosti Kosova Albanološki institut, (za: Gjunnime albanologjike) Filozofski fakultet. Katedra za Siptarski jezik i književnost Muzej Kosova Pokrajinski zavod za zašt! tu spomenika kulture Prfihoniee u Prahy (Czech Republic): Botanicky ustav AV ČR. Knihovna Pttla (Croatia): Arheološki muzej Istre Nauina biblioteka Povijesno društvo [stre Pline (India): Agharkar Research Institute, S.N. Kulkami, Chief Librarian Pyongyang (D.P.R.Korea): Academy of Scienccs. Library, International Exchange Department The Grand People's Study House of the DPR of Korea Quezon City (Philippines): UniversityofPhilippinesSystem NaturaI Science Research Institutu Rabat (Marocco): Institut National des Sciences dc I'Ar-chčologie et du Patri mo inc. Biblio-Ihcque. Echanges Université Mohammed V, Faculté des Lettres et des Sciences Humaines Bibliothèque Université Mohammed V. Institut Scientifique. Bibliothèque Centrale Kümos Mejîa (Argentina): Association de F-studios Hist6rico-Ar-qucolôgicos de la Region Pampeana. Biblioteca "Dr. O. F. A. Men-ghin" Ravenna (Italy): Universita Ji Bologna, I stituto di An dchità Raven nati e Bizantinc Rege its burg (Germany): Universitätsbibliothek Regensburg. lïr-werbungsableilung - Tauschstelle Reggio Emilia (Italy): Municipio di Reggio nel!' Emilia. Civ ici Musei. Biblioteca Reims (France): Société archéologique champenoise. Charles Poulain, Président Rennes (France): Université de Rennes I. Laboratoire d'Anchéoiïiétrie. (pour M, Loi'c Lan-gouet) Reston (U.S.A.): United States Geological Survey Library. National Center - MAIL STOP 950, Reykjavik (Iceland): Hatrannsoknastofnunin (Marine Research Institute), Library Ilidh islenzka fomleifaljelag Thjôdhminjasafn islands (National Museum of Iceland) V isi ndafélag ïsl end i nga (Soci etas Sc i ent i arum Island ica). Hâskâlabôkasafn Ri be (Denmark): Den antikvariske Sämling i Ribe Riga (Latvia); I.atvijas Akadëmiskâ Bibl ioteka. (Latvian Academic Library) Rijcka (Croatia): Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog Primorja Povijesni arhiv Sveuüiliite u Rijeci. Medicinski fakultet. Bibliotefca Zavod za povijesne i druStvene znanosti HAZU. Knjiinica Rio de Janeiro (Brazil): Academia Brasileira de Ciências. Biblioteca Fundado Instituto Brasí leiro de Geografi a e Esíatlstica - 1BGE. Centro de Documentadlo c Disseminaçâo de Informales - CDDI. Departamento de Documentaba o e Biblioteca « DEDOC Jardim Botánico. Biblioteca Barbosa Rodrigues Universidade Federal do Rio de Janeiro. Instituto de Biología - Bloco A. Departamento de Botánica Risskov (Denmark); University of Árhus. Institute of Biological Sciences, Dept. of Systematic Botany and Plant Ecology. Library Roma (Italy): AccademiaNazionale dei Lincei. Biblioteca The British School at Rome. The Library Circolo Speleoiogico Romano Consiglio Nazionale delle R ¡cerche. Ser- vizio Puhblicazioni École Française de Rome. Service des échanges. Palazzo Farnese Institut Historique Belge de Rome, c'o Academia Bélgica Institution R ornan um Fini and iae Jstitulo di Stud i Romani Jstituto Gramsci 1st iluto nazionale di ancheologia e storia del F arte, Biblioteca Museo Nazionale Preistorico ed Etnográfico "Lu igi Pigorini" "Ri vista Origini". Universitá degli Stud i "La Sapienza" Servizio Geologico d* Italia. Biblioteca Soeietá Geográfica Italiana Soeietá Geo lógica Italiana Speleo Clob Roma. Biblioteca Université degli Studi di Roma "La Sapienza". Di partimento di Scienze del la Tetra Universitá degli Studi di Roma "La Sapienza". D i parti mentó d i studi slavi cdell 'Europa Ccntro-Orientale, Facol-tá di lettere e filosofía Universitá di Roma. Facoitá di Lettere. " Archeol ogia C! assíca" (Prof Romo! o A.Staccioli) Roma (Vaticano): Pontificia Accadcmia Romana di Arche-ologia Romanèche-Thorinj (France): Études Préhistoriques. Secrétariat: Jean Combier, C.N.R.S, Rnnehi dei Legionari (Italy): Il Territorio, Cenlro Cul tura le Pubblico Polivalente. Consorzio del Mon-faleonese Rostock (Germa ny): UniversitäLsbibliothek. Tausch stelle. Rove reto (llaly): Accademia Roveretana degli Agiati di Lettere, Scienze ed Arti Rovigo (Italy): Centro Polesano di Stodi Storiei, Arche-olog ¡ci ed Etnografíc ¡(C.P.S.S.A.E.). do Museo délie Civiltà in Po lesi ne Rov Inj (Croatia): Centar za historijska istraživanja Cen lar za i straži vanj e mora. Institut "Ruder Boâkovié". Knjižnica Saarbrücken (Ge rman y): Universität des Saarlandes, Fachrichtung Geographie Universität des Saarlandes. Institut für Vor- und Frühgeschichte Universität des Saar!andes UniversitätsBibliothek. l au schab teilung Sabadell (Barcelona) (Spain): Institut de Paleontología "Miquel Cru-safont" Saint-Germain-en-Laye (France): Musée des Antiquités Nationales Sä int-Louis (Senegal): Centre de Recherches et de Documentation du Sénégal (CRDS) Sainte-Foy (Canada): "Cahiers de géographie de Québec" Université Laval. Bibliothèque générale (éehangcs,acquisilions) Salamanca (Spain): Ediciones Universidad de Salamanca, intercambios Salt Lake City (U.S.A.): University of Utah, Marriott Library. Sériais Order Division Salzburg (Austria): Sal zburger 1 .ondes institut für V o lkskunde Universität Salzburg. Institut für Botanik Samobor (Croatia): Samoborski muzej San Daniele (Italy): Quadern i Guarneriani. Civica Biblioteca Guarnen ana San Francisco (U-S.A.): California Aeademy of Sciences, Library San José (Costa Rica); MuseoNacionaI de Costa Riea, BibIiotcca de Ciencias Universidad de Costa Rica Biblioteca, Documentación e Información Unidad de Sel ceci o n y Adquisiciones-Canje San Juan (Puerto Rico): Academia Puertorriqueña de la Lengua Española San Martin de Tor (Italy): Istitut Ladin "Micurà de RU" Sun Michel« all'Àdige (Italy): Museo degli usi e costura i deila gente trentina San Miguel (Argentina): Universidad del Salvador. Facultades de Filosofía y Teología. Stromata San Min i ato (Italy): Accademia degli Euteleti délia Città di San M in i ato Sankt-Peterburg (Leningrad) (Russia -C.I.S.): I^ningradskij gosudarstvennyj universitet. Ñau £ na ¡ a biblioteka im M.Gor'kogo Rossijskaja akademija nauk. Biblioteka. Meídunarodnyj knigoobmen Vsesojuznaja geologičeskaja biblioteka Santander (Spain): Museo Regional de Prehistoria y Arqueología Biblioteca. Diputación Regional de Cantabria Santiago (Chile); Academia Chilena de Ciencias. Instituto de Chile Museo Nacional de Historia Natural. Biblioteca Universidad de Chile. Biblioteca Central Santiago de Composte la (Spain): Univcrsidade de San ti ago de Composte la, Serviciode Publicaciónse Intercambio Científico Santiago do Cacé m (Portugal): Real Sociedade Arqueológica Lusitana, Constlho Portugués de Artes e Tradi-(oes Populares Sfia Paula (Brazil): H o letim Paul i sta de Geografía. Se^áo Regional de SSo Paulo da Associa^áo dos Geógrafos Brasileiros. Cidadc Universitaria Museu Pauiista - USP. Biblioteca Universidade de Sáo Paulo. Museu de Zoología, Libraiy - Di one Seripierri Sapporo (Japan): Hokkaido University. Faeulty of Science. Dept, of Mathematic.s, The Library Sarajevo* (Bosnia and Herzegovina): Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. Biblioteka Arhiv Bosne i Hercegovine Gazi Husrevbegova biblioteka GeografskodruštvoBosne i Hercegovine. Univerzi tet Institut za jezik i književnost Institut za ŠLimarstvo SpelcoloSko društvo, "Bosanskoherccgo-vački kri" Univerzitet, Filozofski fakultet, Južno-slovenski jezici i jugoslovanske književnosti . B i b t ioteka Univerzitet. Medicinski fakultet Univerzitet. Medicinski fakultet. Institut za higijenu i socijalnu medieinu Un i v entitet, Polj opri vredni fakullcl Univerzi tet. Pravni fakultet. Biblioteka Univerzi tet. Prirodno-matematički fakultet. Biologija, Biblioteka Un i verzi tet. Gumarski fakultet. Biblioteka Zemaljski muzej Sarcelles (France): Société scientifique Ševčenko Sassari (Italy): Gruppo Speleologico Sassarese, c/o Giuseppe Grafitti Università degli Studi di Sassari, Dipartimento di Storia Satu Mare (Romania): Muzeul J ude feat i de Istorie Savo na (Italy): □ rap po Grotte C, A. I Sa vona. Club Alp i no Italiano Societá Savon ese di Storia Patria. Biblioteca Sehío (Italy): Gruppo Grotte Sebi o CAI Schleswig (Germany f: Ch ri st i an-AI h rechts-U n i versität. A rch ä-ologisches Landesmuseum Seattle (U.S.A.): University of Washington Suzzallo Library, FM-25, Slavic and East European Section Sen j (Croatia): Senjsko muzejsko društvo, Gradski muzej Senj Sevilla (Spain): Museo Arqueológico Provincial Universidad de Sevilla. Secretariado de Publicaciones Shanghai (China): Fu dan University Library, Rechange and Gift Section Sibiu (Romania): Muzeul Brukenthal Siebeldingen (Germany): Bundesanstalt fttr Züchtungsforsch ung an Kulturpflanzen. Institut für RebenZüchtung Gcilweiierhof (filr: VI TIS) Singapore (Singapore): National Academy of Science Sinj (Croatia): Muzej Celinske Krajine Si h t-N i ki a:ts (Belgium): Koninklijke Oudheidkundige Kring van h et I.-an d van Waas. Museum Si mens* (Italy): Socictä Siracusana d i Storia Patria. c/o Villa Reimann Skopje (Macedonia): Arhiv na Makedonija Geografsko druStvo na Makedonija GeoloSki zavod Biblioteka Institut za folklor "Marko Cepenkov" Institut za makedonski jazik "Krste Misirkov" Institut za nacionalna isiorija. Biblioteka Makedonska akademija na naukite i umetnosti te. Biblioteka Muzej na Makedonija - ArheoloSki, Rtno- SoSki i Istoriski Prirodonatičen muzej Republ i čki zavod zazastita na spomenic i te nakulturata Sojuz na društvata na istoričarite na Makedonija Univerzi tet "Kiril i Metodij", Biološki fakultet. Biblioteka Univerzitet "Kiril i Metodij". Rkonomski institut. Biblioteka Univerzitet "Kiril i Metodij". Filološki fakultet, Katedra za južnoslovenski jazici Univerzitet ' Kiril i Metodij". Filozofski fakultet. Institut za klasični studii (Redakcija: Živa antika) Univerzitet "Kiril i Metodij". Medicinski fakultet. Biblioteka Univerzitet "Kiril i Metodij". Pri rodno-mat em at i čki fakultet. Institut za geografija. Biblioteka Univerzitet "Kiril i Metodij", Prirodno-matemaiički fakultet. Institut za matematika - Biblioteka Univerzitet "Kiril i Metodij". Šumarski fakultet Univerzitet "Kiril i Metodij". Zemjodelski fakultet. Institut za StOčarstvo Slavonski Brad (Croatia): Muzej brodskog Posavlja Sniederevo* (Yugoslavia}: Narodni muzej Sofija (Bulgaria); B" ' I garsk a akademija nanaukite. Centralna biblioteka Bolgarsko istoriéesko družestvo Narodna b i b I ioteka ' Sv. s v, K i ri I i Metod ij" Sel'skohozjajstvennaja akademija. Central ' naja sel" skohozj ajstvennaja bibl ioteka Sofijski universitet. Biblioteka VisŠ ikonomičeski institut "Karl Marks". Inrormaeionen cem"r s biblioteka Visšite teb ni češki instituti. Centralna biblioteka Solothurn (Switzerland): Kan tonsarehÈO logic Somerset (Great Britain): British Cave Research Association, Mr. Ray Mansfield, (for Current Titles in Speleology) Sopot (Poland): Uniwrsytet Gdariski. Biblioteka Glûwna Sopron (Hungary): Liszt Ferenc Muzeum Sosnowree (Poland): Redakcja"Kras i speleoiogia". Uniwersytet Sirski, WydzialNaukoZiemi. Zaklad Geumorfologii Krasu South Brisbane (Australia); Royal Society of Queensland Library, c/o Queensland Museum Speyer (Germany); 1'fitlzisehe Land esbi b I i othek, Ta uschsl e I le Split (Croatia): Arheološki muzej Državni hidrogTafski institut Etnografski muzej Historijski arhiv. Knjižnica Institut za oceanograiiju i ribarstvo Muzej grada Splita Muzej hrvatskih arheoloških spomenika Regionalni zavod za zaStitu Spomenika kulture Svcufilišna knjižnica u Splitu Si- Lutta (Australia): Un i versity of Queen s land. Central I ,i brary, Serials Section SI. Margarethen (Austria): Mag. Rein ho Id Wedcnig Stanford (U.S.A.): The Stanford University Libraries. Gift & Exchange Division. Curator for Russia & East Europe Stüvanger (Norway): Arkeologisk museum i Stavangcr. Biblio-tcket Stavangcr Museum. Bibliotckct Stockholm (Sweden): Kungl.VctcnskapSakademiens Bibliotek. c/o Stockholm University Library Kungliga Biblioteket Nordiska museet. Bibliotek Stockholms UniversiteE. Kulturgeogra-fiska Institutionen. Geografiska Biblioteket Stockholms UniversitetshihIiotek. Exchange Dcpartmeni Vitterhetsakademiens Bibliotek Strasbourg (France): Université des Sciences Humai ties. Groupe de Recherche d'Histoire Rotname Université Louis Pasteur - Strasbourg I. Centre de Géograp hi c Appl i q née, Service de Documentation Stuttgart (Germany): Gesellschaft fïlr AgraTgeschiehlC, c/o Universität Hohenheim. Deutsches Landwirtschaftsmuseum (Zentrale Einrichtung der Universität) Institut für AuslandsbeziehungCn. Bibliothek Landesdenkmalamt Baden-Württemberg. Archäologische Bibliothek Staatliches Museum für Naturkunde. Bibliothek Universität SI ultgart (TH ). Geograph sehes Institut Universität Stuttgart (TH). Institut für Geologie und Paläontologie, Bibliothek Wiirttembergische Landesbibliothek, Tauschstelle Suceava (Romania): Muzeul Bucovinei Suceava Sverdlovsk (Russia - C.I.S.): Institut ekologii rastenij i i.ivotaih INU AN SSSR Sydney (Australia): University of Sydney, Sydney University Speleological Society University of Sydney Library. Fisher Library. Acquisitions Librarian Szczecin (Poîand): Muzeum Narodowe Szegetl (Hungary): Jôzsef Attila Tudomânyegyetem (Central Library of the Attila I6zsef University) Jozsef Atti 1 a Tudomânyegy otem FOldrajzi Intézet M6ra Ferenc Mizeum. Csongrid megyci Muzeumok Igazgatésâga Siékesfeliirvàr (Hungary): Istvân Kirâly Mùzeum Szentendre (Hungary): Ferenczy Mûzcum Sz.olnok (Hungary): Damjanich J à nos Mûzcum Szombathely (Hungary): Rerzsenyei Daniel Tanârképzci Fûiskola. Kônyviâra Savaria Mûzeum Slip (Macedonia): Naroden niuzej Su men (Bulgaria): Filial na AIM BAN (Subsidiary of the Archaeulogical Institute and Museum at the Bui gari an Academy of Sc iences) Tacjon (South Korea): Korea Institute of Geology, Mining and Materials (KlGAM). Library Ta knee (France): Université de Bordeaux I Département de Géologie et Océanographie, Bibliothèque Université de Bordeaux 111. Centre Pierre Paris. Maison de l'Archéologie Tallahassee (U.S.A.): Florida State University. Research and Exchanges Tallinn (Eithonia): EestiNSVTeaduste Akadeemia. Teaduslik Raamatukogu Taranto (Italy): Istituto Sperimcntale Talassografico. C, N. R.. Redazionedi Oebalia Tarragona (Spain): R ei al Societal Arqueológica Tarracon ense Taikent (Uzbekistan - C.I.S.): Akademija nauk Uzbckskoj SSR. Fundamental'naja biblioteka. Otdel me-ždu narodno go knigoobmena Tbilisi (Georgia): Akademija nauk Gruzinskoj SSR. Central 'naja nauénaja biblioteka Dr.N .1. Burfiak-Abramov ič Tbilisskij gosudarstvennyj universitet. Institut prikiadnoj matematiki Teplice (Czech Republic): Krajské muzeum. Knihovna Terrassa (Barcelona) (Spain): Centre Excursionista de Terrassa Teiel (Netherlands): Nederlands Instituut voor Onderzock der Zee. Bibliotheek Thessaloniké (Greece): Aristotel ci on Pancpistemion Thessalon i kés (University ofThessaloniki), Library Institute for Balkan Studies Tihany (Hungary): Magyar TudományosAkadémiaBiológiai Kutatóintézete, B alaton Li mnolog ical Research Institute. Biblioteka Timijoara (Romania): Academia Romani. Baza de Cercetüri jtiintlfice. Biblioteca Muzeul Banatului Universitatea din Timi^oara. Biblioteca Centrala Tirana (Albania): Academy of People's Republic of Albania. Library. Exchange Section Institutit« Monu mente ve te Kultutfs Universiteti Shtcteeror i Tiranes. Biblioteka Shkencore Tokyo (Japan): Anthropological Society of Nippon, c/o University of Tokyo, Faculty of Science, Department of Anthropology Hie Chemical Society of Japan. The Chemistry Library Institute for the Study of Languages and Cultures of Asia and Africa. Tokyo Gaikokugo Daigaku The Japan Academy The Japanese Society for Aesthetics (for "Aesthetics"). University of Tokyo. Faculty of Letters National Science Museum, Natural History Institute. Library University of Tokyo. Faculty of Science. Library Torino (Italy): Bibliuteca Civica Gruppo Archeologico "Ad qu in turn". Segreteria Museo Régionale di Science Natural i Biblioteca. Scambio Toronto (Canada): University of Toronto Library. Serials Department Torshavn (Denmark): Faroya Fr6dhskaparfclag To run {Poland): Muzeum Etnograficznc Muzeum Okrçgowe w Toronto. Biblioteka Pol skie Towsrzystwo Filozoficzne Uni-wersytet Mikolaja Kopernika. Zaklad Logiki Towarzystwo Naukowe Uniwersytet Mikolaja Kopernika. Biblioteka Gfiwna t Jn iwersytet Mikolaj a Kopernika. Instytut Geografu Toulon (France): Académie do Var Toulouse (France); École des Hautes Études en Sciences Sociales, Archives d'Écologie Préhistorique Société d'Histoire Naturelle de Toulouse. Université Paul Sabatier. Faculté des Sciences - Bibliothèque Université de Toulouse- Le Mirait. Institut de Géographie. Centre de Documentation l'ours (France): Université François-Rabelais. Institut d'Études [.atines T ra il len fe Is im Ennstsl (Austria): Steiermitrkisches Landesmuseum Joan-neutn. Abteilung Schloss Trautenfels Trebi nje* (Bosnia and Hercegovina)! Zavičajni muzej Trtignes(Belgium); Centre d'Études et de Documentation Archéologiques (CEDARC). Musée du Malgré-Tout. Servi ce des Echanges Trenta ( Italy): Musco Tri demi no di Sei enze Natural! Ufîicio Ben i Archeologici. Servizio Beni Cultural!. Provincia Auto no ma di Trento, c/o Caste! lo del Bonn constgl i 0 Trier (Germany): Fri edrlch-Ebert-Stl ftung. Stud íen Zentrum Karl-Mant-Haus. Bibliothek Rheinisches Landesmuseum Tri er. Bibliothek Triesen (Liechtenstein): Historischer Verein für das Fürstentum Liechtenstein. Geschäftsstelle Trieste (Trst) (Italy): Civici Muse i di Storia ed Arte Dipartimento di Biologia - Botanica Gmppo Grotte, Club Alpinistico Tricstino Gruppo Grone "CARLO DEBELJ AK" üruppo Triestino Speteologi Musco Civico di Storia Naturale Quaderni Giuliani di Storia. Deputazionc di Storia Patria per la Venezia Giulia Slovenski etnografski muzej - Skedenj, Dušan Jako min Societá Adriatics di Sei enze Società Alpina delle Giulie. S cz i one di Trieste del C Al. Biblioteca S oe ietá per 1 a Prei storia c P rotostoria de 11 a Regions Friiüi - Venezia Giulia. do Museo Cívico di Storia Natura]e Univcrsitá deglt Stud i di Trieste, 1st ¡tuto di Archeo logia Univcrsitá degli Stud i di Trieste, Istituto di Geografía Universilá degli Sludi di Trieste. Istituto di Geología e Paleontología Universitá degli Stud i di Trieste, Ufficio scambi Trortdheim (Norway): Det Kongelige Norske Videnskabers Selskabs Bibliotek, c/o Universitets-bibliolekct i Trondheim University of Thmdheim. Norwegian Institute o I'Technology. The Library Truro (Great Britain): Cornwall Archaeological Society Tsukuba-Shi (Japan): Ministry of Construction. Geographical Survey institute, Library University of Tsukuba. Institute ofGeo-science Tubingen (Germany): Universität Tübingen. I.udwig-Uhland-Snsiitui für empirische Kulturwissenschaft. Ruchanstausch Universitätsbibliothek, Tausch- und Dissertation«? teile i nieta (Romania): Muzeul "Dellei Dunarii" Tunis (Tunisia): Faculté des Lettres et Sciences 1 lumaines de Tunis. Ribliothique Soc i été des Sc i enees Naturei ies de Tum sie. Facu i t«í des Sc iences. Camp us Un i versita i re Turda (Romania): Muzeul de Istorie Turku (Abo) (Finland): Abo Akademis Bibliotek. Bylen ! Exchange Mordíc Institute of Folklore, c/o University of Turku, (c'o Turun yliopisto) fu run Yliopisto (University of Turku), Kansaiiede (Section of Ethnology), Kulltuurien Tutkimuksen LailOS (In- stitute of Cultural Research) Turun yiiopiston kirjasto (Turku University Library). Exchange Department Tutzing hei Mönchen (Germany): Museum Georg Frey Tuzla* (Bosnia and Herzegovina): Medicinski cen tar "Dr. Mustafa Muj- begovjé" Muzej istoCne Bosne lídine (Videm) (Italy): Accademia di Scienze. Leitete cd Arli Circolo Speleologico ed Idrologico Fri ulano Civici Musei c Gallcrie di Storia ed Arte Deputazione di Storia Patria per il Friuli Facoltä d i Lingue e Letteraturc Stranicrc. Biblioteca Istituto LLEO. Linguae letteratura slo vena Museo Friulano di Sloria Naturale Quadern i della F.A.C.F... Familia Artist i Caito lici "Ellero" Sncietá Filológica Friulana "GL Ascoli" Umeá (Sweden): Uni v ers itctsbib I i oteket (Umea l Jai ve rsi ty Library). Exchange Dept. Uni vers itetsbiblioteket (Umea University Libraiy), Per. Dept. Uppsala (Sweden): Un i vers il etsb i b I ioteket, Förvärvsa vde I - nIngen. Periodica Universitetsbiblioteket, Utl.avd. Urbana (U.S,A,): University of Illinois Library, Serials Department Urbin o (Italy): Quadcmi Urbinati di Cultura Classica, Univcrsitá degli Studi di Urbino. L'Istituto di Filología Classica di Urbino Valencia (Spain): Servicio de Investigación Prehistórica. Biblioteca Valjevo* (Yugoslavia): Gradska biblioteka "Lj ubomir Nenadov it" Zavod za zaätitu spomenika kulture "Valjevo" Valladolid (Spain); Universidad de Valladolid. Secretariado de Publicaciones e Intercambio Científico Valparaiso (Chile): Universidad Católica de Valparaiso. Facultad de Recursos Naturales. Escuela de Ciencias del Mar-Biblioteca Vancouver (Canada): University of British Columbia Library. Gifts & Exchanges Vandoeuvre-Lès-Nancy (France): INIST-CNRS, Service GDP. Bibliothèque INIST-CNRS, Instituí de l'Information Scientifique et Technique. Service Gestion des Documents Primaires. Bibliothèque Varaždin (Croatia): Gradski muzej, ArheoloSki odjel Várese (Italy): Centro di Studi P re i sto ri ci e Archeologici. Musei Civici Varna (Bulgaria): Naroden muzej. Biblioteka Veliko T"rnovo (Bulgaria); Velikofrnnvski universitet "K i ril i Melodij", Biblioteka. Obmcn Venezia (Italy): 1st ¡tuto V enoto d i Scienze, Lctlerc ed Arti Museo Cívico di Storia Naturale Rivisla di archeologia. Universilà degli Studi Ven zon c (Italy): Assoc iazione "Amici di Venzo tie", c/o Centro della Común i là Verona (Italy): Accadernia di Agricoltura,Scienze e Letterc Museo Civico di Storia Naturale. Biblioteca Vcszprém (Hungary): Veszprém Megyci Mázeumi Igazgatóságu Vie en za (Italy): Ccntro Intern azi on a! c di Studi di Arch i tettura "Andrea Palladio". Domu s Comestabilis. Basilica Pal lad i ana Villach (Beljak) (Austria): Museum der Stadt Villach Vi lieu rbame (France): Université Claude Bernard - Lyon I, Département de Géologie. Bibliothèque Vilnius (UAmitii): Lietuvos Mokslu Akademija. Biblioteka Visoko* (Bosnia and Herzegowina): Zavliajni muzej. Radnički uni verz i let "Rešad Saletovié" Vito r«a-Gasit« (Spain ): Grupo Espeleologieo A laves Voghera (I ta I y): Civico Museo di Voghera, Sezionc di Scienze Natural i. Bibl loteča Vranje* (Vugoslavia); Narodni muzej Vrch labt (Czech Republic): Sprava KrkonoSského narodniho parku. Krkûnoiské muzeum, Knihovna Vrïac* (Yugoslavia): Narodni muzej Vukovar (Craatia): Gradski muzej Warszawa (Pola ud); Biblioteka Uniwcrsyteeka, Oddzial Gro-madzenia Instytut Archeologii i Etnologi 1 PAN. Biblioteka. Wymiana Instytut Filozofi! i Socjologii PAN Biblioteka Instytut Geografii i Przestrzennego ZagospodarowaniaPAN, Biblioteka. Sckcja Wymiany Instytut Muzykologii UW, Biblioteka Instytut Nauk GeologieZnych PAN. Biblioteka Sekcja Wymiany WydawnieHV Instytut Palcobiologii PAN im. R. Kozlowskiego. Biblioteka Instytut Paristwa i Prawa PAN. Biblioteka Instytut i'odstawowych Problemöw Techniki PAN. Biblioteka Instytut S law isty ki PAN. Biblioteka Insiytul Zoologii PAN. Biblioteka Mazowiecki Oärodek Bada/i Naukowych MTK Muzeum Narodowe w Warszawie Muzeum Zicmi PAN. Biblioteka Paristwowe Muzeum Archeologiczne Polska Akademia Nauk Qjrodek Doktl- mcntacji i Informacji Naukowej Polska Akademia Nauk, OSrodek Roz-powszechniania Wydawnietw Naukowych. Exchange Department Washington (U.S.A.): Library of Congress. Exchange and Gifl Division National Bureau of Standards, Library Smithsonian Institution Libraries Weimar (Germany): Thüringisches Lande samt für archä-ologiscbe Denkmalpflege Bibliothek Wellington (New Zealand): SIR Publishing Science I louse. (for Hector Library) Victoria University of Wellington. The Library. Periodieals Weis (Austria): Museal verein Wels. Rathaus. Wien (Austria): Anthropologische Gesellschaft in Wien "Beiträge zur Mittel alterarchäologie in Österreich". Österreichische Gesellschaft tür Mitte ialterarchäologie Bundesdenkmalamt, Abt.f. Bodendenkmalpflege. ¿H.Frau Dr,Christa Parka Geologische Bundesanstalt. Bibliothek Geologische Gesellschaft, Universität Wien, Geologisches Institut Museen der Stadt Wien. Magistratsabteilung 10.Städtische Sammlungen Naturhistorischcs Museum. Schriflcn-lausch N i ederftsterrei chischc Landesb ibliothck N iederösterre ichisches 1 .andesmuseum österreichische Akademie der Wissenschaften. Bibliothek. Internationaler Schriftentausch - Bücher Österreichische Arbeitsgemeinschaft für Ur- und Frühgeschichte Österreichische geographische Gesellschaft Österreichische Gesellschaft für Ur- und Frühgeschichte, c/o Institut für Ur-und Frühgeschichte der Universität Wien. z.H. Dr, Otto H, Urban Österreichische Nationalbibliothck. Druckschriftensamm I ung Österreichisches Archäo logi sches Institut. Bibliothek Wien, z.H. Frau Bodzenta österreichisches Museum für angewandte Kunst, Bibliothek Österreichisches Museum für Volkskunde Österreichisches Ost- und SüdosteuropaInstitut Österreichisches Volksliedwerk. Verband des Volksl ied werke der B u ndeslände r Union internationale de spéléologie, c/o Uni v.Prof, Dr. Hubert Trimmel Universität flir Bodenkultur. Institut fur Waldbau Universität Wien. Fachbibliothek für Osl- und Sildosteuropaforschung Universität Wien. Fachbibliothck für Slawistik Universität Wien. Fachbibliothek für Ur- und Frühgeschichte Universität Wien. Institut für alte Geschichte, Altertumskunde und Epigraphik. Bibliothek Universität Wien, Institut für Geographie Universität Wien. Institut für Kunstgeschichte. Fachbibliothek Universität Wien. Institut für Volkskunde Verband österreichischer Höhlenforscher Verein für Geschichte und Sozialkunde, c/o Institut für Wirtschafte- und Sozialgeschichte der Uni versität Wien Wirtschaftsuniversität Wien. Institut für Wittschaps- und Sozialgeographie. Abteilung fur Praxisorientierte Wirtschaftsgeographie und Räumliche Integrationsforschung (AW1) Zoologisch-Botanische Gesellschaft Wilhelmshaven (Germany): Niedersächsi sches Institut für historische Kilstenforschun g Willoughby lliils (U.S.A.): Slovenian Research Center of America Wroclaw (Poland): Instytut Historii Kultury Materi alnej PAN, Zaklad Areheologii Nadodrza Polskie Towarzystwo Entomologiczne. Biblioteka PolskieTowarzystwo Ludoznawcze Biblioteka im Jana Czekanowskiego Polskie Towarzystwo Zoo logi czne "Silesia Antiqua" (Redakcja), Muzeum Archeologiezne Uniwersytet Wrocfawski. Katedra Ar-cheologii Wroclawskie Towarzystwo Miloinikûw Historii Wroclawskie Towarzystwo N au ko we. Biblioteka Zaklad Antropologi i PAN Zaklad Marod o wy im.Ossolinskich PAN. Biblioteka Wiirzburg (Germany): Universität Würzburg, Geographisches Institut. Bibliothek Universität Würzburg. Institut für deutsche Philologie. Volkskun dl iche Abteilung Vaoundé (Cameroon): Bibliothèque Universitaire Yokohama (Japan): Kanagawa Prefeclural Education Agency. Office of Museum Administration &■ Development Yverdoit (Switzerland): Institut d'Archéologie Yverdonnoise. Prof.R.Kasser Zadar (Croatia): Arheološki muzej. Biblioteka Filozofski fakullel. Knjižnica Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti. Zavod za povijeSne znanosti Narodni muzej Povijesni arhiv Zagreb (Croatia): Arheološki muzej. Biblioteka Arheološki zavod SveučiliŠte. Filozofski fakultet Arhiv I Irvatske u Zagrebu Dr,Zdenko Vinski Društvo matematičara i fizičara Etnografski muzej "Filozofska i straž i vanja". SveučiliŠte. Filozofski fakultet Geografsko društvo Hrvatske Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti. Knjižnica Hrvatski filološki institut. Zavod za hrvatski jezik. Knjiinica Hrvatski povijesni muzej Hrvatsko numizmatično društvo Hrvatsko prirodoslovno društvo Imunološki zavod I nsti tut za geološka i straživanj a. Knj i žnlca Institut za Su Vremenu povijest. Biblioteka Knjižnica Zavoda za slavensku fi lo logij o „ SveučiliŠte. Filozofski fakultet Laboratorij zabiocenologiju (A.Z.Lovrič). Institut Ruder Boškovič Ministarstvo prosvjete i kulture. Zavod za zaštitu spomenika kulture Muzej grada Zagreba Muzejski dokumentacioni centar Muzikološki zavod MuziCke akademije Opča bolnica "Dr.Josip Kajfeš". Znanstveno istraživački odjel. Biblioteka-INDOK Povijcsno društvo Hrvatske, Filozofski fakultet, soba 120/C "Priloži", SveučiliŠte u Zagrebu Institut za filozofiju Savcz društava muzejskih radnika Hrvatske, c/o I Irvatski prirodoslovni muzej Središnjageofizička biblioteka pri Geofi-zičkom zavodu Prirodoslovno-mate-matiikug fakulteta SveučiliJta u Zagrebu Središnji institut za tumore i slične bolesti Staroslavtaski zavod "Svetozar Ritig" SveučiliŠte. Fakultet poljopri vrednih Znanosti . Centralna po Ij opri vred na knj iž-nica Sveučilištc, 1 nstitut za po vijesne znan osti. Odjel za arheologiju SveučiliŠte, Pravni fakultet. Biblioteka Sumarski institut "Jastrebarsko" Zavod za hrvatsko povijesi. Sveučilište. Filozofski fakultet Zavadzaistraži vanje folklora. Sveufiitište. Institut za etnologiju i folklori stiku Zavod za lingvisticka isti aii vanja. (Mag. Dunja Brozovič) Zavod iz. muzikoioSka istraživanja 7,avod za ornitologiju I [AZU fj.\ laegerszeg (H ungarv): Zala Megvei Mdzeumok IgazgakSsaga Zaostrog (Croatia): Franjevački samostan. Dr.dr.fra Andrija Nikič Zaritgoza (Spnii)J: Museo de Zaragoza Zenica* (Bosnia and Herzegowina): Muzcj grada Zenice Zirt (1 lungary): Bakonyi Termeszettudomiinyi Muzeum Zürich (SwitzerIh ml); Eidgenössische Technische Hochschule. Bibliothek, Erwerbung - Tauseh Eidgenössische Technische Hochschule Geobotanisches Institut - Bibliothek. Stiftung Rilbel Natur forsch ende Gesellschaft. Zentral- bihliothek. Tauschabteilung Schweizerisches Landesmuseum, Bibliothek Universität Zürich. Abteilung Ur- und Frühgeschichte des Historischen Seminars * Opozorilo! 7, ustanovami v krajih, ki so označeni z zvezdico (+), je zamenjava publikacij zaenkrat prekinjena, ker Biblioteka S AZU upoSteva priporočila o emhargu (Jugoslavija), oz. ker so ti kraji na vojnem področju (Bosna in Hercegovina). SUMMARY SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN 1993 For our highest scientific and artistic institution the year 1993 was a year of intense activity, The new leadership of the Academy was faced with tasks arising from the new social circumstances in the new state, and no less demanding were the tasks which stem from the developmental continuity of the Academy. Among the former is primarily the preparation of the new Draft Law on the Slovenian Academy of Sciences and Arts. A special Committee and the select leadership invested much effort and time in the preparation of the Draff Law; they consulted the representatives of the state legislative bodies, professional jurists and laws regulating other academies were also taken into consideration, so that at the end the Draft Law had been adopted by the Government of the Republic of Slovenia, The competent ministry - Ministry of Science and Technology - at the end of the year submitted the Draft Law to the appropriate parliamentary committees. The Academy was also active on the international level, autonomously it was establishing scientific contacts with other Academies in Europe and in America. Despite the extremely low funds some visible success was achieved in this area, The next important topic in the electoral year 1993 was the procedure For the election of new members, undertaken by the Academy with full responsibility and brought to a sue cc ssfu 1 co nc I us ion. Anothe r press i ng i ssue was our pub lishing activity-. Due to a considerable lack or funding it was not possible to implement fully the envisaged plan of publications or to pay royalties, even the airears. Adaptation and anti-scismic improvements on buildings were carried out according to the programme, this is particularly visible on the building at Novi trgi, the building of the Presidency at Novi trg 3 was partially renovated (renovation of the meeting hall, construction of the Academicians' Club and a new facade). The dedication of the new leadership and of all sections was visible also externally. First, mention should be made of the Assembly held on March 4, devoted to financial and economic issues, il also adopted Ihe financial statement for the previous year and a draft financial plan for 1993. Elections were held at the Assembly on May 27, when it elected 9 members, 7 corresponding members and 7 non-resident corresponding members. In connection with this matter it is worth noting that one of the proposed candidates withdrew his candidature just before the elections and another candidate was not elected. On June 22, a ceremony was held when new members rcccived their diplomas. Prior to that, on June 18, Felix Unger, President of the European Academy of Sciences and Arts paid a visit to the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Felix linger, who presented the membership diploma of his Academy to the President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, also signed the Agreement on Co-operation between the two Academies and gave the lecture on the subject of European identity. At the end of the year, on December 15, the Slovenian Academy of Sciences and Arts celebrated the 300th Anniversary of the founding of AcademiaOperosontm, its distant predecessor. The solemn event was addressed by the President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts and was attended by the highest representatives of the State, Gove rnment and Church, by many represe ntati ves of the d i p I omat ic corps as wel I as by presidents respectively representatives of the Croatian Academy of Sciences and Arts, of the Macedonian Academy of Sciences and Arts,, of the Swiss Academy of Natural Sciences and of the Academy of Sciences of the Institut de France. Fourteen European Academies of Sciences had sent their felicitations for this jubilee in writing and expressed their best wishes, After the solemn event an exhibition was inaugurated in the Seminary Library of the Faculty of Theology of the book collection of Janez Krstnik PreSeren, the First President of Academia Operosorum, The next day, December 16, this important event of our cultural history was scientifically highlighted at the colloquium, with the participation of nine speakers and a key speaker, four of them being our members. Their findings will be published in extenso in a special book of proceedings. A deeper awareness of belonging to our institution and the aspiration to present scientific findings within its framework have been reflected in the steep increase of the number of lectures, which the Academy has been organising already for some years. In the course of the year six academicians and corresponding members gave lectures, thus contributing their share to the endeavours to establish the Academy as the focus of outstanding scientific and research activity. In 1994 the Slovenian Academy of Sciences and Arts will be faced with a number of foreseen tasks and probably with some less foreseeable or unforeseeable ones too. But there is no doubt that its activity will focus on two issues: the new Law on the Academy and its consequences and Ihe beginning of the procedure for the election of new members in the coming year. France Bernik President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts THE PRESIDENCY President: France Bernik Vice-President: Robert Blinc_ Vice-President: Ciril Zlobec Secretary-General: Matija Drovenik MEMBERS OF THE PRESIDENCY ARE ALSO THE SECRETARIES OF THE SECTIONS SECTION ON Historical and Social Sciences Secretary-. Aleksander Bajt SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary, Jane* Orelnik SECTION THREE Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary-. Lojze Vodovnik SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Ernest Mayer SECTION FIVE Arts Secretary: Uroš Krek SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Lidija AndolSek - ■ Jeras MEMBERS Or THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (ON DECEMBER 31, 1993) SECTION ONE_Historical and Social Sciences Members Bajt, A lek Sander, D. Econom., bom on February 27, 1921. Emeritus Professor of Economics, Law School, University of Ljubljana; Director, Economics Institute of the Law School, Ljubljana. Member sincc April 23, 1987. Home Address: 61 (KM) Ljubljana, PlcterSrikova32, Phone. 312-160 Cevc, Emilijan, Ph. D., born on September 5, 1920. Scientific Adviser at the Franc Si c le 1 n sti lute of A rt H i story, S A S A Research C en t re, Lj ub lj an a, retire d. Mem ber since May 23, 1985. Horns Address; r,IOOO Ljubljana, Zialck 55 a. Phone: 575-904 Kinzgar, Alojzij, LL.D., born on December 30,1902. Emeritus Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Ljubljana, Member since March 23, 1978. Hnme Address: 6 1 noo Ljubljana, PnjSliljCVB 9, Phone: 218-779 Gabrovec, Stane, D. Archaeol, Sc., born on April 18,1920, Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired, Member since May 30, 1991. Ham« Address: 61000 Ijubljana, Hajdrihavn 24, Phone: 263-S05 Gestriii, Ferdo, Ph. D,. bom on October 8, 1916. Emeritus Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Member since April 23, 1987, Home Address. 61000 Ljubljana, GcMrinnva I, Phone: 321-313 Grafenauer, Bogo, Ph. D,, born on March 16, 1916, Emeritus Professor of Slovene History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Member since March 13, 1972. Home Address: 61 OOCi Ljubljana, Mumikova IS, Phone; 211-588. Kyovsky, Rudi, LL.D., born on August 17,1906. Professor of Labour Law, University of Ljubljana, retired. Member since April 24, 198! Home Address: 61000 Ljubljana, Jezerska 4, Phone: 310-426, Majer, Boris, Ph D.,bom March 20, 1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Member since April 24, 1981. Home Address: 61000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino IG f, Phone: 226-440 Mlinar, Zdravko, Ph.D., born on April 24, 1933. Professor of Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, Member since April 23, 1987. Home Address: 61000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone 331-t)32. Plctcrski, Janko, D. Sc., born on February 1,1923. Professor of History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Member since May 27, 1993, Home Address: 6IOOO Ljubljana, Štefanova 13, Phone: 219-162. Pretnar, Stojan,LL. D., born on January 23, 1909. Emeritus Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljublj ana. Member sincc April 24, 1981, Home Address: 61000 Ljubljani Prijateljeva 11 a. Phone 21 8-808, T rste njak, Anton, Ph.D., born on Jen uary 8,1906. Profess or o f Psyc h ology, Theological Faculty, University of Ljubljana, retired. Member since June 6, 1983. Home Address: 61000 Ljubljana, Resljeva 7, Phone: 3 15-740, Vilfan, Sergij, LL.D,,bom on March 23,1919. Emeritus Professor of History of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Member since June 6, 1983, Home Address; 61000 Ijubljaoa, Mirjc 23, Phone 211-802, VratuSa, Anton, Ph.D., bom on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in The World, Faculty ofSociai Sciences, University of Ljubljana, retired. Member since May 23, 1985. Home Address 61000 Ljubljana, Rtmska 14, Phone 210-1811. Corresponding Members Me lik, Vasilij, Ph.D., born on January 17,1921, Professor of Slovene Histoty of XIX. Century, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Corresponding Member since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, Cankarjeva I I, Phone: 122-i44. Rus, Veljko, Ph.D., born on December 8,1929. Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Corresponding Member since May 30, 1991. Home Address: 61000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: 573-589. Non-resident Corresponding Members Beier, FriedriclvKarl, born on April 9,1926. Director of the Max-Planck Institute for Foreign and International Patent Law, Copyright and Competition Law, Munich, Germany. Non-resident corresponding Member since June 6, 1983. Bujas, Zoran, born on December 27, 1910. Professor of Psychology, University of Zagreb, Croatia, retired. Non-resident corresponding Member since May 23, 1985. Djurdjev, Branislav, bom on August 4, 1908. Professor of History of the Turkish Era. Faculty of Arts, University of Sarajevo, Bosnia and Hercegovina, retired. Nonresident corresponding Member since February 7, 1969. Fcil, Arnold, bom on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute for Musicology at the University of Tilbingen, Germany, Non-resident corresponding Member since May 30, 1991. Fischer Kurt von, bom on April 25,1913. Professor of Musicology at the University ofZflrich, Switzerland, retired. Non-resident corresponding Member since March 29, 1979. Flotzinger, Rudolf, bom on September 22,1922. Director of the Institute of Musicology at the Graz University, Austria. Non-resident corresponding Member since May 23, 1985. Fufii, Branko, born on September 8, 1920. Scientific Adviser, Division for Architecture and Town Planning of Croatian Academy of Sciences and Arts, Rijeka, Croatia, retired. Non-resident corresponding Member since May 18, 1989, Kossack, Georg, bom on June 25, 1923. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Munich, Germany, TetiTed, Non-resident corresponding Member since May 30, 1990. Lukii, Radomir, bom on August 31,1914. Professor of Theory of State and Law at the University of Belgrade, Serbia, retired. Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. MQllcr-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925, Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt am Main, Germany, retired. Non-resident corresponding Member since May 27, 1993, Pavifevii, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History at the University of Titograd, Montenegro. Non-resident corresponding Member since March 10, 1977. Perovid, Slobodan, bom on September 10, 1930. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Serbia. Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. Rum pier, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History at the University in KIagenfurt, Austria. Non-resident corresponding Member since May 27, i993, Sirotkovii, Jakov, bom on November 7, 1922. Head of the Institute for Economic Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, Croatia, Non-resident corresponding Member since March 29, 1979. Stefanovii, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musicot-ogy, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Serbia. Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. SupiCid, Ivo, born on July 18, 1928. Director of the Institute for Musicoiogical Research of Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, Croatia, Non-resident corresponding Member since April 24, 1981. SECTION TWO_Philological and Literary Sciences Members Bcrnik, France, Ph.D., born on May 13, 1927, Scientific Adviser at the Institute for Slavic Literature and Literary Sciences, SASA Research Centre, Ljubljana and Pres i dent of the SI ovenian Academy ofSciences and Arts since May 14,1992 M em ber since April 23, 1987 Home Address: 61000 Ljubljana, ¿idovska I, Phone: 221-509. Cop, Bojan, Ph. D., born on May 23, 1923- Emeritus Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Member since March 25, 1976. Home Address: 61000 Ljubljana, Martha Krpana 4 b,. Phone 552-721. Jakopin, Franc, Ph.D., bom on September 29, 1921, Scientific Adviser at the Fran Ramovš Institute of Slovene Language, S AS A Research Centre, Ljubljana, retired. Member since May 18, 1989. Home Address: 61 MO Ljubljana, Vodnikova 4, Phone: 5S3-2£S Kos, Janko, Ph.D., bom March 9, 193 i, Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Member since June 6, 1983. Home Address: 61000 Ljubljana, PleterSnikova 1. Phone: 314-614. Kurct, Niko. Ph.D., Ethnologist, bom on April 24, 1906. Scientific Adviser at the Institute or the Slovene Ethnology, S ASA Research Centre, Ljubljana, retired. Member since May 30, 1991, Home Address: 61000 Ljubljana, Z ami kova 16, Phone: 317-620 Logar, Valentin, Ph.D.. bom on February 11,1916. Emeritus Professor of! ii story and Dialectology of the Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Member since April 24, 1981, Home Address: 61000 Ljubljana, Ilirska 4, Phüne: 321-004 Moravec, Dušan, B. A, (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of Theatre Museum, Ljubljana, retired. Member since April 24, 1981. Home Address 61000 Ljubljana, Zvonatska 9, Phone; 216-792 Orcšnik, Janez, Ph.D., born on December 12,1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Member since May 27, 1993. Home Address- 61000 Ljubljana, J¡mcí.i&va 21, Phone: 225-525, Paternu, Boris, Ph.D., born on June 5, 1926. Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Member since May 23, 19 85. Home Address: 61000 Ljubljana. Vtdemska 5, Phone: 554-626. Stanonik, Janez, Ph.D., bom on January 2, 1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Member since April 23, 1987. Home Address. 61OQO Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: 216-692 Zadravec, Franc, Ph.D., bom on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Member since May 23, 1985. Home Address; 61000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phiine: 218-820. Corresponding Members Gantar, Kajetan, Ph.D., bom on October I i, 1930. Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Correspond i n g Member since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: 1409-060 Ker matiner, Taras, Ph.D., born on April 13, 1930. Philosopher, Freelance Writer, Literary Historian. Corresponding Member since May 30, 1991. Home Address: 66210 Sežana. Avber 8. KraSovec, Jože, ScB.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Re!. D., bom on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Theological Faculty, University of Ljubljana. Corresponding Member since May 30, 1991. Home Address: 61000 I jubljunii, Dolmimjcva I, Phone: 310-785 Pogačnik, Jože, Ph.D.,bom on March 14, 1933. Professor or Slovene Literature, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Corresponding Member since May 27, 1993. Home Address: 62000 Maribor. KoroSka 118, Phone; 062/223-401 Toporišič, Jože, D.Sc., bom on October 11, 1926, Professor of Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. C one spon d ing Member since May 30, 1991. Home Address: 61000 Ljubljana. 5 arhova 18, Phone: 341-197. Non-resident Corresponding Members Flaker, Aleksandar, bom on July 24, 1924. Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, Croatia, retired. Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. F rangeS, Ivo, bom on April 15,1920, Professor of Newer Croatian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, Croatia, retired. Non-residentcorrespond-ing Member since June (5, 1983, Gtesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. ProfessoT of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, Justus Liebig University, Giessen, Germany. Non-Tesident corresponding Member since May 18, 19S9. Gricliut-Radulovtč, Irena, bom on January 19,1922. Scientific Adviser in Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Serbia. Non-resident corresponding Member since June 6, 1983. I vie. Milka, bo in on December II, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Facu I ty of Arts and Sc iences, Un ivers ity of Novi Sad,Vojvodina,S erbia. N on-resident corresponding Member since June 6, 1983. Ivii, Pa vie, bom on December 1,1924. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts and Sciences, University of Belgrade, Serbia. Non-resident corresponding Member since March 29, 1979 Konstantinovid, Zoran born on June 5, 1920. Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, Austria, retired. Non-resident corresponding Member since May 18, 1989. Kravar, Miroslav, bom on April 6, 1914. Professor of Classical Philology and Croatian Language, University of Zadar, Croatia and University of Bonn, Germany, retired. N on-resident corresponding Member since May 23, 1985, Kretacenbacher, Leopold, bom on November 13, 1912, Professor of Ethnography, University of Munich, Germany, retired. Non-resident corresponding Member since May 27, 1993. Lccming, Henry, bom on January 6, 1920. Professor of Comparative and Historical Lexicology of Slavic Languages, University of London, England, retired. Nonresident corresponding Member since May 23, 1985. Lenfek, Rado L., bom on October 3, 1921. Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University in the City of New York. Non-resident corresponding Member since May 30, 1991, Martinovii, Juraj, born on May 24,1936. Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Sarajevo, Bosnia and Hercegovina. Non-resident corresponding Member since May 23, 1985. Rammelmayer, Alfred, bom on December 31, 1909. Professor of Slavic Languages and Literature at the University of Frankfim at Main, Germany, retired. Non-resident corresponding Member since April 24, 1981. Svane, Gunnar Olaf, bom on September 25, 1927. Professor of Slavic languages and literature, University of Arhus, Denmark. Non-resident corresponding Member since May 27, 1993. Tolstoj, Nikita llji£, horn on April 15, 1923. Professor of Old Ecclesiastical Slavic Languages and Slavic Philology at the State University, Moscow, Russia, Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. SECTION THREE Mathematical, Physical and Technical Sciences Members Blinc, Robert, D, Phys. Sc., born on October 31,1933. Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Member since March 25, 1976. Vice-President of S ASA since October 2, 19S0, Home Address: 61000 Ljubljana, Kumanevska 1. Phone: 315-113. Dolar. Davorin, D. Chem. Sc., born on February 1, 1921. Emeritus Professor of Physical Chemisfry, Faculty of Natural Scicnccs and Technology, University of Ljubljana. Member since March 10, 1977. Home Address; 61000 Ljubljana, IgnSka 2, Phone: 210-826 Fajfar, Peter, D, Sc., born on May 27, 1943. Professor of Statics, Faculty of Architecture, Construction and Geodesy, University of Ljubljana. Member since May 27, 1933. Home Address: 61000 Ljubljana, Puliarjeva 6, Phone: 219-352, Giobevnik, Josip,D Math, Sc., born on December 6,1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Member since May 18. 1989. i lome Address: 61Ü0Ú Ljubljana, I tnovska 2, Phone: 212-067 Colií, Ljubo, D. Chem. Sc., born on July 2, 1932. Professor of Anorganic Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Member since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, Na pcfii 4, Phone: 445-349. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Professor of Physics, Faculty of Natura I Sciences and Technology, University of I jubljana, retired. Member since March 25, 1976. Home Address: 61000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: 211019. Gyergyek, Ludvik, D. Techn, Sc., D, h. c., bom on September 2, 1922. Emeritus Professor of Network Systems and Information Theory, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana, Member since April 4, 1987. I lonte Address: 61000 Ljubljana, Pud akacijami 23, Ptione: 272-390 Hadii, DuSan, D. Chem. Sc.t bom on August 26, 1921. Professor of Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Member since March 21, 1974. Home Address; 61000 Ljubljana, Tcsluva 21. i'honc: 225-166. Pektenik, Janez, D Eng., born on June I), 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Member since March 29, 1979, Home Address; 61113 Ljubljana, Rodiieva 3, PJlOitt: 3+«-500. Suklje, Lujo. D. Eng., bom on September 21, 1910. Emeritus Professor of Soil Mechanics and Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. Member since March 20, 1979. Home Address: 6IOOO Ljubljana, Qrcgoriieeva 13, Phone: 223-B8L TiSler, Mi ha, D, Chem. Sc., born on September 18, 1926, Protesor of Organic Chemistry , Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Member since March 10, 1977. Home Address: 61351 Brczovica pri Ljubijam, Pod Gradoin 32, Phone: 653-264 Vidav, Ivan, Ph.D., bom on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Member since December 21,1962. Home Address: 61000 Ljubljana, liirska S, Phone: 321-303. Vodov nik, Loj ze, D. Phy s. Scbom on September6,1933. ProfessorofBiocybernetics, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana. Member since June 6, 1983. Home address: 6123 I Ljubljana, Pot v Ceiclj 16, Phone: 372-213 iekS, BoStjan, D. Phys. Sc., bom on June 26,1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Member since May 30, 1991. Home Address: 61000 Ljubljana. Truharjeva 77, Phone: 329-293 Corresponding Members Kralj, Alojz, D, Sc., bom on March 12, 1937. Professor of Biomedical Technology, Biomechanics and Computer Sciences, Faculty of Electrical Engineering and Computer Sciences, University of! jubljana. Co ires ponding Member since May 27, 1993. Home Address: 61231 Ljubljana-tniuee, Plamnska 26, Phone: 374-825, Stunovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August It, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Corresponding Member since May 30, 1991. Home Address: 6136« Vrhnika, Tiinica 26, Phone: 751-140 Non-resident Corresponding Members BalenovtC, KreSimir, born on May 17, 1914, Professor or Organic Chemistry and Biochemistry, University of Zagreb, retired and Head of Center for Chemistry of Natural Organic Bonds, Academy of Sciences and Arts, Zagreb, Croatia. Non-resident corresponding Member since March 25, 1976, Barton, Derek Harold Richard, born on September 8,19 J B, Distinguished Professor of Chemistry at the Texas A&M University, College Station, Texas, USA. Nobel Prize in Chemistry, 1969, Non-resident corresponding Member since May 23, 1985. Bo rise vif, Nikolaj A., born on September 21, 1923. Professor at the Department of Physics and Mathematics, University of Minsk, Belarussia. Non-res idem corresponding Member since April 24, 1981. Bratos, Savo, born on July 28, 1926. Professor of Theoretical Physics of Liquids, Laboratoire de Physique Théorique des Liquides at the University of Pierre et Marie Currie, Paris, France, Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. Despii, Aleksander, born in 1927. Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Serbia, Non-resident corresponding Member since March 25, 1976. Grdenié, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, Croatia, retired. Non-resident corresponding Member since March 25, 1976, lia h it. Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Barkcley, California, USA, retired, Non-resident corresponding Member since April 24, 1981. Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade, Serbia, Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. Merchant, Eugene Mylon, born on May 6, 1913, Senior Consultant, Institute of Advanced Manufacturing Sciences, inc. An Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio, USA. Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. Mihailovic, Mihailo Lj., bom on January 22, 1924. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Serbia. Nonresident corresponding Member since March 25, 1976. Muller, Karl Alexander, born on April 20, 1927. Professor of So lid-State Physics, University of Zurich, Switzerland. Nobel Prize in Physics, 1987. Non-resident corresponding Member since April 23, 1987, Povh, DuSan, bom i n A ugust 2 0,1932. Sc i e n ti fi c Me mber, M ember of Co I legiu m and Director of the Max-Planck-1 nstitute for Nuclear Phy sics, Heidelberg, Professor at the Heidelberg University, Germany. Non-resident corresponding Member since March 10, 1977. Prelog, Vladimir, bom on July 23, 1906. Head of the Laboratory for Organic Chemistry of the Swiss High Technical School, Zurich, Switzerland, retired. Nobei Prize for Chemistry, 1975, Non-resident corresponding Member since March 29, 1979. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, horn on June 30,1934. Professor of Chemistry, Director & President of the Indian Science Institute, Jawaharlal Nehru Center for Advanced Science Research, Bangalore, India, Non-resident corresponding Member since April 24, 1981. Savic, Pavle, bom on January 10, 1909. Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Serbia, retired. Nonresident corresponding Member since March 13, 1972, Siankowski, Jan, born on January 1, 1934. Professor of Molecular Physics, Institute of Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznanj, Poland. Non-resident corresponding Member since May 27, 1993. Tomovie, Rajko, bom on January 1, 1919. Professor of Electronics and Biomedical Technology, Faculty of Electrical Engineering, University of Belgrade, Serbia. Nonresident corresponding Member since May 18, 1989. W a u gh, John S,, bom on A p ri! 25,1929.1n st i tute Profess or of the Phys ical Chem istry, Massachusetts Institute of Technology, Cambridge, USA, Non-resident corresponding Member since May IS, 1989. SECTION FOUR Natural Sciences Members Bole, Jože, D. Biol. Sc., Zoologist-Malacologist, born 011 June 17, 1929. Scientific Adviser, Jovan Hadži Institute of Biology, S ASA Research Centre, Ljubljana. Member since May 23, 1985. Home Address: 61000 Ljubljana, Jamova 66, Phone 263-33R D raven i k, Matija, D. Tech. Sc., born on February 14,1927. Emeritus Professor of Ore Deposits and Ore and Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Member since April 23, 1987. S AS A Secretary General since May 14, 1992, Home AiWrcis: 61000 Ljubljana, Pohorskega bataljona8, Phone: 343-435, Gams, Ivan, D. Geogr, Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Member since May 23, 1985. Home Address: 61000 Ljubljana, Potionkega bataljona 158, Phone: 341-846, Grafertaucr, Stanko, D. Geol. Sc., born on May 13,1992. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Member since April 24, 1981, Home Address: 64294 Križe, Seniii» R4, Phone: 064/57-VS4 MatjašiC, Janez, D. Sc., Zoologist-Speleobiologist, born on May 14, 1921. Scientific Adviser, Jovan Had2i Instiute of Biology, S AS A Research Centre, Ljubljana, retired. Member since May 18, 1989. Home Address: 61240 Kamnik. §ulna 12, Phone: 831-542- Mayer, Ernest, Ph. D., Botanist-Taxonomist, born on November 10, 1920. Scientific Adviser, Jovan 1 iadži Institute of Biology, S AS A Research Centre, Ljubljana, retired, Member since June 6, 1983- Home Address: i 100(1 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: 214-659, Pleniiar, Mario, D. Geol. Sc,, born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostratigraphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Member since May 30, 1991. Home Address: 64240 Radovljica PreSemova 19, Phone: 064/714-112, Turnšek, Dragica, D. Geol. Sc., Paleontologist, born on August 6, 1932. Scientific Adviser, Ivan Rakovec Institute of Paleontology, S AS A Research Centre, Ljubljana, retired. Member since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, Zelena pot 13. Phone: 331-S34 V riSer, Igor, D. Geogr. Sc., bora on January 13,1930. Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Member since May 27, 1993. flwne Address: 61000 Ljubljana, PreSemova 17, Phone 218-770. Corresponding Members Oogala, Matija, D. Sc., bom on December 11, 1937. Scientific Adviser and Director, Museum ofNatural Sciences, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Corresponding Member since May 30, 1991. ] tome Address: 61.151 Brezuvica, Put nu TiSnlco 6, Phone: 654-444 Maick, Jo2e, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28,1929, Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Corresponding Member since May IS, 1989. Home Address: 61000 Ljubljana, JeranEiicva 12, Phone: 52-5SI Sercelj, Alojz, D. Biol. Sc., Palinologist, born on December 8, 1921. Scientific Adviser, Jovan Hadii Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Corresponding Member since May 18, 1989. Home Address: 61000 Ljubljana, "I (ZaSka 51. Phone: 263-224 Zupanitf, Mitja, D, Sc,, Phytocoenologist, born on December 25, 1931. Scientific Adviser, Jovan Hadzi Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, Corresponding Member since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, TiubarjevS 61, Phone: 1324-166, Non-resident corresponding Members Hcrak, Milan, bom on March 5, 1917. Professor of Paleontology, Faculty ofNatural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, Croatia, retired. Non-resident corresponding Member since May 30, 1991, Hottinger, Lukas Conrad, born on February 25, 1933. Professor of Paleontology, Basel University, Switzerland. Non-resident corresponding Member since May 27, 1993. Kara mala, Stevan, bom on September 26, 1926. Professor of Pedogenesis, Faculty of Mining and Geology, Belgrade, Serbia. Non-resident corresponding Member since May 30, 1991. Lorkovic, Zdravko, born on January 3, 1900. Professor of Biology, Faculty of Medicine, University of Zagreb, Croatia, rctierd. Non-res idem corresponding Member since May 30, 1991. Pecsi, Marion, bom on December 29, 1929. Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute, Budapest, Hungary. Non-resident corresponding Member since May 30, 19B9. Rechinger, Karl Heinz, bom on October 16, 1906, Court Councillor and Director of the Natural Sciences Museum, Vienna, Austria, retired. Non-resident corresponding Member since May 30, 1991. Stev a n o v ii, Pe ta r, b orn on J un e 3,1914. Professor of Geo logy at the Fac u Ity of M i n i ng and Geology, Belgrade, Serbia, retired. Non-resident corresponding Member since March 30, 1975. SECTION FIVE_Arts Members Berntk, Janez, Painter, Graphic Artist, bom on Sep I ember 6, 1933. Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Member since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, kurncnskcga 8, Phone: 311-766 Kreft, Bratko, Writer, Expert of Theatre Art, bom on February 11, 1905. Professor of Modem Russian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Member since December 22, 1961. Home Address: 61000 Ljubljana, T^tarjeva 4, Phone: 311-159. Krek, UroS, Composer, bom on May 21, 1922. Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana, retired. Member since May 23, 1985. Home Address:6424K Lcsce. Na vrtaii 5, Phone: 064/718-091. Men art, Janez. Poet and Translator, bom on September29, 1929. Member since April 23, 1987, Home Address: 61000 Ljubljana. Ptifjanski nasip30. Phone: 313-331 Milielii, France, Painter, bom on April 27, 1907. Professor of Painting and Drawing, Acadcmy of Fine Arts, University of Ljubljana, retired, Member since February 6, 1963, Home AddiR?: 61000 Ljubljana, ASkericva 15. Phone: 221-183 M ¡belič, Milan, Freelance Architect, born on July 20, 1925, Member since April 23, 1987. Home Address: 61O00 Ljubljana, Periteva 22. Phone: 320-5] 5. Minatti, Ivan, Poet and Translator, bom on March 22, 1924. Member since May 30, 1991. Home Address: 61000 Ljubljana, Zvcmarska 7, Phone: 216-735. Ramoi5, Primož, Composer, born on March 20, 1921. Member since June 6, 1983. Home Address: 61000 Ljubljana, Slovenska I, Phone: 221-752. Zlobec, Ciril, Poet, Publicist, Translator. Member of the former Presidency of the Republic of Slovenia, retired, born on July 4, 1925. Member since May J 8, 1989, S AS A Vice-President since May 14, 1992. Home Address: 61000 Ljubljana, ViiSnjakOVa 10, Phone: 312-876. Corresponding Members Kovič, Kajetan, Poet, Writer, Translator, bom on October 21, 1931, Corresponding Member since May 30, 1991. Home Address: 61 TOO Ljubljana. Plcterinikova 13. Phone: 310-589 Lebii, Lojze, Composer, Conductor, bom on August 24, 1934, Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Corresponding Member since May 30, 1991. Home Address. 61000 Ljubljana, Bratov Uiakar 134, Phone: 571-281. TrSar, Drago, Sculptor, born on April 27, 1927. Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Corresponding Member since May 30, 199 L i lome Address: 61000 Ljubljana, Cesia na Roinik 25, Phone: 213-92 S Zaje, Dane, Poet, Playwright, Essayist, bom on October 26, 1929. Corresponding Member since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, Praproti)ikova 5, Phone: 225-407. Non-resident Corresponding Members Ben h art, František, bom on September 10, 1924. Critic and Translator of Slovenian Literature, Prague, Czech Republic. Non-resident corresponding Member since May 23, 1985. Brajdii, Ivan, bom on June 16, 1924. Writer and Translator of Slovenian Literature. Zagreb, Croatia. Non-resident corresponding Member since May 18, 1989. Ci le n Sek, J o hann, born on December 4,1913. Com pose r. Profe ssor at the F ran z L i szt High School for Music, Weimar, Germany, retired. Non-resident corresponding Member since February 7, 1967, llandke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, Playwright and Translator, Salzburg, Austria. Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. HrymyC, Vil, bom on April 7,1925. Writer and Translator. Administrative Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev, Ukraine. Non-resident corresponding Member since May 30, 1990. LipuS, Florjan, born on May 4, 1937. Writer and Primary School Teacher, Carinihia, Austria. Non-resident corresponding Member since May 23, 1985. Matiiii, Janez, born on June 3,1926, Composer and Professor of Analysis of Music a I Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Slovenia, retired. Paris, France. Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. Merku, Pavle, born on July 12, 1927, Slavist, Composer and Violinist, Programme Director Radio "Trieste A", Italy, retired. Non-resident corresponding Member since May 23, 1985. MohoroviCif, Andre, bom on July 12, 1913. Professor of Architecture, Faculty of Architecture, University of Zagreb, Croatia, retired, Non-resident corresponding Member since June 6, 1983. MiiSii, Zoran, bom on February 12, 1909. Painter, Paris, France. Non-resident corresponding Member since Aprii 24, 1981. Pahor, Boris, bom on August 26,1913. Writer, Public ¡stand Professor of Slovene and Italian language, Slovene Secondary School, Trieste, Italy, retired. Non-resident corresponding Member since May 27, 1993, Podrecca. Boris, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart, Germany, Non-resident corresponding Member since April 23, 1987, Kaji£i£, Stanojlo, born on December 16, 1910, Composer, Professor at the Academy of Musi c. Belgrade, Serbia, retired „ Non-res id ent corresponding Member since March 20, 1975. Re bit Li, Alojz, bom on July 21, 1924. Writer, Essayist and Publicist, Professor of Secondary School in Trieste, Italy, retired. Non-resident corresponding Member since May 27, 1993. Spical, Lojze Luigi, born on June 15, 1907, Freelance Painter and Graphic Artist, Trieste, Italy. Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. SECTION SIX_Medical Sciences Members AndolSek-Jerns, Lidija, D Med. Sc., born on July 30,1929. Pro lessor ofGynaeco logy and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Member since May 27, 1993. t InmL' Address 6 I (XIC1 ijuhljana, Qoce Dclieva 64, Phi>nc: 455-632 Batis,Janez.D. Vet, Sc., born on March 15,1919. Emeritus Professor of Microbiology and Parasitology, Veterinary Faculty, University of Ljubljana. Member since June 6, 1983, Home Address 61000 Ljubljana. Slovenska 55, Phone: 326-526. Brzin, Miroslav, [>. Biochem. Sc., bom on April 13,1923. Professor of Bioch em istry. Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Member since March 29, 1979. Home Address: 61000 Ljubljana, Hreseuiikova 1, Pliotie: 344-502, Doleuc, Vinko V., D. Med. Sc„ born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine. University of Ljubljana, Member since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, l3ratov Uiakar 60, Phone: 329-494 Fettich, Janez, D. Med. Sc., born on October 9,1921. Professo r o f'De rmato venerol ogy, Pacuity of Medicine, University of Ljubljana, retired. Member since March 29,1979. Home Address 61000 Ljubljana, Vcsetova 19. Phiirc: 225-309 KambiC, Vinko, D. Med. Sc., born on April 7, 1920. Emeritus Professor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Mem beT since May 18, 1989. I tome Address 6IOOO Ljubljana, LevCeva 6, Phone: 2l?-i(6ii Mi l£inski, Le v, D. Med. Sc., born on June 23, 1916. Emcr itus Pro lessor of Psych i atry, Faculty of Medicine, University of Ljubljana Member since June 6, 1983. Home Address: 61000 Ljubljana, Beethovnova 12, Phone 210-839 Novak, Franc, D. Med. Sc., born on June 2, 1908. Emeritus Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Member since February 5, 1970. Home Address: 61000 Ljubljana, Valvasorjeva 7, Phone: 214-523. ¿upanfiiC, Andrej Q., D. Med. Sc., bom on January 27, 1916. Emeritus Professor of Pathol ogical Phys i o I ogy, Facu Ity o fMed icine, Un i vers ity of Lj ublj ana. M e mber s i nee February 5, 1970. Home Address: 61000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, Phone: 216-974 Corresponding Members Ferluga, DuSan, D, Med. Sc., bom on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Corresponding Member since May 27, 1993, Ilome Address: 61000 Ljubljana, V Murgtah 111, Phone: 332 l>41 Trontelj, Joic, D Med. Sc., born on June 1,1939. Professor of NeuroSogy, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Corresponding Memher since May 30, 1991, Nome Address: 61355 Ljubljana. Polhov Gradec 99, Phone: 645-tX)9 INon-resident Corresponding Members Camo, Edhem, bom on December 30, 1909. Professor of Zoohygiene, Veterinary Faculty, Sarajevo, Bosnia and Hercegovina, retired. Non-resident corresponding Member since March 31, 1972. Dimilrijevk, Milan, born on January 27, 1931. Vivian L. Smith Professor of Nurophysiology, Head of the Division of Restorative Neurology and Human Neurobiology, Baylor College of Medicine, Houston, Texas, USA. Non-resident corresponding Member since April 24, 1981. Lajtlia, Abel, bom on September 29, 1922, Research Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Ncurochemistry, the New York State (N.S Kline) Institute for Psychiatric Research, Orangeburg, N.Y., USA, Nonresident corresponding Member since May 18, 1989. Milif Emili, Joseph, born on May 27.1931, Professor of Physiology, Department of Physiology, Professor of Experimental Medicine and Director of the Meak ins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P.Q., Canada. Non-resident corresponding Member since June 6, 1983, Negovski, Vladimir A., bom on March 19, 1909, Director of Institute for General Reanimatology, Academy of Medical Sciences, retired, Moscow, Russia. Nonresident corresponding Member since June 6, 1983. Prokop, Otto, bom on September29,1921. Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin, Director of the Institute of Forensic Medicine, Halle and the Institute of Forensic Medicine, Leipzig, Germany, retired. Non-resident corresponding Member since April 23, 1987. Safar, Peter, bom on April 12, 1924. Professor of Reanimatology and Director of the International Resuscitation Research Center, University of Pittsburgh, PA, USA, Nonresident corresponding Member since June 6, 1983, Szentagothal, Janos, born on October 31, 1912. Professor of Anatomy, Institute of Anatomy, University of Budapest, retired. Research Professor of Neurobiology Research Group, Budapest, Hungary, Non-resident corresponding Member since April 24, 1981, Volkov, Mstislav VasiljeviC, bom on 1923. Director at the Central Institute of Traumatology and Orthopedics N.N. Priorov, Moscow, Russia, Non-resident corresponding Member since February 7, 1968. LIBRARY The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management. Publications and duplicate stock exchange established with 1496 institutions throughout the world re present th e mos t sign i fi cant an d ac ti ve sphere o f the L i brary's act i v i ties, In 1993, the Library collection was increased for 7291 units, 4725 on the basis of exchange, II33 donations, 919 purchases and 514 obligatory editions. At the end of the year, the Library collections comprised 407980 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC)). The computer-aided data base of foreign monograph publications holds a total of 12948 entries. There is also a data base of periodicals received by the SASA Library containing 2970 items: 183 titles of Slovene and 2387 titles of foreign periodical publications. Jn I991, the Library' took part in shared cataloguing system, now caI led COBISS_ We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute of information sciences of the University of Maribor. In 1993, our local data base as a part of shared cataloguing system was established for 3307 entries, precisely for 2464 entries of monograph publications, 506 entries ofseri a I publications, and 337 entri es of arti c I es. At the end of the year, our local data bas e ho I ds a tota I o f7849 entrie s, precisely for 5237 entries of monograph publications, 2226 entries of serial publications, and 386 entries of articles. The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 18559 works to 2841 readers, and has recorded 6072 visits. The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to. was revised in 1993 too. It comprises 1496 addressees for regular exchange (1418 from abroad and 78 from Slovenia), 61 for reviews, 142 addressees receiving publications as gifts and 85 addressees receiving publications as compulsory copies, At the end of the year, its staff consisted of 20 employees, 16 of them enlisted as the professionals. In 1993 too, the working conditions in the Library were quite harsh. For six months at least, it operated in impossible conditions, because the building in which the Library and its storage space arc housed was being renovated. ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI UPRAVNI ODBOR DIREKTOR KOLEGIJ -1- TAJNIŠTVO NAMIZNO ZALOŽNIŠTVO RAČUNALNIŠKI KABINET STROKOVNI SVET AVDIO VIZUALNI LABORATORIJ FOTOLABORATORIJ ZNANSTVENI SVET ZNANSTVENI SVET INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO ZNANSTVENI SVET ZNANSTVENI SVET INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO FILOZOFSKI INŠTITUT ZNANSTVENI SVET ZNANSTVENI SVET ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA ZNANSTVENI SVET ZNANSTVENI SVET UMETNOSTNO-ZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA S TELETA INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA ZNANSTVENI SVET - ZNANSTVENI SVET MUZIKOLOŠKI INŠTITUT PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA ZNANSTVEN! SVET ■----- ZNANSTVENI SVET INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽUA ZNANSTVENI SVET INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE I. ORGANIZACIJA UPRAVNI ODBOR ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU Predsednik: delegat SAZU akademik prof. dr. Ferdo Gestrin. Namestnik: delegat ZRC SAZU dr. Rado Riha. Delegati SAZU: akademika prof. dr. Janez Batis in prof, dr. Mario PI en ič ar, dopisni Član SAZU prof, dr, Janez OreSnik, Delegata Ministrstva za znanost in tehnologijo. dr, Mitja GuStin in Zvonka Pere, Delegat Ministrstva za kulturo: prof. dr. Kajetan Gantar, Predstavniki nosilcev raziskovalnih projektov v ZRC SAZU: dr, Metka Cutiberg, dr. Darko Dolinar,, dr. Darja Mihelič, dr. Andrej Pleterski, dr. Rado Riha. Predstavnik drugih delavcev ZRC SAZU: Primož Pavlin. DIREKTOR: dr. Oto Luthar. Glavni pomočnik direktorja: Marko Žvanut {do 31.7.). Pomočnik direktorja-, dr. Andrej Pleterski KOLEGU Direktor dr. Oto Luthar, pomočnika direktorja dr. Andrej Pleterski in Marko Žvanut (do 31.7.); upravniki inštitutov: dr. Varja Cvetko Orešnik in pomočnica Milena HajnSek H o lz, dr, Darko Dolinar, dr. Katica Drobne, dr. Janez Dular, mag. Stane Granda, dr, Andrej Kranjc, dr, Ivan Klemeni i Milan Natek, dr. Damjan Prelovšck, dr. Rado Riha, mag. Andrej Seliškar, Julijan Strajnar, dr, Janja Žitnik in vodja Avd i o vizualnega laboratorija Naško Kj ižnar. Disciplinska komisija: dr. Božo Drovenik (predsednik), dr. Metka Furlan, dr. Špela Goričan, dr. Dušan Kos, Zvonka Praznik. Komisija za predloge odlikovanj. Polona Kostanjevec, Vlasta Pacheiner-Klander, Ivan Turk (predsednik), dr. Mitja Zupančič. Tiskovna komisija: dr. Dragan Božič, dr. Darko Dolinar (predsednik), Jože Munda(do 31.8.), Majda Stanovmk-Blinc. Komisija za prostorski razvoj: dr. Darko Dolinar, dr, Janez Dular, mag. Stane Granda (predsednik). TAJNIŠTVO Glavni pomočnik direktorja. Marko Žvanut (do 3 1. 7 ), Samostojna referentka za kadrovske zadeve: Romana Zaje. Samostojna referentka za gradbene zadeve: Karolina Renec (do 31. 12.). Samostojna referentka za namizno založništvo-. Milojka Žali k Huzjan, Samostojni referent za sistemski inženiring: Silvester K ink. Referentka za strokovno-tehnično in organizacijsko koordinacijo: Alenka Koren (od ne.). Tajnica: Bože na Gabrijelčič. Pooblaščeni delavec za varstvo pri delu: Peter Tonkli. Računovodska in nekatera splošna opravila za potrebe ZRC S AZU opravljajo delavci delovne skupnosti SAZU. L INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Znanstveni svet: akademiki prof. dr, Janez Balis, prof, dr, France Bezlaj (do 27. 4.), dr. Franc Jakopin, prof. dr, Valentin Logar (predsednik) in prof. dr. Janez Orcšnik, izr. prof. dr. Alenka Šivic Dular, izr. prof. dr. Ada Vidov i č Muha, višja znanstvena sodelavka dr. Metka Furlan, strokovna svetnica Milena Hajnšek Holz, raziskovalna svetnica dr. Majda Mcrše. Upravnica: znanstvena svetnica prof. dr, Varja Cvetko Orešnik. Pomočnica upravnice, strokovna svetnica Milena flajnšek Holz. Samostojna strokovna delavka-. Ivana Hafner, a) Leksikološka sekcija Vodja: strokovna svetnica Milena Hajnšek Holz, Višji raziskovalni sodelavec: Vladimir Nartnik (delno angažiran). Raziskovalni sodelavec: mag. Peter Weiss. Raziskovalna asistentka. Andreja Žele, Strokovni svetniki: Marjeta Humar, Janez Keber, Borislava Košmrlj Levačič, Jakob M Uli er, Ivanka Šircelj Žnidaršič, Višji strokovni sodelavci: Martin Ah! in, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Marija Jež Grgič, Polona Kostanj evec, Branka Lazar, Zvonita Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnovic. Samostojni tehnični delavki: Ana Anžel, Alenka Koren (od 1, 6. do 30. 9.). Višji tehnični delavki: Karmen Nemec, Lučka Uršič. Zunanji sodelavci: člani Komisije za izdelavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa: dr. Janez Dular, akademik dr Franc Jakopin, pTof. Janko Moder, dop. član SAZU prof. dr. Jože Toporišič (predsednik); izr. prof, dr, Ada Vidov i £ Muha, strokovnjak za računalniško programiranje mag. Primož Jakopin, b) Ltimološko-nnomastična sekcija Znanstvena sodelavca: dr. Metka Furlan, dT, Marko Snoj. Samostojna tehnična delavka: Alenka Koren (do 31. 5.). Zunanji sodelavec: akademik prof. dr. France Bezlaj (do 27. 4.). e) Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Vodja strokovni svetnik France Novak. Znanstvena sodelavka: dr, Francka Piemk, Raziskovalna svetnica: dr, Majda MerSc. Raziskovalna sodelavka: mag. Jožica Narat Šreki. Raziskovalna asistentka: Andreja Legan Ravnikar. Samostojna tehnična delavka: Ida Mlakar. Zunanji sodelavci: člani Komisije za historične slovarje: akademik prof, dr. France Bezlaj (do 27. 4,), prof, dr. Vilko Novak, akademik prof. dr. Janez Grešnik, prof. dr. Breda Pogorelec, izr. prof. dr. Alenka Šivic Dular, č) Dialektološka sekcija Raziskovalna svetnica: mag. Frančiška Benedik, Višja raziskovalna sodelavca: mag. Sonja Horvat, Vladimir Narlnik (delno angažiran). Raziskovalni sodelavki: mag. Vera Smole, mag. Jožica Škofic. Zunanji sodelavec: akademik prof. dr, Valentin Logar, d) Sekcija za terminološke slovarje Terminološka komisija: akademik prof. dr. Janez Bati s* (predsednik); strokovna svetnica Zvonka Leder Man čini (pomočnica predsednika); akademik prof. dr. Dragotin Cvetko* (vodja umetnostne podkomisije, do 2, 9,); prof. dr Andrej Paul in* (vodja tehniške podkomisije); prof. dr. Ivanka Brglez* (vodja veterinarske podkomisije); dr. Ciril Kržišnik* (vodja pravne podkomisije); prof, dr, Bogomil Vargazon* (vodja medicinske podkomisije); prof. dr. Raj ko Pavlovec* (vodj a n ara vos I ovne podkomisije); prof, dr, Branko Berčič* (vodja b i b! i otekarske podkom i s ij e). Strokovna svetnica: Cvetana Tavzes, Strokovni sodelavec: Silvo Torkar. Višja tehnična delavka: Marija Djurovič. Z. INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO_ Znanstveni svet: Tedni član S AZU dr. Stane Gabrovec, znanstveni svetnik dr. France Leben, prof. dr, Franc Osole ter višja znanstvena sodelavca dr. Andrej Pleterski in dr. Slavko Ciglencčki. Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr, Janez Dular, Znanstveni svetnik: dr. France Leben, Višji znanstveni sodelavec: dr. Slavko Ciglenečki in dr. mag. Andrej Pleterski. Znanstvena sodelavca: dr. Dragan Božič in dr. Marjeta Šašel-Kos, Raziskovalna sodelavka: mag. Jana Horvat, Višji strokovni sodelavec: Ivan Turk. Strokovni sodelavci: Janez Dirjec, Andreja Dolcnc-Vičič in Sneža Tecco-Hvala, Samostojni strokovni delavki: Mateja Belak in Zvezda Modrijan, Strokovni asistent: Primož Pavlin. Višja strokovna delavka: Dragica Knific-Lunder. * Zunanji sodelavec Tajnica: Breda Pavčič-Justin. Tehnična delavka: Tam ara Korošec Zunanji sodelavec: dr. inž. Mitja Brodar. 3. ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA_ Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Bogo Grafenauer (predsednik), prof. dr. FerdoGestrin in prof. dr. Sergij ViSfan, znanstvena svetnika dr. Branko Marušič in dr. Božo Otorepec, višji znanstveni sodelavki dr. Eva Holz in dr. Darja Miheljč, Upravnik: raziskovalni svetnik mag. Stane Granda. Znanstvena svetnika: dr, Branko M arušič in dr. Božo Otorepec, Višji znanstveni sodelavki: dr. Eva Holz in dr. Darja Mihelič. Znanstveni sodelavec: dr. Vjncenc Rajšp, Raziskovalna sodelavca: Dušan Kos, Janez Šumrada. Raziskovalna asistentka: Petra SvoljSak. Tajnica: Cvetka Vode (dela tudi za Muzi ko loški in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Ste leta). Zunanji sodelavci akademiki prof. dr. Bogo Grafenauer, prof. dr. Ferdo Gestrin, prof. dr. Sergij Vilfan. 4. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA S TELETA Znanstveni svet: akademik, znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc (predsednik), prof. dr. Spe I ca Čopič, akademik prof. dr. Stane Gabrovec, prof, dr, Božo Otorepec, višj i strokovni sodelavec mag. BlažResman, prof. dr. Sergej Vrišcr, dr. Marijan Zadnikar. Upravnik: znanstveni svetnik dr, Damjan Prelovšek, Znanstveni svetnik: dr. Damjan Prelovšek. Raziskovalna sodelavka: dr. Ana Lavrič. Strokovna svetnica: Vida Stanovnik. Višji strokovni sodelavec: mag. Blaž Resman, Tajnica: Cvetka Vode (dela tudi za Zgodovinski inštitut Milka Kosa in Muzikološki inštitut). 5. MUZIKOLOŠKI INŠTITUT_ Znanstveni svet: akademika prof. dr. Dragotin Cvetko (predsednik do smrti 2. 9.) in Primož Ramovš, prof. dr. Andrej Rijavec, prof. dr, Jože Sivec in višji znanstveni sodelavec dr, Jurij Snoj. Upravnik: znanstveni svetnik dr. ivan Klemenčič. Znanstveni svetnik: dT. Ivan Klemenčič. Višji znanstveni sodelavec: dr. Jurij Snoj. Raziskovalni sodelavec: mag. Tomaž Fagancl. Raziskovalna asistenta: Metoda Kokolc in Alefi Nagode. Tajnica; Cvetka Vode (dela tudi za Zgodovinski inštitut Milka Kosa in Umetn ostri ozgodo vinski inštitut Franceta Ste leta). Zunanji sodelavci: znanstveni svetnik dr. Danilo Pokom, prof. dr. Jože Sivec in dr. Edo Škulj. 6. 1NŽTITUT ZA SLOVENSKO LITER ATLRO iN LITERARNE VEDE Znanstveni svet: akademiki prof dr. Janko Kos (predsednik), prof. dr. France Bernik, Dušan Moravec in prof. dr, Boris Paternu, strokovna svetnika Jože Munda in Majda Stanovnik-Bline. Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr, Darko Dolinar. Višja strokovna sodelavka: Sonja Stergaršek, Tajnica: Alenka Maček. a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino Znanstveni svetnik: prof. dr. France Bernik. Višji znanstveni sodelavec: dr. Marjan Dolgan, Strokovni svetnik: Jože Fagancl. b) Sekcija za literarno teorijo Strokovni svetnici: VI as ta Pacheiner-KIander, Majda Stanovnik-BIinc. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Jola Škulj. c) Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo Strokovna svetnika: Jože Munda (do 31. 8.), Nada Gspan-Praželj. Znanstvena sodelavka: dr. Metka Bttgel-Dodič. Raziskovalni sodelavec: mag, Tomaž Erzar(od 1.3,), 7. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Niko Kuret (predsednik), prof, dr Bogo Grafenauer in prof. dr, Sergij Vilfan, znanstven a svetnika prof. dr. Angelos BaŠ in dr. Zmaga Kumcr (namestnica predsednika), raziskovalna svetnica mag. Helena Ložar-Podlogar in raziskovalni sodelavec mag, Igor Cvetko. Upravnik: strokovni svetnik Julijan StTajnar, Od 1.9. dalje vršilec dolžnosti dr. Tone Cevc. Znanstveni svetnik, dr. Tone Cevc, Raziskovalni svetnici: mag. Helena Ložar-Podlogar in mag. Mojca Ravnik. Višji raziskovalni sodelavci: mag. Jurij Fikfak, mag. Marija Stanonik, mag. Marko Terseglav, Raziskovalni sodelavci: mag. Igor Cvetko, mag. MaTjetka Golež, dr. Monika Kropcj, mag. Robert Vrčon, Strokovni svetnik: Mirko Ramovš. Višja strokovna sodelavka; Sinja Zemljič-Golob. Tonski inženir: Drago Kunej, Samostojna tehnična delavka: Marta Koren. Tajnica Tatjana Nartnik. Zunanji sodelavci: akademik prof. dr. Niko Kuret, prof, dr. Angelos Baš, dr. Zmaga Kumer in dr. Milko MatiČetov, S. INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO_ Znanstveni s\'et: akademiki prof. dr, Franc Zadravec (predsednik), prof. dr. Ferdo Gestrin. prof. dr. Franc Jakopin, prof. dr, Zdravko Mlinar in prof, dr, Janez Stan on ik, dr, Marjan Drnovšek, dr. Rado Genorio, dr. Mirko J mak in dr. Andrej Vovko, Upravnica; raziskovalna sodelavka dr. Janja Žitnik. Višji raziskovalni sodelavec: dr. Andrej Vovko. Strokovni svetnik; dr, Marjan Drnovšek. Raziskovalna sodelavka: mag. Breda Čebulj-Sajko Raziskovalna asistentka: Marina LukŠič-Hacin. Tajnica: Špel a Marinšek, 9. FILOZOFSKI INŠTITUT_ Znanstveni svet: akademik prof, dr. Stojan Pretnar (predsednik; od 1. 3.), dr. Darko Štrajn (od 1.3.), prof dr, Andrej Ule (od I . 3.), dr. Slavoj Žižek (od 1. 3.), višji znanstveni sodelavec dr. Aleš Erjavec (od 1.3.), znanstveni sodelavec dr. Oto Luth ar (od i, 3.), zn anst ven a sode la vka dr, J e I tea Šum i £-R i ha (od 1, 3.). Upravnik: znanstveni sodelavec dr. Rado Riha, Višja znanstvena sodelavca: dr, A le 5 Erjavec, dr. Tomaž Mastnak, Znanstvena sodelavca: dr. Oto Luthar in dr. Jeltca Šumič-Riha. Raziskovalni sodelavci: Vojislav Likar, mag, Marina Gržinič-Mauhler (od 1. 3,) mag. Alenka Zupančič (od 1, 3,). Strokovna svetnica: dr. Ned a Pagon. Raziskovalna asistenta; Gorazd Korošce, Peter Klepec-Kršič (od 1.4,), Tajnica, Zvezdana Bizjak-Pitamic, 10, GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MEL1KA_ Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Ivan Gams (predsednik), prof: dr. Emest Mayer, prof. dr, Igor VriSer; prof, dr, Darko Radinja in znanstveni svetniki S AZU dr. Peter Habič, dr. Drago Meze, dr. Avguštin Lah in dr. Milan Šifrer ter znanstveni sodelavec S AZU dr, Drago Perko (od 12, 5,). Upravnik: strokovni svetnik Milan Natek. Znanstveni svetnik: dr. Milan Šifrer, Znanstveni sodelavec: dr. Drago Perko (od 1. 11.), Višja raziskovalna sodelavca: mag. Karel Natek, mag. Milan Oro?,en Adamič (tudi vodja Kartografskega oddelka). Raziskovalni sodelavci: mag. Matej Gabrovec (do 30.6.), dr. Drago Perko (do 31. 10.) in mag. Maja Topole, Samostojna široko vna delavca: Marija G oren Sek in Miha PavSek (od 3. j. Samostojni tehnični delavki: Metka Ferjan, Maruša Rupert, Zunanji sodelavci: akademika prof. dr. Ivan Gams in prof. dr, Igor Vriäerterdr, Drago Meze. 11. 1NŽTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA_ Znanstveni svet: akademiki dr. Jože Bole (predsednik), prof. dr. Mafija Drovenik, prof. dT. Ivan Gams, prof. dr. Mario P len ii ar, izred. prof. dr. Jože Čar, znanstveni sodelavec dr. Tadej Slabe in raziskovalna svetnica mag, Janja KogovSek. Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr. Andrej Kranjc. Pomočnik upravnika: raziskovalna svetnica mag. Janja Kogovšek. Znanstveni svetnik: dr. Peter Flabič (do 5, 3.), Znanstveni sodelavec: dr, Tadej Slabe (od 1.4,). Raziskovalni sodelavci: mag. Martin Knez (od 1. 7.), mag. Andrej Mihevc, mag. Stanka Šebeia, mag. Nadja Zupan Hajna. Raziskovalna asistenta: mag. Martin Knez (do 30, 6,), Metka Petrič. Zunanji sodelavec: dr. Trevor R, Shaw (Združeno kraljestvo). Samostojni strokovni delavci: Maja Kranj c, Suzana Sveti ičič (od 1, 1,), Bojan Otoničar (od 1.4.). Tajnica: Stanka Tomšič, Sonja Franetič (nadomeščanje). Samostojna tehnična delavca: Leon Drame, Jurij Hajna, Višja tehnična delavca: Fran jo Drole, Mateja Zadel. Snažilka: Slavuljka Sušak 12. PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RA KO VC A_ Znanstveni svet: akademiki dr. Jui.e Bole, dr, Janez MatjaSič, dr. Mario Plen i Car (predsednik) in dr, Dragica T um Sek; raziskovalni svetnik mag. Franc Cimerman, Upravnica: znanstvena svetnica dr, Katica Drobne, Raziskovalni svetnik: mag. Franc Cimerman. Raziskovalna sodelavka: dr. Špela Goričan. Raziskovalna asistenta: Irena Debeljak, Adi ijan Košir, Strokovni delavec: Iztok Saj ko. Višja tehnična delavka: Kala Cvetko-Barič. 13. BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽJJA_ Znanstveni svet: akademika prof, dT, Ernest Mayer (predsednik) in dr, Jože Bole, dopisni Član S AZU dr. Alojzij Šercelj, dopisni Član SAZU dr. Mitja Zupančič, prof. dr. Kazimir Ta rman, znanstveni svetnik dr, Ivo Puncer. Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag, Andrej Sel iS k ar (do 30, 11,), znanstveni svetnik dr. Narcis Mräic od 1. 12,). Znanstveni svetniki: dr. Marko Accetto, dr. Jože Bole, dr. Božidar Drovenik, dr. Lojze Marinček, dr. Narcis MrSič, dr. lvka Marija Munda, dr. Ivo Puncer, dr. Mitja Zupančič. Višja znanstvena sodelavka: dr. Darinka Trpin. Znanstvena sodelavka: dr. Metka Culiberg, Raziskovalni sodelavci: mag. Andraž Čarni, mag. Igor Dakskobler, mag. Raj ko Slapnik, mag, Branko VreS. Raziskovalna asistenta: Nikolaj Pečenko, mag, Staša Tome. Strokovni svetnik: Vinko Žagar. Strokovni sodelavec: Marij Čuček (do 1. 12.). Strokovna delavka: Olga Dežman-Jokič. Samostojna tehnična delavca: Inge Kalart (do 31, 7,), Peter Tonkli. Zunanji sodelavci; mag. Mitja Kal i gar ič, akademik dr. Ernest Mayer, dopisni Član SAZU dr. Alojzij Šercelj, dr. Jan Camelutti (od 1.4). 14. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE_ InStitut nima redno zaposlenih sodelavcev. Vodi ga akademik dr, Andrej O. Župančič. AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ_ Svet: akademik dr. Andrej O. Župančič (predsednik), pro i, Darko Bratina, dr. Franc Merkač, višji znanstveni sodelavec dr. Andrej Pleterski, strokovni svetnik Mirko Ramovš. Vodja; strokovni svetnik NaSko Križnar. Samostojni tehnični delavec: Aleksander Kuharič. Višja tehnična delavca: Igor Lapajne, Marko Zaplati I, II. POROČILO O DELU V LETU 1993 UPRAVA_ V letu 1992 začeta reorganizacija finančnega poslovanja in nanjo vezane kadrovske spremembe so bile letos v glavnem zaključene. Bivšega glavnega pomočnika direktorja Marka Žvanuta je zamenjal mag, Slavko Hozjan kot upravni direktor ZRC SAZU (pogodbeno). Upravni odbor je v nespremenjeni sestavi nadaljeval svoje delo (4 seje), podobno tudi kolegij upravnikov (11 sej), kjer pa je zaradi objektivnih razlogov (bolezen, Studijski dopusti) prišlo do nekaterih nadomeščanj (dr. I one Cevc namesto Julijana Strajnarja; dr. Narcis Mršič namesto mag. Andreja SeliSkarja). Zakonski status ZRC SAZU tudi v letu 1993 še ni bil reSen, ker je bil Zakon o SAZU, v katerem je to vprašanje opredeljeno, dan v pari ametarno razpravo šele v začetku leta 1994. Večji korak je bil storjen na področju nabave opreme. S pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologijo smo uspeli izpopolniti Avdiovizualni laboratorij, s pomočjo sorodnega avstrijskega ministrstva fonolaboratorij Instituta za slovensko narodopisje (Glasbena sekcija), z lastnimi sredstvi (amortizacija) pa smo izpopolnili računalniško opremo. Naš največji uspeh pa so napredovanja naših kolegic in kolegov, saj je v tem letu 13 raziskovalk in raziskovalcev uspešno zagovarjalo doktorske, štirje pa magistrske naloge. Pregled finančnega poslovanja ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1993 v tisočih SIT CELOTNI PRIHODEK 416. 284 POSLOVNI PRIHODKI IN AMORTIZACIJA 416. 075 USTVARJENI DOHODEK IN DOBIČEK 230, 699 RAZPOREDITEV DOHODKA - za bruto osebne dohodke 230. 490 - za poslovni sklad 206 - za davek od dobička 3 SKUPAJ 230, 699 NACKADE, Q1>MKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA M, Orožen Adamič je postal član European Society for Soil Conservation, ki ima sedež v TRIERU (ZR Nemčija). IVI i le ti a H a j n še k H olz je preje la od 1 i ko van j e častn i znak s vo bode R epu b I ik e S lo ven i j e zadelo pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Slovesna podelitev je bila 15, 10, v Celju. Jakob Miiller je bi 1 odlikovan s častnim znakom svobode Republ ike Sloven ije za delo pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, vendar odlikovanja nt sprejel. TISKOVNA DEJAVNOST IN GLAVNE OBJAVE Lingvist i ka M, Furlan: Odzadnji slovar zemljepisnih imen po Atlasu Slovenije. DZS. Arheologija Arheološki vestnik 44! 1993. SAZU. Zgodovina F. Gestrin. Svet pod Krimom ZRC SAZU in Studia humanitatis. Muzi ko logi j a Muzikološke razprave. Marij Kogoj: 1892-1992. Zbornik referatov s kolokvija ob stoletnici skladateljevega rojstva, Literarne vode Dela 39. Brižinski spomeniki Znanstvenokrilična izdaja. Slovenska knjiga. Aio numenta art is m usieae SloveniaeXXiH. Janez Krstnih Dolar: Psalmi. Tran skri biral in revidira! Tomaž Eaganel. Literarni leksikon. Študije. 39, DZS Literarni leksikon. Študije. 40, DZS. Etnologija Traditiones 22! 1993. SAZU Gradivo za narodopisje Slovencev. J, Niko Kuret: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Izseljenstvo Dve domovini - Two Hamelands 4/5. Filozofija Filozofski vestnik 14/ 1993 SAZU. Geografija Geografski zbornik 32/J992. SAZU. 2nd Slove ne-Hungarian Geographical Conférence. Programme and abstracts of papers, Ljubljana, I. - 3. april. Krasoslovje Reports 1. SUT, S. JnStitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Acta carsohgica 21!1992. SAZU. Acta carsologica 22/1993. SAZU, Paleontologija in biologija Razprave IV. razreda SAZU 34/1993. SAZU. Dela 33. Pa leonto loški inštitut Ivana Rakovca 3. ZNANSTVENA POSVETOVANJA IN SEMINARJI Inštitut za slovensko narodopisje (dr. Tone Ceve) je z avstrijsko ustanovo Freilichtmuseum Maria Saal organiziral posvetovanje o muzejih na prostem in raziskovanju ljudske arhitekture na gradu Krastowitz pri Celovcu (24, 5-25. 5,). Mag, Jurij Fikfakjezdr Gerhardom J ari tzem (Institut furRcaiienkundcdes M i tte I a Iters u nd der fruehcn N euzeit, Kre ms, A vstrija) orga n i z.i ral v Lj ub Ijani kon feTenc o zdru ženj a Association for History and Computing: Digital Image Processing in History (24. 6. -26.6. in 28. 8. -30. 8.). Konference seje udeležilo 30 raziskovalcev iz slovenskih in tujih raziskovalnih ustanov (Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Italija, Francija, Madžarska). Izšel je tudi zbornik prispevkov. Geografski inštitut Antona Melika je pripravil v Ljubljani od 1. do 3, 4. drugo slovensko-m adiar sko geogra fsko ko n Terene o. U dele ži I o se j e j e 7 madžarsk i h i n okrog 25 slovenskih geografov, ki so z referati sodelovali v treh tematskih sklopih: a) Aplikacija geografskih informacijskih sistemov v geografiji, b) Narodnostno mešana obmejna območja v Pre kmurj u i n P orab j u i n c) Ap I ik at i vna ge oekologi j a.Nauvodnem plenarnem zasedanju je z nagovorom sodeloval tudi podpredsednik vlade in zunanji minister Republike Slovenije L, Peterle, V okviru konference sta bili po ¡dnevna strokovna ekskurzija na Gorenjsko (vodstvo M. Šifrer in M. Orožen Adamič) in celodnevna v Prekmurje in Porabje (vodstvo L, Olas). Inštitut za raziskovanje krasa je organiziral 1. mednarodno krasoslovno šolo Classical Karst v Lipici, (20. -23. 9.); mednarodni simpozi j Man on Karst v Postojni (23. -25. 9.) in mednarodno okroglo mizo E. A Martel etle Karst Slo vine v Postojni (H.-12. 11.). UREDNIKI ZNANSTVENE PERIODIKE IN ZBIRK Dr. France Bernik je glavni urednik zbirke ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJ EV. sourednik zbirke KORESPONDENCE POMEMBNIII SLOVENCEV (SAZU), glavni urednik BIBLIOGRAFI1 ČLANOV SAZU in član uredništva SLAVISTIČNE REVIJE. Dr. Darko Dolinar in Majda Stanovnik-Blinc sta člana uredniškega kolegija LITERARNEGA LEKSIKON A (ZRC SAZU). Jože Mundaje glavni urednik, dr. Metka Bogel-Dodič, mag Franca Buttolo in Nada Gspan-PraŠelj so Člani uredništva, dr, Darko Dolinar je član Širšega uredniäkega odbora SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SAZU). Nada Gspan-Prašelj je sourednica slovenskega deleča v ÖSTERREICHISCHES BIOGRAPHISCHES LEXIKON 1815-1950 (Dunaj). Dr. Marjan Dolgan je član programske skupine zbirke STUDIA HUMANITATIS. Dr. Darko Dol in ar je glavni in odgovorni urednik, Majda Stanovnik-Blinc je članica uredniškega odbora revije PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST. Mag. T. Faganel urejuje knjižni del revije NAŠI ZBORI. V L 1993 je postal glasbeni prod učen l in urednik glasbenih izdaj Mohorjeve družbe iz Celja. Dr. Danilo Pokom je sourednik zbirke MONUMENT A ARTIS MUSICAE SLOVENIAE. Dr. Tone Cevc je glavni urednik zbornika TRAD IT I ONES (SAZU). Mag. Helena Ložar-Podlogar je članica uredniškega odbora. Mag. Marko Terseglav, mag. Marjetka Golež, mag. Igor Cvetko in Julij an Strajnar so uredniki zbirke SLOVENSKE LJUDSKE PESMI. Mag. Helena LoŽar-Podlogar je urednica slovenskega deleža v INTERNATIONALE VOLKSKUNDL1CHE B1BLIOGRAPHIE (Bremen, Nemčija). Dr, Marjan Drnovšek je glavni urednik znanstvene revije DVE DOMOV ¡NI/TWO HOMELANDS (ZRC SAZU) in čl an uredniškega odbora re vije KRONIKA: ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO. Dr. Andrej Vovko in dr. Janja Žitnik sta člana uredniškega odbora znanstvene revije DVE DOMOVINI/TWO HOMELANDS (ZRC SAZU), Dr. Andrej Vovko je odgovorni urednik zbornika za zgodovino Šolstva ŠOLSKA KRONIKA, član glavnega uredniškega odbora ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE in Član uredniškega odbora revije CELOVŠKI ZVON. Člani uredniškega odbora GEOGRAFSKEGA ZBORNIKA so mag. K. Natek, M. Natek, mag. M. Orožen Adamič in dr, M Šifrer. Mag, K. Natek in M. Natek sta člana uredniškega odbora GEOGRAFSKEGA VESTNIKA, dr. M. Šifrerpačlan njegovega izdajateljskega sveta. Dr. Drago Perko je glavni in odgovorni urednik GEOGRAFSKEGA OBZORNIKA. Mag. M, Orožen Adamič je član uredniškega odbora UJME, revije za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Mag. K. Natek je bil Član uredniškega odbora zbornika SAVINJSKA. Možnosti regionalnega in prostorskega razvoja. 16. zborovanje slovenskih geografov v Celju. M, Natekječlan uredništva zbirke ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ETNIČNEGA OZEMLJA— 20. STOLETJE. Dr. Andrej Kranjc je glavni urednik zbornika ACTA CARSOLOGICA (SAZU), glavni urednik revije GEOGRAFSKI VESTNI K in član uredniškega odbora revije NAŠE JAME. Naško Križnar je član uredniškega odbora zbornika YEARBOOK OF VISUAL ANTHROPOLOGY, ki izhaja v Firencah (ur. Angelo Pontecorboli), SODELOVANJE Z VISOKIMI IN VIŠJIMI ŠOLAMI Marjeta H um ar: Slovenski uradovalni jezik. Seminar za Študente I, letnika Višje upravne šole v Ljubljani v rimskem semestru 93/94, France Novak: viSji predavatelj za slovenski knjižni jezik na Višji upravni Soli v Ljubljani. Dr. Darj a M ihei ič: Predavanj a na Odde I ku za zgodo v i no F i lozofske faku itete U n iverze v Ljubljani - 2 uri tedensko. Dr. Božo Otorcpec: Predavanja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz zgodovinskih pomožnih ved. Dr. Marko Snoj: Indoevropska primerjalna slovnica - akcent in prevoj, Predavanja na Oddelku za primerjalno, splošno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vladimir Nartni k: gostujoči višji predavatelj za slovenski jezik na Šlezijski univerzi v Katovicah-Sosnovcu od l. 1. do 31. 8. Jože Faganel: Zgodovina slovenskega jezika, Literarna teorija in retorika. Predavanja na Katedri za umetniško besedo in odrski govor AGRFT v Ljubljani - 2 uri tedensko v letnem semestru 1992-93 in 3 ure v zimskem semestru 1993-94. - PravoreČje - 8 ur proseminarja na Katedri za oznanjevanje in retoriko Teološke Fakultete v letnem semestra 1992-93 in v zimskem semestru 1993-94. V lasta Pache i ner-K I ander: Anal ize staroindij skiKl iterarnih besedi 1. Seminar na Oddelku za primerjalno in spIoSno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani -2 uri tedensko v letnem semestru 1992-93 in v zimskem semestru 199394. Majda Stano vn ik B1 i nc: L iterarn i pre vod, Predavanj a i n vaj e n a Oddelku za pri merj a I no književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - 2 uri tedensko v zimskem in letnem semestm 1992-93. Mag. Tomaž Faganel: Igranje partitur-2 uri tedensko - in Generalbas-2uri tedensko,-predavanja in vaje na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Mag. Igor Cvetko: Uvod v etnomuzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru - 2 semestra po 2 uri tedensko. Mag. Marko Terseglav: Uvod v folkloristiko na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani - 2 uri predavanj in 2 uri seminarja tedensko. Dr. Tone Cevc je sodeloval z Oddelkom za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot mentor pri magistrski nalogi. Mag. Mojca Ravnik je 12. februatja vodila ekskurzijo slušateljev Univerze za tretje življenjsko obdobje v Istro: Črni Kal, Pre d loka, PodpeČ, Hrastovlje, Strun j an, Sečoveljske soline in Tonina hiša v Sv. Petni. ProF. dr Angelos Ba5 je v letnem semestru 1993 in v zimskem semestru 1994 vodil konzultacije iz predmeta Etnologija Slovencev v okviru podiplomskega študija etnologije na Filozosski fakulteti v Ljubljani, Mag. M. Orožen Adamič, Vojaška geografija, Katedra za obramboslovje Fakulteta za družbene vede, I. semester. Naško Križnar: Vizualna antropologija. Predavanja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani - 2 uri tedensko. INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA LeksikoloSka sekcija Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovar slovenskega knjižnega jezika in njegovi sestavljavci so dobili visoko državno priznanje. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na Zborovanju slavistov v Celju 15,10, podelil odlikovanja Štirim predstavnikom slovarskegakolektiva: akademiku dr. Francu Jakopinu, Mileni Hajnšek Molž, Mariji Janežič in Jakobu Mtillerju. Slovarski kolektiv je skupaj z zunanjimi sodelavci, zlasti terminološkimi svetovalci, š te i okrog 200 članov. Predsednik je na slovesnosti izrazil priznanje in zahvalo vsem sodelujočim in poudaril pomen Slovarja slovenskega knjižnega jezika za slovensko kulturo, za slovensko samobitnost in še zlasti za slovenski jezik. Slovar sto venskega knjižnega jezika v računalu iškiobliki (Mil ena Haj nšek Hol z, m ag. Primož Jakopin, Polona Kostanjevec, Alenka Koren - do 30, 9., Karmen Nemec) V tem letu so se pospešeno nadaljevala lani začeta dela za računalniško obdelavo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Z bralnikom slike so bile v računalnik vnesene in interpretirane l3. in 4. knjiga; opravljene so bile prve korekture za vse štiri knjige in druge kore kture za I, i n 2. knj igo; vsi po pra vk i so b i 1 i v n esen i v rač u naln i k. Potrebno je opraviti Se druge korekture 3. in 4, knjige in adaptacijo 5. knjige, kije bila že računa 1 ni ško s ta vlj en a, SI ovar v rač u n a In i šk i obi i ki bo o sno va za nad a Ij nj a j e zi koslo vn a de 1 a, tako za od zad nj i slov ar po S lo varj u sloven skega knj ižnega j ezika, za o b i ikoslovno in besedotvorno razčlenitev besed sloven skega (knj ižnega) jezika, pa tudi kot pomagalo pri izdelavi slovarskega dela Slovenskega pravopisa in enozvfizkovnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Računalniško pripravljen slovar bo tudi osnova za izdaj o SI ovarj a s I o venskega knj i žnega j ezika v en i knj i g i, k i b o i zšc I predv idoma konec leta 1994 pri DZS. Delo v zvezi ?, računalniškim prenosom Slo varj aje bilo predstavljeno na I. kongresu Društva za uporabno jezikoslovje in objavljeno v zborniku Jezik tako in drugače. Enozvezkovni slovar slovenskega knjižnega jezika (Milena Hajnšek Holz, Marjeta 11 um ar, Bori slava KoSmrlj l.evačič, Jakob Milller, Vladimir Nartnik, Ivanka Šircelj Žnidaršič, Andreja Žele, Ana Anžel, Lučka Uršič) Sestavljen je bil Načrt enozvezkovnega slovarja s 50 vzorčnimi geselskimi članki in predložen Znanstvenemu svetu Inštituta v potrditev. Zasnova slovarja in nekatera posebna vprašanja v zvezi z njim so bila strokovni javnosti predstavljena na I, kongresu Društva za uporabno jezikoslovje ter objavljena v zborniku Jezik tako in drugače. Narejene so bile analize posameznih zvrstnih, slovničnih in slovaropisnih oznak in vprašanj; publicizmov. Žargoni zmov, knjižnih izrazov, poet i zmo v, biblizmov, ekspresivno in pogostnostno označenega ter praktičnosporazumevalnega besedja, strokovnih izrazov, normativnih oznak, določnosti pridevnika, glagolske vezljivosti, sopomenskosti in protipomenskosti, podgeselskih členitev. Pripravljena so navodila za izdelovanje enozvezkovnega slovarja, ki se ob delu Še dopolnjujejo in izboljšujejo. Na osnov i Slovarja slovenskega knj ižnega jezika. Besedišča in popisa novega gradiva se sestavlja geslovnik. Opravljena j c bita osnovna redakcija 250 gesel sk i h člankov, Po klasični metodi zbiranja gradiva je bilo obdelanih 38 knjižnih enot, in sicer 4 leposlovne, 11 publicističnih in 23 strokovnih, in v njih podčrtanih 20.360 besednih enot. Izbrano gradivo je bilo vneseno v računalnik in iztisnjeno na kartotečne listke. V tem letuje bilo pridobljenih 13. 300 kartotečnih listkov. Slovenski pravopis (dr. Jože Toporišič, predsednik, Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Janez Keber, Branka Lazar, Vladimir Na rt ni k, Zvonka Praznik. Jerica Snoj, Nastja Vojnovič, mag. PeteT Weiss, Marija JežGrgiČ in zunanji sodelavci dr. Janez Dular, dr. Franc Jakopin. Janko Moder) Člani komisije so na rednih tedenskih sejah (29 sej) obravnavali odprta vprašanja v zvezi z redakcijo gesel, sestavo geslovnika ter usklajevali osnovno redakcijo. Zbiralo seje novo gradivo, zlasti lastnoimensko. nadaljevala seje priprava in dopolnjevanje geslovnika črk D do H, opravljena je bila osnovna redakcija 9, 230 gesel črk A do D, Člani uredniškega odbora (dr. J. Toporišič, dr. F, Jakopin, dr. J Dular, J. Moder) so pripravljali tretjo pregledano izdajo Slovenskega pravopisa I. Pravila (21 sej), V okviru sekcije poteka lud i projekt Oblikoslovna In besedotvorna razčlenitev besed slovenskega (knjižnega)jez tka (dr. Franc Jakopin, dr. Ada Vidovič Muha, mag, Primož Jakopin, mag. Peter Weiss, Alenka Koren - do 30. 9., Karmen Nemec) Namen raziskave je po en i stran i zgraditev /bitke vseh oblik z in formacij o o izhodiščni besed i, po d nt g i stra n i pa pred stav i te v t vorj e n k slo v en skega k nj i žnega j ez i ka, predvse m na osnovi Slovarja slovenskega knjižnega jezika, V tem letu so bila opravljena pripravljalna dela za oblikoslovni slovar pri računalniških orodjih, npr. dopolnitev urejevalnika Eva z ustreznimi moduli za obdelavo slovarskih gesel. Iz Slovarja s 1 o vensk ega k nj i Žnega j ezi ka je bi I a i zl oče n a zbirka sam os tal n i kov (54,000) v nav ad n i in obrnjeni obliki, iz te zbirke so bili odbrani samostalniki glagolske izvornosti; izdelane so bile rešitve za nekatere posebnosti pri glagolu. A. Žele je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo Besedotvorne in skladenjske značilnosti glagolnika. Etimološko-onomastična sekcija EtimoloSki slovar slovenskega jesika (dr. France Bezlaj - do 27, 4,, dr. Metka Furlan, dr. Marko Snoj, Alenka Koren - do 3 L 5.) Za 3. knjigo Elimološkega slovarja slo venskega jezika je bilo izdelanih 141 gesel, V računalnik je bilo vnesenih 1.456 gesel, s čimer je bi! končan osnovni vnos. Opravljen i sta bili dve korekturi celotnega teksta, poleg tega pa še dve specialni: hrvaškega, srbskega in črnogorskega gradiva ter slovenskega historičnega gradiva iz virov 18. stoletja. Nadaljevalo se je usklajevanje geselskih člankov in njihovo dopolnjevanje z novejšo literaturo. Izdelane so bile 3 računalniške zbirke podatkov. Dr. M. Furlan je i zd e I a I a zb i rko s loven sk i h zem I j e p i sn i h imen po A11 asu SI o ven ij e in zbirko slovenskega besedišča osrednjega dela Alasijevega itaiijansko-slovenskega slovarja. Dr, M, Snoj je izdelal zbirko albanske I ek sike po slovarju albanskega knjižnega jezika. Za potrebe Sekcije je bi I prirejen računalniški program Eva, s Čimer je postalo gradivo, ki ga hrani i n u rej a Sek c ij a, uporabn o tu d i na tehnološko bolj š i h i n hitre j ših k umpatibi In i h osebn ih računalnikih. Začele so se preliminarne priprave za morebitno tiskanje 3. knjige Etimološkega slovarja s 16-bitnim editorjem in resolucijo 600 d. p. i. Dr. M, Snoj je v okviru posebnega projekta, ki ga financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, nadaljeval raziskovanje praslovanskih in indoevropskih akcentskih pojavov tri zložnih nom in al iti h debe!. - Je CI an Mednarodne ga združenj a bel oru s isto v v M i nsku. Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (France Novak, dr. Majda Merše, dr, Francka Prem k, mag. Jožica Narat Šrekl, Andreja Legan Ravnikar, Ida Mlakar) Ob pripravi poskusnega snopiča in oblikovanju teoretične podlage za redakcijo so potekale raziskave izpome nos I o vja samostaln ika, glago I a, pr idevn ¡ka, zai m ka. medmeta in 5 te vn ika in izstilnosti z uporabo k ontrastivne in primerjalne analize. Urejalo seje zbrano gradivo del: J. Dalmatin, Ta celi catehismus iz 1584, P. Trubar, Hishna post i I la L in 2. del, J. luričič, Postilla iz 1578. Kastelec- Korencevi/ovar je pripravljen za tisk (na disketah in v računalniškem iztisu), vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogel iziti. Slovar stare knjižneprekmurSčine (Jožica Narat Šrekl) Za redakcijo slovarja so bili pripravljeni geselski članki imen mesecev, del slovnične terminologije in del pridevnikov na -skiin -ški. Dr. M. Merše je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo Glagolski vid kot besedotvorno-oblikoslovna kategorija v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Mag. J. Naral ŠrekI je oddala doktorsko disertacijo Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja. F. Novak je oddal doktorsko disertacijo Samostalnika večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev (16. stoletja). A. Legan Ravnikarje bila na porodniškem dopustu. D ia le k to loška sekcija Slovenski lingvistični atlas - SLA (dr. Valentin Logar, mag, Frančiška Benedik, mag. Sonja Horvat, mag, Vera Smole, Vladimir Nartnik) F. Benedik je izdelala leksikalne karte za koruza, iičkati, luščiti in koruzni storž ter pripravila spremno gradivo. Pripravlja gradivo za karto poprtnjak, Za raziskavo samoglasniške dolžine v slovenskih narečjih in knjižnem jeziku pripravlja ustrezno gradivo. Zbira gradivo za škofjeloško narečje. - S. Horvat je pripravila fonološke opise za kraje Bogo, Planina, Šmarje, Martine, Preserje, Doktorska disertacija Govori med Razdrtim in Vrhom pri Novi Gorici je v zaključni fazi, - V. Nartnik je za raziskovanje tonemskih variant knjižnega besedotvorja v razmerju do govora Vnanjih Goric pripravil prvi pregled besedotvornih in oblikotvornih tipov ter posameznih leksemov knjižnega jezika, ki se tonemsko razhajajo z ustreznimi narečnimi tipi in leksemi, Splošnoslovanski lingvistični atlas - OLA (mag, Frančiška Benedik) P o mednarodni h na vodi I ih j e bi lo pr ¡pravi j eno sloven sko narečno grad ivo za leks i ka Ina vprašanja s tematiko obleka in obutev ter higiena in medicina. Izdelani sta bili karti FP(Sm) 504 gorxb in F 261 porsq; opravljena je bila analiza 1 in r. Evropski lingvistični atlas -ALE (mag. Sonja Horvat) V tem letu iz tajništva centra za ALE v Rambergu ni bilo zahtev po novem gradivu. Načrtovana udeležba na sestanku ALE v Budimpešti iz objektivnih razlogov ni bila realizirana. Slovar kostelskega govora (mag. Sonja Horvat) Opravljen je bil računalniški vnos gesel za črki A in B, V, Nartnik je uspešno zagovarja! doktorsko disertacijo z naslovom Alternativno iskanje slovn tških modelov v slovenskem knjižnem jeziku na F i lo I oški fakulteti Š lezij ske univerze v Kaiovicah, Sckcija za terminološke slovarje (Zvonka Leder Mancint, Cvetana Tavzes, Silvo Torkar, Marija Djurovič, Marjeta Humar in zunanji sodelavci) Pravna podkomisija. Nadaljevalo se je redakcijsko delo za pravni slovar, in sicer noveliranje osnovne redakcije črk A-D in Š ter računalniški vnos osnovne redakcije in popravkov črk A, L, M, N, T in delno B in D, Tehniška podkomisija. Nadaljevala se je priprava 3, izdaje Splošnega tehniškega slovarja. Potekala jc redakcija geselskih člankov črke A, in sicer od agens do akacijevina, vključno z vsemi strokovnimi izrazi iz drugih črk, ki so bili uporabljeni pri razlagah geselskih besed Črke A. Opravljen je računalniški vnos teh redakcij. Za Papirniški slovarje opravljen celotni vnos osnovne redakcije; začel se j eusklajevaln i pregled in računalniški vnos popravkov, Medicinska podkomisija, Nadaljeval se je redakcijski pregled gradiva za Pravopis medicinskih izrazov od gesel črke L do delno črke P, Veterinarska podkomisija. Nadaljevala se je prva redakcija gesel za 4. zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja (L-N). Hkrati je potekal pregled novejše strokovne literature. Naravoslovna podkomisija. Za geoloSki terminološki slovar se jc nadaljevalo pregledovanj e računal n i škega i zti sa geslovnika in zače la redakc ij a pomensko soodvisn ih gesel. Umetnostna podkomisija. Za g ledal i 5k t temi i nokiik i slovar seje nadaljevalo sestav Ij arije geslovnika od črke R-T. Bibliotekarska podkomisija. Projekt poteka v okviru NUK-a; v njem sodeluje Z. Leder Mancini kot jezikovna in leksikografska svetovalka. Knjižnica (Ivana Hafner) V okviru In št itu ta za slovenski jezik Frana Ramovša dela tudi znanstvena knjižnica, ki je sestavni del Biblioteke SAZU. Mednarodno sodelovanje Že dalj časa sodelujemo pri mednarodnih projektih Splošnoslovanski lingvistični atlas fOLA) s centroma v Moskvi in Varšavi in Evropski lingvistični atlas (ALE) s centrom v Bambergu. Udeležba na simpozijih in posvetovanjih 18. mednarodni kongres za raziskovanje imen v Trieru, 12, - 17. 4.: J, Keber (z referatom). Delovni sestanek komisije za Spiošnoslovanski lingvistični atlas v Zagrebu, 19.5.: F. Benedik. 29, seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, 5. - 17. 7.: V. Nartnik, M Snoj, F, Weiss (z referati). Alpski mladinski raziskovalni tabor v Podbrdu, 16. -23. 8,; V. Smole, S. Torkar (mentorja). 1. mednarodni kongres Društva za uporabno lingvistiko v Ljubljani, 24. - 25. 9,: M. Hajnšek Holz, IVI. Humar, M, Jež Grgič, B. Košmrlj LevaČiČ, J. Müller, i Šircclj Žnidaršič, A. Žele (z referati). Zborovanje Slavističnega društva Slovenije v Celju, 14. - 16. 10.: A. Gložančev, M, Hajnšek Holz, S. Horvat, M. JežGrgič, M. Merše, J. Mtlller, J. Narat Šrekl, V, Nartnik, F. Novak, J, Škofic, N. Vojnovič, Okrogla miza o položaju slovenščine v Šolah v Celju, 5. 11.: F. Novak, A. Žele. Znanstveno posvetovanje Teorija in praksa izdelave enojezičnih hrvaških slovarjev v Zagrebu, 18,- 19, 11.: Z. Leder Mancini, V. Nartnik, A. Žele. Študijska potovanja F. Premk, 10, I, -10.5,, Videm (štipendistka na filozofski fakulteti, kjer je raz i skoval a pomen italijanske reformacijske kulture pri osveSčanju slovenskih prevajalcev v duhu izvirnika). M Snoj, 15. -18.6., Regensburg (študijsko izpopolnjevanje). P. Jak op in, 2 3. -29.8., A n twerpen, Tr i er, N i em egen {ob i sk jezikos I o v n i h raču n a I n iäk i h centrov); 14,-21, 11,, Milpitas pri San Franciscu (študijski obisk). F, Jakopin, 29, 11, -5, 12,, Tübingen (obisk in predavanje v slavističnem inštitutu). Obisk: na Inštitutu Dr, Tatjana Bulanina, Sankt Pcterburg, 26. 5. (s predavanjem O slovarju staroruskega jezika). Profesorji in študentje slavističnega inštituta Univerze v TUbingenu, 2. 6. Dr. Herman Bluhme, Univerza v Antwerpnu, 9. 7. Dr, Marc Grecnberg, Univerza v K ansasu, od septembra do decembra (Študij slovenske dialektologije). Delo Inštituta, zlasti izdelava Slovarja slovenskega knjižnega jezika in njegov prenos v računalniško obliko, je bi i o ob obiskih predstavljeno dijakom Gimnazije Poljane v Ljubljani, 8. 4., in dijakom Srednje šole računalniške smeri iz Nove Gorice, 2.11. Jezikovno svetovanje, lektoriranje in drugo Delavci InStituta so v ustni in pisni obliki odgovarjali podjetjem, ustanovam in posameznikom na različna jezikovna vprašanja. Lektorirali so monografska dela in revialne prispevke, tako npr. Varstvo spomenikov (L. Bokal), revijo Lucas (P. Kostanj evec), Arheološki vestni k (Z. Leder Mancini), Veterinarske novice in učbenik Poskusi demonstracije v fiziologiji (L Šircelj ŽnidaršiČ), Enciklopedijo Slovenije 7, knjige Tradicionalna kitajska medicina, Onkoiogija, Mednarodna klasifikacij a bolezni, Zbornik 24. mcmorialncga sestanka profesorja Janeza Plečnika Ščitnica in njene bol ezn i, re v ij i Scopo I i a in J ama (C. Tavzes), rusko bese d i I o p u bi ik ac ije Al I as SI ovenije m popotnike {S. Torkar), - F. Novak, M. Merše in L Mlakar so bili souredniki publikacije Ljudsko izročilo v slovenskem slovstvu (zbornik 16. vseslovenskega tekmovan ja v znan ju materinščine za Cankarjevo priznanje, ki ga prirejata Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za Šolstvo in šport), - M, H u mar je uredila letopis ZRC SAZU za lelo 1992. - M. f lajnšek Molz je opravila recenzijo slovenskega dela Angleško-slovenskega in Slovensko-angleškega slovarja avtorice Daše Komac. - M. Humar in J. Snoj sta jezikovno pregledali besedila F. S. Finžgarja za zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. - M. Hajnšek Holz je s strokovnimi nasveti pomagala pri zasnovi vojaškega slovarja in pri prijavi projekta za pro metn i s I o var, S posred o vanj em s I o va rsk ega grad i va in s veto vanj cm j e pomaga la pri pripravi seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog. - J. Kebcr se je udeležil tiskovne konference ob izidu Merkujeve knjige Svetniki v slovenskem imenoslovju v Trstu, 8.3., A. GloŽančev in M. Humar sta s ode I o val i na okrogli mizi ob predstavitvi Gradišnikove knjige Slovensko ali angleško? pri Mohotjevi založbi v Ljubljani, 6.10 M. Humar je z oceno te knjige nastopila tudi v televizijski oddaji Oči kritike, 20. 10. - O angažiranosti dclavccv Inštituta pri m. Letopis SAZU 39-43. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Ljudmila Bokal O Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Predavanje na Gimnazij i Bežigrad v Ljubljani, 27. 10. Alenka C loža n Cev Dopis pod pravopisnim drobnogledom. Predavanje na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (za zaposlene v TO), 10. 3. Slovenščina v javni rabi. Studio ob 17,00, Radio Slovenija, 17.3. Milena Hajnsek Holz Kako je naslajal Slovar slovenskega knjižnega jezika. Predavanje dijakom Gimnazije Poljane v Ljubljani, S. 4, Slovar slovenskega knjižnega jezika in prenos v računalniško obliko. Predavanje študentom iz TUbingena, 2. 6. Leksikografskl problemi prenosa knjižne ob like Slovarja slovenskega knjižnegajezika v računalniška. Predavan je na I. mednarodnem kongresu Društva za uporabno jezikoslovje v Ljubljani, 25. 9. Raziskovanje slovenskega jezika v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Predavanje dijakom Srednje šole računalniške smeri iz Nove Gorice, 2.11, Marjeta Humar Slovensko papirniško strokovno izrazje. Predavanje na Radiu Slovenija, 8. 6. Slovarsko normiranje glede na predpise in rabo. Predavanje na 1. mednarodnem kongresu Društva za uporabno jezikoslovje v Ljubljani, 25,9. Marija JežCrgič Računalniško izrazje. 3. Predavanje na Radiu Slovenija, 25. 2. Slovensko računalniško izrazje. Predavanje na 1. mednarodnem kongresu Društva za uporabno jezikoslovje v Ljubljani, 25. 9. Janez Keber Einige semantische Aspekte ufid Motive des Übergangs von Personennamen zum Appelativum im Slowenischen Referat na 18. mednarodnem kongresu za raziskovanje imen v Trieiu, 17. 4. Borislava Koš m rt j Leva ti i Slo venska in mednarodna stroko v na rastlinska imena. Pred a vanj e n a Radi u S loven ij a, 14. 2. Označevanje terminov v enozvezkovniku. Predavanje na 1. mednarodnem kongresu Društva za uporabno jezikoslovje v Ljubljani, 25. 9. Zvonka Leder Maric in: O slovenski terminologiji. Predavanje na Radiu Slovenija, 14.1. Delo in naloge terminoloških komisij. Predavanje na Radiu Slovenija, 11,2. Majda Merše Glagolski vid kot oblikoslovno-besedotvorna kategorija v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani, 4. 10. Jakob Miiiler Enozvezkovni razlagalni slovar. Predavanje na 1, mednarodnem kongresu Društva za uporabno jezikoslovje v Ljubljani, 25. 9. Vladimir Nartnik Govorna slovenščina med knjlžnostjo in neknjižnostjo. Predavanje na 29, seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 12. 1. Kvariiranju imen panonskih knezov v Košičevih Starinah. Referat na simpoziju KoŠič in njegov čas v števanovcih (Madžarska), 23, 10. Francka Prerok Teze knjige Korenine slovenskih Psalmov, potrjene ob novih dognanjih. Predavanje za člane Slavističnega društva in Društva slovenskih katoliških izobražencev v Trstu, 4. 5. Vera Smole Sklanjatev samostalnikov ženskega spola v šentruperskem govoru v primerjavi s knjižnim jezikom. Predavanje na Pedagoški fakulteti v Mariboru, 15. 5. Marko Snoj Od indoevropske akcentuaeije k praslovanski. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani, 22.2. Naglaševanje praslovanskih nosniških osnov moškega spola. Predavanje na 29. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 14. 7. Ivanka Šircelj ŽnidarSič Oznaki raba peša in raba narašča v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, zlasti z o žirom na nastajajoči enozvezkovni slovar. Predavanje na 1. mednarodnem kongresu Društva za uporabno jezikoslovje v Ljubljani, 25. 9. Jožica Škofic Problemi slovenskega pogovornega jezika. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani, 13. 12. Cveta na Tavzes Medicinsko strokovno izrazje. Predavanje na Radiu Slovenija, 25, 3. Peter Weiss Jzvenjezikovni vzroki vplivov na govore Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami. Predavanje na 29. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 16. 7. Andreja Žele Glagolska vezij ¡vosi v SSKJ. Predavanje na 1. mednarodnem kongresu Društva za uporabno jezikoslovje v Ljubljani. 25,9. Dajte mi to za tisto, da naredim ono oziroma delati omaro, prtiček, kosilo, hrup, probleme, na katere paje pri takšni rabijezika potrebno opozorili. Predavanje na Radiu Slovenija, 29, 9. Nekaj predlogov kako uporabljati predloge. Predavanje na Radiu Slovenija, 14. 10. O tem, kako vežemo besede in stavke v smiselna sporočila. Predavanje na Radiu Slovenija, J 8. 11. I3IBLIOGARFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEM 340-343 IINŠTITTJT ZA ARHEOLOGIJO Paleolitska raziskovanja (Ivan Turk, dr. Mitja Brodar, Janez Dirjec) V letu 1993 smo nadaljevali izkopavanja v Divjih babah I po utečeni metodi, izkopavanja so trajala 30 dni. V tem času smo izkopali in preso jal i 48 m' sedimentov, zbrali 1200 vzorcev sed imen lov, ok. 200 kg fosilnih ostankov favne, 17 kamenih artefaktov, 50 odkruškov in večjo količino oglja. Najpomembnejša najdba je bilo dobro ohranjeno kurišče v mousterienski plasti. Sondirali smotri lokacije: Spodmolpri Ladrici(Praproče), Hribarsko zija I ko (Solčava) i n Spod mo! pod Struin i kom (Stopn ik). Vse sonde so b i le p a leo 1 i tsko negat i vne, V vse h pa smo ugotovili pleistocensko favno; v Hribarski zija I ki z nadmorsko višino ok. 1200 m p a tudi zel o stare vodne nanose, ki imajo naj boljše analogije v bližnji Potočki zijal ki. Ogledali smo si tri jame. Vtiskuječianeko paleo I itski postaj i Š pe h ovka (i zkopa vanja S. BTodarj a). V elaboratu smo obdelali izkopavanja v Divjih babah v letu 1992. Posneli smo videokaseto o izkopavanjih v Divjih babah in sodelovali pri TV-oddaji Po sledeh napredka s prispevkom Arheološke raziskave - Divje babe. Prazgodovinska raziskovanja (dr, Janez Dular, dr, Dragan Božič, dr. France Leben, Sneža Tecco-Hvala) Izdelan je register arheoloških jamskih najdišč v Sloveniji r. vsemi stvarnimi podatki in kulturno opredelitvijo najdb (za vsa arheološka obdobja), vključno z bibliografijo, V okviru projekta Prazgodovinska utrjena naselja na Dolenjskem smo opravili rekognoscit anja prazgodovinskih naselij in grobišč v topografskem področju Krško in Trbovlje (enote Krmelj, Raka, Tržišče, Dole pri Litiji, Podkum, Poišnik in Radeče). Ugotovljena najdišča so izmerjena in kartirana, V juliju smo sondirali dve naselji na Dolenjskem, in sicer Gradec pri Vinkovem Vrhu (železna doba) ter Grac pod Seli pri Zajčjem Vrhu (bakrena doba). Gradivo z izkopavanj je bilo statistično obdelano in oddano v Narodni muzej. Ovrednotili smo terenske izvide ingTadivo izželeznodobnega naselja Kučar pri Podzemlju, ki bo objavljeno v monografski publikaciji. V dveh analitiČno-primerjalnih študijalije bilo obdelanih več vrstgradivamokronoŠke skupine 1 atenske kulture (bradavičasti obročki in zapestnice, za tiči vozov z zajedo, fibule vrst M0tschwil in Nauheim, gumbi z mrežasto bradavičko in predrti trilistni gumbi). Na primeru Ptuja je bilo dokazano, da seje srednje I atenska nižinska poselitev v poznem latenu premaknila na višine (Grajski grič in Panorama). Prav tako je bilo ugotovljeno, da je mokronoška skupina tudi v po/Jiem latenu ohranila pretežno srednjeevropski značaj, V dolini Bače, zlasti v njenem zgornjem delu v okolici Podbrda, jc bila opravljena arheološka topografija. Pripravljen je bi I kata log najdb z naselja Vrh gradu pri Pečinah in rekonstruiran zaklad železnega orodja z Vrh ovij a pri Kojskem. Antična raziskovanja (dr. Marjeta Šašel-Kos, mag. Jana Horvat) Katalog rimskega gradiva iz Sermina pri Kopru je bil izdelan v obliki računalniške datoteke. Pripravljeno je bilo 50 tabel risb. Dokončana je bila kronoloSka in kulturna opredelitevkeramike,kipo večini sodi v Cas od 2. stol. pr, Kr, do I. stol. po K r. Katalog rimskega gradiva iz Kranja, pri župni cerkvi, je bil narejen v obliki kartoteke. Izdelane so bile risbe. Opravljena je bila analiza gradiva, ki sodi v avgustejsko obdobje. Na podlagi rezultatov dela v letih 1991, 1992 ter v letu 1993 je bila pripravljena pregledna Študija o italski keramiki 2, in I. stol. pr. Kr. na J V alpskem prostoru V njej so bile ugotovljene vrste italske keramike in njihova razširjenost. Keramika je bila razdeljena v tri kronološke skupine: a) sredina 2. stol. pr. Kr., b) od konca 2. stol. pr, Kr. do avgustejskega obdobja in c) avgustejsko obdobje. Na tej osnovi je bilo analizirano Širjenje rimskih vplivov v J V alpski prostor 2. in I, stol, pr, Kr. Dokončno je opremljena z opombami (v dogovoru z dr, K. Rrodersenom) nova tekstnokritična izdaja lllyriké, ki jo je oskrbel K, Brodersen. Napisana je uvodna študija o Apijanu, ki upošteva vso literaturo o avtorju do 1.1992. Končana sta slovenski in angleški prevod lllyriké. Za Zbirko rimskih napisov Narodnega muzeja v Ljubljani je napisan osrednji del uvodne Študije: zgodovina muzejske I ap i dame zbirke in pregled zgodovine epigrafsk i h raziskovanj na Slovenskem, I nven tari z i ran je in identificiranje napisov Še poteka, ker razmere v muzej u de lu n i so posebej na k I onj ene. Začasn i korpus n ap i so v j e priprav ij en. Za inštitutsko datoteko rimskih napisov s področja nekdanje Jugoslavije je izpisan zadnji zvezek Année ëpigraphique (1990), kije izšel jeseni. Nadaljuje se delo na fototeki. Končano in oddano je ietno poročilo za Année épigraphique 1992. Raziskovanje preseljevanja ljudstev (dr. Slavko Ciglenečki, Andreja Dolenc-Vičič) Izpeljana je bila štirinajstdnevna raziskovalna akcija na pred nedavnim prepoznani, odlično ohranjeni poznoantični naselbini Tono vc o v grad pri Kobaridu, Napravljen je bil natančen geodetski posnetek terena in vnesene vse do sedaj pridobljene najdbe. Sanirani so bili tudi sledovi dveh starejših kopanj na terenu in potrjeni vsaj dve poznoantični fazi naselbine. Opravljene so bile tudi mikrotopografske raziskave na Gradcu pod Drežnico, kjer je potrjen obstoj manjšega poznoantičnega pribežališča. Naredili smo izbor najpomembnejšega poznorimskega gradiva Slovenije in na novo osvetlili nekatera dosednj slabše ali nepopolno opredeljena najdišča. Organizirali smo simpozij Castra in caste!la v okviru prezcntacijc Slovenije na lîavarskem (Regensburg, 19-20. 10 ). S taras loi 'anska raziskovanja (dr. mag. Andrej Pleterski, Mateja Belak) V grobem je bila dokončana "surova" banka najdišč Vzhodnih Alp in obrobja, ki vsebuje podatke o lokaciji in zadevni literaturi. Dosegljiva literatura je vložena v dokumentacijske mape Zbrani so bili novi podatki o 105 najdiščih in 1779 grobovih. Izdelana je bila s lepa karta s koordinatami najdiič. V tisk sta bi li oddani starosiovanski grobišči v Sp. Gorjah in Žale pri Zasipu. Novih pregledov muzejskih depojev ni bilo zaradi pomanjkanja denarja. Opravljen je bil topografski pregled Sv. Jurija na Legnu in Puščave nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu ter ogled 13 primerjalnih najdišč Zgornje Frankovske, V tisk je bil oddan članek, ki opisuje dve različici razvrstilnega programa KOR, ga preizkuša na posamičnem primeru staro slovanskega grobišča Sedlo na Blejskem gradu ter opozarja na pasti razvrsti In ih programov. Razvijamo tretjo različico programa, V šifrirani obliki je bila izdelana baza podatkov za steklene jagode in spone grobišča Altenerding. S tem gradivom je bila razvita metoda za strukturno analizo arheološkega gradiva. Dokumentacija arheološkega gradiva in najdišč (Janez Dirjec, Andreja Dolenc-Vičič, Zvezdana Modrijan, Sneža Tecco-Hvala, Breda Justin-Pavčič, Dragica Knillc-Lunder, Tamara Korošec), Dokumentacijsko delo je obsegajo kreiranje podatkovne zbirke ARKAS (Arheološki kataster Slovenije) in računalniško obdelavo arheoloških najdišč Prekmurja{228 enot) ter sprotno d otekajočih topogra fskih zap i sn iko v (136 en ot), pripra voj amskega katastra za računalniški vnos (180 enot) ter dopolnjevanje spremljajočih podatkovnih zbirk: topografsko literaturo, ki se nanaša na slovenski prostor, ažurirano do leta 1993; fototeko, ki zajema 18825 posnetkov in 228 geodetskih posnetkov ter zbirko temeljnih topografskih načrtov, ki šteje 490 enot. Sproti je bilo urejeno vse arhivsko gradivo (elaborati, poročila, slikovno gradivo -skupaj 1100 enot). Zbirka elabortov in poročil je bila preurejena v podatkovno zbirko za vnos v ARKAS. Urejen, inventariziran in prepisan je bil del zapuščine Rajka Ložarja (hrani arhiv NMLj in arhiv IzA), teče urejanje zapuščin J. Saši a in S. Brodarja (hrani arhiv IzA) ter pisnih virov za Vrhniko (hrani arhiv NM1 j). Arheološki vestnik (dr. Slavko Ciglenečki, Primož Pavlin) Arheološki vestnik 44, 1993, je v tisku. Predvidoma bo izšel februarja prihodnje leto. Inštitutska knjižnica (Primož Pavlin) S 7 internimi akcesijami seje knjižni fond povečal za 882 enot. 128 obiskovalcev je 630-krat obiskalo knjižnico. Na dom smo izposodili 744 zvezkov, v čitalnico 221. Vzpostavili smo 13 novih Tednih zamenjav. Obiski na Inštitutu Na Inštitutu se je mudilo več tujih strokovnjakov: dr. Čačc (Zadar), dr. P. Gleirscher (Celovec), dr. J.-P, Guillaumet (Glux-en-Glenne), dr. L. Keppie (Glasgow), dr. M. Mackensen (München), V. Sokol (Zagreb), dr. M. Szabó (Budimpešta), prof. F. Tassaux (Bordeaux), S. Tognon (Quasar), dr. J. Werner (München), dr. G. Wesch-Klein (Heidelberg), dr. W. Zanier (München), dr. H, Losert (Bamberg), dr. A. Burzlcr (München), dr. K. Karpf (Spittal), dr. T. Meyer (Spittal). Študijska potovanja Dragan Božič, 10. 12,, Celovec (Landesmuseum fur Kernten). SI a vko C igleneč ki, J ó, 7. -8. 8,, Franc ij a (ogled poai oan tič n i h postojank); 19. -2 0. 10., Regensburg (simpozij Castra in caste la). Janez Dular, 7, -15. 6. Romunija in Madžarska (obiski muzejev in udeležba na simpoziju o železni dobi v Albi lulii); 19. -20. 10., Regensburg (simpozij Castra in castclla). Marjeta Šašel-Kos, 29.3. - 3.4., Dunaj (Institut für Alte Geschichte, Altertumskunde und Epigraph!k); J. 10. -8. 10,, München (Kommission filr Alte Geschichte und Epigraph i k); 21.-28. 11, Dunaj (Institut für Vor- und Frühgeschichte; udeležba na mednarodnem simpoziju o Markom anskih vojnah). Andrej Pleterski, 17. -23. ti., Hildes heim (razstava o Bemwardu in otonskem času), Bamberg z okolico (predavanje, ogled najdišč) in München (obisk Prähistorische Staats Sammlung). PREDAVANJA, REFERATS Dragan Božič Tavriski. Narodni muzej. Ljubljana, 26.3. Slavko Cigltnečki L edilizia residenziale tra V e Vili secolo (Slovenia). Monte Barro (Italija), 3.9. Höhenbefestigungen als Siedlungsgrundeinheit der Spätantike in Slowenien. Mednarodni simpozij C astra in castella. Regensburg (Nemčija), 19. 10. Pol is Norikön. Sevnica, 25. 3. Začetki krščanstva na Slovenskem. Šentjur pri Celju, E. 10. Janez Dular B e fest igte präh istorisehe S ied lungen in S lowen ie n. Mednarod n i s impozij E ari y H a 11 statt Age in South-Eastem Europe. Alba lulia (Romunija), 10. 6. Andrej Pleterski Archäologisches Erkenntnis verfahren mit der Hilfe vom Computer (am Beispiel einiger frühmittelalterlichen Gräberfelder), Univerza Bamberg, Katedra za arheologijo srednjega in novega veka, 19.11. Marjeta Šašcl-Kos Savus in Adsalluta. Narodna galerija. Ljubljana, 21.9. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 343-346, ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Nova organizacij a raziskovalne dejavnost i, pri kateri niso več v ospredju raziskovalni programi inštitutov, ampak raziskovalni projekti posameznikov, ki pritegnejo k delu tudi sodelavce, je zaživela šele v drugi polovici leta. Prednosti, ko je Inštitut leta in leta navzven deloval kot celota, so se s tem izgubile, nastopila je individualizacija, katere posledice se bodo šele pokazale. Nedorečenost predpisov in samovoljne razlage namenov in ciljev reorganizacije so med delavci povzročile nemalo negotovosti. Pomanjkanje zanesljivih in natančnih informacij tudi ni prispevalo h kohezivnosti instituta, njegovi interesi niso prišli do veljave. Od večine delavcev je bil pričakovano in zahtevano le prilagajanje sklepom, ne pa sodelovanje v predhodnih diskusijah ali celo njihovem formul i rajiju, V takih razmerah, ko so centri odločanja izven organov inštituta, je njegov obstoj vprašljiv. Trenutno pomeni le podvajanje administrativnega dela. Vsekakor je za dokončno oceno reforme še prezgodaj, zaenkrat je zanesljivo predvsem to, da seje količina birokratskih opravil nekajkrat povečala in da je časa za neposredno znanstvenoraziskovalno delo manj. Preko inštituta je prijavljenih pet projektov. Trije nosilci sodelavci inštituta, pri dveh pa zunanja sodelavca. Nekateri delno sodelujejo tudi pri projektih, katerih nosilci so bodisi na Filozofski fakulteti ali inštitutu za novejšo zgodovino ali Teološki fakulteti. Gospodarska hi družbena zgodovina Slovencev Nosilec projekta je dr. Darja Mihelič. Sodelujejo še nas led nji delavci Inštituta: dr. Eva Holz, dr. Branko MaruSič, dr. Božo Otorepec, dr, Vinko Rajšp, dr, Janez Šu m rad a in mag. Stane G ran da. Kot zunanja sodelavca sta pri MZT prijavljena le akademika prof. dr. Bogo Grafenauer in dr, Sergij Vilfan. Po formalni strani je bilo predvidenih še več zunan j ih sodela v cev, ven dar odobrena sredstva tega n iso dopušča I a. Dej ansk o sode! uj ej o isti sodelavci, kot smo jih navajali v prejšnjih letopisih, Po odločitvi, da ho Zgodovina prometa izšla v dveh zvezkih, se prenaša težišče dela na ožjo redakcijo, ki pa še ni začela z delom. Na eni strani je temu krivo dejstvo, da nekatera poglavja še manjkajo (npr. kopenski promet v srednjem veku, avtom oh i I ski promet, ...j, na drugi pa zdravstvene težave in prezaposlenost. Z delnimi rezultati dela na tem projektu je strokovna publika seznanjena po objavah v strokovnem časopisju in predavanjih. Za naslednji zvezek Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev, Zgodovina obrti, je izdelana kartoteka obrtmh panog in pripravljena obsežna dokumentacija, Izdelan je bil elaborat za obrt v slovenskem prostoru pred prihodom slovanskih prednikov. Raziskovanje dcnaija, mer in uteži ter financ je trenutno nekoliko v ozadju. Edicija virov do leta 1600 Nosilec projekta je dr Božo Otorepec, Pri projektu sodeluje z Inštituta dr, Janez Šum rad a, kot zunanji sodelavci pa akad. prof. dr, Bogo Grafenauer, dr, Sergij Vilfan in dr. Vladimir Simič s Pravne fakultete. Za tisk je pripravljeno Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udinej za leta 1270-14(15, Pripravljen je model edicije glede načel in izbora za diplomatarij Žovneško-Celjskihza leta 1130-1456. Zbrani so bili srednjeveški privilegiji mest in tTgov na Slovenskem iz Privilegijske knjige za Notranjo Avstrijo l Tekst treh fevdnih knjig grofov Celjskih iz let 1436-56 je pretipkan. Opisi in orisi slovenskega ozemlja iz druge polovice /8, stoletja (1784-85) Nosilec projekta je dr, Vincenc Rajšp, kot zunanji sodelavci pa so pritegnjeni akad. prof. dr. Sergij Vilfan ter naslednji delavci Arhiva Republike Slovenije: dr. Ema Umek, Marija Grabnar, Majda Ficko, Aleksandra Serše, Drago Trpin in Vladimir Kološa, Trans liter i ran i h je bilo 92 sekcij, na te so razdeljene karte in komentarji k njim. 9 je kolacioniranih in prevedenih, izdelan je tudi indeks. Veliko de I a je bilo opravljenega tudi v Vojnem arhivu na Dunaju, na terenu pa je bilo lokal i žira nih nekaj topónimo v. Edicija virov II (od konca srednjega veka do danes) Nosiiec projekta je dr. France Martin Dolinar iz Arhiva Republike Slovenije. Z inštituta sodelujejo dr. Eva Ko I z, dr, Branko Marušič, dr, Vincenc Rajšp, dr. Janez Sumradain mag. StaneGranda. Pri projektu sodeluje jo SeAntonOžinger iz Škofijskega arhiva Maribor, delavci Arhiva Republike Slovenije Marija Oblak Čarni, Metka Gombač, Marjeta Adamič in Damika DrnovSek ter Miha Glavan in Rozina Švent iz NUK-a. Na starem programu instituta delajo samo delavci Zgodovinskega inštituta M Kosa, nanj se nanaša spodnje poročilo, delo ostalih z njim nt usklajeno, ampak je le v skupnem projektu. Zaključeno je delo za i zdaj o prvega dela korespondence dr, Henrika Turne, ki bi skoraj gotovo že šlo v tisk, Če ne bi bilo tudi ZTT v Trstu žrtev privatizacijskih procesov, ki potekajo v Sloveniji in žal tudi v zamejstvu, Izdelana je bibliografija Tumovih dopisov v Planinski vestnik v letih 1907-33. V pripravi je izdaja II. zvezka Tu m o ve korespondence. Opravljena so bila analitična dela za monografsko objavo podpisnih pol za združeno Slovenijo iz leta 1848. Zgodovina zgodovinopisja, teorija zgodovine in zgodovinopisja, zgodovinska bibliografija Nosilec projekta je dr, Olga Janša-Zom s Pedagoške fakultete v Ljubljani, z inštituta sodeluje dr. Eva Hoiz, sodelavci so še akademika prof dr, Bogo Grafenauer in prof. dr. Sergij Vilfan ter prof. dr. Peter Vodopivec s Filozofske fakullete in NataSa Kandus iz [nStituta za no vej So zgodovino, V tisk je oddana Bibliografija slovenske zgodovine za leta 1987-1990, Za zgodovino slovenske obrti je v pripravi ustrezna bibliografija. Evidentiranih je okoli 800 naslovov. I zdelan j e pos eben ge s I o vn ik za medn arodno o bj a vo s lo ven s ke h is lor i čne b i b I i ografij e. Janez Šumrada je na Filozofski fakulteti v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo Nekateri problemi Ilirskih provinc. 21, decembra je bil promoviran, 15. novembra je prekinil delovno razmerje na Inštitutu in odšel v diplomatsko službo. Z njegovim odhodom je Inštitut dosti izgubil. Težko je namreč najti zgodovinarja, ki bi bil sposoben raziskovati naSo preteklost od vključno srednjega veka do naj no vej Se dobe. Izredno je tudi njegovo poznavanje ne samo ožje historične, ampak tudi druge strokovne literature, zlasti s področja etnografije, jezikoslovja in literarnih ved. 14, decembra je Dušan Kos obranil na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorsko disertacijo z naslovom Neagrarno gospodarstvo in družba na Slovenskem v 14. stoletju s posebnim ozirom na plemstvo in višje sloje meščanstva. S tem je uspešno zaključil status mladega raziskovalca in začel prevzemati tiste naloge, za katere seje usposabljal doma in na triletnem študiju na Dunaju, Mlada raziskovalka Petra SvoljSak je 2. oktobra 1992 na Filozofski fakulteti v Ljubljani vložila prošnjo za odobri te v doktorske teme z naslovom Italijanska okupacija Posočja 1915-1917. 6. maja je opravila ustni doktorski izpit in izpolnila vse pogoje, da se pripravlja neposredno na doktorat, Dr. Božo Otorepec seje z 31. decembrom upokojil. Sprememba njegovega statusa je bolj rezultat formalnopravnih kot pa kakršnihkoli drugih vzrokov. Tudi v naslednjih letih namerava sodelovati pri programu inStituta. Njegovi uspehi pri raziskovanju slovenske srednjeveške zgodovine so v največji meri tudi rezultat preddel, ki jih je nesebično dajal na razpolago tako delavcem inštituta kot drugim zgodovinarjem. Udeležba na znanstvenih posvetovanjih in kongresih 500 let Kolegiatnega kapitlja, Novo mesto, 22 23. 4.; S, Granda (z referatom), B. Otorepec (z referatom) in V Raj&p (z referatom) Slovenci v zvezni deželi Štajerski. Maribor, 24. -27. 5. : S. Granda (z referatom) Wolfov simpozij v Rimu 13. -18.9.: S. Granda (z referatom) in V RajSp (z referatom) J25 let taborskega gibanja, Ljutomer, 23, 10,; S. Granda (z referatom) Beneška Tepublika: ustanove, pravo, uprava. Koper, 10. in 11, 6. : D. Miheiič (z referatom) Atlas of Monastic Movement in East Central Europe I Qth-20th Centuries, Lublin,25, -27. 11.: V Rajšp (z referatom) VI. Svelogorsko srečanje. Sveta gora pri Gorici, 22. 10. : P Svoljšak (z referatom) PREDAVANJA, REFERATI Stane Granda Novomeški kapiteij od obnovitve do leta 1941, Znanstveni simpozij ob 500-letnic i Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Novo mesto, 23. 4, Petičijsko gibanje leta 1848 na slovenskem Štajerskem s posebnim ozirom na kraje, ki so ostali onstran državne meje. Mednarodno znanstveno srečanje Slovenci v zvezni deželi Štajerski. Maribor, 27. 5. Podpisovanje peticij za združeno Slovenijo - manipulacija ali zavestno dejanje. Historični seminar ZRC SAZU, 23, 6, Cerkev in škof A. Wolf ter leto 1848. Wolfov simpozij v Rimu 15. 9. Peticije 1848 in Slovenske Gorice. 125 let taborskega gibanja. Ljutomer, 23. 10, Eva Molž Ljudje in cesta. Historični seminar ZRC SAZU, 5 ,5. Darja Miheiič O zgodovini iger na srečo. Historični seminar ZRC SAZU, 17. 2. Zgodovina hazards v slovenskem prostoru. Pedagoška fakulteta Maribor, 1.4. Srednjeveške mestne naselbine in njihovi prebivalci. Zavod za šolstvo, 9, 12. Vsakdanje življenje istrskih prebivalcev, kot ga odsevajo objavljeni mestni statuti. Simpozij Istra in Beneška republika: ustanove, pravo, uprava. Koper, 11.6, Intervjuji Radio Koper - pogovor z Nevo Zaje ob izidu knjige Hazard, 27,9. Radio Koper - pogovor s Frankom Hmeljakom ob predstavitvi knjige Hazard, 15.10. Božo Otorcpec Ustanovne listine novomeškega kapitlja. S i mpozij Ob 500- letnic i K o legiatnega kap it Ij a v Novem mestu. Novo mesto, 23. 4. Vinko Rajšp Prost Poiydar de Montagnana v reformaciji in protireformaciji. Znanstveni simpozij ob 500-letnici Ko legiatnega kapitlja v Novem mestu. Novo mesto, 23. 4. A. Alojzij Wolf mecen. Mednarodni simpozij o ljubljanskem Škofu Alojziju Wolfii. Rim, 14.9. Monastic Orders in Sloveniafrom teh End of t he I8th Century until 1914. International Conference: Atlas of Monastic Movement in East Central Europe 10th-20th Centuries. Lublin, 27. It. Petra Svoijiak La Prima Guerra Mondiale nella memoria slovena. Iprofughi dall 'Isontino in Italia. Maniago (Italija), 14. 4., Montereale (Italija) 15, 4, Prva svetovna vojna v slovenskem zgodovinskem spominu. Predavanje v okviru Zgodovinskega društva Ljubljana, 6. 5. Dr. Alojzij Res v prvi svetovni vojni. Resovo vojno dopisništvo. Vi. Svetogorsko srečanje. Sveta gora pri Gorici, 22. 10. Slovenski beguna v Italiji. Seminar za avstrijske in slovenske profesorje. T i nje (Tainach), 27, 11. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JR NA STRANEH 346-34S. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA_ V okviru projekta Raziskave virov in dokumentacija umetnostnih spomenikov na Slovenskem je dr. Damjan Prelovšek nadaljeval s preučevanjem novejše slovenske arhitekture. K ponatisu knjig Architectura perennis m Napori je napisal spremno študijo. Udeležil se je simpozija o gledališki arhitekturi v Krakovvu z referatom o zgodovini ljubljanskega Deželnega gledališča. Sodeloval je pri postavitvi razstav o Plečnikovi Lectariji v prostorih KI C-a in Plečnikovih risb v prostorih DESSE ter pri pripravah na razstave secesijske arhitekture n a Dunaju, arh i tekta I. Vurnika v Ljubljani in J. Plečnika v Pragi, Od 25, l.do 14. 2. je na Srednjeevropski univerzi v Pragi predaval o zgodovini evropskega urbanizma 19. in 20. stoletja. Kot č!an slovenske ekspertne komisije UNESCA je sodeloval na konferenci v Rigi (Latvija), vodil pa je tudi strokovno ekskurzijo Tehnične univerze iz Stuitgarta na Dunaj, v Prago in Budimpešto. Blaž Resman se je v minulem letu osredotočil na probleme kamnite beneške plastike z začetka 18. stoletj a n a S ¡o vensk em (dokumentac ij a spomenikov in raziskave arh i vski h virov) in na poznobaročno rezbarstvo na Gorenjskem. Poglavitni rezultat njegovih virov) in na poznobaročno rezbarstvo na Gorenjskem. Poglavitni rezultat njegovih raziskav je sinteza o kranjskem baročnem kiparju Valentinu Vrbniku; magistrsko nalogo na to temo je na Filozofski fakulteti obranil 15. 12. Ana Lavni seje posvetila vprašanju vioge ekleziastičnih predpisov 17. stoletja v sočasni urnem ost i, Doktorsko disertacijo z naslovom Vizitacije ljubljanske škofije 17. stoletja kot vir za umetnostno zgodovino je obranila 8.7, Sodelovala je na simpoziju ob 500.-letnici Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, skupaj z B. Resmanom pa na Ij ubij anskem simpoziju o umetnostnem zgodo vinaij u in muzi ko logu J osipu M antuan i j u. Delavci Instituta so dopolnjevali topografske in specialne kartoteke ter fototeko; s strokovnimi nasveti so sodelovali z zavodi za spomeniško varstvo in pri redakciji Šematizma ljubljanske nadškofije. Inštitut je dal Nadškofijskemu Ordinariat u pobudo za pripravo s i stemat ičnega programa župnijskih zgodov inskih i n uinctnostnozgodo vinskih publikacij. Bibliotekarka Vida Stanovnikje dopolnjevala stvarni in abeced no-imenski katalog, Redno inštitutsko delo je zaradi močno okrnjene nabave strokovne literature že v temeljih ogroženo. Udeležba na strokovnih srečanjih Strokovno srečanje kamnosekov in kamnarjev. Rogaška Slatina, 26. 2,: D, Prelovšek, Znanstveni simpozij ob 500-letnici Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Novo mesto, 22. -23, 4.: A. Lavrič, Simpozij o G. R. Donneiju, Dunaj, 30,6. -2.1.. D, Prelovšek, B, Resmati, A. Lavrič. Mednarodni simpozij o gledališki arhitekturi, Krakow, 7. 10,: D. Prelovšek. Josip M antuan i - simpozij ob 60. obletnici smrti. Ljubljana, 22. 10.: A. Lavrič, B, Resman, Konferenca UNESCA {ekspertna skupina za arhitekturo 20, stoletja), Riga (Latvija), 26.-28, 11, PREDAVANJA, REFERATI Damjan Prelovšek Zgodovina evropskega urbanizma 19 in 20. stoletja. Predavanja na Srednjeevropski univerzi v Pragi, 25. L - 4, 2. Kamen v Plečnikovi arhitekturi. Referat na strokovnem srečanju kamnosekov in kamnarjev v Rogaški Slatini, 26, 2. Predstavitev Tazstave Plečnikova lectarija. KIC, Ljubljana, 2, 3. Stavba Deželnega gledališča v Ljubljani. Referat na mednarodnem simpozi ju o gledališki arhitekturi v Krakowu, 7. 10, Predstavitev razstave Plečnikove risbe iz zasebnih zbirk. DESSA. Ljubljana, 8. 11. Kompozicijska načela Plečnikove arhitekture. Predavanj e v DESSI, Ljubljana, 17.1 L Razgovor s Plečnikovimi učenci. DESSA, Ljubljana, 18, 11, And Lavrif Stembergov poskus ustanovitve škofije v Novem mestu. Referat na znanstvenem simpoziju ob i 00-letnic i Kolegiatncga kap i t Ij a v Novem mestu. Novo mesto, 23.4. Josip Mantuani-starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Referat na simpoziju ob 60, obletnici smrti J, Mantuanija. Ljubl jana, 22.10. (skupaj z B. Resmanom). Blaž Res man Josip Mantuani - starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Referat na simpoziju ob 60, obletnici smrti J. Mantuanija. Ljubljana, 22. 10, (skupaj z A, Lavrič). BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANI .14H. MUZ1KOLOŠKI INŠTITUT Raziskave srednjeveškega glasbenega pismenstva (dr. Jurij Snoj) V okviru monografske obdelave nevmatskih rokopisov na Slovenskem jc bila izdelana računalniška podatkovna zbirka rokopisa AS, Coll i. I iz 12. stoletja s 503 vnosi, Z razpravo je bila končana raziskava o oblikovni členitvi antifonala iz Kranja in ob I i kovan a razprav a o glasben ili spo m en i k i h v Lj ubij an i, V tek u j e g lasbenopaleogra fsk i študij medvrsličnih znamenj v Brižinskih spomenikih. Renesansa (dr, Danilo Pokom. prof dr Jože Sivec, dr. Edo Škulj) Z letnico 1992je bi! natisnjen drugi de! zbornika referatov z med narodnega simpozija o i akobu Gallusu. Konč ana j c b i I a redakc ij a vseh 53 madriga I o v zb i rke J akoba G a I tu sa Harmoniae morales. Za tisk je pripravljena zbirka 39 motetov Jurija Prcnnerja, vključno s spremnimi besedili. Sarofr {mag. Tomaž Faganel, Metoda Kokote, dr. Ivan Klemenčič) Končani sta bili transkripcija in spartiranje instrumentalne zbirke Musicalische Ehrnfre udi I zaka Poša z 49 štirig I as nini i kompozic ij am i i n i zde lano re v i zij s ko poroč i lo, Opravljena je bila tudi revizija Poše ve instrumentalne zbirke Musicalische Tafelfreudt, izdane 1930 v sodobni notaciji. Obe zbirki sta bili redakcijsko poenoteni. Iz opusa Janeza Krstnika Dolarja je bila transkribirana in spartirana antifona Salve Regina iz KromSffŽa, zanjo je bil izdelan tudi generalni bas Dodana je bila petim Dolarjevim transkribiranim in spariiranim psalmom; vse skladbe so izšle decembra kot XXIII. zvezek zbirke Monumenta artis musicae Staveniae, Dognanja raziskovalnega dela o skladateljih J, K. Dolarju in Antonu Tarsii so bili predstavljeni na mednarodnem simpoziju v Kromčtižu na Češkem in na mednarodnem simpoziju v Kopru, nanašajo pa se na vprašanja izvajalske prakse v Dolarjev i h delih in na glasbeno zapuščino Antona Tarsie. V okvir teh raziskav sodi tudi priprava in objava referata o zasedbi in izvajalski praksi v mašah J. K. Dolarja za simpozij v Zagrebu ter objava razprave o psalmih istega skladatelja. - V teku so priprave za mednarodni simpozij Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, ki bo s spremnimi prireditvami, koncertoma in razstavo, potekal oktobra 1994. Večina vabljenih je že potrdila udeležbo. Klasicizem (dr. Ivan Klemenčič, Aleš Nagode, mag. Tomaž Faganel) Desetdnevni študij del Franca Pol linij a je potekal v Milanu v knjižnici konservatorija G. Verdi in v državnem in v zgodovinskem arhivu Milana. V teh nahajališčih je bilo pridobljenih ok. 3400 kopij skladb in dokumentov, kar širi na5o vednost o tem skladatelju in tudi obseg raziskav, Objavljenajebila razprava o pesemskem ustvarjanju tega skladatelja, V zvezi z obravnavo mašnega opusa Venčeslava Wratnyja je bilo spartiranih 6 njegovih maš. Vnesene so bile v računalnik, opravljene korekture napak in redakcija za morebitni natis. Vzporedno poteka študij strokovne literature. Za simpozij ob 500-Jcmici Kolegiatnegakapitlja v Novem mestu je bil posredovan referat o klasicistični glasbi v novomeških arhivih. Na vsa navedena obdobja slovenske glasbene zgodovine se nanaša priprava zbornika Muzikološke razprave, ki je bil zasnovan kot publikacija MuzikoloŠkega inštituta ob 10-letnici njegovega delovanja, a je izšel šele v I. 1993. Uredil gaje dr. Danilo Pokom, razprave zanj pa so prispevali redno zaposleni in zunanji sodelavci MuzikoloŠkega inštituta ter preminuli predsednik njegovega znanstvenega sveta akademik Dragotin Cvetko, - Inštitut je v pogovori h z nemško založbo Barenreiter iz Kassla za zastopanje zbirke Momtmenta ari is musicae Sloveniae v tujini in z vodstvom Edicij Društva Slovenskih skladateljev za zastopanje te zbirke v domovini. Novejša slovenska glasbena zgodovina (¡848-194!) {mag. Tomaž Faganel, dr. Ivan Klemenčič) Sem sodi sodelovanje na mednarodnem simpoziju ob 60-letnici Josipa Mantuanija z referatom o Mantuauijevi pedagoški dejavnosti in objava referata. Marca 1993 je inštitut organiziral koncert klavirskih skladb Marija Kogoja v izvedbi pianista Bojana Goriška, kije sodil še v okvir kolokvija o M arij u Kogoju ob stoletnici skladateljevega rojstva v L 1992. Opravljena je bila redakcija zbornika referatov s tega mednarodnega znanstvenega srečanja, ki je izšel kot publikacija MuzikoloŠkega inštituta, V njem j& bila objavljena razprava inštitutskega sodelavca o glasbenem izrazu Marija Kogoja. Evidentiranje in katalugiziranje virov (dr. Jurij Snoj, mag, Tomaž Faganel, dr. Ivan Klemenčič, Metoda Kokole, Aleš Nagode) Za obdobje srednjega veka so bili evidentirani in popisani fragmenti iz nahajališč v Ljubljani, Novem mestu, Škofji Loki in kodeksa iz Kopra, ki so bili večinoma tudi prefotografirani (873 strani). Sliki z mednarodno centralo R1SM v Frankfurtu so dozoreli v ustanovitev področnega odbora RISM za Republiko Slovenijo (ustanovni sestanek je bit 24.1.; člani so dr. B. Lopam i k, dr. E. Škulj, tajnik je mag. T. Faganel in predsednik dr. 1. Klemenčič) in v oblikovanje področne skupine (Landergruppe) za Republiko Slovenijo prav tako s sedežem v MuzikoloSkem inštitutu. V začetku maja j e b i I teden dn i gost M uzi ko loške ga i nštituta vodj a centrale RJ SM v Frankfurtu g. K1 aus Ketl, ki je namestil računalniški program P1KADO za popis (zaenkrat) glasbenih rokopisov in uvedel sodelavce v delo s tem programom in RiSM-ovjmi pravili katalogizacije. Za novi računalniki popis, ki se je že začel, in redno izmenjavo podatkov s centralo RISM-a je bilo pridobljeno že urejeno glasbeno gradivo iz arhiva ljubljanske stolnice in Se neurejeno gradivo iz župne cerkve v Piranu, - RILM-u v New Yorku so bili posredovani bibliografski podatki o tekoči muzikološki literaturi v Republiki Sloveniji, ki so bili objavljeni v RILkiAbstracts23/1989, New York, 1993. Knjižnica Dr. J. Snoj je skrbel za inSiitutsko knjižnico in opravil inventuro vsega knjižničnega gradiva. TISKOVNE KONFERENCE, JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV Tomaž Faganel Predstavitev 22. in 23. zvezka Manumenta ar ¡k musicae Sbveniae na tiskovni konferenci Muzi kol oškega inštituta. Ljubljana, 21. 12, Ivan Klemenčič Vodstvo tiskovne kon ference M uzikološkega inštituta, predstavitev dela Muziko I oškega inštituta in zbornika Marij Kogoj, ¡892-1992. Ljubljana, 21. 12. Danilo Pokom Predstavitev zbornika Gallus C amio lus in evropska renesansa, zv. I, II, in zbornika Muzikološke razprave n a ti skovni kon ferenci Muziko loškega in štituta, Lj ub Ij ana, 21. 12. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Tomaž Faganel Glasba klasicizma v novomeških arhivih. Referat na simpoziju ob 500-letnic i Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, Novo mesto, 22, -23 4. Zur Fragen der Aufführungspraxis in den Werken von Joannes Baptista Dolar, Referat na simpoziju Pavel Josef Vej vanovsky und Musik seinerzeit. Kromčfiž (Češka), 6. -8. 9. Glasbena zapuščina Antonia Tarsie Referat na mednarodnem simpoziju Antonio Tarsia v času in prostoru. Koper, 17. 9. Mantuani - pedagog. Referat na mednarodnem simpoziju ob 60-letnici smrti Josipa Maiituanija. Ljubljana, 22. 10, Novi akordi. Predavanji na tečaju za zborovodje Z veze kulturni h organizacij Slovenije. Ljubljana, 19. in 20,3. Velikonočni zborovski festival. [Pogovor] Radio Slovenija, Glasbena panorama, I. in 111, program, 7. 4. ; Kulturna panorama, 1. program, 10. 4. Koncert ansatrtb la Slovénie um. [ Pogovor J R ad io Sloven ij a, 1 Ii. program, 20. 12.1992 in 18.4. 1993. Glasba sredine 18. stoletja v očeh svojih sodobnikov in v očeh današnjega glasbenika. Radio Slovenija, lil, program, Glasbeni esej, 13.4. Glasba klasicizma v Novem mestu. Radio Slovenija, HI. program, Glasbeni esej, 10. 7, Čas in glasba. | Pogovor] Radio Slovenija, III. program, 30. 8. Glasbena zapuščina Antonia Tarsie. Radio Slovenija, [11. program, Glasbeni esej, 2. 10. Muzikološki inštitut [Predstavitev svojega raziskovalnega dela v M uziko loškem inštitutu.] Radio Slovenija, III. program, 24. 11. Naši zbori na festivalih v tujini. [Pogovor j Televizija Slovenija, I. program, 19, 12. Ivan Klcmenčič Slovenska glasba ok 1900. [Pogovor z novinarjem Christophom Munchom iz Heidelberga za serijo oddaj na nemškem radiu.j Interviju 3.11. Muzikološki inštitut, ¡Predstavitev dela v Muzi ko loškem inštitutu in svojega raziskovalnega dela v njem, j Radio Slovenija, III. program, 24. 11. Metoda Kokolc Muzikološki inštitut. [Predstavitev svojega raziskovalnega dela v Muzikološkem inštitutu. ] Radio Slovenija, III. program, 24. 11. .lurij Snoj Ciklus 4 predavanj iz srednjeveške glasbene zgodovine. Muzikološk ¡oddelek F i I ozofske fakultete v Ljubljani, marca. Koralni recllativ in koralna psalmodija. Nastopno predavanje na muzikološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. 19, 10. Muzikološki Inštitut, [Predstavitev svojega raziskovalnega dela v Mu z i ko loškem inštitutu. ] Radio Slovenija, lil. program, 24. II. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 349-350. INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Sekcija za slovensko literarno zgodovino Literarnozgodovinske raziskave slovenske književnosti 19. in 20. stoletja Raziskava Preučevanje slovenske moderne Bemikjje obravnavala lirsko poezijo Frana Elierja in iačela z obdelavo pripovedne proze te dobe. Raziskava Slovensko pripovedništvo 1918-1930 (M, Dolgan) seje končala. Izšla je druga od treh predvidenih sintetičnih razprav (o ekspresionizmu kot dominanti v pripovedništvu Slavka Grunta), tretja razprava (o pripovedništvu Mirana Jarca) pa se pripravlja za tisk. Dr. Dolgan je začel novo raziskavo Spominska in avtobiografska proza s pregledom tuje teoretske literature. V okviru raziskave Metafora v slovenski književnosti 18. in 19, stoletja (J, Faganel) sc je pričelo zbiranje in klasificiranje metaforičnega gradiva pri F. Prešernu. Priprava znanstvenokriiičnih izdaj (J, Fagand in zunanji sodelavci) Znanstvenokritična izdaja Brižinskih spomenikov s študijami je izšla kot 39. zvezek Del razreda za filološke in literarne vede SAZU. To je že 2., pregledana izdaja knj igc, ki je prvotno sestavljala del bibliofilskega kompleta Brižinski spomeniki v založbi Slovenske knjige (1992). - Na osnovi te izdaje so se začele priprave za mednarodno znanstveno posvetovanje. Programski odbor je določi! njegov vsebinski profil in načrtno vabil referente za naslednje tematske sklope: zgodovina s pomožnimi vedami, zlasti zgodovina pokristjanjevanja, jezikoslovje, posebej oblikoslovje in sintaksa, literarne vede, teologija in recepcija, zlasti prevajanje in odmev v izbranih, za Slovence pomembnih območjih znanstvenih središč. Z doslej prejetimi prijavami so pokriti vsi predvideni tematski sklopi in zagotovljena udeležba 59 strokovnjakov, od tega 35 iz tujine; med njimi so vodilni raziskovalci avstrijskih, nemških, nizozemskih, ruskih, drugih slovanskih slavističnih oz. zgodovinskih oddelkov, pa tudi kateder v Veliki Britaniji in ZDA. Izdaja in v njej zajeti raziskovalni rezultati so se pokazali kot širše uporabni. Interlingvalni prevod Brižinskih spomenikov v sodobno slovenščino je bil vključen v srednješolski učni program slovenščine. Rekonstrukcija izvirne govorne podobe molitvenih obrazcev in pridige je bila uporabljena kot umetni? k a beseda v programu slovenskega radia in na prireditvi ob obletnici zbora odposlancev v Kočevju. S tem je bila v praksi preverjena literarno-retorična vrednost obeh časovnozvrstnih različic. O pomenu teh raziskav za legitimiranje slovenske nacionalne identitete pričajo tudi odmevi na predstavitvah v tujini (na dunajski univerzi 15. 5., v okviru slovenskega dneva na frankfurtskem knjižnem sejmu 7. 10. in v Društvu slovenskih izobražencev 7. 6, - po tej seje sprožila obsežna polemika v italijanskem tisku). Nadaljevalo se je tudi delo za znanstvenokritično izdajo Zoisove korespondence: pregledan je bil t, i. anonimni tbnd in pripravljena shema za publiciranje. Drugo strokovno in organizacijsko delo F. Bernik je predsednik SAZU (glej tudi str 134-167, 174.) M. Dolgan j e sod e! o va l v pripravlj a I n em odboru sini pozija "Poezija Franceta Balan t iča in Ivana Hribovška v slovenskem kulturnem prostoru", ki bo v začetku leta 1994. Sekcija za literarno teorijo Literarni leksikon (dr. Darko Dolinar, Vlasta Pacheiner-Klander, Majda Stanovnik-Blinc, mag. Jola Škulj, Alenka Maček in zunanji sodelavci) V tem sklopu temeljnih literamoteoretičnih raziskav sta izšli razpravi J. Kosa Lirika (LL 39) in V, Troha Futurizem (LL40), Končan in redakcijsko obdelan ter ocenjen je bil rokopis razprave o znanstveni fantastiki (M. K ord igel). Nadaljeval o se je raziskovanje literarnegapTevoda(M. Stanovnik-Blinc), staroindijskih verznih oblik (V. Pacheiner-Klander), modernizma (J. Škulj), mladinske književnosti, tragedije, komedije in drugih litcrarnosmemih, obdobnih, vrstno-zvrstnih problemov za razprave, ki bodo končane v letu 1994 ali pozne je. Vse delo za Literarni leksikon je po skupnem načrtu usklajeval redakcijski kolegij. Drugo strokovno in organizacijsko delo D. Dol mar je raziskoval metodo loške in zgodovinske vidike slovenske literarne vede; sodeloval je v pripravljalnem odboru simpozija o poeziji Franceta Balantiča in Ivana Hribovska ter simpozij a o Brižinsk i h s pomen ikih. V. Pacheiner- KI anderj e posred o vala uporabnikom dokumentacijske podatke o literarno teoretičnih terminih in o tujih avtorj ih v slo venskem periodičnem t isku. M. S tanovn i k-B 1 in c j e sode lovala z 1 ntern a-tional Baccalaureate Organisation v Cardiffu (Anglija) pri pripravi izpitnega gradiva in ocenjevanju maturantov; kot predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev je vodila društvene prireditve in organizirala strokovni posvet v Žalcu z naslovom "Prevod: posnetek, reprodukcija, interpretacija. Prevajanje dramatike" (24. -26.9,). J. Škulj je raziskovala problematiko poststnikturalizma, predvsem v zvezi z Bahtinom; kot tajnica Društva za primerjalno književnost je pripravila in vodila simpozij o poststrukturalizmu in dekonstrukciji (19. 1.). Sekcija za hiografiko, bibliografijo in dokumentacijo Slovenski biografski leksikon {Jože Munda, Nada Gspan-Prašelj, dr. Metka BOgel-Dodič, mag. Franca Buttolo, mag. Tomaž Erzar, Alenka Maček in zunanji sodelavci) Nadaljevala seje izdelava koncepta za novo izdajo Slovenskega biografskega leksikona, V letu 1993 smo preverjali v prejšnji fazi določena osnovna načela za selekcijo gesel in možne variante. Preverjali in korigirali smo sheme za vsebinsko zgradbo in stil ter grafično podobo geselskega članka. Skupno z zunanjimi svetovalci za posamezna strokovna področja smo preverjali in dopolnjevali geslovnik za črke A-D, ki zdaj zajema okrog 1700 oseb. Z vprašalnikom smo zbrali podatke za približno 120 živih ose b, ki bod o predvidoma obde lane v novi edicij i SBL. Zunanj i s odelavci so pripravlj al i posamezne gesel ske članke: teh je bilo za novo edicijo SBL doslej napisanih 112. od tega je urejenih 69, Hkrati so se nadaljevale utečene dejavnosti sekcije: zbiranje, urejanje in arhiviranje biografskega in bibliografskega gradiva za potrebe leksikona iz dnevnega tiska, arhivov in knjižnic, posredovanje informacij zainteresiranim raziskovalcem, ki delajo na podobnih delih, predvsem uredništvu in sodelavcem Enciklopedije Slovenije. 1. 3. seje sekciji pridružil mladi raziskovalec mag. T. Erzar in se začel sistematično uvajati v biobibliografsko raziskovanje. Drugo strokovno m organizacijsko delo J. Munda je bil član bibliotekarske podkomisije pri Sekciji za terminološke slovarje Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša, Knjižnica (Sonja Stergaršek) Knjižni fond seje povečal za 198 knjig in 241 zvezkov revij in časopisov, Nakup, predvsem tujih revij, seje zmanjšal, Knjižnica zaradi gradbeni h in adaptacij skih del še vedno deluje v težkih razmerah, kar se odraža na obisku, pretoku informacij idr. Tako sije v tem letu 349 obiskovalcev izposodilo 803 enote knjižnega gradiva. Še naprej izhaja bilten novih knjig, nadaljuje se računalniška obdelava geselskega predmetnega kataloga. Tajništvo (Alenka Maček) Poleg rednih administrativnih in tehničnih del za vse tri inšlitutske sekcije je bila na računalniku v celoti pripravljena 2. izdaja Brižinskih spomenikov. Opravljene so bile admin istrati vno organi zacijseke priprave ¿a simpozij o Brižinskih spomenikih, v celoti računalniško podprt. Gradivo za Zoisovo korespondenco in geselski članki za novo izdajo Slovenskega biografskega leksikona so preneseni na PCkompatibi In i računalnik. Sproti so se vnašala nova gesla. Zunanji sodelavci Pri razi sko valn em d e lu Inštituta so z obsežnej širni a vtorskimi a I i urednišk i m i pri spevk i sodelovali: dr. Janko Kos, dr. Boris Paternu, mag. Igor Grd i na. Marko Kranjec, Janez Zor (Filozofska fakulteta), dr. Marijan Smolik (Teološka fakulteta), dr. Franc Jakopin, dr. Valentin Logar pri izdajanju gradiva s področja slovenske literature; dr. Janko Kos, Vera Troha(Filozofska fakulteta), dr. Denis Poniž(AGRFT), dr, Metka Kordigel (Pedagoška fakulteta Maribor) pri Literarnem leksikonu; okrog 90 avtorjev in konzultantov s krajšimi prispevki pri Slovenskem biografskem leksikonu. Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami Prim, Letopis SAZU 39/1988, 1989, str. 235. Obiski na inštitutu Prof. dr. Holger Klein z inštituta za anglistiko in amerikanistiko salzburške univerze in Član odbora Mednarodne zveze za primerjalno književnost; seznanil se je z raziskovalnim programom in pubiikacijami, 21,-22, 5. Dr. Sergio Bonazza, predstojnik slavistične katedre univerze v Veroni, 20. 9, zaradi sodelovanja pri pripravah Zoisove koresponedncc. Mag. Aleš Bjelčevič s Filozofske fakultete ljubljanske univerze in skupina Študentov 1. letnika s lav i stike, 29.10, ¡ogledal i so si dokumentacijsko grad i vol iterarnoteoretične sekcije. TISKOVNE KONFERENCE, JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV France Bernik Glej str. 65-67, Marjan Dolgan Sodelovanje na tiskovni konferenci Državne zaloi.be Slovenije ob izidu knjige Franceta Bernikn Študije o slovenski poeziji. Cankarjev dom, Ljubljana, 2. 2. Darko Do lina r Vodenje tiskovne konference ob izidu 39, in 40. zvezka Literarnega leksikona. ZRC SAZU, Ljubljana, 23. 6. Jože Faganel Vodenje tiskovne konference ob izidu Claudelovih de! pri Mohorjevi družbi in Mladinski knjigi. Mestno gledališče ljubljansko, 6. 5, Ob izidu znanstveno kritične izdaje Brffinskih spomenikov. Uvodna beseda v predavanje I. Grdine, J. Kosa in T. Logarja. Trst, 7. 6, Brižinski spomeniki, Uvodna beseda. Literarni večerna Radiu Slovenija, program Ars. 24. 6. Moja srečanja s Simčičem. Nastop na predstavitvi Simčičevih Odhojenih stopinj. Društvo pisateljev Ljubljana, Ars saera, Maribor, 30. 8. Vlasta Pacheiner-Kiander Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu knjige Janeza Svetine Slovenci in prihodnost, Teološka fakulteta, Ljubljana, 21.4. Majda .Sianovnik-Biine Predstavitev Burroughsovega romana Goli obed na tiskovni konferenci Cankarjeve založbe ob izidu prvih pet knjig zbirke XX. stoletje. Ljubljana, 26. 3, PREDAVANJA. REFERATI, PRISPEVKI NA RTV France Bernik Glej str. 65-67. Marjan Dolgan Pogovor o romanu Katarine MarinČiČ Rožni vrt z Alenko Zor-Simoniti in Igorjem Bratožem. TV Slovenija, I. program, oddaja Oči kritike, 6. I, Pogovor o drugi, dopolnjeni izdaji antologije slovenske pornografske poezije Fuk je Kranjcem v kratek čas z Leonom Magdalencem, TV Slovenija, II. program, oddaja Studio City, 5.2. Pogovor o romanu Kajnov rod Iva Zormana z Alenko Zor-Simoniti in Matejem Bogatajem. TV Slovenija, L program, oddaja Oči kritike, 28. 4. Pogovor o drugi, dopolnjeni izdaji antologije Fuk je Kranjcem v krotek čas z Vesno Žagar. TV Slovenija, I. program, oddaja Forum, 5. 3, Dva obraza ene prostitucije. Referat na XXIX. seminar ju slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 10 7. Pogovor o kriminalnem romanu Maje Novak Izza kongresa aH umor v teritorialnih vodah z Alenko Zor-Simoniti in lgnacijo Friedl, TV Slovenija, 11, program, L 12. Darko Dolinar Prevod kot interpretacija. Oh Musilovem Torlessu. Prispevek na literarnem večeru Društva slovenskih književnih prevajalcev o prevodih del Roberta Musila. Ljubljana, 6. A. O hermenevtičnih teorijah in metodah v literarni vedi. Pogovor z Mojco Dvoržak na Radiu Slovenija, III program, oddaja Tretja stopnica, 17.6. Literaturwissenschaftliche Fragen zur Rezeption Mus i h in Slowenien. Referat. 12, Internat iona les Robert-M tis i 1-Scminar: Zwischen Jungem Wien und Wiener Kreis. Von Musil bis Ingeborg Bachmann. Celovec, 24. 8. O dveh tipih prevoda. Referat na 19. delovnem srečanju Društva s loven ski h književni h prevajalcev, Žalec, 25. 9. - Tudi na Radiu Slovenija, 111 program, oddaja Pogledi na sodobno umetnost, 5. IG. Tomaž Erzar L>ve ameriški podobi jezika; Quine in Chomsky, Predavanje na ljubljanski lilozofski fakulteti v seminarju M, Dolarja Strukturalizem in psihoanaliza, 15, 11. Jože Faganel Kanonik Matija Kastelec. Referat na mednarodnem znanstvenem simpoziju ob 500-letnici novomeškega Kolegialnega kap i tija. Novo mesto, 23. 4, Govorljivost in pogovornost v prevodu in uprizoritvi. Referat na 19. delovnem srečanju Društva slovenskih književnih prevajalcev. Žalec, 26. 9. Vloga govorjenega jezika v sodobnem gledališču. Referat na Kopitarjevih dnevih 1993. Ljubljana, 21. 10. Logika in čas v govorništvu. Predavanje na šoli retorike. Pravljično gledališče, Ljubljana, 18, II Majda Stanovnik-Blinc Laughter and Melancholia, Freedom and Oppression America as a Catalyst of a Foreign Visitor's Self- Identification. Rc ferat na 20.1 etn i mednarod n t k on fere n c i Avstrijskega društva za ameriške študije na Univerzi v Celovcu, 13. II Jola Škulj Posts t r ukt ur at ize m in Bahtinov koncept diahgizma. Referat na simpoziju Poststrukturalizem - dekonstrukcija, Slovensko društvo za primerjalno književnost. Ljubljana, 29. 1. UlSLIOOR A RJA RAZISKOVALCEV JE NA STR ANK H 350-352 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Sekcija za ljudsko slovstvo Raziskave pripovednega gradiva (dr, Monika Kropej, dr, Marija Stan on ik, dr, Milko Mati četo v j Zgodovina slovstvene folklore (dr. Marija Sta nori i k) Obdelano je bilo obdobje protiTe formacije in baroka pri Slovencih Pregledani so bili vsi dostopni tiskani (čez 5000 strani) in rokopisni viri. Na tej podlagi je nastala 126 strani dolga razprava kot poskus interpretacije strokovno relevantnega gradiva in hkrati njegov kompendij. Za študij geneze posameznih folklornih snovi in motivov v verigi nj ihovega obstoj a i n za term ¡no loško problematiko posameznih žanrov slovstvene folklore pomeni to pomemben vezni člen. V zbirki Glasovi sta pod strokovnim vodstvom M. Stanonik letos izili dve knjigi: Danila Kocjan & Jelka Hadalin, Bejži zlodej, baba gre (257 folklornih pripovedi s Krasa) in Mihaela Zajc-Jare, Duhan iz Višnje Gore (l76 folklornih pripovedi iz Višnje Gore in okolice). Opravljeni so bili strokovni in mentorski stiki z avtorji novih knjig v zbirki. Opravljeno je bilo terensko delo v naslednjih krajih: Primskovo pri Kranju, Zaplana nad Vrhniko, Cerknica, Idrija, Petrovče pri Celju. Kritičen pregled prvih virov slovenskega pripovedništva (dr. Monika Kropej) Za Kritičen pregled prvih virov slovenskega pripovedništva t. j. za 1. fazo projekta Kazalo slovenskih ljudskih pravljic, je bila sistematično pregledana slovenska bibliografija, leksikografeko gradivo v NUK-u in katalogi rokopisov oz. arhivov v Ljubljani, Mariboru in Celju. Del pomembnega gradiva, ki ga hranita Rokopisni oddelek NUK-a in Mariborska univerzitetna knjižničarje bilo delno že evidentirano, katalogizirano in arhivirano. Vzporedno poteka sistematična raziskava delovanja slovenskih publicistov in drugih kuiiumih delavcev na tem področju po biografskih, bibliografskih in drugih (leksikografskih) virih. Dobljeno gradivo bo dopolnilo arhiv ljudskega pripovedništva pri Inštitutu za slovensko narodopisje ter bo ustrezno računalniško obdelano in katalogizirano. Tonske posnetke Ij u dskcga pripo vcdn ištva, ki j ih lirani i nštitut za slovensko narodop i sj e (89 trakov), bo treba zaradi starosti presneti. V računalnik so bili vneseni podatki o posnetih primerih ljudskega slovstva po terenskih zvezkih M, MatiČetova (8 terenskih zvezkov), [zdelan je bil tudi popis arhiva Sekcije za ljudsko slovstvo. 11.6. je Monika Kropej obranila doktorsko disertacijo Ljudska kultura v slovenskih pravljicah in povedkah na primerih iz Štrekij eve zapuščine (promocijaje bila 17. 11). Študija analizira ljudske pravljice in povedke iz zapuščine Karla Štrekij a, zapisane v drugi polovici 19. st. in shranjene v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Določen je bil regionalni in lokalni značaj analiziranih ljudskih pravljic in povedk, s tem pa posredno tudi posebnosti in samon i k lost slovenske ljudske kulture Sekcija za ljudske lege in igre Raziskava šeg življenjskega in koledarskega kroga in delovnih šeg (mag. Helena Loža r-Pod logar, mag. Jurij Fikfak, dr. Niko Kuret) Šege življenjskega kroga - šege ob smrti (mag. Helena Loiar-Podlogar) Delo je bilo vezano na raziskovanje tradicionalnih Šeg ob smrti na Dolenjskem, kjer je nosilka naloge zbirala gradivo na terenu (Škocjan pri Turjaku, Dobrepoljska dolina. Mirna Peč, Trebnje, M ima, Še n trupe rt, Mokronog, Vel. in Mali Slatnik, Cikava, Kočevsko), izpisala gradivo terenskih ekip EM (okolica Kostanjevice, Šentvida pri Stični, Šmarja-Sapa, Doba), izpisala iz arhiva v Dolenjskem muzeju domoznansko snov Be la kraj i na (1941) i n pregledala mrl i Ške knj ige v novomešk i proštij i za I eta 1866 - 1877. Iz tujih virov in literaturejc bilo za področje šeg življenjskega kroga zbranih, deloma že ekscerpiranih, deloma pa šele fotokopiranih 19 del na temo šeg in navad ob rojstvu in krstu otroka, 90 strokovnih del, ki obravnavajo tematiko ženitovanjskih šeg. 48, ki so vezana na odsev smrti v ljudskem življenju, in 14 splošnih del s področja šeg. Bibliografija tuje literature m virov s podroCja Segiivljerijskega kroga obsega že preko 200 kartotečnih enot. Dela, ki jih ni mogoče dobiti pri nas, so deloma ekscerpirana, deloma pa fotokopirana. (H. Ložar-Podlogar je na Dunaju naredila 970 kopij) Ob rov in Hrušica, etnološka monografija (mag. Jurij Pikfak) V okviru mednarodnega raziskovalnega taboraObrov - Hrušica 1993 (nadaljevanje iz leta 1992) je bila realizirana obsežna dokumentacija pustovanja v obeh naseljih. Na njeni osnovijebilapostavljena razstava v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani. Fotografsko in videografsko so bili dokumentirane še naslednje šege in navade: velika noč, vaški praznik {opašilo) v obeh naseljih in vsi sveti. Pridobljenih je 400 posnetkov, 3 ure videodokumentacije in 6 ur tonskih posnetkov. Poglavja iz zgodovine etnologije (mag. Jurij Fikfak) Delo je obsegalo preučevanje razmerja med informatorji in spraševalcem in sicer pri zbiralcih in raziskovalcih 19. stoletja, kot so bili Matija Maj ar, Stanko Vraz in Jakob Volčič, Raziskava se je pri tem opirala na s obodne teorije o teh vprašanjih (BergerLuckmann in Kutschenbach). V okviru vprašanj etn o loškega informacijskega sistema je v sodelovanju s tujimi partnerji in z muzejem Velenje na raznovrstnem historičnem gradivu (razglednice, pripovedi, status animarum idr.) nastala prva prava multimedijska aplikacija (Alpha verzija na CD-ROM-u) pri nas na temo Življenje v Velenju okrog leta 1900, Na tem temelju je pripravljen poseben projekt za novo dokumentacijo in informacijski sistem v Inštitutu. 4. zvezek dela Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo ( dr. Niko Kuret) je še i v tisk. Korekture je opravila H. Ložar-Podlogar. Raziskava drutinsko-sorodstvenih odnosov v vaikih okoljih na obrobju Slovenije (mag. Mojca Ravnik) Leta 1993 je tekla raziskava družine in sorodstva v vaseh v istrski notranjosti. V Slovenski Istri in obmejnih krajih na Hrvaškem je bilo opravljenih 22 dni dela na terenu, v župniščih in v koprskem arhivu (Koper, HrastovIje, Dol, Zazid, Brežeč pri Podgorju, Strunjan, Piran, Trkusi, Seljaci, Jurati, Pregara, Čmotiče, Abitanti, Grad in, Sirče, Pred loka, Hrvoji, Kučibreg, Sv, Anton, Dekani, Zrenj, Divača) in dva dni v Reziji. Pos n ct i h je bi Jo 23 zvočn ih (60 min) kaset i n 144 črno- be I i h fotografij. Zbrano grad i vo je prepisano v računalnik in razvrščeno po etnološki sistematiki, prav tako je urejena fototeka. Pregledane so bile matične knj ige in status animarum za Gradin, Pregaro in Topolovec v župnijskem arhivu v Pregari, za Čmotiče in Podgorje v iupnij i Dekani in za Zanigrad v župniji v Pred lok i. (Izbrano gradivo je prepisano, z njim dopolnjeni terenski podatki in rekonstruiranih več rodovnikov.) Z NaŠkom Križnarjem je bila posneta videodokumentacija o ostankih dvorca Buturai pri vasi Trkusi, občina Buzet. Sekcija za glasbeno narodopisje Raziskave ljudske glasbene in plesne kulture (JuI ijan Strajnar, mag. Igor Cvetko, mag. Robert Vrčon, mag, Marjetka Golež, mag. Marko Terseglav, Mirko Ramovš, dr. Zmaga Kurner) Opra vi j e n a so pr iprav Ij a I n a dela za 4. kn j i go Slovenskih ljudsk ihpesmi. Ta bo obsegal a družinske in ljubezenske balade, in sicer okrog 700 pesemskih enot z variantami s celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Poleg uvodne študije bodo k posameznemu tipu pesmi dodani komentarji ter verzo loške in muz i ko loške analize. Letos je bilo gradivo zbrano in dokumentirano, začelo se je transkrihiranje posameznih variant z magnetofonskih trako v R azvrščen ih i n de I n o o bde 1 nn ih j e bi lo nad 401 i po v Ij u bezensk i h pripovednih pesmi in 38 družinskih. Knjiga bo pripravl jena za tisk predvidoma do konca leta 1994. Za objavo 4. knjige Slovenske ljudske pesmi Koroške - Zgornji Rož so bile pregledane in evidentirane vse starejše tiskane zbirke in zvoCni posnetki, trans k rib i rane so bile melodije in besedila, gradivo je bilo klasificirano in urejeno po shemi, ki je bila uporabljena za prejšnje tri knjige. Na podi ag i več let n e razi skave usk oške ku 11 u re v Be ] i kraj in i j e bi la izde lana študij a (M. Terseglav) Srbohrvaške ljudske pesmi na Slovenskem (Uskoška duhovna dediščina v prepletanju in v soodvisnosti s slovensko ljudsko kulturo. Tradicija - inovacija -transformacija). Decembra je h i lakot doktorska disertacij a predana dekanatu Filozofske fakultete. Besedilo obsega 380 str. in 102 str. prilog. Gre za prvo delo, ki v celoti obravnava ljudsko pesništvo v slovenskih obmejnih pokrajinah. Pesmi so opremljene še s podatki o možni razširjenosti variant pri drugih južnoslovanskih narodih in s komparativnimi analizami. 15. 2. je bila oddana doktorska disertacija (M Golež) z naslovom Slovenske: ljudska pesem in sodobna slovenska poezija. Delo obsega 322 strani in 200 prilog. Nadaljevala seje raziskava o pritrkavanju na Slovenskem (J. Strajnar), kije obsegala zbiranje gradiva na lerenu in primerjalnega gradiva v literaturi. Delo je bilo zaradi bolezni ustavljeno in se bo nadaljevalo predvidoma v drugi polovici leta 1994. V okviru raziskave Funkcija zvoka v tradicionalnih igrah otrok na Slovenskem (L Cvetko) seje nadaljevalo pregledovanje, zbiranje in urejanje gradiva i z arhiva Inštitut a za slovensko narodopisje ter študij komparativne literature, Transkribiranih in pripravljenih za objavo je bilo več kot sto primerov tradicionalnih zvočnih iger otrok na Slovenskem. Večina zbranega gradiva še ni bila objavljena. Kot vzporedni rezultat je rokopis Ritmično gibalne igre otrok na Slovenskem, ki bo izšel prihodnje lelo. Delo pri raziskavi Ljudsko petje na Slovenskem (R Vrčon) je obsegalo zbiranje in preučevanje virov in literature, ki govori o načinu petja na slovenskem etničnem ozemlju in v sosednjih deželah, ter preučevanje zvočnih posnetkov ljudskega petja na Slovenskem, ki jih hrani arhiv Inštituta za slovensko narodopisje, Za 2. knjigo zbirke Polka je ukazana (M, Ramovš), ki bo vsebovala plesno izročilo Bele krajine, Prekmurja in Porabja ter vzhodne Štajerske, je že v celoti pripravl jen rokopis izročila Bele krajine. Obsega besedne opise ter kinetograme z vsemi pripadajočimi komentarji in opombami za 97 variant {od 22 tipov), 44 melodičnih zapisov ter 12 strani uvoda Nadalje so bili izdelani besedni opisi, kinetogrami, komentarji in opombe za polovico gradiva Prekmurja in Porabja, in sicer za 55 variant (od 15 tipov). Upoštevani so bili vsi plesni tipi in njihove variante, vključeno je tudi doslej objavljeno gradivo, vendar dopolnjeno in na novo opisano. Opravljene so bile sondaitie terenske raziskave na območju Vidina prt Ptuju. Vse gradivo je bilo transkribirano s trakov in deloma že pripravljeno za krajšo študijo o plesnem izročilu na tem območju, Za tim skoval ni projekt Preureditev in zaščita zvočnega arhiva Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU so bila opravljena pripravljalna dela teoretične in praktične narave. Dva sodelavca (R, Vrč on in D. Kunej) sta bila na enotedenskem strokovnem izpopolnjevanju v Phonogrammarchivu Avstrijske akademije znanosti na Dunaju, Za arhiv in druge objave je bilo narejenih 65 transkripcij ljudskega večglasnega petja (R. Vrčon) ter 371 transkripcij besed i I ljudskih pesmi, hkrati s klasifikacijo in katalogizacijo (Z. Kumer). Terensko delo je potekalo v krajih: Rezija (M. Golež, R, Vrčon, J. Strajnar), Loška dolina, Šmartno pri Litiji (I. Cvetko), Čedad, Črnomelj, Medvode, Skomarje, Smlednik, Suha na Koroškem (J. Strajnar), Beltinci, Draženci, Gib i na, Gradišča. Lancova vas, Muta, Pobrežje, Razkrižje, Rcpišča, Soviče, Šafarsko, Tržeč, Vareja, Veščica in Videm pri Ptuju (M, Ramovš). V30dnehjebilo posnetih okrog 110 enot ljudskih pesmi in instrumentalnih melodij, čez 200 enot različnega etnomuzikološkega, etnokoreo 1 oškega in drugega etnološkega grad i va, nap isan ih 14 k i net ogram ov Ij u ds kili plesov, fotodokumentiranih je bilo 75 zvočnih strašil na več kot 300 posnetkih. Sekcija za materialno kulturo ljudsko stavbarstvo na Slovenskem (dr, Tone Cevc) Nadaljevale so se raziskave kmečke arhitekture na Slovenskem s poudarkom na arhitekturi vezanega kozolca toplar ja. Preučevanja te gospodarske stavbe so zadevala njegovo strukturno sestavo, tipologijo, razvojna vprašanja, namembnost, zgodov inski okvir in tudi povezave s sosednjimi ozemlji, Terenske raziskave doma so potekale v Zadrečki in Tuhinjski dolini, v Bohinju, kjer je bil na Koprivniku izmerjen in izrisan kozolec top I ar (zun, sodelavec arh. M. Zuccato). V alpski soseščini so bili evidentirani kozolci toplarji v MOlltalu, Iseltalu, Dravski dolini, okolici lnnichena, v Sappadu ter Lesachtalu. Ob tem deluje bilo posnetih čez 190 diapozitivov. T, Cevc je sodeloval z avstrijskimi kolegi pri pripravi mednarodnega posvetovanja na gradu Krastovvitz pri Celovcu, 24. in 25. 5, 1993. Slovenski etnološki slovar Zunanji sodelavec dr. Angefos Baš, glavni urednik Slovarja etnologije Slovencev, je v sodelovanju z uredniškim odborom pripravil 6.500 gesel, katerih obdelava bo pomenila sintezo etnologije Slovencev. Pri pripravi predloga so sodelovali naslednji sodelavci Inštituta: T. Cevc, Z. Kumer, M. Ramovš, M. Ravnik, M. Stanonik. Predlog geselnika(150 strani) je bil natisnjen in oddan v presojo posameznikom in ustanovam. Drugo delo Sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje so posredovali gradivo in nasvete vsem, ki so to potrebovali za znanstveno, pedagoško, ku]tumo-pros vetno ali umetniško delo. Tudi sami so se vključevali v pedagoško in kulturno dejavnost: mentorstvo pri disertacijah (Z. Kumer), sodelovanje z Z KOS in kulturnoumetniškimi skupinami (I. Cvetko, M. Ramovš, J. Strajnar); sodelovanje z zbiranjem slikovnega gradiva za področje etnologije pri Enciklopediji Slovenije (H. Ložar- Podlogar, M. Ramovš). V okviru mednarodne etnološke bibliografije uredništvo za Slovenijo (H, LoŽar-Podlogar). Knjižnica V letu 1993 seje knjižni ca Inštituta za slo vensko narodopisje poveča I a za 234 knjižnih enot (nakupi, zamenjave, darila) in za 126 enot zvezkov periodike. Skupaj ima zdaj 1L 586 knjižnih enot. B ibl iotekarka j e uredi I a in Štitutsk i rokopisni sef: pregl edal a in oprem i I a je vse rokop i se ter dragocene tiske in vnesla njihove podatke v računalnik. Vseh hranjenih enot je 59, kot posebni enoti pa sta vodeni: darilo dr. Vilka Novaka - 12 enot (ok. 35 rokopisov) ter - zapuščina dr. Franceta Steleta - 2 enoti (ok. 10 rokopisov). Zbrana in vnesena v računalnik je bila celotna bibliografija naslednjih sodelavcev Inštituta: Kuret, Baš, Mat i četo v, Cevc, Fikfak, Stanonik, Podlogar, Krope j, Ravnik, Koren in Zemljič-Golob - vsega skupaj pribl. 1. 900 bibliografskih enot. B ibl iotekarka se je udeležila računalniškega tečaja COBISS v NUK-u, ponovno je uredila zapuščino! vana Jagra (etnološki del) po preselitvi v nove prostore in pripravila knjige za stalno razstavo del sodelavcev Inštituta, kije zdaj naZRCSAZU. Sodelovala jez uredništvom internega glasila 2RC SAZU Javka. t Zaradi selitve v nove prostore je bi i o potrebno na novo urediti arhiv Sekcije za ljudsko slovstvo. Ob tej priložnosti je bila pripravljena tudi naslednja statistika, ki osvetljuje stanje arhiva: Gradivo s terena: a) različne akcije, v katerih so sodelovali učenci in odrasli; b) izpiski iz terenskih zapiskov sodelavcev Arheološkega inštituta ZRC SAZU; c, č) jezikovni in žanrski obrazci; d) gradivo iz pokrajinskih muzejev; e) pokrajinski terenski in drugi viri; 0 gradivo, ki so ga posredovali posamezniki. Vsega skupaj 14. 605 enot. iz rokopisnega oddelka NUK v Ljubljani, šolskih kronik v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani ter diplomskih inproseminarskih nalog na oddelku za slav isti ko in etnologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti je prišlo v arhiv 912 enot, izpiskov iz Šolskih glasil je i. 044 enot, izpiskov iz tiskanih virov (Časopisje, Mohorjevi koledarji in druga poljudna strokovna literatura) 3 BO enot, Vsega skupaj torej 54. 491 enot. Izpisovanje iz slovenskega leposlovja je zajelo 82 avtorjev in na tej podlagi je nastalo 17.110 izp i skov. Ve i iko ekscerptorskega dela so bi 1 i oprav i 1 i študentj e pod mentorskim vodstvom, precej pa tudi izvajalka raziskovalne naloge, posebno v gradivu, kjer bi se bili imenovani težko znašli. Poleg tega hrani arhiv tudi enaindvajset kronik in podobnih zapiskov. Obiski na Inštitutu Predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev iz Rezije, 4. 1.: pogovor o strokovnem sodelovanju. Študentje dunajske Hochschule flir Musik und darstellende Kunst, 9. 5.: ogled arhiva Sekcije za glasbeno narodopisje in pogovor o delu Sekcije. Dr. Marija Kundegrabcr (dir. v pok., Landesmuseum für Volkskunde, Graz), 5. -15.4. in 14. -16. 9,: Ljudsko življenje Kočevarjev in ekskurzija za Uranio. Prof. dr. Peter Scherber, Institut für S lav i stik, Universität Göttingen (Nemčija), 8. I L - pogovor o multimedijskem projektu. Študijska potovanja v tujino R. Vri on, I. 10. 1992-30. 6. Študij muzikologije na Institut für Musikwissenschaft dunajske univerze {štipendist dobitnice Herderjeve nagrade Z. Kumcr). J, Strajnar, 28. -30. L, 1.3., založba Pizzicato v Vidmu (Udine). Pogovor o morebitnih dvojezičnih publikacijah etnološkega gradiva Slovencev v Italiji. J. Strajnar, 7., 20. in 30,4.: Phonogrammarchiv pri Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju: pogovor o sodelovanju pri ureditvi zvočnega arhiva Inštituta za slovensko narodopisje. H. Ložar-Podlogar, I. 10-31. 10, študijsko bivanje na Dunaju: Narodna knjižnica (Nationalbibliothek), Narodopisni muzej (Museum für Volkskunde) in Inštitutu za avstrijsko narodopisje (Institut für Österreichische Volkskunde) ekscerpiranje literature in gradiva o šegah življenjskega kroga. R. Vrčon in D. Kunej, 8, -12.11.: Phonogrammarchiv pri Avstrijski akademij i znanosti na Dunaju: seznanitev z metodologijo dela tc arhivske ustanove. Udeležba na znanstvenih posvetovanjih in kongresih 500 let Kolegiatnega kapitlja. Novo mesto, 23.4.: H. Ložar-Podlogar. Ländische Kulturformen in der Stadt, Gradec, 21. -22. 5.: J. Strajnar (z referatom). Posvetovanje o muzejih na prostem in raziskovanju ljudske arhitekture. Grad Krastowitz pri Celovcu, 24. 5. -25. 5.: T. Cevc(s predavanjem). Pro vita alpina, Santa Maria (Južno Tirolsko), 18. 6. -20. 6.: H. Ložar-Podlogar (s predavanjem in filmoma). Mednarodna konferenca Digital Image Processing in History, Association for History &. Computing, Ljubljana, 24. 6. -26. 6. in 28. 8. -30. 8.:, J. Fikfak (z referatom), H. Ložar-Podlogar. Assodaton for History & Computing, Eighth International Congress, Gradec, 23. S. -27. 8.: J. Eikfak (z referatom). Bozetski dani 93, Buzet, 2. 9,; M. Ravnik (z referatom), Leina konferenca mednarodnega združenja C!DOC 1993, Ljubljana, 13.9. -17.9.: J. Fikfak (z demonstracijo projekta etnološkega informacijskega sistema). Mednarodno posvetovanje Ljudska arhitektura danes. Gozd Martuljek, 7, 10.: T.Cevc (z referatom). TISKOVNE KONFERENCE, JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV T, Ctvc Uvodna beseda in predstavitev knjigeS/ovensAt kozolec v Puščavi pri Mokronogu, 14, 10. J. Fikfak, Predstavitev 21. zbornika Inštituta za slovensko narodopisje Traditlones na tiskovni konferenci S AZU, 8.3. Razstava Skorömatija vfirušici1993. Zemljepisni muzej. Ljubljana, marec-maj 1993. Predstavitev pilotskega projekta Etnološki informacijski sistem in projekta REAL v sodelovanju z Institutom für Realienkunde des Mittelalters und der frühen Neuzeit. Krems (Avstrija), na konferenci C1DOC, Letni konferenci 1993, 15. 9, INFOS '93, predstavitev mu It i medijskega projekta Življenje v Velenju okrog 1900 (Skupaj z Muzejem Velenje, Avdiovizualnim laboratorijem ZRC S AZU in podjetjem Intertrade ITS), Cankarjev dom, Ljubljana, 23.-27. 11. H. Loža r-Pod log ur Tarok karte HinkaSmrekarja. Tiskovna konferenca, Ljubljana 13. 5. M. Stanonik Tiskovna konferenca ob izidu knjige D. Kocjan & J. Hadalin, Dejžizlodej, baba gre. Štanjel na Krasu 19, l L Tiskovna konferenca ob izidu knjig Pozdravljeno trpljenje.,, in Na tleh leže slovenstva stebri s I ar i. Ljubljana, 25. II. Intervju o zbirki Glasovi za zvočno pismo Slovencem po svetu (Marinka Svetiti a, Radio Slovenija, 7. 12.). Okrogla miza: Idrijska ali slovenska čipka. Muzejsko društvo Škaf j a Loka, Škofja Loka. 9. 6. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Tone Cevc O izviru kozolca toplarja na Slovenskem. Oddelek, za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Ljuibljana 4. 5. Muzeji na prostem in raziskovanje ljudske arhitekture na Slovenskem. Grad Krastovvitz pri Celovcu, 25. 5. O arhitekturi in pianšarstvu na Veliki planini. Raziskovalni tabor učencev občine Domžale, Velika planina, 29. 6 Spomeniško zavarovana Velika planina. Mednarodno združenje IDRIART, Velika planina, 30.7. Arhitektura slovenskega kozolca. Mednarodno posvetovanje Ljudska arhitektura danes, Gozd Martuljek, 7, 10. Igor Cvetko Zvočni svetpračhveka. Predstavitve ljudskih glasbil od prazgodovine do danes, 22, 3. -26. 3., 13 predstavitev na osnovnih Šolali po Goriškem in Primorskem. Godčevska tradicija na Slovenskem. Komentirane predstavitve ob nastopih skupine Trinajsto prase na osnovnih šolah: 5.2, Škofja Loka, 17. 2, Moravče, 23. 2. Maribor, 19.4. Muljava, 20.4. Ljubljana,24.4. Črnomelj, 11, 13.7. Ljubljana, 16. 7.Cmurcfc, 14. 8. Bled, L5. s! MurskaSohota,27. 8. Rakitna,28.8.Metlika. Godcev ska tradicija na Slovenskem. Komentirane predstavitve ob nastopili skupine "Trinajsto prase" na turneji po Belgiji, 27. 2. - 2. 3; po Avstriji, 8. -9.5.; po Veliki Britaniji 21.-5. 7. /gre, prosti čas in tradicionalna zvačila na Slovenskem. Predavanja na celodnevnem seminarju Zavoda za Šolstvo RS Slovenije, Bled, 19. 10. Improvizirana otroška zvočila, Rado Ljubljana, val 202, ! 9. 10. Jurij Fikfak Image Databases, Konferenca Digital Image Processing in History, Ljubljana 25.6. Approaches to an Ethnological Information System in Slovenia, Art an d Communication - VIII International AHC-Conference, Gradec, 26, 8. EIS - Etnološki infomacijski sistem. Konferenca Digital Image Processing in 11 i story. Ljubljana 30. 8, Računalniške obdelave velikih slikovnih podatkovnih zbir. Pogovor Radio Slovenija 3, 1.9. Marjetka Gole/ Nastanek, zgodovina, ustroj, delo in pomeri Sekcije za glasbeno narodopisje Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Razmerje med ljudskim in umetnim pesništvom v medbesednem nizu z naslovom Le nora (spremljano s Štirimi zvočnimi posnetki ljudskih pesmi j. Predavanji za študente 4, letnika Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, Lj ubij ana, 27. 5. Helena Ložar-Podlogar Scenarij za film in organizacija snemanja filma Ljubljanske butar ice. Film predvajan 1. in 2. 4. Smrt v ljudskih šegah in ljudskem verovanju. Predavanje na kulturnem večeru na Rakovniku pri Ljubljani, 21.3. Šege v slovenskem alpskem svetu, Predavanje na simpoziju Pro vita a I pin a v St, Mar ¡i na Južnem Tirolskem, 18-20.6. Kako sem prepoznavala narodopisne motive na Smrekarjevih tarok kartah. Pomnenja. Radio Slovenija, 5. 8. Milko MatiČetov O rezijanski kulturi. Za učence višjih razredov osnovne Šole v Rezijanskem šolskem centru, 28. 5. Mirko Ramovš Slovenski ljudski plesi. Seminar Zveze kulturnih organizacij Slovenije za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 16.-17. L, 13.-14.2., 13.-14. 3., 24.-25. 4. Slovenski ljudski plesi Koroške. Nadaljevalni seminar Zveze kulturnih organizacij Slovenije za vodje folklornih skupin, Mežica, 14. - 17. 10. Slovenski ljudski plesi - Razkritje in okolica. Scenarij in vezno besedilo za TV oddajo. TV Slovenija, 21. II. Mojca Ravnik Sejfdva in preteklost istrskih družin v arhivskem in terenskem gradivu (status animarum in ustno izročilo). Referat na znanstvenem srečanju Buzetski dani 93. Buzet 2.9.1993 Pogovor o družini in družinski terapiji. Studio 2, T V Koper, 12. 1, 1993 "Istrski kruh" režiserja NaSka Križnarja, produkcija TV Koper 1993. Marija Stanonik O terminologiji slovstvene folklore. Srednje frizerske šole. Ljubljana, 5. 5. Odnos mladoletnikov do slovstvene folklore. Slavistično zborovanje. Celje, i 5. 10, Fo I klora - grešni kozel slovenske kulture. V splošnem sem inarj u za štude ntc, Odde le k za etnologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 1,12. Na Radiu Slovenija s predstavitvami avtorjev del v zbirki Glasovi: Franc Černigoj, Javorov hudič (obronki Trnovske planote), 5. 10., Marjan Tomšič\ Noč je moja, dan je tvoj (Istra). 12. 10,, Pavle Medvešček, Na rdečem oblaku vinograd rase (od Matajurja do Korade), 19.10., Janez Dolenc, Zlati Bogatin (Tolminsko), 26, 10., Marija Cvetek, Moj voča so vías zapovdal (Bohinjj, 7. 11., Mihaela Zajc-Jarc, Duhan iz Višnje Gore (Višnja Gora in okalica), 9. 11,, Danila Kocjan it Jelka Hadalin, Bejži zlodej, baba gre (Kras), 16. 11., Anton Gričnik, Noč ima svojo moč. Bog pa še večjo (Pohorje), 23. 11,, Dušan Rešek, Brezglavjeki (Prekmurje), 30. 11., Andreja Žele, Kaku suo živeli in si delali kratej cajt (Pivka). 7. 12, Juiijan Strajnar Slovenska ljudska glasbila. Predavanje na Osnovni šoli v Zalogu, 25.2. Slovenska ljudska vokalna in instrumentalna glasba. Predavanji na Seminarju Zveze kulturnih organizacij Slovenije za vodje folklornih skupin. Ljubljana, 13.- 14. 3. Ljudska glasba v mestu LSndische Kulturformen in der Stadt, Gradec (Avstrija), 21. - 22. 5. Slovenska ljudska pesem. Predavanje ob nastopu slovenske pevske skupine. Burgdorf (Švica), 26.6, Marko Terseglav Samosvoje slovstvo - samosvoji normativi (Zvrstne, vrstne in druge posebnosti ljudskega pesniStva), - Predavanje na XXIX. seminarju slovenskega jezika, iilerature in kulture, Ljubljana, 17. 7. Robert Vrčon Ljudsko glasbeno izročilo Slovencev. Predavanje na Hochschule ftir Mu si k und darstellende Kunst, Dunaj, 6. 5. Sodelovanje z drugimi raziskovalnimi organizacijami pri projektih H. LoŽar- Pod logar sodeluje v delovni skupnosti Pro vita alpina (Innsbruck) (dr. Hans Haid), J. Fikfak sodeluje z Institutom fllr Realienkunde des Mittelalters und der frühen Neuzeit, Krems, Avstrija, in Max-Planck-Institut für Geschichte, Göttin gen, Nemčija, pri proj c ktu REAL in razvoj u programske opreme; z Inst itutom für Sla vistik, Goett in gen, Nemčija, pri prepisovanju besedil. Marija Stanom k je sodelovala z Zavodom za šolstvo republike Slovenije in Slavističnim društvom Slovenije, Sekcija za glasbeno narodopisje sodeluje s Phonogrammarchivom Avstrijske akademije znanosti pri projektu Zaščita in preureditev zvočnega arhiva. Avstrijski inštitut vzhodno in jugovzhodno Evropo, izpostava Ljubljana, intenzivno sodeluje pri posamezni h akcij ah Inštituta (pri ureditvi zvočnega arhiva, pri organizaciji konferenc in novih ob likali dokumentacije). BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 352-357. INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Raziskovalni projekt Izseljevanje in vključevanje Slovencev v novo okolje (dr. Andrej Vovko - odgovorni nosilec projekta, mag, Breda Čebulj-Sajko, dr. Marjan Drnovšek, Marina Lukšič-Hacin, dr, Janja Žitnik) Zunanji sodelavci: mag. Darko Friš, mag. Bogdan Ko I ar, Nives Sulič, mag. Milica Trebše-Štolfa. Prvo leto raziskovalnega dela v okviru triletnega projekta, ki je zasnovan kot več disciplinam a raziskava temeljnih pojavov in problemov slovenskega izseljenstva, je prineslo naslednje rezultate: Izseljevanje iz osrednje Kranjske (dr, Marjan Drnovšek) TežiSče dela je bilo na preučevanju množičnega izseljevanja iz širše ljubljanske okolice do leta 1914, kaT je bila tudi tema doktorske naloge, ki jo je avtor uspešno zagovarjal septembra 1993. Priseljevanje in življenje Slovencev v zahodni Evropi (dr. Marjan Drnovšek) Nadaljeval o seje evidentiranje gradiva za temo v dom afihaib i vih(n.pr. v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani) in knjižnicah (tt, pr. v rokopisnem oddelku NUK-a). Povezave slovenskih izseljencev s matično domovino (dr. Andrej Vovko) Nadaljevalo seje preučevanje dejavnosti in pomena Družbe sv, Rafaela in publiciranje delnih rezultatov raziskave. Slovenski begunci v Avstriji po letu 1945 (dr. Andrej Vovko) V sodelovanj u z dT. J a n ezom Arneže m (Smd ia S lo ven ica) se j e n adaljeva lo preu če vanj e življenja Slovencev v avstrijskih begunskih taboriščih, predvsem njihovega tiska in drugih dejavnosti. "Dvojna identiteta "in njene posledice v vsakdanu avstralskih Slovencev (mag. Breda Čebulj-Sajko) Delo v okviru doktorske teme z istim naslovom je bilo v tem letu osredotočeno na kritično analizo slovenske etnološke literature z izseljensko tematiko. Časovno je raziskovalka zajela večino dosedanje tovrstne študije od začetka 20. stoletja do danes. Analizirala je predvsem metodologijo raziskovanja, metode dela, problemske zasnove, časovno in geografsko preučenost pojava izseljenstva v etnologi) i, Resocializacija in nacionalna identiteta: primer slovenskih izseljencev (Marina LukSič-Hacin) Raziskovalno delo je potekalo v okviru zaključevanja magistrskega dela, katerega osrednji problem predstavljajo procesi resocializacije in akulturacije slovenskih izseljencev v primerjavi s splošnimi akulturacijskimi zakonitostmi. Slovenska izseljenska književnost kot zgodovinski vir {dr. Janja Žitnik) Začela seje tematska analiza za izbor književnih del slovenskih izseljenskih avtorjev, ki so uporabna kot komplementarni vir podatkov pri raziskovanju problemov slovenskega izseljenstva z vidika drugih strok, Zunanji sodelavci so preučevali dejavnost izseljenskih društev v Kanadi (mag, Milica Trebše-Štolfa), vlogo katoliške cerkve pri izseljevanju in življenju Slovencev v ZDA (mag. Bogdan Kolar, mag, Darko Frišjin vsakdanje življenje Slovencev v ZDA {Nives Sulič). Člani projektne skupine so v tem letu objavili 22 znanstvenih in strokovnih prispevkov z izseljensko tematiko in imeli 15 predavanj ali referatov na domačih in tujih znanstvenih srečanjih. Raziskovalni projekt Slovenska izseljenska književnost (dr. Janja Žitnik - odgovorna nosilka projekta). Zunanji sodelavci: Lev Delela, prof, dr. Helga GluStč, prof. dr. Martin Jevnikai, prof. dr. Mirko Jurak, akademik dr Taras Kermauner, doc, dr. Igor Maver, doc. dr. Jerneja Petri £, akademik prof, dr, Janez Stanonik, mag. Barbara Suša ZaTadi pomanjkanja sredstev za neizogibna potovanja raziskovalcev v tujino je bilo delo pri triletnem projektu, katerega končni rezultal bo kompleksna in celovila zgodovina slovenske izseljenske književnosti v vseh delih sveta od najzgodnejših začetkov do danes, osredotočeno na zbiran je biografskih in bibliografskih podatkov ter literarno analizo slovenskih izseljenskih književnih tekstov, ki so dostopni v Sloveniji. Delo je potekalo v okviru naslednjih geografsko razdeljenih sklopov: Književnost Slovencev v Evropi (Lev Delela in dr. Janja Žitnik), v ZDA (akademik prof. dr. Janez Stanonik in dr. Jerneja Petrič), v Južni Ameriki (prof, dr, Martin Je vn i kar: proza, prof. dr Helga Glušič: poezija, akademik dr Taras Kermauner: dramatika), v Kanadi (prof. dr, Mirko Jurak), v Avstraliji (mag. Barbara Suša in dr. Igor Maver) ter na Daijnem vzhodu (Lev Dete I a). Do decembra je bila opravljena analiza I ite rarn i h del ena inšt i r i dese t i h s I ove n sk i h i zse 1j e n skih avtorj e v od stod vaj set i h, ko li kor jih bo predvidoma vključenih v obravnavo, Člani projektne skupine so v tem letu objavili preko 70 bibliografskih enot v okviru navedene teme ter imeli 15 prispevkov na mednarodnih simpozijih. Bilten Inštituta za slovensko izseljenstvo Izšla je 5. številka informativnega glasila Bilten, ki enkrat letno prinaSa pregled raziskovalnega in strokovnega dela sodelavcev Inštituta. Namenjena je sorodnim institucijam in posameznim raziskovalcem doma in po svetu. Druga dejavnost Nadaljeval a seje redna knj ižna izmenjava z domačim i in tujimi znanstvenimi ustanovami, ki jo omogoča predvsem znanstvena revija Dve domovini/Two Homelands. Izdelana je bila bibliografija znanstvenih monografij, razprav in člankov s področja slo venskega izseljenstva v okviru posameznih znanstvenih disciplin, dopolnjevale so se obstoječe računalniške zbirke, med drugim o slovenskih izseljenskih društvih, pomembnejših izseljenskih osebnostih, sorodnih znanstvenih institucijah in posameznih raziskovalcih v Sloveniji in tujini. Sodelovanje z znanstvenimi in drugimi organizacijami Mreža domačega m mednarodnega znanstvenega sodelovanja se je tudi v tem letu razširila. Najplodnejše stike je imel Inštitut z naslednjimi znanstvenimi ustanovami in združenji: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Svetovni slovenski kongres, Konferenca za Slovenijo, Ljubljana, Katoliško središče za Slovence po s ve lu, Ljubljana, Posamezni oddelki Filozofske fakultete in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice, Trst, Oesterreichisches Ost- und Südosteuropa Institut, Dunaj, Foerdcrverein Deutsches A us wanderermuseum, Bremenhaven, Ecole normale supérieure, Pariz, Society for Slovene Studies, ZDA, American Association for the Advancement for Slavic Studies, ZDA, Center for Migration Studies, New York, The Hoover Institution, Univerza Stanford, Kalifornija, School of Behavioural Sciences, Univerza Macquarie, Sydney, Avstralija, Centre for Multicultural Studies, univerza Wollogong, Avstralija, Centre for I mm igrat i on and Multicultural Studies, The Australian National University, Canberra, Avstralija, Centre for Multicultural Studies, The Flinders University, Adelaide, Avstralija, Obiski na Inštitutu Ekipa TV Madžarske, 8. I. Milan Pahor, direktor, in Aleks Kale, raziskovalec, Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice. Trst, 19. 4. Dr. Tom M. S. Priestly, dr. Edward Možejko. mag. Zoran Slarčevič, Univerza Alberta, Kanada, 30, 4.-31,5. Dr. Henry A. Christian, Univerza Rudgers, New Jersey, ZDA, 14.5. Dr. Rado L. Len ček, Univerza Columbia, New York, ZDA, 20. 5. Franci Slak, filmski režiser, 23. 6. Franci Slak, Filmski režiser, 23.6. Stanko Janežič, pisatelj, in Stanko Kociper, pisatelj iz Argentine, avgust. Dr. Metod MilaČ, Univerza Syracuse, New York, ZDA, oktober. Dr. Joseph Vel i konj a, Univerza Washington, Seattle, ZDA, 7. 9. Studijska potovanja in obiski tujih institucij M. Drnovšek: Nacionalna in Univerzitetna biblioteka, Dunaj, 17.-31, 10. J, Žitnik: Univcsity Berkeley in Stanford (Kalifornija), 11. -17. 11, Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih Znanstveno srečanje Slovenci s trebuhom za kruhom v Ameriko v zadnjih 100 letih. Maribor, 18. 3.: M. Drnovšek, M. Lukšič-Hacin, J. Žitnik, Tradicionalno sociološko srečanje. Portorož, I6.-I7.4.;M. Lukšič-Hacin. Znanstveni simpozij ob i 00-letnic i Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Novo mesto, 22. -23.4.: A. Vovko. Hribarjev večer. Ljubljana, 2.6.: M, Drnovšek. Okrogla miza Mednarodne migracije. Ljubljana, 22. 6.: M. Drnovšek, M. Lukšič-Hacin. 5. viSarsko srečanje, Svet slovenskih krščanskih izseljencev po Evropi, Žabnice, 7. 8.: A, Vovko, Simpozij o škofu Antonu Alojziju Wollu, Rim, 13, -17,9r: A, Vovko. Drugo mednarodno letno znanstveno posvetovanje raziskovalcev slovenskega izseljenstva. OpČine pri Trstu, 8. 10.: B. Čebulj- Saj ko, M. Drnovšek, M. Lukšič-Hacin, J. Žitnik. Simpozij Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki. Ljubljana, 20,-21. 10.: M. Drnovšek, J. Žitnik. 25. nacionalna konvencija AAASS, Honolulu, (ZDA) 19. -22. t L: B. Čebulj-Sajko, M. Drnovšek, J. Žitnik, TISKOVNE KONFERENCE Breda Čebulj-Sajko Predstavitev knjige Toma Krifcnarja Šambala (Ljubljana: samozaložba, 1993). Cankarjev dom. Ljubljana, 11. 10. Andrej Vovko Predstavitev knjige Ivana Korošca Prva nacionalna ilegala - Štajerski bataljon Teološka fakulteta. Ljubljana, 13.8, Predstavitev knjige dr. Janeza Janeža Utrinek Božje dobrote. Teološka fakulteta. Ljubljana, 13.9. Predstavitev knjige Jože Lovrentiča/Vsem o Piki. TeoloSka fakulteta. Ljubljana, 10. 12. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV I* reda Čebutj-Sajko Vzroki za izselitev - refleksije izseljenca na čas njegovega odhoda v tujino. Pomen, vzroki in potek izseljenskih procesov na Slovenskem. Drugo mednarodno letno znanstveno pos veto vanje razisko valce v slo venskega izseljenstva.Opč i ne, Italija: 8. 10. The Religious Life of Slovenes in Australia 25* AAASS National Convention. Honolulu (ZDA), 19.-22. 11. Vloga Toma Križnarja in njegove knjige Samba/a v novejšem obdobju slovenskega popotništva. Radio Slovenija, 1. program, 20. 11. Marjan Drnovšek V Ameriki smo! - Pozdravljena, dežela svobode. Slovenci s trebuhom za kruhom v Ameriko v zadnjih 100 letih. Znanstveno srečanje Slovenskega zgodovinskega društva Maribor, Maribor, 18.3. Župan Ivan Hribar in mesto. Predavanje. Hribarjev večer. Ljubljana, 2. 6. Zgodovinski razgledi. Mednarodne migracije. Okrogla miza FDV. Ljubljana, 22. 6, Izseljevanje Slovencev. nuja ali želja po boljšem življenju? Pomen, vzroki in potek izseljenskih procesov na Slovenskem. Drugo mednarodno letno znanstveno posvetovanje raziskovalcev slovenskega izseljenstva, Opčine (Italija), 8. 10, Jože Kastelic (1898-1940) - izseljenski duhovnik v Franciji in Argentini. Simpozij Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki. Ljubljana, 20-21.10. The Catholic Church and the Mass Bmigration of Slovenes to the United States Before ¡914. 25" AAASS National Convention. Honolulu (ZDA), 19. -22. II. Andrej Vovko Delovanje Družbe sv. Cirila in Metoda na Tržaškem, Predavanje v Društvu slovenskih izobražencev. Trst, 25. 2. Tisk slovenskih beguncev v Avstriji po ¡1 svetovni vojni, Uvodni nagovor na otvoritvi razstave v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, 6. 3. Društvo sv. Rafaela za pomoč izseljencem. 72. sestanek Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev. Homburg (ZR Nemčija), 9. 3, Novomeški kapitelj po letu ¡941. Znanstveni simpozij ob 500-letnici Kolegiatnega kapitlja. Novo mesto, 23. 4. Slovenski pedagoški sistem po letu 1945. Predavanje v Klubu Horizon 2000. Pariz (Francija), 16. 6. Fotografska razstava o življenju slovenskih beguncev v Avstriji po II. svetovni vojni. Uvodni nagovor ob otvoritvi razstave v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, 26, 6. Podoba slovenskih izseljencev v luči časopisa Slovenec od 199J dalje. 5. višarsko srečanje, Svet slovenskih krščanskih izseljencev po Evropi. Žabnice (Italija), 7.8. Alojzijevišče. Simpozij o škofu Antonu Alojziju WoIfu. Slovenik, Rim, 16.9. Trnjeva pot iz šolskega pogorišča. Teološki tečaj, Teološka fakulteta Ljubljana, 24. 11, Škofijska avla, Maribor, 26. U. Katoliško šolstvo na Slovenskem 1918-1941. Sedmi dan, Radio Ljubljana, HI. program, 11,7. Janja Žitnik The Reception of Louis Adamič's Last Book on Yugoslavia. 25,h A A ASS National Convention. Honolulu (ZDA), 19.-22. 11. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JË NA STRANEH 357-359. FILOZOFSKf INŠTITUT Filozofija in politično ob koncu 20. stoletja: elementi za diskurzivno oblikovanje politične sodbe in delovanja (dr. Rado Riha, Peter Klepec-Kršič, Gorazd Korošec, Vojislav Likar, dr.Oto Luthar.dr, JelicaŠuniič-Riha.dr. Tomaž Mastnak, mag, Alenka Zupančič). V drugem le iu razisk ovalnega projekta seje nadaljevala anali za teoretični h predpost avk in pogojev "vrnitve h Kantu,T v sodobni (politični) filozofiji in analiza možnosti reaktualizacije Kantove praktične filozofije. Poglavitni rezultati tega raziskovalnega dela so objavljeni v knjigah Pravo in razsodna moč in Etika realnega. Posebna raziskava je bila posvečena problematiki realnega nasprotja in funkciji pojma hogapri Kantu. Raziskovalno delo je zajelo tudi problem razmerja med znanostjo in filozofijo vepistemološki teorij i G. Bache larda. Nadaljevalo seje raziskovanje transcendentalne zastavitve Kelsnove čiste teorije prava, utemeljene v pozitivnosti prava samega, in negativnih konsckvenc take zastavitve za pravno teorijo in prakso. V tem kontekstu je bila obdelana tako Hartova obnova pozitivistične paradigme v pravu, ki upošteva kritike kelsnovskega projekta, kakor tudi Dworkinov poskus kritike po žiti vi stične pravne paradigme v luči opozicije moderna-postmoderna v pravu. Poglavitni rezultati raziskav so bili objavljeni v vrsti člankov, predvsem pa v knjigi Pravo in razsodna moč. Za tisk je bilo pripravljeno raziskovalno gradivo, ki obravnava presek sodobne teorije in filozofije zgodovine in se osredotoča na problem naracije v občem zgodovinopisju in na problem vnovične homogenizacije v intciprctaciji slovenske nacionalne zgodovine. Nadaljevalo se je tudi raziskovanje konstitucije novega družbenega in političnega i magi nam ega ter obl i k o vanj a po 1 iti čne j a vnosti v pr v i h desetletj ih po an g I eški "glorius revolution". Posebna raziskava je zajela interpretacije ameriške revolucije in problem družbene pogodbe pri Hobbsu in Kantu, Sodobni status umetnosti kot oblika vedenja (dr. Aleš Erjavec, dr. Lev Kreft, mag. Marina Gržitiič-Mauhler, dr Lars-Olof Ahlberg, dr. Paul Crowther), V drugem letu raziskovalnega projekta se je nadaljevala analiza sedanje vloge umetnosti kot oblike videnja in spoznavanja, pri čemer je bila posebne pozornosti deleina prognostična oblika umetnosti. V februarju je bila v Uppsali mednarodna konferenca na temo raziskovalnega projekta. Konferenca je bila organizirana kot vsako letna kon fere n ca Odde I ka za estet i ko U n i verze v U pp sa I i, na nj ej pa so sodeloval i poleg îreh raziskovalcev projekta (dr, Lars-OlofÀhlbtrg, dr. PauICrowther in dr. Aleš Lir j avec) še referenti iz Švedske, Norveške, Finske, Danske in V. Britanije. Dr, A, Erjavec je imel uvodni referat, v katerem je predstavil tudi raziskovalni projekl. Trije raziskovalci so se ponovno srečal i maja ter do jeseni pripravili tipkopis (v angleščini) v skupnem obsegu 15 avtorskih pol. Rokopis je bil nato predložen založbi Routlcdge za objavo. Prof. dr. Richard Shusterman (Philadelphia, Temple University, ZDA), eden izmed najbolj cenjenih estetikov mlajše generacije, jc pripravljen napisali uvod v knj igo, Pripravljen je bil tudi elaborat, ki zaključuje prvo fazo projekta in nosi naslov Filozofski status umetnosti; okvir za razpravo ter se sestoji iz naslednjih enot: Lars-Olof Ahlberg: Pojmi in pojmovanje umetnosti, Paul Crowilier: Umetnost, vedenje, zgodovinskost, Aleš Erjavec: Umetnost, eksistencialno izkustvo in umetniški svet Knjižnica Knjižni fond seje povečal za 76 knjig in 25 zvezkov periodike, 12 obiskovalcev in 1 I sodelavcev sije izposodilo 31 knjig. Druge dejavnosti Jclica Šumi č-R i ha je član raziskovalne skupine projekta Démocraties Theory in an International Perspective, University of Essex. Rado Ri ha je član vodstva projekta Das Fige ne und das Fremde in den Mythen des Polittschen, WissenschaftlichesZentrum 11 deT UniversitiitGesamthochschule K as se I. Vsi raziskovalci Inštituta so opravljali 3c druge funkcije (prim. Letopis 42/1991, sir. 293). Zunanji sodelavc: Dr, Bojan Borstner, Pedagoška Fakulteta Univerze v M ari boni; dr. Lev Kreft, Filozofska fakulteta v Ljubljani; akad. prof. dr, Boris Majer; dr. Paul Crowther, University of St. Andrews; dr. Lars -O lof Ahlberg, Uppsala University. Obiski na inštitutu Dr. Paul Crowther, University of St, Andrews: 4. 5. - 7. 5. Dr. Lars-Olof Ahlberg, Uppsala University: 4, 5. - 7. 5. Študijski obiski in potovanja v tujino A. Erjavec: Univerza v Uppsali, (Oddelek za estetiko), I S. 2. - 20, 2. A. Erjavcc: gostujoči predavatelj na Postgraduate Centre for Fine Arts and Theory Jan van Eye k Akademie Maastricht, (skupaj z Marino Gržinič Mauhler), 10, 3. A, Erjavec; gostujoči predavatelj na Kent University, Canterbury, 15. 3, A. Erjavec: University of California. Berkeley, I. 9. -31. 12. Marina Gržinič M au h 1er: gostujoči predavatelj na Postgraduate Centre for Fine Arts and Theory Jan van Eyck Akademie Maastricht, (skupaj z A, Erjavcem), 10, 3. T. Maslnak: Univerza v Fdinburghu, I, 1.-31. 12. J. Šumič-Riha: Centre for Theoretical Studies, University of Essex, 25. - 30. 6. A. Zupančič: Université Paris VIII, 1, 10. - 31. 12. REFERATI, PREDAVANJA, PRISPEVKI NA RTV Aleš Erjavec Art as Cognition and Knowledge. Uvodni referat na mednarodni konferenci Art and Knowledge v organizacij i Oddelka za estetiko Univerze v Uppsali. 18. -20.2. Avant Garde Art and Postmodernism. Predavanje na Postgraduate Centre for Fine Arts and Theory Jan van Eyck Akademie. Maastricht, 9. 3. Art and Culture in Slovenian in the SOies. Predavanje na Postgraduate Centre for Fine Aits and Theory Jan van Eyck Akademie, Maastricht, 10. 3. (Skupaj z M. Gržinii M aubier.) Mountain Photography and the Constitution of National Identity. Predavanje na Kent University, Canterbury, 15. 3. Post-Modernism and the Post-Socialist Condition. Predavanje na Kent University, Canterbuty, 15.3. IzkušnjaJimija llendrixa, Podobe glasbenih nastopov, 18,3.-8.4., Arhitekturni muzej Ljubljana in Jakopičeva galerija. (Uvodno predavanje.) Violence and the Aesthetic. Uvodni referat na mednarodnem kolokviju Aesthetics and Violence, v organizaciji Slovenskega druStva za estetiko. Ljubljana, 6. -8, 5. Marina Cržinič Mauhlcr Art and Culture in Slovenia in the SOies. Predavanje na Postgraduate Centre for Fine Arts and Theory Jan van Eyck Akademie. Maastricht, 10. 3. (Skupaj z Alešem Erjavcem.) Television and War, Referat na mednarodnem kolokviju Aesthetics and Violence. Ljubljana 6. -8, 5. Oto Luthar Rethinking changes. Case of Slovenia. Plenarni referat na kongresu Historia a debat, Santiago de Composte I a, 7. -11. 7. Tomaž Mastnak Politics oj Civil Society. Predavanje na London School of Economics and Political Science, London, 16. 3. War in Bosnia and European Peace. Predavanje na Marmara Uni verso tes î» Istambul, 20. 5. Rado Riha Die konstitutive Kraft des Gesetzes im Lichte des väterlichen und mütterlichen Über-Ich. Gesamthochschule Kassel, 18. -20. 6. (Skupaj z Jelico Šumič-Riha.) Demokratisches Engegement gegen den Nationalismus. Plenarno predavanje. Europaischer Human is mus-Kongress. Berlin, 25. -30. 7, Collective identities as Discursive Effect. Predavanje na mednarodnem simpoziju Collective Identities in Contemporary World. Universidad del Pais Vasco, Bilbao, 14. -18. 12. (Skupaj z Jelico ŠumiC-Riha.) Jeltca Šumič-Riha Argumentation rationnelle ou argumentation sceptique? Referat na simpoziju Démocratie, pragmatisme et scepticisme. College international de philosophie. Pariz, 28, 5. Die konstitutive Kraft des Gesetzes im Lichte des väterlichen und mütterlichen Überich Gesamthochschule Kassel, 18. -20. 6. (Skupaj z Radom Riha.) Collective Identities as Discursive Effect. Predavanje na mednarodnem sinpoziju Collective Identities in Contemporary World, Universidad del Pais Vasco. Bilbao, 14.-18. 12. (Skupaj z Radom Riha.) BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANFH 359-36E. GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA LetoSnje leto je bilo kritično za delovanje in obstoj InStituta. M inistrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije je namreč odkloniio finansiranje nagega osnovnega raziskovalnega projekta Geoekološke in regionalne strukture in sistemi Slovenije, katerega nosilec je bil dr. Milan Šifrer, znanstveni svetnik SAZU, ZaTadi pomanjkanja materialnih sredstev se je morala inštitutska raziskovalna dejavnost gibati v mejah razpoložljivih denarnih sredstev. Splošno geografska monografija Slovenije Manjkajoče oziroma izostalo poglavje o Vodovju je napisal M. Ko I bežen. Poglavje o prebivalstvu, kije temelj nega pomena za razumevanje Človekovih posegov v geografsko okolje, je prispeval dr. D, Perko, VeČina prispevkov za posamezna področja - poglavja - je bila recenzirana, in redigirana s strani redaktorjev, akademika I. Gamsa in I. VriSerja in je pripravljena za čistopis. M. Šifrer je za splošni del geografske monografije Slovenije pripravljeni tekst o povrSju razjiril Se z uvodno predstavitvijo danaSnjega reliefa, nadalje s poglavjem o spreminjanju odnosa med glaciofluvialnim in fluvioperiglacialnim nasipanjem v posameznih oddelkih ledenih dob ter s prikazom razvoja povrSja v holocenu. Veliko časa je posvetil tudi pripravi ustreznih tematskih kart, skic ter drugega slikovnega gradiva. D. Perko je končal poglavje o Prebivalstvu Slovenije. Posebno pozornost je posvetil tistim prebi val stven un poj a vom i n procesom, ki so neposredno vpl i val i n a preob I i kovanj e pokrajine. Temeljito je preučil in predstavil območja koncentracije in praznenja, kjer prihaja do naglih flziognomskih in funkcionalnih sprememb posameznih pokrajinskih predelov. Regionalno geografska monografija Slovenije InStitut pripravlja knjigo o Savinjsko-Sotelski in Jugovzhodni Sloveniji. Sestavljajo j o tri makroregije, in sicer Posavmje, Posavsko hribovje in Dolenjska z Belo krajino. Pridobili smo pisce oziroma avtorje za obdelavo vseh mezoregij. K. Nalek je obdelal in napisal poglavje o geološki zgradbi makroregije Posavskega hribovja, M. Nalek je podrobno oziroma vzorčno preučil preboldsko mikroregijo in sestav i ne prcbivalstvene rasti na območju Celjske kotline. M. Orožen Adamič je na podlagi pregleda literature, pisnih in statističnih podatkov zarisat temeljno fizičnogeografsko podobo Novomeške kotline. D, Perko je pripravil polovico besedila o vzhodni Krški kotlini in Gorjancih. M. Topole je podrobno obdelala poglavje o podnebju Mimsko-Trebanjske pokrajine. Zunanji sodelavci (akad, I. Vrišer, [), Uranjek-Domitrovič, O, Pfut, M. Saj ko, V, 13 reč ko) pa zaradi preobremenitve z drugimi obveznostmi in pomanjkanja denarja šc niso začeli delati. Prebivalstvo Slovenije (dr. D. Perko) D, Perko je na osnovi predloženega dela Pokrajinski odnosi med reliefom in prebivalstvom med letoma 1880 in 1991 in uspešnega zagovora postal doktor geografski h znanosti (22. 3.}. Naravni elementi geografskega okolja Ogroženost slovenske zemlje zaradi naravnih nesreč Podrobneje so bile preučene nekatere večje naravne nesreče, ki so v preteklem ali letošnjem letu prizadele slovenske pokrajine. K. Nate k je nadaljeval s preučevanjem po s I cd ic poplav novembra 1990 v porečju Savinje in sodeloval pri oblikovanju nove strategije varovanja Celja pred poplavami kot recenzent projekta Koncept ureditve Savinje, ki ga izdeluje Vodnogospodarski inštitut. Kot član komisije Ministrstva za okol je in prostor je kot reccnzent sodeloval tudi pri pripravi nacionalne strategije razvoja vodnega gospodarstva Slovenije. Spremljal je tudi sanacijska dela v Zgornji Savinjski dolini in opozoril na nekatere napake, kine upoštevajo geoekoioških danosti, M, Natek je razčlenil nekatere geografske prvine vzrokov in posledic povodnji v porečju Radomlje leta 1992. D Perko je kompleksno osvetlil ogroženost Slovenije zaradi naravnih nesreč. V letošnjem letu smo v okviru denarnih možnosti in s podporo Republiške uprave za zaščito in reševanje M inistrstva za obrambo pričel i s preučevanjem katastrofalne suše, ki je prizadela vse slovenske pokrajine. Geografske učinke suše na Primorskem je preučil M. Orožen Adamič, v severovzhodni Sloveniji M. Pavšek, v predelih med Ljubljansko kotlino in Šentjernej ski m poljem na Dolenjskem pa M. Topoie, M. Orožen Adamič je sredi leta zaključil in oddal doktorsko disertacijo z naslovom Ogroženost slovenske zemlje po naravnih nesrečah - j posebnim ozirom na Ljubljano. M. Pavšck, ki se kot novi - mladi raziskovalec za pretok usposablja na našem Inštitutu, pripravlja za svojo magistrsko nalogo tematiko s področja naravnih nesreč. Naslov njegovega de3a je f-¡žično geografska pogojenost snežnih plazov v slovenskih Alpah s posebnim ozirom na preventivo. Doslej j c bila njegova osnovna dejavnost usmerjena na pripravo in izbor ustrezne metodologije za preučevanje snežnih plazov, zbiranje gradiva, obiskom lavinoloških opazovalnih postaj, zasnovi podatkovne baze, ki bo s luži i a za izdelavo katastra snežnih plazov na Slovenskem itd. Geomorfoioško kartiranje (mag. K. Nate k, mag. M. Gabrovcc) K. Natekje končal z reliefno analizo območja, ki ga obsega geomorfcloška karta Celje v merilu 1;! 00 000 in odda! doktorsko disertacijo z naslovom Geomorfotoška karta Celje v merilu 1: 100 000, list Celje, in analiza reliefa sekcije. Reliefna analiza, kije poleg klasične vključila Še analizo digitalnega modela reliefa (DMR 100) in modela dolinskega omrežja, je pokazala izjemno reliefno pestrost preučevanega ozemlja in temeljni pomen kamninske zgradbe za izoblikovanost površja. Razlike v kamninski zgradbi so tudi poglavitni razlog za variabilnost dolinskega omrežja, Se zlasti povimih dolinskih odsekov, ki najbolje odsevajo razlike v kamninski in tektonski zgradbi ter reliefni izoblikovanosti. M a osnovi vseh teh razlik je preučevano ozemlje razdelil na 43 pokrajinskih enot, te pa na 173 manjših homogenih enot. Redna letna merjenja in preučevanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto (mag. M. Gabrovec, M. Pavšek) Redne letne meritve Triglavskega ledenika sta opravila M. Gabrovec in M, Pavšek (20. 10.). Podrobnejše preučitve so bile otežene, ker je bilo na ledeniku od 15 do 50 cm novega snega, V letošnjem letu seje ledenik močno skrčil, saj seje na nekaterih mestih umaknil tudi za 6 m. Podrobnejših meritev na strmem Skulinem ledeniku ni bilo mogoče opraviti zaradi slabega vremena, V pozni jeseni so bile znatne površine Skutinega ledenika prekrite z gruščem, GeoekoloSke sestavine Mirnsko Trebanjske pokrajine (mag. M. Topole) Mlada raziskovalka za obnovo, M. Topole, je v okviru doktorske disertacije opravila večino analiz in Izdelala ustrezne karte, ki so v neposredni zvezi z geoekološkimi razmerami za kmetijsko Tabo in poselitev obravnavane pokrajine, Geografski informacijski sistem (mag. K, Natek, mag. M. Gabrovec, mag. M. Orožen Adamič, dr. D. Pcrko, mag. M, Topole, M. Pavšek) Pretežna večina novih raziskav, ki se opravljajo na Inštitutu, je osredotočena na dodelavo in izrabo najrazličnejših podatkovnih baz, ki nastajajo v okviru mštitutskega GlS-a. D. Perko je s topografskih kart vnesel manjkajoče podatke o nadmorskih višinah za digitalni model reliefa Slovenije in izračunal naklone in ekspozicije, s pomočjo sodelavcev dodal več novih slojev s tematiko iz fizične in družbene geografije in za potrebe inštitutskega GIS-a priredil tretjino popisnih podatkov o prebivalstvu za leto 1991 po naseljih za celo Slovenijo. Skupaj z M. Orožnom Adamičem sodeluje pri razvi janju računalniške kartografije. M. Topole je /.digitalizacijo izdelala karto rabe tal na območju Savinjske doline, kije bila predstavljena na 16, zborovanju slovenskih geografov. Uporabni raziskavi za naročnika a) Geomorfološka inventarizacija Kraškega roba (naročnik Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran) Projekt je vodil mag. K. Natek. Pri njem so sodelovali mag. M. Gabrovec, mag. M, lopo le in M, Pavšek ter zunanji sodelavci i. Zumer, mag. D. O grm in M. Hrvatin. Izdelali so geomorfološko karto Kraškega roba v merilu 1: 25. 000, podrobno inventar i zacij o reliefnih oblik in geomorfnih procesov ter ovrednoti i i ugotovljene oblike z naravovarstvenega vidika. b) Preučevanje ranljivosti okolja z vidika pokrajinskih učinkov onesnaževanja (I. faza) Sodelovanje pri prvi fazi projekta, ki ga je izvajal Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani po naročilu Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. Mag. K. Natek je bi l koordinator de lovne skupine (mag. M. Orožen Adamič, mag. M. Gabrovec, mag. M. Topole, M. PavSek in M. Ferjan), ki je pripravila več temeljnih fizičnogeografskih kart Slovenije v digitalni obliki (karte višinskih pasov, naklonov, ekspozkij, poplavnih območij, gozdnih površin, erozijskih območij ter lito loško karto), ki so podlaga geografskega informacijskega sistema za ta projekt. M i ni strstvo za okolje in prostor teT Za vod za prostorsko planiranje Republike Slovenije sta Inštitutu priznala usposobljenost za izvajanje aplikativnih raziskovalnih del za področje regionalnega razvoja in izdelavo geografskih tematskih kart. Republiška geodetska uprava je priznala rnedinštitutski raziskovalni skupini (raziskovalci Geografskega inštituta Antona Me lika in zunanja sodelavca dr, M. Furlan in dr, Z. Stančič) usposobljen ost za opravljanje konzultacij in drugih ekspertnih storitev iz sklopa zemljepisnih imen. Mentorsko delo Dr. Milan Šifrer je mentor novi raziskovalki - doktorantki - ter novemu raziskovalcu - magistrantu. Mag. Milan Orožen Adamič je mentor novemu raziskovalcu za pretok, ki se usposablja s področja preučevanja naravnih nesreč. Kartografski oddelek, kartografska zbirka in kartografska dokumentacija (mag, M Orožen Adamič, M. Ferjan in M. Rupert) Sestavljenih in izdelanih je bilo večje Število kart, kartogramov in drugih grafičnih ponazoril za Geografski zbornik (33/1993) in Geografski obzornik (40/1993). S potrebnimi in zahtevanimi kartografskimi ponazorili so bili opremljeni tudi prispevki sodelavcev Inštituta, ki so bili objavljeni v drugih strokovnih revijah in zbornikih (npr. Ujma; Savinjska, zbornik 16. zborovanja slovenskih geografov v Celju itd,). Nekaj preglednih tematskih kart ali kartografskih ponazoril smo izdelali za potrebe posameznih raziskovalcev drugih inštitutov ZRC SAZU. S potrebno kartografsko ponazoritvijo sta bili opremljeni obe dokončani in oddani doktorski disertaciji (M. Orožen Adamič, Ogroženost slovenske zemlje po naravnih nesrečah - s posebnim ozirom na Ljubljano; K. Natek, Geomorfološka karta Celje v merilu 1:100. 000, list Celje, in analiza reliefa sekcije). Tudi elaborata projekta Geomorfološka inventarizacija Kraškega roba in Ranljivost okolja z vidika pokrajinskih učinkov onesnaževanja sta bila opremljena s primernimi kartografskimi izdelki. V zadnjem času smo večino grafičnih ponazoril izdelali s pomočjo računalniške tehnologije. Dosedanja klasična, ročna tehnika izdelave kart se naglo umika računalniškim postopkom. To tehnologijo skušamo v okviru materialnih možnosti sproti sprejemati in prilagajati potrebam in zahtevam geografskega raziskovalnega dela. [zdelana so bila navodila za sestavo kart in kartografsko ponazoritev pojavov in procesov, ki bodo prikazani v splošni in regionalni geografski monografiji Slovenije, Kartografska zbirka je bila obogatena za 10 Atlasov Slovenije (l: 50.000; Ljubljana, 1985), ki nam j i h je podarila Založba Mladinska knjiga, in za 21 izvodov kart različnih vsebin. Oddelek je vodil M. Orožen Adamič, risarska in druga dela (dokumentacija, urejanje zbirke, nabava in izposoja kart idr.) pa sta opravljali M. Rupert in M. Ferjan. Knjižnica in tajništvo (Marija Gorenšek) Knjižni fond seje zaradi denarnih omejitev povečal za 35 knjig in 156 zvezkov periodike. 76 obiskovalcev sije izposodilo 89 knjig oziroma 43 zvezkov revij ter 153 kart in 4 elaborate. Povečalo se je administrativno delo. Prejeli smo 41 dopisov in odposlali 199 dopisov. Pretipkani so bili nekateri elaborati za splošno geografsko monografijo Slovenije. Tipkana, korigirana in razmnožena so bila najrazličnejša navodila za pisavo besedil, izdelavo kart in drugo grafično opremo za potrebe geografske monografije. Znanstveni svet seje sestal dvakrat; 12.5 in 13, 9. Uredniški odbor Geografskega zbornika je imel dve seji, in sicer 13.4. in 26. II, Oiji uredniški odbor Splošne geografske monografije Slovenije (akademika prof, dr, I, Gams in prof, dr, 1 Vrišer in M. Natekj je imei 7 sestankov (18. 6,,9. 7., 21. 7., 3, 8., 18. 8., 9. 9. in 26. 11.). Raziskovalci in vsi delavci Inštituta so imeli 32 sestankov, namenjenih informacijam, problemom stroke in inštituta. Druge dejavnosti Matej Gabrovec je predsednik Ljubljanskega geografskega društva in predsednik fmančno-gospodarske komisije Zveze geografskih društev Slovenije ter somentor za geografijo pri gibanju Znanost mladini. K. Natek je podpredsednik Zveze geografskih društev Slovenije, tajnik njenega Nacionalnega komiteja, član predmetne skupine Geografija na Zavodu za šolstvo in šport, ki vodi in usm erjare formo pouka geografij e v Soli, Bilje predsedn ik pripravlj al nega odbora za 2. slovcnsko-madžarsko geografsko konferenco in član organizacijskega odbora za pripravo 16. zborovanja slovenskih geografov v Celju. M. Orožen A dam iČ j e predsedn ik K om isij e za tisk Zveze geografsk ih društev SI o ven i j e in član vodstva projekta Nacionalni atlas Slovenije. Sodeloval je prt pripravi slovenske izdaje Avtoatlasa Evrope, ki je izšel pri DZS. Sodeloval je v pripravah in priredbi slovenske izdaje polj ud no-stro kovne zbirke Naravne nesreče; natisnjene so bile prve tri knjige (Snežni in zemeljski plazovi. Lakota, suša in kobilice ter Potresi). M. Pavšekje upravnik Geografskega obzornika, član Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije (vzgoja in izobraževanje mladih), vabljeni Član Podkomisije za snežne plazove pri Gorski reševalni službi v okviru Planinske zveze Slovenije in vabljeni član Komisije za snežne plazove pri Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije. V okviru gibanja Znanost mladini je mentor mlademu raziskovalcu - srednješolcu. D. Perko je bil predsednik Komisije za geografijo na 2. srečanju mladih raziskovalcev Gorenjske, predsednik Komisije za geografijo na 14, srečanju mladih raziskovalcev Slovenije in koordinator za geografijo pri gibanju Znanost mladini Je član organizacijskega odbora za posvetovanje GIS v Sloveniji 1993-1994 in član Ekspertne skupine za pripravo strategije razvoja GIS v Sloveniji na Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Nadalje je Član vodstva projekta Nacionalni atlas Slovenije, katerega nosilec je Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Dvema mladima raziskovalcema - srednješolcema - je mentor, M Topo le je vodila ekskurzijo članov Ljubljanskega geografskega društva po Mimski dolini in za to priliko napisala vodnik. K. Natek in M. Natck sta vodila ekskurzijo udeležencev 16. zborovanja slovenskih geografov po Savinjski dolini (med Celjem in Ljubnim ob Savinji). M, Šifrerje vodil terensko delo za študente geografije ljubljanske univerze na območju Škofjeloškega hribovja. M. Orožen Adamič, D, Perko in M, Rupert so pripravili razstavo inštitutskega raziskovalnega dela z območja Savinjske doline in nekaterih novejših projektov, pri katerih so sodelovali inštitutski raziskovalci. Postavljena je bila v celjskem Narodnem domu v času 16, zborovanja slovenskih geografov, Mednarodno sodelovanje Raba tal v Srednji Evropi. Projekt pripravlja Inštitut za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo z Dunaja. Član delovne skupine za pripravo omenjene karte je K. Natek in je sodeloval na sestanku v Bratislavi (3. 9.), kjer so dokončno uskladili legendo. Preučevanje dravskega ledenika. Na povabilo prof, dr. HaroldaEicherja, predstojnika geomorfološkega oddelka Geografskega inštituta Univerze v Gradcu, M. Šifter že drugo leto zapored sodeluje pri preučevanju geo morfoloških sledov dravskega ledenika v Podjuni na Koroškem, Na osnovi opravljenih raziskav je mogoče sklepati, da so se podobno kot pri nas v Blejsko-Radovijiški kotlini tudi v območju dravskega ledenika v Podjuni ohranili sledovi več poledenitev, in ne samo dveh, kot so doslej menih avstrijski geomorfclogi. Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih, seminarjih Mednarodn i simpozij Evropska dimenzija pouka geografije, Lj ubljana, 24, -26,2,: K, Natek, 7. llešičevi dnevi, Ljuhljana, 26. -27.2.: M. Gabrovec, K.Natek, M. Natek, M. Orožen Adamič, D. Perko. 2, slovensko-madžarska geografska konferenca, Ljubljana, i-3, 4.; M. Gabrovec, K, Natek, M. Natek, M. Orožen Adamič, M. Pavšek, D. Perko, M. Šifrer in M. Topole, Mednarodni simpozij Narodnosti in geografi ja, Ljubljana. 9. -10.9.: K. Natek. Mednarodni simpozij Človek in kras, Postojna, 23. -25, 9,: M, Gabrovec. 16. zborovanje slovenskih geografov, Celje, 21. -23. 10,: M. Gabrovec, K. Natek, M, Natek, M. Orožen Adamič, D. Perko in M. Topole, Slovenska znanost za razvoj. Okrogla miza: Okolje, energija in prostor, Ljubljana, 4, 11.: M. Natek. Mednarodni kolokvij a klimatski geomorfologiji, Würzburg (ZR Nemčija), 12. -14. 11.: M. Šifrer. Conference on Geographical Information Systems in Environmental Studies, Krakow, 25. -27. 11.: M. Gabrovec. TISKOVNE KONFERENCE Karel Natek Šolska enciklopedija Geografija. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana, 12. It. Predstavitev projekta Slovenija na videu. Založba Jack. Ljubljana, 16, 11. Milan Orožen Adamič Veliki družinski atlas sveta. DZS. Ljubljana, 14. 1, Nova zbirka knjig Naravne nesreče za mladino DZS. Ljubljana, 15. 12, PREDAVANJA, REFERATI Matej Gabrovec Changes in Land use in the Dolomite regions of Slovenia Mednarodni simpozij Človek in kras. Postojna, 24,9. Changes in Land use relative to Relief over the last 40 years in Slovenia. Konferenca o geografskih informacijskih sistemih v Študijah o okolju. Krakow, 25. ti. Karel Natek Vzroki in posledice vodne ujme v Savinjski dolini, sanacija in zasnova varovanja Savinjske pred poplavami. 16. zborovanje slovenskih geografov v Celju, 22, 1Ü. Milan Natek Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Okrogla miza: Geografske in sorodne institucije na Slovenskem. 7. lleSičevi dnevi. Ljubljana, 27. 2, Milan Oryi.cn Adamič Naravne nesreče v Sloveniji. Sejem Zaščita '93. Kranj, 1,6. Drago Perko Mladinsko raziskovalno delo v geografiji. Okrogla miza: Mladinsko raziskovalno delo. 7. IleSičevi dnevi. Ljubljana, 27, 2. Geografija prebivalstva in geografski informacijski sistem. Predavanje v okviru p redni eta G c ogra fij a prebivalstva na Odde Iku za geografij o Fil ozofs ke faku I tele Univerze v Ljubljani, 4. 3, Določanje morfoloških enot s pomočjo digitalnega modela reliefa. Predavanje v okviru predmeta Metodologija fizične geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 15. 12. Obisk j na Inštitutu Ob priliki 2. slovensko-madžarske geografske konference so bili od I, do 3. 4. na InStitutu naslednji geografi z Geografskega inštituta Madžarske akademije znanosti: I. Berenyi, direktor inštituta, A. Juhasz, D. Loczy, L. Szalai, K, Kocsis, E, Kjs in J, Balogh. Dr. Asian Sel man i, minister za znanost Republike Makedonije, in Milj ana Danevska, namestnica direktorja Zavoda za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje Republike Makedonije sta v času obiska naše države prišla tudi na Inštitut, kjer sta se zanimala predvsem za računalniško opremo in raziskave s področja naravnih nesreč. 19. 5. Prof. dr. A. Čeme je s skupino študentov geografije Filozofske fakultete v Ljubljani obiska! Inštitut z namenom, da se podrobneje seznanijo z metodami in oblikami računalniške kartografije in z možnostmi njene uporabe za potrebe pedagoškega in raziskovalnega dela, 15. 12. Študijski obiski in potovanja v tujino M. Orožen Adamič je obiskal kartografsko založbo Halfwag v Bernu: 28. -30. 6. M. Pavšek je v Beljaku (Villach) obiskal Forsttechnischer Dienst flir Wiidbah und Lawinenverbauung, Secktion Kaernten, in sicer v zvezi z informacijami o katastru snežnih plazov: 28. 6. ; sodeloval je tudi na fizičnogeografskem terenskem delu študentov Univerze v TUbingenu na območju Frankovske Jure: 13, -19. 6. M. Pavšek in M. Šifrer sta bila na enotedenski strokovni ekskurziji po Švici, ki jo je pripravil Inštitut za geografijo Univerze v Ziirichu: 5. -12. 9. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 361-363. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Deh na projektih: Znanstvenoraziskovalna projekta (sofinancirana od Ministrstva za znanost in tehnologijo}: Kras v Sloveniji l V zvezi s preučevanjem lektonsko-litoloških osnovzakrasevanjaje bilo dokončano že prej zastavljeno podrobno tektonsko-lito loško kartiranje dela Postojnskega jamskega sistema v merilu 1: 500 in površja nad njim v merilu 1:2. 500. Poseben poudarek je bi 1 na preu Čevanj u poteka j amskih rovov glede na potek p lastnosti in tektons ko pretrtih con. Za potek rovov Postojnske jame je izredno pomembna Postojnska antiki i nala, Njenoosjem ogoče natančno do I oč i ti le s podrobnim tek ton sko- litološk im kartiranjem. Oblika rovov je močno odvisna od plastnosti (posebno pomembni so medplastovni zdrsi) ter od tektonsko pretrtih con oziroma od kombinacije obeh. Aktivni deli podzemeljske Pivke ter podome dvorane so najmlajše oblike jamskih rovov, med temi sta največja Velika gora in Koncertna dvorana. Razviti sta ob dveh prelomnih conah s smerjo vpada 400. Izrazite so tudi p lasti, ob kater i h je prišlo do zdrsov. Obe prelomni coni sta dobro opazni tudi na površju nad jamo, kjer se kažeta v nizih povezanih vrtač ali dolov oziroma kot strmo pobočje. Smer teh dveh prelomnih con je vzporedna s potekom osi Postojnske antikiinale. Rovi Postojnskega jamskega sistema so razviti v J Z kri I u te antiki i nale. Posamezni odseki jame so oblikovani delno po plastnosti, delno po tektonsko prelitih conah ter delno s kombinacijo obeh elementov. Vodni tok je v različnih časih uporabljal različne kanale. V zvezi s povezavo litoloških in biostratigrafskih parametrov z možnostjo nastajanja kraških jam je na Krasu najmanj jamskih objektov ugotovljenih v zgornjem delu I ibumijske formacije oziroma v vremskih plasteh (vrhnji del zgornje krede-m aastrichtij). Iz podatkov terenskih opazovanj in jamskega katastra je izračunano, daje povprečna gostota jam na celotnem obravnavanem ozemlju 1,01 jame/km1. Za spodnjo kredo in cenoman ij j e šte vilo 0,77, za turon ij 2,18, za s enon ij 2,42, za maastri cht ij 0,32, za dan ij 0,71, za thanetij 1,23 in za ilerdij 0,43. Zamaastrichtij, danij in thenetij skupaj oziroma za liburnijsko formacijo je ta gostota 0,75, kar je za Četrtino pod povprečjem. Največ speleoloških objektov je v krednih kamninah oziroma natančneje daleč največ v senonijskih apnencih. Na ozemlju, ki vključuje litostratigrafskečlene od spodnje krede do kvartarja, ni jamskih objektov le v eocenskem flišu in v kvartarnih sedimentih, V zvezi s študijem krhkega vodonosnika Tmovsko-Banjške planote so bili zbrani in ustrezno obdelani, poleg drugih, tudi geološki in hidrogeološki podatki. Študi j jamskih sedimentov je obsegal preučevanje sadrinih kristalov v Tajni jamt in jami K ubik, mineralni se stav jamskih sedimentov ter prenosa trdni h delcev s pomočjo vertikalne vodne cirkulacije v vadozni coni. Sestavljen je bil ludi pregled objavljenih datacij jamskih sig iz Slovenije. Preučevanje prenikajoče vode je obsegalo spremljanje kvalitete vode, ki odteka z avtoceste pri Postojni. Raziskave so bile osredotočene na podrobno spremljanje kvalitete med posameznimi padavinskimi valovi. Merjeni in določevanj so bili parametri, ki so dosegali v primerjavi z meritvami v letu 1992 opazno povišane vrednosti: specifična električna prevodnost, kalnost, KPK, BPKS, vsebnosti kioridov, nitratov, sulfatov, svinca in kadmija. Za preuče vanje h i dro lošk ih znač i Inosti vadozn e cone, za določanj e za ledj a posame zn i h curkov, smeri in hitrosti odtekanja voda spovTšjaskozi 100 m debelo plast karbonatne kamnine je bil izveden sledilni poizkus nad Kristalnim rovom Postojnske jame. Zajetih in an al iziran ih j e bi I o 5 serij p ren i k le vode, vklj učno z an al izam i vzorcev n a fl uorescenco, Z analizami fizikalno-kemijskih lastnosti vode izvirov v obrobju Trnovsko-Banjške planote ter analizami na fl uorescenco vzorcev, pridobljenih ob sledilnem poizkusu v zaledju izvira H ubij a, smo se vključili v preučevanje tako vadozne kot tudi freatične cone kraškega vodonosnika Trnovsko-Banjške planote. Na podlagi analiz vode ter sledilnega po izkusavpl it vemdolom itnem krasu v oko I ic i Vel i k ih LaŠČ smo preučeval t intenzivnost zakrasevanja dolomitnega krasa. V zvezi s preučevanjem odnosa med kraškim površjem in podzemljem, s poudarkom na preučevanju vel ikih jamskih sistemov, so bili raziskani sledeči speleološki objekti: Belo brezno na poti v Kozjo steno, Ledena jama v Kozji steni ter Snežna jama pri Predmeji. V Belo brezno je bilo injicirano sledilo v zvezi s sledilnim poizkusom v zaledju H ubija v sklopu preučevanj a kraškega vodonosn i ka Trnovsko- Banj ške planote. Za Trnovsko-Banjško planoto je bil napravljen pregled speleoloških značilnosti (skupno znanih 489 speleoloških objektov) z ustrezno pregledno karto. Podobno, vendar s poudarkom na večjih objektih in na speleoloških objektih z vodo, je bilo obdelano Savinjsko, da se ugotovi ogroženost in varovanje kraških vodnih virov. Napravljen je bil tudi pregled vseh speleoloških objektov v Sloveniji in pregledana problematika zbiranja, hranjenja in obdelave ustreznih podatkov, V okv i ru spe I eo morfoloških raziskovanj je bil obdelan obnaplavinski relief in posebne drobne skalne oblike - fasete. Razen najrazličnejših analiz (od meritev na terenu, v različnih jamah v različnih tipih krasa, do najzahtevnejših laboratorijskih analih, vk Ij učno s pregledom po vrši n zelektronsk i m vrsti čn i m m ikroskopom) j e bi la uporablj en a tudi laboratorijska metoda s poizkusi na mavčnih modelih. Mavcu so bili primešani delci peska različnih, a ločno določenih, granulacij, kar je pomagalo razjasniti oblikovanje faset v različnih kamninah. Terenske Taziskave so obsegale tudi pregled ene izmed redkih dostopnih e stave I, Gabrancc. Na podoben način so bile poleg faset preučevane tudi razne obnaplavinske oblike (žlebovi, žlebiči, stropne kotlice, vdolbinice). V zvezi s preučevanjem zgodovine raziskovanja slovenskega krasa, krasoslovja in spe le o I oglje je bila predstavljena zgodovina starejših preiskav jamskih mineralov na Slovenskem (tudi pri tem se Slovenci lahko pohvalimo s tradicijo), udeležencem mednarodne krasoslovne šole je bil predstavljen nastanek imena Kras in njegov prehod v obči pojem ter starejše raziskave krasa na Slovenskem, Avtor je predlagal, da bi moral i pojem "klasični" (matični) kras razširiti s Krasa na ves slovenski d inarski kras. Na mednarodni okrogli mizi je bil predstavljen pomen M arte lovih raziskav na našem krasu pred 100 leti ter pregledano delo Inštituta za raziskovanje krasa v zvezi z raziskovanjem degradacije in varstva krasa. Čeprav to ni "formalna" dejavnost I nšt it uta, se je izkazalo, da so tud i n a tem polj u in štituts k i sodela vc i op rav i I i ve 1 i ko d c I a. Speleobike raziskave Škocjanskih jam, I. faza: Speleomorjologija, mikroklima, voda, sedimenti Zaradi potreb po novem načrtu, za točno lociranje opazovalnih in drugih mest v jami i n za proj ic i ranj e j ame n a površj e so b i 1 e oprav Ij ene geode tske i zmcrc v de I i h I i h e j am c in v Mtillerjevi dvorani ter izmerjeni profili v Hankejevem kanalu, vse s pomočjo laserskih inštrumentov. Precej dela je bilo usmerjenega v spozna vanje geoloških vplivov na razvoj Škocjanskih jam, za kar je bila detajlno posneta Velika dolina in izbrani vzorci za preiskave. Identificiranih je 52 lezik, a le v štirih so se izoblikovali freatični rovi. Ukvarjali smo se tudi z določanjem strukturnih elementov, ob katerih so nastale Škocjanske jame, in sicer s stereoskopsko analizo aerofoloposnetkov (1:5, 000). Ugotovljena je bila določena skladnost z razmerami v jami. Raziskave vode v Škocjanskih jamah so obsegale predvsem meritve parametrov onesnaženosti s površja prenikajoče vode v Mahorčičevi in Mariničevi jami ter vode Reke Merjeni so bili: T, SFP, pH, raztopljeni kisik, kloridi, nitrati, sulfati, fosfati ter določani KPK in ÜPK,. Močnejše onesnaženosti n ismo zasledili, pač pa smo ugotovil i hitro prenikanje padavinske vode, kar pomeni, daje sam oči stil na sposobnost majhna. Za morfološko preučevanje so bile osvojene kartografske metode za primerjavo površja s podzemljem, izračunan je bil volumen M arte love dvorane (največje), opravljena odčitavanja z mikrometrom, preučene so bile drobne oblike jamskih sten (nad nap I a vinski relief in fasete), V jami smo namestili digitalne termometre z elektronsko podprtim zapisovanjem podatkov podsfrop I lankejevega kanala, nad Mačjo brv, tako daje do sedaj zabeleženih preko 5. 000 odčitkov T, kar je prvi korak k podrobnejšemu poznavanju klime Škocjanskih jam, predvsem velikih aktivnih rovov in s tem tudi k poznavanju zračnih tokov v jami. V tem letu smo načrtovali nabavo več takih inštrumentov, saj je za resnejša opazovanja nujno sočasno, vzporedno merjenje istih elementov na različnih mestih. Vsekakor pa je to začetek, saj tako obsežne serije zapisov iz notranjih delov jame do sedaj Se nismo imeli. V zvezi s preučevanjem zgodovine raziskav Škocjanskih jam je bil pripravljen prispevek o Hankejevih raziskavah (ob 100- letnici njegove smrti), o zgodovini, Se posebej pregled originalnih zapisov odkritja in raziskav odtočnega sifona (Mrtvega jezera) ter pomen raziskovanja Škocjanskih jam z vidika svetovne zgodovine krasoslovja in speleologije. Ostali projekti Člani Inštituta so sodelovali pri delu na razvoj no-raziskovalnih in na drugih projektih, deloma finansiranih od Ministrstva za znanost in tehnologijo in Ministrstva za okolje in prostor deloma od drugih naročnikov. V okviru projekta: Širjenje škodljivih snovi v krasu, sledila in mode I i smo preučevali geološke, hidrološke, morfološke in spe le o-loškc značilnosti Trnovskega gozda ter sodelovali pri organizaciji, izvedbi in analizah ter interpretacijah dognanj sledilnega poizkusa v zaledju izvira Nubija. Za projekt Strokovne osnove za varovanje vodnih virov Trnovsko-Banjške planote smo sodeloval i pri zbiranju, vrednotenju in razlagi hidroloških, morfoloških inspeleoloških podatkov. Za projekt Oskrba Bele krajine z vodo do leta 2050 smo predvsem opravili vrsto tektonsko-hidroloških raziskav v zaledju izvira Krupe, V okviru programa Voda in prostor smo dokončal i proj ekt Študij kraških podzemeljskih vodnih povezav v Sloveniji, za katerega smo pregledali dosedanje preučevane in znane podzemeljske vodne zveze v porečju Krke in predlagali program nadaljnjih raziskav, Za projekt Sanacija slovenskega Krasa in porečja reke Reke smo zbrali in ovrednotili naravoslovne podatke o Krasu s poudarkom naekološkh vprašanjih, onesnaževanju in varovanju, Za projekt Savinjska - možnosti regionalnega in prostorskega razvoja smo pripravili študijo o kraških vodnih virih in njihovi ogroženosti. Dokumentacija V katasiru jam (vodi ga Inštitut v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije) je trenutno registriranih 6450 kraških jam s slovenskega ozemlja, od tega jih je bilo leta 1993 registriranih 133. Osnovni podatki so računalniško obdelani, lege pa vnesene na podrobne topografske karte. V okviru risa!niče je bilo izdelanih 35 risb in jamskih načrtov terskopiranih 1. 300 tekočih metrov gradiva, Kartografska zbirka je pridobila 36 novih enot. Knjižnični fond seje povečal za 309 enot, od tega 2 i 7 enot periodike in 22 knjig. Računalniško je obdelanih 15. 749 člankov in monografij. Izposoja je obsegala skupaj 712 enot, od tega slaba polovica zunanjim uporabnikom oziroma tnedb ibl ioteč no. Knj ižn ica sode I u j e p ri mednarodn ih in domačih bi hI i ografij ah, sest av Ij a samostojne bibliografije in kazala ter DTP za notranje potrebe. Razen fotografskega gradiva zbiramo v fototeki tudi lastne videoposnetke {19 kaset). Mednarodno sodelovanje V letu 1993 smo z inozemskimi partnerji sodelovali pri delu na 5 mednarodnih projektih, pri katerih smo uporabljali dognanja oziroma neposredno raziskave, ki jih opravljamo v okviru naših projektov, kot sledi; IGCP-UNESCO Project No. 299 - Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation {sodelovanje organizacij iz držav z vsega sveta). COST Action No. 65 - Hydrogeo logical Aspects of Ground water Protection in Karst i c Areas (sodelovanje organizacij iz držav ES in držav srednje in vzhodne Evrope). ATH 7. SWT - Tracers and models in various aquifers, Investigations in Slovenia 1993-1996 (sodelovanje organizacij iz Avstrije, Nemčije in Švice). U. R. A. 903 C. N. R. S. - Preučevanje perimediteranskega krasa {U. R. A. 903 C. N. R. S. s sedežem v Laboratoire de Géographie physique v A ix-en-Provence ter Laboratoire souterrain du C. N. R. S., Moulls). fNTERREG - Sanacija Krasa in porečja reke Reke (sodelovanje z italijanskimi institucijami). Ne računajoč posameznih krajših obiskov tujih strokovnjakov je treba omeniti sodelovanje pri raziskovanju slovenskega krasa in izobraževanju nemških geologov z Oddelka za aplikativno geologijo Univerze Karlsruheja: dva tedna je bila v okolici Postojne in na Trnovsko-Banj Ski planoti skupina 42 strokovnjakov iz Karlsruhe (35 Študentov in 7 članov učiteljskega kadra)-opravljal i so hidrogeološke in geofizikalne raziskave. 3 mesece pa so na istem terenu pripravljali diplomsko delo 4 izmed njihovih študentov. Pri raziskovanju zgodovine krasoslovja in speleologije je sodeloval zunanji sodelavec dr. Trevor R. Shaw iz Bath a (Združeno kraljestvo) (pomen slovenskega krasa v razvoju omenjenih ved, preučevanje Leon bergerj eve pesmi o Cerkniškem jezeru iz 1537, pomen Martelovih raziskav). Uporabne raziskave za naročnike Za določena vprašanja, povezana s krasom in krasoslovjem v najširšem smislu, smo pripravili ekspertna mnenja in opravljali tudi laboratorijske analize. Obsežnejše delo je bilo posvečeno spremljanju posledic izlitja mineralnih olj v bližini Kozine, V celoti smo v kemijskem laboratoriju opravil i 650 fizika In i h do ločitev, 1,400 kemijskih analiz ter 1. 800 določitev fluorescence voda in 16 analiz sedimentov. Organizacijsko in mentorsko delo Člani Inštinna so organizirali 1, mednarodno krasoslovno šolo Classical Karst v Lipici (20. -23.9.), mednarodni simpozij Man on Karst v Postojni {23. -25.9.), mednarodno okroglo mizo E. A. Martel et le Karst Slovène v Postojni (11.-12. 11.) ter 2. in 3. mednarodni pripravljalni sestanek za pripravo 7. simpozija o sledenju voda (v Ljubljani, 19. -23.3, in na Dachsteinu, Avstrija, 30.9.-1. 10.). Pripravili in vodili so strokovne ekskurzije za inštitutske tuje in domače goste, študente, dijake in učence ter za strokovna in ljubiteljska društva. A. Kranj c, T. Slabe in M. Knez so mentorji mladim raziskovalcem in pripravnikom. M. Knez je Clan Slovenskega odbora za raziskave kvartarja, Group of European Charophytologists in sodelavec projekta UNESCO-IGCP 286 (Early Paleogene Benthos). J. KogovSek je članica občinskega Štaba CZ. A, Kranj c je redni član 1NQLJA, Komisije za kvartarne obale, Podkomisije za sredozc mske i n črno ino rske obale, Kom is ij e za i nformac ije pri Mednarodn i spel eo loški zvezi, član personalnega jedra raziskovalnega polja Prostor oziroma namestnik koordinatorja raziskovalnega polja Geografija, član znanstvenega sveta projekta Nacionalni atlas Slovenije in ad hoc skupine pri Slovenski komisiji za UNESCO za Škocjanske jame. A. Mihevc sodeluje pri Prirodoslovnem društvu Slovenije, Jamarski zvezi Slovenije ter v jamarskih društvih (Anthron, Logatec). Inštitutski raziskovalci so člani komisije Environmental Changes and Conservation in Karst Areas v okviru Mednarodne geografske zveze. Zunanji sodelavec: Dr. Trevor R. Shaw, Shoscombe, Bath (Združeno kraljestvo). Obiski Prof. dr. Adolfo Eraso, Universidad Politécnica de Madrid-Catedrade hidrogeologia, IS. 2. in 31. 5. Dr, Zoreíla Cattanizza, interprete di conferenze, Trst, Italia. 15. 2, Prof. dr, Hartwig Haubrich, Geography department, Pedagogische Hochschule, Freiburg, Nemčija, 26. 2. Prof. Ursula Mosimann, Zürich, Švica, 26. 2, Člani 2. pripravljalnega sestanka ATH za 7. SWT (iz Avstrije in Nemčije), 19. -23.3. Sodelavci in Študentje Vrije Universiteit, Bruselj, s spremljevalko Gordano Beltram. 2. 4. Skupina profesorjev Pädagogisches Institut iz Celovca, 26.4. Prof. Nico Koedam, Vrije Universiteit, Bruselj, 17. 5. Bryan Ellis s soprogo, B. C. R, A., Westonzoyland, Bridgewater, Somerset, Združeno kraljestvo. 13.-18, 5. Dr. Edvard Ko bal, MZT (svetovalec ministra), in Marko Frei ich, MZT, Ljubljana, 24. 5. Ing, Marcel LalkoviČ, cs. s., dr. Pa vol Bella s sodelavcem, Slovenski museum ochrany prirody a jaskyniarstva, Liptovski Mikulaš, Slovaška, 25. - 8. 5. Adair E. Marques, Coordenador do Setor de Ana I is es Quimicas - STO, CETEC, Fundacao Centro Tecnologico de Minas Gérais, Brazilija, 29. 5, Prof. dr, Michael Waltko, Freie Universität Berlin, Universität für geographische Wissenschaften, Nemčija, 29. -30. 7. Wolfgang Weber, Wolfgang Stahl, Ute Troeder, Ulrike Schulte, študentje univerze Karlsruhe, Lehrstuhl fllr Angewandte Geologie, 16. 8.-16. 12, Dr. Mais Karl, Naturhistorisches Museum, Dunaj, 17. S. Kurt Schleucher, predsednik M. Behaim Gesellschaft, Darmstadt, Nemčija, 17. 8. Prof, K inga Szekely, SpeleoloSkî i niti m t, Budimpešta, s skupino madžarskih krasos lovcev in speleologov, 2. 9. Prof. dr. Franco Cucchi, Odd. za geologijo in paleontologijo Univerze v Trstu, 22. 9. Dr. Rado Bohinc, minister, in dr. Rado Genorio, državni sekretar, 24, 9. Prof, dr, Heinz Hötzl, Lehrstuhl für Angewandte Geologie, Univerza Karlsruhe, s skupino 41 univerzitetnih učiteljev in Študentov, 4. -16. 10. Dipl. geol. Wolfgang Ufrecht, Stuttgart. 3.-4. II. Dr, Trevor R. in Jean Shaw, Shoscombe, Bath, 6.-20. II, Gg. Dominique Lopez, francoski konzul, in Joel Gran on, ataše za znanost, Ljubljana, 12. 1 L Prof, dr. Jurij Ktmaver s študenti, Odd. za geografijo FF, Ljubljana, 10. 12. Študijska potovanja A. Mihevc: Kras v provincah Yunnan in Guizhou (Kitajska), 8.-25. 8, M, Knez, S, Šebela: obisk Laboratoire de Géographie physique (Aix-en-Provence) in Laboratoire souterrain du C. N. R. S. (Moulis); 11-19, 10. Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih XII Szkola Speleologiczna, LadekZdroj -Sosnowiec(Poljska), 8. -14.2.: A. Mihevc, S. Šebela 2. pripravljalni sestanek za 7, SWT, Postojna, 19. -23. 3.: J, Kogovšek, A, Kranjc, A Mihevc, S. Šebela 11. strokovno po s veto va nje geologov Slovenije ob 33.Skoku čezkoi.o, Ljubljana, 26. -27. 3 : M. Knez, S. Šebela. Regionalni sestanek COST 65, La Chaux-de-Fonds - Karlsruhe (Švica - Nemčija), 4. -6 . S,L J. Kogovšek, A. Kranjc XI. International Congres of Speleology, Beijing, I. -8. 8.: A. Mihcvc Meeting of working group IGCP-UNESCO 299, Beijing, 4. 8 ,: A, Mihevc 1. International Karstological School Classical Karst, Lipica, 20. -23. 9,: F. Drole, J. I lajna, J. Kogovšek, A. Kranjc, M. Kranjc, A. Mihevc, B, Otonitar, T. Slabe, S. Svetiičič, S. Šebela, N. Zupan Hajna International symposium Man on Karst, Postojna, 23. -25. 9.: F. Drole, J. Hajna, J. Kogovšek, A. Kranjc, M. Kranjc, A. Mihevc, B. OtoniČar, T, Slabe, S. Svetličič, S. Šebela, N. Zupan Hajna. 3. pripravljalni sestanek za 7. SWT, Dachstein (Avstrija), 30, 9.-I.10.: J. Kogovšek, A. Kranjc Table Ronde International "E. A. Martel et le Karst Slovène", Postojna, 11. -12. Il,: L, Di ame, F. Drole, J, Hajna, M. Knez, J. Kogovšek, A, Kranjc, M. Kranjc, A, M ihevc, B, Otoničar, T. Slabe, S. Svetličič, S. Šebela, N, Zupan Hajna. Seja Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri S AZU, Ljubljana, 25.11.: J. Kogovšek. Okrogla miza ' Dirkališče pri Prešnici - da ali ne?", REC, Ljubljana, 29, I IT. Slabe. 8. letni sestanek COST 65, Bruselj, 16. -17, 12.: A. in M. Kranjc. RAZSTAVA Jaskyne na Slovensku - Slovaške jame, Postojna, 26. 5. -Ï. 8. (v sodelovanju s Slovenske Muzeum ochrany prirody ajaskyniarstva, Liptovsky Mikulaš, in Notranjskim muzejem, Postojna). PREDAVANJA, REFERATI Martin Knez Institute for Karst Research ZRC SAZU and Slovene Kar si Phenomena, Mednarodno srečanje 33, Skok čez kožo. Postojna, 25.3. Phreatic Channels in Velika dolina (Škocjanskejame). I, International Karstological School Classical Karst, Lipica, 20. 9. Vreme Beds and the Genesis of the Karst Caves in Them in Wider Surroundings of Škocjanske jame, International Symposium "Man on Karst". Posto jna, 25, 9. Janja Kogovšek Impact of human activity on Škocjanske jame. 1. International Karstological School "Classical Karst". Lipica, 20, 9. Die Beispiele der Verunrernigung des slowenischen Kar s tes. International Symposium Man on Karst Postojna, 25.9, Prenikajoče vode na slovenskem krasu. Odd, za geografijo FF iz Ljubljane. Postojna, 10. 12. Andrej Kranjc About the name Kras and its history 1. International Karstological School Classical Karst. Lipica, 20, 9. E. A. Martel and Slovene Karst. Table Ronde International E. A. Martel et le karst Slovène. Postojna, 12. II. Andrej Miheve Some preliminary results on micrometric measurements in Škocjanskejame, Slovenia. XII Szkola Spel co logic zna, Ladek Zdroj - Sosnowiec (Poljska), 9. 2. Morfološke značilnosti jamskih rovov. Jamarska šola JZS. Divača, 2.3. Škocjanske jame in podzemni tok Reke. Slovensko planinsko društvo Trst. Trst, 22. 4. Contact karst of Brkini Hills on the southern side of the Classical Karst area in Slovenia. XL Mednarodni speleološki kongres. Beijing, 3, B. Brkini Contact Karst International Karstological School Classical Karst, Lipica, 21. 9. Caves as a Mass Graveyards in Slovenia. International Symposium Man on Karst. Postojna, 25. 9, Muriel's Room in Škocjanske j ume Cave. Table Ronde International E, A. Martel el le Karst Slovène, Postojna, 12. 11. Angleški kras in jame. ZGDS, Ljubljansko geografsko društvo. Ljubljana, 16. 11, Kontaktni kras v Sloveniji - geomorfo loške značilnosti. Odd, za geografijo FF. Postojna, 10. 12. Angleški kras in jame. Geografsko društvo Pritnorjc. Izola, 14. 12. Trevor R. Shaw The wider purpose of Martel 's visits abroad. Table Ronde 1 nternalionale E. A. Martel et le Karst Slovène. Postojna, 13. II. Tadej Slabe Facets - an important trace of shaping and development of the karst caverns, International Symposium Man on Karst. Postojna, 25.9. Stanka Še bela The influence of tectonic zones on cross section formation in the Predjama cave, XII Szkola Speleologiczna, Ladek Zdroj - Sosnowiec {Poljska), 9. 2. Karst in Postojna region. Univerza iz Berlina. Postojna, 30.7, Aerophoto interpretation of geological structures on the surface above the Predjama cave, International Symposium "Man on Karst". Postojna. 25. 9. O krasu. Gimnazija Kočevje. Postojna, 28. 9. Tectorjical conditions in S iT part of Slovenia. Lehrstuhl filr Angewandte Geologic, Karlsruhe. Postojna, 25. 10. The caves Zguba jama and Jama na poti. Table Ronde Internationale E. A, M artel et le Karst Slovene. Postojna, 12. 11. Vpliv tektonike na oblikovanje jam Odd. za geografijo FF. Postojna, 10, 12. Nadja Zupan Hajna Kras v Sloveniji. Aktiv srednješolskih profesorjev geografije iz Madžarske. Postojna, 3.4. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE M A STRANEH 363 -3 6S. PALEONTOLOŠKJ INŠTITUT IVANA RAKOVCA Velike foraminifere (dr. Katica Drobne) V letu 1993 je K. Drobne po okrevanju v mesecu maju nadaljevala študije fosilne združbe od meje K/T do meje thanetij/ilerdij. Določala je združbo iz profilov Dolenja vas, Sopada, Veliko Gradišče, Golež in iz posameznih nahajališč Koboli in Klana. S terenskim vzorčevanjem in laboratorijskim delom so bili sproti zapolnjeni širši biostratigrafski razponi še nevzorčevanih plasti. Ugotovljenih je bilo 117 vrst, rodov in taksonov z odprto nomenklaturo. Vse taksone smo vključili v program Biograph, Preliminarne analize kažejo osnovnih 38 mutantih asocijacij med obema mejama, Dokaj jasno je razpoznavna K/T meja, pojavnost biocone Glomalveolina primaeva in biocone Glomalveolina leviš. Nejasna je opredelitev meje danij/thanetij, kjer ni karakterističnih fosilov, Prav tako mehak je zaenkrat še prehod med biocono Gl. leviš in b iocon o A Iveo lina cvc um iformis. Nosilna vrsta te biocone je pri nas zelo redka, Njej časovno ekvivalentne vrste pa skušamo odkr iti tako med foraminiferami kot med koralami in algam i. Pri raziskavah sodelujeta zdoločanjemdiskociklin Vlasta Čosovič in koral Dragica Turnšek, z mikrofacialnimi analizami Bojan OgoTelec. O rezultatih raziskav je K. Drobne poročala na Geološko-paleontološkem inštitutu v Baslu, maja 1993. Uspešno sodelovanje z Geofizikalnim inštitutom v Budimpešti nam je omogočilo snemanje profilov za paleomagnetne analize. Izbrali smo 20 plasti od K/T do meje thanetij/ilerdij in v cuisiju Karbonatne plasti iz tako plitvega okolja, kot je pri nas v J Z Sloveniji, doslej Še niso bile raziskovane. Ta material sodi v rizično skupino za pridobitev pozitivnih paleomagnetnih analiz. Raziskave vodi EmO Marton, Za analize stabilnih izotopov smo letos prvi S izbrali 59 vzorcev od meje kreda/terciar. v thanetiju in ilerdiju, Izredno na Tedko vzeti vzorci naj bi pokazali uporabnost apnencev za omenjene analize. Ob ugodnih rezultatih bi dobili podatke zapaleookolje v Času od 65 do ok. 50 milijonov let. Pozneje bo mogoče na kritičnih mestih zgostiti vzorce na 10 cm. Po izkuSnjah tujih raziskovalcev naj bi Šele taka množica podatkov d a I a re le van tn e rezultate. Analize je prevzel v obde lavo Tadej Do lenec ob sode lo vanj u Uroša Herleca. Male foraminifere (mag. Franc Cimerman) Opravili smo analize foraminiterne favne iz 48 vzorcev paleogenskih in neogenskih laporjev na področju med Dobrno in Rogaško Slatino. Vzorci so bili vzeti v profilih (Spodnje Kleče, pri Makolah: SK-5, Dreveniška gora pri Poljčanah: DG-l), ali kot posamezni izolirani vzorci (vrtina pri Rogaški Slatini: RT-1/92, Basali šče, Dobrna-Povlak, Zavrh pri Dobrni). Profil Spodnje Kleče ima tri segmente, V prvem segmentu od 1,00 m do 32,00 m nastopajo v vzorcih 10,50 m in 13,00 m trohospiralne oblike, ki spominjajo na rod Ammonia. To kaže na brakično okolje. Starosti ni mogoče določiti. V drugem segmentu od -0,00 m do -3,00 m so v vzorcu -0,00 m redke hišice foraminifer, vendar nobene aglutinirane. Ena hišica sodi k Todu Elphidium, morda k VTSti E. erispum. V vzorcu-3,00 m je mnogo različnih trohospiralnili hišic. Ohranjene so tako slabo, daj ih nt mogoče določiti, Po številčnosti in monotonosti sklepamo na brakično okolje. Tretji segment profila predstavlja novo sedimentacijsko sekvenco (trije intervalni vzorci od 17,55 m do 20,25 m). Foraminiferna favna je Številna, sestavljena predvsem iz ag I utrni ran i h hišic, cevastih in zavitih. To kaže na globoko morsko okolje. Vrst ni mogoče določiti. Le domnevamo lahko, da je profil v miocenskih (karpatijskih 7) plasteh, V profilu Dreveniška gora pri Poljčanah nastopajo v spodnjem delu profila do intervala F)G-1 35,50-36,50 m majhne trohospiralne hišice, moTda iz družino Discorbidae. Ta del profila bi lahko vzporedili z drugim segmentom profila SK-5, V vrhnjem delu profila, od intervala 77,00m naprej pa nastopajo Lentieuiina, Heterolepa, Nodosaria, kar kaže na globi jemorsko okolje. V tem delu so zelo številne kremenaste ovoidne spikule spongij. V DG-2 A. B in C razen lupinice ostrakoda, ni fosilov. Domnevamo, daje profil v miocenskih (karpatijskih?) plasteh. V jedru vrtine pri Rogaški Slatini smo na globini 6l0m ugotovili tele foraminifemc rodove in vrste: Ammonia, Florilus communis, Quinqueloculinaseminula, Buiimina, Elphidium. Sklepamo na miocensko (karpatijsko?) starost. Pri Basališču, 6 km se vemo od Dobrne, smo po značilni foraminifemi favni: Uvigerina gracfflformis, Uvigerinaparkeri breviform ist Ehrenhergina senata, Buiimina buehiana ugotovili, da je lapor karpatijske starosti. Poleg naštetih vrst nastopajo še nekatere manj značilne in predvsem še številne aglutinirane. planspiralnozavite hiSice. Rodovi, ki jim te lahko pripadajo, so Cyclammtna, Haplophragmoides, C.ribrostomoides. VzorČevali smo tudi na več krajih v bližnji okolici Dobrne, in sicer pri Klancu, Zavrh u in pri domačiji Povlak Dobrna. V vzorcih Klanec-2 in 6 smo našli vrsto Uvigerina gracitiformis, v Klanec -7 pa Uvigerina bononiensisprimiformU in po tem ugotavljamo, da so karpatijske starosti. V vzorcu Klanec-5 ni favne. V vzorcu Dobrna-1 nastopa UvigerinagracUjformis in je torej karpatijske starosti. Za preostala dva vzorca to starost ie domnevamo. V vzore i h Zavrli -7/1,7/2,10/2 nastopajo uv i gerine: Uvigerina bonon iemis pnmiform is (7/1 ) in Uvigerinagraciliformis (7/2,10/2) in po njih ugotavljamo karpatijsko starost. V vzorcih Zavrh-8, 9, 10/1 nastopajo paleogenske \Tste: Plamdaria kubinyii (8), Bolivina semistrtata (S), Uvigerina citirana (9), Reticulopaltnuia arborescent ( 10/1 ), Marginulinopsis behmi (10/1), ki smo jih srečali tudi v profilu Vraček-2 v združbi z zgornje eocenskimi (morda zgornji srednji eocen) vrstami, Zato sodimo, da so ti vzorci zgornje eocenske starosti (morda zgornji srednji cocen). V vzorcu Za vrh-5 so samo ostrakodi, kar bi lahko pomenilo, daje to sladkovodni krovni lapor eocenske starosti, Za nadaljevanje raziskav biotov v karbonatnem facièsu smo na profilu Povlak iz eocenskih plasti zbrali 32 vzorcev. Makroskopsko določena favna kaže množico numulitin in diskociklin v enih plasteh ter korale in litotamni jske alge v drugih, O rezultatih raziskav smo pripravili 2 posterja in predavanje na konferenci Paleobentbos v Padovi, junija 1993. Raziskave se vključujejo v nalogo Tektofetcies terciarja.Južnih Karavank med Velenjem in Želalami, ki jo vodi Mirko Jelen na GZL 1GGG. Radiolariji (dr, Špela Goričan, dr. Katica Drobne, mentorica do 29. 10.) Zaključili smo biostratigrafske raziskave jurskih in krednih radiolarijev cone Bud va v Črni gori, za katero so značilni globljemorski sedimenti. Rezultate je Š, Goričan predstavila v doktorski disertaciji. V delu so definirane, opisane in stratigrafsko opredeljene spodnje jurske do srednjekredne formacije. Obdelana je sistematika 200 vrst radiolarijev. Za obdobje od aalenija do turonija smo s pomočjo metode un i tam i h asociacij izdelali I okal no rad i o I ar ij sko c onac ij o, k i te m e I j i na 13 9 izbran ih vrsta h rad i o larij ev, U gotovi I i smo 48 različnih un i tam i h asociacij, ki smo jih lahko združili v 15 con. Starost vsake cone je določena po primerjavi z obstoječimi radiolarijskimi conacijami. Distalni razvoji bazena Budva kažejo facialne spremembe, kijih lahko primerjamo z istočasnimi spremembami v bazenih Južnih Alp in Apeninov. Bazen Budva se razlikuje od drugih bazenov zahodnega dela Tetide po manj Ji vsebnosti karbonata predvsem v zgornjejurskih in krednih sedimentih. Za proksimalne dele bazena so značilne debele serije karbonatnih turbiditov, ki so se odlagali v odvisnosti od produkcije in tektonskih premikov na robu sosednje platforme Visokega Krasa. Rokopis bo oddan v tisk v začetku prihodnjega leta. Taksonomija in biokronologija radiolarijev cone Budva bosta vključeni v katalog in conacijo jurskih in krednih radiolarijev celotne Tetide, Delo pri prav ]j a mednarodna skupina 15 radioiaristov (1NTERRAD Jurassic-Cretaccous Working Group), v kateri aktivno sodelujemo. V okviru sodelovanja s Švicarskim projektom FN 2028943. 90 (Etude des marges continentales fossiles) smo določili starost mezozojskih radiolaritnih horizontov v Omanu. Obdelali smo 30 radiolarijskih vzorccv. Mezozojskt knidariji (dr. Dragica Tumšek) Nadaljevali s trio revizijo mezozojskih koral Slovenije. V računalniško bazo podatkov so vnesene vse doslej opisane vrste, njihova svetovna razširjenost in sistematska pripadnost po različnih avtorjih. Raziskave bomo nadaljevali, Sodelujemo pri projektu Katalog heksakorai, ki poteka v okviru mednarodnega paleon to loške ga društva FossilCnidaria, V letu 1993 je vFrankfurtu izšla razprava o kritičnem pregledu koralne sistematike po letu I940(soavtor 11. Loser iz Dresdna), Na simpoziju v Parizu smo izdelali predlog geslovnika za strukturne elemente koral. Končali smo paleontološke raziskave triasnih koral z otoka Mydra v Grčiji. Opisanih je 24 vrst, ki pripadajo kamiju in spodnjemu noriju. Izdelana je stratigrafska in paleoekološka primerjava za vso južno Lvropo. Rezultati bodo objavljeni prihodnje leto, Raziskave se vključujejo v nekdanji nemški projekt Teihyan reefs. Sodeluje B Senowbari-Daryan iz Erlangeua. V okviru Unescovih projektov IGCP-262 in -362 smo sodelovali z madžarskimi geologi pri raziskavah spdonjekrednega urgonskega facie&a. Iz pogorja M ec se k smo določili 26 vrst koral. Rezultati so oddani v tisk v Cretaceous Research (soavtor G. Csaszar iz Budimpešte), Iz profilov Sopada in Hrpelje smo preliminarno določili korale rodov Stylocoenia, Astraeopora, Actinacis, Dcndrophyilia in Gontapnra, ki so paleocenske in ilerdijske starosti, S seminarsko nalogo je sodeloval I, Baranašič. Kvartarni sesalci (Irena Dcbcljak, dr. Katica Drobne, mentorica) Mlada raziskovalka Irena Debeljak je v letu 1993 ostala na porodniškem dopustu. Raziskave jamskega medveda v pleistocenu Slovenije so zato mirovale. Dinamika paleogenskega razvoja (Adrijan Košir, dr. Katica Drobne, mentorica) V letu 1993 smo pričeli z raziskavami dinamike raz.voja t, i. prehodnih paleogenskih plasti med karbonatno platformo in bazenom na južnem robu Vipavske doline. Vzdolž roba smo med slovensko-italijansko mejo in Razdrtim locirali 12 geoloških profilov, ki so med seboj v povprečju oddaljeni 3 km. Debelina "p vhodnih" plasti med plitvomorskimi platformnimi karbonati in pojavom prvih lurbidilov znaša od deset do nekaj deset metrov. Zaenkrat smo detajlno posneli profil Opatije, Vzorci so v razi preparacije. V mesecu juniju smo v sklopu vzorčevanja kred ni h in paleogenskih plasti za preliminarne palcomagnetnc preiskave pobrali vzorce tudi v profilih Šmarje v V ipa vski dolini in Do lenje pri Štjak u. Adr tj an K oš i r je študen 1111. stop nje na zagrebšk i univerzi, kjer je opravil dva izpita. Dokumentacija in knjižnica (Iztok Saj ko) V letu 1993 je bilo vpisanih 93 prejetih in 182 odposlanih dopisov. Knjižni fond se je povečal za 278 enot: za 192 enot periodike in 86 knjig. Izposojenih je bilo 56 zvezkov. Nadaljevali smo z računalniško-grafično obdelavo stratigrafskih stolpcev, izdelavo p ostro v in tekstov. Laboratorij (Kata Cvetko-Barič in honorarno Ivan Baranašič) I zde lan i h j e b i I o 694 preparatov, razrezan i h 8 0 vzorcev inpoliraneploščiceizprofilov Sopada, Hrpelje, Klana. Izprani so bili 4 vzorci eocenskih plasti ter 50 rečenUlih iz Pirana. Za doktorsko disertacijo Martina Kneza iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je 1, Baranašič izdelal 100 preparatov, 50 pa pripravil za tanjšanje. Terensko delo Opravili smo 185 terenskih dni. Mentorsko delo in druga dejavnost V času od 27. septembra do 9. oktobra je K. Drobne sodelovala v predavateljski ekipi na tečaj u MIC ROP AL COM ETT-EUCOR za m i kropaleonto loge v B asi u, A. Koš ir pa kot slušatelj na istem tečaju. Za razstavne zbirke prenovljenega Prirodoslovnega muzeja na Dunaju je K. Drobne na željo dr. Freda Rijgla pripravila 10 vzorcev kamnin s tipičnimi foraminiferami iz zgornje krede in paleogena J Z Slovenije. Pri zbiranju materiala in determinaciji sta sodelovala tudi Raj ko Pavlovec z Geološkega odseka Univerze v Ljubljani in Luka Šribar iz GZL IGGG, K. Drobne je bila mentorica S. GoriČan, ki je v oktobru doktorirala. Bila je mentorica tudi m lad emu raziskovalcu A. Koširju na Paleontološkem inštitutu I. Rakovcain mag, VI asti Č osovič na G eološko-pa leontološkemzavodu PM F v Zagrebu. Na i stem zavodu je 25. 2. magistriral dipl. ing. Dubravko Lučič pod mentorstvom K. Drobne, 28. decembra 1992 pa dipl, ing, VI as ta Tari-Kovači č. Na postdiplomskem študiju zagrebške univerze je K. Drobne imela konzultacije iz predmeta Paleogenske foraminifere. D. Tumšek je imela na postdiplomskem študiju Zagrebške univerze 11 ur predavanj in vaj iz predmeta Izbrana poglavja iz makropaleontologije, Geologinji N. Prij iz Zagreba je strokovno pomagala pri raziskavah eocenskih koral za magistrsko nalogo. Mednarodno sodelovanje Člani inštituta sodelujejo pri: Unescovih projektih IGCP-262 (Tethyan Cretaceous Correlation) in lGCP-362 (Tethyan and Boreai Cretaceous). Projekt IGCP-286:"Early Paleogene Benthos. EURO RAD, IN T ERR AD - Jurassic-Cretaceous working group. Nemški projekt FI 42/33, 38, Tethyan reefs, Mednarodno združenje FOSSIL CN1D ARI A, Katalog koral. Švicarski projekt FN 2028943. 90, Etude de marges continentales fossiles- Podkomisija za stratigrafijo paleogena IUGS. Z geološkimi institucijami v Bas lu, Lausanni, Budimpešti, Erlangnu in Trstu so stiki še posebno plodni. Aktivno sodelovanje pa seže še v druge geološko-paleontološke ustanove v Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, Nemčiji. Zunanji sodelavci Dr, Géza Csâszar, Geološki zavod, Budimpešta; Hannes Lôser, Dresden; dr. Baba Senowbari-Daryan, Univerza Erlangen; dr. Peter O. Baumgartncr, Institut de Géologie et Paléontologie, Lausanne; dr, Bojan Ogorelec, dr. Mirko Jelen iz GZL IGGG; prof. dr, Lukas Hottinger, Geol. -paleontološki inštitut univerze v Basin; dr. Emi) Mart on iz E, L. Geofizikalnega instituta Madžarske; dr. Tadej Dolenec in Uroš Herlec iz Odseka za geologijo, FN T, montan ist ika. Obiski na inštitutu Joerg Mayer-Hein i sch, raziskovalni amater iz Gradca, Avstrija, februar. Prof. dr. Lukas Hottinger, 3. -10.4. 1993; ogled profila Sopada, oddaja rokopisov za tisk v Opera SAZU, Mag. Vlasta Čosovid, PMF Zagreb: študij foraminifer, 15. -19. 6, Dr. E. Marton, R. t3ordas in G. I mre iz E. L. Geofizikalnega inštituta Madžarske: vzorčevanje paieogenskih plasti za paleomagnetne analize, 21, -24. 6. Dr. Tibor in dr. Pan i Kecskemeti, Naravoslovni muzej Madžarske: dogovor o sodelovanju, 20. 7. Nediljka Prlj, Hrvatski prirodoslovni muzej: konzultacije o raziskavah eocenskih koral, 21. -23. 7. Dr. Iginio D i en i in dr. Francesco Massaro, Geološki inštitut univerze v Padovi: dogovor o raziskavah koral s Sardinije, 10. 9. Prof. dr, Lukas Hottinger, Geol. -paleont. inšt. Basel: dogovor o sodelovanju na tečaju MICROPAL, COMETT-EUCOR, 15. -19. 9. Mag, Vlasta Čosovič, PMF Zagreb: študij foraminifer, 25. 9. Dr. Laszlo Bartosiewicz iz Arheozoološkega inštituta Madžarske akademije znanosti iz BudlmpeSte: determinacija živalskih kosti iz kolišča Parte, 5.-1 L 12. Prof. dr, Lukas in Monika Hottinger: študij paleocenskih foraminifer, prevzem knjige v OPERA SAZU, 33. 16. -19. 12. Prof. dr. Nevio Pug I iese, Geol oško-paleonto loški inštitut v Trstu: dogovor o sode I o vanju na kongresu Paleobenthos, maja 1994 v Trstu in JZ Sloveniji, 17, 12. Študijska potovanja K. Drobne je 15. 5. obiskala prof. dr. Williama Lowrieja na Geofizikalnem inštitutu ETH vZürichn zaradi diskusije o rezultatih paleomagnetnih analiz na vzorcih iz K/T-meje v profilu Sopada. K.. Drobne in A. Košir sta se udeležila seminarja MICROPAL - Training Course on B enthic Foraminifera,kije potekal v ok v i m programa COM ETT ter pod pokrov ite Ijsvom Evropskega paleontološkega združenja v Baslu v Švici od 29. 9. do 10. 10. Obisk Geološkega inštituta univerze v Lausanni ob priliki zagovora doktorske naloge mag. Špele Goričan od 28. -30. 10. (K, Drobne, F. Cimerman, A, KošiT, D, Turnšek). Udeležba na kongresih, simpozijih Small symposium on Post Palaeozoic corals (delovna skupina za izdelavo geslovnika koralnih strukturnih elementov), Pariz, Francija, 24. -26. 6, ( aktivna udeležba D. Turnšek.) 11. strokovno posvetovanje geologov Slovenije, Ljubljana, 26.3 (aktivna udeležba F. Cimerman in K. Drobne) Festkolloquium zum 60. Geburtstag von Prof. L. Hottinger, Basel, 16. 5., (aktivna udeležba K. Drobne). Kolokvij Paleobenthos v Padovi. Italija, 16-18, 6. (aktivna udeležba F, Cimerman, K. Ko lokv ij Pa leobenthos v Pado v i, Ita I ij a, 16 -18.6. (akt ivna ud e I ežba F. C imerm an, K. Drobne, A. Košir, D. TurnSek). 8lh International Echinoderm Conference, Dijon, Francija, 6,-10,9. (aktivnaudeležba Adrijan Košir). 41h International Conference on Plate Teetonics, Moskva, Rusija, 17.-20. 11. (aktivna udeležba Š. Goričan). PREDAVANJA, REFERATI, POSTERJI Franc Cimerman Novo v reševanju problema stratigrafije oligocena in spodnjega miocena v Sloveniji. I L strokovno posvetovanje geologov ob 33, Skoku Čez kožo, marec 3993, Ljubljana. (Avtorji: B. Jelen, A. Brczigar, S. Buser, F. Cimerman, K. Drobne, M, Monostori, M, Kedves, R. Pavlovec, J. Pavšič, D., Skaberne.) Slraiigrafia dell ' eocene medlo e super lore delle Slovenia. Convegno Paleobenthos, P ado va, 16. 6. (Avtorji: M. Jelen, F, Cimerman, K. Drobne, A. Košir, R. Pavlovec, J. Pavšič, D. Turnšek, V, C oso vi č). Predavanje in poster. Katica Drobne Zadnji pojavi bentoških foraminijer, novi dokazi o krizi na meji K/T. 11 strokovno posvetovanje geologov ob 3 ?. Skoku čez kožo, marec 1993, Ljubljana, (Avtorja: K. Drobne, B. Ogorelec). Novo v reševanju problema slratigrajije oligocena in spodnjega miocena v Sloveniji, 11. strokovn o posvetovanje geologov o b 3 3. S ko ku čez kožo, m arec, Lj u b Ij an a. (Avtorji: B, Jelen, A. Brezigar, S, Buser, F, Cimerman, K. Drobne, M. Monostori, M. Kedves, R. Pavlovec, J. Pavšič, D Skaberne.) Str at igra/ta dell ' eocene medio e superiore delle Slovenki. Convegno Paleobenthos, Padova, 16. 6, (Avtorji: M. Jelen, F, Cimerman, K. Drobne, A, Košir, R. Pavlovec, J. Pavšič, D. Turnšek, V. Cosovič). Predavanje in poster. Paleoecological significance of morphology of Discocyctinids from the Istrian peninsula, Premier Congres Européen de Paléontologie, Lyon, 7. -9.7. (Avtorici: V. Čosovič, K. Drobne) Foraminifera on the carbonate platform at (he Paleocene/Eocene boundary. -Festkolloquium zum 60. Geburtstag von Professor Luka s Hottinger, Basel, maj 1993. Špela Goričan Jurassic and Cretaceous radiolarian biostratigraphy and sedimentary evolution of the Budva Zone (Dinarides, Montenegro). 4lh International Conference on Plate Tectonics, Moskva, 17.-20. II. (Predavateljica: È. Goričan.) Adrijan Košir Late Triassic (Carnian, Cordevolian) echinaids from Slovenia. H"1 International Echinoderm Conference, Dijon, 6. 9. - 10. 9. (Avtor: Adrijan Ko&ir.) Slraligrafia dell' eocene medio e superiors delle Slovenia. Convegno Paleobenthos, Pad ova, 16, 6. (Avtorji: M, Jelen, F. Cimerman, K. Drobne, A. Košir, R. Pavlovec, J. Pavšie, D, Turnšek, V. C oso v i č). Predavanje in poster, Dragica Turnšek Stratigrafia dell' eocene medio e super iore delle Slo ven ia, - Convegno Paleobenthos, Padova, 16, 6. (Avtorji: M, Jelen, F, Cimerman, K. Drobne, A. Košir, R. Pavlovcc, J. Pavšič, D, Tumšek, V. Cosovii.) Predavanje in poster. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANI 369 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA Botanične in vegetacijske raziskave (dr. Marko Accetto, dr. Metka Cul i be rg, mag. Andraž Čam i, mag. Igor Dakskobler, mag. Mitja Kaligarič, dr. Lojze Marin ček, dr. Lrnest Mayer, dr, ¡vka Marija Munda, dr. Ivo Puncer, mag, Andrej Seliškar, dr. Alojz Šercelj, dr. Darinka Trpin, mag. Branko Vreš, dr. M ¡tja Zupančič, Vinko Žagar) Izdelan je Register flore Slovenije, ki obravnava preko 3. 000 taksonov slovenskega ozemlja. Preučevali smo floro manj razvitih območij jugovzhodne Slovenije. Opravili smo pelodne raziskave gline v Globokem (Krško) zaradi dokazovanja mlajše tektonike, Rezu I lati pelodnih in aritrakotomskih analiz v paleolilski postaji Divje babe (Idrija) kažejo na toplejše verjetno interglacialne razmere {Riss/Wiirm). Izdelalismo sintezo rezultatov ks i lotom s k i h inkarpoloških analiz nekropole Ajdovske jame (Krško). S pelodnimi iransekti ugotavljamo razmerje drevesnih vrst v reeentnih gozdovih. Raziskali smo nekaj vlažnih in suhih travišč ter asociacije razreda Isočto-Nanojuncetea v osrednji Sloveniji in na Primorskem, V pripravi so tabele s in taksonov; Molinion caerulaeae, Phragmitetea, Pntamo-getonetea. Na podlagi statističnih analiz smo ugotovili, da sta si združbi Bromo-Chrysopogonetum in Danthonio-Scononeretum identični. Opisanih je bilo nekaj subasoctaei j in variant, Sinteza smrekovih fitoccnoz Slovenije je v končni fazi. Monografijo pripravljamo za tisk. Izdelali smo dopolnitve k sinraksonom za mednarodni projekt evropske vegetacijske karte M-l:2,500, 000 (Bonn). Dopolnili smo terenske raziskave ruševja v Julijskih Alpah, Na osnov i no vega kodeksa sm o s sode I avc i i z tuj ine op rav i I i i n pu bi ic iral i nomenk I atu mo revizijo fitocenoz zveze Aremonio-Fagion. V končni izdelavi je sinteza i I irskih gozdov be lega gabra v Sloveniji. Študijo pripravljamo za tisk. Izvedli smo dodatna terenska flori stična in vegetacijska raziskovanja Kamniško-Savinjskih Alp za mednarodni simpozij v Ljubljani. [zdelali smo analizo gozdne vegetacije koliševk in pečin na Kočevskem, Snežniku m v Trnovskem gozdu. A, Čami je izdelal in oddal doktorsko disertacijo Vegetacija gozdnih obronkov (Glechometalia hederaceae, Trifolio-Geranietea, Prunetalia spinosae) v preddinarskem svetu Slovenije. I. Dakskoblerje izdelal in oddal doktorsko disertacij o AsociacijaSesterio autumnal is-Fagetum v severozahodnem delu ilirske jlorne province. R. Vre 5 je izdelal doktorsko disertacijo Rod Cerastium v jugovzhodnih Alpah. M, Kaligarič je izdelal in oddal doktorsko disertacijo Vegetacija suhih travišč Primorskega Krasa in Slovenske Istre {delno financiranje ZRC SAZU). Opravili smo floristične in vegetacijske raziskave območja Jovsi ob Sotli. Proučevali smo floro in vegetacijo cestnih brežin Slovenije. Raziskovali smo floro, vegetacijo in favno parka Trebče {Podsreda). Ekologija morskih bentoških alg (dr. ivka Marija Munda) Poudarek pri raziskavah bentoških alg je bil na vplivu polucije na vegetacijo in njene sezonske spremembe. Opravili smo opazovanja pomladanskih rdečih alg ter m ikro vegetacije, ki se pojavlja v zvezi z naraščajočo evtrofikacijo morja. Študij B-vitaminov v vrsti Fucus vtrsoides in kultivacija F virsoides ter Utvarigida v različnih medijih in vpliv dodatka nutriente v na rast in na sinergistično akumulacijo metal o v v steljki je opravljen v laboratoriju. Favnistične raziskave Polži - Gastropoda (dr. Jože Bole, mag, Rajko Slapnik, Olga Dcžnian-Jokič) Raziskovali smoizvirske in podzemeljske polže na Dolenjskem in v vzhodni Sloveniji. Izvedene so bile raziskave mehkužcev v okolici Anhovega v dolini Soče. Začeli smo z monografskimi obdelavami posameznih skupin polžev. Kot prvo skupino smo obdelali družino Cochlostomatidae (Prosobranchia), njihovo morfologijo, taksonomijo in razširjenost v Sloveniji. Deževniki - Lumbricidae (dr. Narcis Mršič) Opisali smo novo vrsto deževnika Cernosvitovia paradoxa in opravili revizijo treh rodov; Cernosvitovla, ftalobalkaniona in Allotobophora. Dvojnonoge - Dipbpoda (dr. Narcis Mršič) Opisali smo novi vrsti dvojnonog: Polydesmus (Nomarchus) jvergengrubeñ in Brachydesmus (Brachydesmus) henrikenghofft in naredili celovit prikaz favne dvojnonog Makedonije, Prikazali smo endemične živalske vrste iz podzemeljskega sveta Slovenije. Končujemo z obdelavo materiala in opisi številnih novih vrst, najdenih v Indoneziji. Hrošči - Coleóptera (dr, Božidar Drovcnik) Opisali smo novo vrsto vrsto hrošča Acmaeops septemtrionis, najdeno pri kmetiji Zavratnikpod Raduho. Nadaljevali smo z urejanjem podatkov o hroščih Julijskih Alp. Plazilci - Replilia (dr. Narcis Mršič, Staša Tome) Opravili smo revizijo nekaterih podvrst primorske kuščarice {Podarcis sicula) z 12 otokov zahodne Istre. Nadaljevali smo z obdelavo materiala, nabranega v Indoneziji. Biologija vretenčarjev (Nikolaj Pečenko) Nadaljujemo z izdelavo magistrskega dela z delovnim naslovom Ureditev živalskih vrst po bioloških načelih. Mentorsko delo J. Bole je mentor doktorskega dela mag. Rajka Slapnika, N, MrSič je mentor Robertu BoljeSiču in Tinki Lorgar (diplomska naloga) in Nini de Luca (doktorat). M. Zupančič je mentor A. Čarniju (doktorat) in I. Dakskobleiju (doktorat). Uredništvo A. Seliškar je uredil revijo Hladnikia. M. Zupančič je uredil zbornik Flora und Vegetation der Kamniško-Savinjske Alpen. V, Žagar je bil tehnični urednik zbornika Flora und Vegetation der Kamniško-Savinjske Alpen. Vodstvo ekskurzije L, Marinček, E. Mayer, I. Puncer, A. Seliškar in M. Zupančič so vodili ekskurzije Kamniško sedlo, Dleskovška planota in Krvavec v okviru mednarodnega zborovanja Flora und Vegetation der Kamniško-Savinjske Alpen, Druge dejavnosti B. Drovenik je predsednik Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija. A, Čami je član Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, član mednarodne organizacije Clusius-Forschungsgesellschaft. član mednarodne organizacije OPTIMA, Član 1AVS-IVV, F1P. N, Mršič sodeluje v kartiranju Favna Avertebrata (EIS) in Vertebrata Evrope (SEH) zadvojnonoge in plazilce. Je tudi Član obeh uredniških odborov za i zde lavo publikacij. A. Seliškar je član finančne komisije pri projektu Evropske vegetacijske raziskave, član mednarodne organizacije in organizacijskega odbora mednarodnega zborovanja Clusius-Forschungsgesellschaft, podpredsednik Prirodoslovnega društva Slovenije, predsednik izvršnega kolegija Sklada za naravo Slovenije, član uredništva revije Hladnikia, član redakcijskega kolegija evropske vegetacijske karte. D, Trpin je regionalna svetovalka v komiteju za kartiranje 11 ore Evrope s sedežem v He Isinkih, članica mednarodne organ i zac ij e OPT IM A, č laniea medn arodne organ i zac ij e Clus ius- Fo rschungsgese 11 schaft. B. VreŠ je podpredsednik mednarodne organizacije in član organizacijskega odbora mednarodnega zborovanja C lusius-Forschungsgesellschaft, je regionalni svetovalec v komitej u za kartiranj e flore Evrope s sedežem v He I s ink ih, č 1 an mednarodne organ i zacij e OPTIMA. M. Zupančič je podpredsednik VzhodnoaIp.sko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, član redakcijskega kolegija evropske vegetacijske karte, podpredsednik Društva ekologov Slovenije, predsednik izdajateljskega sveta revije Scopolia, član izdajateljskega sveta Biološkega vestni ka, član odbora za izgradnjo Pri rod os I ovne ga muzeja, član znanstvenega sveta polja Biologija, je bil nosilec organizacije mednarodnega zborovanja Flora in Vegetacija Kamniško-Savinjski h Alp, član mednarodne organizacije ir organizacijskega odbora mednarodnega zborovanja CI us ius - Forsch un gsgese 11 sch afr, č la n me dn arodne org a n izac ije O PT1M A, č I an 1A V S -IVV. V. Žagarje bil pomočnik nosilca organizacije mednarodnega zborovanja Flora in Vegetacija Kamntško-Savinjskih Alp, je član mednarodne organizacije in organizacijskega odbora mednarodnega zborovanja CI usi us-Forschungsgesell sc ha 11, Sodelovanje z znanstvenimi in drugimi organizacijami Lancaster University, Lancaster, Biološki inštitut Biotehniške fakultete, Ljubl jana, Zavod za varstvo naravne tn kulturne dediščine Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Arheološki inštitut Univerze v Ljubljani, Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete, Ljubljana, Pokrajinski muzej Koper, Inštitut za geologijo in mineralne sirovme, Rudarsko-geološko-naftni fakultet, Zagreb, Prirodoslovno-matematički fakultet Zagreb, Živalski vrt Ljubljana, Prirod os lovni muzej Ljubljana, Jersey Wildlife Preservation Trust, Consortium of Aquariums, Universities and Zoos, Hrvatski prirodnjački muzej u Zagrebu, Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, Prirodonaučen muzej vo Skopje, Museo Regionali d i Scienze Natura H, Torino, Working group European Vegetation Survey, Meeting No, 2 of the Working group Council, Rim, Dipartimento di Biologia, Universitadegli Studii di Trieste. Hochschule für Bodenkultur, Universität Wien, Institut für Physiologie, Universität Wien, Department of Botany and Nature Me nage mc nt, Free University, Bruselj, Committe for mapping the Flora of Europe, Helsinki, Int. Clusius-Forschungsgesellschaft, Cussing, Station internationale de phytosociologie, Bailleul, Departement of Quaternary Geology, Lund (Sweden), Europena Association of Zoological Gardens and Aquaria, Consortium of Aquariums, National Foundation for Research in Zoological Gardens. Obiski na Inštitutu prof. dr. L. Poldini, UniveTsita d i Trieste, prof. dr. L. Muc in a, Universität Wien, dr. John Rod well, Unit of Vegetation Science, Lancaster University, Lancaster, dr. Toni Nikolič, Botanični zavod Prir. matemaličkog fakulteta Sveučilišta Zagreb, mag, Olja Vasič, Prirodnjački muzej, Beograd. Študijski! potovanja, obiski tujih institucij I. Dakskobler: Dipartimento di Biología, Universita degl i Studi i di Trieste. IG.-17.3. L. Marinček: Dipartimento di Biología, Universita degli Studii di Trieste, 14.4, in 10. 6. Hochschule für Bodenkultur, Universität Wien: 15. -IS. II. Institut für Physiologie, Universität Wien, 15.-18. IL B. Vreä: Botanisches Institut der Universität Wien: 15, 1 i, -17. 12. Naturbistorische Museum Wien: 15, 11,-17. 12. A. Čami: Institut fiir Physiologie, Universität Wien: 1. 10-31. 12. N- Pečenko; Studijski obisk Jersey Wildlife Preservation Trust, 26. 6. -25. 7, Jersey, Channel Islands. R. Slapnik: študijski obisk Naturhistorische Museum Wien: 15. 11.-7. 12. Udeležba na kongresih in delovnih sestankih M c dn arod no zboro va nj e V zhodn oa I psko-d i narskegadruät va za preučevanje vegetacije Flora und Vegetation der Kamn iSko-Savinjske Alpen v [j ubij an i, 7. -11,7. M, Accetto, M. Culiberg, I. Dakskobler, B Drovenik, L. Marinček, E. Mayer, I, Puncer, A. Se I i šk ar, A. Šercelj, D. Trpin, B, Vreš, M. Zupančič, V. Žagar. ZnanstvenisiinpozijFl ora i vcgetac ij a H rvatske vKoprivnici(H rvats ka): 20. -22. 5,; L, Marinček, A. SeliSkar, M. Zupančič, Srečanje slovenskih botanikov v Mariboru, 13. 11.: M. Accetto, I. Dakskobler, A. Seliškar, D. Trpin, B, Vrcš, M. Zupančič. Voda in varstvo okol ja v Prekmurju, Murska Sobota, 2. 10.: M. Zupančič. 22-eme Col loque internationale de Phylosociologie, Bailleul, 2.-3. 12.: A. čami. Federation internationale de Phytosociologie, Excursion internationale de Phylosociologie en Roumanie, 5. -11.7. 1993: A, Čami. Working group European Vegetation Survey, Meeting No. 2 of the Working group Council, Rim, 12. -13. 3.: A, SeliSkar. Programski sosvet svetovne zveze za varstvo narave flUCN), V i Ina, I, - 4, 4.: A. SeltSkar. Ukraina Bridge into Europe Problems and Perspectives (Slovenia Open Society), Kijev, 22.-25. 9.: B. Vrel Kongres COAST 48, Thessalomiki, 23-27.9.: I. Munda Internationale Clus i us-Forschungsgesellschaft v Gradcu in Keszthely, 17. 4. in ¡6. -17. 10.: B. Vreä. PREDAVANJA, REFERATI, POSTERJI Andraž Čarni La végétation des ourlets nirrophiles dans le Sud-Est de la Slovénie, 22-ème Col loque internationale de Phytosociologie, Bail leu I (Francija). Lojze Mariniek Vor alpine altimontane Buchenwälder Sloweniens. Vzhodnoalpsko-dinarsko društvo za proučevanje vegetacije, smpozij: Flora in vgetacija Kamniško-Savinjskih Atp, Ljubljana. Prispevek k poznavanju siníaksonomije ilirskih gozdov belega gabra. Simpozij Flora i vegetacija Hrvatske v Koprivnici (Hrvatska). Narcis Mršii Deževniki in njihov pomen v pedogenetskih procesih. Kolokvij za srednješolske profesorje biologije. Trst, 20. 5. Ivka Marija Munda Responses ofmacroalgae to euirophication and heawmetals in es taurine and marine habitats. COAST 4$, Thessaloniki. Ernest Mayer Zur Pflanzengeographischen Kennzeichnung der Kamniško-Savinjske Alpen. Vzhodnoalpsko-dinarsko društvo za proučevanje vegetacije, Simpozij: Flora in Vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp, Ljubljana, Nikolaj Pečenko Načini varovanja ogroženih živalskih vrst. Koper, 4. il. Andrej SeliŠkar Incorporation of southeastern syntaxa into European Vegetation. Working group European Vegetation Survey, Meeting No. 2 of the Wrking group Council. Rim, 12. -13. 3. Fitocenoze hrvaških avtorjev v Sloveniji. (Soavtor M. Zupančič) Simpozij Flora i vegetacija Hrvatske v Koprivnici (Hrvatska). 20. -22, 5. Übersicht der Wiesenvegetation der Kamniško-Savinjske Alpen. Vzhodnoalpsko-dinarsko društvo za proučevanje vegetacije, Simpozij: Flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp. Ljubljana. Razred Isoéto-Nanojuncetea v Sloveniji. Zborovanje botanikov Slovenije. Maribor, 13. II. Darinka Trpin Register flore Slovenije. Srečanje slovenskih botanikov v Mariboru, 13. 11. (Soavtor B. Vreš) Branku V re S Register flore Slovenije. Srečanje slovenskih botanikov v Mariboru, 13, 11. (Soavtor D. Trpin) Mitja ZupančiC Wold- undStrauehvegetation der Kamniško -Savinjske A Ipen. Vzhodnoalpsko-dinarsko društvo za proučevanje vegetacije, Simpozij: Flora in Vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp. Ljubljana, 7. - I I. 7. Fitocenoze hrvaških avtorjev v Sloveniji. (Soavtor A. Seliškar). Simpozij Flora i vegetacija Hrvatske v Koprivnici (Hrvatska), 20. -22. 5, Mitja Kaligarič Different types ofnature menagement in Slovenia. Department of Botany and Nature Menagement. Free University, Bruselj, 6. 11. Ekskurzija za Študente z Department of Botany and Nature Menagement, Free University, Bruselj. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 370-374. INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Končana in objavljena je bila kuj igaVz varstva pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji (Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU.) Za temo NevrobioloŠki korelatipercepcije je biia sepaTatoteka tekoče dopolnjevana, prav tako je bila urejena podatkovna zbirka. Zaradi zmanjšanega obsega sredstev v letu 1993 ni bil izdelan predvideni film o živalstvu na Slovenskem. AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ Z dotacijo Ministrstva za znanost in tehnologijo je AVL kupil prve kose opreme v vrednosti 80.000 DEM za prehod na "broadčast" kvaliteto videoslike. Končna stopnja montaže deluje v sistemu Betacam S P 2000 PRO. medtem ko snemalni del ostaja v tehniki Hi 8. Zb irka videodokume ntacijeseje pove ča I a za 39 enot in štej ezdaj426enot, Zmontiranih je bilo 11 novih videofilmov, (Prim. videografijo AVL.) Izdelava video dokumentacije za SAZU in inštitute ZRC SAZU: - Inštitut za arheologijo: 13. 7. -Inštitut za slovensko narodopisje: 13.-14.2,, 21. -22. 2., 1.6., 11.6., 13. I L, 15. 11. - Umetnostnozgodovinski inštitut: 18. 11. -SAZU: 18. 6., 22. 6, 15. 12. Delo za zunanje naročnike: - Tehniški muzej Slovenije (snemanje in montaža) - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (snemanje in montaža) - Biotehniška fakulteta (snemanje in montaža) - Pomorski muzej Sergeja Mašera Piran (snemanje in montaža) - Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete (montaža) Fotolaboratorij Izdelanih je bilo S. 000 čmo-belih fotografij vseh formatov. Sodelovanje v mednarodnih združenjih Naško Križnar je član Komisije za vizualno antropologijo pri Mednarodni uniji antropoloških in etnoloških znanosti (IUAES) s sedežem v Padovi, PREDAVANJA, REFERATI [Saško Križnar O dokumentarnem jilmu. Za aktiv filmsko vzgojnih delavcev v Kranju, 15, 4. Predstavitev Avdiovizualnega laboratorija. Mala dvorana ZRC SAZU, 2,5, Vizualne informacije v znanosti in izobraževanju. Za ljubljanske osnovnošolske učitelje. Mala dvorana ZRC SAZU. 12.11. Božič - zimski kres. Most na Soči, 26, 12. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANi 374. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1993 Kratice za oznake bibliografski!) enot: B = b i b I i ograf ij a (b i b I i ogmptoy) Č p - članek, polj udu o zn anstveni (art i t le, popular) Čs - članek, strokovni (article, professional) Čz — članek, znanstveni (article, sc¡entitle) E = elaborat (mimeo copy) Kb = knj iga, bi b I i ografska (volume, bi b I i ographic} Kb-u = ureditev bibliografske knjige (editor nfa hibliographic volume) Kp = knj iga, po Ij udnomanst vena {vo I ume, popu lar) K|vu - ureditev poljudnoznanstvene knjige (editor of a popular volume) Ks - knjiga, strokovna (volume professional) Ks-u = ureditev strokovne knjige (editor of a professional volume) K z - knjiga, znanstvena (volume, scientific) Kz-u — ureditev znanstvene knjige (editor of a professional volume) O = ocena (rewiev) P = poročilo (report) K = razprava (treatise, dissertation) RedkejSe. specifične zvrsti, npr, intervju, nekrolog, polemika, so označene neokrajSano, INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Frančiška Brnedik Škofjeloško narečje. Pungen. - Slovenska narečja, 1993, str. 38-39. (Zbral in uredil Tine I.ogar.) Zapis besedila Nova varianta Pegama in Lambergarja. - Slavistična revija, 41, 1993, Str. 535-544. Čz Izredna narečna razcepljenost slovenskega jezika. - Delo 21.1. 1993, str, 13, (Književni listi.) čp Kako se je brusil šmaren. - Nedeljski dnevnik 29. 8. 1993, str. 22. Čp Ljudmila Bokal Tipološke značilnosti novih besed. - Delo 25, 2. 1993, str, 14-16. (Književni listi.) Čp Ob preimenovanju ulic v Žireh. - Delo - življenje, Glasilo delavcev tovarne obutve Alpina Žiri. 1993. str. 9, Čp Varja Cvetko Oreinik Kritische Sicht der Literatur über die (südslawische) Entsprechung der Gruppe *tUdl unter spezieller Berücksichtigung des rumänischen mocirlb. - Lingüistica, 33, 1993, str. 3548. R Metka Furlan Odzadnji slovar zemljepisnih imen po A tlasu Slovenije, - Lj ubljan a, Državna založba Slovenije 1993.355 str. Ks O nekaterih slovenskih dvojnicah tipa rakiijc : rokitje. - Slavistična revij a, 41, 1993, Str. 219229, Cz Ein etymologischer Vorschlag (Heth. aruna- (c.) "Meer"). - Lingüistica, 33, 1993, str. 49-60. R Alenka G loža ni« v Imena slovenskih podjetij. - Večer 30, 4, 1993, str. 27. Čp Slovenščina v imenih podjetij. - Delo 6. 7. 1993, str. 4; 13. 7. 1993, str. 5. Čp Tudi imena (slovenskih) podjetij so kot zrcalo. Pogled na živo jezikovno problematiko. - Delo 2. 12. 1993, str. 14. (Književni listi.) Čp Ivana Hafner Bibliografija Staneta Sukadolnika. - Slavistična revija, 41, 1993, str. 589-5%. R M He»» HajitSek Holz Infarmativnost in normativnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika. - Vpraianja Slovarja in zdomske književnosti. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 1993, str, 21-34, Čz Leksikografild problemi prenosa knjižne oblike Slovarja slovenskega knjižnega jezika v računalniško. - Jezik tako in d rúgale. Zbornik, 1993, str. 420-432. Čz Knjiga o našem življenju v 20. stoletju. - Republika 5. 8. 1993, str. 8. (Intervju ) Od računalniške izdaje SSKJ do tezavrusa. - Republika 12. 8.1993, str. &. (intervju.) Marjeta Humar Slovarsko normiranje glede na predpise in rabo. - Jezik tako in drugače. Zbornik, 1993, str. 374-384. Čz Sodobno slovensko papirniška izrazje. - Slavistična revija, 41, 1993, str. 519-527. Čz Marija Jei. Grgtf Računalniški slovarček Angleško-siovenski in slovensko-angleški. - Ljubljana, Cankarjeva založba 1993. 417 str, (Sodelavka,) Ks Slovensko računalniška izrazje. - Jezik tako in drugače, Zbornik, 1993, str. 410-419. Čz Janez Keber Ti si pravi zmaj. - Glasnik Slovenskega etnografskega druStva, 33, 1993, it. 1, str. 52-61, Čs Kukavica-ptica, ki kliče svoje ime. - Glasnik Slovenskega etnografskega društva, 33, 1993, št 2, str. 18-27. Čs Srečati, poljubiti Matildo ali matildo. - Glasnik Slovenskega etnografskega društva, 33, št. 34, str. 95-97. Čs Einige semantische Aspekte und Motive des Übergans von Personennamen zum Appellalivitm im Slowenischen. -18 Internationaler Kfingress für "Namenforschung, Universität Trier 12.-17. ApTil 1993. Zusammenfassungen (Trier) 1993. str. 72-73. (Povzetek.) O petelinu. - Družinska prati ka 1994, 1993, str. 159-162. Čs The Origin ofSlovene Surnames. - Slovenija, 7, 1993, št. 2, str, 58-59: Si. 3, Str. 57-58; št. 4, Str. 54-53. ČS Bori sla v a Košmrij Levaiii Označevanje terminov v ertozvezkovniku. - Jezik tako in drugače Zbornik. 1993, str. 358-373. Čz Zvonka Leder Marici ni Sta tističn i terminološki slovar. - Ljubljana, Statistično društvo Slovenije in D rušiva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije 1993. 100 str. ([.eksikografska in jezikovna obdelava.) Majda Meric Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov. - Slavistična revija, 40, 1992, str. 321-340 (Soavtorica.) Čz Jakob Müller Norma - besedišče. Kritike Slovarja slovenskega knjižnega jezika (1964-1992). - Vprašanja Slovarja in zdomske književnosti. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 1993, str, 51-70, Čz Enozvezkovni razlagalni slovar. - Jezik tako in drugače. Zbornik, 1993, str. 350-357, Čz Publicistika in slovar. - Slavistična revija, 41, 1993, str, 329-343. Čz Jožica Na rat Šrekl Računalniški slovarček Angleško-slovenski i« slovensko-angleški. - Ljubljana, Cankarjeva založba 1993. 417 str. (Sodelavka.) Ks Vtadimir Nartnik Madžarščina. - Enciklopedija Slovenije, 6, 1992, str. 361 (Soavtnr.) Čs Govorna slovenščina med knjižnostjo in neknjižnostjo. - Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 29, 1993, str. 61-67. Čs Dolenjsko-gorenjski govor. Vrtanje Gorice. - Slovenska narečja, 1993, Str 36 (Zbral in uredil Tine Logar,) Zapis besedila France Novak Fonoioški sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov. - S lav isti i na revija, 40, ¡992, str. 321-340. (Soavlor.)Čz Vera Smole Sklanjane samostalnikov ženskega spola v dolenjskem šentrujierskem govoru v primerjavi s knjižnim jezikom. - Vprašanja Slovarja in zdomske kniževnosti, Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 1993, str.. 265-272, Čz Dolenjsko narečje. Šentrupen. - Slovenska narečju, 1993, str. 34-35. (Zbral in uredil Tine Logar.) Zapis besedila, Vseslovenski narečni slovar: da aH ne. - Jezik in slovstvo, 3S, 1992/93, str. 233-235. Čs Marko Snoj Zur Akzentuierung der urslawischen neutralen-men-Stämme, - Linguistics, 33, 1993, str, 227241. R Naglaševanje praslovanskih nosniških osnov moškega spola. - Seminar slovenskega jezika, literal ure in kulture, 29, 1993, sir. 29-48. Čs Ab redukeyi prasiavjanskaj kansanantnaj grupy zyčnyx -zd-, - Pelarosika/Atbarulhenica 1, 1993, str. 163-171. Čz France. Bezlaj (in memoriam), - Ddo 6. 5. 1993, Str, 6. Ivanka Šircelj Žnidaršič Dolenjsko narečje Račna, - Slovenska narečja. 1993, str, 33, (Zbral in uredil Tine Logar.) Zapis besedila. Oznaki raba peüa in raba narašča v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, zlasti z ozirom na novonastajajoči enazvezkovni slovar. - Jezik laku in drugače. Zbornik, 1993, str, 401 -410, Čz Silvo Torkai Najstarejša slovensko varianta Pegama in Lambergarja? - Delo 25.2, 1993, str. 13, (Knj iževni lisli,)Čp O nekaterih zamolčanih dejstvih. - Delo 8. 4. 1993, str. 14. (Književni listi.) Čp Daks kobler Igor Drole Roman hikfak Jurij. Kikelj Daniel Kogoj Dušan. - Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica) 19, 1993. Čs Petrovo Brdo. Podporezen - kako seje začelo'.' - Šolarčck izpod Črne prsti (Glasilo Osnovne Sole Simon Kos Podbrdo, posebna številka.), 1993, Čp Aleksander D Duličenko, O rezijanobŠkih obravnavah J Baudnuina de Covrtenaya v derptskem obdobju 1883-1893. - Slavistična revija. 41, 1993, str, 381-389. Prevod Aleksander D. Duličenko, ReziJanSčina; na poteh h knjižnemu jeziku.- Londamenti per una grammatiea praliea resiana. Pad ova 1993, str, 2 9-46. Prevod Peter Weiss Zgornjesavmjsko narečje KraševZadrečkidolini. -Slovenskanarečja, 1993, str, 86-87, (Zbml in uredi I Ti ne Logar,) Zap i s besed i I a Izvenjezikovni vzroki vplivov na govore Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami. - Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 29, 1993, Str. 69- 83. Čs Tončku zapisano v slavo (čeprav je on bolje pisal v našo). - Slava, 6, 1992/93, str. 93-94. Čs Andreja Žele Glagolska vezljivost v SSKJ. - Jezik tako in drugače. Zbornik, 1993, sir. 385-400. Cz Ekspresivna oz. čustvena omaka v slovarstvu. - Slavistična revija, 41, 1993, str. 529-534 Čz INŠTITUT 7j\ ARUEOLOGI.IO Mateja Helak Med nutricami in Mitro. - Ptujski arheološki zbornik, 1993, str. 233-239, Čz Dragan Božič O ¡atenskih najdbah na območju Ptuja. - Ptujski arheološki zbornik, 1993, str. 189-204. Čz Mihovo (Arheologija). Mokronog (Arheologija). - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993, 2 Čs Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju. - Arheološki vestni k, 44, 1993, str, 137-152. Čz Mitja Brada r Paleolitske in mezolitske najdbe iz jame Špehovke pri Zgornjem Doliču. - Arheo loški vestnik, 44. 1993, str.7-28. Čz Slavko Cigle«t«iki Arheološki sledovi zatona antične Peiovione,- Ptujski arheološki zbornik, 1993, str. 505-520. Čz Poznorimsko grobišče na Ptujskem gradu. - Arheološki vestni k, 44, 1993, str. 223-233, (Soavtorja B. Jevremov in M, Tnmanič Jevremov.) Čz Zgodnjekrščanske najdbe z Vipote nad Pečovnikom. - ArbeoloSki vestni k, 44, 1993, str. 213221. Čz Še O novem "čudeči/" v Kobaridu. Tonovcov grad sodi med najimenitnejša slovenska poznoanlična najdišča. - Dom 31.5. 1993, str. 3, Čp Srebrni jezdec in zlati ptič. - Gea, 3, 1993, št. 6, str, 16-18. Čp V znamenju dveh veroizpovedi. - Gea, 3, 1993, št. 6, str. 3 SMO. Čp Po poteh rimskih vojakov v Sloveniji = In the Footsteps of Roman Soldiers in Slovenia. Ljubljana. Ministrstvo za kulturo in Zavod R Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1993, 66 str. (Soavtorja 1, Miki Curk in D, Vuga.) Ks Janez Dirjec Podmolpri Kasteleu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija. - Arheološki vestnik, 44, 1993, str. 45-96, (Soavtorii t. Tork, Z. Modrijan, T. Prus, M, Culiberg, A. Šercclj. V. Perko, in P. Pavlin.) Čz Acijevspodmolpri Petrinjah, Slovenija. - Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 20, 1992 (1993), str. 27-48 (Soavtorji i. Turk, A Ravdek, V Perko, M. Culiberg, A, Šercelj iti P. Pavlin.) Čz Bačpri Materiji (Pečina Tenelova). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 193, (Soavtorja I. Türk in V, Saks ¡da,) Čs Črnotiče. - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 204. (Soavtor L Türk). Čs Golo Brdo (Maticev spodmol). - Varstvo Spomenikov, 34, 1992, str. 215. (Soavtor 1. Türk.) Čs Kaslelec (Podmol), - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 231. (Soavtor 1. Türk.) Čs Praproče (Jama velikih podkovnjakovj - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 280-281. (Soavtorja J, Türk in A. Šercelj.) Čs Prešnica (Podstenico). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 281-282. (Soavtor I. Türk.) Čs Reka (Divje babe I). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 291. (Soavtor I. Türk.) Čs Sto rje (Rvnca), - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 311, (Soavtorja J. Türk in V, Saksida) Čs Zalog pod Trojico (Boitonova jama). - Varstvo spomenikov, 34,1992, str, 318. (Soavtorja T. Cevc in 1. Türk.) Čs Janez Dular Kučar. - Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. Čs Začetki železnodobne poselitve v osrednji Sloveniji. - Arheološki vestnik, 44, i 993, str. 101112. Čz France Leben Reflections of speleoarchaeology in Slovenia. - Naše jame. 35,1993, it. 1, str. 31-34, Čz Milan Zäpotocky; Die Streitäxte des mitteleuropaischen Aneolithikums, Acta Humaniora, Weinheim 1992. - Arheološki vestnik, 44, 1993, Str. 319, O Zvezana Modrijan Podmol pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Kras v, Slovenija, - Arheološki vestni k 44,1993, str. 45-96. (Soavtorji I. Türk, T. Prus, M. Culiberg, A. Scrcelj, V. Perko, J. Dirjec, in J1, Pavlin.) Čz Primož Pavlin Podmotpri Kastelcu - novo večplastno arheološka najdišče na Krasu, Slovenija. - Arheološki vestnik, 44, 1993, str. 45-96. (Soavtotji I. Türk, Z. Modrijan, T. Pms, M. Culiberg, A, Šeredj, V. Perko in J. DiijcC.) Čz Acijev spodmol pri Petrinjah, Slovenija. - PoroCilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 20, 1992 (1993) str. 27-4Ä. (Soavtorji 1. Türk, A. Uavdek, V. Pcrko, M. Culiberg, A, Šercelj in J. Dirjec.) Čz Gerlinde Prüssing: Die Bronzegefiiße in Österreich, Prähistorische Bronzefunde 11/5, 1991, Franz Steiner Verlag. Stuttgart. - Arheološki vestni k, 44, 1993, str. 319-320. O Olga Kytlicovd: Die Bronzegefäße im Böhmen. Jindra Nekvasil, Vladimir Podborsky: Die Bronzegefäße in Mähren, Prähistorische Bronzefunde 11/12, 13, 1991, Franz Steiner Verlag. Stuttgart.- Arheološki vestni k, 44, 1993, str. 320. O Andrej Pleterski Staroslovanski grobišči v Spodnjih Gorjah in Zasipu. - Arheološki vestnik, 44, 1993, str. 235267, (Soavtor T, Knific) Čz The KOR Seriation Program and its Applicability in Archaeological Research. - Arheološki vestnik, 44, 1993, str 269-293, (Soavtor T, Zwitter.) Čz Lev S Klejn. Arheološka tipologija, Ljubljana 1988. -Prähistorische Zeitschrift, 67,1992, str, 243-244. O Vzameš, ne vzameš, humanist ostaneš. - Delo &. 5. 1993, str. 32, Čp Marjeta Šašcl-Kus A New Equestrian Family from Poetov io. - Zeitschrift für Papyrologie und Epigraph i k, 95, 1993, str. 236-240, Tai". Via. Čz Fa mous Kylikes in Illyris. - Historia, 42, 1993, St, 2, str. 247-251. Čz Petovionska vladajoča aristokracija. - Ptujski arheološki zbornik, 1993, stT. 219-232, Čz Kako pravilno posloveniti ime antičnega Ptuja. - Tednik (Ptuj), 11. 11, 1993, str. 5. Čs Cadmus and Harmonia in lllyria. - Arheološki vestni k, 44,1993, str, 113-136, Čz Gian Luca Gregor i: Genealogie estensi e falsificazione epigraßea. Casa editrice Quasar, Koma, ¡990. - Arheološki vestnik, 44, 1993, str. 324. O Gabriele Wesch-Kletn: Liberalität! in rem puhlicam, Private Aufwendungen zugunsten von Gemeinden im römischen Afrika bis284 it Chr., Habelt, Bonn, 1990. - Arheološki vestnik, 44, 1993, str. 325-326. O H Devijver; The Equestrian Officersofthe. Roman Imperial Army, Vol 2, Franz Steiner Verlag, Stuttgart, 1992. - Arheotoäki vestnik, 44. 1993, str. 326-327. O Supplementa Italica, Nuova série 6, Edizioni Quasar. Roma, 1990. - ArheoloSki vestnik, 44, 1993. str. 328-329. O Supplementa Italica, Nuova série 8, Edizioni Quasar, Roma, 199L - Arheološki vestnik, 44, 1993, str. 329. O Sneža Tccco Hvala Korita (Cvinger). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 237. Čs Sela pri Šumberku (Stari grad). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 296. čs V inj i vrh (Janovke). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 31 i. Čs Zagradpri Otočcu (Stari grad). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str, 318. Čs Ivan Türk Podmolpri Kasteien - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija. - Arheološki vestnik, 44,1993, str. 45-96. (Soavtotji Z, Modrijan, T. Prus, M. Culiberg, A. Šereclj, V. Perko, J. Dirjec in P. Pavlin,) Čz Uvodna razprava za posodobiev kronologije mlajšega pleistocena v Sloveniji. - Arheološki vestnik, 44, 1993, str. 29-44. (Soavtor T. Verbič.) Čz ActjevspodmolpriPetrinjah, Slovenija. - Poročilo 0 raziskovanju palcolita, neolita in eneolity v Sloveniji 20, 1992 (1993), str. 27-48. (Soavtorji A. Bavdek. V. Perko, M. Culiberg, A, Šcrcelj, J, Dirjec in P, Pavlin.) Čz Bač pri Materiji (Pečina Tenelova). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 193. (Soavtorja J. Dirjec in V. Saksida,)Čs Črnotiče. - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 204. (Soavtor J. Dirjec.) Čs Golo Brdo (Maticevspodmol). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 215. (Soavtor 1- Dirjec,) Čs Kastelec (Padmol). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 231. (Soavtor J. Dirjec ) Čs Merče (Jama v Hrbcih). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 255. (Soavtor V. Saksida.) Čs Praproče (Jama velikih podkovnjakov). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str 280-281. (SoavtorjaJ, Dirjec in A, Šercelj.) Čs Prešniea (Podstenico). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 281-282. (Soavtor J. Dirjec.) Čs Reka (Divje babe I). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str, 291. (Soavtor J. Dirjec.) čs Štor je (Runca). - Varstvo spomenikov, 34, 1992. str, 311. (Soavtorja J. Dirjec in V, Saksida) Čs Zalog pod Trojico (Boštonova jama). - Varstvo spomenikov, 34, 1992, str, 318. (Soavtorja T. Cevc in J, Dirjec,) C s ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Stane Cranda Problem valorizacije gradiva nekdanjih hranilnic in posojilnic. - Arhivi, 14, 1991, str. 23. R Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij po 2. svetovni vojni. - Zgodovinski Časopis, 46, 1992, str. A14-415. Čs Merkantilizem. Mestna hranilnica ljubljanska. Metterniehov absolutizem, Minut. Mirna peč. Mokronog Narodna straža. Narodni dom (Soavtor B Marušič). Naturaíno gospodarstvo. Nemško-slovenski odnosi (gospodarski). - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993, 10 Čs Pojasnilo Matiji Zargiju. - Zgodovinski časopis, 47, 1993, str, 130. Čs Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - Zgodovinski Časopis, 46, 1992, str, 413-414. O Gradovi minevajo, fabrike nastajajo, industrijsko oblikovanje v 19 stoletju na Slovenskem - Zgodovinski Časopis, 46, 1992, str. 424-425. O Maribor skozi stoletja. - Zgodovinski Časopis, 46, 1992, str, 565-568. 0 Katoliška cerkev in katoličani v slovenski politiki in kulturi 1890- ¡941- Zgodovinski Časopis, 47, 1993, str. 141-143. O Sandi Sitar, Jožef Štefan, pesnik in fizik. - Zgodovinski Časopis, 47, 1993, str. 169-170. O TomažSimčič, AndrejGosar, Krščanstvo in socialno gibanje. - Zgodovinski časopis, 47, 1993, str. 170-171,0 Slavka Ložar, Stare gostilne in gostilničarji v novomeški občini. - Traditiuncs, 21, 1992, str. 280, O Dušan Kos Fkmtiko darovanje cerkvenim ustanovam (s posebnim oziram na 14. stoletje). - Zgodovinski Časopis, 47, 1993, str.25-52. R Branko Maruíií Od kdaj ime Primorska. - Primorska srečanja, 28, 1993, str, 7-8, Čs Ludvik Zorzal, briški narodopisec. Ob stoletnici rojstva. - Etnolog 2(53), 1992, str, 277-284. Čs Primorski slovenski biografski leksikon.- (Uorica) 19, 1993. 73 gesel Čs Enciklopedija Slovenije.- 7, 1993. (i gesel Čs Fojbe. Politika ali zgodovinopisje? - Delo, 17,4. 1993, str. 34. Čs O deportacijah in fojbah - Primorska srečanja, 28, 1993, str. 321-324, Čs Revolucionarec Anton Furlan-Nino. - Jadranski koledar 1994, 1993, str, 69-74, Čs Kratka povesi od boshie poti na Sveti Gori nad Solkanam blisu Gorize.- Videm 1843. Ponatis 1993, Predgovor Darja Mihelif Hasard, Sladko-grenka slast hazardo nekoč in danes !i gusto dolce cd amaro delPazzardo dall'Antichita ai tempi moderni = Hasard-bittersüße Leidenschaft gestern und heute. -Küper, Zgodovinsko društvo zajuino Primorsko 1993. 250 str, (Knjižnica An na les, 3.) M /.'¡75 Alltagsleben einer Küstenländischen Stadt im Lichte verschiedener schriftlichen Quellen. Methoden und Probleme der Alitagsforschung im Zeitalter des Barock. -Veröffentlichungen der Kommission für Wirtschafts-, Sozial- und Stadlgeschiehlc (Wien) 3, 1992, str. 51-68. K II "Chartularium Piranense" di Camilla de Franceschi e il "Codice Diplomático Istriano"di Pietro Kandier. - Studi tioriziani, 76, 1992. str. 35-42. R "Chartularium Piranense" Camilla de Franceschi in "Codice Diplomático Istriano" Pietra Kandlerja. - Dometi, 26, 1993, sir. 19-22. R Hazard v somraku preteklosti. - Gledališki list PDG 37/4, Nova Gurica 1993, str. 16-19Č Beseda o avtorju,- Ferdo Gestrjn, Svet pod Krimom. Ljubljana 1993, Č Zwitter Fran, O slovenskem narodnem vprašanju - Über die slowenische nationale Frage.- S tldostdeuisches Archiv, 24/15 (München) 1991/1992, str. 226-229. O Handbücher und Karten zur Verwaltungsstruktur in den 1Andern Kärnten, Krain, Küstenland und Steiermark bis zum Jahre 1918. Fdn historisch-bibliographischer Führer ■ Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918. Zgodovinsko -bibliografski vodnik --■■ Manuali e carte sulic struttre amministrative nelle pro vi niče di Cariitzia, Corniola, Litorale e Stiriafino al 1918. Cuida storico-bibliográfico. - Südostdeutsches Archiv, 24/15 (München) 1991/ 1992, 229-231. O B. Ne šovič-J. Prunk, 20. stoletje. Zgodovina za 8. razred osnovne Sole. Ljubljana 1993,- Šolski razgledi 14, 1993. O Mednarodna trgovina. Megiser. Mesarstvo (Soavtor F. Bučar}. Mestne knjige Mestno gospodarstvo Milarstvo(SoavtorA. Komhauser) Mizarstvo(Soavtor L, 1 ,cb). Ncmškn-slovenski odnosi (več soavtor] e v j. - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993, 8 Čs Božo Otorepoc Valvasorjeva grbovna knjiga "Opus insignium armorumque". - Velika grhovna knjiga, II. Študije. Ljubljana 1993, str. 31-79. K. Srednjeveški samostanski pečati na Slovenskem, - Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem. Ljuhljana 1993, str. 37-63. R Regesti samostanskih listin (št. 3-15. 18-34, 38. 40, 48. 49, 56-59. 63-72). - Samostani v srednjeveäkih listinah na Slovenskem. Ljubljana 1993, str, IOD-25I.Čs Cerkev sv. Jakoba in začetkifrančiškanskega samostana v Kamniku v 15, stoletju. - Zhumik 500 let frančiškanskega samostana v Kamniku, 1993, str,i-8. Čs Mengeš (do I60Q). Otočec. - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993. 2 Čs Vinko KajSp Boszorkanyperek Sloveniaban, - Eth nographia, A Magyar N eprojzi' 1'arsasag fo lyoi rata (Budapest) 101, 1990, str. 521-532, R Vaško Simonih, Vojaša organizacija na Slovanskem v 16. stoletju. - Österreichische Osthefte, 35 (Wien) 1993, str, 359-361. O Darja Mihelič, Mladoslovenci, - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993. 2 Čs Pelra Svoljšak Prva svetovna vojna in Slovenci. Oris slovenskega zgodovinopisja, publicistike in spominske literature o prvi svetovni vojni (L del). - Zgodovinski časopis, 47, 1993, str. 263-288. R Luigi Cadrona. - Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica) 19, 1993. Čs Branko Marušič. Most na Soči (zgodovina). - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993, 2 Čs Beneška Slovenija in Trn v ospredju. - Primorski dnevnik 17,2- 1993, P Novi dosežki slovenske zgodovinske stroke izstopajo v osrednji reviji. - Primorski dnevnik 17.6. 1993.0 UMETNOSTNOZGODO VINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA Ana Lavj-iC O hierarhiji svetnikov rta oltarnih nastavkih. - Bogoslovni vestnik 53, 1993, str. 337-343. Čs Vizitacije ljubljanske škofije 17. stoletja kot vir za umetnostno zgodovino. - Ljubljana, Univerza v Ljubljenj, Filozofska fakulteta. Disertacija Damjan Prtloviek Plečnikovi knjigi Architectura perennis in Napori, uvodna študija k ponatisu. - Ljubljana, DESSA 1993, 48 str. Ks Martinimi Carlo. Massari Giorgio. Medved Matej. Naklo (Umetnostni spomeniki). Navje. - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993, 5 Čs Za samozadovoljstvo ni razloga. Kakšna je bila zares frančiškanska cerkev? - Delo 13,1J 993. P Monografija na pol poti. P. Krečič, R Kvaternik, E. Primožič. Plečnikovi kelihi.- Slovenec 5.6. 1993. O Od navadnih "cvetk" do kttastrafalnihspodrsljajev. Ponovno o isti (zdajprevedeni) monografiji. - Delo 17.6.1993.0 Knjiga o Tartinijevi hiši je tudi metodološki dosežek. - Delo 12.8.1993, O Blaž Kesman Enciklopedija Slovenije. 7. knjiga. - Ljubljana, Mladinska knjiga 1993, XV + 416 str. (Urednik za likovno umetnost). Ks-u Mošnje (Umetnostni spomeniki). Mnslinja (Umetnostni spomeniki). Muljava (Umetnostni spomeniki). Nadlesk (Umetnostni spomeniki). Nemški Rovt (Umetnostni spomeniki). -Enciklopedija Slovenije, 7, 1993, 5 Čs Podružnična cerkev sv. Marka v Vrbi. - Kranj, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine 1993 (zloženka). (Soavtar.) Čs Kranjski baročni kipar Valentin Vrbnik. - Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Magistrska naloga. MUZIK O LOŠKI INŠTITUT Tomai Fagancl Zur Besetzung und Aufführungpraxis in den Messen von Joannes Baptista Dolar (urn 16201673), - Zbornik simpozija Glazbeni barok i zapadni Slaveni u kontekstu curopskog kulturnog zajcdništva (Zagreb) 1993, str. 139-146. R Psalmi Janeza Krstnika Dolarja. - Muzikološke razprave. Ljubljana, MuzikoloSki inštitut ZRC S AZU 1993, str, 43-56. R Janez Krstnik Dolar, Psalmi = Psalms. - Ljubljana, S AZU 1993. XVIII + 321) str. (Monumenta art i s musicae Slovenian, 23) (Transkribiral in revidiral.) K z Lovrenčič v glasbi. - Goriški letnik, Zbornik Goriškega muzeja, 18,1992 (1993), str, 117-120. Čs Koncert Komornega ansambla Slovenicum 28. 2., 28. 3., ¡8. 4. - [Koncertni I ist. J Ljubljana, Festival [6 str.] Čs Koncert Komornega ansambla Slovenicum 28. H., 19. 12. - [Koncertni list] Ljubljana, Slovenicum [4 str. ] čs Eno je dele rojeno. - [Spremno besedilo k laserski plošči in kaset i | Celje, Mohorjeva druiha 1993, MDC CD 001, M DC MC 005 [5 Str.] Čs Kronika zborovskih koncertov v Ljubljani, januar-april ¡993. -NaSi zbori, 45, 1993, St. I /2, str, S, P Uspešna zborovska akdemija. - Naši zbori, 45, 1993, St. 1/2, str. 9. (Soavtor.) 1* 25 let društva Consortium musicum. - NaSi zbori, 45, 1993, SI. 3/4, str. 56-57. Čp J, simpozij Mednarodne federacije za zborovsko glasbo. - Naäi zbori, 45, 1993, St. 3/4, str. 5961 - Intervju Žirija ni razsodišče, marveč spodbujevalec. - Naäi zbori, 45, 1993, St. 3/4, str. 70-71. P Kronika zborovskih koncertov v Ljubljani, maj-oktober 1993. - NaSi zbori, 45,1993, St. 3/4, str, 72-73, P Neue Ausgabe der Werke von Gallus. - International Choral Bol letin, 12, 1993, Št, 4, Str. 8 P Iz Kanade preko Ljubljane v Sydney. - Slovcnec, 2. 9. 1993, str, 12. P Ivan Klemcnčif Marij Kogoj, 1892-1992. Zbornik referatov s kolokvija ob stoletnici skladateljevega rojstva 7. ¡0. 1992 v Ljubljani - Proceedings from the colloquium held in Ljubljana at the centenary of the composer's birth on October 7th, 1992. - Ljubljana, MuzikoloSki inStitut ZRC S AZU 1993. (Uredil,) Kz-u O glasbenem izrazu Marija Kogoja. - Marij Kogoj, 1892-1992. Zbornik referatov s kolokvija ob stoletnici skladateljevega rojstva 7. 10. 1992 v Ljubljani = Proceedings from the colloquium held in Ljubljana at the centenary of the composer's birth on October 7 th, 1992. Ljubljana, MuzikoloSki inštitut ZRC S AZU 1993, str. 51-75, R Koncert klavirskih skladb Marija Kogoja. Igra pianist Bojan GoriSek, Prireja Mozikološki inšitut ZRC S AZU pod pokroviteljstvom S AZU. Drugi koncert ob kolokviju Marij Kogoj (1892-1992), posvečen 100-letnici skladateljevega rojstva. Slovenska HI harmonij a, 4, 3. 1993. [Komentar h koncertu.J Čs Marij Kogoj kot vzor narodove ustvarjalnosti. - Primorska srečanja, 18, 1993, str, 121 -123, Čs Pesemsko ustvarjanje Franca Pollinija. - MuzikoloSke razprave, Ljubljana, Mozikološki inštitut ZRC S AZU 1993, str.69-87. R Dragotin Cvetko, 1911-1993. [Nekrolog.] - Slovenec 13, 9.1993, str. 6, Čs Micht Josip, Moderna, Neoklasicizem - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993. 3 Čs Danilo Pokom Gallus Carniolus in evropska renesanso = Gallus Carniolus unddie europdisehe Renaissance. Mednarodni simpozij = Internationale Tagung, II. - Ljubljana, SAZU 1992 {1993). 288 str. (Sourednik.) Kz-u JanezKrstnikDolar, Psalmi = Psalms. - Ljubljana, SAZU 1993. XVIIJ +320str. (Monumcnta artis niusicae Sloveniae. 23) (Sourednik.) Kz-u Muzikološke razprave. - Ljubljana, Muzi kol oš ki inštitut ZRC SAZU 1993. (Urednik,) KZ-u Slovenski glasbenik Matej Babnik v luči novih odkritij. - Muzikološke razprave. Ljubljana, Muzikološki institut ZRC SAZU 1993, str.89-103. R Jurij Snoj Ani i/ona l iz Kranja: Uvod v oblikoslovno razčlenitev. - Bogoslovni vestnik, 52, 1992 (1993), St. 3-4, str. 192-203. R Srednjeveški glasbeni spomeniki v Ljubljani - Mu /I ko loške razprave. Ljubljana. MuzikoloSki inStitut ZRC SAZU 1993, str. 7-27. R RILAt Abstracts 23/1989. [Popis tekoče slovenske muzikološke literature z abstrakti]. - New York 1993. B Komentarja h koncertoma RTV Slovenija 11, 6. in K. 10. 2 Čs MuzikoloSki zbornik Naši zbori - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993. 2 Čs INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE France Bcrnik Glej str. 65-67. Franca Buttolo Struktura subjekta v Uriki iz zbirke Deveta dežela. Ob 100-letnici rojstva J Lovrenčiča. - Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja, IS (1991), 1993, str. 61-68. Čz Kako vplivajo premiki v ideološki sferi na (določena) tiriko. O zbirki S. Stergaršek Voyelles mortes. - Delu 6. 5. 1993. (Književni listi.) O Slovenski biografski leksikon ■ kako še enkrat od začetka. - Delo 16.9, 1993, (Knjiievni listi.) Čs Marjan Dolgan Fuk je Kranjcem v kratek čas, Antologija slovenske pornografske poezije s pri/wvednim pristavkom. 2. dopolnjena Izdaja, - Ljubljana, Mihelač 1993.203 str. (Sourednik Miran Hlad m k). Ks-u Okrogle in kosmate. - Fuk je Kranjcem v kratek čas, Ljubljana, Mihelač 1993. Str. 143-193. Spremna Študija Grumovopripovedništvo in ekspresionizem. - Primerjalna književnost, 16, 1993, št. 2, str. 2536. R Kaka pisati ideološki kič in pri tem uživati? - V i to m i I Zupan. Ljubljana, Nova revija. 1993, str. 60-69. (Zbirka Interpretacije, 3.) Čs Dva obraza ene prostitucije.- Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 29, 199.1, str. 145-153. Čs Darko Dolinar Okrogla miza o humanistiki: humanistikoje ireba varovati in razvijati. - Delo 3, 7. 1993, str. 29(Sobotna priloga.) Debatni prispevki Oh Zablodah gojenca Törlessa; prevod kot interpretacija, - Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 17, 1993, str. 72-74. Čs Vloga religioznega faktorja v literarni vedi. - CeTkev, kultura in politika 1890-1941. Ljubljana, Slovenska matica 1993. Str. 184-192, Čz Mam Josip. Martinovič Juraj. Merhar Boris, Mitrovič Marija, Murko Matija. Nemško-stovenskl odnosi (soavlor za področje literarne vede). - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993, 6Čs. Primerjalna književnost, 16, 1993, št. 1,2 (glavni in odgovorni urednik.) Kz-U, Tomaž Erzar Davidson? D'Avisson???. - Filozofija skoz psihoanalizo VIÍ, Razprave 1-2,1993. Problemi 45, 1993. Čz O duša, recenzija prevoda Aristotelovega spisa O duši. - Razgledi, 1993, št. 18, str, 20. O Heidegger in fenomenología, recenzija knjige D. Koniela Fenomenología in vpraSanje biti. - Razgledi, 1993, št. 21, str, 19. O Končno substanca - M'zin, 1993, št. 23-25, str 53. Čp Jože Faganel Brižinski spomeniki 1-111 (prevod v sodobna slovenščinoj. - Rrižinski spomeniki. Znanstvenokritična izdaja. Ljubljana, SA7t J in 7RC SAZLÍ1993. Str. 83-99 (Ucla, 39. Razred za filološke in literarne vede). (Soavlor.) Prehod Cankarjev jezik v sodobni predstavi. - Ivan Cankar. Za narodov blagor, Gledališki list Drame SNG, sezona 1993/94,2. uprizoritev, str, 20-23, F. Bernik, Slovenska literatura v evropskem kontekstu. - Delo 8. 12. 1993- (7,nanje za razvoj.) P Kriza jezika - kriza identitete. - Sodobnost, 45, 1993. str. 220-222. Čs Paul Claudel, Marijino oznanjenje, V prelomu poldneva, Zamenjava - Celje, Mohorjeva družba 1993. 408 str, (Zbirka Neminljivi, L) Ks-u. Stari in novi mediji, - Cerkev v sedanjem svetu. 27, 1993, št, 1-2, str. 12-13. Čs Zorko Simčič, Odhojene stopinje. - Celj e, Moh uij e Va d ružba 1993.3 96 str. (1 Jred i te v in spremn a beseda na zavihu.) Ks-u Nada Cspan-Prašetj Schneid-Treuenfeld. - Österreichisches biographisches Lexikon 1815-1950 (Wien) 1993, j.v. 49, str. 368-369. Čz Jože Munda Juš Kozak, Zbrano delo. Šesta knjiga. Lesena žlica. Prvi del. - Ljubljana, Državna založba Slovenije 1993, 511 str. (Zhrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.) Ureditev in opombe, str. 435-509. Ks-u Vtasta Pacheiner-Klander Janez Svetina, Slovenci in prihodnost.* Celovški zvon 1 i, 1993, št, 39, str. 93, P Majda SUnovnik-Blinc Prevod in narodova identiteta. Prevajanje poezije, - Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 17, 1993, 94 str. (Uredila in napisala Uredniški dostavck, str. 87-88.) Ks-u Samobitni strah pred prevodom. - Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 17, 1993, str. 18-24. Čs Matthews William Kleesman. Moder Janko. - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993- 2 Čs "Gol duh in golo telo nista privlačna." - William Burroughs, Goli obed, Ljubljana, Cankarjeva založba ¡993, str. 207-221, Spremna beseda. Stvarno kazalo. - Janko Kos, Lirika, Ljubljana, DZS-ZRC SAZU 1993, str. 111-116. (Literarni leksikon, 39). Kazalo, Primerjalna književnost 2. - Delo 14.1.1993. (Književni listi.) P Primerjalna književnost 2. - Delo 2.12.1993. (Književni listi.) P Sonja Stergarlek Članki (1992). - Ljubljana, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZHC SAZU 1993, (Razmnoženo.) B Nove knjige (januar-oktober 93). - Ljubljana, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU 1993. (Razmnoženo.) D Jola Škulj Poststrukiuralizem in Bahtinov koncept dialoglzma. - Primerjalna književnost, 16, 1993, št. t, str. 16-27, Čz Skušnjava romana. - Gustave Flaubert, Skušnjava svetega Antona. Ljubljana, Mihelač 1993-Str. 215-229, Čz INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Angelos Baš Predloga za geselnik Slovarja etnologije Slovencev. Interna objava. - Ljubljana, 1993, 150 str. Kz-U Vrtnarstvo. - Predlog za geselnik Slovarja etnologije Slovencev. Ljubljano, 1993, str, 38. Čs Sadjarstvo. - Predlog za geselnik Slovarja etnologije Slovencev, Ljubljana, 1993, str, 41. Čs Gozdno gospodarstvo - Predlog za geselnik Slovarja etnologije Slovencev. Ljubljana, 1993, str, 42. Čs Oblačilna kultura. - Predlagat geselnik Slovarja etnologije Slovencev. Ljubljana, 1993, str, 6874. (Soavtorico M. Makarovič.) Čs Ljutomerske konjske dirke. - Bkipa 18.8,1993, priloga, str. 14-15:29-9.1993, priloga; str. 8-9, 10. II, 1993, priloga, str. 6-7 (se bo nadaljevalo.) (Delen ponatis knjige Ljutomerske konjske dirke) Čp Obleka - nepomembna pomembna stvar. - 7 D 6,1-1993, str. 16-17. Intervju Pogovarjamo se z dobitn iki državne nagrade za znanstveno raziskovalno delo - dr. A ngetos Baš, Na Slovenskem se je dobro živelo v Prešernovem času. - Delo 13.1.1993, str. 13. Pogovor z dr. Angelosom Bašem. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 3 J, 1993, St, 1, str,2-9. Vprašanje informativnemu uredništvu RTV Slovenija, - Slovcnec 6.8.1993, str. 8, Tone Cevc Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. 3. dopolnjena iidaj a. - Ljubljana, samnozaložba 1993, 108 +96 str. prilog, Kz Slovenski kozolec = Slovene Hay-Rack. - Žirovnica, Agens, 1993.240 str. (Avtor fotografij Jaka Čop. Angl, prevod L Šumi.) Ks Traditiones, 22, 1993. (Uredil v sodelovanju z uredniškim odborom.) Kz-u Slog (shramba za žito začetna oblika kozolca toplarjaJ.- Traditiones, 22, 1993, 97-108. R Posvetovanje avstrijskih in slovenskih raziskovalcev ljudsekega slovstva na gradu Krastowitz pri Celovcu - Traditiones, 22, 1993, 109-112. Čs La cultura delta malga nel parco nazionale slo veno det Triglav. - Annal i di San M ichel e, 5,1992 (1993), str. 127-133, Čs Stavbarstvo, - Predlog za gesclnik Slovarja etnologije Slovencev, Ljubljana, 1993, str 56-58. Čs Igor Cvetko Igre na Slovenskem. - V, Grunfeld, Igre Sveta. Ljubljana, Unicef - DZS 1993. Str. 279-294. (Slovenski dodatek h knjigi.) R Kresna noč. - Pavlihova pratika 94, 1993, str, 239-248. (Soavtor Jelena Sitar). Čs Jurij Vodovnik v radijski oddaji pred več kot 40. teti. - Konjiške no vice, 14.5.1993, str, 12-13. Čp Jurij Fikfak Image Processing in History: towards Open Systems.- Halbgraue Reihe zur historischen Fachinformatik (St. Katharinen) zv. A16, 1993,80 str.(SourednikGeihard Jaritz,)Kz-U Geschichten ueber die Grenze. - Blatten. Ein Dorf an der Grenze (Graz), Kuckuck, Sonderband 2, 1992, str. 62-80. R Vozmoznye sposoby postroenija informacionoj sistemy. Na primere materialov Slovensko/ Štiri i nakanune Martovskoj revoluciji 1848goda. (EtappredvariteVnogo issledovanijaj. -Halbgraue Reihe zur Historischen Fach informatik (St. Katharinen) z v. A15,1993, str. 219-226. Čz Possibilités for the Formation of an Information System. A hypothetical case; The Slovenian province ofStyria before the March révolution of 1848 (based on the preliminary stage) - Halbgraue Reihe zur historischen Fach informatik (St. Katharinen) zv, A 21, 1993, str. 111-118. Čz Zgodbe o računalništvu in humanisti/ti. - Razgledi 19, 4. 1993. Čs Marjetka Golež Slovenska ljudska pesem in sodobna slovenska poezija - Ljubljana, Filozofska fakulteta. Od d. za slovanske jezike in književnost 1993, 522 str. Disertacija Monika Kropcj Ljudska kultura v slovenskih pravljicah in povedkah (na primerih iz Strekljeve zapuščine). - Ljubljana, Filozofska fakulteta. Odd. za etnologijo 1992, 344 str. Disertacija Gorazd Makarovič, Votivi. Ljubljana 199}. - Traditiones, 22, 1993, str, 195-196. O Pravne sestavine v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah (ob primerih iz Štrekijeve zapuščinej. - Traditiones, 22, 1993, str. 37-54. Čz Slovenski etnograf33/34,1988-1990; Etnolog 1/Ut, 1991; Etnolog 2/1.11!, ; 992.-Traditiones, 22, 1993, str. 191-195. O Ljudska kultura v pravljicah in pripovedkah - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 33,34, 1993, str. 103-107. Čs Bogastvo pripovedi. - Razgledi 19. 3. 1993, str. 26. O Zmaga kumci Eine slowenische Volksballade vom Galeerenstraßing. - Festschrift zum 60. Geburtstag von Wolfgang Suppan. llrsg. von B. Habla (Tutzing) 1993, str, 205-208, Čz Zu einigen Flussnamen im slowenischen Erähllied. - Narodna umjetnost, 30. Festschrift für Maja BoSkovIč-Stulli (Zagreb) 1993, str. 327-332. Čz Ljudsko pesemsko izročilo po naših krajih. - Stane Stražar, Mengeš in Trzin Skozi čas. Mengeš- Trzin 1993. str, 121-133. Čs Žalosten je velhi teden. - Cerkveni glasbenik, S6, 1993, str. 2-6. Čs A'u tu velikonočni dan. - Cerkveni glasbenik, S6, 1993, str. 25-27. Čs Vi oblaki ga rosile, - Cerkveni glasbenik, 86, 1993, str. 49-52. Čs Glasba. - Predlog za gesel ni k Slovarja etnologije Slovencev. Ljubljana, 1993, str. 124. Čs Niko Karat Gl. str. 76 Helena Ložar-Podlogar Narodopisn i motivi na tarok kartah flinka Smrekarja. - Sm rekarje v 1 arok, 1 j ubij ana Mladinska knjiga 1993. str. 19-41. R Tradicionalna svatba na Kočevskem. Kritični pretres virov. - Trad iti ones, 22, 1993, str. 69-96. R Mlaj.- Enciklopedija Slovenije, 7,1993, 182. Čs Lipa zelenela je... Koncert ob desetletnici zbora. - | Koncertni katalog, 30 str.] (Uvodni članek in uredništvo.) Čp Milko Maličelov Dalla poesia di tradizione orale alia poesia di autore nella Val Resi a. - Ce faslu ? (Udine) 68, 1992, št.2, str. 269-2S8. R Resia. 1. Dimensions lingulstica,- La cul tura popolare in Frmli- "Losguardo da fuori" (Udine) 1993, str. 57-94. R Od koroškega graha 1238 do rezijanskega krajaua 1986. » Jezik in slovstvo, 38, 1992/93, str. 169-174. Čz Per lin resiano grammaticalmente corretto. - Fondamenti per una gram matica pratica res i ana (Udine-Padova) 1993, str. 67-84. (Ur. H. Steenwijk.) Čz Pesemski odmevi o davnem podoru v hribih Rezije. - Pahorjev zbornik (Trst) 1993, Str.217-227. Čz Pegam in Lambergar v tretje. - Delo 11.3.1993. (Književni listi.) Čs France Bezlaj in "slovanskosvetišče na Ptujskem gradu". - Delo 4.11.1993. (Književni listi.) Čs Francetu Bezlaju v opombo - Traditionen 22. 1993, 147-150. Čs Mirko RnmOvS Ples - Predlog zageselnik Slovarja etnologije Slovencev. Ljubljana, 1993, str. 128-131 Čs Mojca Ravnik Strokovne osnove za razglasitev posameznih nepremičnin kulturnih inzgodovinskih spomenikov v občini Koper Etnološki spomeniki. - M ud občinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1993, Piran, str 229-384 (Soavtorjt: Fl. Henčič Mob ar, D BigČak, M. GuČek, B. Guätin). Ks Družine v istrskem zaledju in seltne Istranov v Trst in druge kraje. - Ann ales (Koper), 3, i 993, 149-160. R Narodna predaja a dvorcu Buturaj u okolnim zaseocima. - Buzetski zbornik, IS, 1993, str. 8994, Čz Družina, sorodstvo in izšel jenstvo. - Dve domovini - Two Homelands. 4. 1993, sir, 164-167. Čz Damjan J.Ovsec. - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993. Čs Pogovor z Anko Novak - Glasnik Slovenskega elnografskcga društva, 33, 1993, SI. 2. str.2-7. Čs Družina in sorodstvo. - Predlog zageselnik Slovarja etnologije Slo vencev. Ljubljana, 1993, str. 77-78. Čs Medkrajevni in interetnični odnosi - Predlog 72 gesel nik Slovarja etnologije Slovencev. Ljubljana. 1993, str. 82-84, čs Sosedstvo. - Predlog zageselnik Slovarja etnologije Slovencev, Ljubljana, 1993, sir, 98. Čs Ali se paradigme spreminjajo ? ■■ (Change o/Paradigms ?) - Etnolog, 3 (54), 1993, str. 253263. Čp Martine Segalen Historical Anthropology of the Family. Cambridge University Press 1988. - Trariitiones, 22, 1993, 205-206, 0 Marvice to u vjetru. Medorami naše doline A LEI Associazione Lavoratori Em igran tidelFriuli - Venezia Giulia, Unione Emigranti Stovern 1992. - Trad i t ¡ones, 22, 1993,211-212. O Michael Mitterauer, Historisch-anthropologische Famiiienforschtmg, Fragestellungen und Zugangsweisen. (Kulturstudien Bibliothek der Kulturgeschichte, Band 15). Wien, 1990. - Tradition es, 22, 1993, 208-209. O Annales. Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, Annali de Litorate capodistriano e delle regioni vicine, 2/1992. Koper 1992. - Truditiones, 22, 1993, 214-215. O Marija Slanem ik "Pozdravljeno trpljenje..."/ Poezija konteksta //.-Ljubljana, 1993.372 str. (Revija Borec št 56-7, str. 499-868.) Ks "Na tleh leže slovenstva stebri stari"/Poezija konteksta II/. - Ljubljana, 1993. 312 str. (Revija Borec iL 8-9-10, str. 871-1180.) Kz Slovstvena folklora v domačem okolju. - Ljubljana, Zavod za Šolstvo, 1993, 2. natis. Ks Kontekstualnost in žanr s ki sistem slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva ¡941-1945. - Zagreb, 1993, Disertacija Slovstvena folklora v obdobju prot tre formacije in baroka pri Slovencih, - Bogoslovni vestni k, 52, 1992, St. 1-2, str. 142-152. R Slovstvena folklora kot terminološko vprašanje. - Tradition«, 21, 1992, str. 2 5-72. R Otroštvo med igro in delom. - ¿irovski občasnik, 13-14, 1992/93, št. 19/20, str. 105-140. R Govorica kamna. - Pavel MedveŠček, Skrivnost in svetost kamna. Trst, Založništvo tržaškega tiska 1992, str, 185-L 89. (Spremni esej.) Čz Ppssibilities ofPsychological Inierpretations of the Literary Folklore. - Narodna omjetnost, 30- Festschrifl fllr Maja Boškovič-Stulli. (Zagreb) 1993, str. 157-165. Čz Čebela -žlahtna spremljevalka slovenske kulture /ob 300-letnici Academiae operosorum, prve prednice SAZU1693-1993/. - Slovenski Čebelar, 95, 1993, str. 212-216; str. 239-244; str. 277-282; str. 307-310. Čs Goriška Brda in umetnost besed. - Etnolog, 2 (53), 1992, št. 1. str. 157-196. Čs Etnologija v šoli - v preteklosti in v prihodnje. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 33, 1993, št. I, str, 42-51. Čs Jezik. - Predlog za geselnik Slovarja etnologije Slovencev, Ljubljana, 1993, str. 119, Čs Besedna umetnost /Folklora. - Predlog za geselnik Slovarja etnologije Slovencev. Ljubljana, 1993, str. 120-122, čs Branje. - Predlog za geselnik Slovarja etnologije Slovencev, Ljubljana, 1993, str. 123, Čs Viri znanja. - Predlog za geselnik Slovarja etnologije Slovencev, Ljubljana, 1993, str. 134.Čs Beseda o knjigi. - Danila Kocjan, Jelka 11 ad al in. Bejži zlodej, baba gre. Ljubljana, Kmečki glas, 1993, str.5-6- Spremna beseda Čp Beseda o knjigi. - Mihaela Zajc-Jare, Duhan iz Višnje Gore. Ljubjana, Kmečki glas, 1993, str, 5-7. Spremna beseda Čp Po sledovih.../Pričevanja koroških Slovencev 1920-1945/. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 33,1993, ŠL I, str.80-84. P A tja Janelsina-Priedite, Als die Biiume sprechen konnten. - traditiones 21, 1992, str. 287-288, O Maja Boškovič-Slulli, Pjesme, priče, fantastika. - Traditiones 21, 1992, str.294-295- O Bronislava Ker belite. Istoričeskoe razvide struktur i semantiki skazok. - traditiones 21,1992, str, 301-303, O Recimo bobu bob in popu pop ali o strokovni kritiki. - Nova revija, 12, 1993, št. 129/130, str, XXV-XXVI11, O Že zdavnaj bi zaslužil Murkovopriznanje. /80.-letnica dr. Pavleta Zablatnika/. - Naš tednik 4, 12. 1992, str.KMI.O Robert Vri on Fantje na vasi - ljudskipevc. - Ljubljana Filozofska fakulteta Odd. za etnologijo, 1992, 131 str, Magistrsko delo Marko Terseglav Srbohrvaško ljudsko pesniško na Slovenskem. (Uskoško ljudsko fiesništvo v prepletu in v soodvisnosti s slovensko ljudsko kulturo. Tradicija - transformacija - inovacijaj. -Ljubljana, Pi I ozofskafaku Iteta, Odd, za slovanske jezike in književnost, 1993, 428 str, Disertacija Samosvoje slovstvo - samosvoji normativi. (Zvrstne, vrstne in druge posebnosti ljudskega pesništvaj. - Seminar slo venskega jezika, literature in kulture, 29, 1993, str. 259-272, Čz Znanje o vremenu. - Predlog za geselnik Slovatja etnologije Slovencev, Ljubljana, 1993, str, 145-146. Čs Sinja Zemljif-Golob Bibliografija Traditions i - 20 (¡972-1991). - Traditionea, 22, L993, 153-190. B INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Breda Čebulj-Sajko Pregled dosedanjega etnološkega raziskovanja slovenskega izseljenstvo. - Dve domovini - Two Homelands, 4, 1993, str. 87-107. R Društveno in versko življenje Slovencev v avstralski državi New South Wales, - Slovenski svet, 1993, Št. 7-8, str. 10-13. Čs Izšla je dvojna Številka "Dveh domovin", znanstvene revije Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRCSAZU v Ljubljani - Slovenski svet, 1993, 3t. 7-8, str. 27-28. O Večer o avstralski multlkulluri in slovenskih izseljencih. - Slovenski svet, 1993, št. 7-8, str, 31, P Marjan Drnovšek Izseljevanje iz širše ljubljanske okolice ¡890-1914. - Ljubljana, 1993. 442 str. Disertacija Načrti in rezultati raziskovanja slovenskega izseljenstva do leta ¡941 - s posebnim poudarkom na izseljenstvo v Ameriko do prve svetovne vojne. - Dve domovini - Two Homelands, 4, 1993, str. 11-40. R Izseljevanje z območja lavantinske škofije pred l. svetovno vojno in odnos Cerkve do tega pojava. - Napotnikov simpozij (1992; Roma) 1993, str. 197-214. R Zgodovinski razgledi. - Teorija in praksa, 1993, Št, 7-8, Str, 650-652. Diskusija Slovensh izseljenci in Evropa. - Slovenski svet, 1992, št. 6, str. 22-25 in 1993, št. 7-8, str 2123. Čz Slovenen in Nederland. - Vercniging Vrieden van S loven i e = Združenje prijateljev Slovenije, Lipa (Den Haag) 2, 1993, št 4, str. 1 (1-11, Čz V Ameriki smo! Pozdravljena dežela svobode. - Večer,5.5.1993, sfT. 17; 6.5,1993, str. 18; 7.5.1993, stT. 19. Čs Darko Friš, Korespondenca Kazimirja Zakrajška O F.M., ¡907-1928. - Delo 22.7,1993. O Marina Lukšič-Hacin Izseljenci v luči slovenske sociologije. -Dve domovini - Two Homelands, 4,1993, str, 109-131, R Andrej Vovko Knjiga s sedmimi pečati. O življenju in delu dr. Jože Lovrenčiča. - Goriški letnik, Zbornik Goriškega muzeja, 18 (1991), 1993, str.7-2! R The Myth of America and the Society of St. Raphael. - Slovene Studies, Journal of the Society for Slovene Studies (Edmonton) 13(1991), 1992, št. 1, str. 107-110 R Slovensko katoliško šolstvo v letih ¡918-¡941. - Cerkev, kultura in politika 1890-1941 Ljubljana, Slovenska Matica 1993, str. 256-268 R Mohorjeva družba Narodno-obrambne organizacije. - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993, 2 Čz Lovrenčič Jože. - Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica) 19, 1993, str. 691-692.Čz Po sledovih blagega spomina, - Joža Lovrenčič, Pesem o Piki. Celje. Mohorjeva družba 1993, str.? Čs Zbornik za zgodovina šolstva in pedagogike, 2 L Ljubljana, Slovenski šolski muzej ¡988. Zbornik -a zgodovino šolstva in pedagogike, 22. Ljubljana, Slovenski šolski muzej 1989 Zbornik za zgodovino Šolstva in pedagogike, 23 Ljubljana, Slovenski šolski muzej 1990. Zbornik za zgodovino šolstva in pedagogike. 24. Ljubljana, Zagreb 1991. - Zgodovinski časopis, 47, 1993, ät. I, str, 166-168.0 Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po 2. svetovni vojni. - Arhivi, 15, 1992, str. 106.0 Ivan Korošec. Prva nacionalna ilegala "Štajerski bataljon". - Knjiga, Revija za ljubitelje knjig, 1993, St. 9, str.224-225.0 Dr. Jera VoduŠekStariČ, Prevzem oblasti 1944-1946. - Zaveza, gladilo Nove slovenske zaveze, 3, 1993, iL. 1, str. 56-57.0 Tomaž Simčič, Andrej Gosar, krščanstvo in socialno gibanje. - Slovenec 7.1.1993, str. 10 O Miloš Mikeln. Veliki voz. Ljubljana, Založba Mihelač ¡992. - Slovenec 14.11993, str. 10. (Kulturna priloga,) O Feliks J. Bister, Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju. Ljubljana. Slovenska matica 1992. - Slovenec 2$. 1.1993, sir. 10. {Kulturna priloga.) O Srebrni jubilej Zbornika za zgodovino šolstva - Slovenec 29.1.1993, str. 8 0 Alojzij Türk, Janez Gnidovec. - Slovence 3.2.1993, str. 10, Nove knjigejO Gospodarske koreninejttgoslovanskegapoloma, Ob knjigi Jožeta Prinčiča Slovenska industrija v jugoslovanskem primežu (¡945-1956), Dolenjska založba, Novo mesto 1992. -Slovenec 20.2.1993, str. 26-27. {Sobotna hranja.) O Zgodovinski časopis 4. - Slovenec 24.2.1993, str. 9. (Iz revij.) O Alojzij Novak Črniška kronika, Gorica, Goriška Mohorjeva družba 1992. - Slovenec I 1,3,1993, str. 10 O Predstavitev Goriških letnikov. - Slovenec 6.3.1993, str. 9, P Edvard Kocbek, Dnevnik 1947. Ljubljana, Cankarjeva založba 1993. - Slovenec 25.3.1993, str. 10. O Andrej Prebil. Aravkanija. Gorica, Goriška Mohorjeva družba. Katoliško tiskovno društvo 1992. - Slovenec 6.5.1993, str. 10. O Po sledovih peresa velikega izseljenskega duhovnika, Ob izidu korespondence frančiškana p. Kazimirja Zakrajška. ki jo je pripravil mag. Darko Friš. - Slovenec 12,6,1993, str. 2627. (Sobotna branja,) O Darko Darovec, Pregled zgodovine Istre. K a ¡ter, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Primorske novice 1992,- Slovenec 15.7.1993, str, 12. O Tone Ciglar, Andrej Majcen, Vietnamski Don Bosko. Ljubljana. Katehetski center Knjižice, 1993. - Slovenec 22.7.1993, str. 12.0 Nova luč iz literarnega svetilnika Pet zbornikov oživljenega Doma in sveta. - Slovenec 7.8.1993, str. 26-27. (Sobotna branja.) O Boris M. Gombač, Trs t-Tr teste-dve imeni, ena identiteta Ljubljana. Narodni muzej, Trst. Tržaška založba 1993. - Slovenec 12.8,1993, str, 12. O Prisluhniti tudi drugi strani, Ob izidu knjige Ivana Korošca Prva nacionalna ilegala. Štajerski bataljon Ljubljana. Ilex-Impex d.o.o. 1993. - Slovenec 28.8.1993, str. 25. (Sobotna branja.) O Za pravičnejšo podobo velikega škofa, Po rimskem simpoziju o Antonu Alojziju Wolfu. - Slovenec 25.9.1993, str.25. (Sobotna branja) Čs SlovenskiAibert Schweitzer. - Slovenec 30.10.1993, Str.33. (Sobotna branja.) O Ludvik Ceglar, Nadškof Vovk in njegov čas, 1900-1963, I. del. Mohorjeva založba, Celovec 1993. - Slovenec 4,11.1993, sir, 10- (Ku Iturna pri loga,) O Približati Slovencem njihovo šolsko zgodovino, Oh izidu 26. številke Zbornika za zgodovino šolstva-Šolske kronike. - Slovenec 20,11.1993, sir 29, (Sobotno branje.) O Janja Žitnik Pero in politika: Zadnja ¡eta Louisa Adamiča. - Ljubljana; Slovenska matica,, 1993, 186 str. Kz Literarno Zgodovinske raziskave slovenske izseljenske književnosti, - Dve domovini - Two Homelands, 4, 1993, sir. 61-67. R Izbrana bibliografija literarnozgodovinskih monografij, razprav in člankov s področja slovenske izseljenske književnosti. - Dve domovini - Two Homelands, 4, 1993, str. 6785. R Nekaj izhodišč za prihodnje raziskave slovenske izseljenske književnosti. - Dve domovini - Two Homelands, 4, 1993. str 167-179 Diskusija Raziskave slovenskega izseljenstva: pogoji in kriteriji. - Dve domuvini - Two Homelands, 4, 1993, str. 225-230 Čs FILOZOFSKI INŠTITUT Aleš Erjavec Wzniosio.šč i aura, "drobne rysy w ciaglej katastrofie..." - Obecnošč Walters Renjarnina w kuhurze wspofczesnej, Wysawnictwo instytutu kullury (Warszawa) 1993, sir. 109- 119.ČZ Innentdl oddig - de mikor es vajon? A modernitas is ami utdna kovetkezik - Magyar Filoz61iai Szemle (HudimpeSia) 1992, 1993, St 3-4, sir. 446-460. Čz Sublimno in aura, - Filozofski vestni k, 14. 1993, SLI, str. 9-19, Čz Utopian Spaces and Post-Socialist Culture. - Filozofski vestnik, 14, 1993, it. 2, str. 21-34. (Soavtor M. Griinic Mauhler.) Čz PaulCrowtker, Critical Aesthetics and Postmodernism. -Filozofski vestnik. 14, 1993.it. I, str. 233-238, O Marina Gržinic Mauhler Modernizm i awangarda artystyczna: Walter Benjamin. - Moudnan r63-'96. drohne rysy w ciaglej katastrofie.,,, Obecnoič Walters Benjamina w kullurzc wspolczcsncj. Wysawnictwo Instytutu kullury (Warszawa) 1993, str. 151-156. Čz Utopian Spaces and Post-Socialist Culture, - Filozofski vestnik, 14, 1993, St. 2, sir, 21-34. (Soavtor A, Erjavec.) Čz Raudrillardova televizija. - Filozofski vestnik, 14, 1993, St. L str. 21-30. Čz Art and Culture in the 80's. -1RW1N-NSK Embassy Moscow, Loža Gallery (Koper) 1993. str. 32-39.ČS Ce monde tel que nous le voyons est en train de passer.- Uvodni del v katalogu Retrospektiva video del J982-I992 in predstavitev novih instalacij (retrospektive of Video Works 1932-1992 and Recent Installations). Informacijski center Modeme galerije Ljubljana, 15, 12. 1992 - 8. 1, 1993, str. 2-4, 5-7. Čs, Videogralija Art, Cognition. Knowledge and Dwgnojrics.-NordiskestetisktitleskrifttUppsaJa), 9,1993, sir. 89-109, Cs Martin Jay, Force Fields. - Filozofski vestnik, 14. 1993, Si I. str. 239-249. O Gorazd Korošec Interpretacija ameriške revolucije. - Problemi-Eseji-, 31, 1993, it. 1/2, str, 191-206. Čz Kani, razsvetljenstvo in razvoj ter iztek teorije družbene pogodbe. - Filozofski vestni k, 14, 1993,St. J, str, 127-151. Čz Social Contract and public Opinion - Two Polit ical Concepts ofthe Enlightenment. - Filozofski vestnik, 14,1993, ät. 2, str. 57-82. Čz Peter Klepet-Kri IÜ Don Kihot ali o pogojih smešnega. - Problemi-Eseji, 31, 1993, St. 4, str. 59-75, Čz Ideal Čistega uma in Kantov spis o edinem možnem dokaznem temelju. - Filozofski vestnik, 14, 1993, St, l, sir. 115-127. Čz Vojislav Likar Od "kritike znanosti k epistemologiji". - Filozofski vestnik, 14, 1993, St. 1, str. 101-114. Čz Oto Luthar Med kronologijo infikcija, Strategije zgodovinskega mišljenja. - Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1993,212 str. K Zadnji Prospero. - Filozofski vestnik, 14, 1993, Št, L Str. 33-41. Čz P. Burke, Annales: Prihodnost preteklosti. - Studia Humanitatis, VIII, 1993, str.148-162. Čz Gabriele Rosenthal (Hg.j, "Als der Krieg kam, hatte ich mit llutler nichts mehr zu tun". Zur Gegenwärtigkeit der "Dritten Reiches" in Biographien, Leske + Budric Opladen, 1990,-Zgodovinski Časopis, XLVI, St. 3, 1992, slr. 422-424. Čz Tomaž Mas to a k The Slovene Story. - Praxis International (Oxford), St, 4, december 1992,1993, str. 373-388. Čz Notica o univerzalni monarhiji. - Filozofski vestnik, 14, 1993, št. 1, str. 43-58. Čz The Birth o/War out of the Špirit o/Peace, - Filozofski vestnik, 14, 1993. št,2, str. 82-120. Čz A Journal of the Plague Years: Notes on European Anti-Nationaiism. - Lu si lan i a (New York), 5, Fall 1993, str. 83-92. Čz Veba yillari günliigii: Avrupa anti-milliyetfiligi iizerine notlar. - Birlkim (Istambul), 1993, ät. 54, str, 39-49. Čz Neda Pagan Utopija med žanrom in konceptom. - Filozofski vestnik, 14, 1993, št. 1, str. 59-70 Čz Filozofska hlstoriografija ob koncu razsvetljenstva. - Filozofski vestnik, 14,1993,51.1, str. 247250.0 Rada Riha Reale Geschehnisse der Freiheit. Zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht. - Wien 1993. 94 str. (Wo es war, 3.) Kz Pravo in razsodna moč. - Ljubljana, KRT 1993. 245 str. (Skupaj z Jelico 5umič-Riha.) Kz Akterji m gledalci demokratske reinvencije. - Problemi-Eseji, 31, 1993, St. 2, str, 149-166. Čz Dekonstrukcija in končnost subjekta. - Primerjalna književnost, 16, 1993, Št, I, str. 61-66. Čz Problem realnega nasprotja pri Kantu, - Filozofski vestnik, 14, 1993, št. I, str. 153-17 l.Čz Europa undwir Anderen, - Filozofski vestnik, 14, 1993, Si. 2. str, 159-J78.ČZ Inhaltliche Probleme der formalen Demokrat te - Be i spiel Jugoslawien. - Fragmente, Schriftenreihe zur Psychoanalyse (Kassel) 1993, str, XX. Cz Jelica Šumif-Riha Pravo in razsodna moč. - Ljubljana, KRT 1993. 245. str. (Skupaj z Radom Riho.) Kz Uber die Inexistenz von Kants politiseher Philosophie. - Wo es war( Wien) 3,1993, str, 85-163. Cz Dekonstrukcija literarnega teksta; nekateri pravni vidiki. - Primerjalna književnost, 16, 1993, St. 1, str. 67-74. Čz Argumentacija in demokracija. - Filozofski vestnik, 14, 1993, št. 1, str, 71-85-Cz Perelmanovo kraljestvo retorike. - Chain Perelman, Kraljestvo retorike. Ljubljana, Znanstveno in publicistično srediSče, 1993, str. 157-i73.Uvodna študija. Čz Alenka Zupani it Etika realnega. - Ljubljana, Analecta 1993. 139 str. Kz Kant in "pravica do laži". - Filozofski vestnik. [4, 1993, St. 1, str. 173-190, Čz Objekt razsvetljenstva. - Problemi-Eseji, 1993, St. 1, Str. 41-56, Čz O duši replikantov. - Ekran. 30, 1993, St. 1-2, str. 8-10. Čs GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MEI.IKA Matej Gabrovec Changes in Land Use Relative to Relief Over the Last 40 Years in Slovenia - GIS for Environment. Conference on Geographical Information Systems in Environmental Studies (Krakow) 1993, str. 91-97, R Drago Men Milan Nate k - šestdesetietnik. - Geografski vestnik, 65, 1993. str 195-199.1,jubilej Karel Natck Extremely vigourous geomorphic processes during the ca ta s trojic floods of November J, 1990 in the drainage basin of the Savinja River, Slovenia. - Proceedings of the international symposium "Geomorphology and Sea" (Zagreb) 1992, str. 275-281. R Franciscejski kataster in geografski informacijski sistem - Traditiones, 21,1992, str, 253-256. čp Geoecologica! research into the catastrophic floods on November 1, 1990, in the Savinja River basin and its role in the mitigation of future disasters.- Geografski zbornik, 33, 1993, str, 85-101. R Ttpipovršja v Sloveniji. - Geografski obzornik, 40, 1993, St. 4, str. 26-31, R Šolska enciklopedija Geografija. - Ljubljana, TehniSka založba Slovenije 1993,128 Str. Prevod Le pays du côté ensoleillé des Alpes. - Découvrir la Slovénie, 1993, str, 6-18. Čp Strana na solnečnoj storone Alp. - Slovenija, 1993, str, 6-18. Čp Milan Natck Povodenj ob Radomlji konec oktobra leta ¡992. - Ujma, 7, 1993, str. 51-58, R Sestavine prebivalstvene rasti v savinjskih občinah celjske regije v desetletju 1981-1991. - Savinjska. Možnosti regionalnega in prostorskega razvoja, 16, zborovanje slovenskih geografov (Celje} 1993, str. 232-244 R Geografska bibliografija Slovenije (1990-91). - Delo 25.2. 1993. (Književni listi.) O Geografski vestnik 64. - Delo lS.3.1993. (Književni listi.) O Geographica Slovenica 23. - Delo 29,4,1993, (Književni listi.) O Geografski zbornik 32. - Delo 27.5.1993. (Književni listi.) O Dela 9. - Delo 17,6.1993. (Književni listi,) O Velika planina kot stičišče prastarih kultur. - Delo 17,6, 1993, (Knj iževni listi,) O Popravek. - Delo 24.6,1993. (Književni listi.) Po našem Primorju in Krasu Vsebinsko bogat in všečen turistični vodnik. - Delo 8,7.1993, (Književni listi,) O Kamniške m Savinjske Alpe. Za ljudi. ki jih privablja čarobno kraljestvo. - Delo 16,9.1993, (Književni listi,) O Popravek in dopolnilo. - Delo t 12.1993- (Znanje za razvoj.) Geographica Slovenica 25. - Delo 4.11,1993, (Književni listi.) O Melik Anton. Me ni na. Mestinje. Meze Drago. Mojstrana. Mrzlica. - Enciklopedija Slovenije, 7, 1993. 6 Čs Za sprotno in celostno obveščanje. - Slovenec 4,6.1993. Polede Oblak (II. II. 1924 - 13. 11. 1993).- Geografski vestnik, 65, 1993, str. 199-200, Neknolog. Peter Fister et al, Arhitekturna indentiteta Slovenije: I Glosar arhitekturne tipologije, II. Arhitekturne krajine in regije Slovenije.- Glasnik SRD, 33. 1993, št. 3-4, str. 98-100 t) Slovenska geografska bibliografija za 1992.- Delo 30. 12. 1993, (Književni listi.) O Milan Orožen Adamič Proteus. - Razgledi 10.12.1993. O Miha Pavček Poplave v Sloveniji. - Ujma, 7, 1993, str. 270-271. O Snežni in zemeljski plazovi. - Naravne nesreče. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1993, 32 str. Kp-u. Drago Perko Naravne razmere in prebivalstvo. - Savinjska. Možnosti regionalnega in prostorskega razvoja, 16. zborovanje slovenskih geografov (Celje) 1993, str. 34-54. R Arboretum Volčji potok. - Geografcki obzornik, 40, 1993,5t, 3, 1993, str. 19-26. Čs Gostota prebivalstva v Sloveniji - Geografski obzornik, 40, 1993, št. 1, str. 14-19. Čs Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije 1992. - Geografski obzornik, 40, 1993, št, L str. 3334. P Simpozij Geografski informacijski sistem v Sloveniji. - Geografski obzornik, 40,1993, št, 1, str, 36. P Zbornik Poplave v Sloveniji. - Geografski obzornik, 40, 1993, it, 2, str. 38. P Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije 1993. - Geografski obzornik, 40,1993, it, 4. str. 3738. P Društvo za mednarodno dopisovanje. - Geografski obzornik, 40, 1993, Št. 4, str, 38-39. P Ekspozieije v Sloveniji. - Geografski obzornik, 40, 1993, št. 3, str. 3. O Vprašanja namesto uvodnika. - Geografski obzornik. 40, 1993, SI, 3, str. 3, O Osnovna Sola Cerklje oh Krki. Industrija v domači pokrajini in v Sloveniji. - Geografski obzornik, 40, 199.1, St. 3, str. 36. O Okrogla miza o mladinskem raziskovalnem delu. - Geografski obzornik, 40, 1993, št. 3, str. 3839, O Geodetski vestnik. - Geografski obzornik, 40, 1993, št, 3, str. 39. O Maja Topo Te Države sveta 1993. Kare! Natek, Drago Per ko, Milojka Žalik Huzjan. - Geografski obzornik, 40, 1993, Št. 2, str 38-39. O Geographica Slovenica 25. - Geografski obzornik, 40, 1993, št. 4, str, 39. O INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Peter HabiC Sledenje voda v kraškem zaledju Krupe vJV Sloveniji. - Acta carsologics. 21,1992. str. 37-76. (avtorja Peter llahič, Janja Kogovšek). Čz Classical Karst of Notranjska, Guide booklet for the. excursion. International Symposium Man on Karst - 1993,4 str. + 7 slik (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorja Peter HabiC, Andrej Mi he ve) E SpeleohidroloSke raziskave v zaledju Krupe Poročilo za leto 1992. Študija regionalne dolgoročne preskrbe Bele krajine spimo vodo do leta 2050. - 1993,49 str. + 23 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habii, Martin Knez, Andrej Mihe ve, Bojan Oton ¡čar, Sudana Sveti ičič. Stanka Šebela,} E Strokovne podlage za varovanje kraških vodnih virov Trnovsko Banjške planote. - 1993, 169 str. + 6 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Albreht, Peter Uabič, Jože Janež, Janja KogOvšek, An J rej Kranjc, Metka Petrii, Bojan Roje, Tadej Slabe, Marjan Stangclj.) E Študij kraških podze meljskih vodnih povezav v Slove niji. Voda in prostor. Poročilo za leto /992 -1993,14 str.+ 4 prit, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Andrej Kranjc, Su/ana S veti i C ič.) E Martin Knez Guide-booklet for the excursions, Škocjanske jame, Brkini contact karst. Classical dolines of Classical Sile, International Karxtological School, Classical Karst. - 1993, II Str, + I slika. (InStitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin knez, Janja Kogovšek, Andrej Mihcvc, France Šušteršic.) E Poročilo o posledicah izlitja nafte pri Kozini. -1993,1 1 str. + 12 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Postojna; avtorji M an in Knez, Andrej Kranjc, Bojan Oton i £ar, Tadej Slabe, Suzana Svetličič.) E Poročilo o terenskem ogledu mesta izlitja olja pri Kozini instrokovno mnenje o vplivu na kraško podzemeljsko vodo. -1993,4 str. +7 prilog, (Inšt i lot za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja KogovŠek, Andrej Kranjc.) E Program sa nacije slovenskega krasa in porečja reke Reke, l. faza. (N aroč n i k: V odn ogospodarsk i inštitot Ljubljana) - 1993, 1-104 + 80 Str, bibliografije + 47 prilog, (Inštitut !ia raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Mail in Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc. Boris Sket, Stanka Šehela ) F Speleohidrološke raziskave v zaledju Krape Poročilo za leto 1992. Študija regionalne dolgoročne preskrbe Bele krajine s pitno vodo do leta 2050. - ! 993,49 str, + 23 prilog. (Institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Il&hič, Martin Knez, Andrej Mihevc, Roj an Oton ¡čar. Suzana Sveti ičiC, Stanka Šebela.) E Janja K o go vie k Sledenje voda v kraškem zaledju Krupe v JVSloveniji, - Acta carsologica, 21,1992, Str. 37-76, (avtorja Peter Habii, Janja Kogovšek). Čz Flowstone deposition in the Slovenian caves. - Acta carsologica, 2Î, 1992, Str. 169-173, Čz Intenzivnost zakrasevanja v dolomitu? m krasu (na primeru Lašč). - Geografski vestni k, 64, 1992, str. 9-18. (avtorja Janja KogovSek, Andrej Kranjc.) Čz Prenos trdnih delcev pri vertikalni cirkulacij i v krasu. - Naše jame, 34,1992, str. 13 -19. (avtorja Janja KogovSek, Nadja Zupan.) Čs K ar s t waters and how they are endangered - Nase jame, 35,1993, St, 1, str. 67-76. Čs Hydrochemical data on the waters at Idrijsko,- Reports 7, SWT, International Association of Hydrology, 7th Symposium en Water Tracing 1, 1993, str, 55-60. Čs Kraški vodniviri na Savinjskem. njihov pomen in ogroženost. - Sav i njska, možnosti regionalnega in prostorskega razvoja, 16. zborovanje slovenskih geografov, 1993, str, 98-109. (avtorji Janja KogovSek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Stanka Šebela.) Čs Kakšna je sestava voda, ki odtekajo z naših cest. - Ujma, 1, 1993, str. 67-69, Čs Guide-booklet for the excursions, Škocjanske jame. Brkini contact karst, Classical doline s of Classical Site. International Karstological School, Classical Karst. - 1993, 11 str. + 1 slika (inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Postojna; avtorji Martin Knez, Janja KogovSek, Andrej Mihevc, France ŠuSterSič.) E Mnenje o preureditvi bivšega vojaškega kompleksa Veliki Otok. - 1993, 4 Str. + 3 priloge (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorja Janja KogovSek, Andrej Kranjc.) E Poročilo o terenskem ogledu mesta izlitja olja pri Kozini in strokovno mnenje o vplivu na kraško podzemeljsko vodo. - 1993,4 str + 7 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja KogovSek, Andrej Kranjc.) E Program sanacije slovenskega krasa in porečja reke Reke. L faza. (Naročnik : Vodnogospodarski institut Ljubljana). - 1993, 1-104 + 80 str. bibliografije + 47 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja KogovSek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Boris Sket, Stanka Šebela.) E Strokovne podlage za varovanje kraških vodnih virov Trnovsko Banjške planote. - 1993, 169 str. + 6 prilog. (Inštitut raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Albreht, Peter Habič, Jože Janež, Janja KogovSek, Andrej Kranjc, MetkaPetrič, Bojan Roje, Tadej Slabe, Marjan È tange tj, ) E Andrej Kranjc A short historical review of cave minerai explorations in Slovenia before 1930. - Acta carsologica, 21,1992, str. 133-136. Čz 45 (et raziskovanja degradacije in varstva slovenskega krasa v Inštitutu za raziskovanje krasa. - Acta carsologica, 21, 1992, str. 195-207, Čz Intenzivnost zakrasevanja v dolomitnem krasu (na primeru Lašč). - Geografski vestnik, 64, 1992, str. 9-18. (avtorja Janja KogovSek, Andrej Kranjc,) Čs Salomon, J N. & R Maire (ur.), Karst et évolution climatiques (Hommage à Jean Nicod), ¡992- Geografski vestni k 64, 1992, str. 238-239. O Dr. Julij Titi imenovan sa častnega konzula Akademije v Sloveniji. - Geografski vestnik, 64, 1992, str. 247. Personalia Prof. dr. Vladimir Klemenčič- A mhasador Republike Slovenije v znanosti. - Geografski vestn i k, 64, 1992, str. 247. Personalia Profesor Jean Nicod-sedemdesetletnik. - Geografski vestnik, 64,1992, str. 251 -253. Personalia Simpozij Kras in klimatske spremembe. - Geografski vestnik, 64, 1992, Str 265-266. (avtorja Andrej Kranj c, Stanka Sebe la, ) P Karst informatics in Slovenia - L'informatique du karst en Slovénie. - Informatics Bulletin, Union Internationale de Spéléologie (Wien) 3,1993, str. 3-4. P Zadnji "veliki problem "Škocjanskihjam pošto letih rešen. - Naše jame, 34,1992, str, 149-151, Čs Mednarodni simpozij Minerals in Karst Cuves (Minerali t kraških jamah) 7. in S. maja 1992 v Postojni. - Naše jame, 34, 1992, str. 166-167. P Mednarodni simjjozij ALCAD1 '92 (Speleohistory) (Budapest - Jözvafö/Aggtelek. 18.-24.maj 1992). - Naše jame 34, 1992, str. 167-169. P Oh stoletnici smrti Antona Hankeja (1840-1891). -Naše j am t, 34, 1992, str. 177-179. Čs Martyn Farr, The Darkness Beckons, 280 str.. Diadem Books (London) in Cave Books (St.Louis), 1991.- NaSe jame, 34, 1992, str. 190-192. O Srečko Božičevič. Fenomen krš, Zagreb, S ko I ska knjiga 1992. -NaSe jame, 34, 1992, str. 198199. O Karszt ès Bar lang (Karst and Cave), Proceedings ofthe ALCADI '92 International Conference on Speleo History, Special Issue, Budapest 1992, str, 136, - Maše jame, 34, 1992, str. 203-205. P P farr. Theo & Günther Stummer, Die längsten und tiefsten Höhlen Österreichs. Wissenschaftliche Beihefte zur Zeitschrift "Die Höhle" 35, str. Vll-XXIV, 1-248, Wien 1988. - N aie jame 34, 1992, str. 205-206. O The Škocjanske Jame Caves, - Naše jante, 35, 1993, St, 1, str. 57-65. Čs Kraški vodni viri na Savinjskem njihov pomen in ogroženost. - Savinjska, možnosti regionalnega In prostorskega razvoja, 16. zborovanje slovenskih geografov, 1993, str. 98-109. (avtotji Janja Kogovšek. Andrej Kranjc, Andrej Mihcve, Stanka Šehela) Čs Proteus, the mysterious ruler of Karst darkness.-Vitmm, 1993, Str. 5-75 (44-49,54-60,68-74). (avtotji Marko Aljančič, Boris Bulog, Andrej Kranjc, Draško Josipovič, Boris Skcl, Peter Skoberne.) Kp Proteus, skrivnostni vladar kraške teme. - V i tram, 1993, str. 5-75 (45-49,54-60,68-74). (avtotji Marko Aljančii:, Boris Bulog, Andrej Kranj c, Draško J os i po v lč, Boris Sket, Peter Skobeme.) Kp Mnenje o preureditvi bivšega vojaškega kompleksa Veliki Otok. - 1993, 4 str. + 3 priloge. (Inštitut za raziskovanje krasa 7,RC SAZU, Postojna; avtotji Janja KogovSek, Andrej Kranj c.) Ë Poročilo o posledicah izlitja nafte pri Kozini - 1993.11 str. + i 2 pri log. ( Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranjc, Bojan Oloničar, Tadej Slabe, Suzana Svetličič.) B Poročilo o terenskem ogledu mesta izlitja olja pri Kozini in strokovna mnenje o vplivu na kraška podzemeljsko vodo. - 1993,4 str. + 7 pri log. (Inštitut za razisko vanje krasa ZRC SAZU. Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranj c.) E Program sanacije slovenskega krasa in porečja reke Reke. L faza. (Naročni k : Vodn ogospodarsk i institut Ljubljana).- 1993, 1-104 + 80 str. bibliografije + 47 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Boris Sket, Stanka Šcbcla.) B Strokovne ¡jodlage za varovanje kraških vodnih virov Trnovsko Banjške planote. - 1993, 169 Str. + 6 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Albreht, Peter llabič, Jože Janež, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Metka Petri i. Bojan Roje, Tadej Slabe, Marjan Štangelj.) E Študij kraškihpodzemeljskih vodnih povezav vSUovenijL Voda in prostor. Poročilo za leto 1992. -1993, 14 Str. + 4 priioge. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter llabii, Andrej Kranjc, Suzana Sveti ičič.) E Typical Karst Area - Škocjanske jame (Slovenia) and Karst o/Trnovski gozd. Annual Report for the year 1993. -1993, 5 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E Maja Kranjc Kazalo 1-30. - Naše jame, 34 dodatek - supplement, 1992, str. 1-87. B H u 11 eti n B i bi iograpb iq ue S peli o logique S pel eo logical A bstracts, (Mttncben buchsee)24( 1992), 1993, St. 31, str. 1-216(116-121). B Andrej Mihevc Gypsum in Tajna jama and in the Cave Kubik. - Acta earsologica, 21, 1992, str, 177-183. Čz Kataster jam v Sloveniji. - Geografski obzornik, 40, 1992, St. 2, str. 26-28. Čs ledene in snežne jame. - Geografski obzornik, 40, 1993, št 4, str. 32-35. C s Evropska speleotoška konferenca, Helecine. - Geografski vestni k, 64, 1992, str, 273-274. P Nekaj vtisov o krasu in krasoslovju v Veliki Britaniji. - Geografski vestnik, 64, 1992, str. 274277. P Ostanki srednjeveškega lonca v sifonskem izviru Vipave. - Naše jame, 34, 1992, str. 137-139. Čs Nekaj vtisov o krasu in jamah v Veliki Britaniji. - Naše jame, 34, 1992, Str, 163-166. P Poročilo z evropske speleoloike konference Helecine - Belgija. -Naše jame 34. 1992, str. 173174. P Contact karst of Brkini Hills on the southern side of the Classical karst area in Slovenia, -Proceedings of the XI International Congress of Speleology (Beijing) 1993, Str, 5-7. Čz The political changes in the central Europe and their impact on the Postojnska jama visit, -Proceedings of the XI Inlernalional Congress of Speleology (Beijing) 1993, sir. 218219. Čs Speleological Properties of the aquifer. - Reports 7. SWT, International Association of 1 lydrology, 7th Symposium on Water Tracing 1, 1993, str. 12-18. Čs Kraški vodni viri na Savinjskem, njilwv pomen in ogroženost. - Savinjska, možnosti regionalnega in prostorskega razvoja, 16, zborovanje slovenskih geografov, 1993, str. 98-109. (avtorji Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej MihcvC, Stanka Šcbela.) Čs Classical Karst of Notranjska. Guide booklet for the excursion. International Symposium Man on Karst. - 1993,4 str. + 7 si ik. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorja Peter Habič, Andrej Mihevc.) E Guide-hooklet for the excursions, Škocjanske jame, Brkini contact karst, Classical dolines of Classical Site. International Karstological School, Classical Karst, -1993, 11 str. + I slika, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Mihcvc, France ŠušlerSiE.} E Speleohidrološke raziskave v zaledju Krupe. Poročilo za leto 1992 Študija regionalne dolgoročne preskrbe Bele krajine s pitno vodo do leta 2050, - 1993,49 Str. + 23 prilog (Institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter IlabiČ. Martin Knez, Andrej Mihevc, Bojan Otoničar, Suzana Svctličič, Stanka Šebela.) E Poročilo o terenskem ogledu greza na avtocesti pri Verdu. - 1993, 2 str. + 2 prilogi (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC S AZU, Postojna.) E Program sanacije slovenskega krma in porečja reke Reke. i. faza. (Naročnik: Vodnogospodarski inštitut Ljubljana). - 1993. 1-104 + SO str. bibliografije +47 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja KogovSek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Boris Sket, Stanka Šebela) E Bojan Oton if h t Poročilo o posledicah izlitja nafte pri Kozini. -1993,11 str. +12 prilog. (Inätilut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranjc, Bojan Oton i far, Tadej Slabe, Suzana 5vetliči5.) E Speleohidrološke raziskave v zaledju Krupe Poročilo za leto 1992. Študija regionalne dolgoročne preskrbe Bele krajine s pitno vodo do leta 2050. -1993,49 str, +23 prilog, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna-avtorji Peter llabič, Martin Knez, Andrej Mihevc, Bojan OtoniEar, Suzana Svetliiii, Stanka Šebela.) E Metka PetriC IlidrogeoloSke razmere odlagališča komunalnih odpadkov Stara gora pri Novi Gorici- - 1993T 13 str. + 1 priloga, (Arhiv RŽS Idrija; avtorja Jo2e Janež, Metka Petri£,) E Poročilo o dotokih vode v rudnik živega srebra v Idriji. * 1993, 4 str. (Arhiv RŽS Idrija.) E Poročilo o hidrogeoloških raziskavah za vodooskrbo mejnega prehoda Robič. - 1993, 7 str. + 3 priloge. (Arhiv RŽS Idrija; avtorja Metka Petrič, Jože Janei.) E Predlog varstvenih območij za vodovod mejni prehod Robič. - 1993, 6 str. + 7 prilog. (Arhiv RŽS Idrija; avtorja Metka Petrič, Jože Janež.) E Raziskave pogojev, načina in posledic zapiranja idrijskega rudnika - hidrogeološke raziskave. - 1993, IS str (Arhiv RŽS Idrija; avtorja Metka Petri E, Jože Janež.) E Strokovne podlage za varovanje kraških vodnih virov Trnovska Banjike planote. - 1993, 169 str. + 6 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Albreht, Peter Habič, Jože Janež, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Metka Petrič, Bojan Roje, Tadej Slahe, Marjan Štangelj.) E Trevor R. Shaw History of cave science. The exploration and study of limestone caves, to 1900. - Sydney Speleological Society, 1992, 338 str. Kz. Tadej Slabe Naravni in poskusni obnaplavinskijamski skalni relief. - Actacarsülogica, 21,1992, str, 9-34. Cz Poročilo o posledicah izlitja nafte pri Kozini.11 str. + 12 prilog (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU,Poslojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranjc, Bojan Oton i ¡ar, Tadej Slabe, Suzana Sveti ičič.) E Strokovne podlage za varovanje kraških vodnih virov Trnovsko Banjške planote. - 1993, 169 Str. + 6 prilog, (Institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Albreht, Peter llabič, Jože Janež, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Metka Petri č, Bojan Roje, Tadej Slabe, Marjan Štangelj.) E Siizana Svetliiii 1'oročiloo posledicah izlitja nafte pri Kozini. -1993,11 str.+ 12 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranj t, Bojan Oioniiar, Tadej Slabe, Suzana Svetličič.) E Speleohidrološke raziskave v zaledju Krtipe. Poročilo za leto ¡992. Študija regionalne dolgoročne preskrbe Bele krajine s pitno vodo do leta 2050. -1993,49 str. + 23 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter HabiE, Martin Knez, Andrej Mihevc, Bojan Oton ič ar, Suzana Sveti i ti č, Stanka debela) E Študij kraških podzemeljskih vodn ih povezav v Sloveniji Voda in prostor. Poročilo za teto 1992. - 1993,14 str, + 4 priloge. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habi£, Andrej Kranjc, Suzana Svetličii.) E Stanka Šebela Geološke značilnosti Pisanega rova Postojnskejame. - Atla carsologica, 21,1992, Str. 100-114 Čz Simpozij Kras in klimatske spremembe. - Geografski vestni k, 64, 1992, str. 265-266. (avtorja Andrej Kranjc, Stanka Šebela.) P Značilnosti krasa jugovzhodne Italije (Groita Grande del Vento, Gargano in Castellana Grotte). - Naše jame, 34, 1992, str. 109-II6, P Kraški vodn i viri na Savinjskem, njihov pomen in ogroženost. - Sa v injska, možnosti region a Inega in prostorskega razvoja, 16, zborovanje slovenskih geografov, 1993, str. 98-109. (avtorji Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Stanka 5 e belit). Čs Novo nahajališče prodnikov vflišu pri Ilirski Bistrici. - Življenje in tehnika, 44, 1993, št. 4, str. 56-57. Čs Program sanacije slovenskega krasa in porečja reke Reke. ¡.faza. (Naročnik: Vodnogospodarski inštitut Ljubljana). - 1993, 1-104 + 80 str. hibliografije + 47 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Boris Sket, Stanka Šebela.) E Speleohidrološke raziskave v zaledju Krupe Poročilo za leto 1992. Študija regionalne dolgoročne preskrbe Bele krajine s pitno vodo do leta 2050. - 1993,49 Str, +■ 23 pri log. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peterllabit, Martin Knez, Andrej Mihcvc, Bojan Otoničar, Suzana Svetliiii, Stanka Sebela.) E Nadja Zupan ilajna Mineralna sestava mehanskih sedimentov iz nekaterih delov slovenskega krasa - Acta carsologica, 21,1992, str. 117-130. Čz Prenos trdnih delcev pri vertikalni cirkulaciji v krasu. - Naše jame, 34, 1992, str, 13-19. (avtorja Janja Kogovšek, Nadja Zupan,). Čs Survey ofpublishedflowstone datationsfrom Slovenia. - Naše jame, 35,1993, št. 1, str. 83-87. Čs PALEONTOLOŠK1 INŠTITUT IVANA RAKOVCA Franc Cimcrman Novo v reševanju problema stratigraftje oligocena in spodnjega miocena v Sloveniji. -Rudarsko-metaluršk i zbom ik, 3 3, Skok Cez koio, 1993, str. 16-18. Povzetki predavanj. (Avtorji B, Jelen, A. Brezigar, S. Buscr, F. Cimermai!, K. Drobne, M Monostori, M. Kedves, R. Pav lovec, J. Pavšič, D. Skabeme.) Čs Poročilo o izvedenih raziskavah eocenskih in Pliocenskih plasti v širši okolici Dobrne -1993, 3 str. (Rudarski inštitut Ljubljana in RL Velenje; avtorja F, Ci merman in K, Drobne,) E Katica Drobne Foreword. - L, Hottinger, E, Halicz, Z. Reiss, Recent Foraminifcrida from the Gulf of Aqaba. Red Sea. Ljubljana, SAZU l993.(DelaOperaSAZU, 33) Predgovor in spremna beseda na ovitku 1 Zadnji pojavi bentoških foraminifer. novi dokazi o krizi na meji K/T. - Rudarsko-metalur&ki zbornik, 33, Skok Cezkožo, 1993, str. 9-10, Povzetki predavanj, (Avtorja K. Drobne, B. Ogorekc.) Čs Novo v reševanju problema stratigraftje oligocena in sfmdnjega miocena v Sloveniji. -Rudarsko-mcta I urèki zbornik, 33, Skok čez kožo, 1993, str. 16— 1 S. Povzetki predavanj. (Avtorji B. Jelen. A. Brezigar, S- Ruser, F. Čimer man, K. Drobne, M. Mnnostori, M, Kedves, R, Pavlovec, J. Pavšič, D, Skabeme.) Čs Paleoecological significance of morphology of Discocyelinids from the Istrian peninsula. -Premier Congrès Européen de Paléontologie (Lyon) 1993, str. 30. Résumés. (Avtorici V. Čosovič, K. Drobne.) Čs Foraminlfera on the carbonate platform at the Paleocene/Eocene boundary, - Fcstkoltoquium zum 60. Geburtstag von Professor Lukas Hottinger (Basel) 1993, 1 str. (Abstract.) Čs Poročilo o izvedenih raziskavah eocenskih in miocenskih plasti v širši okolici Dobrne. - 1993, 3 str. (Rudarski inštitut Ljubljana in RL Velenje; avtorja F, Cimcrman in K, Drobne.) E Špela Gorifsn Jurassic and Cretaceous radiolarian biostratigraphy and sedimentary evolution of the Budva zone (Dinarides. Montenegro). - Lausanne, Université de Lausanne, Faculté des Sciences, Institut de Géologie et Paléontologie, 1993, 173 str. + 27 label. Disertacija Adrijaii Košir Late Triassic (Carnian, Cordevolian) eckinoids from Slovenia. - International Echinoderm Conference (Dijon) 8, 1993, 1 str. (Abstract.) Čs Dragica Turitšek The history ofMesozoic cora! research after 1940. - Cour, Forsch, Inst. Senckcnberg (Frankfurt am Main) 164. 1993, str 37-Î6, 4 tigs. (Avtorja D. Tumšek, H. Lâser.)R BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA Marko Accetto Ftonslične zanimivosti z bolj in manj znane Kočevske. - Proteus, 56,1993, št. 3, str. 102-10?. čp Nomen ki a tori sehe Revision der i t lyrischen Buchenwalder (Verband Aremonio-FagionJ. -Studiageobotanica, 13 (Trieste), 1992(1993),str. 121-135. (AvtorjiLojzeMarinček, Ladislav Mucins, Mitja Zupani i£, Livlo Po [din i, Igor Dakskobler & Marko Accetto.) R Jože Hole Podzemeljski polži iz družine Horatiidae (Gastropoda, Prosobranchia) v Sloveniji in njihov tciksonomski položaj. - Razprave S AZU, IV, razr., 34 (1), 1993, str, 3-17 K Endemic animals in hypogean habitats in Slovenia. - Naše jame, 35, 1993, St.], sir, 43-55. (Avtoqi 13. Drovenik, N. Mršii, B. Sket.) Čz Flora in vegetacija Kozjanskega parka. - 1993, 26 str. (Biološki inštitut Jo van a Hadžija ZRC S AZU, Lj u blj ana, Avtorji Jože Bole, Jan Carne lutti, Boži d ar Droven i k, Lojze Marinčck, Andrej SeliSkar, Raj ko Slapnik, Darinka Trpin, Branko VrcS) F. Jan Carnelutti Flora in vegetacija Kozjanskega parka. - 1993, 26 Str. (Biološki inštitut Jovana I ladžijaZRC S AZU, Ljubljana, Avtorji Jože Bole, hm Carnelutti, Božidar Proven i k, Lojze MarinCek, Andrej Seliškar, Rajko Slapnik, Darinka Trpin, Branko Vreš.) B Metka Culiberg Podmolpri Kastelcu - novo večplastno najdišče na Krasu Slovenija. - Arheološki vestnik, 44, 1993, str. 45-%. (Soavtorji t Turk, Z. Modrijan, T. Prus, A. Šercelj, V, Perko, J. Dirjec.) Čz Andraž Čarnt I ¿i vegetatione des lisieresforestieres dans ¡a region de Prekmurje (NE Slovenic). - Documents phytosoeiologiques (Camerino) 14, 1992 (1993), str, 241-272. R Contribution to the knowledge of ecology of nitrophilotts fringe communities in South-east Slovenia. - Ostal pin-dinarische Gesellschaft filr Vegetationskunde, Flora und Vegetation der KamniSko-Savinjske Alpen (I juhljana) 1993, str. 33-34. Čz Bibliographia Phytosociologica. Slovenka, Part 1. - Excerpla, B, socio! ogica( Stuttgart - New York) 29, 1993, St. 4, str. 281-320, Čs Flora in vegetacija Kozjanskega parka. - 1993,26. Str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC S AZU, Ljubljana Avtorji Jože Bole, JanCamelolli, Božidar Drovenik, LojzcMarinCck, Andrej Seliškar, Rajko Slapnik, Darinka Trpin. Branko Vreš.) F, Igor Dakskobler Nomenklatorische Revision der ¡¡lyrischen Buchenwälder (Verhand Aremonio-Pagion) -Studia geobotanica (Trieste) 13, 1992(1993), str, 121-135. (Avtorji Lojze MarinCck, Ladislav Muc i na, Mitja ZupanCiC, Livio Poldini, & Marko Accetto.) Novo nahajališče kimastocvetnega grahovca v Julijskih Alpah. - Proteus, 55, 1993, str, 174180. Čp Božidar Drovenik Nove vrste in favnistične posebnosti hroščev (Coleoptera; Ccmbkhe, Cerambyeidae in Curculionidae) v Slovenskih Alpah. - Acta entomologica sloveniea, 1, 1993, str. 21-31. Čz Endemic animals in hypogean habitats in Slovenia. - Naše jame, 35. 1993, St. 1, str. 43.-55, (Avtorji J. Role, N Mršie, R. Sket.) Čz Systematische Liste der Gattung Carabus m it Arten und Unterarten.- Schwanfeld, De It a Druck, 1992. 72 str. 6z Ökologische undfäunistische Forschungen der Käfer in Teigitsch. - 1993, Str. 1-6. f. Lojze Marinfek Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). -Studia geobotanica (Trieste) 13, 1992 (1993), str. 121-135, (Avtorji Lojze Marin ček. Ladislav Mocina, Milja Zupančič, Livio Poldini, Igor Dakskobler & Marko Accelto) R Prispevek k poznavanju sintaksonomije ilirskih gozdov belega gabra. - Flora i vegetacija Hrvatske (Koprivtiica-Novigrad Podravski) 18, 1993, str, I a, (Šumarski fakultet Sveučilistta u Zagrebu.) Čz Voralpine altimontane Buchenwälder Sloweniens. - Oslalpin-din arise he Gesellschaft tur Vegetationskundc. Flora und Vegetation der Kamniško-Savinjske Alpen (Ljubljana) 1993. str. 45-48. Čz Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1993 var. geogr. Hepatica nohilis Marinček (1978) 1993 calamagrostidetosum variae - Kamniško sedlo. - Ostal pin-din ari sehe Gesellschaft für Vegetationskunde. Flora und Vegetation deT Kamniško-Savinjske Alpen. Exkursionen (Ljubljana) 1993, str. 61-62. Čs Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1993 var. geogr. Hepatica nobilis Marinček (¡978) 1993 laricetosum - Dleskovška planota, * Ostalpin-dinarische fiese 11 schall für Vegclationskunde. Flora und Vegetation derKamniJko-Savinjske Alpen. Exkursionen (Ljubljana) 1993, str. 61-62. Čs Flora in vegetacija Kozjanskega parka. - 1993, 26 Str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRi" SAZU, Ljubljana. Avtorji lože Role.JanCarnelutti. Božidar Drovenik, Ijojze Marinček, Andrej Seliškar, Rajko Slapnik, Darinka Trpin, Branko Vreš.) E Narcis Mršič The fauna of diplopods (Diplopoda) of Macedonia. - Razprave SAZU, IV. razr.. 34/2, 1993, str. 19-44 R Endemic animals in hypogean habitats in Slovenia. - Naše jame, 35, 1993, St. 1, str. 43.-55, (J. Role, ¡3. Drovenik, B. Sket). Čz Deževniki in njihov pomen v pedogenetskih procesih - Gradivo kolokvij o pedofavnt za srednješolske učitelje (Trst) 1993, str. 1-19, Čp K Michails, S. Panidis, Structure and seasonal changes in the clitelluM of Octodrilus complanatus (Duges, ¡828) (Oligochaeta, Lumbricidae). - Bios, 1993, str. 1-13, O E. S. Kvavadze, Studies of genital and locomotor setae of earthworms and revision of the Caucasian species ofthe genus Dendrobaena (Oligochaeta: Lumbricidae).-IS PI ,ong-term research Grants program, 1993, str. 1-25, 0 Ivka Marija Munda The gradient of the benthic algal vegetation along tke esatern Icelandic coast. - Acta Phytogeogr. Suecica, 78, 1992, str. 135-141. Čz Horstrandir-a conspicuous area of vegetation shift in the extreme Northwest of Iceland. - Acta Botanies Islandica, 11,1992, str. 17-88, Čz Growth strategies of Fucus virsoides (Don.) J. Ag. in different media. » Rapp. Commi. int. Medit, Benöos, 33, 1992, sir. 350. Čz Changes and degradation of seaweed stands in the Northern Adriatic. - Hydrobiologica, 260/ 261, 1993, str. 239-253, Čz Impact ofpollution on benthic algae in the Northern Adriatic. - Intern, Jouni. En vir. Studies, 43, 1993, str IS5-199. Čz Algal resources in polluted sites of the Northern Adriatic. - Acta Adrialica, 32, St. 2,1991, sir. 683-704. Čz Ernest Mayer Gl. str. 79 Nikolaj Pičen ko Biološka odprava na Novo Gvinejo. - Proteus, 55, 1993, str. 323. Čp Srečanje s kameno dobo. - Proteus, 55, 1993, str. 332-338. Čp Čudoviti svet Hvali. - Monitor, 3, 1993, Št 10, str 76-78. Čp Ivo PilfiCtr Vegeiationskarten von Jugoslawien. - Phytocoenosis, 3, Suplementum Cartographiae Gcobotanicac (Bialowieza-Warszawa) 2, 1991 (1992), sir. 357-359 {s 4 kartami). (Avtorja Mitja Zupančič, Ivo Puncer), Čz Homogyno sylvestris-h'agetu m Marinčeket al. 1 993 - Dleskovškaplanota. - Ostalpin-dinarischc Gesellschaft für Vegetationskundc. Flora und Vegetation der KamniŠko-Savinjske Alpen. Exkursionen (Ljubljana), 1993, str. 67-68. Čs Andrej Seliikar Übersicht der Wiesertvegetation der Kamniško-Saviniske Alpen. - flora und Vegetation der Kamn iäko-Savinjske AI pen, Vzhodnoal psko-d inarsko društvo za preučevanj e vegetacije, Biološki inštitut ZRC S AZU Ljubljana 1993, str 9-16, Čz Fitocenoze hrvaikih avtorjev v Sloveniji. - Flora i Vegetacija Hrvatske (Koprivnica-Novigrad Podravski) 18, 1993, str. 32. (Avtorja Mitja Zupančič, Andrej Seiiškar.) (šumarski fakultet Sveučilištau Zagrebu.) Čz Caricetum ferruginei Br -HI. 1931, Seslerio-Caricetum sempervirentis Beg. 1922 em Br.-Bl 1926, Caricetumfirmae Br -BI. 1920-Kamniško sedlo. - Ostalpin-di nari sehe Gesel Isch aft JUr Vegetationskunde. Flora und Vegetation der Kamniäko-Savinjskc Alpen, Exkursionen (Ljubljana), 1993, str. 59-60, Čs Crepido-Fesiucetum Liidi 1948, Seslerio-Caricetum sempervirentis Beg. 1922 em. Br.-Bl 1926 - Dleskovška planota. - Ostalpin-dinarische Gesellschaft für Vegetationskundc, Flora u nd V egetat ion de r Kamn i äko-Savi nj ske A Ipen. Exkursion en (Lj ubljana), 1993, str. 63. Čs Crepido-Festucetum l.üdi 1948, Seslerio-Caricetum sempervirentis Beg. 1922em. Br.-Bl 1926 - Krvavec. - Ostalptn-dinarischeGesellschafI flir Vegetationskunde, Flora und Vegeta- tion der Kamniško-Savinjske A Ipen. Hxkursionen (Ljubljana), 1993, str 69-70. Čs Vegetacija poplavnega območja Jovsi ob reki Sotli (Brežice, Slovenijaj, - Hladnikia, 1, 1993, str. 35-45. Čz Vegetacijske in floristične značilnosti Irian Jaye, - Proteus 55, 1993, str. 345-350. Čp Floro in vegetacija Kozjanskega parka. - 1993, 26, str. (Biološki inštitut Jovana J ladžija ZRC S AZU, Lj ubljan a. Avtor} i Jože Bole, Jan Carnel utti, Boži dar Drovenik, Lojze M ari nček, Andrej Seliškar, Raj ko Slapnik, Darinka Trpin, Branko Vreš.) E Jovsi - flora in vegetacija (Inventarizacija z naravovarstvenimi smernicami). - 1993, 19. str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. Avtorji Andrej Seliškar, Darinka Trpin, Branko Vreš.) E Tisoč naravnih bivališč. - Ljubljana, Tehniška založba Slovenije 1993. Prevod Raj ko Slapnik Podzemni in izvirskipolži osamelega krasa vzhodne Slovenije - Zagreb, 1993. Disertacija Malakološke raziskave območja namenjenega za razširitev kamnolomov Anhovem. -1993, Str. 1-6. E Flora in vegetacija Kozjanskega parka. - 1993, 26- str. (Biološki inStitut Jovana Hadžija ZRC S AZU, Lj ub Ij ana, A vtorj i J ože Bo I e. Jan Carael utti, Božidar Drovenik, Loj ze Marinček, Andrej SeliSkar. Rajko Slapnik, Darinka Trpin, Branko VreS,) E Darinka Trpin Prispevek k poznavanju flore poplavnega območja Jovsi pri Brežicah. - Hladnikia, 1,1993, str. 9-16. Cz Flora in vegetacija Kozjanskega parka. - 1993,26. str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC S AZU, Ljubljan a. Avtorj i Jože B o le, Jan Camelulti, Božidar Dro v en i k, Lojze Mari nček. Andrej Seliškar, Rajko Slapnik, Darinka Trpin, Branko VreS,) E Jovsi - jlora in vegetacija (Inventarizacija z naravovarstvenimi smernicami). - 1993, 19. sir. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana, Avtorji Andrej Seliškar, Darinka Trpin. Branko Vreš.) E S t ¡tja To m« Diferenciacija populacij vrste Podarcis sicula (Rafinesque-Schmatz, ¡810) na otokih zahodne Istre. - Ljubljana, 1993. Magistrska naloga Branko VreŠ Prispevek k poznavanju flore poplavnega območja Jovsi ob reki Sotli (Brežice, Slovenija). - Hladnikia, l, 1993, str. 35-45. Čz Prispevek k poznavanju kislic (rod Rumejc) V Sloveniji. - Hladnikia, 1, 1993, str. 23-27. Čz Flora i« vegetacija Kozjanskega parka. - 1993,26. str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. Avtorji Jože Bole, Jan Came I uit i, Božidar Drovenik, Lojze MarinCek. Andrej Seliškar, Rajko Slapnik, Darinka Trpin, Branko Vreš,J E Jovsi - jlora in vegetacija (Inventarizacija z naravovarstvenimi smernicami). - 1993, 19. str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana, Avtorji Andrej Seliškar, Darinka Trpin, Branko Vreš.) E Mitja Z,upan£(£ Ql. str. 93-94 Vinko Žagar Rhodothamno-Pinetum mugo-Kamniško sedlo. - Ostal p in-d in arische Gesellschaft für Vegetationskunde, Flora und Vegetation der Kamniško-Savinjske Alpen, Exkursionen (Ljubljana), 1993, str. 60-61, {Avtorja Mitja Zupančič in Vinko Žagar,} Čs AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ Naško Križu ar Visual Symbols of National Identity. - Visual Sociology (Tampa) 8,1993, St, 1, str. 58-63, ilustr. Čz Ko:mična gora. - Planinski vestni k, XCHI, 1993,5t. 3, sir. 119-123, ilusir, Čz Uporaba videa pri raziskovanju. Kulturni spomeniki in njihov pomen. - Informacije 7 P MS, 3, 1993, junij, str. 17-22, čs Zgodba o stoletju je velik ki>rak. - Republika 13. 7, 1993, str. 8. O Pogačnikov film kol svojevrstno dejanje sprave. - Republika 112- 1993, str. 17. O Videografija Is irski kruh. - Proizvodnja TV Koper, ZVNKD Pitan in AVLZRC. Realizacija Mojca Ravnik, Niko Čadež, lolanda G ran do. Aid o Kuniar, NaSko Križnar 16 mm, barvni, zvočni, 20 tnin. hdelovanjekose. - Proizvodnja Biotehniška fakulteta in AVLZRC. Realizacija Naško Križnar. 3/4 PAL, 27 min. Kovanje podkve. -Proizvodnja Tehniški muzej Slovenije in AVLZRC - Realizacija Marij a Turk, Naško Križnar, 3/4 PAL. 20 min. Krajinski park Lahinja. - Proizvodnja ZVNKD Novo mesto in AVL ZRC. Realizacija Mira Ivano vi £, Marinka Dražumerič, Andrej I ludoklin, Naško Križnar. 3/4 PAL, 25 min. Krst novih zvonov. -Proizvodnja AVL ZRC. Realizacija NaSko Križnar. 3/4 PAL, 39 min, Neptunov vodnjak. - Proizvodnja AVL ZRC. Realizacija Sašo Kuharič, VHS, PAL, 23 min Okovanje lesenega kolesa. - Proizvodnja Tehniški muzej Slovenije in AVL ZRC. Realizacija Marija Turk, Naško Kri/nar. 3/4 PAL, 23 min. Piransko pristanišče. - Proizvodnja Pomorski muzej Sergej Mašera Piran in AVL ZRC. Realizacija Nadja Terčon, NaSko Križnar, 3/4 PAL, 52 min. Po sledovih pračlovekn v idrijskem hribovju, - Proizvodnja AVL ZRC. Realizacija Ivan Turk, Janez Dirjec, NaSko Križnar. 3/4 PAL, 11 min, Razgovor o Velenju. - Proizvodnja AVL ZRC. Realizacija Joie 11udales, Naiko Križnar. Betacam SP, 39 min, Tomaž Lunder. - Proizvodnja AVL ZRC- Realizacija Skupina dijakov škofjeloške gimnazije pod mentorstvom NaSka Križnarja. 3/4 PAL, 13 min. REFERAT ZA NAMIZNO ZALOŽNIŠTVO Milojka Žalik lluzjan Zoltdn Gabor. Po sledi apisa. - Ljubljana, Založba Kraincr d.0.0. 199., 52 Str. Prevod Bibliografijo uredila Sonja Stergaršek ANNUAL REPORT OF THE SLOVENE ACADEMY OF ARTS' AND SCIENCES RESEARCH CENTRE, 1993 Summary GENERAL The reorganisation of financial administration and the related changes in staff which started in 1992 have heen mostly completed. Slavko I lozjan succeeded former assistant director Marko Ž vami! as management director, The proj ected divi sion o fad m in istrati ve serv ices h as been agreed upon an d part ly accomp I i shed. Now ZRC and SAZU are being administered by separate working units for accounting, maintenance and mail services, while two contract jobs, of renoval ion consultant and telephonist, arc still being shared. The ZRC Executive Board meetings (4 sessions) as well a_s Administration Roard meetings O' sessions) were held regularly in the present membership, although in the latter some replacements were necessitated due to illness and leaves (Dr. Tone Cevc in place of Julij an Strajnar, Dr, Narcis MrSič in place of mag. Andrej Seli£kar). As to its legal status, ZRC SAZU still awaits a viable solution. The bill on SAZU also defining the status of ZRC was not subjected to parliamentary procedure until the beginning of 1994, Major steps were made concerning new research equipment and technology. With a help of the Ministry of Science and Technology we managed to provide new instruments for the Audiovisual laboratory, and in co-operation with their Austrian colleagues phonetic instruments for the musk section of the Institute of Slovene Ethnology. Our own resources were invested into PC hardware. We are proud to the fact that our most important achievement in 1993 was the continuous promotion of our colleagues, of who m 13 Successfully completed their PhD programmes and 4 Master's program mes. THE FRAN RAMOVŠ INSTITUTE OF SLOVENE Work on text processing of SSKJ continues. Working plan for one-vol ume dictionary of standard Slovene was prepared and test-editing of the entries has begun. Editing of the orthographic dictionary continues. ES3 is in preparation, research for editing the Dictionary of Slovenian Protestants is in progress, and a trial fascicle is being prepared, The Kastetec-Vorenc dictionary was prepared for publication. Work for OLA and ALE continues within an international project, and new fascicles of terminological dictionaries are being prepared, THE INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY Systematic excavations at the Di yje babe paleolithic cave-site have continued. Three prehistoric fortified settlements in Lower Camiola were investigated, Volume 44 of ArheoIoSki vcslnik (1993) was published. The members of the Institute published 51 treatises and articles, MILKO KOS INSTITUTE OF HISTORY The main concentration was on preparing various sources for Slovene history for publishing, and on encyclopedic work on economic and social history qf Slovenes. Results of the research arc seen in one completed dissertation, in various published treatises and in increase of archival collections. The least progress is done on the historical topography of the Slovene territory up to ¡500. THE FRANCE STELE INSTITUTE OF ART HISTORY Research project SOURCES AND DOCUMENTATION OF ART MONUMENTS IN SLOVENIA: - Architecture o f the 19th and early 20th cen tury in SI uve n ia (introd uctory Study for the reprint of architect Pleinik's books Architecture perennis and Napori; two minor exhibitions of PlcCnik's w orks have been prepared; collaboration on preparing exhibitions of ArtNouvcau architecture in Vienna, of architect 1. Vurnik in Ljubljana and of architect J. Pleintk in Prague). - Baroque sculpture in Slovenia (research on the late 18th century sculpture of Gorenjska resulted in a study of sculptor V. Vrbnik; research on early baroque marble sculpture has continued), - Collection and commentary on the sources of Slovenian art history (a Study On the 17th century episcopal visitation records of the Ljubljana diocese as a source for art history has been completed). Dr. D. PrelovSek lectured in January and February at the Central European University in Prague as visiting professor. THE INSTITUTE OF MUSICOLOCY - Within the monographic research of the medieval plain-chant in Slovenia a computer database on the items of a gradual from the 12th century (Archives of the Republic of Slovenia; Coll 1. 1) was created, - The fol 1 owing publication s were printed: the 2n d volume of the proceedings contai n i g papers read at the symposium 'Callus Cam in I us and the European Renaissance'; proceedings of the colloquium on the composer Marij Kogoj; 'Musicological treatises' with contributions by all collaborators ofthe I nstitute, and the 23 rd volu me of the cot lection 'Monumenta artis musicae Sloveniae' containing psalms by Janez Krstnik Dolar. - Transcriptions and revisions of the fallowing three collections were completed 'Marmoniae morales' madrigals by J. G alius, motets by Jurij Prenner and instrumental collection 'Musicalische Ehmfrcudt' by Isaac Posch. Masses by Venieslav Wratny were also scored. - At certain international symposiums scientific papers were presented on the following themes: the performing practice of}. K. Dolar, the music from the classicist period, kept in the archives of >Jqvo mesto, the legacy of Anton io Tarsia an d the pedagog ic activities ofJosip Mantuani. Treatises were also published on the musical expression of M. Siogoj, on medieval music manuscripts found in Ljubljana, on (he musical painting in J. Gallus' music, on psalms by J. K, Do I ar, on the cultura I con d itions from th e 16th to the 18t h centuries in the Al pe-Adria region, an solo songs by Franc Pollini, on new discoveries concerning the composer Matej Rabnik, and on the grand opera in Ljubljana * 3400 copies of music by F. Pollini and otheT documents were acquired from Milan. - A 2nd concert of Kogoj's piano music was organised, - Preparatory works for the international symposium 'Baroque music in Slovenia within the European framework' with its attendant happenings were undertaken. -The collaboration with the central editorial board of RISM in Frankfurt matured into the formation of the national committee of the Republic of Slovenia and regional group (LSndergruppe) for the Republic of Slovenia with its base in Ljubljana at the Institute of Musicology, The head of RISM's central editorial board installed the programme PIKADO and initiated work with it among the collaborators of the Institute. The contacts with theKILM in New York were also continued. THE INSTITUTE OF SLOVENE LITERATURE AND LITERARY SCIENCES Research on the themes of the "Modern1' period of Slovene literature (1895-1918) and oi Slovene narrative prose of the period 1918-1930 continued; 3 papers were published, The second, adapted edition of the Briiinski spomeniki (Slovene texts from the Frei sing codex, 10 th century) was published, Collection of materials and editorial work on the correspondence of S. Zois (1747-1819) continued. Two volumes (if the Literary Lexicon (Nr 39: Lyrics by Janko Kos; Nr. 40; Futurism by Vera Troha) were published, vol. Nr. 41 (Science fiction by Metka Kordigel) was edited to print. Preparatory work for further volumes continued. Introductory work for a new edition of the Slovene Biographical Lexicon continued. THE INSTITUTE OK SLOVENE ETHNOLOGY In 1993 our collaborators (13 researchers from the Institute and 4 outside collaborators) continued I heir work on 16 projects from the field of spiritual, social and material folk culture. Within the framework of the research project entitled The History of Literary Folklore from the Middle Ages to the Present, the Folk Literature Section focused on the period of the Counter-Revo! ut ion and the Raroque period, and wrote apaperahout it. The available archive material was systematically reviewed and critically evaluated for the Index of Slovenian Folk Tales. The Section for Folk Customs, Games and Social Culture continued collecting material for the ethnological mon ograph on the v i I lages Obro v and 1 Iruiica. From the h i story of eth nology (19th century) the Basic Problem of the Researcher of Folk Culture as a Professional Stranger was disscussed; in collaboration with the Vclenje Museum the first multimedia project on Life in Velenje Around 1900 was implemented. Within the framework of the project Customs and Beliefs Concerning Death in the Slovenian Countryside, material was collected through field work in the Dolenjska region. Twenty days of field work were completed for the project Family and Kinship Tics in Rural Environments on the Outskirts of Slovenia. "Ihe Section for Musical Ethnology continued researching Slovenian folk dances; the material on the dance heritage of Bel a Krajin a is ready for publication. The Section also worked on the material for the fourth book o f Sloven Ian Folk Songs and continued collect ing materia I for the study Pea ling in Slove n ia; th e manuscript for the fourth hook on the folk songs ofCarinthia(Zgoraji Rož) was completed. Hie project The Children's Sound Heritage is approximately halfway completed- Within the framework of the project Folk Singing in Slovenia, a study on Slovenia's musical heritage was completed. The Section for Material Culture researched the double hay rack in Slovenia and collected comparative material from the neighboring Alpine countries. For the Dictionary of Slovenian Eth nology, which will include 6500 en tries, a suggested I i st of entries (150 pages) was prepared, tn 1993 two ofour collaborators received doctorates, and two handed in their doctoral dissertations. In 1993 the Institute's collaborators published 27 articles, participated at 20 international conferences, both in Slovenia and abroad, and published 5 independent books. THE INSTITUTE FOR SLOVENE EMIGRATION RESEARCH Two research projects were Started in collaboration with researchers from other institut ions: The em igration and intcgrati on of S lovencs into the new environment (mu Itid i scipl i nary, 9 researchers). and Slovene emigrant literature (literary history, 10 researchers). On the basis of the research work within both projects, 92 units were published, and 29 lectures or papers were delivered at various conferences. The fourth issue of Dve domovini - Two Homelands, the fifth issue of the Institute's Bilten (The Bulletin) and several monographs on Slovene emigration topics were prepared for publication in January 1994. THE INSTITUTE OF PHILOSOPHY The main research topics were the history of social theory in Slovenia; contemporary political philosophy; Kant's practical philosophy; the grounding of basic principles in the philosophy of Law; the constitution of science; modernism and postmodernism in contemporary aesthetics. THE ANTON MELIK INSTITUT OF GEOGRAPHY All of the chapters constituting the Geographical Monograph of Slovenia have now been completed. Individual chapters are at present being co-ordinated and general editorial work is in prugress. Certain natural disasters (summer drought, fall flooding, land-slides) have been studied and the results will be published in the periodical "Ujma", 7/1994. J"he synthetic survey "Exposure of Slovenia to Natural Disasters, with particular reference to Ljubljana" has been completed. The study "Physical-geographical Conditions of A valances in the Slovene Alps, with special reference to preventive work" is now in the opening phase. In the middle of October 1993. regular annual measurings and the investigation of the circumstances and changes on the glacier below Triglav were carried out. Also in the past year the glacier withdrew slightly, at some measuring points by as much as 6 m. The study "Geomorphological Map of Celje (1: 100 000) and Analysis of its Relief has been completed. Field-work and laboratory analyses have been carried out for the investigations "Land Use in the Dolomite Regions of Slovenia" and 'Geo-Eco logical Constituent Elements of the Mirna-Trebnje Region", Most of the research has been carri ed out with the support of a geographical in formati on system. At the Institute the system has been enriched with new data concerning physical and social geography and new data from the 1991 population census. Special emphasis has been given to the developing of 'computer mapping'. Vo I ume 32 o fGeografskj zbom ik (A eta Geograph i ca), ine I ud ing two research reports, has come out. Volume 33 is currently in print; it will include the papers submitted at the 2nd Slovene-Hungarian Geographical Conference, held in 1993 in Ljubljana. THE KARST RESEARCH INSTITUTE Research work was conducted within the framework of two main projects, financed by the Ministry of Science and Technology (Karst in Slovenia and £kocjanske jame Speleological Investigations). We were active at other projects variously financed. Thus we studied the geological, hydro logical, morphological and speleological properties of Tmovski goal, we have cooperated in the organization, realization and analyses and interpretation of the water tracing test results in the Hubelj spring catchmcnl area, we have taken part in gathering, evaluation and explanation of hydro logical, morphological and speleological data, we have achieved a series of tectonico-hydrological researches in the Krupa spring catchment area, we have checked the previous stud ied a nd k nown underground con nectio ns in the Krkâ river basin and we su ggested a program of further explorât ions, we have gathered and evaluated the natural science data about the Karst with a special attention paid to ecological questions, pollution and safeguarding, and we have prepared a study of karst water sources and their vulnerability. Assessments of about 650 physical parameters, 1400 chemical analyses and 1800 assessments of the water fluorescence and 16 sediment analyses were made. Concerning documentation, the library, the articles processed by computer (15,749 items), and the cavc register, including 6450 registered caves, are worth mentioning. The Institute is included in the following international projects: UNESCO - 1GCP 299 (Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation), COST 65 (Hydrogeological Aspects of Groundwater Protection in Karstic Areas), 7, SWT (Tracers and models in various aquifers, Investigations in Slovenia 1993-199G, by the coordination of the Institute with participation of groups from Austria, Germany, and Switzerland), French-Slovene projcct with U.R.A. 903 C.N.R.S., and Italian - Slovene projeet concerning the Rcka basin, THE IVAN RAKOVF.C PALEOMTOLOGICAL INSTITUTE The research of the radio larian biostTatigraphy and sedimentary cvolotion of the Bud va Zone was accomplished and presented as doctoral thesis by Spela GoriËan. For the Aalenian to Turonian lime interval, a local radio larian donation consisting of 15 distinct zones was established. Facics evolution of the Bud va Basin was controlled by regional Tethyan paleoceanographic conditions and, in addition, influenced by (he sedimentary and tectonic activity of the adjacent High Karst Carbonate Platform. The thesis will be published in Mémoires de Géologie (Lausanne). Triassic corals from Hydra island were determined. The database of the Mesozoic corals from Slovenian localities was completed. Forami nifera and corals ranging from the Cretaceous/Tertiary boundary to the Herd ¡an were studied. A database recording the occurrence of 1 17 taxa was treated by the BioGraph computer program based on the Unitary Association Method. A well marked fauna! change defines the SC/ T boundary and the Glomalveolina primaeva and Glomalveolina levis zones. The Danian/ Thanetion and Thanctian/llcrdian boundaries have not been identified as distinct. 1 ert iary ben th ic foram i ni fcra from the area aroun d Dohma were exam incd, The Eocen e age was determined bicarbonate fPovlaksection) as well as marl (VraSek section) successions. Eocene marls were discovered also near Zavrh. No age older than Miocene has been documented from t he overly i ng strata of th e stud i ed area. A stratigraph i c gap compris ing the entire 01 jgocene can thus be inferred. The Miocene age is supposed for the Spodnje Kle£c section near Makolc and the DreveniSka gora section near PoljCane, and confirmed at Klanec and Zavrh, where nonconforming Miocene sediments overlie the Eocene sequence. Investigations of fossil assemblages and facics evolution of the Palcogene platform-to-basin transitional deposits were initiated in the wider area ofVipavska dolina. THE JO VAN HADZI INSTITUTE OF BIOLOGY The joint programme Floristic, Vegetation and Faunisttc Investigations deals with basic and partly applied problems of these special research fields: Polymorphism, chorology and endemism of vascular flora: Vegetation and ecology of spruce, beech, while beech and moist forests, grasslands, water and marine vegetation: Paleovegetation based on palynological, anthracotamical and carpological analyses; Ecology of marine bent hie algae; Taxonomy, zoogeography, ecology and community of Mollusca, Lumbricidae, Diplopoda, Coleoptera, Lepidoptera, Reptilia, and animal behaviour in captivity. The invegisiigations are based on standard, generally adopted or on some new, essentially modified methods. The research area covers Slovenia, some parts of the Adriatic coast, and is a Iso extended to some parts of neighbour! ng countries. llie results are an i mportant contri b uti on to the knowledge of the floristic, vegetation and faunistic inventory of Slovenia. They elucidate problems in taxonomy, chorology, dynamics and ecology and are comparable to the results of similar investigations abroad. Application of this knowledge is possible in forestry, nature conservation, the enviromental protection and landscape planning. TJJE INSTITUTE OF MEDICAL SCIENCES A volume of Protection against ionising radiation in Slovenia bas been completed and published. The database of Neurobiological correlates of perception has been updated. Due to the reduccd amount of finance the film on Wildlife on the Slovene Teritory was not realized. AUDIOVISUAL LABORATORY The Video Archjvc was supplemented with 39 new units for the Video Documents Collection, which now totals 426 units. 11 new video films were produced, Mr. Kriinarpublished 5 articles, gave 4 icctures and continued to give the Visual Anthropology Course at the Ljubljana Faculty of Art. VSEBINA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI L ORGANIZACIJA 5 Skupščina SAZU, Tedni člani, dopisni člani 7 Organizacija SAZUv letu 1993 9 Kronološki prikaz vodstva Academia operosorurn in SAZU 11 II. ČLANI 15 Razred za zgodovinske in družbene vede 17 Razred za filološke in literarne vede 21 Razred za matematične, fizikalne in tehniške vede 24 Razred za naravoslovne vede 29 Razred za umetnosti 32 Razred za medicinske vede 35 Novi člani 38 Razred za zgodovinske in družbene vede 38 Janko Pleterski 38 Vasilij Melik 39 1 lamian n MU Iler-Karpe 41 Helmut Rumpler 42 Razred za filo loške in literarne vede 43 Janez OreSnik 43 Kajetan Gantar 44 Jože Pogačnik 46 Leopold Krctzenbachcr 47 Razred za matematične, fizikalne in tehniške vede 48 Peter Fajfar 48 Ljubo Golič 49 Alojz Kralj 50 Jan Stankowskl 52 Razred za naravoslovne vede 52 Dragica Tumšek 52 Igor Vri Ser 53 Mitja Zupančič 54 Ltikas Hottinger 55 Razred za umetnosti 55 Janez Bemik 55 Dane Zaje 56 Boris Pahor 57 Alojz Rebula 58 Razred za medicinske vede 59 Lidija Andolšck-Jcias 59 Vinko Dolenc 60 Dušan Ferluga 61 Btbl iografija nekaterih čl ano v S AZU zal 1992 64 D mrl i Člani 96 Dragolin Cvetko 111 France Bezlaj 114 Bla2e Koneski 116 Anton Peteri in 117 Vladimir Pavšič - Matej Bor 120 Ivan Potrč 122 Edo Ravnikar 124 Dcsanka MakiimoviO 126 Di mi tar Panic leev 127 Janez Mi Ičinski 12 S Esad Mekuli 130 lil. POROČILO O DELU SAZU V LETU 1993 131 Slovenska akademija znanosti iit umetnosti v letu 1993 133 Delo Skupščine SAZU 134 Razred za zgodovinske in družbene vode 167 Razred za Biološke in literarne vede 168 Razred za matematične, fizikalne in tehniške vede 168 Razred za naravoslovne vede 169 Razred za umetnosti 170 Razred za medicinske vede 170 Medakadem ij sk i odbor za prouča vanj c zoonoz 171 Svet za proučevanje in varstvo okolja 171 Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela 173 Odbor za preučevanje narodnih manjšin J73 Jubileji 173 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja 174 Tiskovne konference 175 Predavanja na SAZU 175 Zak Ij učn i raču n za leto 1993 176 Biblioteka SAZU 177 IV. PUBLIKACIJE 183 Publikacije SAZU 185 Zamenjave publikacij / Book Exchange 190 SUMMARY 227 ZNA NST VENORAZ1 SKO V A LN i C E NT ER SAZIJ 2 51 I ORGANIZACIJA 253 II, POROČILO O DELU V LETU 1992 261 Uprava 261 Zaključni račun za leto 1992 261 Nagrade, odlikovanja, priznanja, Izvolitve, imenovanja 262 Tiskovna dejavnost in glavne objave 262 Znanstvena posvetovanja in seminarji 263 Uredniki znanstvene periodike in zbirk 263 Sodelovanje z visokimi in višjimi šolami 264 I n štitut za slovenski jezik Frana Ramovša 266 Inštitut za arheologijo 274 Zgodovinski inštitut Milka Kosa 277 U metnostnozgodovi nski in&titut Franceta Steleta 281 Muziko loški inštitut 283 Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede 286 Inštitut za slovensko narodopisje 291 Inštitut za slovensko izseljen stvo 301 Filozofski inštitut 306 Geografsk i i n štitut An tona M e I i ka 309 Inštitut za razi skovanje krasa 316 Paieontološki inštitut Kana Rakovca 324 Biološki inštitut Jovana Hadžija 331 Inšti tut za medic i nske vede 33 7 Avdiovizualni laboratorij 337 BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1992 339 ANNUAL REPORT (Summary) 375 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI rN UMETNOSTI 44. KNJIGA 1993 Glavni in odgovorni urednik akad. prof. dr. Matija Uro v eni k Za ZRC SAZU uredila Milojka Žalik Huzjan Jezikovni pregled in korekture za SAZU Jože Faganel za ZRC SAZU Marjeta Humar Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani DTP Milojka Žalik Huzjan Natisnila Tiskarna Planprinl d.o.o. v Ljubljani Naklada 1000 izvodov Ljubljana 1994