Izhajajo 1. io 15. vsacc^a meseca. Ceca jim je za eeJo leto 1 gld., za pol leta 50 kr, — Naročnino in dopise »prejema J. Kralec V Novem mestu.
Kdor ŽeJi kako oiroanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plaća za dvoBtopao pctit-vrsto 8 kr. za cDkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Najpotrebnejše orodje umnega kletarstva.
Odkar so se zaieli za kmetijstvo zaaimati tadi sploh izobražđui, t nar»řoalovskili Tédah Ečeiii ljudje, se je uvfidlo marsikatero, prej nepoznato orodje, tudi stroji. Pomislimo pri tem le na škarje, s katerimi se obreznjejo trte in drevje, na slamorezne, na mlatilne, žitočistiJne itd. etroje. Prekoristno orodje in stroji so se osmislili tudi za kletarstvo, ia najkoristnejše, najpotrebnejše ter Tsled tega najbolj priporoiljive hočemo tukaj navèsti.
I. Filtrirni stroj, podoba 1.
Stari pregovor veli: Govori kar je istinito, in pij kar je Čisto. Zeló pri vsaki pijači, osobito pa pri vinu in pivu se gleda pred vsem na Čistost. Kdor vino v prodajalčevi kleti kupuje, pogleda Dfijprej, je li i^isto. Kdor v gostilni ali kjerkoli vino pije, prepriča se takorekoč ne hoté, prej, ko ga še pokusi, je-li Čisto ali ne. Pridelovalec vina, kakor tudi prodajalec, bodi-si vinski trgovec ali gostilničar, pride pa kaj dostikrat v slučaj, da mu ni vino čisto, ampak kalno, motno. Za
čistenje vina imamo sicer sredstva tako zvana čistila, kakor jajčji beljak, želatino (očiščeni mizarski iim), ribji mehur ali klej itd. Kakor so vsa ta čistila sicer v splošnem izvrstna, delujejo pa počasi in dostikrat nas puste Se celó na cedilu. Čistimo s katerim koli čiutilcm, čakati moramo osem do štirinajst, da mogoče še veČ dni, da se vino očisti. Zbolela vina, kakor tudi takozvana gostosladka ali likerna vina (pikolit) se pa 8 čistili niti ne dadó očistiti. S filtrirnimi stroji, alt imenujmo jih s kratka filter, gré pa čiščenje kaj hitro izpod rok. V preteku jedne ure je lahko deset hektolitrov vina fisto kakor solnce io naj bode še tako kalno. To je pa sevéJa, reči se sme, skoraj velikanske koristi, v kaj dosti slačajib, ka-koršne hočemo tukaj nekoliko narèati.
1. Pri presnamanju (pretakanju) vina, ostane v Tsakem sodu nad drožami kolikor toliko kalnega vina, katero se ne sme med Čisto zliti, pomešati, ker sicer nima presnemanje nikakega pomena. Tako kalno vino se stoČi navadno iz večjih sodov v primerni polovnjak ali bariglo, v kateri potem toliko časa leži, da se samo po sebi očisti. Ako imamo filter, očistimo lahko tako kalno vino takoj sproti in porabimo ga za do-
Kakó se je opekel stari Celesnik.
(črtica ÎÏ kmečkega iiiljetij«; Hpiaat —É.)
(Dalje.)
„Nu, nisem luisliî, da me poznate!" odvrnil mu je Oelesnik iia poklonu, ali la^kido itiii je neznansko. — „Kam sle se pa tiameitili?" pristavil je )írijíizno.
„lini, lun, polnjeni po poslu. Mamenil sern se se (ialje, veiidur oneinog-el sem vže, iioj>'(î me peiejo. Kaj mislite, celi dan, pa po taki vročini ! Ali se ne Iti kje tiikyj dobilo kakovo [)ťenořis(';e?"
„l'a ostanite pri meni! Ne sprejemam sicer popotnih Ijndij, iiù, vas bodein pa vie prenočil jedno noč, ila ne Ijodete drugje iskali!"
in tako je tudi lillo, ker se ni branil tnjec tem« ])Ova!)ilu. Prisede! je k staremu Ćelesniku na klop in ji^'a popraïieval sedaj o tem, setlaj o
onem ; seveda, da je Uelesniku dobro inazal in ffa livalil, a jii'ovoi'il iwu je, kakor da sta stara znanca. Hej, napolnil je t'elesnik vnovič pipieo, spuščal ^oste dime v znik in posIti.Ša! zgovornega, tujca. Svetlo solnČece skrilo se je vže davno za g'oré, il na zeiidjo se spuSčal tihi mrak, a ('elesnik in pa tuje(! kramljala sta še na klopi pred biso. On še le, ko se je na modrem nehi prlžfj'ido hi'ez-številno svetlih zvezdic in ko je vyplavala i/.a gora tdeda luna ter pozdravlhi našo lepo dolinico in i)a naso prijazno vasico, Se le tcdiij sta se ona dva doDiislila, da bi bilo vendar le prav, da se od-potita v liiso, kjer jii je vže čakala topla večerja, in zapustila sla klop in odila v hiso.
„Huda je danes /.ii denar, huda!" - tožil je stari Čclesink, ko sta prereSetala s tujcem vže vse gospodarske stvari in povečerjala dobro ve-
polnitev sodov, kateri bi morali sicer oatati ne-	ali pa iz cinkaste plošievine (pleha). Prvi je naj-
napolneni dolgo časa, kar pa nikakor ni prav.	cenejši, drugi najdražji, tretji Btoji gledć cene
2. Gostilničar kupi čisto vino, pripelje ga	tako v sredi med prvim in drugim ; službo oprav-
domn, pa zapazi, da se je grdo skalilo, bodi-si	Ijajo p» vsi trije jednako dobro. Holandaki filter
ker je bilo grozdje po toči ali perouostori po-	obstoji iz treh delov; «■ iz viBoke, stebru po-
škodovane, ali bodi si iz katertga koli vzroka. Z beljakom aH želatino ga res lahko očisti, toda čakati mora osem do Štirinajst ali že več dni. Med tem časom zmanjka mu lahko vina za gostilno, dasi-ravito ga ima dosti v kleti. Z filtrom očisti vino v par urah, in ga lahko toči precej ali pa čez prav malo đai,
3. Vino v poletnem času zavre, postaue kalno, in žuga tudi neprijetni duh zadobiti, s kratka pokvariti se. S pravočasnem pre-snetjem se tako vino sicer lahko reši, da se popolnoma ne spridi, ali nčistiti se navadno nikakor noče, in ako tudi vsa čistila upo-trebnjemo. Zato ni za rabo, ako je sicer tudi še popoluoma dobrega okusa in duha.
Na filtru očisti se kakor že rečeno v par urah, in navadno BihÈe ne spozna, da se je z vinom nekaj neprijetnega godilo.
Takih slučajev navèli bi lahko še več, pa čemu, vsaj pač na-vùdeni že čez in čez do dobrega spriČujejo, kako koristni so filtri.
Med vsemi filtri je tako zvani holandaki aH stehernati, kakoršnega nam podoba 1. kaže tu gori, pač najboljši, najpriporočljivejSi. Popišimo ga nekoliko. Je ali lesen, ali znotraj počinjeno bakren,
dobne, na treh nogah stoječe posode /J, katera ima nad dnom pipo, po kateri se čisto vino od-taka, ž iz uastavka ali lija, ^ ka~ teri je v stebrnato posodo vsajen in C iz posebnih v dnó lija z pomočjo medeuih (mesingaatlh) Lroui-pet pritrjenih flltrimih vreč ali žakljev. Upotrebuje se pa filter takole. Vreče se zmofijo, v daó lija pritrdijo, ter lij ua steber nastavi, PTa to se pomeša dobro pergišče fiQO stolčenega kovaškega oglja, 8 škafcem vina, katero se misli Čistiti in zlije se v lij. Od pričetka teče črno vino iz pipe, katero se mora toliko časa nazaj v lij zlivati, dokler se popolnoma ne očisti. Ko pa teče popolnoma čisto vino iz pipe, potem se pa vedno kalnega vina v lij priliva, tako, da med delom nikdar do čista iz njega ne odteče. Pri zlivanju vina v lij ae mora paziti le kaj dobro na to, da se lij čisto uiČ ne dotakne ali sune. Kadar prične čisto vino že prav počasi odte-(2'^ůd. 1.)	ijjjti^ gg ^çIq nstavi ter z dru-
gim ogljem na novo priredi. Jedno in isto oglje služi pa za očiščenje deset do dvajset hektolitrov vin», kar je ravno od večje ali manjše kalnosti vina odvisno.
ëerjo, kalero je Olesiiica pripravila svojemu sta-reiiiii. Nje ni bilo takrat v sobi, poitiivalu je liaš v kiiliiiiji ])osodo. — „Slalii so časi,	svet
nima f^roia in fja nima!"
„Ej istinito je to, kaj tajil" dejal je lujec in se primaknil starenrii Ćelesiiikii, „ali znajte, oče Oclesiiik, svet si ne miieje poniag'ati! „pristavil je nekako skrivnostno.
„ilm, jaz pa menim, f!a bi si svet vže pomagal, ko bi si le mogel, vendar ne more si, ne zna in ne more!"
„Ne zna, tisto pař, ne pa ne more, o5e Ôî;-lesnik. Seveda, o tem se teSko govori — " dejal je tiijeo in pogledal zo])et nekako říudno Celesnika.
1'odbolo je nekaj Celesnika, pijmil je, da zna njegov tovariš nekaj, kar drugi ne unajo, tnu, klek ga vedi, morda ve celó, kje bi se vzdignil zaklad, Ejej, dobro bi bilo, ko bi on lo njemu povedal, pomagal bi si tudi on, a svotica' nje-
gova. pomnožila bi se lepň. In v njegovem sreu obudila se je /.elja za (ienarjrm in Iiotel je vse-kako zvedeti tujčevo skrivnost.
„Zakaj ne bi govorili, saj znate pred kom govorite, oj, na mene se lahko zaiiesete —" dejal je Ćelesnik snieidjaje tujcu in mu takisto zaupljivo pomežikal.
„(kst, čast, oče (lelesnik, o fem nisem tii-kedar sumiijal, znam, da ste vi po.stenjak in pa jnožak, kakorsiiih je malo. inu, mislim, tla onim, kateri imajo kaj soli v glavi, ni bas tako liuda za denar."
„Morda znate pklad vzdignitiï" raztegnil je očesi in usta stari Celesiuk.
„Ha, ha, zaklad?" zasmejal se je tujec. — „Kjej, danes se ne vzdignjejo več zakladi, oče Ce-lesnik. TaČ pa je umna človeška glavica nekaj izmislila, kar je bas toliko vredno, kolikor zaklad. Seveda, oČe Oelesnik, vi bodete molčali, ali ne?"
Take íittre, kakor tuđi druge kletarske priprave, katere bodemo tukaj še priporočali, izdelujeta oba tukajšnja kleparja, in oi jih torej trfb» áe le za veliko višjo ceno, Bog vedi od kod ua-ročevati.
IL Žveplalna kadilnica, pod. 2.
Ta priprava, kakor je sicer
priproste sestave, tako, da jo skoraj stroj
imenovati ue moremo, je v unonem kletar stvu tako koristna, in torej tako pottebna, da bi niti jedna klfct ne smela biti brez nje, bodi-si pridelovalca vina, aii pa gostilničarja.
Popisali jo bodenso v prihodnjem listu.
{Pod, 2.)
Dolenjci, koga bomo volili v državni zbor?
Vže v zadnjem listu smo vam priporočali, da si izvolite za poslance v državni zbor le vrle katoliške, slovenske može. Danes moramo pa Še posebno povdariti, da mora biti Vaš poslanec todi Deodvisen mož, ki ee bode vselej lahko postavil na laatoe noge, ki se ne bode bal resnice povedati, za njo glasovati, ako bi ma bila tndi na-
„Oj, iiiolèaîi pa znam!" pritrdil je veselo stari Čelesiiik iii se povse tujcu ])riiiiakinl.
„Kaj lie oce Oelesnik, tîa bankovci, lepi novi bankovci, lodi si vže po g^oldinarjn, bodi si pe-taki ali desetaki, petdeaetaki ali stotaki itd. ne rastejo iia vrbi niti na bukvi, nego jih delajo tam gori na Dunaju pvi cesarju. Cesar pozove razne ljudi in ti jili potom rišejo na papirju mnogo, mnogo. Ali kaj nam to koristi, ie jih oni delajo, Se pa mi ne dobimo, kolikor bi jih hoteli in pa potrebovali. In slaba bi bila, ko bi le na to ôa-Lali, kar nam oni dado, Človek si mora sam pomagati. Ej, če jih smejo oni delati, zakaj bi jih pač kedo drugi ne smel, ali paČ ne, oče Čelesnik?"
„Hm, Imi, to so res čudne stvari!" Zmajal je z glavo in pogledaval tujca stari Celesnik. — „Take papirje delati bilo bi res dobro, ko bi je le kedo znal, ali to je ono, ne zna jih nobwlen, klek vedi, kako so oni gospodje na Dunaju uČeni!"
(Daljo prihodnjiS.)
sprotna vlada sama. To zadnje je ravno sedaj še prav posebno potrebno, ker je prav lahko mogoče» da dobimo v kratkem vlado, ki ne bode prijazna nam Slovencem, ki nas bode morda celď pritiskala. Tu bode dolžnost našim poslancem, da nas bodo srčno branili ; da jim bode pa to mogoče, morajo biti od vlade popolnoma neodvisni.
Tiik neodvisen mož pa ni nikdar c. kr, uradnik, naj bode sicer Še tako vrl človek. Uradnik, naj bode sodnik, okrajni glavar, sodnijski svetovalec, ali kar koli je vladni služabnik, od vlade plačan mož. Vlada ga lahko pomakne višje, ali pa pusti na stopinji, katero ima j vlada ga tudi lahko posije v pokoj — vzrok se vže najde. Volilci ! bodo pa taki gospodje res gotovo vselej delali za Vas? tudi takrat, ko )im bode morda kazala škoda? Težko je verjeti, tacih mož je jako malo.
Iz tega lahko posnemate, da imamo prav» ako Vam leřemo: Ne volite za poslanca uradnika ; ne volite ga, naj Vam še toliko obeta. Besede so po ceni; spolniti ne bodo mogli tega, kar Vam sedaj obetajo.
Vam, možje v trebanjskem, mokronoškem, rateškem, žužemberŠkem in kočevskem sodnijskem okraju, se ponujajo baje Štirje uradniki — dva sodnika, jeden okrajni glavar in pa deželne sod-nije svetovalec, dosedanji VaS poslanec, — Nobeden izmed teh mož ni za Vašega poslanca, ker BO vsi uradniki. Mej njimi je jeden razun tega Se nemškutar — temu vendar ne hote dali svojega glasu. Oni trije gcepodje so morda Slovenci, morda prav vrli sodniki, ali kar vže hočete — vendar nobenega ne volite, ker bi vsakdo izmed njih kot poslanec lahko prišel v sitnost, da bi moral škodovati sebi, ali pa ne zagovarjati Vaših koristi, kakor bi mu bila dolžnost. Nikar jim ne dajajte te sitnosti ; naj ostanejo lepo med Vami dobri uradniki, sebi ne bodo Škodovali, Vam pa ne bode treba mesto njih plačevati namestnika. Če je namreč uradnik poslanec, dobiva plačo kakor poprej in Še plačo po 10 gld. na dan na Dunaju — iz davkov pa ae mora mesto njega plačati namestnik, ki dela zanj v uradniji. Jeden teh gospodov menda obeta Vam Račanom most čez Savo. Lepo je to od njega. Toda rečem zopet: to so besede, katerih Vam gospod sam ne more izpolniti, Veab poslanec, katerega koli izvolite, je dolžan potegovati se za Vaše koristi, tudi za most čez Savo pri Radečah, ker je res potreben, vsak bode to tudi storil, ne samo ta gospod. Toda dosegel bode reč le takrat, ako pridobi za-se druge poslance, ki bodo njegovo reč podpirali — za nje glasovali. Sam ne opravi ničesar. Ima pa li ta gospod res toliko moč? toliko prijateljev? jako dvomimo — marsikdo bode opravil več kakor on. Ako mn je to-
:Uko za VaSo korist, bje je bil poprej celih šest let? Vaa je li bedaj priSel popraŠati po Vaš)h težavah, potrebah?!
Besede so po ceni!
So pa6 tudi uradaiki, ki morajo biti vrli poslanci, toda le takrat bodemo take volili, če jih poznamo vže iz skuSnje. Tako bodo brez dvoma prav ravnali meščaoje đoleajski, da volijo g. prof, Šuklje-ta, kajti v zadnjih šestih letih se je dejaujsko pokazal, kot moža, ki pred vsem gleda na blagor svojih volilcev. Pošiljati pa ven-kaj razuu njega še drozih uradnikov bi bilo nespametno.
Za kmeCko obSino v naSem okraju bomo volili g. Pfeiferja, za mesto g. Šuklje-ta. Vi v trebanjskem volilnem okraju pa izvolite pred vsem vrle volilne može, ki ne bodo volili kacega uradnika, ampak moža, ter ga Vam naznaaile tudi prihodnje „Dolenjske Novice".
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Najvažniša novica je pak, da je odpušCen in umirovljen âaanSni minister g. DunajevskL To je bil zadnji čas še jedini minister, ki se je rea iutil Slovana ter se tudi potegoval za Slovane nasproti neopraviienim nadutim nemškim za-tevam. Bil je v svojem poklicu mož, da mu malo eoacih ; kajti nobenemu ministru pred njim se ni posrečilo kar je dosegel on: vredil je naŠe državno gospodarstvo tako, da ni treba več delati dolgov, da je vlaui celó nekaj ostalo. Res je, napravil novih davkov, kakor na žganje itd., ali to je bilo potreba — kamo bi pa prišli, ako bi se delali le novi dolgovi. — Nobenega ministra niso tako sovražili liberalni Nemci kakor njega, zato smemo reči, da kaže njegov odstop za nas jako slabo : Nemci bodo trdo gospodovali nad nami !
Novi finančni minister je dr. Steinbach. Hvalijo ga kot učenega gospoda, ki bode zaal Bvojo reč dobro voditi; ali kako bode proti Slovanom, je drugo vpra^atye ; bati se je, da bode le preveč prijazen stranki, ki bi nas rada pritiskala.
Za nove volitve v državni zbor — vae dela. Pa je tudi potreba. Vlada bi rada dobila bolj mehkih mož iz vseh strank, s katerimi bi vladala. Ali mi smo prepričani, da ne bode slo; «ko vleče ta na desno, mi na levo, voz ne bode šel dalje — naj že vlečeta močno ali pa le polagoma. Mi moramo biti pripravljeni na vse. Bog daj zmago vernim katoličanom in — Slovanom. O naših volitvah govorimo na drugem kraju.
Na Duunaju si prizadevajo posebno nasprotniki oderuških Židov spravititi v državni zbor svojih mož. Upamo, da se jim bode vendar po-
Brečilo; ljudje bolj in bolj spoznavamo, ksmo jih je pripeljal v javnem življenju in v gospodarstvu judovski neverni liberalizem. Ti združeni dunajski kristijani nameravajo voliti znanega kneza Lichten-steina.
Kaj je novega po âirokem svetu?
Na Ruskem so sprejeli našega nadvojvoda Franca Ferdinanda, ki bode morda še naš cesar, kateri ae je podal v Petrograd in od todi v Moskvo v imenu našega svetlega cesarja, jako Ijubeznjivo. Enski listi sploh pišejo, da je to za Ensijo in za nas dobro znamenje; da se bode utrdila prijaznost med mogočnima sosednjima državama ter se tako zagotovil še dalje ljubi mir. Nemci pa se nad tem nekako jezé čeS, da se hoče Avstrija z Rusijo sprijazniti. Bog daj, stokrat bolj koristna nam bode prijaznost Ruska, kakor zveza z roparsko LaŠko, katerej se oe sme nič verjeti.
V Italiji je vendar odstopil oni brezvemi minister Krigpi, ki je kazal svoje sovraštvo do katoliške cerkve, kjer je le mogel Avstriji se je kazal stari lesjak prijaznega, ali le zato, ker je potrebuje Italija ; verjeti jej ni nič. Lahi imajo sedaj nove ministre; kakovi bodo, bode pokazala prihodnost.
Srbska kraljica Natalija, mati sedanjega kralja Aleksandra baje namerava zapustiti Srbijo, toda nekateri jej to odsvetujejo.
Delavci po svetu so lansko leto močno imeli za praznik 1. dan meseca maja. Letos pa svetujejo zlasti nemški delavci — socijalni demokrati — naj se praznuje nedelja po 1. maju, ker bi bili v delavnik delavci na škodi. Govori pa naj se, pravijo, ob tem prazniku posebno o tem, da bodo delavci samo 8 ur na dan delali.
Na Francoskem se grof de Mun močno poteguje za delavca — zlasti naj bi se ob nedeljah ne delalo — ali priSlo je na Francoskem vže tako daleč, pa se je njegov predlog zavrgel z veliko večino.
Na Portugalskem se je bilo bati, da republikanci napravijo uatajo. Sedaj se zatrjuje, da so vže popolnoma ob moČ, in da se ni bati kake nevarnosti.
Piše se nam; Iz Novega Mesta, 12. febr.
Marsikaj
bi Vam rad povedal, ali bojim se, da Vam morda ne bi bilo po volji, ali pa mi kar g. vrednik moj trud vrže v koš, češ, premalo imamo prostora. Zato Vam podam le nekatere drobtinice,
NovomešČani smo bili letos v tem kratkem predpustu precej dobre volje, bodi-si v gostilnah ali pa v društvih, katerih nam pač ne manjka.
Sukali in veseliU smo se t&ko, da Dam bode treba morda sedaj v postu zato delati pokoro. Društva BO si prizadevala po možnosti napraviti veselic svojim članom; čitalnica je napravila zlaBti slo-Teano „Vodnikovo Besedo" ter mično pustno veselico. Hàzveselilo nas je tudi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov srečni rečer s prar míč-nim programom.
Vrli pomočaiki smejo res Čestitati, da so dosegli tako lepe vspehe, naj se Že oziramo na nje same ali pa na občinstvo, ki se vdeležuje tako ïftdo njegovih slavnosti ne le s svojo navzočnostjo ampak tudi z obilnimi doneski. Fri zadají ali predzadnji veselici je dobilo po prostovoljnih doneskih skorej cel stotak.
O zadnjem programu ne bodemo govorili ob-êiroeje, opomnimo If, da se je vrSil jako dobro. V petjn nas je posebno razveseljeval s svojim krasnim glasom g. Bobnar. Tndi t igri „Nos ali pa deaar", od g. Kržiča, bo se mladeniči vrlo vedli, da zaslnžijo brez dvoma naše priznanje ; posebno nam je Še ugajal sluga g. Božič.
Želeti bi bilo, da bi se naši pomočniki sploh pridružili temu prekoristuemu drnštvn, kjer nahaja vsik član zabavo, pouk — pa tudi materijalno korist — zlasti ako potuje po tujem. Želeti bi bilo pa tudi^ da bi se po drugih večjih krajih naše mile domovine osnovale katoliške dražbe rokodelskih pomočnikov. Ites je to združeno z mnogimi težavami, ali dobra in resua volja jih premaga ter se slednjič vendar veseli lepega vspeha.
Iz Novega Mesta 13. febr. — Vesela družba v tukajSni gostilni „pri solncu" sklenola je pretekli teden prirediti vinsko razstavo. Stvar, kije bila šaljivo mišljena, je postala popolno resna. Dasiravno so nekteri vabljenci Še le o poludne dobili vabila, bilo je vender ob 6. uri zvečer zbránili okolu 120 butelij, v kterih je bilo nad 60 razstavljalcev vino poslalo. In kakŠua vina! Razsojevalni odbor je sklenol poaebuo pohvaliti tale vina: Baron Apfaltrem iz Krope belo 1887, rudeče 1886, Božič Franjo iz Novega Mesta ru-dečkasto 1890, Hmelniška grajŠČina belo 1890, France pl. Langer iz Bršlina: grč«vsko belo 1890 in trškogorsko ruđeče 1890, grof Margheri r tičina 1890, Seidl Franjo iz Novega Mesta: mdeče in belo 1890, Anton Smola: belo 1890, grof Vra-nicani iz Jnrovega: rizling 1890, Wutscher Ign. iz Brezovice: belo 1879, 1883, 1884, 1885, 1886, 1888 in 1890, — Dasiravno je bil tu zbran pravi cvet dolenjskega vinstva, bi ne omenjali te razstave. Če bi ne imeli te misli, da bi se z veliko koristjo vsako leto dala v Novem Mesta osnovati vinska razstava v večjem okvira. Raz-starljalci in njih pomočniki praznovali so razstavo do ranega jutra, dokler ni bila zadnja sraga prelita.
Iz Stopič. — Kakor se čita, kaže novo ljudsko štetje po muozih krajih sedaj manj ljudi, ko prel desetimi leti; isto je tudi pri nas in sicer zato, ker je veliko farauov odŠlo v Ameriko in dosti jih je pa tndi ravno v zimskem času odsotnih, ker bivajo na Hrovaškem ali Slavonskem. Vsi ti se ne Štejejo, ker niso bili zadnji dan starega leta tii pričujoči, V Stopičah je bilo 31. decembra 1890. 1. 2205 ljudi v 419 hišah, kônj ao imeli 34, goveje Živine 1126, koz 43, ovac 571, prašičev 779 in 250 bučelnih panjev. Število ljudi je v Stopičah tudi zato maujSe, ker ta niso Gabrije prištete, ki spadajo sicer v to faro, a pod občino Brusnice.
Podgradom pa je bilo isti dan 9l6 ljudi v 173 hišah, kateri so imeli 19 konj, 601 govejo Živino, 3 koze, 303 ovce, 274 prašičev in 102 bn-čelna panja.
Iz št, Buperta 7. febr, — Ljudsko átetje je tudi pri naj enkrat minulo, čeravno je trajalo celi mesec. Da to ni zastonj — gospod vrednik, to mi bodete vrjeli. lu koga boli? in koliko bo s tem dobička? prosim to naj kdo drugi odgovori. Ne mislite pa gospod vrednik, da pri nas nobeden starosti ne dočaka, imamo jih še precej čez 80 let starih in enega celo 93 let in enega 92 let starega pa še pri zadostnem zdravju. Vere smo vsi katoliške (vsaj po zaaajnem sodim) în tudi Nemcev si še preveč pretirano. Čeravno so eni še brez potrebe. Stan Živine ni še tako majben, samo za preŠiče ni bil zdaj pravi čas štetja ker jih je vže veliko v — dimu — tedaj niČ več med živimi.
Čez vse nam pa sneg dela nadlogo, kakor marsikje, tako da so ga tudi vže otroci síti, ki se radi kepajo. Pa pri vsej obilosti snega ae vendar ne ustavijo razni popotni agenti, čeravno se ni bati zdaj kakega obilnega požara, vendar se ljudstvo vedno nadleguje. Sicer je v resnici dobro se zavarovati (kar mislim so vže sploh vsi) pa kako se bo \sakemu vrjelo — ker ta stan je jako zvit, bolj ko kozji rog, vsak svoj zavod hvali, da ni nobenega boljega, kakor tisti, katerega on zastopa. Zatoraj jih je veliko brez potrebe, katerih bi bilo najmanj škoda za v — Ameriko. Vsak pameten mora sprevideti, da bi bilo najbolje, da bi se vstanovila splošna deželna zavarovalnica — in dobiček bi naj deželi ostal, ne pa kakovi židovski nesnagi. — Ođ leta do teta se nam čedalje več plačila naklada za šole, za ceste itd. tako da je res vže od veČ in kmet v resnici izhajati ne bo mogel.
Bi še veliko pisal o eni ali drugi reči, pa čema, ker dobro vem, da bi moralo iti, gospod vrednik, v VaŠ — koš.
Gospod vrednik, kaj pa volitve bo vže blizo — Vam je vže kaj znano, koga bomo pihnili —
na Dunaj? Za tako reč bedo zopet ageoti, pa bolj muhasti, kakor oni za ogenj ali kar si bodi, upam, da so vže rojeni. Toda vse zastonj. Pravi katoliian mora biti z geslom : Vse za vero, dom, cesarja — drugače kar v Ameriko ž njim. Želeti bi bilo, da bi bilo kaj veĚ gg. P fe i fer jev in Šokljetov.
Dosta ve k: O volitvi govorimo na drngem kraju. Vredn,
Iz LakniC. — 30. januarja £mo tukaj k Tečnemu počitku spremili blago ženo Marjeto Dolin šek, ki je umrla po kratki a mučni bolezni previđena s bvetimi zakramenti za umirajoče. Po kojna bila je áe le v 28. letu svoje dobe. Napadla jo je bolezen 20, januarja in ? posteljo položila še le 23. jan. Trpela je veliko pa tako Toljno, da se je bilo kar čuditi. Sama je rekla, nikoli nič ne tožim in ne zdihujem, le kadar mi je prav hudo pa rajge malo zamižim ; rada bi živela pa tudi ne bojim se umreti, le moji otro-čički se mi smilijo, za nje bi še rada skrbela. Kako je bila ona priljubljena, kaže najbolj za naňe razmere izvanredno lepi pogreb kakorSnega iz Laknic na sv. Vrh èe nikdar ni bilo. Dasi je poldrugo uro od farne cerkve, vendar so drago pokojno spremljali štirji dubovni ia neStevitna množica ljudi. — V zakonu je živela samo kratkih osťm let ali bila izgled zakonske žene. Kako je ona svojega ljubega moža spoštovala in ljubila. Zato je bil v hiSi njeni blagoslov Božji. Noben Tečer ni pozabila na sv. rožni venec. Ona je dokončala zapustivši nam lep vzgled in blag spomin ! Bog jej daj večni mir! Mi pridemo za njo: da bi bil srečen tudi naš konec!
Domaće vesti.
(t Toussaint Jeiovšek pi. Pichtenau) omrl je v nedeljo 8 t. m. zjutraj ob 5. uri po dolgem bolfhaoji. Pokojnik bil je posestnik dveh g'-ajščin, Volavče in Struge in poštar v Novem Mestu, Bil je ravno v najlepših moških letih namreč v 35 letu, povsodi obČe spoštovan in čislan, član vseh tukajšnjih društev in narodnjak; občo njegovo priljubljenost kazal je pač veliki spreviid za blagi m pokojnikom. Blag mu spomin!
(Okrajna bolniška blagajna) za po litični okraj lludolfovo imela je v nedeljo 8. t. m. občni zbor. Vršile so se dopolnilne volitve ter sklenilo, da naj ae naprosi slav. vlado za proměno pravil § 5 tikajoč se dnevne mezde, katera je za naše razmere dokaj visoko nastavljena in ho tukaj T istini delavci zeló slabo plačani, kakor je bilo razvideti iz raznih izpovedi ; razredi naj se nređć : a) zft učence 20 kr. dnevne mezde, b) delavce 60 kr., c) preddelavce 1 gld. Pričakovati je, da bode slavna vlada pravila odobrila v tem smislu.
Z» meseca januar in februar je plačati po prej predpisanem pravilu. — Opomniti je gg. delodajalce, da svoje na novo vstopivše delavce in učence tri dni po vstopu ali tri dni po izstopn od dela naznanijo, v slučaji, ako se to ne zgodi, plačati bodo imeli denarno globo. Iste delodajalce, kateri pa ne bodo kmalu poravnali doneska za januar, bodo se izročili politični gosposki. Plačuje se lahko vsaki dan od 1—2. ure ob nedeljah in praznikih od 1—3. ure popoludae, društvenemu tajniku in računovodji g. L. Ropasu, v hiši g. Kaatelica (pri „plavi krogli) I. nadstr. na trgu.
PredîtojniStvo.
(Gribanje narodnih društev) v pre-tečenem predpustu v Novem Mestu sme se imenovati precej živahno. Po Silvestrovém večeru, o katerem se je že poročalo, priredila je čitalnica gledališko predstavo „Gluh mora biti", katera je zaradi svoje vsebine in vse pohvale vrednega dobrega igranja v vsakem oziru zelo dopadala; njej je sledil plesni venček, pri katerem smo se razveseljevali Še čez polnočno uro. Kakor vsako leto, praznovali tmo tudi letos dostojno spomin na našega Valentina Vodnika s svečanostjo dnó 1. februarja, katero sta skupnim sodelovanjem priredila čitalnica in „Dolenjsko pevsko društvo". Od slavnostnega koncerta je poročati, da so se vsi zbori tako dobro peli, da je sledilo vsaki točki glasno odobravanje, kar kaže dobro napredovanje in marljivost našega pevskega društva. Prav presenetila nas je gospica M. Pavlovičeva s krasnim petjem Abt-ovega samospeva „S teboj!" katero je spremljevala gospica Pajničeva z znano spretnostjo in z isto radostjo in pozornostjo smo poslušali Tittnovo overturo po slovanskih melodijah, katero sta z eksaktnostjo in razumom na klavirji igrali gospi ci M. Ogoreutz-ova in J. Loger-jeva katerim se izreče za njihovo sodelovanje javna zahvala. Koncertu sledeči sijajni ples se je ravno-tako slavnosti dostojno obnesel; v dokaz temo pa, da je bil res živahen in sijajen, je treba samo navesti, da je plesalo vsako četvorko pred polnočjo okoli 30, po polnoči okoli 20 parov. — Zaključili smo predpusf pustni torek z veliko ma-skarado prirejeno po Čitalnici in Dolenjskem „Sokolu". Akoprem znabiti ni bila tako velikanska, kakor lani, vendar ni dosti za njo zaostajala. Izmed lepih in originalnih kostumov naših kra-sotic omeniti nam je Albanka, Arabke, Rusinje, kmetice in harlekina; za veselost pa so skrbeli mnogoštevilni zamorci z različnimi prizori in razposajeni šolarji s svojim strogim učiteljem, posebno pa originalni pritlikovec, otrok v povojah. Ples je bil kakor Vodnikov, zeló dobro obiskan. Sklenemo to poročilo, nadeje se, da bodemo v postu imeli večkrat priliko na našem z vsemi potrebščinami preskrbljenem odru gledati vlani
toliko pogregaue gledališke predstave; d» se pa to omogoûi, prosimo vae sposobne moái, uaj nam Bvojega sodelovanja iz praznih in dostikrat izmišljenih razlogov ne odrekajo.
(Ljudsko Štetje.) V občiai Šmihel-Sto-piČe je bilo leta 1890 7957 prebivalcev, 596 več mirno leta 1880, ker jih je bilo 7361. — V občini Stnnka je 967 prebiïalcev, za 48 več od leta 1880; Bela cerkev imela je Itonctm I. 1890 1101 prebivalcev, za 79 več mimo 1. 1880; Poljanice imajo 750 prebivalcev, manj 22 od Í. 1880.
—	Štetev je vže večinoma dovrSena. Upamo, da BO bili naši Dolenjci pošteni Slovenci Nekaj čnd-nega in ob euem žalostnega moramo sporočiti \z Drage, tam za Kočevjem. Našteli so 653 Nemcev in samo 114 Slovencev. Leta 1880 pa je bilo skoraj narobe; samo 195 Nemcev in 374 Slovencev. Radovedni smo, kakovo mašino bo iznašli nemški Kočevci, ki tako hitro dela iz Slovencev
—	Nemce?!
(Vabilo k občnemu zbora) okrajne posojilnice v Krškem, ki bode v nedeljo, 1. marca t. 1. ob 10. uri dopoludoe v šolskem poslopji. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja; 2. raČun na-čelstva in poročilo nadzornikov; 3. volitev naČel-8tva in nadzornikov; 4. nasveti. — Z letnega računa posnamemo, da je imela v preteklem letu posojilnica denarnega prometa 94.182 gM. 93 kr.
—	čistega dobička 279 gld. 75 kr. Zadružnikov je štela koncem leta 368. Hranilne vloge se obrestujejo 3 4, od posojil na menice pa zahteva 6 odstotkov obresti.
(Računski sklep Metliške posojilnice) za petnajsto upravno leto kaže dohodkov 526.564 gold. 32 kr., izdatkov 526.464 gold. 32 kr., čistega dobička 3069 gld. 30 kr.
(Račun posojilnice v Črnomlji) za šesto upravno leto nam kaže, da je imela ta po-Bojilaica dohodkov 86 691 gld. 50 kr , izdatkov 85.229 gld. 64 kr., skupnega prometa 171.921 gld. 14 kr., Čistega dobička 2257 gld. 3S kr. Stanje rezervenega zaklada koncem 1. 1890; Vrednost hiše v skupni ceni 2010 gld., gotovina 2162 gld. 11 kr., tedaj skupaj 4172 gld. 11 kr. V dobrodelne namene dala je posojilnica 293 gld. — Hranilne vloge sprejema od vsakega ter obrestuje po 5 odstotkov, posojila daje samo društvenikom po 6 odstotkov. Uradni dan je vsako sredo in petek popoludne, ako ni ta dar. praznik.
(Deseto poročilo) o delovanji in stanji podpiralne zaloge slovenskih vseačiliščnikov v Gradci kaže 1483 gld. 4 kr. dohodkov in 898 gld. 66 kr. stroškov. Društvo pač zasluži zdatae podpore.
(Za postni čas) priporočamo pobožnim Slovencem knjižico „Duhovna samota", ali osemdnevne duhovne vaje v Štiriindvajsetih premišlje-
vanjih. Gotovo bode vsakemu v veliko korist, saj je znan izvratiii g. Jožef Pergmayer, po kateri je priredil slovensko izdajo č. g. o. Tadej Gregorič, — Dobita se v tukajšnjem samostana in pa v KrajČevi bukvami po 50 kr., po pošti 55 kr.
(Ig. niadnikove) „Obhajilae pemi« so ravnokar izSle v drugem natisu ter se zopet dobe v „Kat Bukvami" v Ljubljani in pri J. Krajcu v Rudolfjvem. Cena 50 kr.
(Zaatop) Hellerjeve tovarne za kmetijske stroje se nahaja v Novem Mestu pri Fr. Ka-stelicu starejem.
Smeânica.
(Mož brez niožgaaov. ) Neki kmet e skn-sal dva ćlovoba, katera bU se trgala, pomír ti, pri tem pa je bil sam močno tepen, savan iu je dobit lukinjo v glavo. Ko ga je zdravnik preiskoval, ako ni mogoče tudi v možgauo ranjen, mu pravi kmet nevoljen: Ni potreba toga, kajti ako bi bil jas možgane imel, bi se ne bil v prepir mešal.
Listnica uredništva.
Jstioï IJeDÍiS. Za doloujuko icloïuico ao So dolgo ne bodo nič oddajalo; ko se zgodi, bomo sporofiili.
Darovi za hiio „katol. družbe rokodel. pomofinikov" v Rudolfovem.
81, TrodniĚtTO „Z^od. Duuico" 5 ffld ; g. župnik J. Bar-boriS 5 gld. ; NoimenovAn duhoven 10 gld. ; g. M. Barbo 3 gld. ; g. B. Biirtol 5 gld.; veselica 2. februarja 27 gld.; RazliSni dobrotniki 2 gld. flO kr.
Več voz konjskega gnoja
ae proda. Veè o tem se poizvé na tukajšn)! polti.
4
veikonočilihjerbasev etenic)
ponuja
M. Pakič v Ljubljani.
Tužnega srea javljamo podpisani Žalostno vest, da je naša iskrenoljabljeua soproga, mati, bči in sestra, gospa
Terezija Goreč roj. Stepec,
TelepoEOataloa,
dné 7. t. m. ob 9 uri zvečer po kratki in muôni bolezni, previđena s sv. zakramenti v 29. letu Bvoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Naj v miru počiva!
Draga 8, februarja 1891.	(38)
Janez Goreč, soprog — Josip Goreo, sin. — Angela Borec, U5i. — Matija Stepoo, oôo. — Ana Stopec, mati. — Jattei, Frano, Alojzij, Josip Stepec, bratjo.
Globoko užaljenega srca Dazn&njamo vsem aorodnikoiB, prijateljem id anancem pretnžuo veat, da je naâ iskrcuoliabljeni soprog, oče, brat, svak ÍD atrije, veleblagorodni gospod
ToDssaiDt JBlovšGt Titez Fictiteoaii.
o. kr. poštar in grQjéčnk,
po dolgej in muCnej bolezni, previden s sv. za-krameDti, dauea 8. februarija ob 5 nri zjutraj, T 35. Ifita svoje Btarosti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo preblazega ranjcega se bode v torek dnć 10. íebrnvarja ob polu 4. uri popoludoe na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku preneslo.
Svete maae z» duào preblaaega ranjcega se bodo brale v mnozih cerkvah
Dragi pokojnik bodi priporočen v prijazni Bponiin in molitev.
Novo Mesto dcé 8. februarja 1891.
Antonija JiIovSeIi pt. Fichteniu, soproga. — Marija, Ana, Otilija, Pija, hiero. ~ Oton lelovSek vitez Flohtenau, brat — Santa 6erm pl Fichtenau, aentra. — Karal 6erm, grajSittk, stik. — Santa in Adela 6erm, nečdkmja. — Robert Germ, nečak.	(3n)
Zahvala,
Presrčno zahvalo izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno vdeležitev pogreba moje nepozabljene žene
Marjete,
posebno pa čast. dobovsčini, katera jo nepozab-Ijivo ranjco spremila k veénemu počitku.
Laknice dné 81. januarja 1891.
Janez Dolenâek.
(37)
K N
V ^
O ^
CB
Podpisani uameravani svijjo Dianjio, nasproti glavni prodajaliiiei ležečo štaeuuti opustiti, zatoraj napravim	[30-2]
^ razprodajo ^
0Û 1. svećana dalje.
Različno blago za možke in ženske obleke itd. razprodajalo se bode
pod fabriško ceno! JflBip OgoreuU v Novem Mestu.
Razprodaja!
Oigovonii međuili, izdajatelj in labžiiik ]. Krajec.
es -C O ki a. ha
os «
Presrëno zahvalo
izrekam vsem blagorodnim gospem v Novem Mestu, ktere so mi o smrti moje matere darovalo za pogreb-ščino denarne podpore, ter mi pripomoglo v mojej veliki bêdi. Bog jim obilo povrni!
T NOVEM MESTU, dne 4. februarja 1891.
[S51	Marija Zieglar.
Dober klavir ^
lie fa	&ki,
katere ne ovira velika suša niti povodcnj, proda iz proste roke. — Kedo, pové vrednîâtvo „Dol. Nov."
jnfBpOJđZ^II _
je na prodaj po nizki ceni na Raki, hiš. št. 74.
Lepo stanovanje pri Šmarjeti.
Velika hiša ali gradič s petimi sobami, knhiujo, dvemi kleti in nekoliko vrta z sadnim drevjem nasajenim na lepem solnčnem kraji, pet minut od farne cerkve, pripravnu za kakega duhovnika v poko u ali tudi za kako rokodelstvo, dajo se v najem al tudi proda. Več o tem povč Janez Čudovan, posestnik v Gorenji vasi, pošta Šmarjeta.	(31—3)

'M
spiËasta in Široka, s kalom ali brez kala. Jeden par možkib kopit brez kala, od 24 do 28 cm. dolgih, velja 25 kr., večja 30 do 35 kr. Ženska iu otročja po velikosti 8 do 14 kr. jedno kopito. Trgovcem, kateri več skupaj vzamejo, se veliko ceneje
[is—Uanflz Meglan, _izdi'lotalef kopit v Strugiih pri Itilinifi (Dolenjsko.)
Prešlčje ščetine
(ne sopovino) kupuje v vsaki množini	kilo po 3 goldinarje iu više. Tudi kupnje kiže od zajcev, lesio, kun (hun) jazbecev, vider itd.
Friderik	Skušek,
[IG—3|	torgovBO T Metliki.
Hiša štev. 50 v Kandiji
nova, lepa, v lapl legi z vrtom je na prodaj. Več
povó iz prijaznosti gospod Kastelic, žnpan in trgovec v Kandiji.	(jo)
Gozdarski urad v Soteski pošta Dvor
proda:
80 meter stotov sladkega sena, 4000 komadov kolov za trto, 1200 „ hrastovih dog razne velikosti, vebja Število sodov za vino In pivo.
Povpraša in vidi se omenjeno pri zgoraj navedenem gozdarskem uradu.	(33-2)
Mlin v najem
BO dá na Vrhovem poleg Gracarjovcga turna pošta Št. Jernej, od !. marca dalje. — Več sc izvć ravno tam.	(27—2)
Stívumesto. — Natíeuil ,T. Krajec,