124 Razne vesti. Razne vesti. v Ljubljani, dne 15. aprila 1906. — (Osebne vesti.) Cesar je imenoval višjesodnega svetnika pri dež. sodišču v Ljubljani drja. Alojzija Fohna svetnikom višjega dež. sodišča v Gradcu in svetnika dež. sodišča ljubljanskega z naslovom in značajem višjesodnega svetnika Julija Polca višjesodnim svetnikom v Ljubljani in podelil svetniku dež. sodišča v Celovcu Josipu Brunarju naslov in značaj višjesodnega svetnika. — Okrajni sodnik v Rožeku I. PIrker in sodni tajnik v Rovinju Anton Tentor sta imenovana za deželnosodna svetnika na svojih dosedanjih službenih mestih. Sodnemu pristavu v Črnomlju drju. J akobu K u šej u je podeljeno mesto sodnega pristava za graško višjesodno okrožje. Premeščen je sodni pristav dr. Valentin Flerin iz Ilirske Bistrice v Črnomelj. — Za sodne pristave so imenovani avskultanti: dr. Fr. Goršič za Ilirsko Bistrico, Dominik Biondi za Dinjan, dr. Diago Ziegler za Sežano, dr. Peter Ganeva za Podgrad in dr. Emanuvel Perčič za Rovinj. — Avskultant je postal pravni praktikant Anton Abram v Trstu. — Notar Fr. Štupicav Tržiču je premeščen v Št. Lenart v Slovenskih Goricah, notar v Ložu IVI. K o r b a r pa v Sevnico; za notarja sta imenovana dr. KStoecklinger za Radeče in dr. Fr. Strelec za Zg. Radgono. — V pokoj je stopil višji državni pravdnik v Trstu, dvorni svetnik Evgen Taddei. — Odvetništvu Razne vesti. 125 sta se odpovedala dr. Gvidon Srebre v Brežicah in dr. N. Lederer v Konjicah, notarjatu pa dr. Blaž Quarantotto v Tolminu. — Odvetnik dr. Ivan Benkovič se je naselil v Brežicah, odvetnik dr. Josip Stanič v Trstu se preseli na Dunaj. — Umrla sta notar Franc Veršer v Sevnici (31. decembra 1905) in sodni svetnik ter predstojnik okrajnega sodišča v Gornjem Gradu Maks Vidic (25. februarja 1906). — (Izpremembe v predsedništvih graškega, tržaškega in zadrskega višjega deželnega sodišča.) Dne 22. februarja 1906 je umrl v Gradcu za mrtvoudom višji sodni predsednik Ivan N. grof Gleisbach. Mi nočemo nikakor metati kamenov na svežo gomilo Nj. pre-vzvišenosti, temmanj ker ve vsak Slovenec, da je z grofom Gleispachom legel v grob eden najodločnejših in najvplivnejših neprijateljev našega naroda. Gleispach je dopolnil, odnosno uvedel sistem in sicer nasilen sistem justične uprave, ki je zadel težke rane našemu narodnemu življenju, zlasti na Štajerskem in Koroškom. S temi ostrimi, a pravičnimi besedami nikakor ne grešimo proti pijeteti, katero smo dolžni tudi mrtvemu nasprotniku, ker so nemški listi po Gleispachovi smrti sami soglasno priznali, da je vršil visoki svoj posel v prilog nemške narodnosti. Navzlic temu moramo vendar priznati: Justični minister, si je grof Gleispach pridobil resničnih zaslug s tem, da je z energično svojo roko pripomogel delu svojih sotrud-nikov do veljave in uvedel Kleinovo civilno-pravdno reformo in organizacijo sodišč, tako da ni neutemeljena trditev, da bi še danes ne bili civilno-pravdni zakoni v veljavi, ko bi se ne bil v srečnem trenutku zanje zavzel vplivni grof Gleispach. Z najvišjo odločbo z dne 9. marca 1906 pa je bil imenovan ministrski svetnik v pravosodnem ministrstvu vitez dr. Avgust Pitreich višjesodnim predsednikom v Gradcu. Vitez Pitreich je izšel iz stare pravniške rodbine. Praded Ivan Mihael, odvetnik in konzistorijalni svetnik v Solnogradu je bil vspričo svojih zaslug na pravniškem polju povzdignjen v državni viteški stan. Ded Jožef vitez Pitreich je že služil v današnjem graškem višjesodnem okrožju. »Bannrichter« v Gradcu, svetnik pri notranji avstrijski vladi, I. 1796 dvorni svetnik pri najvišji justični oblasti, je bil poklican kot tak v zakonodajalno dvorno komisijo, kjer se je udeleževal končno redakcije obč. drž. zakonika. L. 1802 pa je dobil nalog pripraviti zakonski osnutek meničnega in konkurznega reda ter trgovinskega zakona, iz česar je razvidno, da se je že tudi ded posebno pečal s tvarino, s katero je skoro sto let pozneje vnuk seznanil svoje ime. Oče novega predsednika, ki je bil končno tudi dvorni svetnik pri najvišjem sodišču, pa je služil več let za svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Tu se mu je rodil tudi novi graški višjesodni predsednik. Več let sodni pristav v graškem okrožju je vzbudil že tedaj pozornost s svojimi jedrnatimi, duhovitimi članki v pravoslovnih listih, zlasti v »Osterreichische Gerichts-Zeitung«. Pozvan v justično ministrstvo je marljivo sodeloval pri pripravljanju raznih zakonodajalnih del, zlasti trgovsko-pravnega in civilnopravdnega značaja. Vzorno je priredil nove izdaje znanih Blaschkejevih komentarjev meničnega reda in trgovskega zakona ter zemljiškoknjižnega zakona v 126 Razne vesti. Manzovi izdaji. Od drugih njegovih spisov je treba zlasti imenovati sestavke v »Gerichts-Zeitung«; »Miteigentum als Realrecht« (1884 št. 50 do 52); »Der Gegenbeweis aus dem Reifegrade des Kindes gegen die Praesumtion der unehelichen Vaterschaft« (1884 št. 73 do 75); »Die Reallasten im oster-reichischen Recht« (1886 št. 48); »Die rechtliche Bedeutung des Gutsbestand-blattes und der Mappe« (1888 št. 49); »Die Konkursgesetzgebung im Lichte der Konkursstatistik« (1903 št. 42). Od leta 1899 ministrski svetnik se je zadnji čas posebno proslavil z zakonom »o družbah z omejeno zavezo«. Vitez Pitreich se povsod priznava za učenca iz Kleinove šole. iVli le želimo, da bi ne poskušal uvajati tudi njenih slabosti, ki so glavno tudi, da vprega justico preveč v upravni jarem in omejuje samostojnost in slobodo sodnikov. Ali se bode pa ž njim vselil drug sistem v palačo na Muri, nam bolj naklonjen od onega, katerega je prakticiral grof Gleispach, učila bo bližnja bodočnost. — Istočasno z imenovanjem viteza Pitreicha je šel v pokoj tržaški višjesodni predsednik Edvard vitez Kindinger, ki je bil tem povodom odlikovan z redom železne krone 1. vrste in ki je bil Slovencem še dokaj pravičen. Na njegovo mesto je imenovan višjesodni predsednik v Zadru dr. Adalb. Gertscher. L. 1846 v Tržiču kakor sin poznejšega ljubljanskega deželnosodnega predsednika Gertscherja porojen, je izvršil gimnazijo v Rudolfovem, pravoslovne nauke pa na Dunaju. Sodno prakso je dovršil v Ljubljani, sodni pristav je služboval več let v Postojni, državnega pravd-nika namestnik v Celju, okrajni sodnik v Mariboru, kjer je bil že odlikovan povodom ureditve nove zemljiške knjige z viteškim križem Franc Jožefovega reda. V Ljubljani je bil višjesodni svetnik, v Celju predsednik okrožnega sodišča, v Trstu višji državni pravnik. Odtod ga je poklical 1.1896 justični minister grof Gleispach za ministerijalnega svetnika v justično ministrstvo, odkoder je prišel 1.1898 za generalnega advokata k generalni prokuraturi in že istega leta za predsednika višjega deželnega sodišča v Zader. Med tem že odlikovan z redom železne krone 3. vrste in Leopoldovim redom je postal dr. Gertscher 1.1900 tudi tajni svetnik. V Dalmaciji si je hitro pridobil simpatije Hrvatov s svojo energijo, organizacijskim talentom in pravičnostjo. Dr. Gertscher pa ni le vsestransko izvežban praktik, marveč cela vrsta sestavkov zlasti »Gerichts-Zeitung« izpričuje tudi njegovo bogato teoretično znanje. Tako: »Streitfragen, betreffend das Gesetz von 25. Mai 1883 tiber strafrechtliche Bestimmungen gegen Vereitelung von ZvvangsvoU-streckungen« (1883 št. 98 do 100); »Erlauternde Bemerkungen zum Gesetze iiber strafrechtliche Bestimmungen gegen Vereitelung von Zwangsvoll-streckungen« (1883 št. 58 do 62); »Die Anfechtung von Rechtshandlungen, vvelche das Vermogen eines zahlungsunfahigen Schuldners betreffen, nach dem Gesetze von 16. Marž 1883 R, G. BI. Nr. 36« (1884 št. 31 do 49): »Das engliche Konkursrecht nach dem Gesetze von 28. August 1883« (1885, št. 16 do 31); »Zur Anwendung des § 4 der Exekutionsnovelle (1887 št. 47); »Behandlung siegreicher Anfechtungsanspruche bel der Meistbotsverteilung« (1883 št. 10); »Das italienische Strafgesetzbuch von 30. Juni 1889« (1892 št. 23 in si.); »Der Prozessgang vor den Gerichten erster Instanz nach Razne vesti. 127 dem Entvvurfe der Z. P. O.« (1893, št. 38, 52; 1894, 7. 8, 10); »Die gericlitliche Liquidation des franzosischen, der Vorvergleicli des belgischen und der Nacliiassvertrag des sctivveizerisclien Rechtes« (1904, 50, 51, 52). iVli le želimo, da bi novega tržaškega višjesodnega predsednika vodila ista načela kakor v Zadru. — Vodstvo zadrskega višjega sodišča se je poverilo začasno ravnokar imenovanemu dvornemu svetniku tega apelacijskega sodišča, Alojziju pl. B e n v e de tt i j u. — Podpredsednikom graškega višjega dež. sodišča pa je imenovan predsednik celovškega dež. sodišča Al. Walter. (Poročila iz »Juristenvereina«vGradcu.) Prvo predavanje tekočega društvenega leta je bilo dne 10. novembra 1905 v društvenem lokalu (Sackstrasse št. 15). Predaval je privatni docent dr. Ko ban o varstvu posesti po občnem drž. zakoniku za Nemčijo. Razložil je v glavnih potezah bistvo predpisov tega najmodernejšega zakonika glede posesti. Načelno velja, da je posestnik vsakdo, ki ima stvar v dejanski oblasti (§ 854 o. drž. zak. za Nemčijo), ne glede na to ali ima »animus rem sibi habendi«, ali ne. Detentor je tisti, ki ima stvar le za koga drugega, čigar ukazu se mora pokoriti, n. pr. služabnik. Kratko pa jasno je označil prednost takega naziranja o bistvu posesti in iz njega izhajajočih enako-stavnih pravil glede tožeb v svrho varstva posesti. Slednjič je priporočal, da naj se pri reviziji avstrijskega obč. drž. zakonika sprejmo ta pravila kolikor možno nespremenjena v novi zakonik, to tembolj, ko je poglavje o posesti v obč. drž. zakoniku za Nemčijo skoro izključno duševno delo bivšega graškega učitelja Strohala. — Dne 16. decembra pr 1. je bilo drugo predavanje profesorja sodnega zdravilstva Kratterj a v vseučiliškem forenzičnem inštitutu o preiskavah krvnih sledov. Obravnaval je čvetero vprašanj. Prvič, ali je z znanstvenega stališča moči reči za vsaki preiskavani sled, ali je sploh krven sled ali ne. Razložil je devet različnih metod, ki so tozadevno v rabi, osobito pa je priporočal preizkus na Teichmannove kristale in Kratterjev preskus na haematoporphirin, in prišel do zaključka, da se da to prvo vprašanje pozitivno odgovoriti, vendar je treba v varnost dijagnoze poskusiti kolikor možno metod. Drugič, ali je moči reči, da je krvni sled od človeške krvi? Temeljito je g. predavatelj pojasnil starejše metode tozadevnega^raziskavanja ter potem ocenil biologično Uhlenhuthovo metodo. Nje bistvo je: Ako se serum človeške krvi ponovno vbrizga v kri kake živali n. pr. kunca, narede se v le-tej krvi »precipitini« imenovane snovi, ki imajo to svojstvo, da povzročijo samo v krvnem seru človeka beljakovo padavino, dočim ostane vsak serum kakega drugega živega bitja čist. (Ta način preizkusa je za sodno prakso zaukazan v jurist. min. odredbi od 13. avgusta 1903 št. 23 pod imenom »biochemični« poizkus.) Z ozirom na to, da se beljakova padavina včasih zelo slabo pozna, smatra g. predavatelj, da ta metoda ne sme biti zaključek znanstvenega raziskavanja, marveč treba dobiti popolnejših metod. V tem oziru se je napredovalo, kakor znači novejša Marz-Errhnrootova metoda (poizkus na širjenje krvi) in šele par mesecev stara Neisserjeva metoda. Glede vseh teh metod se je izrekel g. predavatelj, da so pač velikanski napredek, pa vendar znanstveno še ne tako 128 Razne vesti. preizkušene, da bi bilo moči na drugo vprašanje oddati vsal