тејо molčati. Slabo čtivo je grešna prilož­ nost. Mnogi so po tej priložnosti že prišli ob vero in poštenje ter so začeli mrziti Cerkev in življenje s Cerkvijo. Kdor se grešne priložnosti noče varovati, se greha noče va­ rovati in greši. Duhovnik pa h grehu ne more in ne sme molčati. Pa mnogi pravijo: meni nič ne škoduje ali; moram vse čitati, da spoznam tudi na­ sprotno mnenje. Odgovor; Slabo čtivo je vedno škodljivo, kakor je slab, okužen zrak vedno škodljiv. Nekaj se človeka vedno pri­ me. Sploh pa ni res, da bi moral slišati človek tudi laž, da spozna, kje je resnica, kakor ni res, da bi moral kdo strup šele pokusiti, da zve, kaj je strup. Znameniti pisatelj Alban Stolz je dejal, da se danes nebeške in peklenske moči bo­ jujejo med seboj za duše na koščku papirja. Ne pridružujmo se peklenskim močem I S to mislijo naročajmo, berimo in širimo le ka­ toliški tiski Triiška porodna „pudlja". Bo marsikdo dejal: Kaj pa je to! Sta­ rejši, ki so jo delili, ali lovili, bodo pa mar­ sikaj o njej še vedeli. Ko sem prišel v Tržič kaplanovat sem včasih pogledal skozi okno v kaplaniji, kako je prestregel ta ali oni pred cerkvijo novo- poročenca s kozarcem vina in z voščilom. Seveda, na voščilo je posegel ženin najprvo v svojo denarnico in potem šele v roko voščilca. Pri nekaterih porokah se je v roki voščilca svetilo vino, na glavi pa kar cilinder. Ko sem pričel kot župnik poročati, se je še nekaterikrat izvršil ta prizor, sedaj pa je ta navada izginila. Poroke se vršijo sedaj jako hitro. Pridrči navadno avto, izstopita ženin in nevesta ter dve priči in vse je kmalu gotovo. Svatje prihajajo le na gostijo, ne k poroki. Stari Tržičani povedo marsikaj iz pre­ teklosti in njenih običajev. Tako pripovedu­ jejo tudi o poročni „pudlji". Ta tržiški običaj naj bo tukaj označen z besedami blagopokoj- nega g. župnika Špendala, ki ga je grajal. Ravno pred 50. leti je bilo na četno advent- no nedeljo oznanjeno v cerkvi sledeče; »Kmalu bo pretekel adventni čas in po veselih božičnih praznikih bo nastopil pred- pustni čas ter Čas ženitovanja in oklicev. Gotovo ne vemo, kdo bo prvi oklican, zato vam pa tudi najlažje sedaj oznanimo, da po novem letu ne bomo nobenega več okli- cali s pristavkom .gospod' ali .gospodična*, temveč samo s krstnim imenom in priimkom. Saj kdor je res gospod ali gospodična se pač ne bo zmenil zato, ali je s tem dostav- kom tudi oklican ali ne. Komur bi pa morda ne šlo to ime p» vsej pravici, bi se pa še ljudje norčevali iz njega, če bi mu ga pri­ ložili. Naj nam torej tega nihče ne zameri. Duhovniku je namreč silno težavno vsem ustreči in najtežje je še ljudi na očitnem kraju v cerkvi vrstiti med gospodo in ne- gospodo. V cerkvi ste nam vsi ljubi farmani, dragi bratje in sestre v Kristusu. Naj bo pri tej priložnosti omenjeno še to le: Tržičani imate mende že staro na­ vado, da pri porokah denar mečete med ra­ dovedno mladino. Ali ni škoda denarja, ki se težko zasluži, tja metati, da prav nič ne zaleže? Otroci ga poberejo, vselej vsega še ne najdejo, in ga za sladkarije dajo. Večkrat celo otroci opustijo šolo, jungri delo, ter po dve in še več ur preže na poroko zaradi ,pudlje'. Bati se je, da se bo enkrat nare­ dila nesreča. Čudno bi ne bilo, ko se vrže včasih po 30 otrtjk na tla med konje in vo­ zove, če bi si kdo zlomil roko ali nogo. Ali bi ne bilo bolje, če bi poročenci, kateri mo­ rejo, rajši kakšne krajcarje izročili farni ubožni kasi za farne bolnike ali tudi revnim šolar­ jem za šolske potrebe? To v premislek pri­ hodnjim ženinom in nevestam. Zapovedovati o tem ne moremo mi duhovniki." Pri oklicih so bili torej pred 50. leti .gospodje in gospodične" odpravljeni. ,Pud- Ija" je ostala še precej časa, danes je pa še v spominu starejših Tržičanov in v ozna- nilni knjigi. To in ono. Samo en dinar bo stal odslej naš žup­ nijski list. Tega bo pač vsak zmogel. Bo pa zato brez priloge „Vera in življenje". Mnogi so članke priloge radi brali, nekatere je pa motilo oznanilo Ijabljanskih župnij, katerih plašilo je omenjeni list. Da more naš list sploh iz­ hajati, omogoča vlč. g. frančiškanški provin- cijal dr. p, Gvido Rant v Ljubljani, ki zastopa list pred oblastmi v smislu zakonov. Bog mu plačuj naklonjenosti Lepo božično darilo v znesku 1000 Din je naklonil sirotišču in zavetišču Vincencijeve konference g. tovarnar Schallgruber iz Slapa. Bog povrnil Božičnico priredijo tudi letos otrokom sicotišča na Skali dekleta Marijine družbe na sveti večer. Morda ima še kdo kakšen kos stare, še uporabne obleke, ki bi jo druž- benice-šivilje lahko lepo priredile za otroke. Naj jo, če je dober, izroči pri šivilji poleg mosta sv. Janeza.