ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 2 . 239—257 239 A n d r e j S t u d e n STANOVANJSKA KULTURA NEKATERIH LJUBLJANSKIH ULIC 1910 Hiše in stanovanja predstavljajo del človekove materialne kulture, del šir­ šega kulturnega okolja, del vsakdanjega življenja. To so prostori, ki služijo lju­ dem predvsem za bivališče, pa tudi za razne druge namene. Potreba bivanja je ena osnovnih človekovih potreb in ljudje so jo skozi zgodovino reševali na raz­ lične in glede na okolje tudi specifične načine. Delo temelji na gradivu popisa prebivalstva 31. decembra 1910 v Ljubljani. Gradivo obsega 45 zajetnih fasciklov in ga hrani Zgodovinski arhiv v Ljubljani (ZAL). Gradivo je urejeno po ulicah, ulice pa po abecednem redu. Popis je iz­ vedel ljubljanski magistrat s pomočjo posebnih popisovalcev po stanovanjih. Na izvedbo popisa so se mestne oblasti temeljito pripravile, kar nam povedo tudi viri, ki jih lahko najdemo v dveh fasciklih ZAL: v REG 1/1476, fase. 1258 in REG 1/1477, fase. 1258. Za nas je pomemben predvsem REG 1/1476, fase. 1258, v katerem se nahaja »Načrtna razdelitev popisovalnih tiskovin« (fol. 444—475), ki sem jo uporabil za kontrolo lastnikov hiš. Vsako hišo predstavljajo ovojna pola (Umschlagsbogen) in njej priložene naznanilnice (Anzeigezettel). Število nazna- nilnic je odvisno od števila stanovanj, ki jih je vsebovala hiša. Glavna intencija popisa leta 1910 je bilo »razširjeno poizvedovanje stanovanjskih razmer«. Na- znanilnica je zelo bogat dokument in je služila za štetje prebivalstva in najvaž­ nejših domačih »koristnih« živali po stanju 31. decembra 1910. Na drugi in tretji strani naznanilnice se nahajajo številne rubrike. Poleg priimka in imena so po­ pisovali še sorodstveno ali drugačno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, da­ tum in kraj rojstva, domovinstvo oziroma državljanstvo, veroizpoved, rodbinski stan, občevalni jezik, pismenost, telesne hibe, glavni poklic, postranski zaslužek, hišno ali zemljiško posest in prisotnost. Na zadnji (četrti) strani so evidentirali domače »koristne« živali ter njihove posestnike. Oblasti so poizvedovale tudi o stanovanjskih razmerah takratnih prebival­ cev. Na prvi strani naznanilnice srečamo 9 vprašanj, ki so bila specialno skon­ struirana v te namene. Za nas so pomembna predvsem tri: 1) vprašanje 3: »Ko­ liko sestavin (brez stranskih prostorov, shramb, stranišč, pralnih kuhinj, prosto­ rov za premog) ima stanovanje?« Med glavne sestavine stanovanja so spadale sobe (izbe), kabineti (stanice), predizbe, kuhinje, izbe za posle in kopalnice ali umivalnice. Izpolnjevalci naznanilnic so morali pri tem še posebej navesti, ali so služile glavne sestavine stanovanja a) samo za stanovanje; b) za stanovanje in za opravilni obrat ali c) samo za opravilni obrat. Poleg tega so morali navesti ali je bilo stranišče v stanovanju ali kje drugje (na hodniku, na vrtu). — 2) Ce je katera izmed glavnih sestavin stanovanja služila samo za opravilni obrat, po­ tem je pomembno tudi vprašanje 4: »Natačno oznamenilo po vprašanju 3 v sta­ novanju izvrševanega opravilnega obrata (vrsta rokodelstva, dela na domu, trgovine ali drugačnega obrata).« — 3) Vprašanje 7: »Koliko je letna najemnina (vštevši najemninski in šolski vinar, vodne pristojbine i td .)? . . . Ako se ne pla­ čuje letna najemnina: ali je imetnik stanovanja lastnik hiše?. .. Ako ne, iz ka­ terega razloga je stanovanje imetniku stanovanja na razpolaganje?« Odgovori na zadnje vprašanje so najbolj problematični, saj kar lepo število imetnikov stanovanja ni plačevalo letne najemnine, bodisi zato, ker so bili last­ niki hiše, ali zato, ker so bili hišniki oziroma oskrbniki. Na letno najemnino je verjetno vplivala tudi lega stanovanja — odnos mesto: periferija, čeprav viri tega izrecno ne povedo. Prav letna najemnina pa predstavlja tisti podatek, ki 240 A. STUDEN: STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI 1910 naj bi nam služil za (vsaj približno) oceno kvalitete posameznih stanovanj in nam tako pomagal pri razkritju hierarhično urejene strukture stanovanjske po­ nudbe takratne Ljubljane. Stanovanjska ponudba je namreč tesno povezana s plačevanjem letne najemnine, pogojena je torej s socialnim položajem stano­ valcev. Postavljanje hierarhične piramide stanovanjske ponudbe na podlagi dru­ gačnih kriterijev (npr. glede na število prostorov) pa bi bilo po mojem mnenju dokaj jalovo prizadevanje. , Vprašanje št. 2 (»Kje je stanovanje?«) sem upošteval le delno, saj sem se odločil, da bom posebej obravnaval le kletna in podstrešna stanovanja, ostala stanovanja, ki so se nahajala v pritličju oziroma v nadstropjih, pa sem uvrstil v isto rubriko. Izdelal sem posebno tipologijo stanovanj posameznih področij, v okviru katere predstavlja vsak tip stanovanja enoto zase in ima svojo specifično strukturo, ki vsebuje število in funkcionalnost prostorov, lego stranišča in letno najemnino. Včasih naletimo pri istem tipu stanovanja na letne najemnine, ki se med sabo le minimalno razlikujejo. V takih primerih navajam povprečno letno najemnino. Stanovanj, ki bi zanje lahko dejali, da so bila med sabo enaka, je v virih le malo. Za ta čas lahko prej zaključimo, da še ni bilo načrtne serijske izgradnje stereotipnih stanovanj, temveč je bila stanovanjska ponudba zelo razbita in raz­ nolika. Zato je potrebno, če želimo predstaviti podobo takratne stanovanjske ponudbe, razvrstiti stanovanja po določenih kriterijih v tipologijo že v okviru same hiše, kaj šele ulice. Stanovanja so bila namreč razporejena na mnogo na­ činov in so se razlikovala po velikosti in številu prostorov, opremi (o kateri po­ pis prebivalstva žal molči), poseljenosti in legi. Vsako stanovanje pa je s svojimi specifičnimi lastnostmi in posebnostmi zagotavljalo življenjski prostor, primeren ali neprimeren za zadovoljitev bivanjskih potreb takratnih ljudi — različnih ti­ pov družin, podnajemnikov, hišnih poslov itd. V večini primerov gre samo za en primer določenega tipa stanovanja, kar lepo kaže na razbitost in raznolikost takratne stanovanjske ponudbe. Pri ozna­ čevanju določenega tipa stanovanja pa predstavlja najboljšo rešitev simbolni za­ pis. Kletna stanovanja sem označil z veliko črko K, podstrešna s P, ostala sta­ novanja pa s S. Tem simbolom sledi številka, ki nam pove, koliko prostorov je vsebovalo stanovanje, njej pa zaporedne velike črke abecede (A, B, C. . . ) , ki označujejo različne tipe stanovanj z istim številom prostorov. V oklepaju na­ vajam s kraticami še ulico in hišno številko, ki nam pove, kje se je določen tip stanovanja pojavljal. Primeri: K2A (Sv. P.c. 40) pomeni kletno stanovanje (K) z dvema prostoroma, tipa A (2A), na Svetega Petra cesti 40. P4A (F. J. c. 1) po­ meni podstrešno stanovanje (P) s štirimi prostori, tipa A (4A), na Franca Jožefa cesti 1. S6A (M25) pomeni stanovanje v pritličju oziroma v nadstropjih (S), ki je bilo sestavljeno iz šestih prostorov, tipa A (6A) in se je pojavljalo na Mestnem trgu 25. Nekatere (sicer zelo redke) primere stanovanj, ki nam jih razkrivajo po­ datki v virih, pa sem moral obravnavati kot podtip določenega tipa stanovanj. Vzrok za takšen poseg je skrit v specifični lastnosti enega izmed dveh ali več sicer identičnih stanovanj. Včasih je razlika v funkcionalnosti prostorov (npr. pri enem stanovanju so vsi prostori služili samo za stanovanje, pri drugem pa za stanovanje in opravilni obrat), oziroma v tem, da ima eno stanovanje stranišče v stanovanju, drugo pa na hodniku. Nenazadnje pa je potrebno opozoriti še na prostor sam, ki v končni fazi predstavlja zelo abstraktno kategorijo. Podatki popisa so namreč omejeni samo na naštevanje števila sob, kuhinj in drugih prostorov, kar nam o velikosti in kvaliteti stanovanja pove bolj malo, saj ne moremo preceniti, kakšen prostor (velik ali majhen) se skriva pod izrazom soba, kuhinja ipd. To je problem, ki se ga moramo zavedati. • Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . 2 24Ï Sprva sem skušal rešiti problem z uporabo načrtov, z izračunavanjem sta­ novanjskih površin, vendar se je prav tu zataknilo. Zgodovinski arhiv v Ljub­ ljani namreč hrani le nekatere avtentične načrte stanovanj, ki sem jih vključil v okvir raziskave. Se več. Večina načrtov, ki so še dosegljivi, je nastala v času med obema vojnama, nekateri načrti pa vsebujejo le posamične adaptacije (npr. balkona). Takšno stanje bi nas seveda obremenilo s težavnimi rekonstrukcijami. Vendar še vedno predstavlja bistven problem dejstvo, da je načrtov premalo (npr. za cesto Franca Jožefa) in ravno zato se jim moramo izogniti, saj bi bili v nasprotnem primeru primorani opustiti večino tipov stanovanj, ki so se pojav­ ljali, in s tem bi bila onemogočena širša raziskava stanovanjske ponudbe — onemogočena bi bila raziskava, kot smo si jo najprej zamislili — s pomočjo sta­ novanjske tipologije razkriti stanovanjsko ponudbo v širšem primerjalnem okvi­ ru. Zato sem se odločil za drugačno pot. Predpostavil sem, da se ni ohranil noben načrt in se omejil na podatke,, ki nam jih ponuja popis prebivalstva. Prostori, ki jih naštevajo imetniki • stanovanj, naj bi bili odvisni od naše lastne predstave, od naše domišljije, hkrati pa ne smemo pozabiti, da se lahko pri kovanju teh predstav opiramo tudi na letno najemnino za stanovanjsko površino, ki pa je, kot smo že ugotovili, zelo problematičen podatek izbranih dokumentov. Ravno zaradi tega pa so ugotovitve v končni fazi odvisne tudi od zgodovinarjeve lastne presoje, katere pomemben konstitutivni element ni samo ideja, ampak tudi ustvarjalna domišljija. Simbolična označitev različnih tipov stanovanj pa se je pokazala kot hva­ ležna podlaga za nadaljevanje raziskave, kjer skušam prikazati dinamiko pose­ ljenosti posameznih stanovanj in ugotoviti, katera oblika skupnega bivanja je prevladovala na posameznih izbranih območjih. Vendar takšna abstraktna (številčna) predstavitev skupnega bivanja v sta­ novanjih pove o prebivalcih posameznih področij še premalo. Zato, da bi o njih izvedeli kaj več, sem v raziskavo vključil še naslednje rubrike: sorodstveno ali drugačno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, leto rojstva, veroizpoved, rod­ binski stan, občevalni jezik in glavni poklic. Vendar tudi tu ne gre brez težav. Popis zajame le številčno izmerljive karakteristike, iz rok pa nam uidejo šte­ vilne imponderabilije, kot npr. zunanja in notranja ureditev stanovanj v estet­ skem pogledu, svojevrstne in v posledicah nedvomno zelo pomembne okoliščine skupnega bivanja oseb različnih nagnjenj, različnega značaja, spola in starosti, odnos imetnikov stanovanj do hišnih poslov ali podnajemnikov, širši medsosed- ski odnosi, kot tudi to, ali je okolje, v katerem so ti ljudje prebivali, predstav­ ljalo pretesno in nadležno ali nasprotno, udobno in sprejemljivo sfero skupnega bivanja. Ugotovitvam se torej izmikajo imponderabilije, za katerih oceno je zelo težko, če ne naravnost nemogoče, najti zanesljive objektivne kriterije, ki pa so za oceno stanovanjskega razmerja nedvomno izredno pomembni. Skratka, iz rok nam uidejo pomembne poteze in značilnosti kulturnega okolja — nivo stano­ vanjske kulture, katerega razumevanje presega odkrivanje (izračunavanje) ko­ ličin, ki jih je mogoče meriti. Ovojna pola vsebuje 22 različnih vprašanj, s katerimi je oblast poizvedo­ vala, kakšna je bila na splošno podoba hišne posesti, hkrati pa jo je zanimalo, za katere namene je služila hiša. Ovojni poli je dodano tudi »podučilo« (Beleh­ rung), ki je bilo namenjeno hišnim posestnikom. Na vprašanja so morali odgo­ varjati hišni posestniki oziroma njihovi namestniki. Oblasti je predvsem zani­ malo, za kakšne namene je služila hiša. Od lastnikov hiš so zahtevale, naj nave­ dejo svoje ime in priimek, poklic in naslov. Oblasti tudi poizvedujejo, kdaj je bila hiša zgrajena ali popolnoma prezidana; kako je prišla v posest sedanjega lastnika in koliko nadstropij ima. V navodilih ovojne pole je zapisano, da »za nadstropje velja brez ozira na običajno imenovanje vsak vodoravni oddelek (vrsta oken, vštevši visoko pritličje in polnadstropje) ; za pritličje velja spodnji vodoravni oddelek, čigar pod je y višini ali nad višino ceste, oziroma zemljišča, 242 A. STUDEN: STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI 1910 ki ga obdaja«. Ovojne pole nam poleg tega odgovarjajo tudi na vprašanja o ko­ munalni ureditvi posameznih hiš in seveda o stanovanjskih prostorih, ki jih vse­ bujejo. Nekatere hiše so poleg glavnega poslopja imele tudi eno ali več stran­ skih poslopij, ki so služila za stanovanja, pa tudi za različne druge namene. Po navodilih oblasti so veljale za stransko poslopje samo zgradbe, ki niso prenosne (npr. čuvajnice), temveč so trdno spojene z zemljiščem, ki jih obdaja. ' Prebivalci so vpisovali podatke v dveh jezikih — slovenščini ali nemščini ter v dveh pisavah — latinici ali gotici. Mnogi izpolnjevala tiskovin, ki so bili po rodu Slovenci, so le-te izpolnjevali v nemškem jeziku in pisali v gotici. Ta pojav je bil leta 1910 sicer manj pogost kot pri prejšnjih popisih prebivalstva. Na tem mestu samo opozarjam na eno izmed zanimivih in hkrati specifičnih lastnosti, ki jih skriva popis prebivalstva. Tovrstni zgodovinski dokument s svo­ jim barvitim registrom podatkov, s svojo pisano strukturo vsekakor odpira še mnoga odprta in nepojasnjena vprašanja, ki bi se jih bilo vredno dotakniti. V pričujoči raziskavi bom skušal predstaviti hišno posest in stanovanjsko kulturo nekaterih ljubljanskih ulic leta 1910. Odločil sem se, da bom izbral pet vzorčnih področij, ki so primerna za medsebojno primerjavo. To so: a) cesta Franca Jožefa; b) Krojaška ulica, del Mestnega trga in Ribja ulica (KMR); c) model na cesti Svetega Petra 38—43; č) Glinška ulica in d) Galjevica. Popisne pole izbranih vzorčnih modelov so ohranjene v celoti, kar pomeni za zgodovi­ narja srečno okoliščino. Literature, na katero bi se lahko v raziskavi oprli, praktično ni. Uporabil sem lahko le drobce posrednih informacij, namigov, ki so služili predvsem kot vezno tkivo, ki naj bi popestrilo raziskavo. Gre zlasti za tri dela: 1) publikacija Ljubljana po potresu 1895—1910, Občinski svet, Ljubljana 1910; 2) razprava Marjan Drnovšek: Oris odnosa ljubljanskega občinskega sveta do mestnega raz­ voja 1850—1914 s posebnim poudarkom na Hribarjevi dobi (Zgodovina Ljub­ ljane, Ljubljana 1984, str. 212—237); 3) drobtinica iz dela Mojca Ravnik: Galje­ vica, Ljubljana 1981. Zelo prijetne so tudi razprave Vlado Valenčič: Razvoj zemljiške in hišne posesti v Krakovem (Kronika XIX, 1971, str. 82—87); isti: Gospodarska in po­ klicna struktura krakovskega prebivalstva (Kronika XIX, 1971, str. 152—157); isti: Etnična struktura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880 (Zgo­ dovinski časopis XXVIII, 1974, str. 287—319). Na podatke popisov prebivalstva se opira tudi Jasna Fischer: Čas vesolniga socialnega punta se bliža (Ljubljana 1984). Tu so navedene (str. 12) še druge študije, ki se opirajo na popis prebival­ stva in so jih napisali Lojze Pipp, Dolfe Vogelnik, Vladimir Leban in Igor Vri- šer. Edini, ki se je zelo na kratko dotaknil hišne posesti in strukture stanovanj, vendar na drugem področju, je bil Vlado Valenčič (Razvoj zemljiške in hišne posesti v Krakovem). Leta 1895 je Ljubljano prizadel katastrofalen potres, ki je imel močan vpliv na razvoj gradbene dejavnosti v popotresni Ljubljani. 7. maja 1896 je postal mestni župan Ivan Hribar. Za sodobnike je izvolitev »potresnega« župana Hri­ barja pomenila začetek preporoda mesta na vsej črti. Zapisali so, da je ta pre­ porod »za Ljubljano tem blagodejnejši, ker je mesto pravkar še ječalo v sponah potresa in v obupni bojazni, da v doglednem času ni rešitve iz razvalin.«1 Po­ tresni sunki so zrušili mnogo starih, po večini še iz prejšnjih stoletij stoječih hiš, ki so kazale mnoge in raznovrstne zdravstvene pomanjkljivosti. Na njihovem mestu so se zgradile nove, moderne stavbe. Hiše so se tudi asanirale po strogih načelih moderne higiene. Mesto se je pričelo širiti navzven, saj je takratno poj­ movanje zahtevalo, da imajo hiše dovolj zraka in svetlobe. Mestne oblasti so si prizadevale za decentralizacijo stanovanjskih prostorov ter razprostranjenost mesta, in to dejstvo je predstavljalo najpomembnejše načelo takratne stanovanj­ ske higiene. 1 Ljubljana po potresu 1895—1910, Občinski svet, Ljubljana 1910, str. 41. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 2 243 Ze pred potresom (1890) je Ljubljana dobila mestni vodovod.2 Ljubljanča­ nom se je vodovod zdel nadvse hvalevredna in izvrstna »zdravstvena naprava«. Prej so prebivalci dobivali pitno vodo iz zasebnih in javnih vodnjakov (teh je bilo 12) ter studencev v okolici mesta. Za ostale potrebe pa so vodo zajemali iz Ljubljanice. Pitna voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva zdravju. »Konec stoletja je z razvojem mesta Ljubljane rasla tudi potreba po zdravi pitni vodi iz mestnega vodovoda. Potrošnja je naraščala zaradi gradbenih dejavnosti v popotresnem obdobju, naraščanja števila prebivalcev in sprememb načina življenja samih meščanov, ki so modernizirali svoja bivališča z novimi kopalnicami, pralnicami, stranišči na izplakovanje itd.«3 Za zdravo življenje v mestu je imela velik pomen urejena kanalizacija. Tega se je zavedal ,tudi ljubljanski občinski svet. Leta 1898 je bil odobren po občin­ skem svetu in potrjen od cesarsko kraljeve deželne vlade splošni kanalizacijski načrt za mesto Ljubljana. »Kanalizacija se je določila z izplakovalnim sistemom, vsled česar je možno uporabljati tudi neprolazne cestne kanale iz kamenenih cevi okroglega prereza z najmanjšim svetlim premerom 30 cm. Vrhu tega pa je pri navedenem sistemu razven meteornih, odpadnih in talnih voda možno odva­ jati tudi fekalije naravnost v cestni kanal.«4 Prej so nesnago v glavnem odvajali preko komunskih uličic in kanalov v Ljubljanico, fekalije pa so odvažali s sod­ čki. Na periferiji so poznali le greznice in gnojišča. Vse to je predstavljalo legla za kužne bolezni. V sistemu nove kanalizacije na prelomu stoletja so se začeli uporabljati tudi novi tehnološki prijemi kot na primer : uvajanje betonskih kanalov in »me­ šalnega sistema« ter moderno pnevmatično izpraznjevanje greznic. Nova kanali­ zacija je zagotavljala bolj zdravo življenje, hkrati pa je zatrla neprijetne vo­ njave, ki jih je ponujal prejšnji sistem kanalizacije. Omeniti je potrebno tudi, da razvoj mestne kanalizacije ponekod sega v predpotresno dobo. Leta 1890 so se namreč začeli graditi betonski cestni kanali jajčastega profila. Ti kanali, zgra­ jeni v času od 1890 do potresa v predelih ožjega mestnega središča (okoli Gradu) in na (za nas pomembni) cesti Franca Jožefa, so vzdržali potresne sunke in se niso več prenavljali. Večina ljubljanskih hiš pred potresom je bila starih. V njihovi notranjosti so se skrivala zanemarjena stranišča z lesenimi cevmi in večkrat celo z odprtim padcem. Ker ni bilo urejene kanalizacije, je imela vsaka hiša ali greznico ali pa sodčke za fekalije. Izpraznjevanje stranišč se je vršilo zanikrno in površno ter je napolnjevalo ljubljansko ozračje vsako noč z neznosnim in sila neprijetnim smradom. Takšno stanje je takratnim Ljubljančanom verjetno večkrat skalilo miren in zdrav spanec. Po potresu pa so bolj strogi gradbeni predpisi predvide­ vali obvezno gradnjo stranišč z odtočnimi kanali. Pri skoraj vseh straniščih so prejšnje lesene cevi zamenjale lončene, uveljavljala pa so se tudi moderna »an­ gleška« stranišča na izplakovanje z vodo. Izredno zanimivo je tudi vprašanje, kakšne so bile ljubljanske hiše v popo- tresni dobi. Statistični podatki5 nam povedo, da je bilo v Ljubljani leta 1907 na­ tanko 1712 hiš. Od teh je bilo 764 pritličnih, 504 enonadstropnih, 324 dvonad­ stropnih, 114 tronadstropnih in 6 štirinadstropnih. Leta 1910 je imela Ljubljana okrog 1760 hiš. Na podlagi statističnih podatkov iz leta 1907 lahko sklepamo, da so v zunanji podobi mesta prevladovale nizke hiše — pritlične oziroma enonad- stropne, manj pa je bilo hiš z več nadstropji. Štirinadstropne stavbe so bile sploh izjemno redke. Mentaliteta takratnih Ljubljančanov je že tronadstropni hiši pri­ pisovala veliko naklonjenost, saj se jim zdi tovrstna hiša izredno moderna in 2 Več o ljubljanskem vodovodu zvemo v publikaciji Ljubljana po potresu 1895—1910, Občin­ ski svet Ljubljana 1910 in v razpravi Marjan Drnovšek: Oris odnosa ljubljanskega občinskega sveta dò mestnega razvoja 1850—1914 s posebnim poudarkom na Hribarjevi dobi (Zgodovina Ljubljane, Ljubljana 1984, str. 219—221. 3 Drnovšek : Oris odnosa, str. 220. 4 Ljubljana po potresu 1895—1910, Občinski svet, Ljubljana 1910, str. 146. 5 Ibidem, str. 141 in 171. 244' A. STUDEN: STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI 1910 ekskluzivna stavba in skupine takih hiš so nastajale v popotresni dobi zlasti ob novo nastalih cestah in ulicah. CESTA FRANCA JOŽEFA Z orisom hišne posesti bom začel na cesti Franca Jožefa, današnji Cankar­ jevi cesti," ki je leta 1910 prav gotovo predstavljala eno najbolj mondenih ulic v Ljubljani. Hiše so že po svoji monumentalni zunanjosti odsevale gosposki zna­ čaj in nanje so bili takratni Ljubljančani zelo ponosni. Lahko bi dejali, da so bile prave palače.7 Leta 1910 je stalo na cesti Franca Jožefa 12 hiš, ki so služile za stanovanja in tudi za druge namene. Tabela 1: HIŠE IN HIŠNI POSESTNIKI NA CESTI FRANCA JOŽEFA Hišna števi lka Las tnik Poklic 3° 1 3 5 7 9 11 15 16 17 20 22 26 Anton Deghengi Jos ip Roj ina A l m a B a u m g a r t n e r Fel ix in Nikolaus Edi. von G u t m a n n s t h a l Josef L u c k m a n n Emer ich M a y e r Gabr ie l Piccoli Jos ip K u b e l k a Guido Zeschko Druš tvo N A R O D N I DOM v Ljubl jani JAVNO STRANIŠČE m e s t n e občine l jubl janske čuvajnica št. 641 c. kr. priv. D R U Ž B E JUŽNE ŽELEZNICE trgovec in hotel i r kro jač in posestnik r e n t n i c a (Nikolaj) poslaniški ta jnik ravnate l j b a n k e b a n k i r l e k a r n a r c. kr. k a p i t a n k o r v e t e r e n t n i k — " da da da n e da da d a n e d a — " pred 1860 1881—1890 pred 1860 1871—1880 1871—1880 1871—1880 1895 1901—1910 1881—1890 1891—1900 1901—1910 pred 1860 kupil kupil podedova la kupi l zgradil kupi l zgradil kupi l zgradil kupi l zgradil zgradil 2 2 3 3 3 2 1 4 1 1 P P A = Ali služi hiša za t r a j n o las tnikovo s t a n o v a n j e ? B = K d a j je b i la hiša zgra jena ali p o p o l n o m a p r e z i d a n a ? C = K a k o je pr iš la hiša v posest sedanjega l a s t n i k a ? p = pr i t l ična s tavba Tabela 1 nam pove, da so bile leta 1910 na cesti Franca Jožefa tri tronad- stropne, tri dvonadstropne in prav tako tri enonadstropne hiše. Dve hiši sta bili pritlični, ena pa je bila štirinadstropna. Vse hiše so imele po enega last­ nika, razen hiše na št. 7, ki sta si jo delila Felix in Nikolaus von Gutmannsthal. Samo tri hiše so bile zgrajene pred letom 1860, tri so bile zgrajene med leti 1871 in 1880, dve pa med leti 1881 in 1890. Hiša na št. 15 je bila leta 1895 po- 6 ZAL: Popis prebivalstva leta 1910 — FRANCA JOŽEFA CESTA. Celotna raziskava hišne posesti na cesti Franca Jožefa temelji na podatkih', ki so navedeni na ovojnih polah. Franca Jo­ žefa cesta je dobila svoje Ime leta 1876 In ga je ohranila do 1919, ko se je preimenovala v Alek­ sandrovo cesto. Med leti 1941 in 1946 se je imenovala Ulica 3. maja, nato pa je dobila svoje da­ našnje ime Cankarjeva cesta. (Glej zbornik Ljubljanske ulice, Ljubljana 1982.) 7 se leta 1930 je nekdo v »Slovencu« zapisal: »Seveda je razlika tudi med hišami; nekatere so palače in stoje na Aleksandrovi c e s t i . . . (Mojca Ravnik: Gal j e vica, Partizanska knjiga, Ljub­ ljana 1981, str. 34). ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 2 245 polnoma prezidana. V času med 1891 in 1900 je nastal tudi Narodni dom. Dve hiši stabbili novi in sta nastali po letu 1901. Šest lastnikov je hišo kupilo, edina lastnica jo je podedovala, ostalih pet lastnikov pa jo je zgradilo. Raznolika po­ klicna struktura hišnih posestnikov nam nazorno kaže, kdo si je lahko privoščil hišo na tej mondeni cesti. Večina lastnikov je trajno prebivala v hiši; v hišah, ki so bile v lasti javnih institucij, pa so prebivali njihovi nameščenci. Zelo zanimiva je bila razporeditev hiš v ulično vrsto. Osem hiš z liho hišno številko je stalo v dolgi vrsti na levi strani ceste (v smeri proti Tivoliju). Ta dolga vrsta, ki se je raztezala od poslopja današnje Name do Moderne galerije, je bila bistveno daljša od vrste na desni strani ceste, kjer so stale preostale štiri hiše s sodimi hišnimi številkami. Takrat nova hiša J. Kubelke (št. 16), stoji še danes nasproti poslopja ljubljanske opere, nekoliko naprej proti Tivoliju je stal Narodni dom (danes Narodna galerija), nato javno stranišče Tivoli, ob že­ leznici pa čuvajnica № 641. Stranska poslopja so imele hiše št. 1, 3, 9 in 15; služila so za različne na­ mene. Stransko poslopje št. 3 je služilo samo za stanovanja, stransko poslopje lekarnarja Gabriela Piccolija (št. 15) pa za laboratorij. Poleg hiše št. 5 je bil še hlev za konje, poleg hiše št. 15 pa kurnik. Okolico nekaterih hiš (št. 15, 16, 17 in 20) so okraševali cvetlični vrtovi, »koristni* vrt za zelenjavo in sadovnjak pa je imela le čuvajnica (št. 26). Glavna poslopja so v večini primerov služila za stanovanja. Obrtne na­ mene, ki vključujejo trgovino in promet, navajajo hišni posestniki na št. 1, 3, 9 in 15L Za druge (zlasti javne) namene so služile hiše pod hišno številko 7, 20 (Narodni doni) in 22 (javno stranišče). Dvigala ni imela nobena hiša. Strehe večine hiš je prekrivala strešna ope­ ka, le zadnje tri so bile krite s skriljem. Vse stavbe so bile zavarovane proti požaru. Kakšne so bile komunalne razmere? Vse hiše so dobivale pitno vodo iz mestnega vodovoda, le lastnik hiše št. 7 je zapisal (kar je za ta čas sila prese­ netljivo), da njegova hiša ni zvezana z javnim vodovodom za pitno vodo. Ve­ čina hiš je bila povezanih z mestno kanalizacijo. Čuvajnica (št. 26) je imela greznico. Hiša št. 15 je imela poleg povezave z mestno kanalizacijo še Jastno greznico. Hiše so imele različno število stranišč, ki nam ga prikazuje tabela 2. Tabela 8: OPREMLJENOST HIS S STRANIŠČI Hišna Število številka stranišč 1 10 3 7 5 10 7 9 9 8 11 7 15 2 16 11 17 4 20 20 in 3 na vrtu 22 javno stranišče 26 1 Kletna in podstrešna stanovanja prav gotovo predstavljajo nižji nivo bi­ vanjskih razmer tega časa, zato se oblasti še posebej zanimajo za tovrstne sta­ novanjske prostore. Kletna stanovanja so imele hiše št. 5, 11, 15, 16 in 20. Hiša št. 17 je imela v kleti prostor za hišne posle. Podstrešna stanovanja zasledimo pri hišah št. 1, 9 in 16, hiše pod številko 3, 17 in 20 pa so imele na podstrešju prostore, ki so spadali k stanovanjem v drugih nadstropjih ali v pritličju. 246 A. STUDEN: STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI 1910 Naslednja tabela nam prikazuje, koliko stanovanj, ne glede na lego, je ime­ la posamezna hiša, koliko je bilo oddanih v bivanjske namene, koliko praznih oziroma oddanih v nebivanjske namene, in število stanuj očih strank in stano­ valcev. Tabela 3: IZRABA STANOVANJ Hišna številka 1 3 5 7 9 11 15 16 17 20 22 26 Skupaj *a Hiša *b Stevi Število stanovanj 5*a 7 10 8 7 6 1 12 1 3*b 1 1 62 Oddanih za stanova­ nje 5 5 9 7 6 6 1 12 1 3 1 1 57 je bila poleg tega tudi Hotel pri Ine druge prosto re so imela v na Praznih oz. oddanih v nebi­ vanjske namene 2 l*c l*č l * d — — — — 5 Maliču oziroma i emu razna druJ Število stanujočih strank in naznanil - nie 5 5 9 7 6 6 1 12 1 3 1 1 57 Število stanoval­ cev 34 15 37 38 31 22 6 51 5 18 1 3 261 Hotel Stadt Wien. tva (nr>r Srvlrn ne namene. Stanovanje je imel v najemu dr. Otto Vallentschag za opravljanje odvetniških po^ slov. Stanovanje je služilo za bančno poslovalnico. Tudi v tem stanovanju se je nahajala bančna poslovalnica (Filiale der k. k. priv. österr. Kredi t-Anstalt für Handel und Gewerbe). Na cesti Franca Jožefa je bilo leta 1910 sedeminpetdeset stanovanj, ki so bila oddana za stanovanje. Sest je bilo kletnih, šest podstrešnih, petinštirideset stanovanj pa v pritličju oziroma v nadstropjih. Večina imetnikov stanovanj je izvirala iz gosposkih krogov in z nazivom »gosposko stanovanje« se je lahko kitila tudi večina stanovanj v »palačah« te ceste. Na podlagi podatkov štetja sem razvrstil stanovanja v naslednjo tipologijo: a) KLETNA STANOVANJA Tip K2A K2B K3A K3B K4A (F. J. c. 11) (F. J. c. 20) (F. J. c. 5) (F. J. c. 16) (F. J. c. 16) Struktura 1 soba 1 predizba 1 soba 1 kuhinja 2 sobi 1 kuhinja 1 soba 1 predizba 1 kuhinja 2 sobi 1 predizba 1 kuhinja Število primerov 1 2 1 1 1 Kje je stranišče? na hodniku na hodniku v stanovanju na hodniku na hodniku Letna najemnina 120 K (hišnik) ne plačuje najemnine, ker je hišnik in sluga društva Sokol 150 K (hišnik) ne plačuje najemnine, ker je hišnik 360 K -ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 247 b) PODSTREŠNA STANOVANJA Tip Struktura PIA (F. J. c. 9) 1 soba P2A (F. J. c. 1) 1 soba 1 kuhinja P4A (F. J. c. 1) 1 soba 1 kabinet 1 predizba 1 kuhinja P4B (F. J. c. 16) 1 soba .. 1. kabinet 1 predizba 1 kuhinja Število Kje je primerov stranišče? Letna najemnina v stanovanju 100 K (hišnik) na hodniku ok. 230 K na hodniku ne plačuje najemnine, ker je hišni vratar v stanovanju oba po 480 K c) STANOVANJA V PRITLIČJU OZIROMA V NADSTROPJIH 1. Stanovati ja z enim prostorom : Tip Struktura SIA (F. J. c. 22) 1 soba S16 (F. J. c. 26) 1 soba Število primerov Kje je stranišče? Letna najemnina na hodniku ne plačuje najemnine, ker je oskrbnica javnega stranišča na hodniku ne plačuje najemnine (zaradi čuvajske službe) 2. Stanovanja s štirimi prostori : Tip Struktura Število primerov Kje je stranišče? Letna najemnina S4A (F. J. c. 3) 1 soba za stanovanje 2 sobi za stanovanje in opravilni obrat (krojaštvo) 1 kuhinja na hodniku 500 K lastnik hiše (???) 3. Stanovanja s petimi prostori : Tip S5A (F. J. c. 1) S5B (F. J. c. 3) S5C (F. J. c. 7, 11) Struktura 4 sobe 1 kuhinja 3 sobe 1 predizba 1 kuhinja 1 soba 2 kabineta 1 predizba 1 kuhinja Število primerov 1 4 št. 7 (2) št. 11 (1) Letna najemnina na hodniku v stanovanju v stanovanju Kje je stranišče? ne plačuje najemnine, ker je lastnik hiše ok.1050 K ok. 700 K S5C (F. J. c. 9) 2 sobi 1 predizba 1 kuhinja 1 izba za posle v stanovanju 492 K 248 A. STUDEN: STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI 1910 4. Stanovanja s Tip S6A (F. J . c. 5) S6B (F. J. c. 5) S6C (F. J . c. 5, T S6C (F. J. c. 9) S6D (F. J . c. 11) 5. Stanovanja s Tip S7A (F. J. c. 1) S7B (F. J . c. 5) S7C (F. J. c. 5) S7C (F. J . c. 5) S7D (F. J . c. 7) S7E (F. J . c. 11) šestimi prostori: S t r u k t u r a 2 sobi 1 kabinet 1 p r e d i z b i 1 kuhin ja 1 izba za posle 3 sobe 1 predizba 1 kuhin ja 1 kopalnica ) 4 sobe 1 predizba 1 kuhin ja 2 sobi . . 1 kab inet 1 predizba 1 kuhin ja 1 izba za posle 3 sobe 1 predizba 1 kuhin ja 1 izba za posle sedmimi prostori S t r u k t u r a 4 sobe 1 k a b i n e t 1 predizba 1 izba za posle 4 sobe 2 predizbi 1 kuhin ja 3 sobe 1 k a b i n e t 1 predizba L kuhin ja 1 izba za posle 3 sobe 2 predizbi 1 kuhin ja 1 izba >'.a posle 1 soba 3 kabinet i 1 predizba 1 kuhin ja izba >;a posle 4 sobe 1 predizba 1 izba za posle 1 kopalnica Število p r i m e r o v 1 1 št. 5 št. 7 2 , 1 (D (4) Število p r i m e r o v 1 1 1 2 1 i Kje je s t ranišče? v s tanovan ju v s tanovan ju v s tanovanju v s tanovanju v s tanovan ju Kje je s t ranišče? . a hodniku v s tanovanju v s tanovan ju v s tanovan ju v s tanovan ju v s tanovanju Letna n a j e m n i n a 1009 K 945 K ok. 880 K oba po 666 K 1294 K L e t n a n a j e m n i n a 700 K 966 K 993 K oba p o 860 K 1009 K 800 K •ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 2 249 Tip Struktura Število primerov Kje je stranišče? Letna najemnina S7F (F. J. c. 11) 3 sobe t kabinet 1 predizba 1 kuhinja 1 izba za posle v stanovanju 1200 K S7G (F. J. c. 16) 2 sobi 1 kabinet 1 predizba 1 kuhinja l izba za posle 1 kopalnica v stanovanju ok. HOOK Stanovanja z osmimi prostori: Tip Struktura Število primerov Kje je s.ranišče? Letna najemnina S8A (F. J. c. 5) 4 sobe 2 predizbi 1 kuhinja 1 izba za posle v stanovanju 1100 K 7. Stanovanja z devetimi prostori : Tip Struktura Število primerov Kje je stranišče? Letna najemnina S9A (F. J. c. 20) 3 sobe za stanovanje 2 sobi za opravilni obrat (gostilna) 2 kuhinji 2 izbi za posle v stanovanju 1080 K 8. Stanovanja z desetimi prostori: Tip Struktura Število primerov Kje je stranišče? Letna najemnina S10A (F. J. c. 9) 6 sob 2 predizbi 1 kuhinja 1 izba za posle v stanovanju oba po 1398 K S10B (F. J. c. 15) (vila Gabriela Piccolija) 4 sobe 3 kabineti 1 kuhinja 1 izba z.i posle (v kleti) 1 kopalnica v stanovanju ne plačuje najemnine, ker je lastnik vile 250 A. S T U D E N : STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI 1910 9. Stanovanja s štirinajstimi prostori : Tip Struktura Število arimerov Kje je stranišče? Letna najemnina S14A (F. J. c. 11) 6 sob 2 kabineta 2 predizbi 1 kuhinja 2 izbi za posle t kopalnica v stanovanju 1792 K S14B (F. J. c. 17) 7 sob (vila Guida Zeschka) 1 kabinet 2 predizbi 2 kuhinji 1 izba za posle (v kleti) l kopalnica v stanovanju ne plačuje najemnine, ker je lastnik vile Analiza n a m razkriva, da so prevladovala s tanovanja s sedmimi prostori (28,1 % vseh stanovanj), sledila so j im stanovanja s šestimi (17,5 %) in s petimi prostori (15,8 %). 45 imetnikov stanovanj (78,9 %) je imelo stranišče v stanova­ nju; 13 stanovanj (22,8 %) pa je imelo poleg stranišča tudi kopalnico. V tem času je kopalnica vsekakor predstavl jala še veliko razkošje. St. s t a n o v a n j i d e n t i č n e g a t ipa -» Tip 4. 1 A B C 2 A B C Tabela 4 3 4 5 8 7 8 A B C A B C A B C A B C A B C A B C K2A (F. J. C. 11) K2B (F. J. C. 20) K3A (F. J. C. 5) K3B (F. J. C. 16) K4A (F. J. C. 16) PIA (F. J. C. 9) P2A (F. J. C. 1) P4A (F. J. C. 1) P4B (F. J. C. 16) SIA (F. J. C. 22) S1B (F. J. C. 26) S4A (F. J. C. 3) S5A (F. J. C. 1) S5B (F. J. C. 3) S5C (F. J. C. 7, 11) S5C (F. J. C. 9) S6A (F. J. C. 5) S6B (F. J. C. 5) S6C (F. J. C. 5, 7) S6C (F. J. c. 9) S6D (F. J. C. 11) S7A (F. J. c. 1) S7B (F. J. C. 5) S7C (F. J. c. 5) S7C (F. J. c. 5) STD (F. J. C. 7) S7E (F. J. C. 11) S7F (F. J. c. 11) S7G (F. J. C. 16) S8A (F. J. c. 5) S9A (F. J. C. 20) S10A (F. J. C. 9) S10B (F. J. C. 15) S14A (F. J. C. 11) S14B (F. J. C. 17) 1 5 — 4 3 3 5 3 4 3 5 4 11 4 1 3 2 5 4 3 3 3 3 2 2 2 11 4 5 4 8 2 3 2 6 10 5 6 3 — 3 5 2 — 2 7 6 4 10 4 2 6 2 1 3 4 3 7 Stanovanja, ki sem j ih razvrsti l v gornjo tipologijo, so bila različno pose­ ljena. V njih srečamo različne oblike skupnega bivanja, tako glede na število stanovalcev, kot tudi na to, kdo je v s tanovanju skupaj prebival. Dinamiko skupnega bivanja stanovalcev ceste Franca Jožefa leta 1910 bom skušal pr ika­ zati s pomočjo dveh tabel : tabela 4 n a m razkriva poselitveno dinamiko posa­ meznih t ipov s tanovanj . V koloni A se nahajajo stanovalci, ki so bili v sorod- Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 • 1991 • 2 251 stvenem razmerju z imetnikom stanovanja; v koloni B podnajemniki, rejenci in osebe, zaposlene v gospodinjstvu imetnika stanovanja; v koloni C pa je po­ dana vsota vseh bivajočih v stanovanju. Tabela 5 Števi lo s tanovalcev n a s t a n o v a n j e 1 2 O 4.. 5 6 7 8 9 10 11 Skupaj Števi lo p r i m e r o v 2 7 18 7 7 4 4 2 2 2 2 57 % 3,5 12,3 31,6 12,3 12,3 7 7 3,5 3,5 3,5 3,5 100 Tabela 5 nam kaže primere skupnega bivanja v odstotkih. Iz nje je raz­ vidno, da je izrazito prevladovalo skupno bivanje treh stanovalcev, najmanj pa je bilo primerov sobi vanj a osmih in več stanovalcev, ter primerov, kjer je bival en sam. Skupno bivanje enajstih stanovalcev je tudi najvišje število, ki ga srečamo na tej cesti. Tabela 6 Starost 0—9 let 10—19 let 20—29 let 30—39 let 40—49 let 50 let i n več Skupaj M 23 15 9 21 9 20 97 Spol % 8,8 5,7 3,5 8 3,5 7,7 37,2 Z 23 21 45 27 18 30 164 % 8,8 8 17,2 10,3 7 11,5 62,8 - Skupa j 46 36 54 48 27 50 261 % 17,6 13,8 20,7 18,4 10,3 19,2 100 Tabela 6 nam razkriva, da je ženski del prebivalstva izrazito prevladoval nad moškim. K tej prevladi je prispevalo, kot bomo videli v nadaljevanju, tudi veliko število oseb, ki ,so bile zaposlene v gospodinjstvu imetnika stanovanja. Ta sloj prebivalstva je bil namreč v glavnem sestavljen iz predstavnic nežnej­ šega spola. Med moškim delom prebivalstva je bilo največ otrok do desetega leta, moških med tridesetim in štiridesetim letom ter nad 50. letom starosti; med ženskami pa je bilo največ starih od dvajset do trideset let. Ce vzamemo vse prebivalce ceste Franca Jožefa skupaj, lahko na splošno zaključimo, da je bila najštevilnejša starost med dvajsetim in štiridesetim letom. Po veroizpovedi je bilo največ rimokatoličanov (256 ali 98,1 % prebival­ cev). Srečamo pa še dve veroizpovedi: protestantsko »evangeličansko augsbur- ško konfesijo« (4) in židovsko (1); za pripadnike te vere srečujemo v popisni- cah dva izraza — Israelit in mosaisch. Vsaka naznanilnica v okviru popisa prebivalstva leta 1910 nam poda dolo­ čeno podobo o osebah, ki so prebivale skupaj v okviru enega stanovanja. To skupno bivanje bi lahko imenovali tudi skupno gospodinjstvo. Analiza podat­ kov o osebah, ki so živele v istem gospodinjstvu, nam lahko pojasni različne korelacije med njimi; pojasni nam različne oblike sorodstvene povezanosti in ostala — nesorodstvena — razmerja z imetnikom stanovanja. 252 A, STUDEN: STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI 1910 Oglejmo si najprej prebivalce, ki so bili v družinskem (v današnjem smi­ slu zakonca z otroki) ali v drugačnem sorodstvenem razmerju (sestra, brat mati, oce, nečak, vnukinja, svakinja itd.) z imetnikom stanovanja. Leta 1910 srečamo na cesti Franca Jožefa naslednje oblike (in naslednje število prime­ rov): zakonca brez otrok 3, zakonca z enim otrokom 10, zakonca z dvema otro­ koma 9, zakonca z dvema otrokoma in enim nezakonskim otrokom 1, zakonca s tremi otroki 5, zakonca s štirimi otroki 3, zakonca s petimi otroki 1, vdova brez otrok 6, vdova z enim otrokom 5, vdova z dvema otrokoma 1, vdova s sed­ mimi otroki 1, vdovec brez otrok 1, vdovec z enim otrokom (tudi ovdovelim) 1, vdovec s tremi otroki 1, poročena ženska 1, neporočena (samska) ženska 3, ne­ poročen (samski) moški 3, neporočen (samski) moški z enim otrokom 1, sodno ločen moški 1, ostali sorodniki 7, Na cesti Franca Jožefa je prebivalo 178 prebivalcev, ki so bili v sorodstve­ nem razmerju z imetnikom stanovanja, to je 68,2 % vseh prebivalcev te ceste Ostale prebivalce (83 ali 31,8 %) so predstavljali podnajemniki, rejenci in ose­ be, zaposlene v gospodinjstvu imetnika stanovanja. Podnajemnikov je bilo 22 (8,4 % prebivalcev) in so bivali v okviru šestnaj­ stih gospodinjstev (28,1 % vseh. gospodinjstev). Med njimi je bil en primer za­ koncev brez otrok, en primer zakoncev z enim otrokom, tri podnajemnice so bile vdove, ostali pa so bili samski. Znotraj označevanja podnajemnikov je prav gotovo zanimiva oznaka »posteljaš« ali »posteljašica« (Bettgeher/Bettge- herin), ki jo srečamo tudi na drugih področjih. Na cesti Franca Jožefa je bil tak samo en primer. Med podnajemniki opazimo tudi poklicno (obrtno ali trgovsko) povezavo z imetnikom stanovanja: brivec (imetnik) — brivski po­ močnik (podnajemnik); krojač — krojaški vajenec; gostilničar — natakarica; šivilja — šiviljska pomočnica. Rejence označujejo izrazi: Kqstkind, Kostknabe in Kostmädchen. Na cesti Franca Jožefa je bil za plačilo oddan v oskrbo samo en rejenec. Ostane nam še 58 oseb, ki so služile v okviru gospodinjstev imetnikov sta­ novanja, in 2 otroka, ki ju zaradi položaja staršev uvrščam v isto kategorijo. Skupaj gre torej za 60 oseb (22,9 % prebivalstva), ki so bile zaposlene v štiri­ desetih gospodinjstvih (70,2 % vseh gospodinjstev). Med njimi se je pojavljal en presenetljiv primer zakoncev z dvema otrokoma, vsi ostali pripadniki te skupine pa so bili samski. 28 gospodinjstev (70 %) je zaposlovalo samo po eno osebo, 8 gospodinjstev (20 %) po dve, 3 gospodinjstva (7,5 %) po tri, eno gospo­ dinjstvo (2,5 %) pa je imelo zaposlenih pet oseb. Predstavo o stanovalcih te mondene ceste naj dopolni še tabela o zakon­ skem stanu prebivalcev, ki so bili starejši od 18 let. Tabela 7: ZAKONSKI STAN STAREJŠIH OD 18 LET Zakonski Poročeni Samski Ovdoveli Ločeni Skupa j s tan M 35 22 3 1 61 % 18,7 11,8 1,6 0,5 32,6 2 36 73 17 126 % 19,3 39 9,1 67,4 S k u p a j 71 95 20 1 187 % 38 50,8 10,7 0,5 100 Analiza zapisov v okviru rubrike »natančno oznamenilo glavnega poklica« nam lahko popestri konkretno predstavo o prebivalcih ceste Franca Jožefa Model izbrane ljubljanske ulice je sicer premajhen, da bi lahko v njegovem okviru uvedli bolj posplošene kategorije kot npr. delavci, uradniki, pomočniki itd., temveč se moramo omejiti konkretno na vsakega posameznika in na nje­ govo oznako glavnega poklica. Pri tem spet ločujem poklice tistih prebivalcev ki so bili v sorodstvenem razmerju z imetnikom stanovanja, od poklicev pod­ najemnikov in oseb, ki so služile pri imetniku stanovanja. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 2 253 Na popisnicah večkrat srečamo tudi vojaštvo, katerega po navodilih »pod­ učila-« na ovojni poli sicer ne bi smeli popisovati civilni organi. Takšni vpisani primeri so zato v virih prečrtani, a kljub temu še vedno berljivi, zato navajam v poklicni strukturi prebivalstva tudi vojaške poklice. Poleg tega sem se od­ ločil, da bom v poklicno strukturo uvrstil gospodinje. Poklicna struktura prebivalcev, ki so bili v sorodstvenem razmerju z imet­ nikom stanovanja, je bila sledeča: največ je bilo gospodinj (16), zasebnic (Pri­ vate) — (10) in zasebnikov (2) ter tistih, ki so se opredelili kot rentnica (5) ali rentnik (1). Druge poklice so predstavljali upravnik (poslovodja) banke (5), uči­ teljica (3), trgovec (2), deželni uradnik (2), hišnik (2), natakarica (2), bančni sluga (2) ter po en odvetnik, zdravnik, lekarnar, nadinženir, oskrbnik posestva, gimnazijski profesor, trgovec in hotelir, trgovka, brivec, krojač, vzgojiteljica, šivilja, gostilničar, hotelski vratar, hotelska »ključarka«, vrtnar, stavbni risar, sobni slikar, tiskarski črkostavec, deželni mlekarski in živinorejski nadzornik, knjigovodja, notarski solicitator, policijski stražnik, železniški čuvaj in oskrb­ nica javnega stranišča. Upokojeni so bili gimnazijski profesor, profesor babi- štva, nadzornik c. kr. železnice in policijski stražnik. Med vojaškimi poklici srečamo tri stotnike, enega majorja, enega elektrotehnika c. kr. vojne morna­ rice in enega generalmajorja v pokoju. V okviru poklicne strukture podnajemnikov zasledimo dve zasebnici in po en primer operne pevke, kapelnika, zobozdravnika, .trgovskega potnika, banč­ nega korespondenta, kuharja, natakarice, notarskega pripravnika, brivskega pomočnika, šiviljske pomočnice in krojaškega vajenca. Upokojeni podnajem­ niki pa so bili gimnazijski profesor, rokodelski nameščenec in finančni svetnik. Dve vrsti službovanja moramo ločevati pri osebah, ki so bile zaposlene pri imetnikih stanovanj: a) osebna služba (Persönliche Dienste) pri imetniku sta­ novanja in b) hišne posle oziroma služinčad, ki je bila zadolžena za domača opravila (Häusliche Dienste) v okviru gospodinjstev imetnikov stanovanja. Med tistimi, ki so opravljali osebne dolžnosti pri gospodarju stanovanja, sre­ čamo eno vzgojiteljico, tri pestunje, eno gospodinjo in eno damsko družabnico (Gesellschaftsdame). Damska družabnica je bila učiteljica in vzgojiteljica gospe Alme Baumgartner. Zanimiva je ,bila tudi vzgojiteljica Octavie Martineau, ki je bila iz Francije. Privoščil si jo je bankir Anton Szalay in verjetno sta bili njegovi hčerki Renata in Margit poleg učenja pravil lepega in plemenitega ve­ denja deležni tudi učenja francoščine. Sloj hišnih poslov ni bil enoten, temveč se je delil glede na zadolžitve, ki jih je opravljal pri imetniku stanovanja. Glede na poimenovanje srečamo na­ slednje skupine hišnih poslov: kuharice — 21, sobarice (Stubenmädchen).,— 10, služkinje (Dienstmädchen) — 13, služabnike ali strežaje — 3, dekle — 3 in dva hlapca. Pri služkinjah in deklah je bilo v večini primerov.pripisano, da so za­ dolžene za vsa domača opravila (Mädchen für alles). Edini primer poročenih hišnih poslov, ki predstavlja redko izjemo, sem ugotovil v gospodinjstvu Bla- siusa Scharta na Franca Jožefa cesti 1. To sta bila Anton in Mari Likar (hlapec in kuharica), ki sta imela dve hčeri — Angelo in Mari. Bankir Anton Szalay pa je imel tudi največ zaposlenih v okviru svojega gospodinjstva. Poleg vzgojiteljice je imel še dve sobarici, kuharico in t. i. Ex- tramädchen. Model ceste Franca Jožefa je med vsemi izbranimi vzorci najbolj pripra­ ven za osvetlitev še ene razsežnosti, ki se ji radoveden zgodovinar nikakor ne sme izogniti — razsežnosti, ki prepleta socialno strukturo modela — zgodovine bogataša in reveža. Vsekakor drži, da so na cesti »presvetlega cesarja« prebi­ vali predvsem stanovalci, ki so pripadali višjim krogom. Na drugi strani pa naletimo na stanovalce, ki jih lahko mirno uvrstimo med najnižje sloje takrat­ nega ljubljanskega prebivalstva. Bogati so prebivali v velikih, razkošnih sta­ novanjih, privoščili so si služinčad ter plačevali izredno visoke letne najemnine. 254 A. STUDEN: STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI 1910 Revni so se stiskali v majhnih in hkrati prepotrebnih bivališčih z majhno letno najemnino. Vmes med tema ekstremoma se iz prašnih dokumentov dvigujejo še pripadniki srednjih slojev. Kako barvita socialna struktura! • •'• < Vsak imetnik stanovanja si je lahko privoščil stanovanjske prostore, za ka­ tere je bil zmožen odšteti letno najemnino. Na cesti Franca Jožefa je kar 23 imetnikov stanovanja (40,3 %) plačevalo letno najemnino čez 1000 kron. Vse­ kakor izreden podatek, ki takoj vzpodbudi radovednost/Kdo so bili ti imet­ niki? Kaj so bili po poklicu, da so si lahko privoščili takb draga stanovanja? Največ, kar 8, je bilo imetnikov stanovanj tipa S7G (F. J. c. 16). To so bili dr. Bogdan Derč (zdravnik), Fran Zaje (brivski mojster), Josef Simonis (stotnik), Rado Legvart (deželni mlekarski in živinorejski nadzornik), Franc Ksaver Je- raj (gimnazijski profesor), Milan vitez Bleiweis Trsteniški (stotnik), Konrad Sasel (prokurist banke) in dr. Vladimir Ravnikar (odvetnik). Štirje imetniki so si privoščili stanovanje tipa S5B (F. J. c. 3): Ana Perdan (zasebnica), dr. Joseph Nejedli (upokojeni gimnazijski profesor), Serafina Saj ovic (rentnica) in Ma­ thilda Golf (vdova visokega finančnega uradnika). Dva imetnika sta prebivala v stanovanju tipa S10A (F. J. c. 9): Louise Luckmann (rentnica) in Theodor Luckmann (zasebnik). V preostalih tipih stanovanj pa zasledimo naslednje imetnike: v stanovanju S6A (F. J. c. 5) je prebivala Maria Eger (trgovka), v S8A (F. J. c. 5) Franz Czansky (major), v S7D (F. J. c. 7) Viktor Tschretnik (uradnik), v S9A (F. J. c. 20) Emil Kržišnik (gostilničar), v S14A (F. J. c. 11) Anton Szalay (bankir), v S7F (F. J. c. 11) Matilda Hrovatin (rentnica), v S6D (F. J. c. 11) pa Maria v. Pagliaruzzi-Kieselstein (zasebnica). Končno sta v svojih vilah tipa S10B (F. J. c. 15) in S14B (F. J. c. 17) prebivala še lekarnar Gabriel Piccoli in rentnik Guido Zeschko. Prebivalcev, ki bi jih lahko v okviru modela uvrstil v posplošeno katego­ rijo revežev, je bistveno manj. Zaradi lažje predstave sem se odločil, da bom odnos bogataš/revež raje prikazal na podlagi primerov. Stanovanje, njegovi prebivalci, plačevanje letne na jemnine— vse to so mikrostrukture. Z medse­ bojno primerjavo le-teh naj bi dobili izsek iz vsakdanjega življenja. Seveda nam narava dokumentov dopušča, da zajamemo samo drobce — namige o oko­ liščinah, zarisanih v vsakdanjik prebivalcev modela. Zaradi tovrstnih virov ne moremo prodreti globje v zakulisje privatnega življenja stanovalcev. To so te­ žave. Kljub temu drobcene mikrostrukture predstavljajo nekakšno (v našem primeru edino) izhodišče, ki naj bi vodilo h kovanju določene predstave o vsak­ danjem bivanju teh ljudi, saj konec koncev marsikaj pojasnjujejo. Za primer­ javo bogataša in reveža v okviru socialne strukture modela sem izbral nasled­ nje primere: a) primerjave znotraj hiše: 1) primera v hiši Emericha Mayerja: BOGATAŠ REVE2 Tip stanovanja: S14A (F. J. c. 11) K2A (F. J. c.ll) Letna najemnina: 1792 kron 120 kron (hišnik) Stanovalci imetnik: Anton Szalay (bankir) Benjamin Legnitz (bančni sluga, ostali: Frieda Szalay (žena) istočasno hišnik) Renata Szalay (hči) Emma Legnitz (žena) Margit Szalay (hči) Robert Legnitz (sin) Octavie Martineau (vzgojiteljica) Marija Kreč (sobarica) Angela Šter (sobarica) Ana Predikaka (kuharica) Angela Zupan (Extramädehen) _ J . ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 2 255 2) primera v hiši Josef a Luckmanna: BOGATAŠ Tip stanovanja: S10A (F. J. c. 9) Letna najemnina: 1398 kron REVE2 PIA (F. J. c. 9) 100 kron (hišnik) Stanovalci imetnik : ostali : Louise Luckmann (rentnica) (vdova) Maria Luckmann (hči) Margareta von Luschin (vnukinja) Ana Tomše (kuharica) Agnes Nagode (sobarica) Janez Moran (bančni sluga in hišnik) Marija Moran (žena) Rudolf Moran (sin) Jožefa Moran (hči) Marija Moran (hči) b) primerjave med hišami: VILA IN SOBICA 1. primer: BOGATAŠ ' Tip stanovanja: S10B (F. J. c. 15) Letna najemnina: ne plačuje (lastnik) > REVEŽ SIA (F. J .c . 22) ne plačuje (oskrbnica javnega stranišča) Stanovalci imetnik : ostali: Gabriel Piccoli (lekarnar) (vdovec) Lottina Piccoli (hči) Maria Piccoli (hči) Antonieta Piccoli (hči) Marija Vodopivec (kuharica) Regina Jare (sobarica) Marija Jerin (omožena) (Naznanilnica je presenetljivo dobro izpolnjena, saj o Mariji izvemo še nekatere privatne podatke) * * Kot oskrbnica javnega stranišča Tivoli, ki ga je zgradila občina stolnega mesta Ljubljane, je morala skrbeti, da je bilo stranišče vedno snažno. Skrbela je tudi za kur­ javo, da ne bi zamrznila v 4 stranišča napeljana voda (popis je potekal v zimskem času). Dohodke je dobivala od strank, ki so uporabljale stranišče. Marija je znala samo brati, zato je naznanilnico izpolnil in jo podpisal njen mož Jožef Jerin, ki pa ni prebival na F. J. c. 22. Lepa zgodbica. Skoda, da jih ni več! 2. primer: BOGATAŠ Tip stanovanja: S14B (F. J. c. 17) Letna najemnina: ne plačuje (lastnik) REVEŽ S1B (F. J. c. 26) ne plačuje zaradi čuvajske službe Stanovalci imetnik : ostali : Guido Zeschko (rentnik) Maria Zeschko (žena) Erna Zeschko (hči) Katarina Grkman (kuharica) Frančiška Aljančič (sobarica) Anton Jelnikar (železniški čuvaj) Frančiška Jelnikar (žena) Ana Jelnikar (hči) Razlike znotraj skrbno izbranih pr imerov so več kot očitne. Spomnite se nanje, ko boste prebiral i zakl jučne hipoteze raziskave! 256 A - STUDEN: STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI 1910 Ugotavljanje etnične strukture prebivalcev ceste Franca Jožefa še zdaleč ni preprosto. Rubrika »občevalni jezik« (Umgangssprache) namreč ni zadosten znak za določanje narodnostne pripadnosti, saj sproža številne divergence med občevalnim jezikom in narodnostjo. Zato moramo za presojo etnične pripad­ nosti posameznikov z vso previdnostjo pritegniti tudi podatke o njihovi domo­ vinski in rojstni pripadnosti, ki nam morejo marsikaj pojasniti glede porekla in materinskega jezika, upoštevati pa moramo tudi ime in priimek posamez­ nika ter njegov poklic. Zavedati se moramo tudi posebnih jezikovnih razmer v takratni Ljubljani, s katerimi se srečujemo tako v javnem življenju kot v šolstvu. Hkrati pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da so številke in statistike o etnični pripadnosti prebivalstva v stari Avstriji nosile politično dimenzijo. Bile so orodje moči, s katerim so oblasti zelo skrbno ravnale. S to svojo vlogo pa narodnostne statistike vsebujejo številne probleme.8 Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih izhodišč sem se lotil analize podat­ kov za cesto Franca Jožefa. Ločeval sem etnično pripadnost oseb, ki so bile sorodstveno povezane z imetnikom stanovanja, od etnične pripadnosti podna­ jemnikov, rejencev in oseb, ki so bile zaposlene v gospodinjstvu imetnika sta­ novanja. Prišel sem do naslednjih rezultatov: Tabela 8: ETNIČNA STRUKTURA PREBIVALCEV F. J. c. fezfkV a l n i Sorodniki n a j e m P n < £ - Rejenci Služinčad Skupaj % slovenski nemški italijanski češki srbohrvaški madžarski francoski 92 77 9 — — — — 9 6 2 2 2 1 — 51 8 — — — — 1 153 91 11 2 2 1 1 58,6 34,9 4,2 0,75 0,75 0,4 0,4 Skupaj 178_ 22 1 60 261 100 Etnična struktura prebivalcev izbranega vzorca je bila zelo pisana. Raz­ vidna je očitna prevlada slovenskih prebivalcev, zelo močna pa je tudi prisot­ nost prebivalstva z nemškim občevalnim jezikom. Podatki naznanilnic skrivajo tudi številne posebnosti, ki jih moramo upoštevati pri raziskavi etnične struk­ ture. Oglejmo si nekatere med njimi: 1. Zelo sumljive so navedbe občevalnega jezika na naznanilnici, ki jo je izpolnila imetnica stanovanja — plemenita gospa Alma Baumgartner. Pri vseh članih gospodinjstva je kot občevalni jezik navedena nemščina, ki pa v tem primeru nikakor ne more biti merilo za določanje narodnosti. Oglejmo si za­ kaj takšni dvomi: Pri učiteljici in vzgojiteljici gospe Baumgartner — Mariji A. Grohmann, rojeni v okraju Litomysl na Češkem, se še lahko sprijaznimo z nemščino kot občevalnim jezikom. Zaplete pa se pri sobarici in kuharici. Soba­ rica Johanna Plešnar je bila rojena v Dragomeru v okolici Ljubljane; kuharica Anna Ferjančič pa v Mavčah v okolici Postojne. Lahko se vprašamo, ali ni imetnica stanovanja z navedbo nemškega jezika pri sobarici in kuharici zabri­ sala njihovo dejansko pripadnost. Močne dvome, da gre za pripadnici nemške narodnosti, porajata že priimka, hkrati pa sta bili obe rojeni na čistem sloven­ skem jezikovnem območju, ki je povrh še agrarno, in sta imeli tam tudi domo- Temeljna razprava, ki opozarja na številne probleme In posebnosti, s katerimi se sre­ čamo pri ugotavljanju etnične strukture ljubljanskega prebivalstva na podlagi popisa prebival­ stva, je še vedno tehtno delo Vlado Valenčič: Etnična struktura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880 (Zgodovinski časopis 28, 1974, str. 287—319). Zelo pomembna Je tudi razprava Emil Brix: Številčna navzočnost nemštva v južnoslovanskih kronovinah Cislitvanije med leti 1848 do 1918. Problemi narodnostne statistike (Zgodovinski časopis 41, 1987, str. 297—308) Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 • 2 257 vinsko pravico. Zato smemo z vso upravičenostjo domnevat i , da je bil n jun mater in jezik slovenski in da sta bili Slovenki. Lahko si zastavimo tudi vpra­ šanje, ali se je vpis nemščine kot občevalnega jezika pri sobarici in kuharic i zgodil z n juno vednostjo in privolitvijo. t. 2. Drug pr imer predstavljajo mešane družine. Lep pr imer takšne družine, kjer je kot občevalni jezik navedena slovenščina in nemščina, na jdemo na št. 16, v gospodinjstvu c. in kr. akt ivnega s totnika Milana viteza Bleiweis — Trste- niškega. Pr i njegovi plemenit i soprogi Heleni, ki je bila rojena v Celovcu, je vpisan nemški občevalni jezik, pri obeh sinovih — M i r a n u in M a r k u — pa je vpisana slovenščina. Prvi je bil rojen v Celovcu, drugi pa v Ljubljani. Sloven­ ščina je vpisana tudi pri kuharici Ani G e r d i n in pestunji Mariji Rata j . Prva je bila rojena na Dolgi njivi, druga pa v Selu. Oba kraja sta sodila v politični okraj Novo mesto. 3. Posebnost predstavljajo tudi jeziki, ki j ih magis t ra tn i organi pri pregle­ dovanju izpolnjenih naznanilnic niso upoštevali . Jezika tuj ih državl janov niso popisovali. Pr i državl janih avstri jske polovice monarhi je pa so se upoštevali le določeni jeziki: nemški, češko-moravsko-slovaški, poljski, rusinski, slovenski, srbo-hrvaški, itali jansko-ladinski, romunski in madžarski . Vsi drugi jeziki in jeziki tuj ih državl janov so zato na naznani lnicah prečr tani . Lep p r i m e r za po­ trdi tev takšnega ravnanja magi s t ra tn ih organov predstavl ja že omenjena vzgo­ jiteljica Octavie Mart ineau. Imela je francosko državljanstvo, v rubr ik i obče­ valni jezik je navedena francoščina, ki pa jo je vestni uslužbenec magi s t ra ta dvakrat debelo prečrtal . (nadaljevanje sledi) Inštitut za novejšo zgodovino, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 Od leta 1960 izdaja revijo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (PZDG), ki je doslej izšla v 25 letnikih (1964 ni izšla). Leta 1986 se je preimenovala v Prispevke za novejšo zgodovino. Revija objavlja razprave, članke, historično dokumentacijo, poročila o simpozijih, knjižna poročila in recenzije, različne bibliografije in tekočo bibliografijo sodelavcev in­ štituta. V prvih letih izhajanja je bila revija izrazito usmerjena v zgo­ dovino naprednega delavskega gibanja in NOB, vedno bolj pa je širila krog svojega objavljanja tudi na širša področja slovenske zgodovine. Zdaj lahko rečemo, da je to revija za novejšo slovensko zgodovino. Uredništvo se trudi, da bi bila revija pestra, kvalitetna in sodobna. Prilagamo seznam še dostopnih letnikov, pri čemer opozarjamo, da sta letnika 1962 in 1U73 že razprodana, nekaj letnikov pa je že skoraj razpro­ danih. Revijo lahko naročite pri založbi Partizanska knjiga, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 13, kupite pa pri vseh slovenskih knjigarnah. PZDG 1978/79 PZDG 1980 PZDG 1981 PZDG 1982 PZDG 1983 PZDG 1984 PZDG 1985 ' PNZ 1986 PNZ 1987 PNZ 1988 PNZ 1989/1 — Trideset let Inštituta za zgodovino delavskega giba­ nja. — Biobibliografije. PNZ 1989/2 PZDG 1960/1 PZDG 1960/2 PZDG 1961/1-2 PZDG 1963/1-2 PZDG 1965/1-2 PZDG 1966/1-2 PZDG 1967/1-2 PZDG 1968/69, 1-2 PZDG 1970/1-2 PZDG 1971/72 PZDG 1974 PZDG 1975/76 PZDG 1977