124                                                                 Listek.
Fran Erjavec-J-
Usoda stara nam in vsak hip nova:
Za možem mož in ž njim za nado nad a V temno kraljevstvo smrtno se poklada, Ki tajnostno združuje dva svetdva.
O komer tožba zdaj velja, takdva,
Na kogar prah za solzo solza pada, Bolj kakor bron in marmorja gramada Slave nesmrtna dela ga njegdva.
Kako se zove mož, po smrti vplenjen,
Ki rod spomina mu od pismen zlatih Nikdar iz knjige slaVe ne izbriše ?
List gore naše je, zaslužno cenjen,
Pri bližnjih ljubljen in pri daljnih bratih :
Erjavec Fran ime" se njega piše!
J os. Cimperman.
Dne" 13. januvarija t. 1. je slovenskemu narodu iz solnčne Gorice došla prežalostna vest,  da je ondu nagle smrti umrl dični pisatelj  slovenski,  gospod
FRAN ERJAVEC,
c. kr. profesor na ondolui veliki realki, dopisujoči član akademije znanosti/ in umet-
nostij v Zagrebu, odbornik ,,Matici Slovenski", pravi  član   društva „Societe  malaco-
logique de Belgigue" v Bruse Iji i. t. d. i. t. d. šele v Jj. letu dobe svoje.
Izboren učenjak, vzoren domoljub, ljubezniv prijatelj, skrben oče in v vsakem oziru odličnjak, bil je pokojnik v pravem pomenu klasičen pisatelj jdovgnski, kateri je s svojimi novelami, potopisi in povestimi, s svojimi učenimi razpravami in preprostemu narodu namenjenimi spisi, s svojimi šolskimi knjigami in jezikoslovnimi črticami slovenskemu narodu zapustil pravo zakladnico po obliki in vsebini dovršene književne hrane.
Ves_narod slovenski je imel samo jednega Erjavca, zato pa tudi vsa Slovenija plaka za njim !
»Ljubljanski Zvon« hoče v prihodnji številki oceniti književno delovanje pokojnikovo ter s tem vrlemu možu in dragemu prijatelju' postaviti skromen spomenik. Danes opozarja narod slovenski, kateremu je pokojni posvetil vse duševne svoje moči, naj tudi on ne žabi zahvalnosti svoje proti blagemu pokojniku in stori Erjavčevim sirotam, kar mu veleva njegova čast in dolžnost!

»