Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XII St. 3 marec GLASILO DELAVCEV TOSAME ,m Današnji razgovor je tekel med člani na novo ustanovljenega TOZD Filtri. Povedali so nam, kako so delali do sedaj in kaj pričakujejo od nove organizacije. stran 5 Izvleček iz poslovnega poročila za leto 1975 Na osnovi člena 26. iin 118. statuta naše delovne organizacije, podajam poslovno poročilo o uspešnosti poslovanja v preteklem letu 1975. V tem obdobju so bili doseženi pomembni uspehi v celotnem sistemu našega gospodarjenja, pri katerem smo v celoti uresničili na- še programske oilje. Na vseh področjih ekonomskih kazalcev smo dosegli izjemne rezultate, ki so v primerjavi z letom il974, daleč uspešnejši in zato tudi vzpodbudnej-ši za naša nadaljnja prizadevanja. Le nekoliko osnovnih podatkov in videli bomo našo uspešnost: Vsebina 1974 1975 Ind. Celotni dohodek 308.504.596,— 437.887.151,— 142 Porabljena sredstva 214.104.494,— 393.362.304,— 137 Dohodek 94.400.102,— 144.524.846,— 153 Pogodbene obveznosti 3.580.400,— 4,198.172,— 117 Zakonske obveznosti 13.242.584,— 20.078.932,— 152 Za osebne dohodke 35.480.797,— 50.473.401,— 142 Za osebne prejemke 399.358,— 544.011,— 136 OSTANEK DOHODKA 41.696.961,— 69.230.331,— 166 nadaljevanje na 3. strani oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o »Okrogla miza“ Ob 8. marcu — dnevu žena so družbeno-poUtične organizacije organizirale sestanek za »okroglo mizo« z enajstimi ženami iz vseh oddelkov našega podjetja. Namen sestanka je bil, da žene povedo, s kakšnimi težavami se srečujejo tako v privatnem življenju, kakor tudi na delovnem mestu in da predlagajo morebitne ukrepe za odpravo omenjenih problemov. stran 9 O O O o o o n o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Naša žena nekoč in danes Leto se je obrnilo in pred nami je praznik žena, 8. marec. Kako težko bi dala na papir vse tisto, kar danes žena predstavlja v družini in na delovnem mestu. Minili so časi mišljena, da je naša žena samo za domače ognjišče. Naša žena je danes svobodna na vseh področjih, na svojem delovnem mestu, J 'liliji; r| i.^ ra,i'a w%s. v fci 1 hi Risbo na tej kartici je narisala Ann Adams, paraplegik, ki je bila pred svojo boleznijo umetnica. Z vztrajnostjo se je izvežbala, da riše tako, da drži svinčnik med zobmi. Vsaka originalna risba ji vzame dva meseca časa. v svoji družini dm v družbenopolitičnem življenju. Spomnimo se tudi tistih težkih let nazaj, v vojnem času. Koliko žena je dalo življenja za lepši danes, koliko partizanskih mamic je napletlo nogavic in ostalo perilo za naše borce. Kje so vse tiste revolucionarke, ne samo naše, ampak vse žene sveta, ki so, ali še preživljajo vojne čase. Koliko solza, koliko neprespanih noči, tveganje lastnega življenja, pa vendar jim ob tem ni nihče čestital, saj so bile naše babice, matere, dekleta skoraj v pozabi. Zato pa se danes zazrimo v njihove utrujene obraze, težke poti, ki so za njimi povejmo jim, dajmo jim čutiti, da so žene, matere, da so ljubljene, da nam pomenijo mnogo. In ti današnija žena, proizvajalka, mati, si srečna? Bodi srečna vsaj danes, ko si resnično cenjena, ko te ljubimo od naj mlajših, katerim daješ luč življenja, pa tja do vseh drugih, ki so doma, ali na delovnem mestu. Kaj naj vam zaželimo ob tem prazniku? Mislim, da se to ne da napisati, mnogokrat tudi ne povedati, vendar želimo vsem ženam, ne samo tistim, ki so z nami, ob naši delovni mizi, ampak tudi kmečkim materam lin vsem ženam sveta — Vse najlepše za vaš praznik, 8. marec! Zato se radujmo, ne ob bogatem darilu, ampak ob toplih besedah, objemih in poljubih in mogoče ob simbolu ljubezni, svobode — rdečem nageljnu. Žena, mati, vse najlepše in ne pozabi, da si naše življenje! Jana V. T» I * I ■ • Ura se je nagibala že preko tretje popoldan, ko se je Tinka vračala z dela. Njena pot od tovarne do doma je bila dolga. V družini je bila najstarejša, vsi drugi so še hodili v šolo, zato ije morala prva na delo. Domačija, ki je bila visoko v hribih, je bila že stara. Oče ni hodil v službo, ampak je delal doma in pil v vaški gostilni. Mati je delala skoraj noč in dan, da je bilo kaj kruha za šest otrok. Ta dan se je Tinka vračala domov posebno srečna. Hitela je po razritem vaškem kolovozu. Tinkini čevlji so bili že težki od blata, vendar je bil njen korak hiter in lahak. Ob poti je gledala mačice, ki so .poganjale prve popke, vse je bilo pripravljeno na prvo pomladno prebujanje. Da, je pomislila Tinka, osmi marec je danes, kmalu se bo spet pričelo težko delo. Mati, oče, otroci, vse se ji je vrtelo pred očmi. Toda že v tistem hipu je pozabila na težave in pomislila, da mora biti srečna, saj nese materi šopek, prvi šopek v materinem in njenem življenju. Ves teden si je od malice pritrgovala, da je lahko kupila skromen šopek. Ko je tako hitela, je imela eno samo željo, da bi ne srečala očeta, ali, da bi bil vsaj trezen'. Še sama ni vedela, kdaj se je znašla na domačem pragu. »To ni res, ji je zatrepetalo v srcu. Na hišnem pragu je stal oče, se naslanjal na stari obok hiše, oči je imel rdeče in sovražen nasmeh na ustnicah. Nekoliko je dvignil močne obrvi in glasno zahropel: »Kje si hodila tako dolgo?« Oči so mu obstale na šopku, katerega je Tinka stiskala k sebi. Jecljajoče in v solzah je izdavila, da ga je kupila za mamin praznik. Takrat je začutila močne očetove roke in divji glas, ki je Očital: »Smrklja, torej ne daješ vsega denarja, kar zaslužiš!« Hotela mu je povedati, da je sve prihranila od malice. Toda oče jo je le tolkel in besede so ji zamrle na ustnicah. Ko se je njegovo telo, napeto od besa, umirilo, je videla skozi solze le še rdeče cvetje, ki je ležalo na tleh, steptano od očetovih škornjev. Glasu ni bilo, besed ni bilo, le utrujen korak, ki jo je peljal v zgornjo kam- Šele tedaj se je zavedala, kaj Ji pomeni mati. »Mati«, je glasno zaihtela, »kako te ljubim.« Stopila je proti oknu in videla, kako se je oče zdaj levo, zdaj desno, nagibal po kolovozu proti vaški gostilni. Takrat so se tiho, zelo tiho odprla vrata. Na pragu je stala mati. Bila je lepa kot vzhajajoče sonce, ki ima zlatorumene žarke. Trnka je nenadoma klečala ob njenih nogah ;in tiho, tako tiho ihtela, da je slišala le svoje srce. »Mati, mati, ljubim vas.« Ko je pogledala navzgor, je videla mamine solze. Vendar to niso bile solze, bili so dragulji, ki jih najdeš le v srcu svoje matere. _ ., ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata Tosama se najlepše zahvaljujem za obisk in darilo mojemu možu v zdravilišču. , Jelka Volčini ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev zahvaljujem za lepo darilo in nepozabne besede ob slove-su. x Celotnemu kolektivu želim se mnogo poslovnih uspehov. Urankar Regina ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata Tosama se najlepše zahvaljujem za obisk v času moje bolezni in poklonjeno darilo. Marija Blaževič nadaljevanje s 1. strani IZVLEČEK IZ POSLOVNEGA POROČILA ZA LETO 1975 Doseženi finančni uspeh, ki je v dosedanjem obstoju naše delovne organizacije naj več ji in najpomembnejši, je rezultat dela in prizadevnosti celotnega kolektiva, slehernega člana naše delovne organizacije ter pravilnih sklepov naših samoupravnih organov. Naj večji delež v ugodnih finančnih rezultatih ima vsekakor naša izvozna usmerjenost, ki predstavlja 24 % nalše celotne realizacije. Značilno za celotno obdobje preteklega leta je mirnejši tempo proizvodnje, normalna in usklajena preskrba s surovinami na domačem frgu, le z uvozom potrebnih surovin in reprodukcijskim materialom smo imeli velike težave zaradi ostrih restriktivnih ukrepov, ki smo lih dokaj uspešno urejevali vsled ugodnih izvoznih rezultatov. Zelo pomembni so pokazatelji našega vključevanja v uresničevanje ciljev Resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in skupščine občine Domžale, ki so naslednji: — stopnja rasti fizičnega obsega proizvodnje znaša za poročevalsko obdobje 13,3 %, začrtana stopnja rasti z resolucijo pa znaša 11%; — stopnja rasti družbenega proizvoda znaša nominalno 50 %, realno pa 19,2 %, začrtana stopnja z resolucijo pa 7 %; — stopnja zaposlovanja znaša 6%, po resoluciji 2,5 %; — obesg izvoza se je vrednostno povečal za 136,5 0/0, po resoluciji pa je predviden vrednostni porast 21 %; — obseg uvoza se je vrednostno povečal za 24 %, po resoluciji 14% — produktivnost smo povečali za 8 % po resoluciji pa naj bi se povečala za 3 P/oi V preteklem letu nismo poveča-'i cen, razen filtrov za cigarete v mesecu februarju in to po samoupravnem sporazumu med proizva-talci filtrov za cigarete in kupci. Celotni obseg investicij smo izvajali po planu gospodarskega načrta in so bila v celoti zagotovljena vsa potrebna finančna sredstva. V preteklem letu smo porabili za investicije skupaj 48.582.213 din. Program varčevanja in racionalnega gospodarjenja, iki smo ga spre-leli v preteklem letu, je v precejšnji meri doprinesel naši celotni uspešnosti. Glavne značilnosti programa varčevanja in racionalnega gospodarjenja za leto 1975, so bile predvsem: — dvig produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslova-hjal; — povečanje izvoza predvsem na konvertibilno področje in zmanjšanje uvoza; — vključitev naše delovne organizacije v družbeni stabilizacijski program na vseh področjih dela, predvsem stabilizacijo cen naših izdelkov; — ekonomsko in tehnološka utemeljenost vseh investicijskih naložb; — pospeševanje inovacij z lastnimi konstrukcijskimi rešitvami; — v organiziranem pristopu sortiranja in uporaba vseh vrst raznih odpadkov; — izdelave programov srednjeročnega plana, ki mora biti odraz naših prizadevanj za dosego postavljenih ciljev; — dvig osebnega An družbenega standarda iin zdravstveno varstvo naših delavcev; — poboljšati delovno disciplino; — prizadevanje za vsestransko sodelovanje in povezovanje s Tekstilno tovarno Senožeče. V ta namen je bil imenovan poseben odbor, sestavljen od predstavnikov družbeno-političnih orga- Čas za pregled gospodarjenja v preteklem letu s prejemom zaključnega računa, še ni pretekel. Zbra-ne podatke je potrebno temeljito preanalizirati in zaključke iz analiz vgraditi v letošnjo poslovno politiko. Prva značilnost lanskega poslovanja je, da smo gospodarili precej ekstenzivno, saj smo število zaposlenih povečali za 6 %. Ne glede na dejstvo, da smo sicer produktivnost tudi povečali za 8%, kaže porast zaposlenosti, da smo še premalo usmerjeni k zamenjavi ročnega dela s strojnim delom. Napore v tej smeri moramo čimprej povečati, pri čemer je potrebno posebno povdariti vlogo tehničnih izumov in novatorstva, kajti ta dejavnost je izrednega pomena za naš nadaljni razvoj. Leto 1975 je bilo tudi začetek intenaivnejšega vlaganja v osnovna sredstva. Samo za večje investicije smo vložili 45 milijonov din lastnih sredstev. S tem denarjem smo kupili1: — 2 stroja za izdelavo cigaretnih filtrov v vrednosti din 5499.000.- — trakotkalski stroj v vrednosti cca 10 milijonov din — čistilec bombažnih vlaken v vrednosti 1,267.982.— din — belilni aparat v vrednosti 1,971.809.— din — sušilni aparat v vrednosti 2,040.000,— din — ostale stroje (za konfekciondra-nje gaze, za izdelavo nove vrste vložkov, za povečanje kapacitet nizacij z nalogo spremljanja in uresničevanja ^postavljenih ciljev. Iz že prikazanih rezultatov je razvidno, da je večina postavljenih nalog billa uspešno realizirana. Za vsako nalogo so bili postavljeni nosilci nalog iz vrst strokovnih služb. Naš dolgoletni kooperant Tekstilna tovarna Senožeče je s svojim delom tudi doprinesel k uspehu našega celotnega poslovanja, saj so količine izdelanih tkanin, dopolnjevale naš asortiman izdelkov in s tem omogočile večjo prodajo naših ostalih izdelkov. Poslovno tehnične odnose med Tekstilno tovarno Senožeče in To-samo moramo še poglabljati. Pravičen je sklep samoupravnih organov, da je tudi kolektiv Tekstilne tovarne Senožeče udeležen v dohodkovnih odnosih Tosame, v obliki cene usluge, kar s tem potrjujemo ustavno in socialistično usmerjenost skupnega sodelovanja. Slavko Bajec M61ny pleničk, Mblny hlačk) v vrednosti 3,204.734.— din — 2 mikalnika v vrednosti 1,786.761,— din. Večina teh strojev že obratuje, ali pa se bodo vključili v proizvod-nijo v letošnjem polletju. V zvezi s tem se moramo prizadevati, da se stroji takoj vključijo v redno proizvodnjo in tako pričnejo vračati vloženi denar, ki se bo namenil za nadalnje investicije. Največji znesek, cca 20 milijonov din, pa je bil angažiran za pripravo gradbišča in izgradnjo novega skladišča, s čemer se bo rešil problem skladiščenja materialov, kaj ti pomanjkanje skladiščnih prostorov je že ovr ralo naše poslovanje. Z navedenimi investicijami smo (bomo) znatno modernizirali proizvodni proces, odpravili nočno delo žena, pocenili proizvodnjo in povečali kapacitete. Gospodarjenje z zalogami je bilo racionalnejše, saj smo pri povečanju celotnega dohodka za 42 % povečali povprečne zaloge le za 12,5 %. Z nizkimi zalogami moramo poslovati tudi v letu 1976, kajti zaradi sprotnega plačevanja, ki je predpisan z zakonom, bo potrebno razpolagati z večjo količino likvidnih sredstev. Odnos med terjatvami in obveznostmi je zelo ugoden, ker smo imeli povprečno 93 milijonov terjatev in le 13,4 milijona obveznosti — torej smo imeli skoraj 7 krat več dolžnikov kot upnikov. Zaradi tega se nam letošnjega nove- Finančni rezultati leta 1975 nadaljevanje s 3. strani ga poslovanja ni treba preveč bati, če ne bomo le preveč denarja angažirali za investicije. Spričo ugodnega poslovanja nismo najemali dolgoročnih posojil za osnovna sredstva in Obratna, ker smo predvidevali večja posojila pri izgradnji proizvodne dvorane. Koristili smo le kratkoročna posojila za izvoz in za eskontiranje prodaje do 90 dni. Na ta način smo reševali občasne zastoje v plačilnem prometu, ki so nastajali v preteklem letu predvsem v marcu, aprilu in v poletnih mesecih, zaradi spremenjenih finančnih predpisov. Tudi drugi finančni pokazatelji kažejo zelo ugodno sliko, kar je bilo že prikazano ob sprejemanju za- V času priprav za izdajo te številke tovarniškega glasila je tudi tekla javna razprava o predlogu gospodarskega načrta za letošnje leto, katerega so pripravile strokovne službe. Rok javne razprave se naj bi iztekel prav ob izdaji te šte-vilke in potem bo predlog, skupaj s pripombami, ki bodo prišle iz zborov potrdil delavski svet — že v novi sestavi. Iz materiala, ki je predložen zborom, družbeno-političnim organizacijam in ostalim, kot tudi iz ostalih nepredloženih materialov lahko predvsem povzamemo temeljno sponzanje, da v letu 1976 še zdaleč ne pričakujemo takih rezultatov kot so bili minulo leto. To leto je bilo izjemno ugodno predvsem zaradi enkratnega izvoza cigaretnih filtrov in vsi stiki z zunanjim trgom kažejo, da je ta kratkotrajna količinska in vrednostna konjuktura minila in da so naši poslovni pogoji vrženi v normalne tirnice, te tirnice pa so posute s stabilizacijskim peskom. Tako se ob manjšem izvozu v-ključujemo v nov sistem obračuna na osnovi plačane realizacije — kar pomeni, da lahko vključimo v celotni dohodek le tisti znesek, ki nam ga plača, ne pa tistega, za katerega smo blago prodali— plačila pa ne dobili. Pričakujemo, da bo zaradi tega razloga kupna zmogljivost naših odjemalcev zmanjšana in zato tudi manjši promet — vsaj za 2/3 običajne mesečne prodaje. Obenem s tem je otežkočen, z novimi predpisi, uvoz repromateri-ala, kar ob naši — zaenkrat še močni navezanosti na uvoz — ne zagotavlja nemotene proizvodnje. Proklamaoiji o vezavi uvoza na iz- ključnega računa. Ko ocenjujemo dosežene uspehe, se moramo zavedati, da je položaj naše delovne orgaizacije danes že čisto drugačen, kot bi sodili po lanskih dosežkih. Gospodarske težave so potrkale tudi na naša vrata, kajti naša uvozna usmeritev pri nabavi surovin bo zahtevala tudi večji izvoz po zelo nizkih cenah, kar bo povzročilo zmanjšanje dohodka. Večji izvoz zahtevajo tudi naše kapacitete, ki so ponekod že prevelike za nasičeno jugoslovansko tržišče. Osnovni cilj v letu 1976 bo morala biti večja proizvodnija, kajti le tako bo mogoče nadomestiti izpad dohodka zaradi nižjih izvoznih cen. Janez Leskovec voz bomo sicer poskušali v največjem obsegu ustreči, vendar pa ne bomo mogli doseči povsod dovolj ugodnih cen — substitucije za u-strezne domače materiale pa ni. Ob teh dveh temeljnih vzrokih so še drugi — kot nekatere tendence za višanje cen repromaterialu (bombaž ipd.), pritisk nekaterih kupcev na ugodnejše cene ali kondicije našim izdelkom itd. Spričo takih težkoč bo predvsem nujno, da se hitro streznimo sami, pa tudi vsi družbeni faktorji, ki so soudeleženi v delitvii našega dohodka. Dober stabilizacijski program nam bo pomagal urediti najbolj sporne točke našega gospodarjenja, da bomo lažje premagovali nepri-like, ki se nam obetajo. Nekaj primerov z letom 1975 daje za glavne postavke gospodarskega načrta 1976 takele vzporeditve: celotni dohodek naj bi bil nižji za Nadaljujemo z Objavljanjem pomembnejših razvojnih izhodišč, ki smo jih pod istim naslovom začeli objavlati v prejšnji številki Tosa-me. Tokrat bi nekoliko podrobneje pogledali glavne faktorje razvoja, ki uokvirjajo razvojni program. Predvsem je treba omeniti, da je po razvojnem programu predviden le razvoj sanitete, medtem ko naj bi bodoči TOZD Filtri obstal na sedanjem nivoju. To je prej po- 7 %, porabljena sredstva višja za 14%, 'tako da bi bil dohodek nižji kar za polovico; osebni dohodek bi ostal na istem nivoju, pa vendarle bi ostanek dohodka predstavljal le slabo četrtino višine, ki je bila dosežena v letu 1975. Predviden izvoz pa je nižji tudi za polovico. Ob takih predračunih je seveda nuno pazljivo gospodarjene, ki ga še na j bole izraža na različnih nivojih izrečeno geslo: «Preživeti to leto!« S tem hočemo reči, da bo prav to leto najtežje, potem pa se bo počasi uredilo. iK temu bo poleg ureditve stabilizacijskega režima pripomogla tudi dograditev nove proizvodne hale, s čimer bomo pridobili obstoječe prostore za novo. visoko produktivno tehnologijo netkanega blaga, 'ki bo vse večja pridobitna postavka v našem asor-timanu. V letu 1976 se bomo tudi dokončno skonstituirali v dve TOZD in skupne službe, kar bo v končni konsekvenci prispevalo k čistejšim odnosom me ddelovnimi kompleksi, v času priprav, pa tudi kasneje pa bo povzročilo še dosti dela, vskla-jevanja in dogovarjanja, torej tudi medsebojne napetosti. Proizvodni kadri naj bi v tem času ostali na istem .nivoju kot so bili ob zaključku minulega leta, realizacija potreb po nujnih režijskih kadrih pa je odvisna predvsem od prostorskih prilik. Na koncu le še nekaj podatkov o strukturni delitvi predvidenega poslovnega uspeha, merjenega z neto realizacijo celotnega prometa. Izdelavni material predstavlja v neto realizaciji 67,6% njene vrednosti, izdelavni osebni dohodki 5,7 %, plačilo storitev TT Senožeče 2,5%, tako da znaša povprečna stopnja pokritja 24,2 %. V tem pokritju pa predstavlja fiksni (stalni) stroški proizvodnje (obratov in vzdrževanja) 11,6%, stalni stroški ostalih skupnih služb 8% tako, da predstavlja čisti ostanek pokritja le še 4,6 fl/o neto realizacije in lahko smatramo ta odstotek tudi kot a-kumulativno stopnjo za poslovno leto 1976. T. L. amnjkljivost kot popolnost našega razvojnega koncepta, do katerega pa je prišlo spričo tega, ker so se tržne razmere tako naglo poslabšale, da jih v času izdelave razvojnega programa nismo mogli v celoti preceniti in se dodobra zamisliti o možnostih reševanja tega oddelka. Zato je razumljivo, da je njikov zbor delavnih ljudi sprejel razvojni program le za omenjeno časovno obdobje, praktično le za Gospodarski načrt 1976 Sprejeli smo razvojni program 1976 -1980 nadaljevanje s 4. strani eno leto — s pogojem,da se v letu 1976 išče in najde dodatna proizvodnja za zaposlene v oddelku, kar naj nakaže nov, dopolnjen program za obdobje 1977 — 1981. Po drugi strani so za potrebe TOZD Saniteta, predvsem v začetku obdobja, predvidene finančno visoke investicije (proizvodna hala), prav tako pa tudi za potrebe skupnih služb (upravno poslopje). Gre torej predvsem za gradnje, katerih dohodkovni efekti se bodo pokazali šele v drugi polovici pro-gramiranega obdobja. Med dva najpomembnejša faktorja bodočega razvoja smatramo ukrepe za intenzivnejšo zaposlenost ter uvedbo tehnologije netka-nega blaga. K intenzivnejši zaposlenosti bosta pripomogla predvsem moderenizacija tkalnice ovojev ter uvedba boljše organizacije dela, zlasti v konfekciji, z zelo znano in uspešno metodo WF (work faotor). Lastna proizvodnja in dodelava ne-tkanega blaga nam bo pomembno pocenila pa tudi razširila naš asor- timan. Izvršni odbor združenja TOZD tekstilne industrije pri gospodarski zbornici je našo prijavo že potrdil, v začetku tega leta, torej že posedujemo družbeno pri voljene za to investicijo, kar je po sebno važno, ker se je tržiška predilnica interesirala za to proizvodnjo — vendar je odstopila, ko je spoznala, da ne segamo v njene proizvodne sfere. Naša proizvodnja in dodelava bo, namreč, omejena le na nektkana blaga nizkih tež, obseg proizvodnje pa naj bi bil tolikšen, da bi pokril ves jugoslovanski trg, ki se sedaj oskrbuje iz uvo za. Omenili smo že gradnjo upravnega poslopja. Tovarna je vse predolgo usmerjala akumulacijo v raz voj tehnologije, ki ob sedanji zasedenosti in utesnjenosti le z velikimi napori izpolnjuje svoje naloge. Ob prehodu na več TOZD bodo naloge še obširnejše in zahtevnejše. Zato se ob ureditvi poslovnih prostorov predvideva tudi izboljšava kadrovske strukture, s čimer bomo šele kos vsem notranjim in zuna- njim družbenim in strokovnim zahtevam, posebno še, ker bo strokov-nejšo zasedbo kadrov terjal tudi sam predvideni razvoj. Posebnost časa, v katerem se je izdeloval razvojni program, je v močnih naporih vse družbe za sta-bilizaoijo gospodarstva. Tendenca usmerjanja so sicer znane, težje pa jih je bilo v vseh postavkah pravilno kvantificirati, ker še niso bili znani v času priprav vsi tovrstni predpisi. Razvojni program se je vendarle naravnal v smeri večje stabilizacije, kar kaže že nekaj prej omenjenih razvojnih faktrojev. Poseben poudarek pa daje tej tendenci relativno zmanjšanje uvoza na račun' osvajanja tuje tehnologije (netkano blago); v ta kompleks pa tudi lahko vključimo razvojni namen za sovlaganje v trgovino in industrijo, da si zagotovimo boljšo surovinsko oskrbo pa tudi trdnejšo prodajo. To je nekaj pomembnejših razvojnih činiteijev. Kankretizacijo vplivov pa bomo posredovali v nadaljevanju. T. L. Naš razgovor nadaljnje delo. Vsako delo s seboj prinaša tudi svoje težave. Katere od njih vam povročajo največ težav in kaj si želite v zvezi s tem? V zadnji številki našega lista »Tosama« smo vam obljubili, da pridete za »razgovor« vsi na vrsto. Dokaz je današnji razgovor z zaposlenimi v oddelku za izdelavo filtrov. Zanje smo se odločili iz več razlogov. Vsi vemo, da so bili filtri do nedavnega »zlata jama« za ves kolektiv, ki niso poznali kriz, njihov največji problem je bdi narediti čim več. Sedanja svetovna gospodarska kriza in vse večja ponudba na tržišču pa je prizadela bol j 0d drugih prav, ta oddelek, ki je močno vezan na uvoz. Kljub vsemu ne kloniijo. Njihov optimizem gre še dalj, saj razmišljajo o povečanju proizvodnje in... Kaj bi vam vse jaz povedal. Prej berite si, kaj nam bodo povedali zaposleni v tem oddelku sami. FRANC CERAR vodi oddelek že precej dolgo. Točneje povedano, 8 let. Vedno resnega izraza na licu, zelo redko nasmejan, z glavo polno problemov skoraj teka iz pisarne v svoje oddelek in povsod, koder je potrebno, da delo teče brez zastoja. V današnjem času pa problemov ni malo, katerih je vsak zase ovira, ki ogroža praizvodnjo. Razlogov za resen izraz lica je torej dovolj. Pa nam naj še sam kaj Pove o sebi in svojem oddelku. Kako vi ocenjujete prehojeno pot in minulo delo? Odkar izdelujemo ta, za tobačne tovarne tako pomemben polproiz- Smo zaposleni v oddelku, ki je vod, smo skušali ugoditi njihovim zelo občutljiv na vsako nihanje na zahtevam v kvaliteti, hoteli smo jim tržišču. Vsako večanje naročil pov- biti servis, ki naj jim pomaga pri zroči nadurno delo, prav tako pa njihovem normalnem delu. V svo- zmanjševanje prodaje vpliva na jih prizadevanjih smo uspevali, to premeščanje delavcev v druge od-nam potrjujejo tudi primerni fi- delke. nančni rezultati zadnjih nekaj let. Ta ozka usmerjenost v proizvod-Iz napak in reklamacij, pa smo skušali dohiti koristen poduk za nadaljevanje na 6. strani nadaljevanje s 5. straini Naš razgovor n ji zaposlenim v oddelku ne nudi stalnega dela, vsem delavcem v mi-kalnici in konfekciji pa daje priliko, da dosežejo svojo solidarnost in tovarištvo do gostujočih »filte-rov.« Želja zaposlenih v oddelku je čimprej razširiti proizvodni program z dodatnimi izdelki, da bi lažje prebrodili krizna obdobja in odpravili nihanja v zaposlenosti. Pred nami je važna faza razvoja: formiranje TOZD. Menim, da bi bilo preuranjeno dajanje ocen, vendar kaj pričakujete od reorganizacije: Od nje pričakujem, da bomo znali vse osebne moči in strokovno znanje usmeriti v tisto področ je dela, ki bo tudi v bodočnosti Tosami omogočalo nemoten razvoj. Če vsi zaposleni osebne itežnje podredimo skupno postavljenim ciljem, smo že postavili temelje bodoči organizaciji. PETER KOČAR je pri filtrih že petnajsto leto, to je že od vsega začetka. Bil je obratni mehanik, zadnje leto pa vodja izmene. Mnogo se je spremenilo v pet-najstih letih in težko si predstavljam kako smo dosegli vse to, kar danes imamo. Spominjam se prvega stroja, ki je stal v sedanji mizarski delavnici. Za boljšo predstavo naj povem, da smo naredili na tem stroju cca 60.000 filtrov v osmih urah medtem, ko sedaj nov stroj naredi v istem času miLijon filtrov ali več. Tudi material smo pripravljali včasih doma. Temu primerna je bila tudi kvaliteta in kup težav s kalibrom izdelanih filtrov. Z novim delovnim mestom, t. j. kot vodja izmene imaš tudi drugačno delo in druge skrbi. »Res je, vendar moram priznati, da se ne morem pritoževati. Vesel sem, Iko vidim, da med delavkami vlada velika solidarnost. Človek je vesel, ko mu ni treba na vsako stvar kazati s prstom. Manj pa sem vesel, ko poslušam tožbe delavk in delavcev zaradi neprimernega prostora za delo, ki je največje zlo filtrov. To je klima naprava, ki največkrat ne dela, če pa že, pa je učinek tako slab, da skoraj ni omembe vredno. Res bi si želel kaj bolj učinkovitega.« Ko smo že pri željah, kaj bi si želel v življenju, na delovnem mestu? »Največja in edina je ita, da bi v miru lahko delal dn s tem dal delež družbi in' Tosami, ki ji želim vsaj toliko delovnih uspehov kot do sedaj. če že he več!« ANDREJ PAVLIČ je eden najstarejših pri filtrih, ki skrbi, da stroji lepo tečejo in naredijo čim več. Kljub dolgoletnim izkušnjam, pa se zgodi, da mu kapljice potu dokažejo, da je napaka težja, kot si je mislil na prvi pogled. Zmotil sem ga, ko je šaril po drobovju fiilterskega stroja do komolca od olja in masti. Otrl si je pot in kar veselo dejal: »Vidiš, taka je ta reč. Pa kar gre. Sedaj smo že kar dobro oskrbljeni z rezerv,niiim deli, tudi orodja imamo precej. Saj bi še kaj rabili, posebno pri novih strojih, pa se kar sami znajdemo in z malo potrpljenja kar gre. Pred kratkim sem bil na tečaju v Nemčiji, v tovarni Hauni. Veliko sem se naučil, škoda le, da sem bil tam sam, saj imamo že toliko strojev, posebno novi so zelo zahtevni in od vzdrževalca zahtevajo mnogo znanja in živcev, znanja pa ni nikoli dovolj. Da bi ga pripravil, da bi še »po-jamral« o čem, sem ga pobaral o osebnih dohodkih in počutju v tovarni. Kaj boš tisto. Saj bi tudi ti pobasal kaj več, če bi bilo. Želim si čim večjega uspeha filtrov in To-same, saj to mi bo garancija, da bom tudi zaslužil dobro in, da bomo zadovoljni Tosamovci, jaz in moja družina. MOJCA GROŠELJ je kljub svoji mladosti že precej časa član našega kolektiva. V oddelku filtrov je trenutno pomočnica na novem, modernem stroju za izdelavo filtrov. Vedno vesela, s hudomušnim nasmehom na licu pobira polne kartone s stroja in pomaga, da ni večjih zastojev, če kaj »zaškriplje«. Ugaja mi to delo, je rekla. Nismo tako veliki, zato smo med seboj toliko bolj povezani. Tudi z osebnim dohodkom sem kar zadovoljna, le noge me vedno bolijo, ko grem po končanem delu s kolesom domov. Osem ur tekanja od stroja do tmzie'ki še kam drugam,-odobnih stvari, temveč je to organizacija, ki z uspehom pripravlja mlade v ljudi, ki bodo nekoč v ponos in korist družbi. Delavski svet pa je organ, ki mi vliva kar neko strahospoštovanje in se sprašujem, če bi lahko opravičila morebitno izkazano zaupanje. Mlado dekle ali fant v njenih letih ima glavo največkrat za to, da z njo misli, kako bo svojo mladost čim lepše preživel. Kljub vsemu pa Mojca najde čas za svoj hobi, za š tikanje, pa tudi s športom se ukvarja. Dokaz je drugo mesto na tovarniškem tekmovanju v kegljanju. Ob vsem tem je zanimivo, da nima kakih posebnih želja. »Saj imamo vse, kar rabimo. Mar ne bi bilo lepo, da se nam ne bi bilo treba kdaj boriti za to, kar že imamo?« VIDA HROVAT je ena najstarejših delavk ne samo pri filtrih, temveč v okviru Tosame, saj je že 29 let članica našega kolektiva, petnajsto leto pa pri filtrih. Je mati dveh hčerk. Pri filtrih sem delala najprej pri pripravi materiala za izdelavo le-teh. Koliko več dela je bilo z njimi, narejenega pa je bilo veliko manj. Vse je potekalo okorno in počasi. S strahom smo pričakovale nove stroje, saj se nam je zdelo skoraj , nemogoče, . da bi na Naš razgovor novem stroju samo tri delavke naredile veliko več komadov filtrov v istem času, kot prej veliko več ‘tudi na res slabih strojih. Dolgo poznate delo pri filtrih in •judi, s katerimi ste že toliko časa skupaj. Kako se počutite po tolikih letih dela? Zelo sem zadovoljna z delom in sodelavkami. Včasih pride kaj navzkriž, pa je kasneje še bolje. Kako pa preživite čas, ko je vaš delavnik mimo? Saj veš, kako je. Ženi se dela ne zmanja nikoli, samo če ga hoče videti. Rada gledam televizijo, poslušam glasbo. Največja radost so mi vnučki, katerim stara mama vedno in povsod prav pride. Želje? Želim si, da nobena od nas ne bi poznala strahu kdaj se bodo iz tega ali onega vzroka ustavili naši stroji ih, da bo naše delovno mesto drugod, ali da bomo šilom si- Zdravja sii želim najbolj. Stroj pri katerem delam, stoji blizu vrat, k.ier je vedno prepih, moje kosti. Pa so po tolikih letih dela postale občutljive. tuacije morale koristiti dopust. Je to preveč? ROZI BERNOT je k filtrom prišla šele pred enim letom, je še no- vinka. Je mamica treh otrok in pravi, da je v novi delovni sredini zelo zadovoljna. Srečna sem. Nikakor se moje prejšnje delo ne da primerjati s sedanjim, tudi plača ne. Edino kar me je zelo prizadelo, je bilo boleče spoznanje, kako so nekatere sodelavke hitro pozabile, da so bile tudi one enkrat začetnice, ki prvi dan niso vsega znale. Sedaj, pravi, z možem delata izmenično in najde več časa za družino, ostane ji čas za glasbo, ki jo ima zelo rada. Več, kot imam sedaj, si pa res ne upam želeti. Lahko ste prebrali mnenja in odgovore raznih generacij članov proizvodne enote filtri. Kot vse, ki morajo z delom svojih rok in glav dokazovati svojo sposobnost in moč, jih tarejo razne težave, bolj kot drugi jih mučijo svetovni gospodarski problemi. V vseh pa je neka skrita energija in kljubovalnost, s katero so do sedaj rešili še vsak, še tako težak problem. Da bo tako tudi v bodoče so dokaz dosedanji uspehi ter močna delovna zavest večine zaposlenih v oddelku filtrov. Volitve v samoupravne organe samoupravni organi 1976 - 1978 Prejšnjim organom je potekel mandat, zato smo 4. 3. 1976 volili nove delegate v organe samouprav-‘lianja. V skladu z novo samoupravno ureditvijo TOSAME, ki je organizirana v dve TOZD in skupne služ-oe, so volitve potekale v organe delovne organizacije, in sicer: skupni delavski svet odbor za splošne zadeve — skupna delavska kontrola — in v organe obeh TOZD. Delavci v TOZD Saniteta so volili delegate za: — delavski svet — odbor za medsebojna razmerja — odbor delavske kontrole. Delavci v TOZD Filtri pa so volili: — delavski svet — delavsko kontrolo. Volitve so potekale na osmih voliščih zelo dobro, saj je bil le neznaten odstotek nevej lavnih volilnih listkov. Izvoljeni so bili naslednji delegati: Delovna organizacija TOSAMA: Skupni delavski svet: 2. Cerar Ivan 3. Dimič Peter 4. Girošelj Angela 5. Jamšek Franc 6. Kralj Antonija 7. Lončar Viktor 8. Merkužič Cveta 9. Pavli Ivanka 10. Rojc Lojzka 11. Štrukelj Marjan 12. Tomažič Stane 13. Verbič Marinka 14. Grošelj Mojca 15. Zupančič Miran Volitve v samoupravne organe nadaljevanje s 7. strani Odbor za splošne zadeve: 1. Bele jan Franc 2. Ferlič Cilka 3. Jeretina Metka 4. Limoni Janez 5. Podboršek Polona 6. Potočnik Avgust 7. Staire Olga 8. Vodlan Feliks 9. Vrenjak Miimi Skupna delavska kontrola: 1. Kerč Jože 2. Kovač Draga 3. Križman Milica 4. Pižmoht Janez 5. Smolnikar Jelka 6. Stare Tine 7. Tomažič Vida 8. Trlep Majda 9. Volkar Ivan TOZD SANITETA Delavski svet 1. Bolhar Majda 2. Cerar Olga 3. Cerar Valentina 4. Gotar Helena 5. Kaplja Zofka 6. Klopčič Srečo 7. Kocjančič Joži 8. Križnar Vida 9. Kušar Nežka 10. Mandelj Mimi 11. Peterka Anton 12. Prašnikar Mici II 13. Rode Janez 14. Šarc Borislava 15. Štrukelj Stane Odbor za medsebojna razmerja: 1. Kos Arni, nam. Šelja Ljubica 2. Klopčič Nada, nam. Kovač Mici 3. Pavli Janez, nam. Urbanija An- 10,11 w . 4. Pirc Branko, nam. Črv Ivanka 5. Prelovšek Mimi, nam. Bevc Mal-ka 6. Urankar Pavle, nam. Vesel Marta 7. Vehovec Zinka, nam. Kotnik Milena Odbor delavske kontrole: 1. Dragar Vinko 2. Jazbec Olga 3. Pirc Marinka 4. Pranar Silvo 5. Suša Vida TOZD FILTRI Delavski svet: 1. Bokal Franc 2. Hribar Ani 3. Hrovat Vida 4. Jarc Mojca 5. Kerč Štefka 6. Klopčič Ivanka 7. Kveder Milena 8. Pavovec Olga 9. Žagar Majda Delavska kontrola: 1. Bandelj Helena 2. Kramar Joži 3. Pavlič Zofka 4. Pavlič Andrej 5. Volmajjer Marinka Člani delovne skupnosti skupnih služb bodo prav tako izvolili svoje organe samoupravljanja: delavski svet m odbor delavske kontrole. Te volitve bodo izvedene predvidoma v drugi polovici meseca aprila. P. V. __ Št. 3 — marec 1976 OKROGLA MIZA SestankB. se je poleg predsednikov družbenopolitičnih organiza-f1!..111 Pa direktorja podjetja, ude-lezil tudi tovariš Pernuš Janez, ki Predstavljal občinsko SZDL in pa skupnost otroškega varstva. Predsednik sindikata tov. Dirolc Ivan je vse pnisotne lepo pozdravil. Prav tako so moški v pniviligi-ranem položaju, kar se tiče samoupravljanja. Moški zasedajo v glavnem režijska delovna mesta in imajo tako več časa za čitanje zelo obširnega gradiva, ki je .namenjeno za sestanke in ki bi ga moral pre- Sledilo je prvo vprašanje ženam: »Kako se žene uveljavljajo P.a delovnem mestu in kako uve-Vavljajo svoje samoupravne pravi- . Iz odgovorov zbranih tovarišic jie bilo ugotoviti, da se žene na delovnih mestih teže uveljavljajo kot otoški. Razlog za to je v tem, da se zpnc lahko posvetijo delovni organizaciji samo 8 ur, ko delajo na svojih delovnih mestih, potem pa se morajo angažirati doma s kuho kosila, oblačenjem svojih malčkov jn se z neštetimi opravki, ki jih imajo s svojo družino. Medtem, ko imajo moški veliko manj proble-niov in dela v krogu sovje družine. čitati vsak siamoupravljalec, da bi na sejah samoupravnih organov lahko zastopal pravilno stališče, medtem ko so žene razporejene v glavnem na delovna mesta, ki so vezana na normo. Zato so vse žene zahtevale, da se ves material, ki je potreben za seje samoupravnih organov skrajša in pripravi v taki obliki, da bo razumljiv in dostopen slehernemu članu kolektiva. Vendar pa so bile vse žene skupno s tovarišem diektorjem mnenja, da so ženske-samoupravljalke v našem podjetju povsem enake mo-škim-samoupravljalcem in da so bile pri marsikaterih odločitvah celo agilne,jše od moških. I Vse žene so si bile edine, da je tovarniško glasilo »TOSAMA« zelo kvalitetno in da ga vse žene v celoti prečitajo. Na drugo vprašanje, kaj mislijo kako .imamo urejeno otroško varstvo v občini Domžale, pa je završalo vse-splošno razburjenje. Vse so ugotavljale, da odvajamo zelo velika sredstva za omenjeno dejavnost, vendar pa imamo v našem podjetju zelo veliko mater, ki ne najdejo prostora v otroških vrtcih za svoje malčke, pač pa si morajo zagotoviti otroško varstvo na drug način. Bili so tudi primeri, da so morale nekatere naše sodelavke, prekiniti delovno razmerje, ker si niso mogle zagotoviti otroškega varstva. Vse pa so bile tudi mnenja, da so cene za usluge v ustanovah za vasrtvo otrok previsoke in da marsikaterim materam ne dovoljuje socialno stanje, da se poslužujejo tovrstnih uslug. Čeprav je tov. Pernuš zagotavljal, da se skupnost otroškega varstva trudi, da bi rešili omenjene probleme in da bo uvedla nov način varovanja otrok po domovih, so žene odločno zahtevale, da TOSAMA posveti temu problemu ravno toliko pozornosti, kot smo jo posvetili reševanju stanovanjskih problemov. Na tretje vprašanje, kaj mislijo o lastni menzi, so bile vse mnenja, da je nujno potrebna. Zanimalo jih je samo, kakšne usluge nam bo ta menza nudila in kdaj bo začela obratovati. Na to vprašanje jim je odgovoril tovariš direktor. Dejal je, da nam bo menza nudila toplo malico in pa kosilo, seveda po znižani ceni. Poleg tega bo ta obrat zaprtega tipa. Obljubil pa je, da bo menza končana v letošnjem letu. S takim odgovorom so bile vse žene zadovoljne. Četrto vprašanje se je glasilo: »Kaj mislijo o praznovanju dneva žena.« Odgovorile so, da so letos razočarane. Ni jam toliko do »bo nov«, ki so bili v našem podjetju že nekaj let slaba praksa. Dejale so, da so bile bolj zadovoljne še tiste čase, ko so na ta dan dobile pomaranče in so jim moški s stiskom rok priznali vse njihove zasluge pri izgradnji naše družbe. Želele so, da hi v prihodnje ta dan praznovale s kulturno prireditvijo. Na koncu so ugotovile, da so taki sestanki koristni, seveda če se realizira, kar se na njih dogovori. Marjan Hafner PREHOJENA POT Pri kraju svoje mandatne dobe, je delavski svet na svojih zadnjih treh sejah, ki so se vrstile ena za drugo v zadnjih dneh minulega meseca, najprej sprejel sklep o razpisu volitev za dne, 4. marca tega leta in določil volišča, število delegatov in organe za izvedbo volitev. Nato je potrdil spremembe sta; tuta »Centrotobak«, katerega člani smo. Imenoval je delegata, da nas bo zastopal na področju kadrovske politike. Sprejel je sklep, da se preda v javno razpravo gospodarski, načrt za leto 1976. Odobril nakup opreme za novo skladišče in konč- no odobril skupno vlaganje za izgradnjo blagovne hiše v Sremski Mitroviči. Na drugi seji pa je delavski svet obravnaval predlog delitve dohodka in sprejel sklep, da se ugotavljanje in delitev dohodka preda v javno razpravo in potrditev zborom organizacijskih enot. Sredstva, ki so namenjena za Dan žena, se uporabijo za izgradnjo menze. Sprejel sklep o izplačilu povprečne enomesečne plače in preučil predlog delitve sredstev za sklad skupne porabe za leto 1976. Delavski svet je ob sprejemu ta- kega predloga upotševal, da smo poravnali vse Obveznosti do družbe in da je v skladu z našo prizadevnostjo in da ni ovir za potrditev takega predloga. Delavski svet je proučil tudi o-snutek predlogov Samoupravnih sporazumov o pokritju primanj-kl jaja in razvoja ŽTP, razvoja Luke Koper ter elektro gospodarstva in sprejel sklep, da se zborom predlaga sprejem in potrditev omenjenih sporazumov. Zavedamo se, da so vsa omenjena področja potrebna hitrega razvaja, saj si brez njihovega vzporednega razvoja z ostalimi panogami ne moremo zamisliti normalnega in uspešnega poslovanja v andustri-jd in drugod. Zbori organizacijskih enot so na svojih zasedanjih dne, 24. februarja 1976 sprejeli predlog delavskega sveta o delitvi dohodka v celoti. Na svoji zadnji seji pa je delavski svet poslušal poslovno poročilo za leto 1975, katerega je podal tov. direktor Slavko Bajec zelo nazorna. Izrazil je optimizem, da bodo tudi v tekočem letu dobri poslovni rezultati, pa čeprav ne taki kot so bili v minulem letu, če bo sleherni član kolektiva prizadevno delal na svojem delovem mestu. Nato so člani delavskega sveta potrdili besedilo zaključnega raču-na, saj so biLi zelo zadovoljna nad tako lepimi rezultati prizadevnega dela in izrazili željo, da bi tudi njihovi nasledniki v naslednjih dveh letih dosegli take ali vsaj podobne uspehe. .M. P. Občni zbor gasilcev Čeravno se še ni iztekla mandatna doba upravnega odbora gasilskega društva, smo morali sklicati občni zbor, da potrdimo nov statut našega IGD. Obenem smo podali obračun- dela v enem letu. Naše društvo je bilo v preteklem letu aktivno in to v operativi in preventivi. Imeli smo 9 rednih sej. Udeležba na sejah je bila v glavnem S0%. V podjetju smo imeli nekaj manjših požarov, ki so bili po zaslugi naših gaslicev že v kali zadušeni. V letu 1975 smo se udeležili vseh razpisanih tekmovanj: ena ženska in dve moški desetini. Moška desetina se je udeležila meddruštvenega tekmovanja v Šalleku. Ženska desetina pa je zastopala ObGZ na republiški proslavi leta žena — gasilk v Ormožu. Tekmovali so tudi na občinskem tekmovanju v Radomljah, in na meddruštvenem tekmovanju v Litiji. Na vseh teh tekmovanjih so bili doseženi zavidljivi uspehi naših tekmovalnih ekip. Imeli smo tudi poučno ekskurzijo v Tekstilno tovarno v Ajdovščino in v Senožeče. Tako lahko člane in članice našega društva le pohvalim. Rezultati pa niso le plod, delo, preteklega leta, temveč obstoja ta elan že več let nazaj, posebno na tekmovalnem področju. Zato se čudimo člamku v Občinskem poročevalcu, da pri rezultatih ne omenja IGD TOSAME kot da naše društvo ne bi obstojalo, čeravno smo tudi mi člani Ob GZ. Ne zahtevamo posebne pohvale, vendar bi lahko vsaj omenili, da smo tudi mi, oziroma naše desetine, dosegli v preteklem obdobju lepo uspehe v republiškem in občinskem merilu. Na tem občnem zboru smo sprejeli tudi .program dela za leto 1976, ki obsega: 1. Organizirati kolektivne gasilske vaje z gasilnimi aparati z vsemi člani kolektiva do 1. 5. 1976. 2. Dvakrat letno izvršiti tehnični pregled gasilnih aparatov in dihalnih naprav. 3. Organizirati enodnevno instruk-tažo strojnikov s pomočjo strokovnjakov iz PGB iz Ljubljane. Rok izvršitve je mesec maj. nadaljevanje na 11. strani 4. Organizirati v sklopu ObGZ Domažle teičaij za naziv gasilec, gasilec — strojnik iin podčasnik. 5. Izvesti najmanj enkrat mesečno taktično gasilsko vajo na objektih podjetja. Vaje naj zavzemajo razne variante gašeruja in reševanja. O tem bo izdelan' še posebni program. 6. V tednu gasilske organizacije je treba organizirati večjo društveno gasilsko vajo. 7. Pristopiti k pripravam za občinsko tekmovanje in tekmovanja RGZ SLoveniije v počastitev gasilskega kongresa. 8. Društvo bo sodelovalo z ostalimi društvi in občinsko gasilsko zvezo ob raznih prireditvah. 9. Izdelati načrt gašenja in reševanja po posameznih obratih. Rok izdelave je 1. 6. 1976. 10. Vse nove člane seznanjati o požarni varnosti in o praktičnem ravnanju z gasilnimi napravami na delovnem mestu. 11- Tekmovalne ekipe je treba pomladiti im organizirati več ženskih desetin. 12. Dati možnost tekmovalnim e-kipam, da se udeležijo strokovnih predavanj im raznih poučnih ekskurzij v sklopu protipožarne varnosti. Ponovno smo izvolili stari u-oravni odbor s predsednikom Ciri-'om Zamikom. Predsednik je ob zaključku občnega zbora podeli še priznanja in sicer: Cerar Ivan je dobil kot dolgoletni aktivni član republiško do občinsko odlikovanje za zasluge. Judež Alojz in Zalokar Janez sta dobila občinski odlikovanji. Kuhar Danica pa je dobila diplomo IGD TOSAMA za dolgoletno delo kot blagajnik društva. Prihodnje leto bomo praznovali 30 letnico ustanovitve društva. Zato predlagam, da se že letos pripravimo ma ta jubilej, da ga bomo lahko svečano prosiavili. Zato vabim vse člane našega društva, da v tej pripravi sodelujejo. Cj. Z. Ljudje zbirajo v svoje veselje mogoče stvari, od škatljic za ''žigalice do starih pravih pravca-Lh lokomotiv. K tovrstnim hobi- stom katerim nekateri pravijo tudi kolekcionarji, spadajo tudi zbiralci značk. V zadnjem času je zančkarstvo gotovo eden od naj- bolj razširjenih konjičkov pri nas. Strast do zbiranja malih plastičnih ali kovinskih ploščic različnih oblik, se je prav epidemično razširila, čeprav seveda ta »bolezen« ni vse sodržavljane enako močno »prizadela«. Značke zbirajo mladi in stari, tisti, ki hodijo po svežem zraku v hribe ali tisti, ki hodijo »navijat« ma nogometne tekme. Po nekaterih podatkih je v naši državi trikrat več zbiralcev značk kot filatelistov, ki pa jih tudi ni malo. V tej armadi značkarjev je tudi KRISTINA BUNIČEVA. V njeni zbir,ki je 837 različnih značk, ki so bile zbrane v zadnjih treh letih. Prvo mačko je dobila od nečaka, ki je nastopil kot tekmovalec na ihanski skakalni prireditvi. Zato je razumljivo, da je bila njena prva značka, značka ihanskega smučarskega kluba — torej značka s športno tematiko. Zdaj je v Kristinini zbirki največ značk podjetij, te najraje zbira, pa tudi najbolj zanimive se ji zdijo. To pa seveda še ne pomeni, da v njeno zbirko ne romajo značke z drugimi tematikami; važno je samo, da niso iz plastike .Značk iz plastike ne ceni preveč. »V moji kolekciji so plastične edinole tiste, ki jih je izdelala Tosama,« ugotavlja Kristina. Ko gre človek mimo trafike ali pultov s spominki, lahko vidi kopice različnih značk, ki niso posebno poceni. Torej, takle konjiček značkarstva mi ravno poceni. Bumičeva se s tem ne strinja. Značk, razen, redkih izjem sploh ne kupuje, ker se iji zdi to predraga zadeva, pa zdi se tudi, da tako pridobljene značke zanjo nimajo take draži kot tiste »težko naži-came«. Seveda najlaže dobiš značko pri l judeh, iki dosti potujejo. Po možnosti, mora človek vedno želeti in dobiti vsaj dve enaki znački. Talko ima človek eno za kolekcijo drugo, še lepše je, če je tudi tretja, pa za zamenjavo. Kristina se pri zbiranju striktno drži »manufakturnega« sistema trgovanja — blago za blago, značko za značko. To je edini način da dobiš od nje, če si slučajno tudi sam značkar kako značko, kajti prodati ali podariti značko se ji zdi »greh«, če ne še kaj hujšega. nadaljevanje na 12. strani nadaljevanje s 11. strani Vprašam jo, če se ji sedanja zbirka zdi velika. »No, ja«, pravi, »ni ne majhna, pa tudi nevem kako velika ne. Ampak tako je, človek pride do kakih 400 značk kar hitro, potem pa je teže. Večje število različnih eksponatov, težje je priti od novih značk, ki jih še nimaš v zbirki.« Pri tolikem številu značk, se je gotovo težko odločiti za naj lepšo, ali najpriljubljenejšo. Pa Yen.dar meni Kristina, da ji je pri srcu najbolj tista značka od tovarne Ključ. Zakaj tako, niti sama ne ve povedati, je pa to edina značka, ki jo ima vedno pri sebi. Celotno ostalo zbirko ima doma v zastekleni stenski vitrini, ki je seveda zaklenjena. Žametno ozadje še ni povsem zapolnjeno z zataknjenimi primerki med katerimi so tudi taki, ki so bili izdelani v Ameriki, na Japonskem, v Sovjetski zvezi, na Madžarskem. »Tale še prazen prostor v vitrini, bo ravno še zadostoval za letos,« meni vneta zbi-ralka. _ Koliko zbiralcev značk je v To-sami, je težko reči, toda Kristina trdi, da jih ni malo. Nekateri še povedati nočejo, da se zanimajo za značke; drugi bi spet radi kak primerek »samo« za nedebudne dru- žinske »naslednike«. Sogovornici se zdi, da kar večina moških v tovar-ni bolj ali manj vneto nabira znač-karsko »blago«. Včasih je Kristina Zbirala razglednice. Toda to je opustila in zdaj trdi, da se ji zdi nabiranje in zamenjavanje značk veliko bolj zanimivo, kot povečanje kolekcije razglednic. Pri vsakem zbiranju, tudi značke niso izjema, je potrebno potrpljenje in vztrajnost. Brez vztrajnosti ne gre. Kristina se ob tem zasmeje, ko se spomni kako je prišla, do ene zadnjih značk iz svoje dosedanje kolekcije. Pri kupovanju časopisa ji je znanec dal značko in ob njeni glasni ugotovitvi, da tako značko že ima, je ta tako1! _ izginila v žepu prodajalca časopisa. Ta je seveda takoj zvedel, da Kristina značk ne podarja in šele, ko je prodajalec obljubil zamenjavo je vzeto značko lahko obdržal. Ampak svoje obljube ni čisto resno vzel, šele kasneje je zaradi vsakodnevnega opominjanja ugotovil, da prej ne bo miru dokler ne bo dal obljubljene značke. Po dveh. tednih je prišlo do vdaje dn Kristina je dobila za zbirko novo značko — eno izmed tistih osemstoosemintri- KEGLJANJE V nedeljo, 22. 2. 1976 ob 9. uri je bilo na štiristeznem avtomatskem kegljišču na Trojanah že tradicionalno mladinsko tovarniško tekmovanje v kegljanju, ikaterega se je udeležilo 9 mladincev, ki so tekmovali v disciplini 200 lučajev in 3 mladinke v disciplini 100 lučajev. Pri mladncih je zmagal Hafner Marjan 825 podrtimi keglji pred Marjanom Štrukljem 798 in Janezom Limonijem s 720 podrtimi keglji itd. Mladinke pa so dosegle naslednje rezultate. Najboljša je bila Jazbec Olga s 303 podrtimi keglji, drugo mesto je zasedla Grošelj Mojca in tretje Žebovec Olga. Vsi najboljši so prejeli pokale in diplome. Omeniti velja tudi, da udeležba na tekmovanju ni bila ravno najboljša, kljub vsem pa je bilo tekmovanje dobro organizirano, pa tudi rezultati so bili prepričljivo boljši, kot lansko leto. Ob koncu poročanja omenjenega tekmovanja se v imenu OO ZSMS Tosama vsem nastopajočim zahvaljujem za sode-lovainje, prav tako tudi vsem ostalim, ki so pri organizaciji tekmovanja kakorkoli pomagali. Marjan Štrukelj Košarka Letos je v okviru športnih sindikalnih iger občine Domžale vključeno prvič tudi tekmovanje v košarki. Tudi v naši tovarni se je ustanovila omenjena sekcija, ki se je vključila v to tekmovanje. Poleg našega moštva sodelujejo še naslednje ekipe: Helios, Mlinostroj, Sob Domžale, PKUGŠ, Jnduplati in Lek. Do sedaj je naše moštvo odigralo pet srečanj, le srečanje z Lekom še ni bilo odigrano. nadaljevanje na 13. strani ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in svojim sodelavkam iz mikalnlce za izraze sožalja in denarno pomoč. Marica Lazarevič nadaljevanje s 12. strani Vse tekme so bile odigrane v telovadnici Osnovne šole Josip Broz Tito na Rojah, pa tudi organizacija tekmovanja je bila do sedaj na ravni. Omeniti velja, da bi moštvo To-saem v tem tekmovanju kljub na novo ustanovljeni sekciji lahko doseglo vidnejše rezultate, toda, ker nekateri ključni igralci moštva niso redno prihajali na srečanja, fje rezultat slabši kot smo ga pričakovali. Posamezni izidi tekem: TOSAMA — HELIOS 42 : 40 TOSAMA — MLINOSTROJ 42 : 54 TOSAMA — SOB DOMŽALE 37 : 56 TOSAMA — PKUGŠ 20 : 0 b. b. TOSAMA — INDUPLATI 37 : 39 Kot sem že omenil, tekmovanja še ni konec, toda lahko pričakujemo, da bo naše moštvo na končni 'lestvici uvrščeno nekje na 4-5 mesto. S. M. Osebne vesti Iz dela naših delegatov Povzetek iz zapisnika 6. seje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, katere sem se udeležila kot članica zbora uporabnikov občinske izobraževalne skupnosti Domžale. Sejo skupščine je vodil predsednik, tov. Franc Braniselj, v Prostorih Kluba delegatov v Ljubljani. Obravnavane so bile zlasti naslednje točke dnevnega reda: L Osnutek družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 2. Predlog okvirnega programa vzgojno izobraževalnih dejavnosti na področju usmerjenega izobražeavnja 3. Predlog družbenega dogovora o reformi pedagoškega šolstva 4. Predlog družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine 5. Predlog programa gradnje študentskih domov 6- Poročilo o koriščejnu kreditov iz sredstev združene amortizaci-ie in predlog za razdelitev neizkoriščenih sredstev 7. Poročilo o koriščenju sredstev in stanja na investicijah v u-smerjeno izobraževanje 8- Družbeni dogovor o vlogi, razširjanju in financiranju mladinskega periodičnega tiska 9. Predlog sklepa o razdelitvi sresdtev anuitet iz naslova posojil odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada Ad. 1 Uvodno pojasnilo k tej točki je dal tov. Deberšek, predsednik izvršnega odbora skupščine Izobraže-valne skupnosti Slovenije. Izvršni odbor je obravnaval osnutek družbenega dogovora in bil mnenja, da 112 bo mogoče prevzeti vseh obveznosti. čimprej je treba rešiti tudi vprašanje izvenbilančnega zbiranja sredstev in posebno zbiranja sredstev za gradnjo dijaških in študentskih domov. Ker so bili delegati v razpravi različnih mnenj, je bil sprejet sklep, da se odklanja osnutek družbenega dogovora kakršen je bil predložen. Ad 2. Predlog okvirnega programa je izvršni odbor oblikoval po kritični presoji vseh naloženih obveznosti. Ker se je treba uskladiti na 111,1 % rasti dohodka je upotševal pri določanju programa še izhodišča, da so programirane dejavnosti na ravni sredstev iz leta 1975. Upoštevane so prioritetne usmeritve. Ad 3. Skupščina je v zvezi s to točko sprejela sklep, da se pristopi k držbenemu dogovoru in da je podpisnik za izobraževalno skupnost tov. Vej ko Troha. Ad. 4 Sprejet je bil sklep o skupinskih potovanjih otrok in mladine. Obveznosti lizobraževalne skupnosti so 2,5 milijona din. Ad 5. Sprejet predlog programa gradnje dijaških domov v Ajdovščini, Svečini, Škofja Loka, Novo mesto, Maribor. Ad 6, 7. Komisije za srednje šolstvo, visoko šolstvo in investicije so uskladile predlog in ga dale izvršnemu odboru, ta pa skupščini v sprejem. Ad 8. Zaradi naraščanja tiskarskih stroškov in težke situacije založništva ie sprejet sklep, da se znesek 241.929 din plača iz nerazporejenih srestev za leto 1975. Ad 9. Sprejeli smo sklep ,da se bo 5 milijonov razdelilo na dijaški dom Koper Maribor in Dom za medicinske sestre v Ljubljani. ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO od 12. 3. do 11. 4 Filtri 6. 4. Bokal Franc, 25. 3. Avbelj Marija, 2. 4. Pavovec Olga, 19. 3. Hribar Joži, 30. 3. Kosmač Antonija, 23. 3. Poljak Marija, 1. 4. Urbanija Helena, 10. 4. Verbič Marija, 4. 4. Rojc Dragica, 10. 4. Lavrič Slavka, 1. 4. Varaždinac Antonija, 17. 3. Limoni Janko, 5. 4. Rokavec Francka. Belilnica 15. 3. Klopčič Srečo, 18. 3. Brodar Jože, 6. 4. Dimič Peter, 4. 4. Dolinar Franc, 1. 4. Urbanija Anton, 12. 3. Škrbe Andrej. Konfekcija I. 4. Babič Stanka, 27. 3. Dodič Nevenka, 22. 3. Gorjup Ivanka, 30. 3. Janežič Erna, 30. 3. Kosar Marija, 3. 4. Mav Francka, 7. 4. Prašnikar Jana, 31. 3. Starbek Minka, 24. 3. Slapnik Stoja, 12. 3. Štemjelj Danica, 24. 3. Vlahinja Pepca, 25. 3. Vrtar Marija, 21. 3. Blatnik Marija, 7. 4. Heine Mira, 6. 4. Marinšek Justina. Mikalnica 6. 4. Pavli Ivanka, 29. 3. Adamič Alojzija, 5. 4. Cerar Marija, 8. 4. Dolenc Justina, 21. 3. Iglič Joži, 31. 3. Križman Milica, 16. 3. Lovšin Rozi, 27. 3. Mav Francka, 7. 4. Rogelj Marjana, 10 4. Žebovec Pepca, 5. 4. Žmavc Ana, 15. 3. Rusjan Vojka, 4. 4. Limoni Vlasta. Tkalnica ovojev II. 4. Oražem Marjan, 9. 4. Pelc Antonija, 17. 3. Hriberšek Joži, 16. 3. Kremič Jožefa. Avtomatska tkalnica 28. 3. Mav Pavle, 2. 4. Čebulj Dora. Pripravljalnica 27. 3. Kasagič Alojzija, 16. 3. Sedel jšak Stanka, 7. 4. Blaževič Marija. Komercialni sektor 15. 3. Prašnikar Jože, 29. 3. Moč-nadaljevanje na 14. strani Nagradna križanka V uredništvo »Tosame« je bilo oddanih 13 nagranih križank. Pet reševalcev je pravilno irešilo križanko, ostali pa so napravili napake, največ (pod vodoravno) mesto v Angliji — pravilno ETON. Žreb je nagradil naslednje reše-valke: 1. nagrada Pirelovšek Mimi — tkalnica ovojev 2. nagrada Kočar Milica — tkalnica ovojev 3. nagrada Cerar Marta — mikal, nioa Nagrajenim čestitamo, ostalim pa se zahvaljujemo za sodelovanje. Uredništvo nadaljevanje s '13. strani nik Francka, 26. 3. Slapar Marjan, 2. 4. Poharič Franc, 4. 4. Batič Janez, 16. 3. Bubanj Marija. Splošno-kadrovski sektor 27. 3. Štifter Franc, 12. 3. Narat Jože, 5. 4. Jašovec Pavla, 27. 3. An-žin Frane, 4. 4. Kerč Franc. Ekonomsko-planski sektor 31. 3. Kersnik Urška, 25. 3. Zajc Hermina. Finančni sektor 6. 4. Gorenc Alenka. Tehnični sektor 21. 3. Svetlin Marija, 1. 4. Mer-kužič Danica. Pomožni obrati 11. 4. Dolinšek Ciril, 4. 4. Ves Viktor, 30. 3. Tič Jože. RODILI SO SE: Štifter Anuši — sin, Pišek Nadi — sin, Baloh Zorki — sin, Cerar Maniji 11. — sin in Cestnik Miri — hči. POROČILI SO SE: Kosirnik Franc in VMemšek Marjeta — KOSIRNIK Cerar Joži — KOSAR Delovno razmerje je bilo sklenjeno z dipl. ing. Janezom Dimicem in Mileno Limovšek, prekinjeno pa je bilo Fulks Kazmiru, Slevec Mihaeli in Jutršek Zofki. Izdaja: Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Janez Drolc — 1000 sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič MA Tosa-ma, Marjan Štrukelj, Jurij,. Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare-fotograf. Odgovorni urednik: Dušan Borštnar. Naklada: 1000 izvodov Tisk: »Papirkonfekcija« KrBko