L etn ik je izredno pester, k a r je p ri tej 
u g led n i re v iji že običajno. Polovica p ri­
spevkov je posvečenih 60-letnici R o lan ­
da Hampe, zato nosijo še posebej iz­
b ra n um etnostnozgodovinski pečat.
E, A. Z e v o u d a k i o b rav n av a (1—84) 
atišk o re lie fn o polihrom o k eram ik o poz­
n eg a 5. in 4. sto le tja p re d n. š. D elo je 
h k ra ti a v to rje v a d isertacija, ki pokaže n a 
zanim ivo teh n ičn o in um etniško sam o­
sto jn o sk u p in o v rd eče fig u raln i k e ra m i­
k i 5. sto letja. E. Schlörb-Viernei- 
sel (89— 110) o b jav lja tr i nove grobne 
re lie fe z a te n s k e S vete P o ti (na v seh je 
u p o d o b ljen a stoječa, v desno o b rn jen a 
m lad a žena), v si so iz 4. stoletja, eden 
z elegičnim epigram om , ki ga v širokem 
o k v iru o b ra v n a v a K. V i e r n e i s e 1 
(111— 123). A. Mallwitz o b jav lja (124 
do 146) re d k o najd b o 1 , k i n im a enostavne 
in te rp re ta c ije , nam reč bogato o rn a m e n - 
tira n p lo ščat ak ro terij (s 112 cm p re m e ­
ra!) iz O lim pije, 5. sto letje p red n. š. E. 
Simon posveča članek (147— 166) b o ­
g a tim za tre p o m Z eusovega te m p lja v 
O lim piji, razp o red itv i sk u lp tu r, u m e t­
nostnozgodovinski obdelavi g rad iv a te r 
in te rp re ta c iji. Sp. Marinatos piše o 
so v jem b o štv u iz P y la (176—174), bo štv u 
sm rti, ki ga sta v lja v širok m itološki 
o k v ir in u g o ta v lja m ed drugim , d a je bilo 
to te m M inyjcev z zahodnega Peloponeza, 
k i so im eli p lem en sk i ce n te r v O rh o m e- 
nu. N jihovi z a d n ji potom ci so b ili N e- 
lejci. M im ogrede: vodja oddelka iz O rho- 
m e n a v T ro ji je nosil ‘sovje’ im e, A sk a- 
laphos; v sa k grob (‘T holosgrab’) v Pylosu 
v seb u je zlato sovo. In A tenina sova? Vsi 
jo p o E zopu in te rp re tira jo za sim bol m o ­
drosti, M a rin a to s p a opozarja, d a p rv i 
a te n sk i no v ci s sovo niso bili ko v an i p red 
P isistrato m , P isistrato s sam pa je bil — 
N elejevič. C hr. Leon o b jav lja (175 do 
185) novo b ro n a sto sta tu e to k u ro s a iz M e - 
sen ije (6. sto le tje p red n. š.); E. Zwier- 
lein-Diehl pa p o d a novo in te rp re ­
tacijo (186—199) friza pikside iz B ostona 
(pesniško posvečenje A rhiloha?). M.
Schmidt (200—212) in te rp re tira m ito­
loško sceno n a le k itu iz 5. stoletja. K ljub 
prepoved i A ten e je K ekropova hči po­
gledala iz zem lje porojenega E rihtonija, 
ko ji je A tena zau p ala košaro, k jer je 
počival v obliki k ače (ali čuvan od kač?). 
W. Hoepfner (213—234) daje detajln e 
kom pozicij sk o -eu ritm ičn e pripom be k 
jonskim kapitelom uglednega arh ite k ta 
H erm ogena in k V itruviju. G. Beck el 
(235—241) piše o w ü rzb u rsk em dvojnem 
reliefu. G re za v o tiv n i relief iz 4. sto­
le tja z a d o ran ti n a eni in z boštvi na 
drugi strani. T. Lorenz (242—249) za­
nim ivo analizira p o rtre t m ladega C ezar­
ja iz T here. G. Kopeke (250—314) pa 
izkopavanja ju žnega tem ena H e ra ja na 
otoku Sam u (8.—6. sto le tje p red n. š.) 
v letih 1961—65. A. Winter zaključi 
letn ik (315—322) z zanim ivim keram ično- 
stu d ijsk im poskusom . Posrečilo se m u je 
pokazati, kako so G rk i dobili rdečo barvo 
na pozno a rh a jsk i keram iki.
A . Šašel
M itteilungen des D eutschen A rchäolo­
gischen In stitu ts, A th en isch e A bteilung, 
B and 84 (1969). V erlag G ebr. M ann, B er­
lin, str. 236, 98 tab ., 3 priloge.
W. D e y h i e o b rav n av a v p rašan je 
m ojstro v v a rh a jsk i plastik i A tik e (1 do 
64), v dobi, k i je seveda m nogo m anj 
obdelana kot klasična, čeprav n i obre­
m en jen a s to lik im i kopijam i in rep li­
kam i, k i po sv o je p ričajo o slovesu in 
ugledu posam eznih del in m ojstrov. N aj­
p rej se dotakne m o jstra ‘jezdeca R am ­
p in ’ in sk u ša d e fin ira ti njegova dela te r 
obseg delavnice. N ato preide n a njegova 
dva naslednika, od k a te rih je p rv i E n- 
doios, d rugi A n ten o r. E ndoios spada v 
zadnje tr i decenije 6. st. in je že tu d i li­
te ra rn o zabeležen. J e vodilni k ip a r P i- 
sistrato v eg a A ten in eg a tem plja, k o t ugo­
ta v lja avtor, in njegovo delo je m ed d ru ­
gim friz na S ifn ijsk i zakladnici. A ntenor 
je n ajb o lj znan po svojem delu ‘M orilci

tira n o v ’. A v to r obrav n av a njegova dela 
na A kropoli, v D elfih, n a E re triji in n je ­
govo kronologijo, ca. 530—480. Z ak lju či 
z deli, ki jih je u stv a ril k ip a r P haidim os; 
n a k ra ju d o d a pregled epigrafsko d o k u ­
m e n tira n ih a rh a jsk ih k ip a rje v v A tiki.
G. Schmidt o b rav n av a v stu d iji K o p f 
R a y e t u n d Torso vo m P iräischen Tor 
(65—-75) n o v fra g m e n t a rh a jsk e p lastik e; 
podobno U. Knigge (76— 86), ki a n a li­
z ira nov odlom ek k u ro sa iz P ire jsk ih v ra t.
T. Karaghiorga o b rav n av a žensko 
boštvo n a k am eli (87—102), n ajd en o v 
T eg eji n a p ro sto ru Agios Sostis, k je r so 
v p re jšn je m sto le tju izkopali n a tisoče 
a rh a jsk ih im klasičn ih g linastih idolov 
(v erjetn o g re za p ra s a k ra ln i p rostor). 
S tatu eta, k a te re m otiv je v grškem sv e tu 
redek, sp ad a v obm očje le ta 500 in sp ri- 
čuje, da je id eja p rišla iz siro -fe n ič a n - 
skega sv eta in im ela svoj odm ev v sk lo p u 
razn ih m ističn ih k u lto v v T egeji v b ližin i 
te m p lja A fro d ite P ap h ia, k i ga d o k u ­
m e n tira P a u sa n ia s. F. Brommer ob­
ja v lja svojo 5. stu d ijo k p arten o n sk im 
zatrep o m (103— 126), p red v sem k v zhod­
n em u in zahodnem u, ki ju obdela p re d ­
vsem s kom pozicijskega in re k o n stru k ­
cijskega v idika.
A. Delivorrias o b ja v lja nove od­
lom ke z d e k o ra tiv n e g a friza na Pozejdo- 
novem te m p lju n a rtu S union (127— 
142), in sicer odlom ek b ra d a te g a K en ­
ta v ra , torzo borca, odlom ek žene, k i jo 
u g rab i K en ta v e r, odlom ek ženskega re ­
liefa v ipeplu itd., n a k ra ju p a doda po­
sk u s re k o n stru k c ije K en tav ro m ah ije na 
te m frizu. S. Karu su se u k v a rja s 
H erm esom z otoka A ndros in njegovo 
sp rem ljev alk o (143— 157), v e rje tn o gre za 
nag ro b n i s ta tu i m oža in žene iz 1. st. 
p re d n. š. A. Linfert išče m o jstra 
‘Č epeče A fro d ite ’ (158— 164) in u g o tav ­
lja, da iz v ira iz 1. st. p red n. š. iz ro d - 
skega u m etn išk eg a kroga. W. H o e p f - 
n e r izraža nove m isli k osnutku A ten i- 
n ega te m p lja v Ilio n u (165— 181), k i ga
arhitektonsko-kom pozicijsko analizira. H. 
Weber o b deluje Z evsov tem pelj v f r i­
gi j skem m estu A izanoi, ki ga in te rp re ­
tira k o t p an h elen sk o svetišče iz rim ske 
dobe (182— 201). H. P. Isler p a o brav­
n av a zgodnjebizantinsko cistern o v H e- 
ra ju n a otoku S am u (202—230) z ogrom ­
nim številom p e strih n ajd b v zasipini in 
ugotavlja, da je služila za sh ra n je v a n je 
vina.
T ako nam novi zvezek A th en isch e 
M itteilu n g en s svojo p estro vsebino p ri­
n aša v rsto zanim ivosti.
A . Šašel
N evenka Sprem o Petrovič, P ro - 
porcijski odnosi u bazilikam a ilirsk e p re ­
fe k tu re (red ak to r Đ u rđ e Baškovič). A r­
heološki in stitu t, k n jig a 7 (B eograd 1971) 
137 stran i, 31 slik m ed tekstom , X L tab el 
izven teksta.
P red desetim i le ti sem za A rgo recen - 
ziral razp rav o N. P etro v ič R apports et 
proportions dans les plans des basiliques 
du yèm e e t du V Iéme siècle de R avenne 
et du littoral sep ten trio n el de l’A d ria tiq u e. 
Ob tej p rilik i sem nav ed el avtoričino zelo 
resno ugotovitev: »La création de to u te 
oeuvre d ’a r t qui se d istingue p a r la b e a u ­
té de ses d étails et de son ensam ble est 
basée su r de n o m b reu ses lois p o u r les­
quelles il est im possible de supposer 
q u ’elles n e so n t q u ’u n p ro d u it d e l’in tu i­
tion de 1’ auter«. N. P etro v ič danes ponov­
no n avajam , k e r je tu d i v svojem p o st­
hum nem izdanem d elu zvesta tej id eji 
skušala ra z k riti kom pozicijske zakonito­
sti v bazilik ah n e k d a n je ilirske p re fe k ­
tu re, predvsem n a ozem lju dan ašn je S r­
bije, M akedonije in G rčije. M odularna 
analiza a rh ite k to n sk e kom pozicije je pri 
n as n a Slovenskem nam reč še vedno p re ­
m alo upoštevana.
V U vodu av to rica sam a p rik azu je m e- 
todo in področje svojega dela: » Istražu ­
ju ći n ačin koji je doveo do o d redjenih 
odnosa i p ro p o rcija u osnovam a ovih