NOVICE nolODjske Noviue izliajajo vsiili ^(i'fiili ; íiko : : je t« dan inMZiiilt, daii popřej. : : Ocu;t jim je za celo leto (od aprila do aprila) H li, za pol leta 1"íí(I K. NaroEiiiiui za Nemčijo, liosno iii druge cvro])ske drïave žiiaša ii'f>0 1Í, za Anievilto K. jjist in o^IaHi so jilačiijujo tiapi'(\j. Vtie (lopisfl, iiiiročiiiiio in oziiiuiilii Nprejeiiia tiskartiii J^Knijoc iiiisl. Le i)ar kial.kili vrstic v spomin, vsaj jc bilo tiidi najino sobivaiije zelo kratko. Seslal sem se ž njim v Ijiibljaiiskein bogoslovju; v Stinlijali je bil eno leto od mene mlajši; le tri leta sva sknpaj bivala v palači Viiliiti et Miisis posvci'ieni. Na sprehodih sva se spo/.nala. Odlikoval se jo od vseli (li'ngih po svoji iieiilrudljivi zgovornosti; akai'jc govoril, je bilo ki'cnieJiito zrno. 1'i'azne besedo iz njegovil) ust ni bilo nikdar slišati. Vse je vedet, vse znal, on 19 letni mladenič. Rojen je bil v riiniiški dolini pri sv. Ciregoiju. A ni botel biti Dolenjec, Nikakor ne! To je le slučaj, da je na Dolenjskem rojen, je ojietovano trdil. Smatral se je Gorenjca. A vse Gorenjsko ga tinli ni posebno zanimalo, Le en del Gorenjskega jc imel privlačno silo do njega; to je selška dolitia. Ne ])oljaiiska, ne katera (Irnga dolina na Gorenjskem; izkljnčno, edino le selška. Po njegovem navdušenem popisovanju bi morala Selea biti sredotočje vsega sveta, Bogoslovec Krek je bil fenomenalno nadaijen; od svojega Stvai'nika je prejel vseli deset talentov. Najtežja vprašanju iz bogoslovne vede, ki so lutni glave belila, je on lahkotno, s smehljajeni na ustnicah razvoKljcval. ]\ied tisoči se najde komaj en tak vsestranski genij, kakoršen je bil blagi pokojnik. Bil je tudi pev(X in pesnik. Kot ])evec je imel bbigodoneč, srednji glas, a izboi'no fin posluh; pri vcčglasnem, umetnem petji ni posebno močno pazil jia predpisane sekirice, pel je večji del po jiosluhu in vedno pi'avo .zadel, Óestokrat sem ga bla-groVEil radi njegovega posluha, izvanred-nega dain Božjega. Till je jicsnik po milosti Božji — s. s svojo pevsko žilo pesniške nmotvoi'e vstvaijati mu ni preostalo časa; Ic tu in tam se je pečal s poezijo; a kar je vpo letih zopet enkrat mogel diviti Krekovi dnhovitosti. Svojega pesniškega vrelca dr. Krek ni vtegnil izčrpati radi ju'eobilega organizatoričnega in a teni druženega pisateljskega delovanja. O tem so in bodo sposobnejša peresa pisala; le na kratko bodi omenjeno, daje dr. Krek ne zase, teniuč le za di'nge deloval. Marsikateri idiijski i'udar ini jc odkrito prizinO, da je zboljšanje svojega gmotnega stanja po di'. Kreku dosegel. Jvar moi'ain di', Ki'eku v posebno zasitigo šteti,' je dejstvo, da njegovo socijologno delovanje na zboiovanjih in shodili nam, dušnim pastirjem ni bilo nikdai' na kvar, teunič v pomoč. Politični govornik dr. Krek duš ni razbijal — ampak jih je lečil. Le šc par besedij o njegovem značaju. „l)r. Krek je bil angelski mladenič. Njegovo srce ni poznalo ne jeze, ne so-_ vražtva do oseb. Sovi'ažil je le slabe lastnosti, zle zmote in strasti ljudij, ne pa teh samih. V najinih nazorih sva hodila vsak svojo })ot; jaz staro, on novo. S prepričevalnimi besedami sva zagovai-jala vsak svojo strujo.' Konec vseli debat je bil, da je on toli bolj vstrajal pri svojem novem naziranji — in jaz pri svojem starokopitnem ; — a stalne nesloge ni bilo nikdar med nama; njegovo žlahtno si'ce je bilo altar sprave. Kratko je bilo njegovo življenje; lik yzdigll zlat,ega solnca na [nodrem nebeškem svodu, ki razsvetli In ogreje vse, kar dosežejo njegovi žarki. Na cenitti njegovega temeljitega delovatija mu zakliče neizprosna dekla Božja: Memento mori! Tn odšel je neutiiidljivi delavec brez slovesa — po plačilo za svoja dela. Tu ga je dičila časna modrost in svetost —■ naj tamkaj groba vživa Večno Modiost in Svetost! Dr. Leopold Picigas. t Pogreb dr. Jan. Ev. Kreka. Ljubljana, prestolica „Slovenije", ves narod zdi'užen în edin ob grobu prvo-bojevnika za svobodo -lugoslovanov, TisoiS-glave množice so polnile ulice, pogrebnemu sjjrevodu ni bilo konca. Veličastno, tiho, molče je slavil narod a|)oniin največjega našega moža. Bridkost v srcih vseh. A bila je to svečana manifestacija za nesmrtno idejo i)okojnika, manifestacija za zdi iiženje Jugoslovanov. Svečano kot piorokba so izzvenele med množico besede di'. KoioŠca oh odprtem grobu. (Slovenec.) Za soboto 13. oktobra popoldne ob 3, ui'i je bil napovedan pogreb pokojnega dr. Janeža Kv. Kreka. Že dolgo pred 2. uro se je iiričelo zbirati občinstvo na Mestnetn trgu, ki je bil a kordonom zaprt, da pre-pi'eči prevelik naval. Ji malu po 2. uvi so začela priiiajati odposlanstva društev, kor-poracij in zavodov in malo pred 3. in'o so se zbrali zastopniki in'adov in oblasti pred škotijsko palaio. Točno ob ti'eh so zapeli v stolni cerkvi zvonovi tei; naznanjali, da nastopa pokojni dr. Krek svojo zadnjo pot. Cerkveno obrede i)ro(Í Iiiáo žalosti je opi'avilljubljansliiknezoškof dr,Boiiaventura Jeglič, pod Cigar streho je pokojni ležal od četrtka sem na nntvaškem odru. Po končanih molit vah jc zapela „Glasbena Malica" l)od osebnim vodstvom ravnateljti g, ]\Iateja Jlubada do si'ca segajočo žalostinko „[.sliši nas. Gospod!'' Izpi'ed škofijske palače so dvig[iili nato ki'sto ter jo prenesli v stolno cerkev, kjer so jo položili, kakor je običaj, kadar neso duhovnika k večnemu počitku, na katafèlk, ob katerem je ojiravil knezo-škof ob- navzočnosti zastopnikov oblasti, uradov in koi'poracij predpisane obredne molitve ter je tudi tu zapela „Glasbena Matica" pretresljivo „Beati mortui". Zbi-auih je bilo v zboru 120 pevcev vseb ljubljanskih sloveiiskili pevskih društev. Medtem se je zunaj razporedil pogrebni spi'evod. Na Čelu sprevoda za križem in žalno zastavo so korakali zaatavono^^ laznih v sprevodu zastopanih društev iir združenj. Bilo je 13 zastav. Vsako zastavo je spretiiljala dvo- do triČlenska deputacija, za zastavami so prišli za oddelkom ljubljanskega gasilnega di'uštva in gasilnega društva iz Most, šolski otroci nekateiih zavodov in nekateie bratovščjne ter venci, Vselt vencev je bilo 40, večji del v narodnih barvah, posebno številni v slovenskih in hrvatskih barvah, pa tudi v barvah cesarske hiše in v žalnih bai'vah. Krasne vence so nosili deloma poklonitelji sami, deloma moštvo mestnega ]»ogrebnega zavoda, deloma pa so bili obešeni na dva cvetlična voza. 'Ar cvetličnimi vozovi je korakal pevski zbor „Glasbene Matice", ki ga je vodil ravnatelj g. Hubad sant, na to pa sta sledila dva voza, v prvem duhovščina, v drugem knezoškoť gosp. dr. Bonaventui'a Jeglič. V sesterovprežneni galavozu mestnega pogrebnega zavoda je počivala za steklom krsta z zemeljskimi ostanki pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka, Dolga vrsta sorodnikov je sledila vozu; za sorodniki pa so se razvrstili di'ugi žalujoči v nepregledni vrsti. Na čelu pogrebnega sprevoda za krsto in sorodniki so korakali )>ukojnikovi dt'Žavnoiiboi'iiki tovaj'išl vodstvom državnozborskega podpredsednika viteza Pogačnika, Odposlali so zastopnike; „Česky svaz". Jugoslovanski klub, Deželni odbor kranjski, Tižaški deželni zbor t(.d.. Mestna občina ljubljanska. Slov, ljudska stranka, Narodtia napredna stranka, Koroški Slovenci, Jugoslovanska socialna demokracija itd,; nadalje: Deželna vlada .Kratijska zastopnike vseh c. kr. uradov v Ljubljani; potem vse različne korporacije, zavodi in diuštva, vse kranjsko nčiteljstvo, vse šole itd. itd. Novomeški kajntdj so zastopali gg. kanofiika Jirzar in Porenta in gosp. vikar Žeijav, Hranilnico in posojilnico za Kan-ilijo in okolico pa g. poslanec in župan Jos. Vaivc, in tudi. g. kanotiik Porenta. LISTEK. ria straži. Humoreska, napisal Štofati lUns. Ob tistem Času se je začula po vasi zamolkla melodija: lira je deset odbila, moja straža nasto|)tla; čujte ognja, čujte luč, jaz bom stražil celo noČ, Tam na di'iigcni koncu vasi sta sc prikazali dVe či'ui postavi ; mogočen, junaški je bil njuni korak. T'akoj si uganil, da je to nočna stiaža, ki sc zaveda svoje važne uloge. Bila sta Nande in Nace. „To ti rečem," je dejai Nande, ko sta počasnih korakov morila prašno cesto, „bolj zvesto še ni nobeden stražil kot bova midva. Radoveden sem, čc bova inielíi kaj prilike, da se pokaževa." „To je vseeno! Saj ni potreba, da bi se moral livalîti: topa to sem dosegel. Glavno je, da si na svojem mestu. Ali misliš, da bi oni, ki bi hotel vasi škodo- vati, res pj'išel v najino naiočje? Toliko pameti gotovo ima, da bi se nama izognil. Ali boš po gozdu letal za njim V" „Pa bi tudi ne bilo vaino," menil je Nande. „Ti imaš v rokah křepelec, oni pa bi imel labko revolver v žepu; pihne te iabko, da,sam ne boš vedel ketlaj. Ko bi se Sli s pestmi, so jih ne bojim deset. Ktiki'at sem jili pri 1'rimožn v Smledniku nagnal kot muhe, ko so tiščali vatne. Primož jih je jia na cesto metal kot mačke. Veš da so tako šli, da še klobukov niso imeli Časa iskati!" • „Je že re.s, ali moč sama pa tuili ne odločuje vselej. Treba je vedno tudi nekaj povdarka. Ono leto je bilo, ko sem šel ob taki-le mesečni noči tam mimo pokopališča po stezi. Ravno tisti dan so pokopali starega Matijčka, Spomnil sem se na njega in sem rekel: lîog mu daj dobio. Ko pa pridem doli do one hruške, pa vidi m na tleh ob deblu nekoga ležati. Kakšen pijance bo, sem si mislil i[i sem iiotel nainej. Takrat pa opazim, da se nni na ti'cbuliu Jiekaj blišči. Memla ne, da bi bil i\IatijČek, setii se spomnil in mraz me jo stresel, Že sem jo tiiislil ubrati čez njive, a mi je nekaj reklo, prepričaj se vseeno, kaj, je. Stisnil sem batino v roki in si mislil: Ce si človek, se boš oglasil, če si pa vrag, pa tinli ne boš dolgo držal in usekal sem ga parkrat po grbi. Ali veš kdo je bilV Ćatov Miha; steklenico je di'žal pi'ed seboj in mesec se je bliščal iz nje. Ali se hodi sem spat? sem zavpil nad njim in mu še eno prislonil. Halo, brž domov! Ko bi ti videl, kako hitro jo je pobral —. Pred vsem je ti'eba v takilt slučajih malo poguma in i'azsodnosti; potem pa udari, če ne gre drugače." V sosedni vasi se je oglasila pesem : Kedo bo listje grabil,? kedo bo praprot žel V Kedo bo deklo ljubil? Iť bom jaz na vojsko šel, . Nande in. Nace sta poslušala pesem in šla jima je k srcu. Po glasoviii sta spoznala, da so to domaČi fantje, ki bodo šli di'ugi teden k luiboru. Vsa okolica je sicer počivala v miiii, zato so zvoki pesmi doneli prosto v tihi noči. „Vidiš, taki-Ie so naši fantje," je reke) Nande čaz nekaj časa. „Sedaj ko jc treba nekaj koi'ajŽe, pa ti toži in na punico misli. Spati naj bi šli! — Pa, kaj sem hotel reči. Praviš, kako si pogutnen, jaz i»a sem slišal, da si nekoč bežal, ko si stražil. AH je to res?" „Res, jo res, ali to je bilo čisto kaj drugega. Takrat sem bil Šele 17 letni fant; kaj pa ima tak korajže? Nekaj tatvin se je izvršilo v vasi in uvedli so stražo. Kak mesec so stražili možje in fantje, pozneje pa je bil dober vsak, kdor je hotel iti. „Bom pa jaz šel," sem rekel očetu, ko je prišla vrsta na našo hišo. „Le pojdi," so dejali, „samo pazi, da ne izgubiš sulice." Pridružila sta se mi šc Bradulov Lojze in Golobov .lože, ki sta sedaj oba v vojski, a ju je takrat le manj bilo kot mene. Pa sem jima rekel, ko smo že vso vas obhodili in je bilo povsodi vse v ledu: „Doli na Brod pojdimo, da bodo videle tudi Papeževe dekleta, kako zvesto stiažimo," Pa stno šli gori za Savo in zažvižgali smo jo, da je kar odmevalo sem iz Šmaija. Kar naenkrct pa bi'lizgne nekaj v grmu ob cesti, da je šlo skozi ušesa. Bog pomagaj! Skoraj bi bil okoli padel, ali podati se nisem hotel. Kdo ^e? som zaupil kolikor DOLENJSKE NOTICE Sprevod sc je potiiikal po napitj tlo-ločenili iilicali, cestali iii ti'giii med nc-pi'cgledno uiiiužico, ki je delala glavo ob gkvi špalii' vso pot ill mimo hiš, faz katerih so plapolale žalne zastave horitelju Zli Jiigoslovanstvo v slovo, pred vilo di'. Kreka. Tu se je pogiebni sprevod ustavil ter je veljala ta toéka za l axhodno točko. Toda le malo je izstopilo iz sprevoda, veiiiia je hotela spreniiti pokojnega do groba. Pred dr. ICrekovo vilo je zbor „Glasbene Matice" zapel značilno žalostitdio „Vigred se iioyiiie", na kar je sprevod nadaljeval svojo pot po Martinovi cesti, Savski cesH in Med inneljniki do kapelice pi'i Sv. Križu, kjei' je škof opravil molitve ter pospremil truplo rajnega dr. lireka še ^ú groba, ki se niu je odprl v bližini križa v sredini pokopališča, kjer bo v po-znejšeni čabu prilika, poistaviti pokojnemu primeren siíomenik. Po konfanili molitvah je stojiil pied-sednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec k odprtetiui grobu ter iiagovoi'il pokojnega z vznesenimi,' visoko duhovitimi besedami. Za njim jo govoiil v imetui Oeskega svaza jioslanec Fj'antišek Stanek in za tem dalmatinski poslanec Dulibie. (íovore objavimo v prihodnji Številki. Slava možu velikanu dr. Kreku, katerega spomin bo trajen med nami, dokler še bije na lepi slovenski zemlji zadnje slovensko srce! Njegova blaga duša pa vživaj večni raji Dopisi. Iz Novega mesta. Odlični lojak in vnet domoljub je Novomesian, preč. gospod di'. Leopold Picigas, žuiitiik v Stetten l)ri Koi'nenbui'gu. On so namreč spominj« ob vsaki priliki svoje domače rodne zemlje in njenih prebivalcev in sicer ne samo z ljubeznipolnim srcem, ampak tudi dejansko. Ni slovesnosti in ne patrijotičnih piireditev, ni društva in ne dobrodelnih naprav v Novem meátu,^ da bi se jih on ne (u|,eležil v duhu ter ob enem poslal i/.datňe daiovc v človekoljubne namene. S posebnim zanimanjem zasleduje vse socijalno in go-s|)odarsko novomeško in dolonj.sko gibanje in javno delovanje. Pa tudi domaČih starejših j'evežev on ne pozabi; pošilja jim po i»oŠli denai'uc podpore in dobrote. In "če oi)!iaja znan Novomeščan kakoršnokoli slavlje, gotovo ne izostane prijetTio voščilee preblagega gospoda župnika. Če pa na- dene eno ali drugo rodbino žalost, in bridkost, je zopet g. dr. Picigas prvi v tujini, ki pošilja dobrodejne in tolažilne iziaze sočutja. Da: gospod se veseli z veselimi, in žaluje z-žalostnimi svojimi rojaki. — Dolenjske Novice so. jja trajna vez [)i'(ič. g. žuj^nika z Novomeščani in sploh z Dolenjci. Od vsega začetka podpira naš list kot vedno zvesti naročnik, ga pripo-1'očuje in naroČuje drugim. Njegov razvoj mu je prav na srcu, ker želi mu vedno-le najboljšega napredka. Ob cnetii se pa gotovo zelo Čudi, da bi se edini dolenjski časnik ne mogel gmotno vzdižavati, če bi se I toienjci količkaj bolj pobrigali za njega in bi poseblio merodajne in uplivne osebe storile tozadevno svojo domoljubno dolžnost. Sledeče ljubko voščilce, katei'o je pisal jii'eč. gospod župnik g. Mag. phaini. Jos. Bergmann-u k njegovemu dvojnemu slavlju, naj bode nov dokaz, da govoi'iitio resnico Velesjioštovaiiega gos}). rojaka pa vljudno lii'osimo, naj nam blagovoli oprostiti, ker objavimo njegovo pisemce. Ne da bi hoteli žaliti njegovo znano ponižnost, storimo to z najboljšim namenom, da bi vzbudili med našiitii drugitiii tudi odličnimi rojaki v tujini enako bi ago naklonjenost do svojih ]'ojakov in enako zaniiimnjc za edini in přepotřební dolenjski list. ■— Pisemec sc gla.si ; „Blagorodni gospod! — Z velikim zanimanjem sem bi'al v Dol, Nov. članek o dvojnem jubileju. Pi'av iz srca me veseli, da ima Novo mesto tako izbomega meščana, da Vam k Vašim jubilejom tudi jaz čestitam in se pridružujem v Dol. Novicah izraženim voščilom v polni meri. Z globokim spoštovanjem bivam Vam vdani someščan dr. Leopold Picigas. — Stettcn pi'i Korneubuigu, ií5. septenibi'a 1917." Končno kličemo odkrito-srčno; Bog Vas obrani, .prečastiti gospod žujinik, v zdravju in vsestran^iki zadovoljnosli in dobrosrčnosti še mnogo-tiinogo let, livulež-nim Vam Novoiiieščanom v čast in ponos! Iz Kandije. Župnik Vinko Polaj-j-. Kdor je v nedeljo 14. oktobia oki'og ■!. nre prišel čez Krkin most v Kaiidijo, za|»azil je od Grma doli pomikati se mnogoštevilni sprevod. Nesli .so k zadnjemu počitku vpo-kojenega župnika Polaja. — Rojen je liil 1. 1K49 v Ti'žiču na Gorenjskem. Gimnazijske iii liogoslovne študije je dovišil v I;jul)ljjini. V mašnika je bil posvečen dne 3u. julija 1872. Najprej je kapelanoval v Dragi )U'i Uibnid, potem v Žužemberku, slednjič na Vačah, kjer tiiu je bil župnik sedanji kanonik-dekan Tavčar v Žužem-bci'ku. Žiipnikoval je na Lipoglavu, potem v Ratečali pri Kranjski Gori in nazadnje v Retnčali pri Škofji Loki. Radi bolelmosti je st.opil v pokoj ter se podal v Tržič. A poiskal si je milejšega zraka na Dolenjskem. Po smrti gospe Šulčevc je bila na pi'odaj v Kandiji pod Božjim grobom primerna hiša, katero je kupil v svojo last, in tu je mirno živel ter se v svoji kapelici piipiavljal na srečno siiu't, ki ga je čez devet let tukajšnjega bivanja odpoklicala v večnost, — Polaj je bil v štttdijskih lelih bolj veselega značaja in je rad sodeloval v izbornem kvartetu tedanjih IrŽiŠkiii dijakov, ki so že vsi Šli pred njim v večnost. A pozneje je vedno bolehal tei- postal bolj lih, a sicer prijazen do vsakogar, ki je potreboval njegovega sveta. Tudi v glasbi je bil vrlo izve'žban, kaj; mu je ob pa-sfiiovanju dobro služilo, da je oskrbel s svojim ])oukom za oi'gljanje in petje in tako povzdignil službo Božjo. Kot blag značaj je bil priljubljen pri vseh znancih. Pred nekaj leti so se njegovi sošolci zbrali pri njem na prijateljski sestanek, pri katerem je bil navzoč tudi tedaj v Kandiji bivajoči duh. svetnik Podboj. Veličasten je bil Polajev sprevod, kateremu na čelu kapiteljskega in iai'iiega duhovsLvu je stopal intuliranl prost dr. Elbert. Spremila sta rajnkega skoi'o jtoliio-številno oba tukajšnja konventa ČČ. oo. frančiškanov in Usmiljenih bral.ov. Med ])ogrebci smo opazili dokaj odličnih go-sjiodov, n. i)r. poslanca in župana Jos. Zui ca, nadsvetnika Škrlja, komandanta Železniško-stražniškega bataljona, nadporočnika dr. Penzla z deputacijo vojaštva, ki ima svojo pisarno v pokojnikovi hiŠi, notarja Pleiweissa in di'uge. Pevci ad hoc so nekdanjemu iz-bornemu pevcu zapeli pred hišo in ob grobu •ginljivo žalostinko. Ob kapelici na štuihel-skem jjokopališču zdaj počiva župnik Polaj, ki si je, kakor čujemo, s svojimi dobrimi "deli že v življenju, pa tudi v o])oroki, ko je ostanek svojega premoženja volil za sv. niisijone, s tem najboljše ugladil pot v večnost. S Suhora se nam poroča, da je po kratki bolezni vsled pljučnice umrl ter bil V soboto^ 13. oktobra pi'i sv. Vidu pokojian župan Jožef KlemenčiČ, posestnik na Selih. To je še no tekom leta drugi slučaj, da je občina zgubila svojega župana, kci' se je lani ob Lukeževem sejtiiu ponesiečil župati Ki'amai'ič. Ta bridka izguba je zelo )>re-tiesia vso občino, ki se je mnogoštevilno udeležila pogreba ter z glasnim jokom jiritrjevala besedam g, poslanca Mihelciča, s katerimi se je poslovil od rajnega tovariša. Naj počiva v miru blagi mož! ^ Razširjajte ^ „Dolenjske Novice^M Poéljite inserate! se je dalo korajžno, kajti glas se mi je tresel. Takrat je bil pa hudii' —. V gi'inu je počilo, kakoi' da bi kdo debelo vejo odlomi), potem se je-pa zabli-skalo in bum, je zadonelo po dolini —. O ti moj patron sveti Nace in vsi svetniki božji ! sem vzdihnil in pogledal okoli sei)e 1er opazil, da sta oba moja spremljevalca že poljeg-nila. Ali ti ne bi bežal? Vi'gel sem sulico )>roti grmu in jo ndrl za onima dvema v veliko rž. Izgubil sem šlape, a to me ni oviralo; rad bi bil dohitel tovariša. Ali ona dva sta drla brez sapo naprej, ko sta iula, da nekdo za njima lomasti. Vidiš, kako je še tak človek neutnen. Ře danes me jezi, kadar .se spomnim. Ali veš, kilo je bil? Fantje iz sosedne vasi. Drugi dan je vedela že vsa vas o tem." Nandc se je prav ód sj'ca stiiejal Načetu, kakoi' da mu vse to privošči. „lia, poprej si pa mene uČil, kako naj se obiiašatn na straži. Preteto bode slaba, će bom tebe [losnemal." „Bomo takoj videli", je rekel Nace ]M izvlekel iz žepa debelo meseno klobaso in čutaro sMvovke, ter se vsedel na i'anto ob cesti. „Vidiš, loje klobasa, pa ne listi klijici, ki jih po štiri groše pi'odajajo pi'i Škorcu." „Bog ti daj z(ii'avje! Fant, ti si se iztičil; lahko se ravnatn odslej po tebi" in vsedel se je zraven Načeta. V slast jima je šel i)rigrizek; bila pa sta tudi prepričana, da sta ga pošteno zaslužila. Gotovo vé vsa vas, da danes Čuvata ona dva, zato tak mir povsod. Samo od časa do časa se je preko griča zaslišalo ukanje [lonočnjakov. V zvoniku jo zdrknilo in koj nato je zaplul Čez trudno vas zvok udarca ui'C. Nace je Štel udarce in jih naštel Iii. Polnoči, ui'a duliov, ali naju bo kaj strah V šalil se jc Nande. A kakoi' v odgovor, se je začulo na ditigem koncu vasi petje in vriskanje, da je Nandc skočil z i'ante. „Kdo pa razgraja ob tem času okoli?" „Ponočnjaki se vračajo domov", je menil Nace. Saj je vsako noč to; po djievi ti dela kakoi' živina, po noči, ko bi sc imel izpočiti, ti pa okoli voglai'i." „Jaz pa t.ega ne bom trpel, se je jezil Nande. Vsakemu eno bom prislonil, pa 1)0 kmalu vsak v svojem gnezdu." „Kj pusti jih, kaj pa hočeš? Ali boš za njimi letal? Naj se navriskajo; saj bodo kmalu dobili v roke puško in potem bo to nehalo." Nace bi še kaj rekel, ali takiat šo že jirikorakali fantje blizu in v tiho noč je donela koiačnica: Rompompom jiokonci glave, Korenjaki blisk in grom; kdor je koi'enine prave, , krepko stopa rompompom. Ko so prišli do stražnika, so utihnili kakor da se bojijo izzvati njuno jezo. „Hej, jaz vam bom [»omagal! Kdo l»a je rekel dreti se in delati škandale, a?" siknit je Nandc in v hipu ni bilo nobenega več videti —. V primerni daljavi pa so prišli zopet skupaj in zopet je zadonelo; Zdaj smo mirni aH pride vojske dan, to bo polom ! Takih svet vsak dan ne vidi, kakor mi smo rompompom! „Rečem ti", je dejal Nace, „Rus bo tepen kakor batina, kadar pridejo ti-le nad njega." (halji; priboJiijli.) Franjo Neidíiiuer; Begunčeve pesmi. 1. Nad hribom grmi, oljlaka pa ni ! A, to so pozdravi od Krasa in Soče! Zakaj sem še tu v deželi mini? Zakaj se mi tam ni boriti mogoče?! Oj biatje, vi v bojne me vrste sprejmite! Naj bliski jni jemljejo vid! Naj strele jmtresajo sluh silovite, naj v dima oblak bom zavit! ňe moja naj kri poteče po ljubljeni Soči! Naj Kras poškiopi, naj tla domovinska namoči ! 2. Povejte, ko spet se povrnem domov, * bo stal še moj domek, bo kril ga Še krov? „Ni krova, in dojnek je káinenja kup! Zastonj hrepeneči ga zida ti up!" In Kras — ali v solncu večernem rudi iti Soča mi sinje-zelena Šuinljá? „Na skalah so madeži di'age krví, a Soča hiti, da ne vidi gorja!" 3. Mrak na zemljo pada, v dušo téma jada. Veter v mrak šumi, žalost govori: „Domovina, zemlja tam v daljavi, misel nate v dušo me boli! Tvoji travniki so vsi krvavi, dragocejia kri iz njih jiuhti. Dnuiovina, sic-iiTlja ti odina, sladka nekdaj kakor trte sad, zdaj pa grenka kakor sok pelina, kakoi' žitje brez niirii in nad! Domovina, žena ponosita kot planine vi'h, v nebo kipeč! Zdaj pa vsa ponižaiui, pobita, mati, ki tiči ji v srcu — meč!" Dragi someščani! Dne 16. in 17. oktobra je raznašala ■naša ndadina letake za nabiranje perila po hišah. V soboto 20. oktobra jni I») pi'išla po ])ripravljeno perilo. Gospe in go.spodinjc se v interesu zdravja naše mladine lepo prosijo, da blagovolijo [iri-pravljeno perilo in obleko zavito v zavoj ali v papir oddati nabiralcem. Zima je pred dui'ini in sveta ter častna dolžnost nam je, da oslabimo našim hi'abrim junakom, ki jih občuduje ves svet, vsaj najpotrebnejše perilo. Naši očetje, naši sinovi, možje in bratje, naši ljubljenci so to, zato smo tembolj dolžni, dà storimo vse in jih zavarujemo pred mrazom. Dajte vsi, kdor le more in kolikor more. V vsakem še tako skromnem gospodarstvu pa se gotovo iiajde nekaj tvarine, ki je neporabna za gospodarstvo ali se more saj lažje pogrešati. V upoštev pride vsetu našteto: Vse vrste moškega in ženskega perila, kakor siajce, hlače, jopice, perilo za skrobljenjc, nogavice, ki'atke Jiogavice, suknje, žepni rob(;i in di'ugo. — Otroško porilo vsake vrste, Jiigrovo perilo, perilo iz tkank (tri-kota) itd. — Namizno perilo, kakor na-niizni iirti, servijete, rute za brisanje posode in i)rahu itd. — Posteljno perilo, kakor prtiči, prevleke odej in blazin, bri- saie, lioiialiie rute, koiialui iilašci itci — Oblačila vsaky vrste, nova aH rabljena aU raKt]-gaiia, iti sieei* moška, ženska in otroške obleke, unitortiio, telovniki itd. — Odpailki tvariii, scstojeii i/ voiiie, bombaža, platna, jittc, skratka iz tkaiiiti vsake vr^te. ri'epričaiii smo, ilsi bodo Novdiiiešiaiii storili svojo |>atrijotičii() dolžiiofit. v isti velikodušnosti, kakor so storili vedno do sedaj ter darovali branilcem nase krasne domovine kar največ mogoče. Odbor za nabiranje perila za vojake. DomaČe in tuje novice. Odlikovanja. Cesar je jwdelil za posebno i)ožrtvovalno obnašatije pred sovražnikom viteški križec Fratic ložefovcga reda k; vojno dekoracijo in meči med drugimi indi i^rijorju Usmiljenili bratov v Gorici, g. Longînu Horak in vpoko-jeiieiiui župniku iz Gorice, sedaj v Novem mestu, g. Fi'aii. Ziacli. — Zlati zaslužni križec s krono na ti'aku hrabrostne svetinje in meči vpokojeneinu vikarju, sedaj v Kaiidiji. g. Alojziju Quaglia in veČ drugim. Čestitamo zaslužnim gospodom ! Srebrno poroko bosta obhajala v soboto 20. oktobi a g. svetnik, deželnošolski nadzornik dr. Janko liez jak in gospa Vera roj. B e r d a j s o v a. Zasluge so vsestransko velike. Dal jima lîog dočakati srečno in zdravo zlato poroko! Sedmina po rajnem župniku Polaj u bo s slovesnimi biljami in sv. zadušnico prihodnji pondcljek, dne 22. oktobra ob 10. uri dopoludne v župni cerkvi v ňmihelu. Umrl je naglo dne 9. t. m. v Brnu na Moravském c. kr. stavbeni svetnik di', telin. Alojz O. Sa m oh rd, ui'adno avtori-zirani inženir in predsednik inž. kotnore za- Moravsko. XJnu'li je bil zelo čislan tehnik, eden prvili doktorjev Češke tclinike in odliiicn stavbenik, ki je zgi'adîl mnogo železnic, vodovodov itd. Soustanovil je tudi krasno moravsko slovaško kopališče Luhačovice. Kakoi' znano, je gradil pokojnik pi'vi del belokranjske železnico, od Novega mesta do tunela pri PešČeniku nad postajo Uršna sela in je izdelal tudi razširjavo novojneškega kolodvoi'a, tako da je bil v Novem mestii dobro znan. l'o tej zgi'adbi se ju združila njegova fii'tna z domačin, podjetjem LotiČai'iČ in ,y tej zvezi gi'adita konec belokianjsko-dalmatin-ske železnice, to je daltnatinsko juogo Knin-l'ribndiČ (dež. meja), kakor tudi železnico v Bosni (Bihač-Novi). Df. Samohrd je bil ne samo odličen telinik, atupak fiidi odličen nai'odnjak, Član vseh narodnili društev v Brnu in mogočen podpornik Češkega življa v ponemčenem moravském mestu Brnu. Zato ga bodo tam posebno pogi'csali. Zanimivo je, da je, kakor je pokojnik večkrat pi'ipovedovai, najtotil njega, da se je pi'ičel zanimati za zgi'adbe na slovanskem jugu, poslanec dr. J. Ki'ek, s kojim se je bil seznanil v slovečem starobrnskem samostanu, kjei' je svoječasiio dr. Krek bival kot gost. Oba sta umrla skoraj isti dan in v isti starosti (52 let), — Bodi vrlemu možu blag spomin! Umrl na Bučki je g. Jožef Selak, posestnik, gostilničar in mesai', v sredo 10. oktobra ob h uri popoldne, v staiosti 85 let, po kiatkem bolehanju in pj-eviden s sv. zakramenti ter bil pokopan 12. oktobra ob 10. uri po opravljeni sv. tiiasi. Rajni je bil več let poprej župan, občinski odbornik in predsednik krajnega šolskega svela. Udeležil se je dvakrat vojne v letih 1859 in isíií) ter bil odlikovan s brabrostno svetinjo in X jubilejno kolajno. Selak je bil mož stare kianjske korenine, vseskozi modei; gospodar, dober oče in blag soprog. Vsled svoje prijaznosti, mailjivosti tu svojega usmiljenega srca je bil v celi župTiiji in daleč po I dolenjskem dobro znan in velespoštovaif. Naj počiva v mii'u! Leonovi družbi je ])ristopil ekscelenca minister dr. Ivan vitez Žolger kot usta-novnik z 2U0 kronami. Umrla je v Št. Jatižu na Dolenjskem dne II. oktobra po ti. uri zvečer v žup-niščn gospa Terezija Bajee, sestra vpo-kojenega župnika g. Jakoba Bajec in teta preč. g. župnika Lndovika Bajec. Kajnic? je ležala v i)oslednjih tienutkili svojeg; ugašajočega življenja v sosednji sobi, kjer je bival dr. Ki-ek, ki jo je še obiskal, a umrl pred njo. Pogreb je bil v nedeljo 14. oktobra po^wldne ob veliki udeležbi. Bog daj blagi njeni duši večni raj!. Smrtna kosa. Dne 16. oktobra jo dobil g. kanonik Poi'enta obvestilo, da mu je umrl v Virniažah pri Stari Loki brat, vele-poscsttiik ondotne domačije. Naše sožalje! Njegova eksoelenca gospod minister dr. Ivan vitez Žolger je podaril „Slovenski Jlatici", ktere ustanovnik je že davno, z ozirom na težavni položaj, ki se v njetu nahaja društvo, znesek 100 kron z željo, da se „Slovenska Matica" nadalje ugodno razvijaj in z zagotovilom, da je blagenm rodoljubu „nje nadaljin" prouspch zelo pri si'cu". Slava! Uradne ure pri c. kr. deželni vladi in ces. kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. Da se iioi aba električnega toka za razsvetljavo kolikor nu)goče zmanjša, so se lu'cložile uradne ure pi i c. kr. dež. vladi in pi'i ces. ki; deželnemu Šolskemti svetu, v Ljubljani do nadaijnega na čas od [lol 9. ure dopoldne do pol 1. ure popoldne in od pol 3. do 4. uie popoldne. Da zamorejo uiadniki ta Čas za delo popolnoma izrabit,i, je bilo potrebno omejiti tudi promet s sti'ankami, vsled česar se je za občevanje s strankami pri c. kr. deželni vladi iti pri c. kr. dež. šolskeimi svetu določil čas od 10. ure dopoldne do pol 1. ure popoldne ob sredali in sobotah. V korist liitre ješil.ve uiadnili poslov in tedaj tudi v korist občinstva je, da se zglašajo sti'anke osebno le v neobhodno jiujnih zadevah. Dosedanji sprejemni dnevi c. kr. deželnega piedsednika torek petek so se preložili na sredo in soboto. (Jas sprejema: od 10. tire dopoldtie do pol 1. ure popoldne. Padel je na goriškem bojišču dne 4. septembra 20 letni Alojzij Porlé z Gi'iča,.župnije šentj)eterske. Služil je pri domačih planin*iih strelcih. Zadet je bil ravno v glavo, ťočivaj v tiiiru mladi junak. Iskrene pozdrave pošiljamo dolenjski tanti iz južnega bojišča vsetii dolenjskim fantom in dekletam. Smo prav dobre volje in sedimo v jami, ki jo je izkopala lavno malo poprej laška granala ter veselo igramo kart.... pri bledi svetli liini. Kako pa Vam kaj potekajo hladni jesenski večeri? — Franc Řober, Podgi'ad; Albin Eršlé, Mokropolje; Fr. Gazvoda, Podgradi Anton Bi'ezovar, Gorenje GiadiŠče; Jožef Jlartiiičič, Stopiče; Fi'anc Avguštin, Šent Jernej; Fr. Šiška, Prečna; Jož^f Skrinjai', tJrešnjice. ~ tSi»rejmite tudi od nas prisrčne odzdrave z željo, da bi se kmalu videli na Dolenjskem. Ured. Slovenski fantje ! Schellander Valentin iz Ti'abenč pri Beljaku, Uliernik Anton iz Št. Petra, Zevnik Martin'Tz Gabcrje, oba pri Novem mestu, so bili odlikovani že v tretjič; pi'vič z železnim križcem, drugič z bronasto kolajno in tretjič s "križcem Karola. Vsi ti'ije se nahajajo na italijanskem bojišču že 28 mesecev in so še vsi, hvala Bogu, zdravi in veseli. Zraven pa tudi jiošiljajo prisrčne pozdrave iz visokih tirolskih pečin vsem koroškim in dolenjskim dekletom in želijo na skoi-ajšnjo svidenje. Z Bogom! — Mi Dolenjci jim pa prisi'čno Čestitamo z željo, da jih Vsemogočni še nadalje ohrani Čile in zdi'ave. Ur. Pozdrave iz vojne pošte štev. 426 pošiljajo vsem Dolenjka„i in Piimorkam, ki živijo na Dolenjskem: Andi'ej Eizetič iz tioiice, Matija Urli iz Škofje Loke, Bedek Franc iz Biusnic, Felicijan Šoi'li iz Podmelca, Jakob Vogelnik iz Teržiča, Fianc Sieiiernjak iz Slaleidia. Znamke. Poštna uprava naznanja, da so poštne znamko po 15, 20 in 30 v 1er dopisnice in zalepkc, ki se na njih nahaja slika rajnega ce.s;arja Franc Jožeta L, veljavne samo do 31. oktobra 1917. Izme-njaf i jih bo mogoče samo v mescu novembj u, pozneje ne več. Toraj: pozor na znamke! Navadni koren je prav dobro nadomestilo za kavino primes (cikorijo). Vkyub visoki]]) conam ni skoiaj mogoče dobiti kake kavine primesi (cikorije), za to priporočam uporabo navadnega korena. Ako se namreč navadni koren pi-av čisto opere — ne olupi — na kar mogoče jnajhne kocke (bitrfelce) razi-eže, te v krušni peči ali pa pečnici štedilnika do dobrega posuši, potem pa kakor kavo praži (žge) ter na mlinčku zmelje, zadobi se kavino primes, katei'a istotako dobro diši, kakor vsaka diuga, in naj bode še tako diaga. Da je temu tako, je pisatelju teh vrstic iz lastne skušnje znano. Na Slapu pri Vipavi bil je namreč svoj Čas duhovni gospod (kui at), kateri je strastno 1'ad belo kavo užival. Dvakrat na dan si jo je privoščil, dasi je bila njegova klet vina polna. No, obče znano jo pa bilo, da si ni slabe, ampak prav dobre kave privoščil ter z njo i svojim gostoin postregel, ako so si je želeli. Nekateri svetujejo, na ednaki način sladkoi'uo peso uporabljati, pa jaz dvomim, da bi bila ta tako priporočljiva, kakoi^ je koren. li. D. Gospodarstvo. Razglas. Mestno županstvo naznani, da vsled netočnosti oddajalcev drv za mestno aprovizacijo ne more strankam di'va v tem času dostaviti, kakor je bilo svoj Čas pi-i sklepanju pogodbe z dobavitelji pričakovati. Radi toga je vsaki stranki za drva založeni denar pri mestnem uradu iia lazpolago in se ga ji na zahtevo izroči; drva se toraj lahko tudi po izročitvi ali pa kratek čas pred oddajo jilačajo. Mestno županstvo bode ves v[)liv stavilo T to, da bode nai'očnikom kolikor največ mogoče veliko drv oddalo in tudi kolike r mogočo kmalu. Podpore družinam Amerikancev Jugoslovanski klub je na pi'edloge poslancev, d]-. Verstovšeka, dr. Pogačnika in Hladnika z vso vnemo opozaijal vlado na bedo družin Amerikuncev. Poslanca dr. Verstovšek in Hladnik sta stavila tudi primei'ni predlog, Minisl.er za notiiinje zadeve je javil jugoslovanskemu klubu, da je izdal v zmishi zakona z dne 17. avgusta t. 1. izvršilno naredbo, po katei i se okrajnim glavarstvom naroča, da družinam onih avstrijskih di-Žav-Ijanov, ki so v Ameriki in se vsled vojne ne morejo vrniti in so v dejanski potrebi in revščini, dovoli enako podporo, kakor družinam vpoklicanih. Opozai jamo te družine, da se potom občin obi'nejo na c. ki", glavarstva s prošnjann" za podpore. Zaplemba klavnih prašičev na Kranjskem. Z ukazom c. kr. dež. predsednika s 30. septembrom 1917 so bili dejani vsi klavni piašiči na Kranjsketii pod zaporo ter je prepovedano vsakomui', kdoi' ima klavne pi'ašiče, jih oddajati ali doma klati v množini, ki presega domaČo porabo rejca. Vsako število klavnili prašičev na Kinnj-skem, kolikor pi esoga donuičo porabo i'ejca, katerenni se bo pustilo 30 do 35 kg žive teže prašičev za odiaščeno osebo ter 1 o kg žive teže za otroke pod 14. letom, so zaplenjeni v prid „Kranjskenui dež. lÈiestu za vnovč. živino" ter jih bo moi'al vsak rejec oddati „Deželnemu mestu" oziroma za dotično občino določenemu zaupniku „Kianj. dež. nicsta". Za težo, ki ostane lejcti za lastno preskrbo, je smati'ati težo ob času zakola, toi'cj ob času, ko bo rejec [ii aŠiča zaklal, ne že sedanjo ležo. Vsi ))rašiči na Kranjskem so bodo popisali po žujianstvili in zaupnikih „Ki'anj. deželnega mesta" od svinjaka do svinjaka ter bo župan oziroma zaupnik povsod določil, koliko pj'ašičev, upoštevaje lastno preskrbo rejca in njegove di'užine, ima vsak rejec oddati „Kranjskemu deželnemu mestu". Ta popis se bo izvršil po celi deželi do 15. oktobra t. 1, Rejci bodo morali oddati potem najkasneje do konca maica 1918 prašiče, določene za „Kianj, deželno Tiiesto". Ako bi kak rejec tuili klavne prašiče, "ki bi se pustili za lastno preski bo, hotel prodati, jih ne sme oddati drugetiitt, kot „K]-anjskemu dežcln. mestu" ozti'oma njega zaupniku. Kdor bi klavnili prašičev, ki bi jih imel oddati „Kranj. dež. mestu", vsled svoje krivde ne mogisl oddati pravočasno (ti. pr., da jih je sam klal, prodal itd.), bo kaznovan vsled pregreška p]'cd sodnim dvoiom prve instance s strogi j n zaporom od dveh mescev lo enega leta, event, tudi še z denai-no globo do 100.000 kron. Kdor bi pa ravnal proti zapori klavnih pi-ašičev, kažnjiv je z globo do 5000 K ozir. 10.000 kron in zaporom treh do šest inescev. Plemenski prašiči niso zaplenjeni ter se bodo rejcem pustili, seveda V kolikor bodo v resnici plemenski. Zaplenjene klavne prašiče bo smel vsak rejec začasno še ol)držati ter jih rediti, toliko časa, dokler se mu bo zdelo primemo. Óas, ko jih bo oddal, mora pa 8 dni pred oddajo naznaniti sam zaupniku „Deželnega mesta", ki je postavljen za dotično občino. Na vsak način pa sc morajo oddati do konca marca prihodnjega leTa „Deželneiini mestu". Piašiči, ki jih je rejec do popisa prašičev že v letošnji sezijt zaklai za lastno jjorabo, štejejo se v teŽo, ki je določena za lastno preskibo rejca in njegove družine. Vsak i'ojec bo naknadno dobil tudi še od okr. glavarstva jiotom županstva poziv, v katerem se mu bo naročilo gotovo število zaplenjenih klavnih prašičev oddati „DežeUieniu mestu" ozir. njegovemu zaupnikti. Težka buča. Na vrtu gosp. Mihaela Omalien sen. v Višnjigori je ziastla buča, katei'a tehta 41 kg. Kdor jo hoče videti, naj se jiotrudi k njenui, ki bode radevolje oddal tudi seme. V letošnji suši se gotovo ni veliko pridelalo takih orjaških buč. Vedno boljše! V graško inestno skladišče ob državnem kolodvoru je pred kratkim došlo okoli BSO sodov s pokvarjenimi ribami. Oddaja krompirja vojaštvu na Kranjskem. Po določilu Uraila za prehrano ljudstva, ima skoraj ves na Kranjskem pridelani k]'omi)ir postati za porabo v deželi saníí ; vojaštvo ga nima nič dobiti, ker ga dobi dovolj iz dežel iz zaledja. Kei' pa vojaštvo soške ar]iiade nima krotiipirja že od de-cembia lanskega leta, in splolj nima iiikake p]-ave izpremembe v brani, krompiija pa za armado v zadostni množini zai'adi težkoč dovažanja nt mogoče takoj dobiti iz za-letlja, zato je zaeiiki'at. odrejeno, da morajo kmetovalcJ iz okrajnih glavarstev Kanniik, Kočevje, Krško in Novo mesto takoj oddati 100 vagonov krompirja za soško ai'mado, ter je poveljništvo te armade na-l)rosilo C. kr. kmetijsko dnižbo kranjsko, da ona na kmetovalce z vso silo vpliva, to naročeno dolžnost brez odloga izvi^šiti. Ta krompir se bo svojeČasiio nadomestil s tistim, ki pi'ide iz zaledja za vojaštvo. Kmetovalci niso torej nič oškodovani, če sedaj krompii' takoj vojaštvu oddajo, kei' bo oddana množina šhi na račun tistega krompii'ja, ki ga bodo moiali kmetovalci oddali za ono jueliivalstvo v (leželi, ki ki'otnpiija no piidehije. ('. kr. ktnetijska družba kranjska zato mijno )>ozivlja vse kmetovalce imenovanih okrajnih glavarstev, da takoj in brez piitiska oddajo od njih zahtevane množine krompiija, kajti to je na eni sti'ani njili domoi'odna dolžnost, na diugi strani jim pa kako zoperstavijanje ali kujanje prav nič ne pomaga, kajti določeno množino kiomjiirja bodo itak morali oddati, bodisi za vojaštvo ali za domaČe prebivalstvo. Vsak kmetovalec bo lutmreČ moral letos oddati eiio dobro četi tino svojega pridelka ter se njegove zaloge s)ilob ne bodo pregledovale, ami>ak na podlagi popisa njiv in določitve ))Ovpi-ečnega pi'i-delka se bo vsakenni predpisalo toliko ki'oii)|)iija oddali, kolikor ga iiaiij odpade z oziroiii na velikost ploskve, ki jo je letos s ki'otiipiijeiii «hdeial, ]Cako Silu'ivatije ali zatajevanje ki'oinpij-ja torej nikomur ne pomaga; vsakdo naj so izleiia pokori tia-redbi in naj ne čaka sile, ki dingaře prav gotovo pride, pri kateri se l»o kiompir Kiiatno ceneje plačeval. 0. kr. kitiei.ijska družba ki'anjska tudi opozarja, da je vojaštvu strogo prepovedano krompir pod roko kupovati, anipak le potom žitnih ko-misijonarjev po naroČilu Zavoda za promet z žitom. Kdor torej krompii' pod i'oko pio-daja, bodi.si vojaštvu ali komu drugemu, ni kažnjiv, ampak pride v velike zadj'ege, kajti svojeřasno bo moral oddati predpisano množino krompirja, pa naj ga vzatiie, kjer lioče. K umoru Franc Ferdinanda. List „Az Est" je nedavno priobčili še nekaj novili podrobnosti o umoru bla-gopokojtiega prestolonaslednika Franc Ferdinanda íi] njegove milosi'čne- soproge Zofije v Sarajevu dne 28. jujiija UiU, katere je izvedel od osebnih prič onega zgodovinskega usodepolncga dogodka. Gotovo usti'ežemo iiašltii dragim naročnikom, da tudi mi objavimo v iiaslediijejn še do zdaj neznane podatke o gi'oznein umor«. Franc Ferdinatid je potoval v Sarajevo preko Trsta, Ko se je peljal po obrežju na pomol, kjer je čakala ladja, je slutil avojo bližnjo smrt. Nemirno je begai njegov pogled preko vi.sokih hiš, kakoi- bi se bil bal, da bi z oken ne metali nanj bomb. Na Čiimajskein mostu v Sarajevu je vrgel Uabriiiović bombo. Bomba je padla na zapogTijeno streho nad vojvodskoga avtomobila, odkoder jo je prestolonaslednik z veliko prisotnostjo duha vrgel na tla. Bomba je padla na cesto, eksplodirala in poškodovala tretji avtomobil, v katerem je Eiied drugimi sedel pi'estolonaslednikov adjutant podpolkovnik grof Merizzi, ki je bil ranjen. Merizzija so odpeljali v bolnišnico, nadvojvodski par je nadaljeval pot proti magistratu. V mestni hiši je prestolonaslednik prekinil županov pozdravni govor z besedami; „Olovek pi'ide semkaj na obisk, pa je sprejet z bombami! To jo nezaslišano!" Po kratkem odmoru je dodal z ledeni;» smehljajem: „Da, — govorite, gospod župan I** Ko je župan dovršil svoj pozdravni nagovor, je nato feldcajgmojster Pot-iorek podal nadvojvodu besedilo njegovega odgovora, katerega je prestolonaslednik pi'ebral naglo in hripavo. Po tem uradnem činu so se začeli posvetovati, kaj se ima zgoditi? Splošno razširjena govorica, da je nadvojvoda Fi'anc Fcrdinuiid kot pogumen vojak jiroti nasvetu svojega spremstva vstraja! na tem, da se izvede prvotni program, ne odgovarja dejstvom. Resnica je, da se je nadvojvoda izrazil tako-le: „Kaj naj začnemo sedaj ý Ali naj se pustimo dalje obstreljevati, dokler ne bomo mrtvi ?" Nato je odgovoril feldcajgmojster Potiorek: „Samo dvoje je mogoče: Ali kaznujemo mesto s tem, da damo očistili ceste in potenj izvedemo pi'ogram do konca ali pa program siiloh opustimo." Po kratkem premisleku je odgovoril nadvojvoda; „Ceste i/,i)razniti i)red izvršitvijo programa, (o mi ne ugaja, naj 86 rajši preti'ga program; ie îlerizzîja bi še rad obiskal." Odpravili 80 se tedaj na pot v bolnišnico. V splošnem lazbiirjenju so pa žal pozabili povedati Šofei'ju nad vojvodskoga avtomobila, po katerem potu naj voî;i. Zato je sledil spredaj vozečemu Županovem» vozu do vogla Appelovega nabrežja in Franc JoŽefove ceste. Avtoinobilni Častnik grof Hai'rach, ki je v varstvo prestolonaslednika stal Jia voznem stopalu, je za-klical Šoferju, ko je videl, da hoče Je-ta zaviti na napačno cesto, naj ustavi. Šofer je zavi'1 voz in ravno s tem se je nudila Principu nepričakovano ugodna pjilika. da je na I'azdiiljo .štii'ih koi'akov dvaki'at ustrelil. Vsaka krogla je na čuden način prebila po en» žilo odvodineo: presiolona-sledniku v vratu, njegovi soprogi v spodnjem delu telesa. Potiorekii je tu'ijjadla sedaj sti'ašna naloga, da je uiini'ajoča ])oiipii'al s svojimi rokami, dočim ga je oblivala njuna ki-i ter je avtomobil z blazno naglico di'vel dalje. Osebe iz Potiorekove bližine so mnenja, da je Potiorek ob tej pi'iliki dobil tisti živčni pi'etres, ki se je kmalu nato v srbski vojski tako usodepolno pokazal. Ko je Potioi-ek stopil iz voza, je bil njegov obraz pepelnast in Čisto izpremenjen, vendar je zbral vso svojo moč in ukazal trupli jirenesti v salon. Svoje spiemstvo je oil-pusttl s poveljem, naj se čez deset minut zopet javi, nato je poldrugo uio narekoval brzojavke na vladarja in kompetentna mesta. Gla.som izpovedi neke di-iige visoke osebiiosti je Potiorek pri posvetovanju prestolonasledniku zagotovil, da ne bo nobenega napada veČ, ker so vsi zai'otniki že v ječi. Pi'estolonaslednik je baje skeptično odgovoril; „Tega sicer ne verjamem, nekaj krogel bomo še dobili." Saiajevske in tržaške smrtne slutnje nesrečnega prestolonaslednika niso bilo prazne. O nameiavanem atentat» .so bile razširjene razne govorice iu italijanski in nemški konzul, ravno tako predsednik bosensko disžehie banke so n^'cstolouasledtnka uajiiujnejše svai'iîi pred sarajevskim potovanjem. Izmed gledalcev je mlada deljica opo/01'ila policaja, da stoji blizu nje mož, ki nokaj skriva in je zelo sumljiv. Policaj jO je čemerno zavrnil: „Pustite me v miru, Jaz moram sedaj sahitii'ati!" Princip sam je vpiašal nekeg-a detektiva, v katerem vozu sedi prestolonaslednik in del,cktiv mn je pokazal avtomobil Franc Ferdinanda! Na poti, po kateri se je imel peljati prostolonaslednjk, je bilo pora/jleljeniii trinajst botnb. Na zaslišatijn je Princip tudi povedal mesta, kje bombe leže. Dvanajst so jih našli, trinajsto jo nekdo vrgel v neko hišo. Spričo vseh teh podrobnosti se mora Človek čuditi, kako je usoda potaagala morilcem, kakor^ bi bil imel sam salati svoje roke vmes, da bi se umor i)osrečil in nžgal svetovni požar. Gladno leto 1817 v šentrup. župniji. Leta 1817 je bila lakota tudi v obsežni šenti'uperški žnpiiiji; umrlo |)a je od lakote v vsem le sedem oseb, od gi'ižo pa 10, V župnijski mi'tvaški knjigi je zapisano pri treh mrličih kot vzrok smrti Içkota, pi i štii'ih pa pomanjkanje živeža, tedaj tudi glad. Umrli so pa od lakote: Matija Junteš iz Yinvrha, Marija Kuustelj iz Zadrage, Ana IŽancc iz Ciinika, Franc Atost iz Velikega Cij-nika, Jerui Eijavec iz Ilra-atovico in Atnlrej Berk iz Gorenjih Jesenic. Takrat je imela župnija Sent Rupert nekaj Čez 3U()0 duš, pa število od lakoto umrlih ni veliko. Pri vsem tem pa so ljudje ti'peli veliko iiomanjkanje. Spomladi so se lirainli .3 koprivami in š|)ehovnikom, ki se sicer nabila za svinjsko krmo. Pi'avijo, da so spomladi nabirali tudi drevesno skorjo, jo sušili in mleli za hrano. Da se pomore nesrečnim ljudem v tt;j veliki stiski, se je zasnovalo v lo svrho pomožno društvo za ves šenlruperški kraj. Glavni odbor je bil na Mirni in pododbori po sosednjih župnijah, tako tudi v Sent Rnpertu. Omenjajo se tudi glavni odborniki. Ije-ti so bili: baron Ljudevit Mandl iz Mokronoga kot komisar; Anton I\lesanu, okrožni pi edstojnik ; Ivaii Feichtinger,davkar; lienjainin Vizjak,iiisar; gospa Mai'ija plemenita lvaIcliberg,posestnica Mirne; Jakob Biihm, najemnik LanŠpreža; Josip liučar, župnik v Šent Rtiperiu; Fvsin Kramar, Župnik na Mirni; Anton Merk, oski'bnik na Jiakovniku in Ivan Ilofer, posestnik Kota. Pi'edsednik diuštvu jo bil plemeniti Kalchberg, a v pododborih dotični župniki. Sestajali so se na poziv novomeškega pi'cdstojniŠtva. Koliko so storili dobrega za ljudstvo, ni ostalo nam nikjer zapisano. (ÎÎnpnijski arhiv.) Ivan Steklasa. Raznotero. ;,Dan za vojne gi-obove". Za vzdrževanje vojnih grobov bodo od 31. oktobra do 2. novembra po vseh Iďonovinali Avsti ije pobii'ali darove. Akidjo vodi poseben odboi' na Dunaju, ki mu načeljujejo kot častni ]ii:edseduiki kardinal dr. Piiil, vojui minister gen. pohote Stiigor-Steinei', načelnik gen. štai)a baron jd. Arz, iiiinislrski predsednik dr. vitez jil. Seidler, notranji ministei" grof Toggenbnrg, minister za bogočastje dr. Cviklinski, minister javniJi del vitez pl. lloinanii, domobr. minister fml. pl, Czapp in dunajski župan dr. \\'eisskirciiner. Pojasnila o organizaciji daje odbor na Dunaju, IX. okraj, Canisiusgasso 10, telefon štev. 23.116 in 21.820. Voli v parni kopeli. Budimpeštanska policija je zasleilila premetene živinsko trgovce, ki so dajali goveji živini piti ogromne množino vode, da je bila težja. Zapirali so vole v hleve, zajute in močno razgrete, tako, da je živina pod učinkom soli in parne kopeli popila po 50 do 60 litrov vodo, piedno je prišla na trg. Na (ii JiaČin se je razkrila razlika med težo živine pri nakupni in podrobni prodaji, katere si mesarji dolgo časa ni.so mogli razlagati. Laški častnik v zaboju. Iz Dornbiina na Pj'edarlskem so poroča: Pred kratkim je prispel semkaj avsti'ijski sanitetni vlak z izmenjanimi invalidi v svj'ho pogostitve in pienočitve nastanjeni v novi realki, da prestopijo naslednji dan na Švicarski vlak, ki naj bt jih preko Feldkircha, St. Gotl.haj'da in Lugana pi'epeljal v Conio. Zaboji italijanskih invalidov so ostali čez noč v kolodvoi'ski čakalnici. Zjut.raj je noki železniški uslužbence nenadoma začni človeške klice po pomoči iz Čakalnice. Pri pregledovanju je zapazil, da moli iz nekega zaboja človeška roka. Zaboj so takoj odprli in iz njega se je dvignil mlad, po-iwhioma zdrav Italijaii, ki je bil v svojem skrivališču v adamovi oblelii. „Odrešonec" se je moj'al seveda najprej takoj obleči, nakar so mu na njegovo prošnjo dali kozarec vode. Vrh tega je liolel takoj v bolnišnico. Vročina, sopara in predolgo bivanje v zaboju so ga silno zdelali. Italijan je. bil neki italijanski oiicir, naš vojni ujetnik, ki ga je eden invalidov spravil v svoj zaboj in ga hotel iz avstrijskega ujetništva vtihotapiti v Italijo. Toda možakar jo imel smolo. Najbrž je bil preveč radoveden in se je hotel prezgodaj na-srkati svežega švicarskega zraka, ali pa je bila njegova osebna svoboda v zaboju le malo preveč omejena. Seveda so ga takoj aretirali iu tudi prtljago vseh ostalili italijanskih invalidov natančno jireiskali. Razmerje posatneznlh skupin v državnem zboru je sledeče: Zbornica šteje danes 475 po.slancev, 41 mandatov je nezasedenih. Slovanske sti'auke imajo 23(5 zastopnikov, nemške pa 2irj; ostali poslanci so Italijani in liumuui. Najštevilnejša slovanska skupina v parlamentu jo Česky Svaz, ki šteje (vštevši ukrajinskega hospi-lauta Čajkovskega) 95 članov, Poljski klub ima 7D Članov, 4 poljski poslanci (skupina Stapinskij so izven kluba, v Jugoslovanskem klubu je združenih sedaj 32 poslancev (eden dr. TreŠiČ, je izstopil), 4 mandati so nezasedeni; Ukrajinska zveza šteje 29 članov. Najštiivilnejši nemški klub je Nationalverbaiid s 9() poslanci, krščansko socialna zveza Sloje fS7 članov, nemški socialnodemokratski klub 40 ter 2 italijanska hosipitanta (Oliva in Pittoiii), združenje dunajskih svobodomiselnih poslancev 7, vseneinci so 3, Italijanov je 14, Romunov 5. Trduo se more zanašati Seidler lo na nemški Nationalverband (i)6), na krščanske sociálce (07), na italijansko skupino 1^'aidutti-Biigatl.o (2—3J ter v sili na nemške socialne demokrate (40). Njegova zanesljiva šlevillca je 105 (0(i()7-| 2). Vse drugo je negotovo in odvisno, od srečnili slučajev. Kakšni so vojaški nabori v Ameriki? Angleški časopisi oiiisujejo rutčiii, kako postopajo v Ameriki jiri pregledovanju vojaških obvezaiicev. V veliki dvorani je IG zdravnikov, razdeljenih v dve skupini. Vsaki zdravnik ima i»isarja, kateremu pove nabornik svojo ime, kraj, dan in leto I'ojstva. Prvi zdravnik zmeri'velikost, težo in obseg pi'si, drugi preišče srce in idjuča, tretji kožo in mišičjo, četrti iireišČe, ali ima krčeve žile, ali je imel zlomljeno nogo, roko in sliČno, peti pi'egleda nos, vrat in zobe, Šesti oči, sedmi ušesa, osmi zdiiivink, višja šarša, dobi ledno izpolnjen popis in določi sposobnost aH nosposobimst lor odredi, kam pride potrjenec, ali k peiioti ali konjeništvu ilii. Tako je v novem svetu, v starem pa se vršijo vojaška pregledovanja precej hitrejšo in zelo enostavno. Loterijske številke. Gradec, 10. oktobra 55 81 44 4 07 Poslano. Naprošeni so stai'iši ali reditelji iz mestu in okolice, kateri imajo otroke, da bi obiskovali četrti razred ljudske šolo, in bi jiii 1'adi bili že v to šolo vpisali, pa zaradi pi'enaiiolujonega prostora niso bili sprejeti v ta razred, naj se zglasijo čim prej, vsaj do 23. oktobi'a, v hiši št. 07 liri B{)žjem gi'obu v Kandiji. Štefan Skok, Kandija št. G7 Kamlijii, 16. oktobra 1917. /aliviila. Vsem, ki ao natii med boleznijo in povodom Bmi-U naie predobro Rezke im kakršenkoli naCin pomagali în InjSali slovo: hvHÍíi lepa in tiog povrni stoterol Žalujoi^ rodliiiia: Kozoglav. Sv. .lošl, 10. vinotoka 1917, Jubilejne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1917: a) Osemnajst cesai'ja Frana Josipa ustanov po 50 kron in 10 jio 20 K) /,a ■ ulioge onemoglo obrtnike vojvodine Kranjske.^ b) Št.iriuajst cesarja Frane Josipa ustanov (4 po 50 kron in 10 po 20 kron) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske. c) Pet cesarice Elizabot(i ustanov po 40 kron za uboge onemogle vdove ki'anj-skih obrtnikov. d) Pet cesai'ja Frana Josipa ustanov po 20 kron za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo ti'govski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 10. novembra 1917. Priloži naj se jim od občinskega In Župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je [»rosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega satnostojnega obrtnika ali trgovca. Hiša v Toplicah je na prodaj, blizu kopališča. Ceua se izve pri lastnici št. ;J9. Klavir ali pianino za pol leta v najem, išće neka dama. Ponudbe in ceue na upravništvo Dol. Novic.