Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 19. februarja 1956 Štev. «. Leto X. (XVsI.) MARIBORSKI Oena 1 Din VEČERNI! MrathH>i»u in uptw>»: Maribor, Gosposka ul. M / relaioM i lakaja raim nuMJa ta prašnikov vsak dan ob 14. mi / Velja msssčno pr*j*man v upravi ali po poM » Din, dostavljen na doa 12 Dia / Oglasi po caniku / Oglase ■urefenia tudi ogtssni oddstek Jatra" v L|ubljani r Poštni čskovni račun St. 11.409 99 JUTRA 99 b&tittu (urtedti ustanavlja se klub poslan-cev JNS Neodvisni klub jugoslovenskih. nacionalnih poslancev je bil, kakor smo vče-poročali, sklenil, da v celoti stopi v JNS, ki se sedaj ustanavlja v Narodni skupščini. V klub bodo pristopili siforo vsi slovenski poslanci Narodnega plovnega kluba in cela vrsta poslancev 12 Jevtičevega kluba. Priprave za ustanovitev kluba JNS se bodo še ta teden Vključile in je verjetno, da bosta se-patski klub JNS ter skupščinski klub JNS Armirala tudi skupno vodstvo. Tudi se v smislu informacij izvršila reorganizacija vodstva JNS. Vrhovne posle franke bi v bodoče vodil predsednik shipno z generalnim sekretarjem in po-s6bnim 12 članskim izvršnim odborom. ZOPET ODGODENO. Včerajšnja seja Narodne skupščine, ki J0 je ob 11.45 otvoril predsednik Čirič, ie morala zopet odgoditi in se je prihodnja seja določila za 24. februarja s DriČetkom ob 10. uri. PENTEROV1ČEV PREDLOG JE PRODRL. Na včeraj&nji seji finančnega odbora “e je s 15 glasovi večine finančnega od-0ra sprejel predlog, ki ga je v imenu po-tenskih klubov opozicije stavil narodni ®°slanec Penterovič, da se naj v finanč-letn odboru vrši tudi podrobna razpra-? o proračunu navzlic načelnim >dklo-n'tvam. HODŽEROVCI SO ZMAGALI. Tornini v Vrbaskj banovin so bile , Nedeljo občinske volitve,, pri katerih je °bila lista združene opozicije 514 gla-°v> JRZ 546, Hodžerova pa 551 in je dv, Petimi glasovi relativne večine odnesla e tretjini občinskih mandatov. !J»DP0RE SOKOLSTVU IN MARIBORSKEMU GLEDALIŠČU HOČEJO ZNIŽATI? j Na včerajšnji seji banovinskega sveta banovinski svetnik Jan, eksponirvni ^aš SLS na Gorenjskem, predlagal, Ig j. se postavka za govedorejo poviša za h PO dinarjev in naj se ta znesek pri-^ ®ni z znižanjem podpor določenih za tlal'v!Stvo 'n P°dP°re mariborskemu gle-y 'sč-u. o stvarj bomo še spregovorili, j erajšnja seja banovinskega sveta se sr °b 21.45 in s« je danes v edo ob 9. nadaljevala. SD. Drv /'emunu je bil te dni ožji sestanek Sin, . koalicije SD, ki so mu med dru- 5 , Prisostvovali narodni poslanci dr. Dal* Dr>evič. dr. Milan Kostic, Štje-lilr Katin^- Stevo Kalenberg, dr. Da-Daii 'n Dušan PribiČevič. Skle- r0v S.° 0 bližnji sezoni političnih zbo-'n sestankov, ki se bodo vršili v w ?: V Zemunu naj bi bil v kratkem stacijski zbor koalicije SD. VOLITVE V BAŠKI. $keril^dni0 ne<^e'‘io bodo v Baški občin-nini-i ° ^vc' za ^ater'h izid je veliko za-terii,'e 0cr°hreni sta dve listi, od ka-jDjr' ',e ena lista pristašev bivše HSS. n'nia nobene lisie. Španija v viharju PONESREČEN PUČ MONARHISTOV. — MADRIDSKA GARNIZIJA NA STRANI VLADE. — UPORNI GENERALI ARETIRANI. — ZADUŠENI PUNT LETALSKIH ODDELKOV. PARIZ, 19. februarja. Havas por v pretekli noči izvršiti puč. Na čelu Franko. Oba generala sta ponoči ala zadevno povelje za zasedbo ministrs se uprli njunemu ukazu in so alarmi puču monarhistov. Generala Godet in do vznemirjenja v krogih socialistov, cev, ki so takoj pozvale svoje mladi pravljenosti. MADRID, 19. februarja. Havas zasedle mesto, po katerem križarijo Ista slika je v Valenciji. MADRID, 19. februarja. Ponudbo sodelovanje je voditelj konzervativc brže sestavil Azana, notranji minister MADRID, 19. februarja. Uradni čnem puču ne odgovarjajo popolnoma ver levice, da se množice vznemirja do upora med letalskimi oddelki v Q čete zadušile. V zvezi s poizkušenim oča iz Madrida, da so skušali monarhisti tega pokreta sta bila generala Godet in rmirala madridsko garnizijo in sta izdala kih in vladnih poslopij. Poveljniki pa so rali vlado, radi česar garnizija ni sledila Franco sta pobegnila. Radi tega je prišlo komunistov in levičarskih republikan-nske skupine in udarne oddelke k priporoča iz Saragosse, da so vladne čete oddelki strojnic in oklopnih avtomobilov. klerikalnega voditelja Gila Roblesa za ev Mara odklonil. Novo vlado bo naj« pa bo predvidoma Martines Bario. komunike pravi, da vesti o monarhisti-resnici in da gre samo za očiten mane-jo. Komunike pa priznava, da je prišlo uatro Vientos, katerega pa so vladne pučem so bili trije generali aretirani. OBSEDNO STANJE. — LEV IČARJI IMAJO SIGURNO VEČINO V PARLAMENTU. — DESNIČ ARJI BEŽIJO V GIBRALTAR IN FRANCIJO. — GIL ROBLES ČLOVEK »PRETEKLOSTI«. — REVOLTA KAZNENCEV. MADRID, 19. februarja. Agencija šeno obsedno stanje. Verjetno je, da našnjega dne podala ostavko. Azana čarski blok razpolaga v parlamentu od vseh 403 mandatov. BERLIN, 19. februarja. »German čije, piše, da so se Izjalovile vse nad ga smatrali za »Človeka bodočnosti«, ski Lenjin Largo Caballero«. List pri z brezobzirnimi sredstvi uresničiti s PARIZ, 19. februarja. »Havas« p okoli 100 Špancev iz Seville, Malage, Marc je zapustil Španijo in pobegnil VALENCIA, 19. februarja. V zna Rejes je izbruhnila revolta kaznence vice. Posrečilo se jim je razorožiti la vroča bitka, v kateri so kaznenci strojnice v San Miguel, s katerimi PARIZ, 19. februarja. Vsi gibral je tudi bivši notranji minster Erci V Raturije so pobegnili v Oviedo. Stefani poroča, da je v Španiji progla-bo vlada g. Valladaresa že v teku daje že pripravljen prevzeti oblast. Levi-z absolutno večino okoli 260 mandatov ia«, bivši vodilni klerikalni organ Nem-e, ki so se stavile v Gila Roblesa, ki so Mesto tega je na dnevnem redu »špan-stavlja, da bodo španski levičarji skušali voje politične cilje. oroča iz Gibraltarja, da je tjakaj prispelo Xeresa in Cadiza. Znani bankir Joan v Pariz. ni veliki kaznilnici v San Miguel de Los v, čim so doznali za volilno zmago le-nekatere paznike. Na dvorišču se je vne-zmagali. Guverner iz Valencije je poslal so kaznence obvladali, tarski hoteli so zasedeni. Med emigranti acuezo. Številni desničarski pristaši iz Abestnct se vračajo h suerilski taktiki ABESINIJA NOVI MAROKO?! ozirom na poraz rasa Mulugete prevla-k taktiki guerilskega vojskovanja., šnjih diplomatskih krogih se smatra po glija, da bo mogoče sedaj abesinski upor se hkrati v čim višji meri ohrani negu- ADIS ABEBA. 19. februarja. Z duje mišljenje, da je najbolja vrnitev ŽENEVA, 19. februarja. V tukaj javljenih zmagah Grazianija in Bado lažje rešiti po primeru Maroka in da ševa suverenost: LONDON, 19. februarja. Na pov elje rasa Mulugete so se vse vasi okoli Amba Aradama požgale in vse ceste razkopale, da bi Italijani prišli v mrtvo puščavo. Po abesinskih poročilih so Italijani prodrli pri Makale samo 5 km in so pustili na bojišču 350 mrtvece, med temi 150 Evropcev. Čas niške $tedke DNEVNICE SE ZVIŠAJO. Včerajšnji »Slovenski Narod« porota iz Beograda: »Včeraj je bil sprejet soglasni sklep administrativnega odbora Narodne skupščine, da se narodnim poslancem zvišajo dnevnice od 200 na 250 Din, torej na 7500 mesečno. To velja tudi za nazaj od julija 1935, tako da bo dobil vsak narodni poslanec izplačanih Din 12.000 za nazaj. Izplačevanje se je pričelo danes. Poleg tega je dobil vsak poslanec 5000 Din kot prispevek za zimo, skupaj torej 17.500 Din. To znese za vse poslance 5,372.000 Din.« MASKE. Pod tem naslovom »modruje« |P. Rt-šetar v tukajšnjem radikalskem tednik« sledeče: »V Beogradu se samo politično maskirajo, predpust traja tako dolgo, kakor zasedanje parlamenta in masko potegne z obraza šele, ko je izvoljen za predsednika finančnega odseka.« Reše-tarjii pa očividno ne bo treba zakriti rešetarskega obraza z masko, ker je njegov »gsiht« tako zelen od jeze in ihte, kar je iz gornjih vrstic možno razbrati, da mu ozelenelost »gsihta« na »Črnem« ozadju popolnoma nadomešča — masko. MAČKOV ŽEGEN. Današnja »Delavska politika« piše: »V Zagrebu pa so bili bitko v trgovski zbornici. Zmagal je kandidat, ki je dobil Mačkov žegen. Udeležba pa je bila tako slaba, da bodo rezultat teh volitev komentirali na različne načine. Eni, da je zmaga Mačkovih pristašev impozantna, drugi, da volitve v stanovska zastopstva nimajo političnega merila, tretji pa, da je preko kulminacije mačkovstva.« Pristavljamo, da je od 3547 volilnih upravičencev volilo samo 1272. DAVIDOVIČ — NE MAČEK. »Delavska politka« prinaša v današnji številki med drugim sledeči pasus iz znanega dr. Topalovičevega govora v beograjski Delavski zbornici: »Zato smo zahtevali ustno in pismeno: da bodi vod-stvo združene opozicije v rokah Ljube Davidoviča, in ne drja. Mačka. Mi smo spoštovali Mačka prej kakor slej. Toda ne on in ne njegovo gibanje ni nikjer pokazalo, da so pristaši tega gibanja predvsem boritelji za demokracifo.« JtuslU VMt Ruska matica v Mariboru je priredila v soboto 15. februarja v Kazini akademijo pod imenom »Ruski večer«. Namenjen je bil ruski koloniji in domačemu občinstvu. Spored se je po vrsti odvijal takole: »Jadranaši« (nad štirideset grl) so zapeli tri ruske pesmi. Prva »Po Volgi navzdol« (Vniz po matuške, po VoJgje) je velikoruska narodna s pravo pristno rusko širino. Je zanimivo prehar monizirana. Vsak del je svojstveno obdelan. Giblje se v molo-vem načinu, konča pa v svetlem A-duru. V maloruski »Zažvižgali kozaki« (Zasvistali koza-čenjki...) plaka in moli ukrajinsko dekle za svojim kozakom, ki je moral sredi noči v boj. Kozaška pesem »Iz gozda« (lza ljesa, ljesa kopij i mečej) kaže vso svežo, nepotvorjeno silo in zdravo pri-rodnost bojevitega kozaškega plemena. »Jadran« pod vodstvom svojega dirigenta prof. Ubalda Vrabca stalno in opa-zno napreduje. Posamezne glasovne skupine se lepo vpevajo, pa tudi celota se razveseljivo enači in ubrano zveni. Posebej jih moramo pohvaliti, da so rusko besedilo kar dobro pobirali. Sledil je plesni nastop Maše A r s e n-jeve. bivše članice beograjskega gledališča, ki je tekom večera podala Inter-mezao, Chopiniado in Arabsko kokone-šte. Intermezzo je prijeten, po svoje zamišljen valček. Iz Chopiniade diha. srčkan. v plesu in glasbi izražen spominček iz prve polovice prejšnjega stoletja. — Arabsko kokonešte pa izraža ognja, življenje in strasti poln bojni ples s handžar-jern. Vse troje je plesna zamisel M. Ar-senjeve, odgovarjajočo glasbo pa je zložil njen soprog B. lgnatjev,-ki jo je tudi sam spremljal pri klavirju. Arsenjeva nleše čedno ter globoko pojmuje in doživlja značaj posameznih tvorb. Ples je ob primerni razsvetljavi lepo učinkoval, Škoda le, da ni bilo na plesnem snoredu-nič ruskega. , Nato nam je član zagrebške opere Ana tol Manoševski zapel dva samospeva in dve operni ariji. »Večerna zvezda« (Sleti k nam, tiliij večer, na mirnija pola) in »Nevihta« (I)ujut vjetri) sta skladbi Aleksandra T i n j a k o v a. Prva očituje večerno zbranost, druga pa je bolj razgibana. Obe nosita pečat pozne klasike z romantično primesjo. Arija indijskega goste (»U kamenjati sami kamen dragi...«) je prelep, nekoliko eksotičen biser iz opere »Sadko«. ki jo je u-stvaril Nikolaj Andrejevič Rimski -Kr sak o v (1844 1908), velikan - nacionalist na polju ruske glasbe, sijajen epik. mojster slikovitega, pripovedujočega izražanja. Naravnost dekliško nežna pa je pesem Lenskega (»Kuda, kuda Med avstrijskml režimovci poka HEIMWEHROVSKI VARNOSTNI DIREKTOR ZAPLENIL KLERIKALNI LIST. — NOVE HEIMWEHROVSKO KLERIKALNE KON-FUZIJE V GORNJI AVSTRIJI. DUNAJ, 18. februarja. Konflikt med Heimatschutzom in klerikalno strokovno zvezo v gornji Avstriji, o čemer smo že poročali, povzroča nove posledice. Znani heiimverovski prvak in zgornjeavstrijski varnostni direktor grof Revertera je namreč dal zapleniti klerikalni »Rifeder Volkszeitung«, ker je imenovanj list ponatisnil neki članek kierikainega • lista »Linzer Volksblatt«, ki se tiče navedenega konflikta. V zvezis tem je nastalo v avstrijskih klerikalnih krogih veliko razburjenje in se je razvila po časopisih obojestranska ostra polemika. Klerikalni listi obsojajo postopanje grofa Revetere in so se postavili na stran lista »Rieder Volkszeitung«. Slični konflikti postajajo v zadnjem času vedno pogostejši. Beseda o naši 2rsovfn^ki bilanci izvoz in uvoz Jugoslavije v I. 193S. Najnovejši statistični podatki o naši zunanji trgovini v I. 1935., ki so nam pri roki. kažejo nekaj zanimivosti, ki tudi za naše čitaielje ne bodo • brez vsega interesa. V letu 1935. smo izvozili raznega blaga 3,336.883 ton v vrednosti 4,030,360.017 Din, za 257.359 ton ali 3.92%> odn. za 152.156.894 Din več ko 1. 1934. Uvozili pa smo 981.463 ton v vrednosti 3,699,774.517 Din napram 875.724 tonam v vrednosti 3,573,297.932 Din v letu 1934. Narasel je torej naš izvoz in tudi uvoz tako glede količine kakor tudi glede vrednosti. Nasa celokupna trgovinska bilanca za 1. 1935 izkazuje 330,585.500 Din aktive napram 304.905.191 Din aktive v 1. 1934. Izvozili smo: gradbeni les (703.3 mil. Din), koruzo (313.1 rnD), svinje (264.6 mD), sveže meso (252.2 mD), surovi baker (339.9 mD), tobak (158.9 mD), sveže sadje (145.5 mD), razne rude (140.2 mD), svinjsko mast (58.7 mD), jajca (107.6 mD), hmelj (106.9 mD), razne kože (86 | nih držav S. A. za 229 mD (6.19%), \z mD), cement (77.1 mD), perotnino (74.4 ' Francije za 160.9 mD (4.35%), iz Ma-mD), suhe slive (61.5 mD), fižol (60 mD), jdžarske za 107.5 mD (2.91%), dalje še iz goveda (57.5 mD), drobmco (54.5 mD). ! Brit. Indije, iz Švice, Belgije, Romunije, konje (51.9 mD), pšenico (39.8 mD), da- j Grške. Nizozemske, Poljske, Argentine, Ije pekmez, zdravilne rastline, drva za Brazilije, Egipta, Japonske, Španije, kurjavo, lesni premog, železniške prage, lesne izdelke itd. Uvozili pa smo: bombažno predivo (364. mil. Din), surovi bombaž (215.7 rnD), bombažne tkanine (174.3 mD), volnene tkanine (158.3 mD), železne izdelke (158.2 mD), premog (126.8 mD), stroje in aparate (186.5 mD), razne kože (109.2 mD), elektrotehnične predmete (108.6 mD), svileno predivo (97.9 mD), volneno predivo (94.1 mD), ovčjo volno (81.5 mD), svilene tkanine (71.3 mD), prevozna sredstva (64.8 mD), surovo kavo (62.8 mD), oljne sadeže in semena (60.4 mD), železo (55.5 mD), organske barve (58.1 mD), surovo nafto (48.8 mD), riž (47.8 mD), časopisni papir (35 mD), limone in oranže ((30.8 mD), razno južno sadje (26.4 mD), gotova zdravila (23.1 mD), porcelanske izdelke (23.6 mD), dalje pa še lim, žice, tračnice in drugi železniški in mostovni materijah pluge,- petrolej, olja, parafin, steklo, sol itd. Zanimivo je. da je v L 1935. v našem Izvozu bila na prvem mestu Nemčija, švedske itd. Zavsem je bilo na našem uvozu udeleženih 97 raznih držav. Naša trgovinska bilanca iz I. 1935. je najbolj povolina napram Italiji (naš aktivni saldo 301.5 mD), potem napram Nemčiji (153.4 mD), napram Avstriii (136 mM), Grški (80.9 mD). Belgiji, Madžarski, Španiji, Češkoslovaški (32.2 mD), Švici in Poljski. Najbolj pasivna je naša bilanca napram Angliji (161. mD), zatem napram Franciji (108.1 mD). napram Egiptu in Združenim državam S. A. Naša trgovska politika bo morala v svojih bodočih ukrepih računati z mnogimi činjenieami iz lanske trgovinske bilance, dasi je gotovo tudi res, da so vojni dogodki v Abesiniji in v zvezi z njo sankcljska politika Društva narodov tudi na našo zunanjo trgovino imeli usoden upliv. Res pa je tudi, da nam zavezništvo Francije in deloma tudi Češkoslovaške doslej v trgovsko-gospodarskem pogledu ni prinašalo koristi, ki bi jih no pravici smeli in morali od njega oriča naš uvoz iz ČSR. S Francijo pa se doslej na žalost še nismo mogli povzpeti do onega razmerja v trgovsko-gospo-darskem pogledu, ki bi ga upravičeno pričakovali napram zavezniški in Prlja teljski državi. Upamo, da bo bližnja bodočnost tudi v tej smeri prinesla izbou- V. S. same. Davčni zaostanki se lahko odp^ačujeio v koruzi ribon- pozivajo, da pri pristojnih občinskih upravah takoi prijavijo kakšno količino keruze želijo oddati za odplačilo za- v Avstrijo za 577.2 mD (14.32%), v Češkoslovaško za 540 mD (13.40%), v Zdru žene države Sev. Amerike za 224.8 mD (5.58%), v Anglijo za 212.3 mD (5.27%), na Madžarsko za 200.7 mD (4.98%), v Grčijo za 146.9 mD (3.64%), v Belgijo za 136.2 mD (3.38%), v Švico za 96.5 mD (2.42%), na Poljsko za 67.1 mD (1.66%), v Francijo za 62.8 mD (1.56%), v Španijo’ za 50.9 mD (1.26%). Manjše množine smo izvozili še tudi v Egipt, Eritrejo, Alžir, Tunis, Argentino, Romunijo, Maroko, Nizozemsko, Palestino, južnoafriško Unijo, Švedsko, ital. Somalijo, Turčijo, Albanijo itd. Naš uvoz je v 1. 1935. šel v 80 raznih držav. Tudi v našem uvozu v 1. 1935. je zavzela prvo mesto Nemčija mesto Itali ie. Iz Nemčije smo uvozili za 598.1 mD (16.17%), iz Češkoslovaške za 516.8 mD (13.97%), iz Avstrije za 441.2 mD (11.92 %), iz Anglije za 373.4 mD (10.09%), iz Italije za 370.8 mD (10.02°/“), iz Združe- dočim je bila v L 1934. to še Italija. V Nemčijo smo izvozili za 750.5 mil. Din (18.65%), v Italijo za 672.3 Md (16.68%), kovati. Res je sicer, da se je naš izvoz v ČSR tekom zadniih dveh let dvignil za okrog 180 mil. Din ali za 59%. Skoro v istem razmerju pa se je povečal tudi vi udalilis, vesni majej zlatije dni?«) iz lirske opere »Jevgenija Onjegina«, dela velikega ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega (1840—1893). Manoševski je odličen pevec. Poje s toplim občutkom. Njegov glas je lep, jasen in zvonek ter ima lirski oziroma ponekod lirsko-dramatski značaj in barvitost. Vsa ko pesem doživlja do potankosti. Pozna se mu. da je vajen opernega odra, kjer .sta glasba in igra nerazdružni. Prof. dr. Roman K1 a s i c mu je bil pri klavirju veren, fin spremljevalec. Na burno zahtevo občinstva je dodal Manoševski še arijo iz Massenetove opere »Manon« (O divni časti, kad bojazni nema...). To pesem in arijo indijskega gosta v »Sadku« je pel gost v srbohrvaščini, ostale pa v ruščini. Mesto »Manon« bi rajše slišali še kakšno rusko stvar, ki je pa Manoševski fal ni imet seboj. Sonata Sergeja Vasiljeviča R a h m a-aiaova za čelo in klavir (G-ptoi, op. 19) je zrcalo svojega skladatelja, kojega slog je v bistvu klasicističen, vendar pa večkrat črpa tudi iz glasbenega bogastva ruskega narodnega zaklada. Čelist prof. Čenek Šedlbauer in pianist prof. dr. Roman Klasinc sta štiridelno skladbo izvedla z glbbokim umetniškim umevanjem in s sijajno tehnično dovršenostjo. Je -pa ta sonata radi svoje obširnosti zelo naporna za izvajalca in vpliva tudi na poslušalstvo čez nekaj časa skoraj utrujajoče. — Samostojno je nastopil pri klavirju dr. R. Klasinc še z Rahmanino-vim »PoJichinellom«, ki glasbeno slika pomen izraza »polichinelle« (glumač, pajac) umetnina zase, ki je pod moj-;terskimi prsti našega pianista res zaživela. — Spored je -priče! s skoraj tričetrturno zamudo, čemur je krivo naše slavno, nedisciplinirano občins‘tvo. V ostalem pa je bil »Ruski večer« dostojna in zlasti za itfts, ki ne čujemo ravno mnogo ruske glasbe, tudi poučna prireditev. -r -s Ministrski svet je izdal dne 30. januarja 1936 uredb,o o prejemanju koruze od poljedelcev (zemljiških posestnikov) in malih obrtnikov za odplačilo državnega davka in doklad do kraja 1932. Na podlagi te uredbe morejo plačati poljedelci in mali obrtniki še ne v plačilo dospele obroke davčnega zaostanka iz leta 1932. do 15. marca 1936 s koruzo. Koruza se tedaj sme prejemati samo za odplačilo onih obrokov davčnega zaostanka iz leta 1932., ki zapadejo v plačilo po-čevši od 1. januarja 1936 in za katere velja uredba o izrednem odpisu sorazmernega dela' za izterjanje še nedospelega davčnega dolga krajem 1932 št. 78.992-III od 8. novembra 1935, ne pa tudi za odplačilo onih delov tega zaostanka, ki so zapadli v plačilo že 1934 in 1935. Oddana koruza mora biti izključno v zrnu rumena, zdrava, suha in rešetana. Prejemalo se je bode po dnevni ceni na dan oddaje. Ugodnost te uredbe sicer velja za vse kraje države, kjer koruza uspeva vendar se bo pa vršil prevzem le pod pogojem, da se v določen kraj prevzemanja pripelje najmanje en vagon koruze. Iz krajev s slabo komunikacijo za katere bi bi'a odprema koruze nemogoča ali zvezana z nesorazmerno visokimi stroški, se koruza ne bo prejemala v plačilo zaostalega državnega davka in loklaci. Ugodnost te uredbo traia samo v času od 1. fobruana do 15. marca ln,6. Poljedelci in mah obrtniki, ki se hočejo z ugodnostjo te uredbe koristiti, se v smislu razglasa davčne uprave v Ma- ostalega državnega davka in doklad, ob' enem se pa opozarjajo, da so sami na lastne stroške dolžni pripeljati koruzo d® kraja, kateri se bo od davčne uprave določil za prevzem iste. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dih 18. februarja, 5. razreda, 31. kola so bik izžrebani sledeči dobitki: Din 50.000.—: 30653 74427 Din 20.000.—: 65475 Din 10.000.—: 8756 12411 15838 18768 20077 21420 21764 36938 48115 76218 81647 94471 Din 8000.—: 5785 12900 18713 62579 93990 Din 6000.—: 4216 5595 7154 9534 1178* 13571 16281 18599 19022 25237 32325 43997 47620 18960 48965 58744 59959 63423 61883 68217 75515 79507 91472 92340 Din 5000.—: 2 3505 5663 8208 16028 17243 17919 27356 34782 35963 40290 42292 56705 58297 58790 62501 63411 67027 67377 7528" 75679 90687 92204 Din 3000.—: 195 1801 5003 11653 1230« 13790 13898 14199 14425 14739 21096 2287.' 34445 36319 46198 61398 66473 66509 6730« 71783 77819 79144 82493 90611 96985 986lc 99728 Din 2000—: 2680 3402 5186 6470 16785 17079 17568 41127 45167 46222 46681 49033 51790 59466 64508 65853 65885 73538 7413« 79276 79677 79905 81417 82261 82618 9175“ 93834 94058 94063 99881 Bančna poslovalnici* BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. I orece skrbi naših kmetovalcev Občni zbor mariborske kmetijske podružnice — Ukf* njeni izvoz perutnine in jafe v Nemčijo - Nad SC mi* lijonov Din škode — Propaganda za kmetijske produkte i« Preteklo nedeljo dopoldne je bil, kakor smo poročali že v včerajšnji številki, v prostorih kolodvorske restavracije . redni občni zbor mariborske Kmetijske podružnice. ki ga je vodil predsednik gospod dr. Stanko Kovačič, posestnik v Košakih. Po kratkih poročilih društvenih funkcionarjev je sledila stvarna in dolgotrajna razprava o težavnem gospodarskem položaju naših kmetovalcev, ki bolj kakor katerikoli stan občutijo hude posledice današnje krize in stagnacije. Carinske meje. padec cen kmetijskim produktom, nemožnost vnovčenja vsako-etnih pridelkov, davčna bremena, dolgovi in še nešteto drugih skrbi tare našega kmetovalca. Vsem tem skrbem pa se je pridružil še nov udarec, ko je pred 14 dnevi Nemčija popolnoma zaprla svoj trg naši perutnini in jajcem. Ukinitev izvoza perutnine in jajc v Nemčijo Pomeni za naše obmejno gospodarstvo naravnost porazen udarec, ki je imel že takoj v početku občutne posledice. Cena naši perutnini je padla že prvih 14 dni za .40% in bo padla še nižje, če ne bo pravočasno odpomoči. Kako važSn činitelj v našem gospodarstvu je bil izvoz perutnine in iaje v Nemčijo, nam zgovorno priča statistika lanskega izvoza. V preteklem letu ie samo mariborska eksportna tvrdka Abt izvozila v Nemčijo 300 vagonov perutnine in jajc, dočim je izvozila v Italijo 177 vagonov žive in 90 vagonov zaklane perutnine in jajc. Izvoženo blago tvrdke Abt v Nemčijo je predstavljalo vrednost nad 30 milijonov dinarjev, ki ^e bodo krvavo občutili v našem kmetijskem gospodarstvu. Ozadje ukinjenega izvoza perutnine in jajc v Nemčijo še im znano. Naši kmetovalci domnevajo, da je vzrok rušenje nemške marke. Nadalje so na nedeljskem zborovanju razpravljali me’d drugim naši kmetovalci tudi o propagandi za naše kvalitetne kmetijske produkte, predvsem o propagandi za naše mleko, jajca, perutnino, sadje, grozdje in vino. V ta namen namerava mariborska kmetijska podružnica organizirati na glavnem kolodvoru stalno kmetijsko razstavo, katere dobrot bodo pred vsem deležni tujci, ki potujejo skozi Maribor. Tujcem namerava po* družnica potom razstave postreči s pr* vovrstnim pasteriziranim štajerskim mle* kom v posebnih steklenicah, ki bi ji'1 lahko tujci vzeli tudi s seboj na pot. Do* slej so se tujci, namenjeni na naš Jadrafi navadno preskrbeli z mlekom v Gradcu? kjer je za to skrbela posebna zadruga« Po zamisli mariborske kmetijske podruž; nice pa bi naj prevzel to skrb obmejO; Maribor. Nadalje bi tujcem postreg®-Maribor s pitnimi jajci, s pečeno perut' nino, z vinom, sadjem in grozdjem. Vin0 in sadje bi bilo pakirano v manjših ko* lekcijah za nizko ceno. Kmetijska po* družnica bo o svoji nameri zainteresira-la železniško upravo in druge merodajne činitelje, predvsem one za propagando tujskega prometa. Vtis, ki bi ga napra-vila postrežba s kvalitetnimi kmetijskim1 pridelki tujcu, ki potuje skozi Maribor, bi bil prav gotovo odličen, zlasti še, c0 bi bil postrežen prvovrstno in ceneno. . Problem razdolžitve kmeta pa je me<) mnogim! perečimi problemi, ki imaip svoj izvor v današnji gospodarski krizi« poglavje zase. Iz stvarnih izvajanj na nedeljskem zborovanju je razvidno, da so naši kmetje odločno pripravljeni p'a' čati vse svoje dolgove, da ne reflekti' rajo na nobeno črtanje dolgov, vendat pa so pripravljeni plačati svoje dolgove« ko bodo cene njihovih produktov doseg'e tisto višino, ki so jih imeli produkti takrat, ko so se kmetje zadolžili. Vse drU' ge rešitve razdolžitvenega problema s0 brezplodno delo. Naš kmet bo rešen Ie tedaj, če se bodo cene njegovih prodni' tov spravile v sklad s cenami industrijskih produktov, rešen bo takrat, ko se bodo odprle carinske meje, ko se bod0 zopet odprli tuji trgi. Naš kmet bo reše« tedaj, ko bo normalen življenjski standa« nameščenskih in delavskih slojev. Reši' tev in razdolžitev našega kmeta je torf> tesno povezana z drugimi problemi j11 bi rešitev enega ali drugega ne brez rešitve ostalih zaželjenega uspeli; Dosedanja praksa je dovelj jasno pok3' zala, da so vsi načrti razdolžitve nci** vedliiV jfUmtotske ik duffike Movite Ureditev obmejnega prometa v Mariboru Pomembna konferenca v Ljubljani med predstavniki naših in avstrijskih oblastev Včeraj predpoldne se je pričela v Ljubljani velika konferenca med predstavniki ljaših oblastev in naših železnic ter pred- stavniki avstrijskih oblastev in železnic slede ureditve obmejnega prometa med našo državo in Avstrijo na obmejnih postajah v Mariboru in Jesenicah. V imenu Prometnega ministra je otvoril konferenco direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Fatur. Tej konferenci prisostvujejo zastopnik ministrstva notranjih zadev, generalne direkcije državnih železnic in kmetijskega ministrstva, nada- lje 16 članska avstrijska delegacija, ki zastopa avstrijsko ministrstvo prometa in notranjih zadev ter ministrstvo trgovine in industrije, poleg tega ravnatelj policijske direkcije v Gradcu. Po prvi plenarni seji so se ustanovile posamezne komisije za železniški promet, za carinsko službo, za policijo in veterinarsko službo. Upati je, da se bodo do konca tega tedna rešila vsa pereča vprašanja obmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo. Zaka 1 Se Konradova morala umreti? Podrobnosti iz ozadja groznega umora na državnem mostu Ozadje omenjenega umorstva nam ja-^.o prikazuje zadevno pojasnilo bivšega zastopnika umorjene žrtve pok. Terezije Konradove, iz katerega navajamo: V Vašem čislanem listu je izšlo glede »mora moje klijentinje Terezije Konrad Poročilo, da bi naj bila Terezija Konrad Piorilcu Knapiču nekaj dolžna in da bi naj bil Knapič izvršil dejanje iz maščevanja, radi tega, ker bi mu naj pok. Te-rozija Konrad ne hotela plačati menda zneska Din 3500 iz zavarovalnine. Jaz sem zastopal pok. Terezijo Konrad že °d 1. 1923. dalje v njeni ločitveni za levi. Kazen tega sem jo zastopal tudi v pravdi proti Ljudski samopomoči v Maribo-ru radi zneska Din 21.233. oziroma po Plačilu zneska Din 7.077.50, še radi ostanka Din 14.155.50. V tej pravdi se je ugotovilo, da je zavarovanka pok. Knapič Ana pok. Terezijo Konrad sama naprosila, da naj pri Ljudski samopomoči v Mariboru obnovi že vsled neplačanih fiiesečnih prispevkov skozi par let ugaslo zavarovanje s tem, da plača vse do tedaj Peplačane prispevke in da naj za njo Plačuje tudi dalje te mesečne prispevke, Pio samo pa po možnosti podpira. V tem smislu se je sklenila med zavarovanko Pek. Knapič Ano in danes pok. Konrad Terezijo pogodba, s katero je izročila Pok. Knapič Ana sedaj pok. Tereziji Kon-rad sprejemne liste in imenovala kot koristnico Konrad Terezijo za dvig za-Varovalnih posmrtnin. V pravdi pok. Te-rezije Konrad proti Ljudski samopomoči Se je tudi ugotovilo po nebroj pričah, da le pok. Terezija Konrad ne le v redu Plačevala mesečne prispevke, ampak da U ŠAHOVSKO PRVENSTVO MARIBORA. Tekmovanje za šahovsko prvenstvo Maribora se je sinoči nadaljevalo, in sicer se je odigralo peto kolo. Rezultati smočnjega šahovskega boja so ' bili na-jlednji; Stupan je premagal Mešička, 1-obkov Dobrilo, Bien Perglerja. Partija ^r- LippairKukovec se je končala remiz, Partija med Lešnikom in Šušterjem pa se Je Prekinila. Konič in Sterniša sinoči ni-sja igrala. Stanje po petem kolu je naslednje: Bien 4 in pol, Kukovec 3 in pol, !jr- Lippai 3 in pol, Stupan 3 (I), Lobkov ■ Konič 2 (1), Mešiček 2, šušter 1 in E°1 (2), Lešnik 1 in pol, Sterniša 1 (l), ergler l in Dobrila pol točke. Šesto kolo se vrši v petek, in se bodo srečali: “ien:Kukovec, Mešiček:Lešnik, Lobkov: . tuPan, Pergler:Dobrila, ŠuštenSterniša ‘n Konič:dr. Lippai. Ljudska univerza Studenci. V četrtek 20. t. m. ob 19. uri Predava g. dr. Vladimir Travner »Problemi sodobnega ži-dovstva«. Najavljeno predavanje o sežiganju mrličev se preloži na poznejši čas. Posebni vlak na Dunaj o priliki Dunajskega velesejma priredi »Putnik« z izrednimi ugodnostmi. Cena Maribor—Dunaj in nazaj je v III. razredu le Din 240, v II. razredu 300.—. Brezplačen vizum. Osebni ali kolektivni potni list. Za Du naj ugodni aranžmani. Krasni izleti. Odhod iz Maribora v nedeljo 8. marca ob 2.40. uri, odhod iz Dunaja v četrtek 12. marca ob 12. uri. prihod v Maribor ob 17.30. uri. Prijave sprejemata »Pub nik« Maribor in »Putnik« Celje do 25. februarja. Lipski velesejem. Vse informacije, nabava cenenih registrskih mark in vozovnic s 60%nim popustom piri »Putniku« Maribor, tel. 21-22 in »Putnik« Celje, tel. 119. Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Vidmarjeva in Savostova, jutri v četrtek pa Minarikova in Sirakova lekarna. I S prleškim gostiivanjem de te ali zaj Knapič Ano z de- le resnica. Toto soboto popodne mo znosili vse jestvine no pijače v zadružno GRAJSKI KINO. Danes, sreda, zadnjikrat »MARIJA BASKIRČEVA« V četrtek premiera velikega sovjetskega filma »Žena za 1000 rnbljcv«. Kino Union. Danes premiera prvega zvočnega filma slavnega umetnika Ivana Možuhina: »Otrok karnevala«. Sledi: »Čiščenje na veliko«. je tudi vsa leta pok, nar jem, jestvinami in drugim podpirala. . . -------- Ravnotako se je v pravdi ugotovilo, da j banko polek slAvenske cirkve. Keri pa je bila pok. Terezija Konrad do nastopa^0 Prpelali, pa naj pri Babičoven strici zavarovanega slučaja, to je do smrti Ane, Aleksandrovi dol skotajo. Polek tega Knapič, pripravljena odstopiti sprejemne liste glede posmrtnine prj Ljudski samopomoči njenim sorodnikom, to pa seveda pod pogojem, da ji le-ti plačajo za takrat še živečo Ano Knapič na mesečnih prispevkih pri Ljudski samopomoči, kakor tudi efektivno v denarju in za jestvine ter druge izdane zneske. h tega sledi, da ni pok. Terezija Konrad iskala ob obnovitvi zavarovanja pek. Ane Knapič nikakega dobička, temveč ker je bila do smrti Ane Knapič pripravljena odstopiti sorodnikom sprejemne liste zavarovalnice, seveda proti plačilu svojih izdatkov. Nobeden izmed sorodnikov pa ni hotel plačati sedaj pok. Tereziji Konrad teh izdatkov. Zato je bila Terezija Konrad upravičena sprejeti sama zavarovalnino, kar se je tudi ugotovilo z razsodbami okrožnega sodišča v Mariboru, Apelacijskega sodišča v Ljubljani in Stola sedmorice v Zagrebu. Zato bi bilo vsako zahtevanje, bodisi morlca Knapiča, bodisi koga drugega nap/um pok. Tereziji Konrad golo izsiljevanje. Pok. Terezija Konrad po mojem mnenju ni bila dolžna nikomur in tudi ne morilcu Knapiču ničesar plačati. Njeno postopanje ob obnovitvi zavarovanja, kakor tudi po obnovitvi do smrti pok. Knapič Ane je bilo povsem častno, kar se je ugotovilo tudi s tremi skladnimi razsodbami. Smrtna kosa. V Studencih je preminil starosti 54 let ugledni gostilničar in po-•1fstnik Alfonz Germek. Bil je blagi rajn-11 dobričina, ki bo vsem ostal v svet-em spominu. — V splošni bolnišnici je ^minila v starosti treh let oskrbnikova cerka Anica Koletnik. Žalujočim naše ^eno sočutje! im i°b pr' grol)U- Na Meljski cesti 67 je Jul' V starosti let zasebnica Gizela d„ «!*■ Na Teznem, v Jenkovi 1, je iz-z n,{rv starosti 56 let, zasebnik Ivan Moj-oi/aIui<*im na^e toPl° sočutje! tov ^ P°^n'kov preko Maribora je po-a‘° v preteklem mesecu. Največ je bilo Avstrijcev, in sicer 3532, Jugoslovanov 3352, tretje mesto zavzemajo Če-hoslovaki z 969. Godla. Z mariborske ulice v ponočni uri klasična brozga: »Mam obavit neke konte. Za firtel štund bom došla. Toti her doktor ni još kod kuče. Prosim pridite sa nino-in. Retungsavto ga je več odvozil v krankenhaus.« Okoliško čudo. Oni dan sta se srečala sredi mesta Tonč iz Kungote in Mihec iz Dobrenja. Med obema se je razvil sledeči razgovor: Tonč: si že čul? Mihec: Kaj pa. Tonč: O tistem dedu. Mihec: Kali? Tonč: Tisti ded, ki je svoji stari po porodu pridno pomagal in sedem dni »vah-tal« s staro vred pankarta v postelji. Mariborske fašistke. V zadnjem času se dogajajo na mariborskih ulicah dnevno incidenti radi fašističnih čepic. Nedavno smo bili priče, ko je plavala čepica z »lepim cofom« po Dravi. Mislimo, da ni potreba še posebej omeniti, da je to pač izzivanje, ki vzbuja ogorčenje. Narodni ponos zahteva, da fašistične čepice izginejo z naših ulic! Obmejni šoli v Gradišču je poklonila CMD družba v Ljubljani razen blaga za božičnico še 360 dinarjev za šolske potrebščine. Ženska podružnica CMD v Mariboru je poslala šoli 71 knjig, neimenovana gospodična pa je kupila šoli zemljevid Dravske banovine. Kino kavarna, Kino bar od danes dalje senzacijonelen spored. Tri prvovrstne plesalke, koJosalen žongler. Začetek v kavarni ob 10. uri, v baru ob 1. uri ponoči. še prneste nekaj malo penez za pušice, ne pozobite na skažingo, drugo pa vas ne košta fraj nič. Cvetlična reduta s kabaretom, plesom m bitko s serpentinami v soboto v Veliki kavarni. »Upravni postopek« je važna knjiga, ki jo je spisal upravni sodnik dr. H. Ste-ska. Ta knjiga je potrebna vsakemu upravnemu juristu, uradnikom finančne uprave, advokatom, notarjem, zlasti pa tudi slušateljem juridične fakultete v Ljubljani za izpit. Velja samo Din 30 in se naroča pri tiškarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg 10. Kolesarjeva nesreča. Snoči se je peljal 431etni posestnik Franc Lovrec iz Pernice nekoliko vinjen s kolesom po Frančiškanski ulici. Zgubil je ravnotežje in padel z -vozila, pri čemer se je na glavi precej nevarno poškodoval. Prvo pomoč so ranjencu nudili tukajšnji reševalci Skoraj bi ga bilo ubilo. Včeraj dopoldne je vozil 181etni hlapec Adolf Hove-kar iz Počehove gnojnico na travnike. Na nekem bregu se je voz s sodom vred prevrgel na mladeniča ter ga pokopal pod seboj. Obležal je z zelo hudimi poškodbami. Hovekarju se je zlomila leva noga, nevarno poškodovano pa ima tudi hrbtenico. Poklicani reševalci so poškodovan ca prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ugotovili, da mu je počil mehur. Bil je takoj operiran. Avto v kolesarja. Preteklo soboto je neki avtomobilist trčil v Košakih v kolesarja Ferdinanda Gerta, 32letnega delavca od Zg. Sv. Kungote, ki je na kolesu vozil tudi 211etno služkinjo Marijo Klinarjevo. Seveda sta oba padla s kolesa in zadobila nevarne poškodbe. Gert si je poškodoval levo roko, Klinarjevi pa se je zlomila desna noga pod kolenom. Oba ležita v mariborski bolnišnici. Avtomobil ubil kravo. Na banovinski cesti pri Sv. Boštjanu pred Dravogradom je neki osebni avto zavozil v kravo, ki jo je posestnik Martin Krumpej gnal proti svojemu domu. Sunek je bil tako močan, da je krava obleživa mrtva na tla. Pri karambolu je tudi Krumpej zadobd lažje poškodbe na desni loki. Posestnik trpi okoli 2000 dinarjev škode. Prodajal drva — brez drv. Marioor-ska policija zasleduje svojega starega znanca Vinka P. iz tukajšnje okolice. Že delj časa je Vinko zelo dobro zaslužil s kupčijo z drvmi, ki jih pa sploh ni ime',. Hodil je od hiše do hiše in ponujal kolobarje po zelo nizkih cenah Zato so mu ljudje nasedali in naročevali drva. Povsod je zahteval predujme, drv pa ni dostavil, ker jih sploh ni imel. Proti Vinku so kar deževale ovadbe. Drag objem. Te dni je neki mariborski tovarniški uslužbenec spoznal mlado, komaj 161etifo lahkoživko. Mladenka ga je znala razvneti in fant jo je objel Med tem pa je izginila njegova denirjica, v kateri je bilo še 300 dinarjev. Vremenske zadeve. Večinoma oblačno, temperatura malo izpremenjena. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Hatadkc giedažišce REPERTOAR. Sreda, 19. februarja: Zaprto. Četrtek, 20. februarja ob 20. uri: »Pie* v Savoyu«. Red B. Petek, 21. februarja; Zaprto. Kaj pripravlja mariborsko gledališče? Prva letošnja otroška predstava bo v kratkem. Uprizorili bodo pravljico s petjem, plesom in godbo »Princezka in pastirček«. Delo je napisal najboljši slovenski mladinski dramatik Pavel Golia, ki je tlidi mariborski mladini znan po svojem uspelem »Jurčku«. Delo pripravlja režiser M. Košič, muzikalni del pa jP. Rasberger. Nastopili bodo Rasbergerje-va, Zakrajškova, Savinova, Starčeva, Gorinškova, Kraljeva, Barbičeva, Grom, Gorinšek, Furijan, Nakrst, Verdonik, Ha-rastovič, Košič, Košuta, Blaž in drugi. Opereta študira Straussovo klasično opereto »Cigan baron«, ki je eno najboljših in muzikalno najlepših del starejše operetne produkcije. Velika kuharska razstava (pojedina slanikov), dne 26. februarja v hotelu »Orel«. V soboto, nedeljo in torek koncert. Mrzle ribje in mesne plošče, specialno pecivo, ki jih pripravljata prvovrsten kuhar in slaščičar. Tatvina zlate ure. Mesarju Josipu Zafu Ruške ceste je nekdo ukradel zlato uro z verižico in ga oškodovai za preko 4000 dinarjev. Mlinarji in žagarji Združenje mlinarjev in žagarjev v Mariboru je imelo preteklo nedeljo svojo redno letno skupščino v dvorani restavracije »Novi svet«. Predsednik g. Ehrlich Karol je pozdravil vse navzoče člane, posebno še zastopnika Zbornice za TOI obrtno zadružnega nadzornika g. Založnik Ignacija in zastopnika Okrož. odbora g. Novak Franja. Nato se je spominjal tragično preminulega podpredsednika združenja g. Pučelik Frica ter je na kratko poročal o delu združenja v preteklem letu. Iz tajniškega poročila posnemamo. da je imelo združenje koncem leta 67 članov. 30 pomočnikov in 6 vajencev. Tajnik g. Novak je obširno navajal vse zahteve mlinarjev in žagarjev za izboljšanje njihovega gospodarskega položaja in v zaščito teh obrtnih strok. Računski zaključek, ki izkazuje dohodkov 6.981.06 Din in izdatkov 6.769.56, je po poročilu g. Lešnik Ferdota, predsednika nadzorstvenega odbora, skupščina soglasno odobrila. ravno tako tudi predloženi proračun za leto 1936. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika ponovno g. Ehrlich Karol, za podpredsednika g. Gričnik Karol, za člane uprave Hetzl Henrik, Jelenc Peter, Kofler Josip, Sinič Franc, Skerbinek Anton in Wretzl Bogomir, za namestnike g. Birsa Josip, Černej Karol, Kleischer Anton in Zorko Ivan, v nadzorstveni odbor g. Mohorič Josip, Lešnik Ferdo in Vešnik Anton, za namestnike g. Leben Peter, Frangeš Franc in Harič Peter. v častni odbor pa g. Ehrlich Karol, Goldschnig Karol, Skerbinek Anton, Kofler Josip in Hetzl Henrik. Med slučajnostmi je nadzornik g. Založnik Ignacij pozdravil skupščino v imenu Zbornice iil izrazil priznanje upravi za vestno in koristno delovanje. Opozoril je, da se nameravajo mali kmečki mlini proglasiti za domačo obrt. kar pa se ne more pozdraviti. S pritrjevanjem so zborovalci sprejeli njegovo misel, da se vsa tri združenja mlinarjev in žagarjev v mariborskem srezu združijo v eno. Zastopnik Okrožnega odbora g. Novak Franjo je pravtako čestital združenju na uspešnem delu hi pozival obrtništvo k složnemu nastopanju. Ko se je še razpravljalo o mnogili zadevah mlinarske in žagarske stroke, je predsednik g. Ehrlich Karol ob 12. uri zaključil lepo uspelo zborovanje. S-Hi*^E2l23TESS^ hfuCSjem igta Kriminalna zgodba (Konec.) Dolg molk zavlada. Lestrova si zapali drugo cigareto. Jedva viden nemir se jame zrcaliti na vlomilcevem obrazu. Kletvica se mu izvije iz ust: »Zdaj mi je pa dovolj« in s sunkom dvigne revolver. 1 renutek,« odvrne mimo Lestrova. »Jaz držim besedo. Evo vam dijamanta!« IJn teli besedah vzame pipo v roke, podreza z ostjo svojega srebrnega pisem skega noža vanjo, odtrga skorjo tobačne žlindre in strese v prgišče toli iskani dija mant grofice Nola. »Izvolite!« se vljudno nasmehne Lestrova. Mož s krinko si ne da dvakrat reči. Z očitnim zadovoljstvom motri dragocenost. *Ste zadovoljni?« se muza Lestrova. Ne smete mi zameriti, da sem si največje presenečenje prihranil za konec.'Di-jamant pa sem faktično odkril šele sedaj v vaši prisotnosti. Poprej nisem niti slu- til, kje se nahaja. Ta je dijamant vtakni v pipo in nasul povrh tobaka. Famozno skrivališče, ne? Ali imel je smolo: živci so ga pustili na cedilu in mesto da je vtaknil pipo v. žep, mu je v razburjenosii padla na tla, kjer sem jo našel jaz. Oči za krinko triumfalno zableste in u-sta se raztegnejo od veselja. »Razumem, aha, razumem! In Kadony še danes mrzlično išče svojo pipo, ha, ha, ha!« »Kaj še!« »Kaaaj!« »Ta pipa sploh ni Kadonyjeva! Tudi ni nikdar bila! In nikdar ne bo! Dobri, stari moj Kadony ni zmožen ukrasti niti najmanjše igle!« »Kadony ni?? A kdo pa...« »Pazite! Zgodba je zanimiva in vas bo zabavala. Eto: lastnika te pipe sem našel že danes zjutraj, ko sem si jo pobliže ogledal. Čemu, me boste vprašali, sem jo torej prisodil Kadonyju? Enostavno zato, ker sem hotel pridobiti na času. Ka’kor sem že povedal, nisem niti sam vedel, da se nahaja dijamant v moji hiši — dokler nisem v vaši prisotnosti odprl pipo. Ko sem ga pa odkril, sem ga zamolčal iz dveh razlogov. Prvič, ker so se mi moja ostroumna izvajanja zdela zelo amusaiitna in podučljiva — in priznali mi boste, da logika mojih sklepov ni bila baš slaba, in drugič: ali za to je še čas. Vidim. da vas zanima, čigava je pravza. prav pipa. Ne bom vas več nadlegoval pipa je last mojega sluge.« »Martina?« »Martina, da! Hotel sem mu jo vrniti, a mi jo je pobrisal. Zdaj vemo, zakaj, ne? Ko je opazil izgubo svoje pipe, se je zbal, da jo bomo našli in dijamant v njej. Jaz sem vedel, da je pipa njegova, saj sem mu jo sam podaril za božič in razen tega mi .je znano, da on čisti pipo z mentil-alkoholom. Lopov se je izmuznil od »Treh labudov«, splezal na balkon in u-kradel obesek. — Ne morem vam prizanašati očitkom, da niste bili dovolj vestni pri nadziranju. No, zdaj imate dijamant. Ste zadovoljni?« »Zdi se mi, da ste tudi vi zadovoljni s seboj. Gotovo se smatrate za vražje prebrisanega?« »Kakopak, kakopak!« »Alj čemu za vraga ste potem tratili čas in stavljali življenje na kocko s pisanjem tistega pisma .,.« »Aha, pismo! Res, nisem vam še omenil svojega drugega razloga. Torej s svo- jimi ostroumnimi izvajanji sem Kadony$ postavil za lastnika pisma. To ie bilo M me nadvse važno. Povedal sem namreč že takoj spočetka, da se Kadony preživlja z ugankami, ki jih sestavlja za liste. -Na uganke pa se on spozna kakor malokdo! Zdaj pa k mojemu pismu! Morda ste opazili, da sem se pošteno trudil pn sestavljanju tega pisma. Ako bi čital pismo kdo, ki o tatvini ni vedel ničesar, bi ga sploh ne razumel. A Kadony ugank' ne sestavlja samo, marveč jih tudi razrešuje. Vedel sem, da bo instinktivno skušal najti kaj skrivnostnega v njeni. In veste, kaj je razbral v pismu, ki ste ga tudi vi toli skrbno prečivali? Najstarejši in najenostavnejši akrostihon, kar jih pozna literatura: prve črke v vsaki vrsti tvorijo skupaj eno besedo: policija. Jeli me razumel? Razumel me je! Proč z revolverjem! Za vami stojita že polni dve minuti dva policijska uradnika!« . Besen krik, kratek boj. prazen strel v zrak in vlomilec je bil razorožen i*1 vklenjen. »Hura! krikne Lestrova. »Hura! Halo Kadony, tudi ti si prišel? Pravo, dragi moj! To si pa dobro napravil.« Proračun občine Pobrežje izdatki in dohodki 633.690 dinarjev. Pred dnevi je občinski odbor občine Pobrežje soglasno sprejel tretji proračun po združitvi bivših občin Pobrežje, Tezno, Zrkovce in Dogoše v veliko občino Pobrežje. Proračunska seja se je vršila v veliki Renčljevi dvorani in je potekla v pravilnem razumevanju in soglasju odbornikov. Sejo je vodil župan g. Matija Volk. ki je podal smernice pri sestavitvi novega proračuna. Posamezne postavke je razjasnil referent g. Kašman. Izdatki znašajo 633.690 Din in so uravnovešeni z ravno toliko dohodkov. Osebni razhodki znašajo 116.260 Din, materijalni 25.800 Din, šolstvo 229.100 Din, odplačil za postajališče Tezno in nakup gramoznice na Teznem 77.500 Din, dolg za umetno gnojilo bivše občine Dogoše 6.500 Din, ceste in javna razsvetljava 78.800 Din, kmetijski sklad 12.000 Din, narodno zdravje in socialno skrbstvo 45.700 Din, davki :n nepredvideni izdatki 13.000 Din. Izdatki se bodo krili s 57% doklado na državne neposredne davke, ki je proračunana na 242.114 Din, trošarino 267.500 Din, iakse 51.330 Din, dohodki iz občinskih posestev 8400 Din, lovrana 586Q Din, ribolov 1500 J3in, pašnina ■ 3500 Din, donos gramoznic 12.000 Din, zaostali davki 25.000 Din, povračila in terjatve 12.986 Din. Nato se je še soglasno sprejel proračun ubožnega sklada, ki znaša 50.350 Din dohodkov in 13vilo toliko izdatkov. Po sprejetju proračuna je prečital predsednik občine g. Volk Matija Okrožnico kr. banske uprave tičoč se poslovanja v občinskem gospodarstvu in nato zaprisegel novega člana občinskega odbora trgovca in posestnika g. Ridlna. Mmusite Movite Sijjrtna kosa. Preminul je po težki bolezni g. Mojzer Ivan, ki se je pred leti vrnil k Amerike, Ugledni Mojzerjevi družini naše sožalje! Cesta skozi Stražun. S podporo kr. banske uprave se vršijo dela na cesti, ki vodi od pokopališča v Pobrežju skozi Stražun na Tezno. Zgodovinski Stražun bo s tem izgubil svoje idilično lice, Te, zenčani pa pridobili lepo pot v Pobrežje in Pobrežani na tezensko postajališče. Razširitev Maistrove uHce. Te dni se je vršila komisija, ki je ugotovila na licu mesta prepotrebno razširitev Maistrove ulice pri postajališču. Potrebno zemljišče za razširitev odstopi »Splošna stavbena družba«, tovarnar, g. Reich in veleposestnik g. Flis brezplačno; čitku. Zgorelo je gospodarsko poslopje do tal z vsemi poljskimi pridelki vred. Ljudem še je z veliko muko posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil na stanovanjsko poslopje. Škoda se ceni na 15.500 Din. Značilna pri tem pa je ok,ol-nost, da bi se imelo posestvo prodati na sodni dražbi v sredo 19. t. m. Uvedena je preiskava. Nočni napad. Preteklo noč je neznani storilec napadel 281etnega Simona Me-sariča, pos. sina iz Sestrža. Napadalec ■ je najprej ustrelil iz puške, vendar svoje žrtve ni zadel. Nato je pograbil puško in obdelal Mesariča, da je obležal. Ljudje so nezavestnega spravili na dom. na to pa v ptujsko bolnišnico." vladajo odlične snežne prilike. Nedeljsko tekmovanje bo menda edino v letošnji zimskošportni sezoni v naši okolici, zato je tudi zanimanje za izid tekme precejšnje, zlasti ker se bo zmagovalec lahko ponašal z naslovom »Prvak MZSP«. Te^ cirani smučarji, ki so dosegli 18. leto. Prijave, se sprejemajo do sobote 22. t. ni' v trgovini Stoječ v Jurčičevi ulici. SK Svoboda črtana iz seznama JNS* Upravni odbor LNP je na svoji zadnji seji črtal iz seznama članstva JNS SK kmovanja se lahko udeležijo vsi verifi-1 Svobodo iz Maribora. Mali oglasi Razno ČEVLJARJI! Zdrave krupon odpadka od sekalncga stroja (Stanzma-schine) za mala popravila in pete odda od 10 kg naprej KARO. 807 Akcija radi davčne uprave in sreskega BUČNO OLJE načelstva. Te dni je odšla v’Beograd po- dobro s*e2®- Tov.?v[lla , , , ,, , . , , j nega olja I. Hochmuller, ft.a- sebna deputacija iz raznih krajev dole-1 ,-ibor. Taborska ul. 7. 799 njega dela našega sreza ki bo interveni-j rabim BESEDNIK Ir/J tajni > Prenese !in prevode grškcga ter evcn- sre. ko načelstvo iz T revalj v Dravograd tuclno latinskega jezika za in da se v Marenbergii ustanovi davčna,V. razred kiavine gimnazije uprava. Deputacijo vodi narodni posla-!'" 10 samo /l drj’° nec g. Gajšek Karol. Marenberg zastopa |Sfe na uor'l''a S gosp. Simon T erni k, lesni trgovec iz :-------------1M _-------------------- Marenberga. Upamo, da bo splošna želja I AJDOV MED prebivalstva dolenjega dela našega sreza! po Di," , , .. cvetlični med oddaja Kmevj- Posesf HIŠA v STUDENCIH 3 sobe, kuhinja, velik vrt, na prodaj. Potrebne gotovine Din 38.000.—. Pojasnila da »Ruda«, Frankopanova ul. 10 744 uslišana, ker radi odaljenosti in slabih železniških zvez ne more biti v direktnih stikih z omenjenimi uradi. ska družba Meliska cesta 12. 780 Službo dobi PRODAM STAVBENO PAR. CELO v najlepši legi pri parku. Ponudbe pod »Sončna lega« na upravo lista. 737 Sobo išie SOBO S ŠTEDILNIKOM prazno, išče starejša oseba za stalno. Ponudbe pod »Mirno* ua upravo »Večernika«. 805 Stanovanje ENOSOBNO STANOVANJE oddani s 15. marcem dvema osebama. Pobrežje, Cankarjeva ul. 5. Sil Veliko, komfortno STANOVANJE v I. nadstropju, primerno tudi za zdravniško prakso ali večjo pisarno, oddamo v najem s 1. majem t. i. informacije v Zadružni gospodarski banki, Aleksandrova ' cesta f>-802 SOBO S ŠTEDILNIKOM iščem za takoj. Ponudbe na upiavo »Večernika« pod >120«. 8C0 SfiOdkC Utufsiic sumu Požar. V ponedeljek 17. t. m. je na še uepojasnen način izbruhnil požar pri posestniku Jožefu Golobu v Vurbergu. Goreti je začelo okrog 21. mre, ko so bili ljudje po večini že pri nočnem po- OOLNP, službeno. Razpored tekem za nedeljo 23. t. m.: V Mariboru na igrišču 1SSK Maribora ob 13. prvenstvena tekma SK Železničar rez.:iSSK Maribor rez., ob 15.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor I.:SK Železničar I. Službujoči odbornik g .Franki. V Čakovcu ob 15.30 prvenstvena tekma SK Rapid:Cakoveoki SK. Službujoči odbornik g. Majeršek. — T ajnik. Ustanovni občni zbor SK Slavile, Pobrežje se je vršil v nedeljo popoldne v Renčljevi dvorani na Pobrežju. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Rudolf Kocbek. Po prečitanju pravil, ki so dobile po štirikratni redakciji odobrenje banske uprave, so se vršile valitve in se je izvolila naslednja uprava: Jindrlch Paier predsednik, Serdinšek, podpredsednik, Mihelač in Žohar tajnika, Krtak in Špindler blagajnika. Odborniki: Kocbek, Stojanovič in Trdin. Nadzorni odbor: Ban in Žižek. V razsodišču so: Milan Renčelj, Cernec in Konrad Paier. Novj športni klub SK Slavija bo gojil vse športne panoge ter je na ustanovnem občnem zboru pristopilo mnogo aktivnih i