Letnik XV. Celje, 1. maja 1907 Štev. 5. ZADRUGA. Glasilo «Zadružne Zveze v Celju». Uredništvo in upravništvo je v Schillerjevi cesti št. 3, I. nadstropje v Celju. — Dopise blagovovolite frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Naročnina se naj pošilja «Zadružni Izhaja enkrat v mesecu. Zadruge, ki so član Zadružne Zveze v Celju, dobivajo list v dveh izvodih brezplačno. Zadružniki v Zvezi učla-njenih zadrug, društva in korporacije dobijo list za letno naročnino 2 kroni. Za vse druge na- za 1 kratno priobčenje ena cela stran 24 K, pol strani 1g K, četrt strani 10 K, osminka strani 6 K. — Za večkratno inseriranje primeren popust po dogovoru. Za 12kratno inseriranje po- Cena inseratom je naslednja : Zvezi v Celju». — Ponatisi iz «Zadruge» so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir ročnike stane list na leto 3 krone. pust 50 odstotkov. Prvo mednarodno zvezno zborovanje kmetijskih zadrug. Poročali smo že, da se bode vršilo v tekočem letu vsled sklepa predstojništva mednarodne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju zvezno zborovanje. To zborovanje je določeno za čas od 22. do 24. maja 1907 ter se bode vršilo, kakor navedeno, na Dunaju. 1. Otvoritev zveznega zborovanja po predsedniku; poročilo o nalogah in smotrih mednarodne zveze. 2. Popis razvoja in sedanjega stanja kmetijskega zadružništva v državah, ki so učlanjene v mednarodni zvezi (Nemčija, Italija, Avstrija, Švica) po zastopnikih imenovanih držav. 3. Kaka vodila se priporočajo v svrho centralizacije denarnega prometa kmetijskih denarnih — in drugih zadrug in kake skušnje imajo v tem oziru posamezne države? 4. Organizacija zadružne dobave. Razprave mednarodne zveze se bodo vršile dne 22. in 23. maja; 24. maja bode skupni slavnostni obed. To mednarodno zvezno zborovanje se vrši ob enem z ki je določeno za čas 21. do 25. maja 1907 in katerega smo omenili že v prvi in četrti letošnji številki «Zadruge». Slavnostni dnevni red za ta mednarodnostni kmetijski kongres se je določil po dogovoru z merodajnimi činitelji naslednje: Pondeljek, dne 20. maja (binkoštni pondeljek): Pozdravni večer (Kursalon v mestnem parku). Torek, dne 21. maja: Slavnostna predstava v dvorni operi. Sreda, dne 22. maja: Sprejem vdeležencev kongresa v mestni hiši (rotovž) in banket, katerega priredi mesto Dunaj. Četrtek, dne 23. maja: Sprejem na dvoru. Petek, dne 24. maja: Popoldne izlet na Golovec (Kahlenberg). Sobota, dne 25. maja: Sklep banket. Nedelja, dne 26. maja: Začetek kongresnih izletov v svrho ogledovanja najodličnejših kmetijskih in gozdarskih obratov v Avstriji. Načrt teh izletov, ki je jako obširen, se bode še le določil ter se pozneje razglasil. Dnevni red mednarodnega zborovanja: mednarodnim kmetijskim kongresom C. kr. železniško ministrstvo je vsled prošnje prirediteljev kongresa odredilo, da morajo železnice dovoliti vsem udeležencem kongresa na vseh progah c. kr. državnih železnic, izvzemši lokalne proge, za vožnjo na Dunaj v času od 10. do vštevši 24. maja in ravno tako tudi za vožnjo nazaj, kakor tudi za vse izlete v času od 22. maja do vštevši 9. junija t. 1. za vse vožnje, ki so daljše kakor 50 km. znižane cene za 50 odstotkov normalnih pristojbin pri vseh vlakih in v vseh razredih. Na prošnjo izvrševalnega odbora so obljubile tudi vse privatne železnice, da dovolijo vdeležencem kongresa 50 odstotkov popusta za vožne karte za vožnjo tja in nazaj. Dopise in vprašanja v vseh zadevah, ki se tičejo kongresa, je pošiljati naravnost tajniku izvrševalnega odbora na naslov: Prof. Jos. Hausler, Dunaj, 1. Schaufler-gasse 6. Potrebna pojasnila pa dajemo oz. posredujemo tudi mi. Vdeleženci zveznega zborovanja dobe proti založitvi 20 K izkaznice kot člani za mednarodni kmetijski kongres. Kot taki dobe od vodstva kongresa brez vsakih nadaljnih stroškov poročila o kongresu in vse objave, ki bodo izšle ob času kongresa; nadalje se smejo vdeleževati sej kongresa, izletov in drugih prireditev in bodo vživali tudi morebitne ugodnosti glede znižanja voznine na železnicah. Vrhutega se zamorejo pustiti vpisati v posamezne strokovne oddelke ter se vdeleževati posvetovanj istih. Izkaznice za vdeležbo pri mednarodnem zveznem zborovanju se bodo dobile brezplačno ter bodo opravičevale za vdeležbo pri vseh razpravah mednarodnega zveznega zborovanja. Vsi člani Splošne zveze kmetijskih zadrug avstrijskih na Dunaju so opravičeni in povabljeni, vdeležiti se mednarodnega zveznega zborovanja po odposlancih. Ker je tudi podpisana Zadružna Zveza član te Splošne zveze na Dunaju in kot taka oficijelno povabljena k temu mednarodnemu zveznemu zborovanju, kakor tudi k mednarodnemu kmetijskemu kongresu je toraj naša častna naloga, da povabimo in vzpodbudimo vse naše cenjene članice k vdeležbi pri teh dveh važnih zadružnih zborovanjih. Odveč bi bilo še posebej povdarjati potrebo in važnost takih zborovanj, kajti splošno zanimanje za napredek in razvoj kmetijskega zadružništva raste od dne do dne. Zaradi tega pa je tembolj umestno in potrebno, da se tudi naše cenjene zadruge po svojih' činiteljih vdeležijo v častnem številu teh zborovanj na Dunaju. Prosimo toraj, da nam naznanijo naše zadruge v najkrajšem času, katere zastopnike odpošljejo k mednarodnemu zveznemu zborovanju? Za vsakega vdele-ženca se naj priloži znesek po 20 K, da preskrbimo skupno izkaznice za vse člane mednarodnega kmetijskega kongresa in izkaznice za vdeležence mednarodnega zveznega zborovanja, katere bodemo potem onim, ki se zglasijo in jih naročijo, takoj doposlali. Oni vdeleženci mednarodnega zveznega zborovanja, ki so si morebiti sami že poprej preskrbeli izkaznice kot člani mednarodnega kmetijskega kongresa, naj to v prijavi, ki nam jo pošljejo, naznanijo; istim tudi ni potreba prilagati zneska po 20 kron. Eventualne podrobnejše načrte glede dnevnega reda mednarodnega zveznega zborovanja, kakor tudi glede mednarodnega kongresa bodemo vsem p. n. vdeležencem, ki se nam prijavijo, doposlali pravočasno z okrožnicami. Samo ob sebi se razume, da bodemo za potrebna pojasnila v tej zadevi vedno radi na razpolaganje. Zadružna Zveza v Celju. Nov zadružni zakon. Tekom let se je pokazalo, da ima zadružni zakon z dne 9. aprila 1873. razne pomanjkljivosti. Zato se je opetovano delalo na to, da se ta zakon spremeni; predložili so se razni načrti, izmed katerih pa je le načrt zadevajoč postavno revizijo z dne 10. junija 1903 postal postava. Spet se je predložil dne 23. januvarja 1907 nov zakonski načrt, kateri zahteva razne dopolnilne določbe k zadružnemu zakonu. Zlasti se peča ta načrt z zahtevo, da se naj vpiše vsak zadružnik v zadružni register trgovskega sodišča. V sledečem podajamo ta načrt, da dobe slovenski zadrugarji priliko istega proučiti. Načrt se glasi: § 1. Udje zadruge lahko postanejo fizične in juridične osebe, kakor zadruge, društva, druge korporacije, trgovske družbe ali druge osebne zveze. Pravila novo ustanovljene zadruge morajo vsi zadružniki lastnoročno podpisati. V svrho vpisa v zadružni register trgovskega sodišča se mora predložiti izvirnik pravil in dva prepisa, pri zadrugah z neomejeno zavezo seznamek vseh zadružnikov, ki so pravila podpisali, obsegajoč krstno ime ir. priimek, poklic in prebivališče posameznega zadružnika ter število deležev. Trgovsko sodišče vodi za zadruge z neomejeno zavezo imenik za vs"ako zadrugo posebej kot prilogo zadružnega registra; vpogled v ta imenik sme vsakdo zahtevati. V imenik se mora vpisati krstno ime in priimek, poklic in prebivališče vsakega zadružnika. Vsak zadružnik se mora obvestiti o vpisu v imenik zadrugarjev. § 2. Po prijavi pravil k zadružnemu registru mora vsak, ki želi postati ud, lastnoročno podpisati brezpogojno pristopnico. Pristopnica se mora predložiti načelstvu. Pri zadrugah z neomejeno zavezo mora načelstvo pristopnico, ako je dotičnika kot uda sprejelo, v svrho vpisa v imenik zadružnikov predložiti trg. sodišču. § 3. V pristopnici se naj navede krstno ime in priimek, poklic in prebivališče pristopivšega, oziroma tvrdka ali drugo ime ter sedež juridične osebe in število deležev. V pristopnici k zadrugi z neomejeno zavezo, se mora navesti, da se pristopivši s celim svojim premoženjem zaveže po postavnih določbah odmerjene zneske v zadrugo vplačati. V pristopnici k zadrugi z omejeno zavezo se mora izrecno navesti, da se pristopi vši z v pravilih določenim in v pristopnici navedenim zne- skom (jamstvo) zaveže po postavnih določbah odmerjene zneske v zadrugo vplačati. Če ni pristopivši deležev že pri vstopu popolnoma plačal, se mora v pristopnici zavezati, da bo deleže na podlagi določb pravil, katere se morajo v pristopnici navesti, plačal. § 4. Če ni nobenega zadržka, mora sodnija takoj izvršiti vpis in pristopnico shraniti. O vpisu ali odklonitvi se mora obvestiti zadruga in pristopivši. § 5. Načelstvo mora voditi po vzorcu sod-nijskega imenika zadružnikov seznamek zadružnikov in skrbeti za to, da ta seznamek soglaša s sodnijskim imenikom. § 6. Kdor vstopi v zadrugo, jamči v v § 3. označenem obsegu tudi za vse obveznosti zadruge pred vstopom. § 7. Načelstvo mora odpoved z eventuelnimi prilogami ter naznanilom časa, v katerem je odpoved prejelo, četudi smatra isto za nedopustno ali neveljavno, najpozneje 8 dni po preteku za odpoved določenega roka trgovskemu sodišču v svrho vpisa v imenik zadružnikov predložiti. V isti namen mora načelstvo v istem času, in če znaša rok za odpoved več kakor dva meseca, najpozneje dva meseca pred sklepom poslovnega leta trgovskemu sodišču predložiti seznamek vseh udv, ki so tudi od zadnje poprave imenika izključeni ali so umrli. Pri odstopu deležnine mora načelstvo takoj po sprejemu odstopne izjave, isto in, če oni, ki je prevzel deležnino, še ni bil ud, tudi njegovo pristopnico (§ 3.) trgovskemu sodišču v isto svrho predložiti. Predložiti se mora tudi tedaj, če smatra načelstvo odstop za nedopusten in neveljaven. § 8. Če ni nobenega zadržka, mora sodnija vzrok izstopa zadružnika, dan vpisa in čas izstopa nemudoma v imenik zadružnikov vpisati. (Nadaljevanje sledi.) Več zanimanja za zadružništvo. V eni zadnjih številk je izšel pod gornjim naslovom času primeren članek, v katerem priporoča pisec nekatera zelo umestna sredstva v ta namen, da bi bili občni zbori naših posojilnic bolj obiskani in da bi rastlo- zanimanje,za zadružništvo. Ker poziva uredništvo zadrugarje, naj priobčijo še tozadevno nadaljnje nasvete, hočem v naslednjem še nekaj sredstev priporočati. Obisk občnih zborov bo večji, ako se n. pr. pri mlekarnah vrši pred obč. zborom izplačevanje mleka ali pri kmetijskih zadrugah izplačilo jed- nega dela čistega dobička, katerega je zadruga pri nakupu in prodaji dosegla itd. Privlačno silo za vse ude zadruge in njihove obitelji bo tudi imela prireditev kake veselice (petje, govor, gle-diška igra) brež vstopnine po občnem zboru. Pristop brez vstopnine se naj omeji na one ude zadruge in njih obitelji, kateri so prisostvali občnemu zboru. Dobro obnesla se je tudi v Nemčiji pri kmetijskih društvih in zadrugah — posebno onih Rajfajznove zveze — uredba, da se vsako leto določi gotova vsota čistega dobička za nakup raznih potrebnih predmetov, kakor cepilnih nožev, drevesnih Škarij, verig, vrvij, vreč, bičev, košar itd. Vsak udeleženec obč. zbora si vzame iz jedne vrečice jedno številko in, če mu je sreča mila, potegne številko, s katero je zaznamovan kak predmet in dobi dotični predmet. Če pomislimo, kako privlačno silo za naše ljudi tvorijo tombole, bo gotovo tudi to sredstvo — uredba brezplačne tombole v majhnem obsegu — uvaževanja vredno Upeljava zadružnih večerov, pri zadrugah z velikim okolišem, menjajoč se v posameznih vaseh s pevskimi ev. godbenimi točkami, deklamacijami, kratkimi nastopi in govorom o kakem zadružnem vprašanju v zimskem času vsakih 14 dnij bo tudi budila zanimanje za zadružništvo. Gospodinjski tečaji so neprecenljive vrednosti za kmečko žensko mladino, katera se dandanes podaja v mesta, da si tam pridobi potrebno znanje ter — navadno ostane v mestu oz. se tamkaj ne nauči tega, kar bi pozneje kot dobra gospodinja na kmetih rabila. Koliko nevarnosti in zla pa nudi tako bivanje v mestih za dekleta, mi ni treba natančneje opisovati. Ti vzroki, kakor osobito spoznanje, kako važno ulogo igra dobra gospodinja v hiši, so napotili merodajne kroge, da prirejajo gospodinjske tečaje v posameznih okrajih. Isti trajajo navadno 7 tednov v zimskem času; pouk se vrši od 8 do 12. ure predpoldan in od 2. do 5. ure popoldan in obsega kuhanje, pranje, likanje, šivanje, krpanje, pletenje, kvačkanje itd. in sicer teoretično in praktično. Poleg tega se vrše predavanja in razgovori o redu, snagi, zdravoslovju (strežba bolnikom, prva pomoč v nesreči, skrb za zdrava stanovanja), v mlekarstvu itd. ter za dekleta iz boljših slojev v trgih in mestih o literaturi, zgodovini itd. Zadruge v Nemčiji zelo podpirajo to stremljenje, dati priliko dekletam, se doma naučiti za življenje najpotrebnejše stvari in upati je, da se bode tudi slovensko ženstvo lotilo naloge prirejati s pomočjo moških gospodarskih strokovnjakov in zdravnikov take tečaje ! Redno letno odplačevanje posojil. Namen posojilnic ni le v stiski pomagati, dajati posojila in sicer za nizke obresti, ampak navajati ljudi k temu, da previdno in modro gospodarijo, da delujejo nato, da se dolgov iznebijo. Posojilnice ne smejo samo gledati na lastne koristi, ampak pred vsem mora biti njih cilj, gospodarsko dvigniti prebivalstvo v okolišu svojega delokroga, — gledati morajo tudi na korist svojih dolžnikov. To pa najložje dosežejo s tem, da navajajo dolžnike k temu, da odplačajo vsako leto poleg obresti določen znesek dolga; že pri dajanju posojila se lahko to vpošteva in n. pr., če se najame posojilo za dobo 10 let, se v dolžnem pismu ob jednem določi, da dolžnik vsako leto 7io kapitala in obresti odplača. Pri posojilnicah Raiffeisenovkah mora biti pa itak vsako posojilo vrnjeno navadno najkasneje v teku štirih let. Samo ob sebi umevno je, da posojilnica ne bo zahtevala plačila letnega obroka, ako je dolžnika zadela kaka nezgoda, ako so mu ujme uničile žetev itd.; ravnotako v takih slučajih posojilnica ne bo zahtevala, da že v 10 letih vrne posojilo, ampak mu bo isto podaljšala. Na ta način si prihrani dolžnik tekom 10 let lep znesek na obrestih, odplača na lahek način dolg, navadi se na skrbno gospodarstvo, pridobi na ugledu pri načelstvu ter v slučaju, da spet pride v stisko, lahko dobi potreben kredit. Ako pa posojilnice ne povdarjajo tega načela, se marsikateri dolžnik, kateri ima posojilo na daljšo dobo izposojeno, tolaži s tem, da ima še mnogo časa za odplačanje posojila, se leto za letom ne zmeni za svoj dolg, uporabi marsikatere dohodke v popolnoma nepotrebne svrhe, in če ga spet zadene kaka nezgoda ali stiska, zelo težko dobi novo posojilo in mu navadno novo posojilo zada smrtni udarec. V interesu posojilnic samih kot zavodov, ki delujejo v gospodarsko ojačenje prebivalstva ter nravno odgajajo ljudstvo, ter v interesu dolžnikov je, da se dolgovi redno v letnih obrokih odplačujejo l Perotninarstvo. (Nadaljevanje.) Kokoš žre vse. Napačno je toraj, če kokoši krmimo edino le z zrnjem. Prvič nima zrnska piča dovolj raznih tvarin v sebi, ki jih kokoš potre- buje za tvoritev jajec, drugič pa je taka krma tudi predraga. Živalim je torej preskrbeti tudi mesene hrane, ki pa ne sme biti draga. Če imajo kokoši prost izlet, kakor je to navadno na kmetih, tedaj dobijo poleti na prostem dovolj mesene hrane. Pobirajo namreč po dvorišču, poljih in travnikih razne žužke in mrgolince ter s tem celo znatno koristijo. Vmes trgajo tudi travo in drugo zelenjavo. Drugače je to pozimi, ko ne najdejo zunaj niti mesene niti zelene hrane. Obojo jim mora gospodinja nadomestiti s primernim krmljenjem. Pri malokaterem gospodarstvu pa se dobi vsak dan toliko mesenih odpadkov, da bi se ž njimi krmile kokoši. Moramo si torej meseno pičo od drugod priskrbeti. Nahajajo se namreč tovarne, kjer v veliki meri meso izkuha-vajo ter izdelujejo mesni izvleček (Fleisch-Extract). lzkuhano meso posuše, ter semeljejo v takoime-novano mesno moko. To je izvrstna piča za kokoši, vsled katere pridno nesejo jajca tudi pozimi. Ker je te mesne moke le malo treba dodati drugi krmi, zato pride tako krmljenje zelo po ceni. 1 kg mesne moke stane 40 v.; v večji množini še veliko ceneje. Jako po ceni je sledeča mešanica krme: za 1 kokoš je treba na dan: zjutraj: 10 g mesne moke, 30 g pšeničnih otrobi 40 g kuhanega krompirja; vse to se zmeša in položi kokošim. Zvečer se da na vsako kokoš 40 g koruze ali pa ječmena. Ta mešanica stane za eno kokoš na dan'samo 1V4 v-, če se mora tudi vse kupiti; ako pa otrobi in krompirja ni treba kupiti, potem pa ne stane niti 1 v. Nasprotno pa, če krmimo s samim zrnjem, ga mora dobiti vsaka kokoš okoli 150 g, kar pa pride najmanj na 2 v. na dan. Razen te krme pa moramo kokošim dajati po zimi razne zelenjadi, kakor: razno korenstvo, zelje, odpadke od salate, repo itd. Ako zelenjadi nimamo, jo prav dobro nadomesti de-teljno seno, ki se na drobno (2 cm) nareže ter zvečer poprej popari s kropom. Ta način krmljenja bi bil za 1 kokoš na dan: zjutraj: 10 g mesene moke, 20 g otrobi, 50 g krompirja, 10 g detelje. Pozimi se še naj doda 5 g ribje moke (posušene in semlete ribe); opoldne 10 g ovsa, zvečer 30 g ječmena. En del mesene moke lahko nadomestimo z zdrobljenimi kostmi. Pri takem mešanem krmljenju imamo pa še razen malih stroškov še to ugodnost, da nam kokoši prav pridno neso, veliko bolj nego pri izključnem krmljenju z zrnjem. Samo ob sebi se umeva, da ne bomo vsak dan posebej za vsako kuro tehtali piče, ampak samo prvič za vse, potem pa bomo stehtano zmerili, ter zanaprej le po meri dajali. Treba pa je kokošim tudi vedno zdrave pitne vode, na kar je posebno paziti po zimi, ko zunaj ni najti vode. Spomladi se jim dene zarujavel žebelj v pitno vodo. Štajerske kokoši se tudi s tem še posebej odlikujejo, da si po leti prav pridno same iščejo hrane, ter jih je treba takrat le malo krmiti. O mlekarnah v Avstriji. L. 1904 in v mnogih deželah 1905 sta bili sila neugodni za mlekarstvo, ker se vsled prevelike suše ni pridelalo dovolj krme in so bili kmetje prisiljeni prodati mnogo živine, zlasti krav. Radi tega je znatno padla množina mleka in so se zelo zvišale cene za mleko in mlečne izdelke. Ti dve leti sta nam pa pokazali, da imamo pri nas še vse premalo mleka in da mleko ter mlečni izdelki komaj zadostujejo za najnujnejše potrebe in da je ravno pomanjkanje mleka krivo, da se uživanje mleka in mlečnih izdelkov v sedanjem času draginje mesa ne pomnoži. To dejstvo, kakor tudi dejstvo, da se je vsled carinskega tarifa z Nemčijo otežkočil izvoz pitane živine v Nemčijo in nam pitanje radi tega ne donaša tako velikih koristi kakor prej, nas sili, da posvetimo večjo pozornost mlekarstvu. Splošno sta bili leti 1904 in 1905 neugodni za razvoj obstoječih in ustanovitev novih mlekarn. Mnogo obstoječih mlekarn izkazuje v teh letih manj mleka, nove mlekarne pa so se le ustanovile v Predarlskem (okoli 150 sirarn), na Nižjem Avstrijskem, kjer nudi mesto Dunaj, ki rabi vsak dan 750.000 l mleka, ugodno torišče za prodajo mleka, in na Kranjskem, kjer mlekarne od leta do leta napredujejo. V celem je bilo 1.1905 v Avstriji zadružnih mlekarskih podjetij 2153 in sicer: Češko (češki del dežele) 54 mlekarn Češko (nemški del. dež.) 20 Bukovina 20 Galicija 55 Koroško 5 Kranjsko 56 Primorsko 32 Moravsko (češki del dež.) 96 Moravsko (nem. del dež.) 22 Nižje Avstrijsko 312 Gornje Avstrijsko 11 Šlezija 15 Štajarsko 11 Tirolsko 580 Predarlsko 131 Razven teh zadružnih mlekarn pa je bilo v Avstriji I. 1905 še 334 zasebnih mlekarn, ponajveč last graščakov. Največja avstrijska zadružna mlekarna je «Dunajska mlekarna« na Dunaju, v katero so oddali zadružniki leta 1905 okrog 19 milijonov (Slovenci 4) 14 sirarn 27 sirarn (Slovenci 4) 322 sirarn 388 » % litrov mleka. Liter mleka je plačevala udom ž 18 v. Ta mlekarna kakor tudi «Nižjeavstrijska mlekarua» na Dunaju, drugo zadružno podjetje v Avstriji, sta si postavi 1 i nalogo zbirati vso mleko cele nižjeavstrijske dežele, isto tako pripraviti, da zadostuje vsem zdravstvenim zadevam in na ta način preskrbovati Dunaj z zdravim mlekom. «Nižjeavstrijska mlekarna» je centrala okrog 80 mlekarn na deželi, katere mleko zbirajo in na Dunaj pošiljajo. Če se ozremo v slovenske dežele, vidimo, da se mlekarne od leta do leta pomnožujejo in vedno boljše uspevajo na Kranjskem in Primorskem, vidimo pa tudi, kako malo se je doslej storilo na Spodnjem Stajarskem in Koroškem za povzdigo mlekarstva in koliko tisočakov in tisočakov gre kmetom na Spodnjem Štajarskem in Koroškem v zgubo, ker izvzemši kraje v bližini mest, za mleko in mlečne izdelke nič ali pa veliko premalo izkupijo. Mlekarne na Kranjskem so srednje velikosti, večina istih dobiva nad 100.000 l mleka na leto (okrog 400 l na dan). Največja je mlekarna v Logatcu, ki dobiva na leto nad 1,200.000 l mleka (4000 l na dan). Pretežna večina mlekarn plačuje za liter mleka po 10 v. Mnogo mlekarn razpošilja sveže mleko, in ker so s tem prihranjeni stroški plačujejo dotične mlekarne 12, 13, da celo 13'5 v za liter mleka. Večina mlekarn se peča z izdelovanjem surovega masla, sirarne pa z izdelovanjem sira. Mlekarne in sirarne na Goriškem so majhne in imajo izvzemši mlekarno v Cerknem, katero goni par, ročni obrat. V vseh sirarnah in v večini mlekarn se izdeluje sir, surovo maslo le v majhni množini. Povprečno se plačuje 10 v za liter mleka. In kako žalosten je pogled na Spodnje Šta-jarsko! Na Spodnjem Štajarskem obstojajo, če priračunamo mlekarno v Hočah, ki je v rokah nasprotnikov, cele štiri mlekarne in sicer v Hočah, na Cvenu pri Ljutomeru, v Središču in v Št. liju pri Velenju. Življensko silo inia le mlekarna v Hočah, ki dobiva na leto nad 500.000 1 mleka (približno 1600 l na dan) ter prodaja večino mleka v Mariboru in le v majhni meri izdeluje surovo maslo; za liter mleka plačuje 16 v. Mlekarna Cvenu pri Ljutomeru dobiva 40.625 l mleka na leto (približno 120 1 na dan), mlekarna v Središču 38.957 1 mleka na leto (približno 110 1 na dan) in mlekarna v Št. liju pri Velenju 27.901 1 mleka na leto (približno 90 1 na dan). Te tri mlekarne plačujejo po 8 v za liter mleka in dajejo vso posneto mleko nazaj. Čeravno ležijo te mlekarne v krajih, kjer se prebivalci pečajo v veliki meri z živinorejo, vendar ne napredujejo, ampak celo, izvzemši mlekarno v Št. liju, ki izkazuje majhen napredek, nazadujejo. Mlekarne pač le morejo prospevati in pokriti stroške, če razpolagajo vsaf-~s 300—400 I mleka na dan; take mlekarne tudi lažje dobijo odjemalce za svoje izdelke, ker imajo večjo dnevno množino izdelkov na razpolago. Več mlekarn, kakor pri Malinedelji, Sv. Trojici v Slov. goricah, Št. Juriju ob Taboru itd. je prenehalo, ker se niso uvaževali naznančeni pogoji. Tudi na Koroškem ne izgleda nič boljše kakor na Štajarskem. Na Koroškem obstoje štiri mlekarne, izmed katerih je obstoj mogoč mlekarnam v Bistrici ob Zili in v Podgorjah, ostali dve mlekarni imata neznaten promet in delujeta le 3 oziroma .4 mesece. Mlekarna v Bistrici ob Zili dobiva nad 200.000 I mleka na leto (okrog 600 1 na dan), izdeluje sir in v manjši meri surovo maslo ter plačuje 12 v za liter mleka. Mlekarna v Podgorjah razpolaga z nad 80.000 l mleka na leto (približno 250 l na dan), razpošilja sveže mleko in izdeluje le malo surovega masla ter plačuje celo 15'5 v za liter mleka. Kakor je znano, deluje po zgradnji Karavanške železnice spet mlekarna v Št. Jakobu v Rožni dolini, ki je pred gradnjo železnice dobivala 600 l mleka na dan; uradna statistika pa ne navaja te mlekarne in radi tega ni mogoče navesti natančnih podatkov. Mlekarne spadajo med one vrste zadrug, katere obstoje po celem svetu in tudi, če se uvažujejo vsi predpogoji, izvrstno uspevajo. Tudi na Spodnjem Štajarskem in Koroškem bo treba pripravljati tla za ustanovitev mlekarn. Poklicani krogi naj se zavzamejo za te zadruge, naj ljudstvo poučujejo o namenu in neprecenljivi koristi mlekarn in če pridobe kmetovalce kakega okraja za ustanovitev, naj si zasigurajo, predno prično s stavbo oziroma z dobavo potrebnih strojev, gotovo redno množino mleka, ki naj znaša vsaj 300—400 l na dan. Mlekarne so dandanes, ko dohodki kmetov vedno padajo, neprecenljive vrednosti, ker otvarjajo kmetu vir novih, stalnih dohodkov. Radi tega tudi država v veliki meri pospešuje mlekarne zlasti s tem, da prispeva precejšnje vsote za nakup strojev. Zatorej na delo! Postanek in razvoj kmetijstva in kmetskega stanu. Priznana stvar je, da je kmetski stan najpotrebnejši stan države, da je najbolj zanesljiv in pokoren. Vprašati pa moramo, ali ima kmetski stan tisto veljavo in ugled, katerega bi moral imeti z ozirom na važnost, zanesljivost, pokornost itd. ter z ozirom na denarni in krvni davek? Odgovor je prav lahek, da ne. In če iščemo temu vzrok, pridemo do zaključka, da nima primernega ugleda, ker istega sam ne zahteva. Kako bi pa zahteval boljši ugled, če se zanj niso ustanavljale šole če se ni skrbelo njemu za izobrazbo in če se je puščal nalašč v duševni nevednosti in pa v gospodarskem propadih Naj nam bode dovoljeno, da se ozremo prav na kratko na postanek kmetijstva in kmetskega stanu. Ko se je pričelo življenje na naši zemlji, bilo je ono povsem drugače. V onih časih — pred tisočletji — ni bila zemlja obljudena in naši predniki so bili bolj divje narave. Takrat še ni bilo kmeta poljedelca, temveč gospodoval je zemlji človek lovec. V onih časih bilo je dovolj divjačine, katera se je na lahek način pridobila človeku v živež. Počasi se je človeški rod pomnožil, treba je bilo več hrane, pa tudi več prostora. Tedaj divjačina ni več zadostovala, človek si je ukrotil domačo živino in s tem je postal pastir. A pričelo je primanjkovati sveta, vzdignili so se celi rodovi s svojimi čredami in šli iskat rodovitnih in pripravnih krajev. V oni dobi razširil se je človeški rod na vse strani. Kmalu ni več zadostovalo meso bodisi divjačine ali ukročenih živali človeku. Iskal je nadomestila mesu ali bolje rečeno: živeža, ki bi dajal človeku tečno hrano. Človek je spoznal različna žita, katera je sejal in zboljševal, nastale so prve kulture polja. Kakor hitro je imel polje, tedaj si je postavil svoj dom, polastil se zemlje in začel je zemlji gospodovati poljedelec, kateri se je stalno naselil in obdeloval zemljo. Pač pa v časih navadnega, primitivnega poljskega gospodarstva ni bilo občevanje tako. kot dandanes. Takrat ni bilo cest, železnic, brzo-javov, ne strojev, ne denarja itd., sploh ničesar. Če je zemlja bolje rodila, spravili so odvečni pridelek, da ga porabijo takrat, ko bode slabša letina. V denar se ni moglo spraviti, ker je bilo tačasno gospodarstvo naturalno t. j. takrat se ni žito prodajalo, pač pa so si ljudje pridelke zamenjavali. Ta je dal toliko in toliko žita, oni v odkupnino živino, ovce, konja ali kako orodje ild. V onih časih odcepil se je od kmetskega stanu rokodelski stan. Izdelovati so pričeli obleko, kajti v začetku se je človek pokrival z živalsko kožo; izdelovati so pričeli orodje itd., seveda od začetka iz lesa in kolikor višje je stopal človek v omiko, tembolj je upotrebljal in spoznaval kovine. Časi naturalnega gospodarstva t. j. takega da so si l judje med seboj pridelke in izdelke zamenjavali so trajali precej dolgo, lahko rečemo, dokler ni prišel denar v promet in popolno veljavo. Ko se je razširil - denar, tedaj so pričeli ljudje med seboj trgovati za pridelke in izdelke, plačevati so pričeli z denarjem in odcepil se je zopet nov stan od tedanje človeške družbe namreč trgovec. Vendar se trgovina ni mogla razviti, ker ni bilo dobrih cest,' pa tudi‘varnosti ne pred roparji in tako sodrgo, ki se ji ni ljubilo delati. Takrat je nastopila večkrat lakota, ker ni bilo železnic, brzojavov in sploh prometnih sredstev, katere imamo dandanes. Ob času slabe letine bilo je ono preostalo žito kmalu porabljeno, od daleč se istega ni zamoglo dobiti in bila je grozna draginja kruha, posebno še, ker niso poznali krompirja. Od tod tako visoke cene za žito, kruh, kar se še sedaj večkrat sliši. Takrat je dalo žito glavni dohodek kmetu, ker stroškov ni imel skoro nikakih; gnojil ni veliko ali nič, dalavci ga tudi niso nič stali. A preidimo na kmečki tedanji stan; isti ni bil svoboden, ampak je bil podložen plemeniti gospodi, samostanom itd. Svoboda je deloma zasijala kmetu, ko je začelo ljudstvo terjati človeških pravic za nižje stanove, po nekodi poprej, drugodi pozneje. Mi smo bili deležni svobode pred dobrimi 50 leti. V časih podložništva in tlačanstva je moral dajati kmet desetino od pridelkov in hoditi na tlako. Ko bi moral spravljati svoj skromni pridelek, je moral delo na svojem, takorekoč v najem mu prepuščenem polju, na poznejši čas odložiti, čeravno mu je žito prezorelo ter je moral iti delat grajščaku, kadar se je teum zljubilo; s tem je imel veliko škodo. Pomagalo pa ni nič. Tako vidimo, da ie imelo žito prav visoko ceno toliko časa. dokler ni bilo železnic in dobro urejenih parnikov za plovbo, s pomočjo katerih se je žito prepeljavalo hitro iz onih rodovitnih krajev, kjer je bilo treba malo truda s poljem in kjer ni potreba skoro nič gnojenja, a kljub temu pa vendar jako bogato rodi. Ti kraji so n. pr. Ogrsko, posebno Banat, Rusija in celo iz daljne Amerike se uvaža žito k nam ceneje, kakor ga moremo mi pridelovati. S tistim trenutkom, ko se ni več izplačevalo pridelovanje žita v toliki meri, da bi se prodajalo, bilo je treba misliti na to, da se poljsko gospodarstvo naših krajev premeni iz žitnega v travniško gospodarstvo. To tembolj, ker se drugi pridelki s skupnim, združenim, kmetskim nastopom prav lahko in dobro v denar spravijo na podlagi vzajemnosti in poslužujoč se zadružništva. Dobe se še med starimi slovenskimi gospodarji možje, ki so gospodarili v onih časih, ko je peljal voz žita na trg in prejel lepe novce. Pa danes? Če gre gospodar, ki proda voz žita v davkarijo, mu zmanjka skoro za davke tako, da za druge potrebe nič ne ostane. Rekli smo, da je padla cena žitu in se jelo ono uvaževati iz tujine, vsled tega je bilo treba misliti na preureditev kmetskega gospodarstva tako, da je prikladno časovnim razmeram. Ta preureditev je mogoča pa v tem, da se prideluje na kmečkih posestvih le toliko žita, kar se ga potrebuje doma v gospodarstvu za ljudi, živino in seme. Njive, ki preostajajo, je pa obdelovati tako, da se dobro razgnojč in pripravijo, potem se zasejejo z deteljo ali mešanico trav, bodisi za dvo, tro ali večletno porabo. S tem, če pridelamo več krme, redimo lahko več živine, posebno krav; mleko se skoro povsod oddaja v zadružne mlekarne, kjer pa teh še ni, pa bi jim bil dober napredek osiguran, se naj ustanove. Tam se dobe koncem vsakega meseca lepi novci in kar je glavno, ako se gospodar količkaj pobriga, ima stalne mesečne dohodke kot n. pr. uradnik skozi celo leto. V poštev pridejo delavske razmere! Pred 50 leti so se delavci na kmetih še lahko in silno po ceni dobili, izplačevalo se jim je v blagu. Dandanes se delavske moči ali ne dobe, ali pa le za drag denar, ker sili vse v mesta, tovarne, ali se pa seli v tujino - Ameriko itd. In zakaj? Poljedelskim delavcem ni preskrbljeno za slučaj starosti in onemoglosti; želi si tudi vsakdo udobnejšega življenja in brezskrbne starosti. Zgodi se prerado, kar lahko vedno opazujemo, da dokler je človek mlad, živi lahkomiselno; ko pa pride kaka nesreča ali se postara in ni več za delo kaj pa potem? Pride na glavo občini t. j. kmetom, kjer prej ni hotel delati, sedaj pa je treba tem občinam skrbeti zanj. Brez delavcev se pri kmetiji nič ne opravi, zato je skrbeti, da se ohranijo doma z starostnim zavarovanjem in pa razmišljevati tudi o drugih odpomočkih, kako kmetovalcu pomagati do boljšega blagostanja!! Kje je nastavljati navor za povzdigo kmetijstva? (Nadaljevanje.) Gospodar zamore več dušca na svojem posestvu v promet spraviti, čim gnoji travnike ali detelje itd. z fosfati in kalijem. Detelja kakor me-tuljnice sploh vežejo in podjarmijo mu mnogo več zračnega dušca, ki mu prišedši v živinski gnoj potem na posestvu naprej kolobari. Na 1 ha travnika, katerega gnojimo le z fosfati in kalijem pridelujemo n. pr. po 50 q suhe krme. V tej je po 77 kg dušca, ki je večinoma iz zraka sprejet. Lucerne, katero tudi le z fosfati in kalijem gnojimo, nakosimo na 1 ha n. pr. 90 q suhe krme; v tej imamo celo čez 200 kg dušca tudi pridobljenega iz zraka. Razun bakterij v gomoljcih metuljnic so še druge, ki žive od organičnih snovi, od humusa v zemlji si pridno prilaščajo zračen dušeč. V zraku nastajajoč amonijak oziroma soliterna kislina prideta tudi z padavinami na zemljo množeč dušeč v nji. Dovolj dokazov imamo po naših krajih, da so naši travniki le mali del tistega dohodka dajali, katerega zamorejo dati in da se njih gnojenje zlasti z umetnimi gnojili zelo izplača. Zopet ima kmetovalec lepo priliko denar tu s 100 in več odstotki obrniti. Pa tudi na polju bi se pridelki na podlagi poskusov v malem dali s pametno porabo pomožnih gnojil, enkrat fosfatov, enkrat čilisolitra itd. sila zvišati. To velja tudi glede drugih kultur. V nabavljanju takih gnojil imajo toraj gospodarske zadruge kaj hvaležno polje; one zamorejo s tem svojim udom do dobičkov pomoči, kakoršne poznajo do sedaj k večjem le apotekarji, obresti o kakoršnih se največjemu oderuhu niti ne sanja. Mnogo je pri nas zemljišč, ki so od narave neugodna, slabo produktivna vsled preobile vlage. Tu je melijoracija neobhodno potrebna in sicer drenaža. V tej melijoraciji samo po sebi premokrih zemljišč imajo posestniki sredstvo, da svoje pridelke za 30 do 100 in več odstotkov, tem primerno vrednost zemljišč, narodno premoženje zvišajo. Ker nimamo podatkov v številkah iz naših krajev naj navedemo par slučajev iz inozemstva. V Friessheimu na Nemškem je zadruga izvršila drenažo na 107'17 ha obsežnem zemljišču za okoli 15.905 Mk. Najvišji stroški prišli so za 1 ha na 325 Mk. Polovica tega zemljišča so bili vinogradi. Vspeh v vinogradih: povprečni letni dohodek v vinogradih zvišal se je za 600 K, cena zemljišč se je zvišala desetkratno od 800 na 8000 Mk na ha. Kapital za to melijoracijo dobila je zadruga iz deželne rentne blagajne za 4% obresti in 1°/0 amortizacije. Na leto obremenjuje ta melijoracija 1 ha zemljišča le s 5„/° ali če še za postranske izdatke računamo po 1% torej s 6% največ od 325 Mk je 19'50 Mk na leto. Tem nasproti stoje prej navedeni ogromni dobički. Vpoštevati je pa, da se to breme z amortizacijo tudi še vedno znižuje. Na posestvu: Kerschitten v vzhodni Pruski dreniralo se je veleposestvo obsegajoče 280 ha. Drenaža je stala vsega skupaj 33.882 Mk na ha toraj 12064 Mk. Pri sicer enakih razmerah se je pridelalo v desetletju pred drenažo povprečne vrednosti 29.508 Mk po drenaži » » 43.485 » Vrednost pridelka poskočila je torai za 13.976 Mk in to za izdanih 33.892 Mk. ki, rečimo po 6°/o obremenjujejo posestvo na leto leto le z 2.032'92 Mk. Enakih primer iz Nemčije, kjer so drenaže že mnogo bolj vspele nego pri nas navedem lahko še premnogo. V naših krajih nimamo še povoljnih podatkov v številkah pač pa vsakdor, ki je na svojem prej slabem zemljišču vrednost izvršene drenaže v zadnjih letih primerno spoznal, trdi, da se mu v 2—3 letih obilo poplača. Za koliko milijonov bi se zamogla toraj vrednost Južne Štajarske na ta načio zvišati? Naj bi vsi rodoljubi, vsi za narodno gospodarstvo vneti možje kar najbolj delovali na to, da se tudi v tem smislu osnujejo povsod koder treba primerne take zadruge. Na Štajarskem je to tem lažje, ker ima dežela v ta namen že precejšno število kulturnih inženirjev in ker v ta namen dežela z državo vred prispeva za 60% stroškov, tako. da posameznika le majhni stroški obremenijo. Zadruge vinogradnikov našle bi vedno polno hvaležnega dela tudi po zvršitvi temeljnega dela z nabavo raznih potrebščin, znabiti s skupnim nadzorovanjem obdelovanja, prodaje vina itd. itd. Naloga zadrug je pa tudi še, druge naravne neugodnosti regulirati. Jako umestne bi bile zadruge n. pr. za skupno nasajanje vinogradov. Važne bi bile n. pr. posebno tam, kjer imajo posamezni posestniki skupaj ležeče, ožje kose vinogradov. Uredba za odpeljevanje vode, pota za dovažanje, cisterne za vodo in kar je drugih takih naredb, katere si sicer le večji posestniki v svojo veliko korist privoščijo, bi se najlažje in najbolje ali edino le zadružnim potom dale primerno pripraviti. Te vrste zadrug zaslužile bi gotovo veliko pozornost malih vinogradnikov ter bi marsikatere napake, katere posamezni sedaj delajo, s katerimi produktivnosti in glasu domačih krajev ško-dujeio, odpravile. Za to vrsto zadrug naj bi se baš sedaj vplivne osebe posameznih krajev zelo zanimale in kazalo bi, da se v tej smeri čim prej tem bolje kaj pozitivnega določi. Marsikatera naravna neugodnost se da posebno s skupnim zadružnim delom v veliko korist z velikim dobičkom doseči. Proti neugodnim vremenskim vplivom se ima kmetovalec še najbolj boriti, proti tem ima še najmanj vspešnih sredstev. So mu pač premočne sile, proti katerim se tudi združena človeška moč kot pritlikava, premalenkostna pokaže. Vendar tudi tu ni rok križem držati. Marsikatera škoda po kakršnisibodj uimi se da z umnim postopanjem še precej popraviti. Krepke, dobro rejene rastline in živali trpe vsled neugodnih vplivov že same po sebi mnogo manj nego slabotne, izstradane, dobiček od njih je tudi po uimah višji nego od slabih. Da se pa posamezni obvaruje preobčutljive zgube, ki bi ga znala uničiti, mora se mu pa skupno pomoči. Kar se danes temu zgodi, se lahko jutri drugemu; tako pride eden za drugim lahko na rob propada. Čim pa vsi posameznika varujejo, ostane celokupnost vedno enako trdna. V to so potrebne zlasti zavarovalnice proti vsem elementarnim nezgodam. One ne za-morejo sicer varovati narodovo premoženje pred vsakojanimi izgubami, ohranijo pa čvrste člane narodu, kateri nastalo škodo z neomejeno produktivnostjo kmalu pokrijejo. Zavarovati se ni samo proti požaru, temveč tudi proti toči, živinskim izgubam itd. Vzajemnost v te namene mogoča je seveda le na širši podlagi v posebno obširnem okolišu. Čim večji okoliš tem manj relativno zadene prizadeta škoda posameznika. To torej ne spada več v področje krajevnih zadrug, je bolj stvar administrativnih oblasti. Posebno je pa tudi gledati, da se ugodne krajevne razmere posebno izkoriščajo. Posebno ugodno podnebje za sadjarstvo, za vinprejo omogoči pridelovanje, kakoršnemu se ni bati preveč tekmovanja od zunaj. Dobra kakovost je naibolje orožje proti ' tekmovanju V naravi tiči dosedaj premnogo sedaj latentnih gospodarskih sil, zakladov, kateri naj bi se dvigali. Smotri tu navedeni zde se menda nedosegljivi. Volja in pospeševanje od raznih strani zna to nam učiniti, kar je učinila po drugih državah, čijih kmetijsko gospodarski napredek občudujemo, roke križem držeč, kakor bi občudovali kako posebno nedosegljivo prikazen. Z odločnostjo si moramo zgraditi most do istega cilja, začeti moramo pa pri temelju, inače nam most, ko smo sredi njega, pade vkup ter nas podsuje. Mnogokateri začetek zadene taka usoda. Dela se le prevečkrat s ciljem pred očmi, brez uvaževanja vseh pogojev in vpoštevanja pravega pota. Ta nesrečna kseno-manija, ki le slepo oponaša, ki občuduje vse tuje, a se ne zaveda domačih moči, ki stremi brez ozira na pot in okolščine za fantomi, strmoglavi mnogo več podjetij nego jih povzdigne. Temeljitost v stvarnem oziru tvori dasiravno nekoliko bol j dolgočasna, pa vendar sigurna pota. Kdor želi za gmoten blagor svojega bližnjega kaj storiti, naj se drži le teh. Črnogledi, vsako mogočnost napredka zanikajoči naj pa zlezejo iz svojega zaduhlega kotička naj se ozrejo nekoliko po domači deželi nekoliko po inozemstvu, kjer veje svežeji go- spodarski duh, koder je več eneržije in prožnosti. Uvideti bi morali, da z naravnimi pogoji, z delavnimi močmi take kakovosti kakoršne so pri nas, je mogoče vse doseči, čim vlada vse pravi duh, razum, čim je dovolj tehnične izobrazbe in čim poživi vse nervus rerum denar. (Nadaljevan)e sledi.) Smrt zajcem! Zadnja grozna zima je posebno hudo pritiskala tudi na zajce. Niti stari ljudje se ne vedo spomniti, da bi bila uhata grdoba povzročila na sadnem drevju kedaj toliko škode, kakor pretečeno zimo. Zato je pa tudi marsikateri skrben sadjar, ki je leta in leta z velikim trudom in z mnogimi troški zasajal in izpopolnjeval svoje sadovnjake, razi juten zakrmilil, da naj vzame zlodej vse zajce, ker je videl, da mu je ta dolgopeta, potepuška druhal docela uničila mlade nasade, ki so bili njegovo veselje, njegov ponos. Ako se pomisli, da zajec to zimo ni uničil samo le tistih mladih dreves, ki so bila vsajena še-le pred kratkim in so imela torej še mehko, sočevo skorjo, ampak, da je docela obglodal tudi taka drevesa, ki so že rasla deset do dvajset let ter tudi že lepo rodila, in da grdobe niso oškrtale le tuintam kakšnega drevesa, ampak kar od kraja cele nasade, tedaj je pač jasno, da je napravil zajec v pretečeni zimi ogromno škodo. Drevesce, ki je vspešno raslo že nekaj let ter že prične roditi, je vendar že vredno dvajset do trideset kron. Jasno je tedaj, da ima že mali posestnik, kateremu je bilo obglodanih recimo samo dvajset takih drevesc, mimo tega, da mu je bilo hkrati vničeno njegovo veselje, dokaj veliko škodo. Veliko večjo škodo pa imajo lastniki obšir-nejih mladih nasadov, ker so jim zajci take nasade uničili tako docela, da so drevesca že sedaj popolnoma suha. Za take posestnike je zajčja škoda enako huda, oziroma še hujša šiba, kakor če bi jim stolkla toča pridelke na polju. Zadnja leta sem se je opazovalo tudi med kmečkim prebivalstvom naše lepe štajarske dežele veselo zanimanje za sadjarstvo. Naši posestniki niso štedili niti z denarjem, niti s trudom ter so posadili v najnovejšem času zares že ogromno število sadnih dreves. Čeprav imamo v deželi precej velikih drevesnic, ki oddajajo leto za letom tisoče in tisoče cepljencev ter so posebno naše deželne drevesnice oddale že velikanske množine drevesc, je vendar bilo še tega blaga vse premalo. Iz daljnih, tujih krajev so se morala večkrat naročevati sadna drevesca in zloglasni kranjski drevesni krošnjarji, nad katerimi se je še-le pred kratkem v našem listu nekdo čisto opravičeno razkoračil, so imeli pri nas na Spodnjem Štajarskem vkljub svoji malovredni robi prav dobro kupčijo. — Vsak, ki je imel le količkaj ugodne zemlje, je hitel, posaditi drevesc, kolikor se je največ dalo. Ni čuda tedaj, da so dobile naše vasi, naši kmečki domovi zavoljo obilnih novih nasadov čisto drugo, mnogo prijazneje lice. Upati je bilo, da se bode posebno našim kmetskim sadjarjem ob obilnem pridelku najboljega sadja odprl nov vir do blagostanja. Toda sadjarji obračamo, zajec — bes ga naj lopi — pa obrne. — Letošnjo zimo je ta nesrečna svojat, ki je naši gospodi toli k srcu prirasla, napravila gotovo nad milijon kron škode samo-le v naši štajarski deželi. Navadili smo se, da smo že nekaj let sem mazali v jeseni mlada sadna drevesca z zmesjo iz apna, krvi, kravjeka, žolča in ilovice. Takšno zavarovanje je ceneje in mnogo hitreje, kakor ovijanje s slamo. No, kjer se je ta zmes dobro in skrbno napravila in tudi ob takem času namazala na drevesna debla, da se je ondi dovolj prisušila, tam je pomagala tudi v letošnji hudi zimi, ker tako namazanih drevesc se zajec tudi sedaj ni lotil. — Ali če so se drevesca mazala samo le bolj površno, morda le kar z zmesjo iz apna, ilovice in kravjeka, kar je ob drugih sicer milejih zimah navadno pomagalo, tam je letos šlo vse pod zajčji zob. Huda zima in glad sta mrcino prisilila, da se je lotila celo tako oko-varjenih drevesc. Če človek preglejuje zajčjo škodo v zadnej zimi in posebno še, če pomisli, kako ogromno je narasla ta škoda v celej deželi, mu pač ne more v glavo, kako je to vendar mogoče, da se v se-dajnem prosvetljenem času, ko se vendar vse-povsodi stremi za povzdigo poljedelstva in posebej še sadjarstva, ko se pri vsaki priliki, bodisi v časnikih, bodisi na javnih shodih, poseb/.o kadar se bližajo kake volitve, na vsa usta vpije, da je treba pomagati «vbogemu kmetu», zamore vzdr-žavati taka čudna, naravnost srednjeveška in kmetijstvu tako kvari jiva naprava, kakor je varstvo zajcev. Če stopi sosed zoper mojo voljo na moje zemljišče, če zaide njegova krava na moj zelnik ali njegova kokoš v moj vrt, lahko mu navesim na vrat pravdo, ki ga bode pač temeljito poučila, da mora respektirati mojo last! Čisto druga pa je, če se prikaže zajec, ki je navadno last kakega imenitnega gospoda, na mojem polju. Bog ne daj, da bi mu pokazal puško, gorje, če bi mu zalučal krepelec pod dolge pete! Gospodje zajci se lahko dobro počutijo: varuje jih zakon, varujejo jih visoki uradniki in oblastniki, katerim se pač ni dobro zameriti. Naj bi te le jeza toliko pograbila, da bi grdobi, ki je pravzaprav vendar- le naša, občinska last, posvetil s kakim zaruja-velim pihalnikom, da bi mu vpihnil dragoceno življenje. Koj te bode zgrabila roka pravice, tirali te bodo pred sodišče, obsojen bodeš zavoljo tatvine, morda te celo vtaknejo v luknjo, čeprav si samo le branil svojo last, sad svojega truda in svojih troškov zoper požrešno divjad! Nakopal si bodeš toliko sitnosti, da si bodeš drugokrat pač dobro premislil preden da si bodeš upal preganjati zajce. (Nadaljevanje sledi.) Zimski večeri. (Nadaljevanje. Peti zimski večer. Jožef. Pozdravljam te kot navdušenega posojilničarja in hočem odgovoriti na tvoje zadnje vprašanje. Če bi poleg velike previdnosti, ki je potrebna pri podeljevanju posojil, vendar nastala kaka izguba, ni potrebno udom iz lastnega žepa pokriti izgube, ampak služi v pokritje izgube rezevni zaklad. Močem ti navesti vzgled, ki nas uči, kako previdno je treba postopati in se varovati vsake površnosti! Janez. Primere najrajši poslušam, torej pripoveduj! Jožef. V sosedni posojilnici je prosil ud za posojilo v znesku 300 kron. Načelstvo ni ugodilo prošnji, ker predlagan porok ni bil dovolj zanesljiv. Na to je prosilec predlagal tasta in njegovo ženo kot poroka. Ker sta ista znana kot pridna in delavna človeka, ki imata nezadol-ženo srednje posestvo, je bilo načelstvo zadovoljno, zahtevalo pa je, da tast in njegova žena podpišeta dolžno pismo in župan podpise overovi. Žena prosilca podpiše sama svoje stariše in pusti podpise od župana overovati; župan je, nič hudega sluteč, to storil, ne da bi pustil tasta in njegovo ženo v svoji navzočnosti podpisati Posojilnica je izplačala posojilo. Eno leto pozneje bi se moral prvi obrok posojila vrniti. Nesreča je hotela, da umre v tem času dolžnikova žena, on pa jo na tihem pobriše v Ameriko. Kdo naj sedaj plača posojilo? Na vsak način tast in njegova žena kot poroka. Ob tej priliki je prišla cela goljufija na dan. Tast in njegova žena sta, akoravno nista bila k temu prisiljena, ker nista ničesar vedela o posojilu, plačala prostovoljno polovico posojila nazaj, druga polovica pa se je pokrila iz rezervnega zaklada, kateri je pri omenjeni posojilnici znašal že 1000 kron. Posamezni člani posojilnice niso pri tem trpeli nobene škode! Janez. Do katere visokosti se zbira rezervni zaklad? Kaj se zgodi ž njim če se posojilnica razdruži? Jožef. Pri naših posojilnicah se ne razdeljuje čisti dobiček kot takoimenovana dividenda oziroma bolj pravilno obresti od deležev med zadružnike, ampak se polovica čistega dobička določi za rezervni zaklad, dokler isti ne znaša tretjine pasiv ali tujega imetja (vsote hranilnih vlog in izposojil). Kadar znaša rezervni zaklad tretjino pasiv, se uporablja bodisi v gospodarske in dobrodelne namene, bodisi v to, da se znižajo obresti za posojila. Druga polovica čistega dobička pa služi vsako leto v gospodarske namene, kakor nakup kmetijskih strojev, prireditev kmetijsko-poučnih tečajev, nakup plemenskih živalij za zboljšanje pasme, prirejanje kmetijskih razstav, podelitev podpor za zidanje cest, šol, za ustanovitev raznih zadrug itd. ter v dobrodelne namene, kakor podelitev štipendij in podpor dijakom, podpiranje narodnih društev, ljudskih knjižnic itd. Ves čisti dobiček je torej namenjen v korist zadružnikov! V rezervni zaklad pa pride tudi pristopnina, ki znaša navadno nekaj kron in se mora pri vstopu v posojilnico plačati. Če se posojilnica razdruži, služi rezervni zaklad v pokritje zadružnih izgub in dolgov. Janez. Še nekaj! Pred kratkim sem spet bral v listu «Zadruga» o deležih. Prosim pojasni mi, kaj so deleži? Jožef. Vsak član posojilnice mora pri vstopu podpisati pristopno izjavo in vplačati gotovo vsoto, po navadi 10 do 20 kron. Ta odločena vsota se imenuje delež, se lahko plača naenkrat ali v mesečnih obrokih, služi kot obratna glavnica posojilnice in se spet izplača članu, če izstopi iz posojilnice. Janez. Čudim se, da znaš na vsako vprašanje odgovoriti. Pa še eno vprašanje imam: Odkod pa dobivajo posojilnice denar, katerega izposojujejo članom? Jožef. To vprašanje sem čisto prezrl in sem ti zelo hvaležen, da si me nanj opomnil. Vsak član plača deležnino, katera se mu, kakor sem že prej omenil, pri izstopu iz posojilnice po poprejšnji odpovedi spet izplača; člani, kakor tudi nečlani vlagajo razun tega v posojilnico svoje prihranke ali odvišne denarje (hranilne vloge). Deležnine in hranilne vloge služijo v prvi vrsti za podelitev posojil. V mnogih posojilnicah pa udje želijo posojila v višjem znesku, kakor znašajo deležnine in hranilne vloge, v mnogih posojilnicah spet prekašajo deležnine in hranilne vloge posojila; raditega je potrebno iz-jednačenje denarja, kateri posel opravlja «Zadružna Zveza v Celju» kot denarna Centrala. Posojilnice, katere imajo več denarja, kakor ga potrebujejo, ga pošljejo «Zadružni Zvezi», katera priskoči na pomoč onim posojilnicam, katerim primanjkuje denarja; ta posel “Zadružne Zveze« se imenuje izjednačenje denarja. Janez. Povabim te sedaj, ko sem spet toliko koristnega izvedel, na kupico vina. Trčimo na zdravje posojilničarjev in napredek posojilnic! Jožef. Na zdravje tudi bodočim posojilni-čarjem! Dobrodošli v našem krogu! Učitelj v Trdivasi. Poučna povest. (Prosto po nemškem izvirniku za Slovence priredil ***.) I. Jakob Stiskač, trgovec s poljskimi pridelki, lesom, posestvi, živino itd. v Jelševju se je napravljal na pot. Na glavo je poveznil širokokraini črn klobuk, v roke vzel debelo gorjačo ter poklical hlapca in mu naročil naj se napravi, da bo gnal ono suho jalovo kravo, ki stoji v hlevu v kotu, ž njim v Trdovas. Nato pokliče ženo iz kuhinje ter ji zabiči: «Ana, če pride kdo, ki bi rad z menoj govoril, zapomni si njegovo ime. Ako želi kdo, da naj počakam radi plačila obresti, mu moraš tožiti, da so slabi časi, da se denar težko dobi in da sem mu itak že mislil odpovedati posojilo. Če pa prinese kdo denar, vzami ga in ne daj nič pismenega, saj tudi ne bo zahteval, ker so še kmetje tukaj zelo neumni.» «Čemu toliko govoričenja, Jakob, ali sem kedaj drugače ravnala ?» «No, no. Ana, je že prav,» odvrne Stiskač in pogladi tolsto lice svoje boljše polovice. «Kam si namenjen, Jakob ?» «Greni v Trdovas k Juriju Štoru, da zamenjam jalovo kravo z njegovo brejo.« «Jurij Štor pač ne bo tako neumen.» «Boš videla, Ana, da bo. Saj ga imam v pesti in mora tako plesati, kakor jaz žvižgam.» Po teh besedah gre iz hiše, namigne hlapcu, ki je že čakal z mršavo kravo na cesti, in hajd na pot. Žena je z občudovanjem gledala za njim in polglasno mrmrala pred se: «Jakob pa zna barantati, zna pa zna.» Vroče je pripekalo poletno solnce, leno sta stopala Stiskač in hlapec s kravo po prašni cesti. Stiskač je venomer zrl v daljavo, kjer se je ob cesti razprostiral prostran gozd. Po daljši hoji so dospeli v gozd. Stiskač je hitreje stopal, vendar je tu in tam postal. Najbrže je premišljeval o sila važnih rečeh. Krepko je mahal z gorjačo po zraku, slednjič je začel mrmrati, s početka tiho. potem pa vedno glasneje in razločneje: «120 procentov zaslužiti, 120, to se pravi kupčija. Jakob Stiskač, če bi to tvoj rajni oče doživeli! ,Jakob/ so vedno pravili, ,ti si predober za kupčijo, dobrota pa je sirota, — stodvajset procentov —» «I;i VADIJE in KAVCIJE. Izvede se povišanje lastnega akcijskega kapitala (IV. emisije). Rok vpisovanja in izplačila do 30. junija 1907. — Na željo prospekti. Plačila se vršijo lahko v poljubnih obrokih in se obrestujejo po 41/2°/o- Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. itll. 10-2 Franc Nechvile tovarna vinogradniškega orodja, strojev za kletarstvo in kovinskih izdelkov na Dunaju V/l, JVLargafetenstrasse 98/11. Ustanovljeno 1882. Telefona št. 1556. Brzojavi : j^eehvile Telefon, izdeluje: Sadne in vinske stiskalnice, sadne mline. Stroje in priprave za uporabljanje sadja. Brizgalnice za sadno drevje, vozne in samotvorne, za male in velike obrate. Priprave za namazanje in desinficiranje «Unicum», za pobeljenje sadnega drevja z apnom, nadalje za beljenje pročelij, kletarstev, hlevov itd. Peronospora-brizgalnice patent »Austria», sestav c. kr. kmetijske družbe na Dunaju. Razprašilnike za žveplo «Vindobona». «Kober», patent, priprave za vbrizganje ogljikovega sulfida, najovejši patentovan sestav s kontrol, pripravo. Vinske sesalne in vse kletarske potrebščine. i & Co. ^ Radetzkystrasse 5 S Gradec S Radetzkystrasse Edina prodaja Remington-pisalnih strojev Največji zavod te vrste. Svetovna znamka. Podružnice in prodajalnice v 42 mestih. Centrala za Avstrijo na Dunaju, I. Franz-Josefs-Kai 15 in 17. 10-2 Najnovejši vzorci: = 1.....-.. = ILION, model št. IX, REMINGTON-BILLING stroji, SPECIJALNI TABULATOR stroji s pripravo za pisavo različne barve. Posebni stroji za vsak namen in za vsako stroko. Specijalni katalogi zastonj in poštnine prosto. Južnoštajarsha hranilnica v Celju1', i narodni dom » za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo, po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj hranilnih vlog 4,000.000 kron. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsak dan ob navadnih uradnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4 od totke in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma nad 4 odstotke obresti. Izposojuje pa od dne I. januarja ieta 1905 na zemljiško varnost po 4 tri četrt odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev po 4 in pol odstotkov obresti. POSOJILNICI! V CELJU „Hi)RQQHI D0IK1"*»lastni hiSi. Posojilnica v Celju, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 in pol milijona kron hranilnih vlog in nad 332*000 K rezervnega zaklada. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 in en četrt odstotkov; posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekarni kredit proti 5 in pol odstotnemu in 5 odstotnemu obrestovanju. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. Zadruge! Priobčujte v svojem strokovnem glasilu «Zadruga» letne računske zaključke in bilance ter sklicujte v našem listu tudi občne zbore, v kolikor je to z ozirom na mesečnik mogoče! Za prihodnje leto skušamo poskrbeti za to, da bode izhajala «Zadruga» bolj pogosto, ter da bodo zadruge objavljale lahko svoje oklice, povabila i. t. d. izključno le v «Zadrugi». Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Delniška glavnica 2,000.000 K. Rezervni zaklati 250.000 K. Podružnica v Spljetu. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskompfcuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgutu. Vinkuiuje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. ■---■■- Borzna naročila. Denarne vloge sprejema po 4 in pol odstotkov v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vioq? dn dns v.d«ga. Promet s čeki in nakaznicami, (S Delniška družba Jlfa SepaPOtOP ar iniM DUNAJ, XI1/3, Wienerbergstrasse št. 31. S S S NAJVEČJA SPECIJAL.NA TOVARNA MLEKARSKIH PRIPRAV, STROJEV IN POSODE. — oprave mlekarn. Originalni fllfo-Laval-posnemalnihi model 1906 ® £p so višek popolnosti glede ostrega posnemanja in trpežnosti! Ne dajte se premotiti po navidezno ugodnih ponudbah od drugih strani, glasečih se na posnetke, in četudi so našopirjene z zapeljivim dostavkom: «sistem Alfa», temveč zahtevajte vselej izrecno le naše dosedaj neprekošene ORIGINALNE Alfa - Laval - posnemalnike! cS O O) o 7= C N a> O) c/) 0 > •s s cl 3 - o •-C/D £ -• 'E. c -n P < (V 3 3 < «£. o 3 TJ i & 3 n «—• a> 2 2. 5. (D O rx 3 O TJ O Z J2. <’ 2 H ~ , "I vi 5 S 3 ■3 ‘E ro N< 3 O < > O a. "O o "1 3 O CA ■o a> 1 3 s!. ?r n 2 -a rt- o ■3 55 o O" 3' 3 a. © n> - 3 3 “• O rx 3 n> 2 Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto. II Dopisovanje v slovenskem jeziku. Zadružna Zueza o Celju, registrouana zadruga z omejeno zauezo v razteza svoj delokrog po Stajarskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru. sprejema za člane vse pridobitne in gospodarske zadruge in društva kakoršnekoli vrste kakor: hranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, konzumne in produktivne zadruge i. t. d. snuje in pospešuje poglavitno slovenske kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge. t. j. pravico izvrševati obligatorično revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija I903, drž. zak. štev. I33 je podelilo visoko c. kr. ministrstvo za notranje stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca I906 št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih. je urejena vsem novodobnim potrebam primerno ter oskrbuje denarno spo-ravnavo med svojimi članicami. sprejemlje denar na obrestovanje v tekočem računu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama. flPnilTnn Fpntnll dovoljuje 'n izplačuje zadrugam kredit v tekočem računu ali kot na-UulIU! IS m liulill (lili ložbe po kar najbolj mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje. M tli llDIItinilfl Tpnlnnln ie 'mela prometa leta 1906 približno okroglo 15 UullUI llu lifijil11 Ulil kron ter je ista velika dobrota za vse članice. miljonov I Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1905: denarnega prometa..............................K 189,442.90726 čistega dobička rezervnih zakladov..................... skupnega lastnega imetja . . . . ter vseh aktiv (premoženja) skupaj 464.82449 3,240.36148 5,255.29568 86,694.26571 Zadružno Zueza v Celju L*:,«'“ze kmetii8kih !a#u8 avstrliski" "a Zodružno Zvezo v Celju zadrug izvršuje pri istej tudi obligatorično revizijo, imela koncem leta 1906 učlanjenih okroglo 170 je naslednica poprejšnjega društva Zveza slov. posojilnic, ki je bila osnovana leta 1882—1883. Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja toraj že 25 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh. Izdaja Zadružna Zveza v Celju, reg. zadr. z omej. zav. Odcovorni urednik: Franio Jošt. ravnatelj Zadružne Zveze v Celiu. Tisk društva Zvezna tiskarna v Celju.