224 Raznoterosti. V predgovoru opozoruje nas pisatelj, kako se nekatere pripovedke na več mestih, celo jako oddaljenih med seboj, skoro enako pripovedujejo, in nam tolmači, kako govori in izgovarja narod v Varaždinu in njegovi okolici. Za predgovorom sledi 119 pripovedek in sicer 25 »od vil«, 11 »od Rojenic iliti Sujenic«, 11 »od vuč-jega pastira«, 72 različnih pripovedek in 32 narodnih pesenc. Pripovedke so zelo zanimive tudi za mitologa, ker se pripoveduje v njih o kralju vetrov, o kralju solnca, kralju meseca, o sveti Nedelji itd., da niti ne omenjam vil in pa drugih njim sličnih bitij, katera so se porodila v narodovi domišljiji. Pripovedke so zapisane prav tako, kakor govori narod v Varaždinu in njegovi okolici, a razumel jih bode Slovenec mnogo lože od Hrvata Stokavca. Razvedrile pa bodo te pripovedke vsakega, čitatelja, ker se bode vsakdo preselil v ono srečno mladostno dobo, ko je poslušal slične, ali pa tudi povsem enake pripovedke pri pastirjih na paši, ali pa doma pri topli peči od svojega sivolasega dedka, ali pa od dobre babice. Oj, tedaj je bilo lepo! — Knjigo toplo priporočamo Slovencem; ima jo tudi »Katoliška Bukvama« v zalogi. _č. P RUGA SLOVSTVA. »Archiv fiir slavische Philologie herausgegeben von V. Jagič. Predno nadaljujem poročilo XII. zvezka, naznaniti mi je častitim čitavcem XIII. zvezka prvi sešitek 1. 1890 ravno izišlega tega dela. Vsebina mu je ta-le: »Bohmische Studien von A. Briickner. — Zur Geschichte der nominalen Deklination im Slovenischen, von V. Oblak (Konec). — Zur Textkritik der altserbischen Ur-kunden, von Kalužniacki. ¦— Die čakavština und deren einstige und jetzige Grenzen, von Milan Rešetar. — Die altrussischen und čechischen Participia auf a von Fr. Pastrnek. — Eine Gegenbemerkung zur vorhergehenden Abhand-lung von V. Jagič. In potem prav poučljiv in pa zanimiv: »Kritischer Anzeiger« in »Kleine Mittheilungen«, med katerimi je mikavno za nas Slovence: Ein Beitrag zum Volksglauben der Slovenen aus dem XIV. Jahrhundert von V. Oblak. 0 priliki kai več. J Fr. S. Lekše. Raznoterosti. INTaše slike. Dasi prinaša ta številka le dve sliki, vendar pišem: naše slike, ker k dvema pride tretja in četrta ... in konec leta bode imel čitatelj pred seboj več slik. Prva nam kaže visoka zaročenca, katerih poroka se bode 13. jul. praznovala. Cela Avstrija se veseli s presvetlim cesarjem, očetom neveste Marije Valerije (roj. 22. apr. 1866) in z ženinom, nadvojvodom Francem Salvatorjem (roj. 21. avg. 1866). Druga pa nam predočuje žalosten prizor iz tužne Afrike, kjer ravnajo kupci huje kot živinsko z nesrečnimi ulovljenimi zamorci. Ker se prav sedaj ves omikani svet zanima za Afriko, in sloveči H. M. Stani ey objavlja dogodke na svojih potovanjih, podajemo i mi to priprosto sliko. Tajc. V Sostrem pri Ljubljani se sliši beseda ,tajč', ki pomenja to, kar zlodej. Tajč, gen. tajča; za-tajčati: zazlodejati. Tajč te naj vzame: zlodej-te naj vzame. Potemtakem ima tajč (Nemec) jako slab pomen. Pa tudi marsikje so čislali Nemce le malo. Narodi, ki so živeli med Rusi in Nemci, imeli so žalostne spomine o groznih tajčih. Tako n. pr. kadar so v Litvi pokopavali mrtvaka, govorili so mu ostali: »Idi, ubožec, iz težave tega sveta na boljši svet, kjer ti ne bodo gospodovali razbojniški Nemci, ampak ti njim." Poljaki imajo Nemce v želodcu in na prsih že več sto let. Kar počenjajo ž njimi Prusi, znano je vsem, in tega tudi ne prikrivajo tajči. Hote jim vzeti jezik in zemljo. Tudi delitev Poljskega je nasnoval Prus. Knez Henrik pruski, brat Friderika II., se je bahal, da je on začetnik prve delitve poljskega kraljestva, grofu Segur-ju, poslancu francoskemu, ki je mislil, da je cesarica Katarina nasnovala delitev Poljskega, pravil je namreč tako-le: »Ah! pour le partage de la Pologne 1' imperatrice n'en a pas 1' honneur, car je puis dire qu'il est mon ouvrage.« (Ah! kar se tiče delitve Poljskega nema cesarica te časti, zakaj rečem lahko, da je to moje delo.) In razlagal je knez grofu, kako se je to zgodilo, kako mu njegov brat ni odobroval delitve sosednega kraljestva, kako je on, knez Henrik, za to misel najprej pridobil cesarico in potem brata svojega. Naposled je dodal: »Ainsi sans guerrover. sans perdre de sang ni d' argent, grace a moi, la Prusse s' agrandit et la Pologne fut partagee«. (Tako se je brez vojskovanja, brez prelivanja krvi in brez stroškov povečalo Prusko, za kar gre hvala meni, in Poljsko delilo.) F. Marešič. Cena: Za celo leto 2 gld.; sa pol leta 1 gld. Uredništvo in upravništvo je v Marijanišču. Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe. Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.