i&ftSMBezna številka Din 1.50. Poštnina plačana v gotovini. WH|h lUtU ‘imun, Ul »tl IIVill u*eb jcleiel, S*’ GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE hrtrnja vsak četrtek. — Uredništvo in npravništvo: Karl Marksa tpreje Turjaški) trg št. 2, pritličje. — Naročnina za mesec 6, četrtletno 18 Din. ~ Dopisi se ne vračajo. štev. 1. LJUBLJANA, četrtek, 3. januarja 1924. Leto IL Kmetom ob novem iefu- Nikdar še niso stopili kmetje v novo teto v tako težkem položaju, kakor letos. Kdaj so imeli loko visoke davke, tedaj so bili tako ogoljufani, prevarani, pa tudi razočarani od klerikalnih, samostojnih in drugih strank? Kdaj so pa tudi imeli kuluk? Da, kuluk, v tem znamenju se pričenja za kmeta novo leto in v tem znamenju se bo tudi živelo celo leto. Povečana ■draginja in povečani davki — to nam govori kuluk in obeta napraviti kmete na vasi še siromašnejše in brezprav-nejše. Županstva v Sloveniji so že dobila naročila, da sestavijo sezname vseh onih, ki bodo morali opravljati kuluk. ■Kdor pa ne bo maral popravljati cest in deiati škarp, pa bo moral plačati toliko in toliko dinarjev. Prav po balkansko! Kuluk pa je tudi znamenje, kako so jo klerikalci v preteklem letu zavozili in prodajali ljudske interese samo zato, da bi se iim posrečilo, preriti se do korit. Kričaii in ponujali so avtonomijo, omogočili so pa centralistično radikalno vlado z Markovim protokolom in prinesli so kuluk in povišanje davkov. — Kmetje, doklej boste še verjeli klerikalnim goljufom? Doklej boste še poslušali Korošca? In doklej boste še metali kroglice v skrinjico klerikalne ljudske stranke? Kadar slišite besedo kuluk, kadar vam bo občinski birič pred cerkvijo klical o kuluku in kadar bo prišel izterjalec davkov ali pa sodni birič s svojo torbo po težko prigarane krajcarje, takrat se spomnite in pomislile, da je temu kriva klerikalna stranka in da je Korošec tisti, ki nosi za to odgovornost (Markov protokol!!), čeprav govori, da ne. Kmetje, takrat obrnite hrbet »klerikalnim poslancem in agitatorjem ter stisnite pest. Razdelitev veleposestev, agrarna reforma — to je drugo, kar zadeva kmeta 'in na kar se mora spomniti ob novem letu. Ali spomini na agrarno reformo — ni si jih želeti takih. Po prevratu obljubljanje na vseh koncih in krajih, da se veleposestva razdele med kmete. Polno obljub, kajti gospoda se je bala, da ne bi kmetje, zrevolucionirani vsled vojne, kar sami vzeli zemljo. Ves aparat je bil na nogah. Zraven žandarja in srbskega vojaka se je postavil še duhovnik, kakor je n. pr. v litijskem okraju sam dekan govoril kmetom: Dobite zemljo, razdelili bomo veleposestva, samo, zu božjo voljo, ne bodite taki; le mirnim potom, samo mirnim potom. Pa je pretekel čas, šlo je mirnim potom in čisto mirno so se lahko kmetje obrisali pod nosom. Se več! Kjer so si vzeli zemljo, kakor v Dalmaciji in Bosni, tam so jo morali vrniti, ker tako je velela država, ki je govorila z bajoneti. V letu 1923 doseže to vprašanje svojo krono. Parlament, shajališče meše-tarjev za ljudsko kožo, je z zakonom zagotovil magnatom v Vojvodini in Makedoniji, da se zemlja ne bo razdelila med revne kmete.- In končno se je krat-komalo ukinilo ministrstvo za agrarno reformo. Amen. V istem parlamentu, kmetje, pa sedijo klerikalci in se klanjajo PaSičevi bradi ter mrmrajo: Latiko nas takoj •imate, samo avtonomijo nam dajte, sa- mo nekaj nam dajte, da bomo izkoriščali to revno slovensko ljudstvo! Kmetje! Ne avtonomija! Ne klečeplazenje pred ministri! To vam ne bo pomagalo! To ni za vas! In stranka, ki to dela, je stranka, ki vara ljudstvo in dela za kapitaliste. če bi bila klerikalna stranka res stranka delovnega ljudstva, potem bi dejala: Ne opravljajte kuluka! Potem bi se potegovala za to, da se zemlja razdeli med revne kmete in ne samo potegovalo, temveč tudi organizirala bi dejanski odpor mas proti napadom združenih veleposestnikov in grofov. Ona je nasprotno omogočila gospodarstvo radikalov. Kmetje! Vaša rešitev je v vas samih! Vašo rešitev boste dosegli, če boste vi sami podali svojo žuljavo roko delavcem, ki delajo v rudnikih iti fabrikah ter so ravnotako izkoriščani. Združite se z nami, delavci, in v enotni fronti bomo dosegli, kar hočemo. Mi, kmetje in delavci, ne maramo avtonomije, ampak zahtevamo več, zahtevamo to, kar mora bdi, namreč; mi zahtevamo delavsko-kmetsko vlado Slovenije. Slovenski delavci in kmetje hočemo svojo vlado in ne tako, ki bi diktirala iz Beograda in diktirala v našo škodo. Če bi diktirala v našo korist, če bi bila to viada delavcev in kmetov, bi jo podpirali. Toda ona ima pred očmi samo polne žepe beogradskih ministrov in bankirjev. To je izhod, sodrugi na vasi, ki ga vam kaže Neodvisna Delavska Stranka. To je rešitev in ničesar drugega. Združeni delavci in kmetje v boju za delavsko-kmetsko vlado Slovenije! In če se hočete znebiti kuluka, če se hočete otresti takih davkov, p«lem stopite v vrste Neodvisne Delavske Stranke, stopite v boj za osvobojenje delavcev in kmetov od vseh kapitalistov, ve-rižnikov in veleposestnikov. To vam ob novem letu govorijo delavci. P. Boj za delavski red in službeno pragmatiko v ljublj. občini. Klerikalci in socialisti so skušali prikazati naš izstop iz Zveze delovnega ljudstva kot beg pred delom in kot radikalno gesto. Pri tem svojem kričanju so pač računali tako: mi bomo prikrili širokim masam ljubljanskega proletariata pismo, ki smo ga sprejeli od občinskega kluba NDSJ in tako se nam bo posrečil manever, osmešiti politiko NDSJ v ljubljanski občini. Ali gospoda je napravila račun brez krčmarja. Mi smo našim klerikalcem in socialistom že na zadnji seji finančnega odseka povedali prav jasno in odločno, kdo misli delati in kdo ne, kdo se ga boji. Vprašanje novega delavskega reda in službene pragmatike smo mi pokre-nili takoj, ko smo prišli na ljubljanski magistrat. Istočasno, ko smo pripravljali načrt za regulacijo prejemkov mestnih uslužbencev, smo izdelali tudi načrt ra novi delavski red in službeno pragmatiko. In že na eni prvih javnih občinskih sej smo zahtevati, da se ima pri dohodarstvenih uslužbencih uvesti osemurni delavnik. Vsi ti izdelani načrti so se nahajali v rokah dr. Periča že julija meseca. Ali on ni smatral za potrebno, da pusti te načrte razmnožiti in jih razdeliii med klube. Morali smo to posebno predlagati v akcijskem odboru Zveze oktobra meseca, vsled česar \SO šli v zgubo najmanj trije meseci. Istočasno smo zahtevali, da pride pragmatika in delavski red najpozneje decembra na dnevni red. Ali našim klerikalcem in socialistom se ni nič mudilo, imeli so najbrže važnejše opravke za razne reprezentacije, zabavne večere, avfomobilne vožnje, nočne kontrole itd. Kaj njim mar dolav-ski red, službena pragmatika, ker ta je itak dobra in ni potrebna sprememb, kakor se je blagovolil izrazih junak občinskega avtomobila; dovolj je, da sloje vse te lepe stvari v programu, da se ž niimi lovi glasove pri volitvah, kaj ne? Mojstri ste v hinavščini, gospodje klerikalci, ki v Beogradu bljuvate ogenj in žveplo proti radikalcem radi službene pragmatike javnih nameščencev, v Zagrebu sklepate ž njimi kravje kupčije z Markovimi protokoli, v ljubljanski občini pa se previdno izogibate službene pragmatike, kjer lahko v dejanju pokažete, kako si mislite urejeno razmerje med javno korporacijo in njenim uslužbencem in tako pokažete, koliko ste boljši od radikalcev. Ali se morda bojite, da bi mase, ki stoje za vami, spoznale vašo goljufivo igro? Mi vam hočemo nuditi obilno prilike, da pokažete svoja demokratična načela v praksi, kakor ste to imeti priliko štorih ob železničarskem širajku leta 1920. in naši prijatelji socialisti, ki so deklamirali na svojem shodu o socialistični komunalni jsoliiiki, ki so naravnost akrobati v klubov! disciplini, da mora župan na javni seji opozoriti klubovega načelnika na klubove sklepe, zakaj se ti izogibajo delavskega reda in pragmatike? Saj imate prijatelji socialisti ravno tu najlepšo priliko, pokazati socialistična načela Morda se pa bojite, da bi ga zopet polomil kak Mihevc ali kdo drugi v vaši sredi in nehote pokazal svoja socialistična načela v pravi luči. Radi vam verjamemo, gospodo, da se da z nami težko delati, kakor ste se vsi često o nas izražali, Mi smo namreč taki ljudje, ki ne nosimo programov po žepih, da jih izvlečemo ob volitvah, računajoč na kratkovidnost nezavednih mas. Mi imamo programe zato, da /ih oživotvorimo. To, kar je zapisano, smatramo mi za resno, ne pa za reklamo in za sredstvo, s katerim se ogoljufajo mase. Mi se dela glede delavskega reda in pragmatike nimamo bati, ker to delo smo mi v glavnem končali že poleti lanskega leta. Mislimo, da je ravno narobe, da se tega dela bojite vi. Zapustili smo vas, da ne nosimo soodgovornosti za vaše nedelo. Ker hočemo delati in voditi tako občinsko politiko, ki je v korist proletariatu za njegov boj proti kapitalizmu in za svojo osvoboditev, smo šli v opozicijo. Ker pa Smatramo, da je za proletarsko občinsko politiko predvsem potrebno, da se urede razmere na magistratu, zaio bomo z železno vztrajnostjo nadaljevali s tein, da se uredi službeni red mestnega uslužbenstva, da se reorganizirajo uradi, da se iztrebi paše-vanje demokratskih veličin in korupcija. Mi hočemo, da se to delo pospeši, ali vi to zadržujete. Za december ste hoteli dati na dnevni red proračun za leto 1924, računajoč da bomo mi lo mimo pripustili in da bodete zopet lahko zavlekli pragmatiku in delavski red. Kakor smo vam povedali v seji finančnega odseka, tako vam povemo sedaj tu, da bodemo založili vse svoje sile in izrabili vsa parlamentarna sredstva, da se ima prej rešiti vprašanje službenega reda, predno se bo rešit proračun. Tekom meseca januarja bo dovoli časa za oboje. Boste-pač morali malo zavitiati rokave in delati. Mi se dela ne bojimo. Mesto da posedate po gostilnah in kavarnah, hajdife v mestno posvetovalnico; na delo vas je poslalo ljubljansko delovno ljudstvo na ljubljansko občino, ne pa za reprezentacijo. Sveiek, prejšnji Bemotovec in nekdanji pristaš diktature proletariata, je sicer dejal na zadnjem socialističnem shodu, da je bolje za proletariat, če sede na ljubljanskem magistratu sami socialisti in klerjkalci in tam ničesar ne delajo, kot pa če bi tam sedeli demokrati. Ali mi resno dvomimo, če Svetek, ta revolucionarni kameleon in prejšnji nasprotnik zveze, veruje v to svojo teorijo. Sicer pa ona odgovarja politiki, ki jo on vodi v osrednjem društvu kovinarjev. Izgovor, da mora biti proračun pod streho, ne drži. Bodete pač morali delati s provizorjem za januar. Pričakujemo, da bodete v prvih dneh jenuarija predložili odsekom delavski red in službeno pragmatiko v pretres. Letna bilanca* Te dni so napravila vsa kapitalistična podjetja svoj letni zaključek. Leto se je zanje končalo večji del jako ugodno — privatno premoženje zaznamuje precejšen prirastek. Naravno, da izkazuje bilanca konsumente, L j. delojemalcev radi vzročnosti, ki je posledica družabnega reda — velik primanjkljaj. Kar je na eni sirarn letiu plus — je na drugi letni minus. Ta minus pa ni samo mate-rielni, ampak tudi že idejni. S tem je načeta »zlata rezerva« proletariata — na korist velekapitalu, ki se vedno bolj i konsolidira. Ni to slučaj samo pri nas, j ampak po vsem velekapifalističnem 1 svetu (če izvzamemo mogoče le Anglijo, kjer je delavstvo doseglo v zad-] njem mesecu nepričakovane uspehe.) | Bilanco Nemčije je sarkastično in krat-| ko podal znani gospodarski glosator IMorus — in ker je ta bilanca več aji manj tudi naša bilanca, jo prinašamo tu v doslovnem prevodu. -Leto 1923 bo ostalo z apr san o z zla-i timi črkami v zgodovini nemškega go-j spodarstva. Prineslo je delavstvu zo-j pet ono nravno prostost, katere je zmo-I žen samo človek, ki podredi samovoljno svoje egoistične ietje višjim idejam. Podjetniku je pa prineslo ono možnost delovanja, ki jo mora imeti, da postane njegovo delo blagoslov za ves narod. To leto je dalo delavstvu zopet staro spoznanje, da zmore rešiti Nemčijo njenega kaosa edino le delo in zopet le ‘Prinašamo ta članek, četudi se z njim v marsičem ne strinjamo, zlasti ne z nekaterimi trditvami proti koncu članka Uredil delo. Delodajalec pa se je zmogel zopet uda ti svojemu nagonu po »špara-nju« — to je, onemu nagonu, brez katerega ni rešitve našemu narodu. Epidemija štrajkov je hvaia Bogu končala, ker se je morala umaknili zdravilni epidemiji gladu. Ideja kontrole delavstva nad produkcijo se je globoko zasidrala v višji ideji organtčne podreditve. Zavarovan po discipliniranem vojaštvu zmore zopet mirno hoditi na svoj posel oni, ki hoče delali. Država se je prilagodila potrebam gospodarstva, in pridobila s lem zopet na avtoriieii, ki jo mora občutiti delavec, da ne postane žrtev brezvestnega hujskanja tujih elementov. Zato zakličiie z vsemi vred: Mir in deseturni delavnik na zemlji, mir m deveturni delavnik pod zemljo — za narodov blagor!« V teh kraikih satiričnih stavkih leži iudi vsa vsebina enoletne produkcije kapitalističnega časopisja. Ali nismo tudi pri nas dan za dnem morali brati dolgovezne članke o blagoslovu iniciative privatnega kapitala — o višji idejni skupnosti dela in kapitala — o potrebi prilagoditve države raznim privatno-gospodarskim interesom itd. — brez konca in kraja je teh gesel, ki jih je kopičilo ravno v zadnjem letu plačano novinarstvo vsega sveta. Devize je pri tem bila: kuj železo, dokler je vroče. Prej močne, enotne delavske organizacije so se v samomorilnem boju razkosale in cepile — to priliko je bilo treba izkoristiti. Delavstvo se je izrinilo zopet iz postojank, ki jih je zavzelo po vojni — tozadevni zakoni so bili spremenjeni preko noči v karikature prvotnega smisla. In novinarska propaganda je imela uspeh. Izmučeno, do krvi izsesano delavstvo, ročno in duševno, je postalo apatično, neinteresirano. Splošno se ga je polastilo prepričanje — saj je vse zaman, z glavo ne grem skozi zid, vsa po-fctika je le varanje, je laž, je gnus. In kapital je triumfiral. Triumfiral v državni vrpravi, triumfiral v »javnem mnenju« — kupljenem časnikarstvu. Pri nas je kupil konzorcij Arko & Praprotnik mnenje listov »Jutro«, »Slovenski Narod«, »Naprej«. Jadranska banka je kupila poli-iično prepričanje kar celih strank: na-.odno-napredne, narodno-socialne, radikalne in stranke »zemljoradnikov«. Sindikat klerikalnih denarnih zavodov ima v »Slovencu* svojo močno roko — tako so se našii v bratskem objemu kupci in prekupčevalci narodne volje. *Koof mich —« je žig, ki je zaznamovan na čelu naših »neodvisnih« glasil. Proletariat, razedinjen, nemočan — pa se. davi na šahovski deski svoje gospode in ta gospoda sedaj proslavlja leto 1923, ki ji je prineslo razdor v delavskem pokretu. Letna bilanca delavstva re velik minus. Zaznamovati je nazado- vanje v strokovnih in poiiftčnih organizacijah. To si moramo povedati, da bodo naša pota v letu 1Q24 tem bolj jasna in ostro začrtana. Skupna fronta vseh zasužnjenih bo naša novoletna parola. Na branik za zadnje preostanke socialne zakonodaje. Boj vsakemu kompromisu z mafijo kapitalistične družbe. Rusija — zgled njen — bo tvorila kot dosedaj, tudi še zanaprei hrbtenico revolucionarnega gibanja. Anglija pa nam je postala svetel spomenik dela, ki ga premore kolektivna volja. Največji< imperij se pripravlja na preureditev države. Kapitalistični druz^oni red naj zamenja tam v doglednem času socialno pravičnejši — in v kratkem času xaiem — socialno povsem pravičen to bo takrat, ko bo množica obračunala s svojimi dosedanjimi, h kompromisom nagibajočimi se vodji. Rusija bije svoj boj — Anglija vstopa v njega — in mali narodi ne bodo stali desinte-j resirano ob strani. Ne več! Leta 1924 bodo padle nove kocke. Tank. Za vpostavitev odnošajev z Rusijo. j Zadnja dva tedna je stopilo vpraSnje j vpoatavitve od noša je v z Rusijo v celi Evropi in celo Ameriki v ospredje. Vrše se pogajanja, sklepajo dogovori in buržoazni časopisi pripravljajo ponekod teren za priznanje Ruaije de jure. Oglejmo si, kako je s posameznimi državami. Poljska je priznala sovjetsko vlado. V svoji izjavi, s katero priznava poljska vlada sovjete -de jure-;, pravi, da vzema na znanje rusko ustavo od 6. ju-lijo, s kaiero je stvorjeu Savez Socija-lističnih Sovjetskih Republik; ravno tako vzema na znanje deklaracijo S. S.' S, R., j da bo izpolnila sporazum z drugimi državami. Poljska pristane na to, da vzpostavi normalne diplomatske odnošaje z Rusijo. Cičerin komisar za zunanje 'nadeve, je v svojem govoru izjavil zadovoljstvo njoke viade za priznanje S. S. S. R. >de-jure« in ponovil svoje obete: da bo izpolnil riški dogovor in vse ostale dogovore s Poljsko. Italija ra priznanj«. Musoslini je nedavno v senatu nastopil za de jure priznanje sovjetske vlade. To je precej vplivalo na ostale države in celo najzagrizenejži protivniki sovjetov hitijo — da jih drugi ne prehite vzpostavljati cdoošaje z Moskvo. Zlaeti imamo pred seboj akcije Francije. Časopisi, ki stoje v direktni rveai % vlado, so pričeli z živahno kampanjo, da se stvorijo stiki z Rusijo. Pri tem naštevajo sporna vprašanja, ki bi se dala na ta ali oni način rešiti, saj se nacijonalni interesi Rusije in Francije nikjer ne križa joe, kakor pravi >Tempsc. Vzporedno s to preorijentaeijo Francije, opazimo tudi v Jugoslaviji spremembo kurza, kar potrjuje ponovno kako silno je Jugoslavija »dvisna od Francije. Ministrski svet je že parkrat razglabljal o vzpostavitvi odnošajev in časopisi so se pričeli zavzemati za to mi- j se!. Ali dalje se ne pride. Poslaništvo j Sovjetske Busije v Pragi pa medtem > pravi sledeče: s Za sporazum med sovjetskimi republikami in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nikakih zaprek. Obe vladi imate politični interes, da se zbližate. S strani sovjetskih, republik bo našla kraljevina SHS v tej smeri popolno razumevanje in pripravljenost, da se ji pride nasproti.« Drugače je z Anglijo. Ona je sicer že leta 1919 pričela po malem navezavati slike s sovjetsko RuBijo, dokler ni prišel v London stalni sovjetski delegat. Ali kljub tem dejstvom je bila Anglija najkujša nasprotnica Rusije in tajna gonilna sila vseh intervencij. To se je pokazalo že večkrat n. pr. v poletju 1923, ko je lord Kerzon poslal sovjetski vladi kar ultimatum. Znova vidimo sovražno ost angleškega impe-rijalizina v noti v Afganistanu pretečenega tedna. V tej ultimativni noti zahteva Anglija od te azijske države, da prekine odnošaje z Rusijo in sprejme angleške zahteve, sicer se bo poprijela vojaških sredstev. Ta napad pomeni pravzaprav naskok ua Rusijo. Zakaj dela Angleška take korake, se vidi v nekem časopisu, ki piše: >Rusija z boljševiško vlado je nevarna za Afganistan, kakor je bila za časa carske vlade. Rusija je vedno stremela, da zada Angliji udarec v Indiji.« Indija je namreč temelj angleškega ini-perijalizma in ta temelj so že pričele razjedati borbe Indijcev, ki hočejo samostojnost in prostost. Bližina Rusije, bolj-ševiške države, daje tem bojem še večji značaj in nevarnost za Anglijo. Zato vedno taki izpadi Anglije proti proletarski Rusiji, ki pa se mirno končajo. Tako se je tudi poslednji. Jak pokret za vzpostavitev odnošajev z Rusijo imamo v Zedinjenih državah j severoameriškik. Precejšnje število senatorjev in poslancev Zedinjenih držav je zadnje poletje obiskalo Rusijo; trgovci in bankirji so jo preiskali. Vsi ao ae nato izjavili za ožje odnošaje z Rusijo, nekateri celo za priznanje. Zlasti se trudi senator Borah za izpremenitev politike napram sovjetskim republikam. Pridobil si je pristašev ne samo med delavci in farmerji, nego tudi med indo^-strijalci in finančniki. Zgodilo pa se je nekaj zanimivega. Državne oblasti so kar naenkrat odkrile dokumente o komunistični propagandi v Ameriki, ki ima za cilj izvesti revolucijo in namestiti rdečo zastavo ua parlamentu (!). Na podlagi teh odkritij, ki obremenjujejo sovjetsko republiko, je: ameriški predsdnik odklonil vsako jtbli— žauje z Rusijo. Vsa ta odkrita »zarota« pa ni ničesar drugega, nego igra, ki se jo je poslužila ameriška vlada, da prepreči zbližanje z S. S. S. R. Poslanci sami srdito napadajo državnega tajnika in mu očitajo, da so najdeni dokumenti falsilikat, da so ponarejeni v svrho mi-stilikacije javnosti. — Kako se bo stvar iztekla, se ne ve. — Omenjeni slučaj pa kaže, kakšnih sredstev se zna posluževati buržuazija proti delavski državi. * * * Tako postaja sovjetska Rusija vedno močnejši faktor na zemeljski obli. Ona stoji, ona napreduje in to uvidevajo tudi najhujši nasprotniki, ki se radi tega izjavljajo za vzpostavitev odnošajev. Vse klevet meščanskih listov in buržuazner juslice v Lausanni ter vsi napori ruske, reakcijonarne buržuazne emigracije i« internacionalnih socijal - demokratov menjševikov ne zaležejo ničesar. K VOUTVAA1 Opozarjamo vse krajevne organizacije Neodvisne Delavske Stranke Jugoslavije, da dobro pazijo, kdeq, razpišejo obiastt volitve v gotovih krajih, kajti mogoče je, da se volitve razpišejo čisto na tihem in tako onemogoči Neodvisni [)eiavski Stranki Jugoslavije vložiti svojo kandidatno-, listo. Nadalie ponavljamo se enkrat; N. D. S. J. se udeleži vseh volitev popolnoma samostojno in vloži svojo kandidatno listo. Ne spušča se v nobene kompromise in postavlja za kandidate samo člane oziroma dobre somišljenike. Kjer pa N. D. S. J. m vložila svoje liste, tam napove ono bojkot volitvam in pozove delavstvo in druge volilce, da se volitev ne udeleže. <, Pokrajinsko tajništvo N. D. S. JU, isvpMBBffiiAHagsauisistpaaBBBuir Za nemško sodrnge so darovali: ŽCck inarek Ivan, Jagoče, Din 12.50; Viktor Kokalj, Din 10. Skupaj Din 22.50. LISTEK. D G.: Glose k narodnostnemu vprašanju. (Nadaljevanje.) V lem grmu torej tič zaječi Ako sodrug Markovič ne po/na bistvene razlike med avtonomistično in federalistično ureditvijo, naj nam dovoli, da mu jo tu razložimo mi, ki smo živeli v avtonomistično urejeni državi in občutili vse blagodate tega avtonomističnega sistema. Bistvena razlika tiči v tem, da so pri federativni ustavi posamezne države (dežele, kantoni) v vseh onih zadevah, ki spadajo v njihovo legislativno prerogativo (v njihov parlament) popolnoma suverene (švicarski kantoni, posamezne republike Ameriške Unije), dočim v avtonomiji to ni slučaj. V avtonomnem deželnem zboru (pokrajinskem parlamentu) sklenjen zakon ne potrebuje samo sankcije kralja ati državnega predsednika, temveč tudi odobritve osrednje vtade Avstrijski notranji minister je lahko predložil ali pa tudi ne predložil avstrijskemu cesarju v avtonomnih dežefriih zborih sklenteni zakon. Cesto po je avstrijska vlada vsebino takega naravnost diktirala: ali bo tak zakon, ali gu p« ne bom predložila cesarju v podpis. . Tako je sodr. Markovič! In kako bi izginulo tu »popolna ravnopravnost« jugoslovanskih provinc, katerih zakoni bi šli kralju v podpis po rokah gospoda Paštča, st vsak slovenski kmet in vsak naš delavec prav hitro izračuna in bi bilo torej smešno misliti, da te mogoče napraviti iz avtonomne kako bojno politično parolo. Sodr. Markovič misli torej, da delu federativna ustava nujno pregraje med posameznimi narodi ali bolie med posameznimi fcdcrirnmmi državicami? Naj si sodr. Markovič ogleda Švicarsko kot federacijo, ati pa Zedinjene države in bo videl koliko K opravičena ta bojazen. Sicer pa prepu- stimo fraze o »zlivanju* naših narodnosti buržuuziji, ker to spada v njen delokrog! Zahtevamo torej »dvostranski dogovor«, odnosno »mnogostrariski dogovor«, kajpada. sodr. Markovič! In tega dogovora med Srbijo, tirvatsko. Vojvodino, Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro m Makedonijo5, nočemo napraviti našim buržuazijam kolikormogoče lahkega, temveč kolikor mogoče težkega Ali jim ga moremo z našo propagando za maksimalne zahteve tako zagreniti, da ga bodo končno sklenili naši kmetje in delava sami. Sodr. Markovič prav lepo uč« svoje kritike — rve vem, koliko je ia pouk potreben — da nam nobena oblika buržuazne države ne more bih princip, temveč samo taktika. Toda sodr. Markovič ostaja ravnotako malo temu svojemu nauku zvest, kolikor empirični teoriji o narodnosti. Da, ravno radi tega, ker nam je ustavno vprašanje taktično vprašanje, ne smemo capljati za dr. Korošcem in bosanskimi agi in begi, temveč moramo hoditi svoja radikalnejša pota. Kako bi izglodalo n. pr. naše delavsko giba-' nje v Slovenin, da akceptiramo Koroščevo formulo, ki ni nič drugega, kakor skromna ponudba za kravjo kupčijo, ki je SLS krvavo potrebna za njen razvoj. Dr. Korošec se ravno tako bon federalizma v Jugoslaviji, kakor gospod Pašič, ker njemu služi centralizirana policija in ogromen vojaški aparat, k držita delavske in kmetske mase v sužnjosti, kakor Pašiču. Sodr. Markovič je za uničenje hegemonije srbske buržuazijc. toda kako mish on to doseči z avtonomijami, nam ne pove. On issmejava sodr. Mbt, ki zahtev« povratek vojakov v respektivne dežele. Toda za božjo voljo, hegemonija srbske buržuazijc ne sloni vendar na nekih imaginemih temeljih! Ona temelji ravno na vojaškem in * Tudi Markovič je mnenja, da je Makedonija v Jugoslaviji nek poseben problem. Kako dah Makedoniji svobodo, da stopi v prostovoljno federacijo, ko pa ni vsa v Jugoslaviji? Tudi Slovenija ni vsa v Jugoslaviji, pa nam ne dela to nikake preglavice. policijskem aparatu! Brez tega aparata m hegemonije! Kdor hoče torej zadeti hegemonijo srbijanske buržuazije, ta mora hoteti razdeliti policijo in vojaštvo. Zahtevan moramo torej, (Ja sc vojaški kadri do skrajne mere zmanjšate?, da se vojaStvo vrne v svo-Te domače province ter iztrže tz rok srbskih oficirjev. Nam seveda ne more biti vseeno, kdo ima v rokah naše domače vojaštvo. In ravno isto velja za policijo, ki mora pTeiti v roke provincialnih uprav. Pomen vprašanja vojske razumejo slovenski klertkakri prav dobro in zato so že zdavnaj lansirali v mase, parolo: slovenske vojake domov! Mi smo torej tudi hi korak za radikalno buržuazijo irt zato Markovičevih izsmeia-vani ne razumemo. Markovičeva formula za avtonomije je taka, da bi je niti naši klorikalci ne mogli sprejeti. Sprejeli bi kot skupno: vnanjo politiko, carinsko politiko, glavna prometne sredstva, toda pri organizaciji državne obrambe, trgovinske politike in državlian-skem pravu bi si gotovo pridržali gotove rezerve. Skupnost v urejevanju kazenskega prava m političnih svoboščin, davčne politike (v kolikor ne bi bila federajna), socialne rn prosvetne politike pa bi federalisti gotovo zavrnili. Sodrug Markovič bo moral toroj najprej sam posvetiti tem vprašanjem še precej študija m potem šele zahtevati definicije od svojih kritikov. Sodr. Markovič nam hoče dokazati s pomočjo vsemogočih citatov, kako napačno je zavzemati se v nacionalnem vprašanju za gotove konkretne oblike in kako je z našega stališča edino prav, zahtevati najširšo pravico »samoopredelitve narodov«. Toda on sam se čuti'končno prisiljenega, da se zneveri svoji teoriji in dcfmra svoj avtonomizem. Zakaj? Zato pač, ker je nemogoče, operiruti' z wilsonsko abstrakcijo tam, kjer prihajajo druge stranke z vedno konkretnejšimi zahtevami. Zato, ker se s samoopredelitvijo ne da jugoslovanskemu delavcu m kmetu jasno predočiti, za kaj sc pravzaprav borimo. Pred in med vojno je bila taka parola mogoča, danes pa ni več, ker jo je vcrzaljski mir popolnoma diskreditiral. Da- nes moramo pred mase z zahtevami, ki s«, njihova neposredna živa jx>treba in ki jih one lahko zagrabijo z rokami. Situacija je ona, ki zahteva od nas konkretnosti, prav materialne konkretnosti. Mi moramo biti danes bolj konkretni, kakor naše malomeščanstvo, ako hočemo napravti iz narodnostnega vprašanja kako bojno parolo in ako hočemo, da pojdejo mase za nami m ne z« malomeščanskimi voditelji. Sodr. Markovič (in mnogi drugil pa živi še v eni usodepolni zablodi glede našega nacionalnemu vprašanja, t. i. da ie dana mo-' gočnost, da pridemo v Jugoslaviji do nekega Širokega buriuaznega demokratizma, kjer bi se to vprašanje rešilo in napravil narodnostni mir. Teoretično da, praktično pa ne v doglednem času. Srbijanska buržn<>-zrja si bo na (x>dlagi logičnih sklepov ravno tako malo hotela odžagati vejo, na kateri sedi, kakor nemška buržuazija v bivši Avstriji. Rešitev nove ustave Jugoslavije se bo reševala na bojnem pctiu, kakor se rešavmo vsi taki konflikti. Mi bi imeli k izvajanjem sodr. Markoviča' še marsikaj pripomniti, toda njegovo stališče v našem nacionalnem vprašanju pripada že prošlosti in zato »e ustavimo pri teh glavnih točkah. Glede njegove broSurc »Nacionalno pitanje« mu priporočamo, da jo primerno očisti in zlasti, da izpusti iz nje poglavje o Renncr-Bauerjevi teoriji ter da jo publicira tudi za Slovence. Najbolj moder ni tisti — pravn Lenin — ki ni napravil nikoli nobene napake, ampak tisti, ki ni napravil nikoli nobene usodepolne napake. Zato je tudi nepotrebno, da skuša Markovič prikriti tc svoje napake z vehemenco svojih replik. Sodr. Markovič se mora navodih tolerance mi s proti svojim mlajšim sodrugom in vedeti, da tudi on ni ne večen in ne vsega veden. S tokim svojim nastopom samo potrjuje obdolžitve svojih nasprotnikov, da je on sam največ knv za razmere v stranki. In ker imamo pred vsem pred očmi stranko, se bomo mi takim maniram odločno upirali, pa naj prihajajo od katerekat* strani! CKonecJ S!c.r>«nsUi: lačrt tez o nacionalnem vprašanju v Jugoslaviji. (Nadaljevanje.) IV. Državna nsiava. Nujna logiku teh gospodarskih razmer je . zahtevala ob srbske buržuazic, da zagotovi vvcrj-e prednostno stališče kot osvojevalka v novi državi. To je bilo le na ta način mogoče, da si stvori centralizran državni stroj, kajti le tako je mogla upaii, do si zagotovi tudi materialne prednosti. Ona je morala obdržati vojsko, policijo in zunanje urade v svojih rokah. Federativna uredba na demo-kmtični podlagi ali celo obsežna avtonomistična ustava bi jo morala kot gospodarsko slobejšo potisniti v ozadje. S tem slučajem sta hrvaiska in slovenska buržuazija tudi računali in da ni do tega prišlo, se ima zahvaliti srbska buržuazija samo splošnemu nepoznavanju srbskih razmer s strani hrvat-ikc in slovenske buržuazije, splošni des-orrjofuzaciji ljudskih množic, ki so si obetale vse mogoče od nacionalnega ujedinjenja; italijanskim četam, ki so stale v Dalmaciji n v Primorju in napravile slovensko in kreolska buržuazijo ubogljivo; kratkovidni politiki Stepana Radiča in pomanjkanju solidne delavske stranke. Buržuazija Srbije ne more opustiti centralizma, ne da bi si izpodkopala temelja lastne nadmoči in svoje-gospodarskega uspevanja. V. Gospodarske posledice centralizma in zzpSamtenje nacionalnih bojev v Jugoslaviji Gospodarsko razmerje sil jugoslovanskih pokrajin se more sledeče označiti: Balkanske province (Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina) obsegajo tri petine ozemlja m dobro polovico prebivalstva Jugoslavije Ser 'plačujejo eno tretjino celokupnih davkov’. Severne pokrajine (Vojvodina, Hrvaiska, Dalmacija in Slovenija) tvorijo torej drve petini ozemlja s slabo polovico prebivalstva in plačujejo dve tretjini celokupnih davkov. Vojvodina in Slovenija plačata trikrat več celokupnih davkov na glavo kot Srbija. Buržuazija Srbije, ki se je popolno--ana zagotovila svojo premoč s centralizacijo državnega ustroja, ni samo neomejena gospodarica dotekajočih davkov, ampak po-škitsa tudi v svojo lastno korist zatirali gospodarski in kulturni napredek severnih pokrajin, in sicer na sledeči način: t. da porabijo nerazmerno večje proračunske vsote za lastno pokrajino kot za severne davčno-obvezne province; 2. da pusti dotok denarja .iz vseh državnih zavodov v Srbijo in ga porablja samo v Srbiji, s čimer nastaja pomanjkanje denarja v drugih pokrajinah in ‘ovira trgovino in industrijo; 3. s tem, da si pridržuje' vse izdajanje koncesij, da ovira B*dustri|ski razvoj v industrijskih centrih severa in forsira njen početek v Srbiji; 4. s •em, do ne duje iz državne hipotekarne in »orodne banke podjetjem v severnih pokrajinah nobenih kreditov; 5. da plasira vsa ' državna posojilu v Srbiji. Z eno besedo, 'mna vrši izrazito kolonialno roparsko gospodarstvo v bolj razvitih pokrajinah. Gospodarska povzdiga Srbije in obogaten je srbske buržuazije naj se izvrši na račun razvitejših pokrajin. To tvori glavni vzrok za nacionalne boje v Jugoslaviii. Po tem roparskem gospodarstvu, ki se razvija dalje radi gospodarskega in političnega pfitiska od strani Francie in radi staj-aiega povečevanja izdatkov za armado, pripravljeno proti vzhodu, so pa prizadeti v •prvj vrsti delavci in kmetje severnih pokrajin, na katere so zvaljena davčna bremena. ®Ttiqejezične (Slovenija, Vojvodina, Makedonija) in drugoverske (katoliška, ortodoksna, muslimanska) buržuazije z lahkoto torej nahujskajo ne samo meščanskih in malomeščanskih elementov, ampak tudi proletarske in kmetske duhove proti srbski bur-žnozifi, odnosno proti vsem Srbom in razkrijejo centrifugalne sile. . VI. Predpogoji za rešitev nacionalnega vprašanja v |ugosksv$. Gospodarskega in kulturnega izenačenja v jugoslovanski! pokrajinah ni pričakovati pred polsfolctjem. Radi tega so predpogoji za izpremembo nacionalnih odnošajev v Jugoslaviji sledeči: Uničenje nadoblasti buržuazije Srbije v državi, preprečenje izkoriščanja naprednejših pokrajin na račun gospodarsko zaostalih, odstranitev militarističnega moloha, ki se nahaja izključno v rokah buržuaziie Srbije in se vedno veča; razkosanje centralnega policijskega aparata in popolno odstranjenje junkerstva v razvitih pokrajinah in fevdalizma v zaostalih. To pa more izvršiti edinole delavsko-kmet.ska vlada, ki uvede nesebično in brez predsodkov federalistično, zgodovinskim momentom in gospodarski razvojni stopnji poedinih pokrajin odgovarjajočo ustavo v Jugoslaviji in ki bo pustila svobodo onim delom dežele ali celim pokrajinam, ki si žele zveze z drugimi državami. Kot dele take svobodne federacije je smatrati: Srbijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo, Slovenijo in vojvodino. Vit. Končna rešitev nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji Proletariat si vendar ne dela nobenih iluzij o vrednosti iake federacije v rokah buržuazije. Federacija, obvladana po buržua-ziji, bi varovala samo gospodarske in nacionalne interese lastnega razreda in zatirala ter Izkoriščala ne samo tujejezičnih elementov, temveč ludi lastne delavce in kmete. V onih pokrajinah, kjer bi prišle na krmilo klerikalne meščanske stranke (Slovenija), bi se pridružilo nacionalnemu in gospodarskemu pritisku še stremljenje po duševnem zasužnjenju. Končnoveljavno osvo-bojenje vseh narodnosti Jugoslavije je mogoče šele z odpravo profita in uposlaviivc svobodne socialistične sudeisko-podonav-sko-balkanskc federacije, pri čemer bi se združile tudi one nacionalnosti s svojimi konacionalnimi, ki se nahajajo na eni strani v Jugoslaviji in na drugi strani izven Jugoslaviič kot manjšine. Dokle: je po taka osvoboditev narodnosti nemogoča, stoji NDSJ za vse nucionalne zahteve nacionalnih manjšin v Jugoslaviji in je pripravljena, iste z vsemi razpoložljivimi silami podpirati. vin Kulturna spojitev Srbov in Hrvatov. NDS) je prepričana, da se bodo Srbi in Hrvatje spojili v eno kulturno enoto v doglednem času z odstranitvijo gospodarskih ločilnih vzrokov, da pa vendar to ne predpostavlja nobene centralizirane državne uredbe (Švica, Amerika, Nemčija itd.). Ravno tako misli, da se bo stvorila iz različnih jugoslovanskih pokrajin s časom višja gospodarska enota, posebno po izgradbi prometnih sredstev. Ona ta čas vendar smatra za gospodarsko in kulturno škodljivo in nasprotno cilju, vsiliti jih v centralizirano upravo. IX. Su-Do-Ba federacija. NDSJ je mišljenja, da je bila zahteva po socialistični balkanski federaciji na predvečer balkanskih vojn taktično dobro in upravičeno geslo, da pa jo je smatrati v bodoče za odpadlo, kajti pri srednjeevropski revoluciji bi se morala izkazati brezpogojno kot ovira nacionalnega vprašanja in bi vedla v razcepljenjc Jugoslavije. Iz tega vzroka gre v bodoče njena tozadvena zahteva za tem, v kateri bi bile poedine republike Jugoslavije pod proletarsko ustavo kot enakopravni deli. IKonec.l INTERNACIONALNI PREGLED. Iz Francije. "Poincare proti stradajočim nemškim otrokom. Po posredovanju Internacionalne Delavske Pomoči bi se namestilo v Franciji okrog 500 giadujočih nemških •strok pri raznih delavskih rodbinah. Vse ra to potrebne predpriprave so se Je izvršite. Francoska vlada pa pride in pre-pove to pomožno akcijo in ne da za deco dovoljeni, da stopijo na francoska •tla. Glasilo Komunistične Stranke »L' •Hiimanitč« piše k temu: »Naznanjamo celemu civiliziranemu svetu to barbarsko grozovitost. Govori se v Franciji, kakšna protifrancoska propaganda ob-•stoja v inozemstvu. Omenjeni sklep vJade pa bo Franciji več škodoval, kakor vsi dosedanji sovražnikovi napori, in sicer v očeh vseh.onih, ki sodijo narod po dejanjih njegovih vodečih mož.* Komunisti bodo radi tega interpeliralj v parlamentu. Demonstracija uradnikov. Pred kratkim sc je vršil v največji dvorani mesta Pariza shod uradnikov, na katerem so vsn govorniki desne in teve struje slaviti enake zahteve, namreč da sc po- višajo dragmjske doklade na 1800 frankov. Bilo je navzočih 8000 uradnikov. Po shodu so priredili po mestu demonstracijo in peli internacionalo. Sele po dolgem času se je ojačeni policiji posrečilo razpršiii demonstrante. — Fna-ka zborovanja so se vršila tudi v drugih vehkih mestih. Zalegla so v toliko, da je parlament sprejel zvišanje doklad proti volji vlade in je Poipcarč dobil precejšnjo klofuto. Vendar uradniki nadaljujejo boj in naznanjajo nove akcije. Tudi policaji se upirajo, Skoro ob istimi času so imeli tudi policaji zborovanja, katerim so sledite demonstracije. Skoro 2000 policajev je v civilnih oblekah demonstriralo pred magistratom in oblast jih jp razgnala s pomočjo policajev, ki so bili tedaj v službi. Zato pa so brli pretepeni na sredi ceste policijski ravnatelj in še par višjih uradnikov, nakar so seveda sledile aretacije in odpusti iz službe. Ti dogodki so buržoazno gospodo zadeli kakor strela z jasnega neba in časopisi so potni groženj in predlogov, kako naj se problem reši. — Policaji pa zagotavljajo, da bodo nadaljevali boj. Konec osemurnika tr Nemčiji. Nova nemška vlada diktatorja Seeck-ta je z dnem 16. decembrom ukinila osemurni delovni čas. Od tega dne dalje znaša delovni čas za uradnike in rudarske delavce devet ur, a za delavce težke industrije deset ur. Vse to se dogaja v času, ko je v Nemčiji okrog pet milijonov delavcev brez posla. Mnogi brez dela, mriogi pa morajo delati desei ur na dan — to je rezultat gospodarskega propadanja kapitalizma. Zakaj tako? Da se poveča izkoriščanje, da se zvalijo vsa bremena državnih dolgov in reparacij na ramena proletariata! Ali kako je mogoče naprtiti proletariatu tak jarem? Mogoče je. ker je demokratska republika, ki jo predstavljajo m podpirajo socialni demokraije, dosegla v petih letih svojega obstanka svoj logičen zaključek: diktaturo generalov in .yeleburžuazije. Tako sijajnega primera v vlogi demokracije v imperialistični dobi še nismo imeli. Nemška buržuazija demokracija, ki so jo ustvarili in vodili socialpatriotje, se je tekom pet let pretvorila v brutalno diktaturo buržuazije. Obdržala pa je svojo zunanjo obliko demokratske republike, ravnajoč se formalno p® vseh zakonih. Osemurni delavnik, zadnja pridobitev nemške novemberske revolucije v letu 1918, je torej likvidiran. Komunizem v žehoslovaški vojski. V Trpecu-Svei Martin na Češkoslovaškem je prišlo do spopadov med vojaki in oficirji. Ravnotako se vršijo v vojašnicah Olomuca aretacije vojakov radi komunistične propagande. Te aretacije so povzročile odkrit odpor, ker so čete zahtevale, da se zaprti sodrugi iakoj osvobode. Upor se ie poiegel šele, ko so aretirance spustili na svobodo. Fašistovske strahote v Bolgariji. Pisali smo že o grozodejstvih, ki jih izvršujejo fašisti nad bolgarskimi delavci in kmeti. Brali pa smo pismo, ki našteva take grozovitosti, da ga prinašamo spodaj skoro popolnoma neskrajšanega. Pisal ga je duhovnik svojemu sinu v Nemški Avstriji. »Dragi silil Okrog 1. oktobra t. 1. sta prišla v našo vas Boris Genčef... in njegov brat Ivan Genčef, aktiven oficir ... Novi komandant Genčef je dul poklicati jz Plovdiva 15 rabljev, milijonarjev v vojaških uniformah. Cel dan. 3. oktobra, je pila vsa iolpa z bratoma Genčef v hiši Pela Popofa in grozila, da bo pila za vinom tudi kri. Okrog sedme ure so resnično povabili 13 kmetov,, med njimi tudi tvojega brata Petka, in jih '/ aviomobiiom odpeljali v Plovdiv... Pretekli so dnevi in mi nismo vedeli za usodo aretirancev, dokler ni prišel tretjega dne v našo vas Nikola. Nikolof iz Kurteva in nam prinesel sledečo strašno vesi: Ko je dospel avtomobil do inlsna Kalju Kurtefa med vasema Kurievo in Kara-Tair, je dejal šofer, da je motor poškodovan in ne more dalje voziti. Nato so rekli banditi: »Potegnimo dol cie bel ega P In izvlekli so iz avtomobila tvojega brala Petka in so ga mučili ter postopali z njim na najstrašnejši način. Ko so mu zadali okrog 50 vbodov z nožem, so mu zdrobil lobanjo. Ravnotako so ubili tudi Nikola; ostali so ubežali, trije med njimi pa so bili še ustreljeni. Ta žalostna vest sc jc hitro razširila in vznemirila cek) vas. Popolnoma smo potrti. Tvoja svakirjja, ki je ostala sama s tremi otroci, se ne da potolažiti. Naiti ne. morem besed, da bi izrazil svoje ogorčenje nad temi divjimi zvermi, našimi oblastniki, in niti solza, da bi objokoval svojo, usodo. Čakam samo še na smrt. ki naj stori konec vsem mukam, da ne bom več slišal ne videl ipka in stoka vdov m sirot. S težavo smo pripraviti, komandanta, da dol nama, dvema duhovnikoma, dovoljenje za pokop umorjenih. Ob sedmi uri je dospel voz z nagimi, pohabljenimi bupli. Komandant nam. je ukazal, da jih oblečemo do 8. ure prihodnjega jutra*. Ob tretji uri je bil pokop. Preiskovalna komisija, ki smo jo zahtevali, ni prišla. Nikdo v vasi ne ve, zakaj so bili ti ljudje arehrani in umorjeni. Glavna krivda na umorih, pade na vlado, ki takim banditom in krvosesom, kakor sta pijanca in igralca brata Genčef, dovoli moriti nedolžne ljudi. Težki časi so napočili za ljudstvo, dobrodošli pa za morilce. Niti Turki in janičari rušo počenjali takih grozodejstev. Komaj je prišla na površje vlada učenega profesorja Cankova..., že jc gazilo vse ljudstvo v krvi. Elita naroda je bila usmrčena, malcre so izgubile svoje sinove, žene svoje može in otroci svoje očete ... Ko prejmeš moje pismo, piši takoj svojemu bratu v Ameriko, ki naj vse to sporoči časopisom. Daj to v javnost, v nemške in angleške časopise. Naj ve cel svet, da vladajo v Bolgariji živine, ki pijejo človeško kri. V zapadni Evropi živijo ljudje, razumel) bodo naš klic, slišali jok tisočev otrok, ki so postali sirote brez strehe in kruha zdaj. ko prihaja zima. Trdno verujem, da se javno mnenje v Evropi in Ameriki ne bo dalo vež varati od naših vladarjev, ko bo slišalo ta grozodejstva.., Ne pozabi poudariti v časopisih, da se brata Genčef svobodno sprehajata, čeprav sfa neposredno kriva na umoru petih kmetov. Prinašam tudi listo vseh brez razlogov aretiranih in umorjenih naše vasi: Zaprti v ječah Plovdiva: 1. Angel Angelkof, 24 let star, učitelj, poročen. 2. Kalofer Šudaref, 27 let star, kmet, poročen. 3. Lazar Nikolof, 24 let star, kmet, poročen. 4. Boris Krištof, 28 let star, kmet. 5. Slavej Krištof, 25 let star, brat imenovanega. 6. Peter Nedelčef, 26 let star, delavec. 7. Angel Nedelčef, 17 let star, brat imenovanega. 8. Konstantin Bakardjijčeio, 20 let star, delavec. Umorjeni: 1. Pelko lv. Todorof, 43 let star, poročen. 2. Stojan Panof, 30 let star, učitelj, poročen. 3. Mihael Tr. Toškof, 32 let star, učitelj, poročen. 4. Nedeljčo P. Ljahov, 16 let star, krojaški vajenec. 5. Nikola Georgijef, 20 let star, kmet, samski. t To so žalostne vesti iz naše vasi. Naznani j iti celemu civiliziranemu svetu. Od Vidina do Črnega morja in od Rodopskega pogorja pa do Donave je zasužnjen cel narod in tisoči so bili poklani kakor živina. Mnogo cvetočih mest in vasi se je spremenilo v pogorišča, mnogo šol v zapore ui zapori v pekla. Kričim, dne 3. novembra 1923. Pozdrav. Tvoj oče.« To očetovo pismo smu spričuje dovolj »V Bolgariji vladajo živine, ki pijejo človeško kri.c ln te živine so bolgarski fašisti in te živine so bolgarski socialni demokraije, ki imajo v vladi svojega ministra. Kri pijejo... Bratci teh bolgarskih fašistov so jugoslovanski Orjunaši in bolgarski socialisti krvavih rok imajo svoje verne »so-druge« v jugoslovanskih policajsocialistih. Proč z Orjunol Proč s fašizmom! Proč s. socialno demokracijo! Politične vesti. Narodni socialisti — hlapci radikalov Neštetokrat in neštetokrat so se že izkazali narodni socialisti kot buržuazni podrepniki in ljudje, ki hočejo delavstvo razcepiti ier ga tako udinjati kapitalu. Svojo reakcionarnost in pokornost režimu so pokazali že takrat, ko so glasovali za zakon o zaščiti države. Zato pa ne morejo nikamor naprej in Deržič in Brandner sta lepo zgubila poslanske, mandate,. To je , res hudo* Posebno, če ima človek pred seboj »ljudske interese«! Narodni socialisti: pa so pali še huje, postali so navadni hlapci radikalov in pa lutke ter agentje Jadranske banke. Jadranska banka oziroma Narodno Radikalna Stianka je namreč ustavila »Jutranje Novosti« in pričela izdajati »Narodni dnevnik«. Pri tem »Narodnem Dnevniku« se blešči tudi ime narodnega socialista Deržiča. Hoče si pač zopet narediti pot do korita in prosil je milosti pri Pašičevt bradi. Kajne, narodni socialisti, prijetno je bilo pod radikalno streho? Lahko se mnogo prisluži in lahko se poneveri 75.000 Din, pa te še ne zapro. To je že narodni socializem! To je »socializiranje bank«! »Nova Pravda« nas zato ob novem letu pozdravlja prav na radikalski način: blati sovjetsko Rusijo, na drugi strani pa priporoča svojim pristašem, da naročajo »Narodni Dnevnik«. S ponosom piše, da sta Deržič in Roglič podpisala proglas v »Narodnem Dnevniku« po nalogu stranke. Narodno-socialistična stranka kot taka se je torej udinjala Jadranski banki in bo delala pot radikalcem, dokler ne pogine, v kolikor še ni. Naj počiva v miru! Država aler in korupcijo. To je naša Eshaezija.. Zadnje čase se afere lako inuoie, da se i. njimi še upo-znati ne moremo. Obenem pa čitamo, da je odstopil minister ta in ta, drugi dan doznamo, da mu je sledil še eden, a čez par dni pa oba umakneta demisijo Itd. izmed mnogih afer naj navedemo nekaj bolj mastnih Ze pomladi leta 1923 je naša driavn stvorila sporazum z drugimi državami glede Južne železnice. Potem »sporazumu’: se obvezuje naša kraljevina, da bo nekemu fondu v Parizu plačevala skozi 45 let po 100 milijonov dinarjev letno. Nadalje bo država SHS izplačal« vsoto 17 milijonov dinarjev, da ne e teni denarjem zgradi italijansko (!) morsko pristanišče v Trstu. Končno se južni železnici odpusti ves davek, ki ga je imela do konca 1. 1921. (Našemu kmetu in obrtniku pa davčna oblast ne prizanese uiti ene pare!!!) Ministrstvo pošte in telegrafa je potrebovalo znamke. Naročilo jih je na Angleškem po dya in pol krat večji ceni, nego so ponujale druge dežele. Lahko pa bi bile celo štirikrat ceneje, če bi se tiskale doma, ker je bila nalašč za znamke sezidana posebna tiskarna. — Xaj se menijo ministri za parkrai deset milijonov!? Vojno ministrstvo ima tudi svoje zanimivosti, ki jih ni najti v deveti deželi Vojni minister je namreč v aprilu podpisal pogodbo z nekim pariškim trgov, agentom Gavrilovičem za 300.000 pušk. Naročba je veljala 800 milijonov dinarjev in je bila sklenjena tekom 4S ur. Po osmih meseeih pa se je izkazalo, da do-tični agent sploh nima nikakih pušk in da je goljuf. Koliko milijonov je šlo tu v grlo nenasitnih parasitov? In koliko milijonov bo še šlo, saj je naša lepa >domovina< zopet vzela v Franciji posojilo za celo milijardo in 500 milijonov dinarjev ali za 6 milijard kron?! Le tako naprej! Še hitreje navzdol! Radič na Dunaju. Dolgo časa se je mudil hrvaški Kadit? v Londonu, kjer je iskal pomoči proti Pašičevi vladi. Mislil je, da bo kaj dosegel, pa se je strahovito zmotil. Njegovo potovanje tja ne pome-uja ničesar drugega, nego velik poraz. Radičeva politika, ki goljufa revolucionarne hrvaške kmečke mase, se je ponovno izkazala kot ničeva. Cas je, da hrvaški kmetje spoznajo to lopovsko por Htiko in pokažejo hrbet Radiču. Časopisi pišejo zdaj, da je zapustil London in priSel bližje Jugoslaviji, namreč na Dunaj, kjer baje misli ostati. Širili so se že glasovi, da je v Zagrebu. No, pa Radič se ne sme prekmalu vrniti, sicer bi se njegovi volilci preveč začudili. Potrebno je malo pripravljanja za povratek, ln zdaj sedi na Dunaju, sprejema obiske in daje izjave. Kmečke mase pa trpe... To je politika meščanskih strank. Govorijo in obljubljajo mnogo, ne dosežejo pa ničesar za ljudstvo, pač pa za svoje poslance in verižnike. Zbor demokratske stranke v Zagrebu. Dn« 30. decembra se je vršil v Zagrebu zbor demokratske stranke, na katerem sta govorila Pribičevič in Marinkovič. Pozornost vzbuja govor PrihiČeviča, ki je ostro napadel redikalno stranko in uaglašal, da se morajo složiti vsi državljani, ki so za državo, z drugimi besedami, da morata demokratska in radikalna stranka stopiti v koalicijo. Izjavlja pa, da ni proti samoupravam, ampak je bil že leta 1919 zanje, saj odgovarjajo demokratskemu programu. Zato pa ni uiti misliti na razbitje demokratske stranke. Ona vstraja na ustavi in načrt o samoupravah se da izvesti v okvirju ustave. Demokratska stranka pa se ne more vezati za vse čase, da bo proti reviziji ustave. Pribičevič je torej za centralizem in za koalicijo z radikali, a tudi za samoupravni načrt Marinkoviča. Mladinski vestnik. K obletnici razpusta >Isbre«. Bila je v resnici iskra. Dan pred prvim majem leta 1922. se je izkresala, Švignila v temo, jo razgnala in zanetila v delavski mladini Slovenije ogenj, ki se je mogočno vnel in ki se od tedaj ne da več ugasiti. Kajti iskra je bila nastala iz trdega kamna kremenca in pala je na tla, ki so komaj čakala nje ... Življenje mladinskemu društvu »Iskri« je bilo odmerjeno zelo kratko. Njena zgodovina se pričenja s prvim majem in s koncem decembra — konča? Ne! v Iskraf je bila sicer razpuščena, toda njena zgodovina se je pričela pisati drugače. Obznana je bila zatrla Savez komunistične Omladiue Jugoslavije. Mladina, ki se je v njem zbrala, ostala je brez svoje revolucijonarne organizacije. Udarci režima so jo zadevali in Šele v 1. 1922 si je mladina zopet ustanovila svoje središče in svojo bojno organizacijo, ki je vuprižo razmer pomenjala nov pričetek .mladinskega gibanja Slovenije. >Iskra« — to je mejnik v zgodovini gibanja delavske mladine Slovenije. »Iskra« — to je spričevalo revoluci-jonarnosti mladine, je center in oporišče mladine, ki se je borila proti likvida-torstvu Klemenčiča in Fabjančiča in tvorila jedro opozieije, jedro, ki je končno rešilo sutuacijo v Sloveniji. >Is.kra« — v njej je bila avantgarda rudarske mladine, ki je stala v ostrem boju proti sindikalističnim tendencam, proti Dimniku in Štefančiču in za marksistične organizacije in smernice delovanja. Revolucijonarni duh je preveval »Iskro« in zato je režim iskal povoda, da jo razpusti. Romali so v zapor rudarski omladinci Manfredda, Erjavec, Kozar i. dr. in celjski proces, prvi mladinski proces, ki se je vršil 31. decembra, je dal že davno zaželjeni povod. Obsodba sodruga Manfredda na dve leti zapora in razpust »Iskre« — to je bilo novoletno darilo buržuazije proletarski mladini Slovenije. Samo časopis »Proletarska mladina« je še ostal od »Iskre«, to se pravi njeno središče in vez med mladino različnih krajev. Ali razmah mladinskega gibanja ni izostal in je dosegel visoko stopnjo. Bur-žuazija ni uspela s svojim aktom. Doživela je poraz. In kljub novim naskokom se pripravlja proletarska mladina Slovenije, da ji prineso novih porazov. »Iskra« pa je bila v resnici iskra! K. Ljubljanski mladina zgradila svoj oder. Z združenimi močmi in s požrtvovalnim delom so si ljubljanski omladinci postavili v Delavskem domu svoj lasten omladinski oder, ki bo od zdaj naprej zbirališče mladine in ji nudilo potrebne zabave in izobrazbe. Kljub nezadostnemu času so že na Silvestrovo priredili družaben večer z deklamacijami, komičnimi prizori, petjem »Smolarja« in končno s živo sliko o polnoči. Izpadlo je dobro in v zadovoljstvo gledalcev ter igralcev. Upati je,-da'bodo sledili temu še podobni večeri s še pestrejšo vsebino. ........................... Dopisi. Jeseniee. Občinske volitve. Koncem januarja bomo imeli na Jesenicah zopet dogodek, ki že zdaj spravlja vse stranke v gibanje, namreč občinske volitve. Pripravlja se na vseh koncih in krajih. Klerikalci se sučejo in smučejo, socijalisti bi radi do kakšnih »socijali-stičnih* stolčkov, čeprav tudi samo občinskih. a najbolj smešni so radikali, ki kar sami določajo kandidate ne da bi jih preje vprašali. Kandidatno listo pa je vložila tudi Neodvisna Delavska Stranka, ki bo zopet zbrala okrog sebe vse revolucijonarne jeseniške proletarce v znamenju boja proti reakciji, proti militarizmu in fašizmu, proti novim vojnam, za priznanje Sovjetske Rusije, za enotno fronto delavcev in kmetov ter za delavsko-kmečko vlado. Sodrugi, kovinarji, ne dajte se premotiti od buržua-znih agentov in njihovih laži in tudi ne od socijalpatrijotov, teh hlapcev kapitalistične gospode. Volite vsi Neodvisno Delavsko Stranko Jugoslavije! — Kako znajo delati gospodje oblastniki, se vidi iz tega, da so voUtve tako naznanili, da nobeden ni niti zvedel zanje. Šele v 'zadnjem trenutku smo doznali in vložili listo na Jesenicah. Nismo pa mogli vložiti kandidatne liste na Javorniku. Zato se vsi sodrugi kovinarji na Javorniku ne morejo in ne smejo udeležiti volitev. Na Javorniku napoveduje NDSJ bokot volitvam. TRBOVLJE. - Shod N1)SJ. V nedeljo se je vršil v Trbovljah dobro obiskan shod Neodvisne Delavske Stranke. Govorila sta dva govornika iz Ljubljane in njiju govor je,vseboval sledeče: Politična situacija v Jugoslaviji se vedno bolj poostruje. Delavstvo pada v vedno hujše bedo in reakcijo. K njemu prihajajo stranke in ga hočejo pridobiti zase. Klerikalna stranka se je dosti trudila, a delavstvo jo ne mara, saj je ona tista, ki je na Zaloški cesti dala postreliti delavce, ki je omogočila radikalno vlado in i njo kuluk, povišanje davkov, odpravo ministrstev za agrarno reformo in socijalno politiko itd. Tudi radikalna stranka sama hoče dobiti nekaj glasov in zato na-; jema agente, ki lahko poneverijo 75.000 dinarjev, kakor šuntajs, ki delujejo, da zrušijo štrajk in uvedejo nad delovnim ljudstvom bič in brezpravnost. Radikali so najpodlejši ljudje in oni, ki so odgo- , vorni za vse, kar se danes dogaja v Jugoslaviji, ker oni sami sedijo na vladi. K njim spada poleg Stefanoviča tudi Klememčič in Fabjančič, ki izdajata svoje Policijske novice, hoteč delavstvo zvabiti v radikalni tabor. Ali motita se zelo. Delavstvo ostane razredno zavedno. Še en agent hodi med delavstvo, to je Orju-naš. Jugoslovanski fašisti, organizirani v Orjuni, hočejo po zgledu svojih italijanskih tovarišev in bolgarskih bratcev pahniti proletarijat pod fašistovsko diktaturo, ki govori z revolverji in bombami. Vendar pa so jugoslovanski Or junaki zelo neumni in na svojem kongresu so doživeli polom. Delavstvo pa jih mora s svojo trdno pestjo poučiti, da ne dovoli, se z njim igrati. Končno je treba ponoviti naše že tolikokrat povedano mnenje o socijalpatrijotih, da so slepi služabniki kapitala in Trboveljske družbe ter policaj - socijalisti, od katerih se delavstvo z gnjusom obrača. Edino Nezavisna Delavska Stranka je om, ki zastopa interese proletarijata, boreč se proti belemu terorju, za delavsko-kmečko vlado Slovenije, za popolno osvobojenje proletarijata in uničenje kapitalizma. — Množica je z odobravanjem in navdušenjem sprejela govore in ni dovolila nekemu Orjuna-šu, da govori, marveč bi ga kmalu s pestmi poučila, kdo ima prav. — Sodrugi, rudarji! Na delo za Neodvisno Delavsko Stranko Jugoslavije! Zakaj smo ubožni? — Ako govorimo o revščini in ubožnosli, se razume, da mislimo na garajočo, izkoriščano človeško paro, ki se peha od zore do mraka, a nima dovolj pod palcem za kruh in toplo obleko in tudi ne svoje strehe, ki bi jo varovala pred vremenskimi neprilikami. Na drugi strani pa vdimo bahajoče bogastvo, ki ga uživajo ponajveč gizdavi postopači, oderuhi, goljufi z blagom in besedo. Odkod to kričeče razmerje med delom in imetjem, med enim in drugim človekom? Gobezdava navihuna buriuazija ve na io vprašanje hitro odgovorih: »To je družabni red, ki je od Boga določen. Ni mogoče, da bi ime!i vsi enako premoženje, na svetu mora biti tudi hlapec poleg gospoda.«- — Pa recimo, da je nekaj resnice na trditvi, da vsi ne morejo biti enako premožni, ker se ljudje razlikujejo po telesnih, duševnih in moralnih lastnostih, ako tudi so te raziike večinoma zopet le sad krivičnega družabnega reda, moramo vendar staviti vprašanje, kako pa kljub temu pride, da gredo eni neprestano po lestvi do neizmernega bogastva navzgor, drugi, ki se pehajo in garajo, pa tonejo v vedno večjo bedo in nezaslišano pomanjkanje? Odkrijmo nekaj vzrokov temu po-javu! Kot prvega moramo zabeležiti krivični davčni sistem in davčno zakonodajo. Mnogokrat se je že dokazovalo, da plačujejo največji bogatim razmeroma najmanjši davek. V podrobnosti se danes ne spuščamo, ker zahteva to poseben članek zase. Opozarjamo zaenkrat le na dejstvo, da so n. pr. užiininski, carinski in pristojbinski davki tako za bogatina kakor za revnega enako visoki. — Drug vzrok je militarizem, ta moloh sedanjega družabnega »reda«. Koliko bogastva, oziroma dcnaria požre ta pošast, vidimo iz vsakoletnih državnih proračunov. Poleg tega se najame, še posojilo n pr. 300 mlijonov frankov za novo orožje, ki se ne ve, ali se bo kdaj m proti komu rabilo in sploh tudi z uspehom? Morda ga celo vzame vrag, kakor se je to godilo drugim narodom po svetovni vojni! in ti veste, kaj pomeni novo nabavljeno orožje? Nove davke, novo bremena, poslabšanje življenskih pogojev m razmer! je že neizmerna potrata tedaj, ako se mora domači malerijal od domačinov predelali v municiio, puške, kanone in druno tako »ljubeznivo« stvar, lem večja škoda zadene držnvijane lizvzemši tiste, ki prejemajo krasne provizije!), ako se naroča blago, v tujini. Kako bi se povzdignil patriotizem, ako bi se tak denar porabi) za zidanje novih stanovanj in dobrodelnih zavodov! Pa seve, to ne sme biti, rajše se pripravka nova vojno, da uiučijo še to malo, kar imamo. Kako že pravi pregovor? »Kogar hoče Bog kaznovati, ga udari s slepoto.« Menda bo res. - Tretji vzrok so slaba uprava, gruli parlamentarizem m nevestni in nekvalifikovani državniki. S tem, da ima kdo doktorsko diplomo, še m dokazano, da je sposoben za državne posle. Imeti bi moral temeljito znanje v mnogih stvareh tn še večletne lastne izkušnje na različnih popriščih človeškega dejstvovanja. Toda tokih mož je jako jako malo na vodilnih mestih, tem več pa prot e-žiranth koritariev. — Četrti vzrok suomaštvu mase je krivična i razdelitev zemlje in talnih zakladov ter radi tega neracionalno obdelovanje zemlje. Zadnje je deloma tudi posledica nepoučenosti in neuvidevnosti množic. Ne smemo pozabiti tudi gizdavosti izvrstnih slojev, ki ne vedo, kako bi še okin-čati svoje minljivo telo, s kakšno lirono m pijačo nuj bi ga mastili iri kam neki bi ga vozili kazal tujim očem! Vse to pa gre na stroške trpeče mase, pa bodi že svilena obleka, zlaia zapestnica, parfum, luksuzni avto ali drugo nebodigatreba! Dokler trt>t tvoj sobrat gladu, je vsak gizdalin pijavka. — Končno moramo še dostavili, da nas oškoduje ne le naš militarizem, ampak ktdi tuji iz umljivih razlogov. Ena država sili dru- go k čm večji in boljši oborožitvi. Tako-zvone sprijaleljske« države posojajo cela denar, seveda za visoke obresti (1), da se druga (prejemalka) po nepotrebnem zadolži in se še bolj osovraži pri sosedah! Vse to je delo buržuazije kot dediča srednjeveškega fevdalizma. Sele socializem na celi črti bo odpravil ta blazni sistem in upostavi) ali omogočil razmere, da bo vsak, kdor resno dela, tudi lahko živel kakor človek, —a—. Zagorje. Pri nas v Zagorju se je vršil v nedeljo, dne 30. XII. 1923 dobro obiskan shod rudarjev, na katerem je poročal s. Vergelj o poteku junaške borbe rudarjev v stavki in o ribarenju r kalnem dohtarja Dimnika, Fabjančiča in Klemenčiča. Po dolgem govoru s. Ver-geljna se priglasi k besedi s. Zamau. brezposeln rudar, ki se popolnoma strinja z izvajanji s. Vergeljnna ter pravi, da za sužnje ni pravice na tem svetu. Nato poroča s. Hočevar o raznih agentih;, kateri hodijo med proletarijat in ga hočejo pridobiti za njihovo umazano politiko in tako napraviti nered in nemoč med rudarji. Nato se zopet priglasi k besedi s. Vergelj ter ugotavlja, da borba rudarjev še ni dokončana, marveč stojijo rudarji še vedno za svoje pravice in spomenico. Poziva navzoče, da gredo na delo, da zopet vpostavijo močno ZRD. — Navzoči okrajni glavar je zopet pokazal svoj režimski terorizem in ni pustil prebrati resolucij, marveč jih je kon-fisciraL Trbovlje. Klerikalna lopovščina. Pred kratkim se je vršil v društvenem domu v Trbovljah klerikalen shod, na katerem se je razpravljalo o rudarskem štrajku, kako in kdo ga je razbil. Pri ten* so govorniki trdili, da ni bila prava situacija, da ZRD ni po pravi poti vodna štrajka, da so člani ZRD šli prvi na delo in da so funeijonarji ZRD kričači in pa tisti, ki so zavozili štrajk. Skratka, napadli so z vso silo Zvezo Rudarskih Delavcev. Večina ljudi na shodu je bilo seveda članov ZRD, ki se niso dali zmotiti s takimi frazami, temveč so se razburili in z burnimi medklici prisilili, da so klerikalni bambardoni nehali s svojimi frazami. Oglasil se je tudi eden od ZRD in odgovoril na laži klerikalcev. S tem shodom so se rudarji lahko prepričali, kakšni hinavci in lopo- vi so klerikalci. Pred stavko so se de, lali za najbolj vnete zagovornike delavstva, koncem stavke so se lepo poskrili na varno in zdaj, ko je vsega konec, pa blatijo ZRD, blatijo njene funkcijonarje, ki so sedeli v celjskih zaporih m bili izpostavljeni največjemu terorju. Sodrugi, proč s klerikalnimi Lažnivci in obrekovalci! Naj živi ZRD! Trbovlje. Pri nas v Trbovljah je polno agentov. Kamor stopiš, se zaletiš vanj, tako da moramo mi, rudarji jako paziti, s kom imamo opravka. Ljudstvo pa tudi zahteva, da se s takimi provokaterji pomede in pusti iti svoja pota. DelavBki funkeijonarji morajo biti samostojni in imeti pred očmi to, kar želi masa. Obračunajmo z radikalnimi lopovi, za katere moramo imeti samo pest in ne lep pogled. Odrežimo Dimnika, ki provocira in hoče ZRD zapeljati v rodikalne vode. Omski pri njem ae morajo končati. Takega doktorja vrzimo stran, kamor spada. Naj živi revolucijonarni proletarijat in njegova Neodvisna Delavska Stranka! Omladinec. Sovjetski delegati v Beogradu. Kakor poročajo mdnje časopisne Testi, m dospeli v Beograd trije deiegatje* sovjetske vLade iz Moskve. Or? se baje aui vpoetavitev odno&ajev i Rusijo. Dogodek se spravlja tudi v zvo/.o s koulereaco Male antante, ki «e vrši ? kratkem t Beograd« in ki bo ras-previjala o razmerju do sovjetskih republik. — Več prihodnjič. Tiskovni sklad. Komarek Ivan, Jagoče, Din 4.50; No-vuk Franc, Ljubljana, Din 4; Uear Peter, Tržič, Din 5; Rožnik Jakob, Ljubljana, Din 2; Bolta Ivan, Domžale, Din 5; Viktor Kokalj, Ljubljana, Din 2; Let-nar Ivan, Vič, Din 2; Gruden Franc, Vič, Din 2. Skupaj Din 36.50. Preje izkazanih Din 9538.75. Vsega skupaj Din 9ot>5.35. 7jU Delavski dem so darovati na Sil-vetrov večer v delavskem domu: Hinko Pavlič 40 Din, Rajko Osterc 30 Din, Ba-•w» Lastnik in izdajatelj Konzorcij. Odgovorni urednik Anton Šušteršič. ‘tisk tiskarne »Merkur« V Ljubljani.