Štev. 70.
V Ljubljani, nedelja dne 10. marca 1912.
Leto I.
Posamezna Številka 6 vinarjev.
*DAN" bhaji nik dan — tudi ob nedeljah In framlklh — ofc 1. mrl zjutraj; v ponedeljkih pa oh 1. nri zjutraj. — Naročnina znaša: v LJubUani v tpravntftvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na wna K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno 10“—■ četrtletno K 5’—, mesečno K i'70. —* > inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se
mn*m
i
n-jw«*rr.
pošilja upravništm Telefon številka 118,
:r»
•••
***
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev,
UredniBtvo in npravniStvo:	p
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it t
Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana pUMfe »e ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. Za ogtaff se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana li zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa» :::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko, at
••• • ••
Ul
Telefon številka 118.
nw«5 *ui*
rkW.tM
Bela krajina.
V Beli krajini se bije boj. Ali zmaga klerikalna stranka s svojim profesorskim kandidatom ali zmaga domačin gospodar s svojim a-grarnim gospodarskim pragramom?
Tekom zadnjih let je Bela krajina doživela nekaj hudih bojev, ki so razdelili duhove v dva odločno nasprotna tabora. Zadnje volitve za sodni okraj Črnomelj-Metlika so kazale rezultat glasov: 924 proti 696. Prve je dobil Suklje, druge Mazclle. Suklje je imel torej 228 glasov večine. Suklje je bil domačin in je bil dobro znan. Tudi je imel nekaj starih zaslug in kot uplivna oseba je imel zaupanje. Zato je zmagal. Danes je drugače. Suklje počiva na Kamnu in za njegov mandat se bori kandidat Drmastija. Ime Drmastija pri nas ni znano razven iz par hujskajočih govorov, ki jih je imel ob času občinskih volitev v Trnovem. Tudi njegovo profesorsko delo ni pobliže poznano — o poslanskih zmožnostih njegovih v Ljubljani nič ne vemo. Toda klerikalna stranka dandanes pozna slabe strani našega ljudstva in jih zna izkoristiti, zato si upa na kmete kandidirati ljudi, ki so kmečkemu življenju popolnoma tuji. Ker manjka slov. ljudski stranki sposobnih ljudi, ker jo pošteni ljudje zapuščajo, porabi vse, ki so pripravljeni zlorabiti ljudsko zaupanje. S pomočjo nasilne agitacije, groženj in raznih mahinacij si upajo pridobiti glasove. Tako so šli tudi z Dermastijo v Belo krajino.
Toda vsaka vreča je enkrat polna. In tako tudi sedaj prihajajo iz Bele krajine ugodni glasovi. Tako zaslepljen ne more biti nihče, da bi končno ne spoznal resnice. In ta resnica se kaže danes v Beli Krajini bolj jasno, nego kdaj poprej.
Resnica je namreč, da si naš kmet želi poštene kmečke siranke, ki bi resno i» nesebično deiaia za njegove koristi. V kolikor so do danes klerikalci zmagovaliso zmagovali s svojim a-grarnhn kmečkim programom. Ako bi njih a-grarni program ne bil podrejen strankarskemu klerikalnemu programu, ki semu morajo klanjati vse ljudske koristi potem bi bili klerikalci naša agrarna stranka. Toda niso, agrarizem, kmečki program, ljubezen do ljudstva — vse je le sredstvo za klerikalno politiko. Zato je naravno, da se hoče ljudstvo postaviti na svoje noge. Že pri zadnjih državnozborskih volitvah se je videlo, da so dobili največ glasov samostojni kmečki kandidati, enako sc je videlo pri raznih občinskih volitvah zadnje dobe, kako so zmagovale samostojne kmečke napredne vrste. To se pravi, da so pri nas tla za samostojno agrarno stranko zelo ugodna. Ni dvoma, da bomo prej ali slej imeli agrarno slovensko stranko, ki bo obsegala vse naše pokrajine (Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško) kajti edina agrarna stranka more biti vseslovenska stranka, ker je velika večina našega naroda kmečkega stanu.
V	tej stranki se bodo našli pri skupnem delu lahko vsi sloji in taka stremijenja bi ugodno vplivala na ves naš razvoj. Ni nam treba po-vdarjati kakega pomena so agrarne stranke drugod. Vidimo, da rastejo in imajo veliko moč.
Boj v Beli krajini se vrši v znamenju tega preobrata. Naš kmet potrebuje svoje ljudske agrarne stranke, toda klerikalna stranka dasi hoče biti — to ni, ker je — klerikalna. Danes imamo tudi sposobne sile, ki bi lahko stopile na čelo agrarnega gibanja. Slučaj Mandel je nam pokazal, da mnogo zmožnih ljudi, ki bi bili izborne sile v naši gospodarski politiki, zapušča javno politično življenje, ker ne marajo slepo
služiti eni stranki, svobodno za kmečko stvar pa ne smejo delati. In tako je tudi z volitvijo v Beli Krajini. Barva agrarcev je zelena — in Bela Krajina je zelo zelena. Belokranjci gredo mnogo i)0 svetu, — mnogo je bivših Amerikan-cev — v splošnem je tam nadarjeno in samosvoje ljudstvo. Dasi je pokrajina nekako oddaljena od drugega sveta z gorami, je vendar ljudstvo zelo prebujeno. Nečemo prerokovati, hoteli smo le povedati, kako mi gledamo na boj v Beli Krajini. Tam ni boj za osebo, boj za agrarno gibanje. Zato je naravno, da celo pristaši ljudske stranke prehajajo k kmečkemu kandidatu iu ne marajo tujega profesorja. To je značilno in kaže, kam krene razvoj v bodočnosti.
Anarhija v sodni upravi.
Trst, 9. marca.
Jutri, t. j. 10. marca ob 10. uri dopoldne se vrši javen shod političnega društva »Edinost« v »Narodnem domu«. Na tem shodu bodo protestirali tržaški Slovani zoper nasilja in nepostav-nosti, ki so se izvršile nad novoizžrebanimi zadnjimi porotniki.
O nekaterih podrobnostih smo že zadnjič poročali, za danes se omejimo le na najkarakte-rističnejše podatke in akcijo, ki so jo Slovenci zavzeli napram temu nasilju.
Dosedaj so imeli tržaški Italijani to mnenje, da imajo do porotniških sedežev le oni pravico in da je sodna dvorana italijanska posest.
Dr Slavik je pa proti sestavi letošnje liste porotnikov uložil ugovor in sicer vsled tega, ker je bilo iz liste porotnikov izpuščenih 150 Slovencev. Ta ugovor je tržaški magistrat kratko-malo zavrnil, ker je bil pisan v slovenskem jeziku. Na pritožbo c. kr. namestniškemu svetniku je isti predložil ugovor dr. Slavika in listo izpuščenih sposobnih porotnikov komisiji deželnega sodišča . Komisija je to vlogo uvaževala in sestavila nekako enako slovanskih kakor italijanskih porotnikov. Zreb pa je odločil, da je bilo izvoljenih 26 slovanskih in le 10 italijanskih porot-porotniki dva do tri jezike, medtem ko italijanski le laško.
Sedaj šele se je vzdignilo nekaj Italijanov energično zoper listo porotnikov. Najprej so pričeli hujskati zoper slovanske porotnike po časopisju in »Piccolo« je bil poln zasramovanj na naše porotnike.
Nato se je dvignila kamora italijanskih odvetnikov, ki je s pomočjo poslancev poslala na Dunaj k justičnemu ministru dr. tlochenbur-geriu posebno deputacijo. A ta deputacija je pri justičnem ministru slabo odpravila, ker justični minister je izjavil, da bode zahteval posebnih informacij.
Toda še predno je justični minister dobil informacije, je italijanska odvetniška zbornica napravila naskok na senat višjega dež. sodišča v Trstu in atentat na objektivnost justice se jim je posrečil.
Tu se je izvršil čin, ki ga nikakor ne moremo drugače nazvati, kakor anarhija v sodni upravi.
Listo porotnikov ki jo je sodna komisija odobrila, je senat višjega c. kr. dež. sodišča razveljavil, in sicer to le na ljubo deputaciji italijanske odvetniške kamore, ki je tik pred sejo v tej zadevi intervenirala.
A to še ni dovolj! Višje c. kr. dež. sodišče je takoj po seji obvestilo ital. odvetniško kamoro o sklepih senata, medtem ko dr. Slaviku na njegov pismen, pravilen in utemeljen ugovor ni dalo odgovora. Se več! Višje deželno sodišče je
LISTEK.
Nedeljska pisma.
i	II.
Na Pristavi, 10. marca 1912.
Gospa!
Tujina pritiska na nas od vseh strani. Odzgoraj dol se peni mogočen val nemškega plemena, ki nas stiska z neusmiljenimi rokami. Odspodaj gor buči ob naši meji naval pohlepnega tujstva, ki izteza roke po naši zemlji in Po naših srcih. Tako živimo v tesnobi in zbeganosti, kakor kokošji rod na stisnjenem dvorišču, ki nad njim plehečejo sive perutnice ujed-nega kragulja.
Plemenitost je naše geslo, vdanost naše sredstvo; ob takem geislu in ob takem sredstvu— kaj more biti drugega naš smoter, nego fatalizem: Pridi, kar pride!?
Zatorej pa se na zemlji naši nikomur ne godi bolje nego tujcu.»Tujec sam nam v Kra-nii gospodari!« Ali veste, gospa Regina, da je uam IJfešeren — ali ga poznate — zapisal te besede? Ali veste, da so danes pravtako resnične, kakor so bile resnične v njegovi dobi? n veste li, da ostanejo resnične toliko časa, do-r ne izpregledamo, dokler ne obrnemo oči • ann vase, dokler ne vržemo sami iz sebe svoje mehkobe, dokler ne razklenemo svojih rok t .	pobožnjaštva	in dokler ne udarimo s
\ P-Ps,^0 J?° Ysakomer, ki nam hoče zlo in ne-• Bodi tujec, bodi domačin!
Resnica eksistuje kje je izvor te resnici? je samorodna. samonikla kakor pojem več-
nosti, ki sc izliva iz sebe in izteka vase brez začetka in konca?
Slovenci nismo imeli samozavestne vzgoje. Mnogi tistih, ki so nas vzgajali, sami niso uživali narodne vzgoje. Tujina jim je dala oliko in znanost; kakor bi jedli kruh milosti, so prejemali vase hrano tujih rok. Da, niso neznani slučaji, da smo imeli med narodom politične in kulturne delavce, ki so vzgajali ljudstvo in delali zanje; kri njihove krvi — lastna deca — pa ni niti urnela očetove rodne besede!
Ali si morete misliti, gospa, da je tako delo iskreno in sebično, da mu je začrtana pot v daljo in stalost, ko ni niti v domačem ozkem krogu moglo (ali ni hotelo) udejstviti globokega svojega uverjenja, ki ga je z javnosti kazala gesta in beseda?
Prepovršni — ne vem, če je to pravilen in pravičen izraz — smo bili in smo še danes v malem, zato ne moremo biti globoki in temeljiti v velikem. Dom nam je postranska stvar; zadovoljni smo. kadar nas iz njega izvabi hrupna javnost, da se tamkaj malomanj kot pridušamo na svojo domovinsko ljubezen, na svojo naprednost in požrtvovalnost, čisto jasno prepričani, da je s tem že opravljeno naše rodoljubno delo. Kadar izzvene besede in so izpraznjeni kozarci. takrat se stisnemo vsak v svoj kot — srca so prazna, brez sledu je zatonila luč sveča-nostnega razpoloženja!
Zidamo odzgoraj dol — od strehe k temelju! Kako pa naj streha stoji, ako nima temelja? Nosi jo besedna navdušenost; zato pa je vse, kar vidimo velikega, odličnega in vekovitega, gola iluzija — pesem naše hipne razgretosti, ilustrovana od bolne fantazije!
Medtem, ko drže posamezniki s krepkimi rokami lastno delo pokonci, dokler roka ne omahne, se pase po naših najplodnejših dobra-
izdalo uradne tajnosti, kar je v državnem zboru jasno dokazal dr. Rybar. Dr. Rybar je namreč ,v državnem zboru konstatiral, da je »Piccalo« vedel takoj po seji senata v prvi številki poročati podrobnosti tajne senatne seje, in sicer celo: koliko časa je trajala seja; kdo je seji predsedoval; kaj se je sklepalo in celo, da je bil sklep enoglasen. Od nikjer drugje ne morejo izhajati ti podatki, nego iz senata samega!
A še večja razkritja anarhije v sodni u-pravi v Trstu je odkril justični minister, Mo-chenburger sam. On je namreč dr. Rybafu priznal, da o sklepih senata trž. viš. dež. sodišča še ni dobil nikakih uradnih poročil in vendar je dr. Rybar konferiral z justičnim ministrom precej po razpustu porotnikov. Višjemu deželnemu doišču se torej ni zdelo vredno dati niti justičnemu ministru odgovora in poročil; in jih dalo dr. Slaviku na vlogo, ki jih je bilo dolžno dati; pač pa je dalo takoj vse podrobne informacije sodno politikujoči italijanski odvetniški kamori, ki je nesla te vesti takoj v uredništvo »Piccola«.
A sodni senat je kršil svojo objektivnost še na drug način. S tem, da je zavrnil novo porot-niško listo, je pritrdil magistratih pristranosti, ki je dr. Slavikovo vlogo zavrnil le vsled tega, ker je bila vložena v slovenskem jeziku. Nadalje je sodni senat pristal s svojim postopanjem pri nazoru Italijanov, da so Slovani izključeni od porotniške časti, le zato — ser so Slovani.
Dr. Rybar je v državni zbornici stavil na justičnega ministra interpelacijo in pričakovati je, da justični minster pošteno pomete tržaški »Avgijev hlev«.
Potreba pa je to tudi zato, da se ne omaje zaupanje ljudstva v porotna sodišča in porotnike same.
Vsa tržaška slovanska javnost pa bode na nedeljskem shodu protestirala proti postopanju Italijanov in nepošteni vlogi, ki so jo igrali pri tej justični aferi, tako z ozrom na justeo samo, z ozirom na upravičene zahteve Slovanov, z ozirom krivično in pristrano postopanje magistrata in z ozirom na zatožence, ki bodo morali sedaj po krivdi njih sedeti še v preiskovalnem zaporu.
m-r	i.	m
Parlamentarno.
V	petkovi seji državnega zbora doživela je vlada občuten poraz. Ko je finančni minister Zaleski odgovarjal v svojem in imenu ministra notranjih zadev na interpelacijo viteza Pantza glede delniške družbe izdelovanja orožja, se interpelant ni zadovoljil z odgovorom vlade ter predlagal o istem debato. Tak predlog pa pomenja v avstrijskem parlamentarizmu zaupnico, ali pa nezaupnico vladi. In parlament je izrekel vladi nezaupnico. Sprejel je Pantzev predlog, tako da se začne v prihodnji seji debata o vladnem odgovoru. Stvar sama o sebi je popolnoma malenkostna, a vendar jasno dokazuje, kako stališče ima vlada v sedanjem parlamentu. Niti tako gotove večine nima, da bi mogla preprečiti glasovanje o nezaupnici. To znači, da se vlada s Stiirg-kliom na čelu počasi približuje oni točki, ki nosi v parlamentarizmu ime kriza. Grof Stiir-gkh ima sicer mnoga sredstva na razpolago, da zaustavi, — a to samo začasno — nastopajočo krizo. Prvo njegovo protisredstvo bo eveda odgoditev parlamenta, kateri sledi vlada s § 14. ali pa razpust; a njegovo stališče je že danes tako omajano, kar dokazuje včerajšnje glasovanje, da mora spoznati, da je kriza neizogibna, da ni iskati vzrokov sa-
V lastno žrelo!
mo v brambni predlogi, nego povsod drugod, ker jasno je, da sedanji kabinet radi svoje mešetarske politike ne uživa nikjer simpatij, njegov obstanek je odvisen samo od golih slučajev! — Proti nemškemu svobomislecu dunajskemu poslancu Zenkerju je vložilo državno odvetništvo tožbo radi razžaljenja veličanstva. Ker je baje na nekem shodu zagrešil ta delikt. Imunitetni odsek je sklenil, da se Zenker ne izroči sodišču, ker njegov dotični govor vsebuje le kentiko ne pa kako razža-ijenje. — Odsek za proučevanje kužnih bolezni pri živini je sprejel poročilo o zakonu proti kugi na gobcih in parkljih. V tem poročilu se vlada pozivlje, da naj predloži zakonsko predlogo glede dolžnostnega zavarovanja živine, a se mora pri tem ozirati na ohranitev kompetence deželne avtonomije v tem vprašanju.
Srbija trideset let kraljevina.
Minulo je trideset let, kar je postala Srbija kraljevina. Dne 6. marca 1882 sprejela je srbska narodna skupština enoglasno predlog, ki se z njim dosedanje knjaževstvo Srbija pretvori v kraljevino, ter da se dosedanjemu knjazu Milanu M. Obrenoviču IV. podeli kraljevski naslov Milan I. nasledili kralj Srbije. Od onega časa morala je Srbija preboleti mnoge udarce, nesposobnost Milana I.. absolutistična vlada Aleksandra in Drage povzročila je ono tragedijo I. 1903. Vendar je Srbija ohranila svojo samostalnost in zlasti od izpre-niembe dinastile napredovala v kulturnem in gospodrskem oziru. Letos je vsa Srbija svečano praznovala ta znameniti jubilej, in lahko se trdi. da gleda svobodna kraljevina Srbija odslej v lepšo bodočnost!
DOPISI.
Iz Loža. Na dopis v »Dnevu« bi sicer ne odgovarjal, a da svet zve za napredek Loža, podani sledeča pojasnila: Pred leti, ko sem bil občinski svetovalec smo sklenili pri seji, da napravimo naklado na žganje in pivo, iz tega denarja sta se kupili sredi Loža dve hiši v namen* da se zida šola na istem prostoru, zraven pa tudi prostor za občinsko pisarno, upalo se je dobiti tudi deželno in državno podporo, kakor jo tudi drugod dobijo. Vsa stvar je bila v dobrem tiru. naenkrat se je pa situacija premenila (vemo vsi po katerem duhu), para je bila »šola se ne bo zidala« od takrat naprej se nisem nobenih sej več udeleževal in tudi na nobeno čast pri občini reflektiral, tem manj na mali županski stolec. Skupne stranke so potem uvidile! »veliko potrebo« občinskega napredka enonad-
vah tuji zob, premnogokrat tudi zob, vzrastel iz slovenske korenine, a brušen s tujo ostrino, napolnjen s strupom črnega pohlepa in sovražne samopašnosti!
Regina — gospa! V tem hipu gledam zopet Vas in poleg Vas njega, ki je dospel, da Vas iztrga z domačega vrta, rožo v popju, da v dalji, mrzli, silni, tuji dalji razvije svoj kras, njej
—	tujini — žrtvuje svoj čar in ne — tujino — posiplje s svojim ovenelim vencem! Da v Vašo kri, gospa, položi seme tuje krvi, da se iz Vaše krvi, Regina, rodi tuji rod! Da daš Ti, naša. moja Regina, iz svojega prelepega telesa tujemu svetu zdrav, lep rod — mrtev za nas navekomaj! Da se morda v Tvojem rodu, spočetem v Tvojem telesu in rojenem iz tega telesa, zbudi in vstane kdo, ki nm bodo bliski sovraštva švigali iz oči, ko pogleda preko meje svoje domačije semkaj k nam — na zemljo, ki mu je rodila mater!
Oprostite, gospa! Ni krivde na Vaši strani! Kdo domačih pa je dospel do vrha po rožo v popju? In roža v popju — kaj ji je namen? Ali ne. da vonja in se razcvete, kakor bi iz grma kipela vroča, rdeča kri? Ali naj roža v popju čaka, da pade slana nanjo, strup hladne noči, in jo zamori v nežni dobi razvoja? K njemu se nakloni, ki pride prijazen in sladak in ji poljub dahne z razpaljenimi ustmi na venec deviške lepote ... Njegova je, kakor je on njen ... To je zadeva srca, ki čuti, a ne misli...
Toda tudi z moškim svetom ni drugače! Ne sklanja se vedno preko domače ograje, da bi mu tamkaj obviselo oko na prijazni domači cvetki, ki bi jo posadil na domačo gredico in ji prilival s svojo slovensko krvjo. Željam uživanja, išče predvsem materialne koristi brez pomisleka, da je vez trajna, da se oni razkošni trenutek ubije ob sto žalostnih, ko se zbudi
spoznanje prevare: tujec poleg tujke, ki se sovražita. ki ne moreta niti drobnega peska položiti k zgradbi socialne samostojnosti!
In pomislite, gospa: par ob paru — in koliko je takih! — stopa z roko v roki ob vseh oficiainih in slovesnih prilikah, ampak krinka hinavstva jim je na licih, ki prikriva medsebojne prevare. Kot sestaven del narodne skupnosti je taka ofieialna reprezentanca brez pomena, ker znači samo število; vse drugo je blesk brez toplote, solnce, z mrzlimi barvami naslikano od nespretne roke na mrtvo platno!
Zidajmo od temelja k strehi! A predvsem izkopljimo jarek tjadol do najtrdnejše skale: ria posameznika, na rodovino gradimo piramido svoje mogočnosti, spomenik narodove slave iu moči! Vsak bodi zidar, vsak bodi steber — ne eden vse, ostali nič, ampak vsi vse in vsak vsega del in celota! Vsaka celota zase, ki ve, kaj hoče in čemu je vsako njegovo delovanje! Tako se zave, da ima svojo veljavo in vrednost, da je zaradi sebe in s seboj zaradi drugih, da je torej celota zase in kot tak del celote in-dividij, prevzet od socialne zavesti: živi sebi in s seboj drugim, da tvoje življenje, drugim posvečeno, zopet zate dobi ceno, veljavo in moč!
In zatorej se mi zdi potrebno, da svojo skrb. vso svojo ljubezen obrnemo tjakaj, ko-je njiva najlepša in najplodnejša — na ljube zemlje domače najmanjši in najskromnejši del
—	na dom! Tamkaj, kjer vlada — oprostite mi ta izraz! — lahko tudi naš absolutizem, pokažimo v malem, kar hočemo, da se zgodi v velikem. Tamkaj zavest, ponos, čast in mož-be-seda — potem se najskromnejši del ljube zemlje domače dvigne na krepkih ramenih članov naših rodovin do nerazrušenih temeljnih ka-menov svobodne bodočnosti naroda in domovine! —
stropno hišo sezidati, ki ima v pročelji 5 ob strani 3 okna, ki bo veljala s prostorom vred okoli 45.000 K, in sicer zdolej za občinski urad poštni urad, v prvem nadstropji za orožništvo, a podstreho na »dilah« pa za uradništvo. Vsa zgradba bode (če bo«) donašala letno čisto 860 K (osemstošestdeset kron) samo obresti od 45.000 K znašajo pa-po 474 2137 K za amortizacijo bo pa zopet treba okoli 1000 K skozi 25 let plačevati, za to pojde pa denar za šolo namenjen, to je naklada na žganje itd., kaj ne lepo gospodarstvo z občinskim premoženjem. Ako se daje na lelo 1000 K v posojilnico z 4'/?% se nabere v 25 letih znesek 46.570 K in 62 vin., kar se obrestuje samo po 4V2 2095 K 68 vin. po 5V2 2561 K 38 vin. in po 6% pa 2794 K 24 vin. Tako pa ostane Lož še naprej napreden, da ima ima nesrečno mesto brez šole edino na svetu, kakor je tudi, brez posojilnice, brez župnije, brez čitalnice, vse ostane kakor je bilo v Starem trgu, tudi je Lož edini kraj, kjer bivajo uradi, da ni šole. No. v eni stvari smo pa napredni, v občini Lož je okoli 650 prebivalcev, davčne moči je 2712 K občinske doklade, čujte 72% samo obinska oprava stane do 40% polovico Loža je še s slamo kritega in glavni prihodek je droblenje kamna za na cesto. V ko-moditeto nekaterih se je sredi Loža spelalo od glavnega dobrega studenca pretok vode v ob-ližje 130 m, ta igrača stane skupno okoli 8000 K, voda stoji v cementnem kotlu, katero Se mpra s sesalko ven dobiti, da bi pa bila voda bi pa bila voda boljša, ni misliti, ko je v studencu. Tudi to delo je bilo popolnoma brez deželne podpore.
Posojilnica v Staremtrgu je hotela pred 5 leti zidati 5 stanovanj za uradništvo: takrat so Ložani na vso moč branili, a vendar ima edinole posojilnica denar, za dobrodelne namene, nikakor pa ne občina, posebno tako mala ne, kakor je Lož. Ce že hočete kaj napravit zab lagor občanov in uradnikov skrbite. da bo kaka bolj pripravna in cenejša vožnja iz Loža na .Rakek, ker ko uradnik voz najame do Rakeka ga stane vožnja več, kakor do Gradca, za to se tudi vsak uradnik Loža boji, in pa, da napravite šolo, morda se dobi še tistih 10.000 K, ki so bili gospodu Gregorju Lahu pred 20 leti v ta namen ponujani. Kar se je dozdaj napravljalo, je le zabijanje na žeblov v krsto napredka in pa ogromni stroški, na ta način je bolje, da županstva v Ložu ni. Glede zlobne opazke oškodovanja mojega kredita se pa vsak lahko prepriča pri sodišču v Ložu, da nisem imel nikoli rubežni ali tožbe, moje posestvo pod vi. št. 356 1. obč. Lož je neobremenjeno, tedaj — vsak pred svojim svojim pragom ...	Maks Prezelj.
Op. ured. Dali smo prostora temu dopisu, v kolikor pojasnjuje razmere.
DNEVNI PREGLED.
Kaj je s kandidatom Drmastijo? Poizvedovali smo, kako je z Drmastijo in njegovim naslovom. S početka so rekli, da je profesor potem pa je »Slovenec« znižal ta naslov in pravi, da je dovolj, če se zapiše učitelj na trgovski šoli. Poizvedeli smo, da ima Drma-stija del skušnje in da je torej še kandidat, ali kratko malo še študent, ker še nima izpita. Iz pravnega stališča mu torej ne gre naslov profesorja in se glasovnice na profesorja Drmastijo lahko razveljavijo, ker profesorja Drmastije ni na svetu. Drmastija nima niti profesorskega izpita, niti ne službuje na zavodu, ki bi imel značaj srednje šole, (na srednjih šolah namreč nosijo pred dijaštvom vsi učitelji naslov profesorja, da si dobe v resnici ta titel šele po treh letih). Pri nas je sploh navada. da klerikalci svoje ljudi visoko titulira-jo. da s tem imponirajo. Tako je tudi z Drmastijo.
Kako pravi »Slovenec« o Mačohu. Ko je
porota izrekla svojo sodbo nad čenstohovski-mi menihi, se je oglasil tudi »Slovenc« in pravi: Tako se je končal ta obžalovanja vredni dogodek, katerega je ves judovski in liberalni svet s pravo osladno pikantnostjo na dolgo in široko razpredel v cel roman po svojih listih. Ti obsodbe vredni škandali, ki jih je uprizarjalo par propalih menihov v samostanu v Čenstohovu, samo dokazujejo, da krščanskega značaja ne ustvari obleka, ampak šele krščansko življenje. Ko bi se p. Mazcoh
Gospa Regina, čemu to pripovedovanje Vam. Spominjate se tistih solnčnih dni. ko sva se igrala kraj domačega vrta in sva zidala iz ilovice in peska hišice? Majhne so bile, komaj je mogel otroški pogled skozi okence. A zgradila sva celo vas:	hišico	do	hišice, vse
majhno in srčkano; a za bibo, ki je lezla s tovorom. je bilo le dovolj prostora.
Glejte, gospa, ko bi tista volja zrasla z nama — ko bi se vsako otroško in otročje igranje razvilo iz sanj in hrepenenja do sile in veličine, pa bi že imeli tiste temeljne kamene!
Vdani Vam
Rade Dragan.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Tudi jaz se strinjam s tvojim predlogom, stric Nestor,« se oglasi Conu Dojčinov, »hočem Genofefo... Samo ulogo Golosa naj prevzame Kiriak. kajti ta mu je do lasu podoben; Fratu je res širokoustnež, sicer pa dober človek; zaman ga oštevajo ljudje.«
Vsled tega prostosrčnega poklona je Stef-čev zarudel do ušes. Obenem se je tudi gospod Fratu s to pohvalo čutil razžaljenega.
Ognjanov in Sokolov se nehote nasmehneta. Tako je učinil tudi Hadži Smion, sam ne vedoč čemu.
Stefčev dvigne oči in razdražen pogleda Ognjanova in Sokolova. Na to reče navidezno
držal pravil svojega reda in pa krščanske askeze in nauka cerkve, bi nikdar tako daleč ne zabredel. Tako se je pa oprijel evangelija moderne družbe: živi in uživaj! in za to je tak tudi njegov konec. Zgražanje liberalnih listov v tej zadevi je pa silno hinavsko; Mazcoh je ravnal popolnoma po načelih proste ljubezni, katero oznanjuje moderna družba, ki obsoja samsko življenje kot nekaj protinaravnega. Zakaj se torej nad njim škandalizirate! Brez Boga ni poštenosti! Mi smo istega mnenja. Toda ali je Mazcoh edini slučaj v katoliškem svetu. Ali ni bilo že mnogo podobnega? Krščanskega značaja ne ustvari obleka, ampak krščansko življenje. Da, da, krčansko življenje. Mnogi ga žive brez obleke, drugi pa ga ne žive, vkljub temu, da nosijo obleko. To je resnica. Zato je tako mnogo nekrščanskega pod krščansko obleko in pod tem, kar nekateri imenujejo — krščanski značaj.
O koritih govori škofovo glasilo, ko piše glede prevzetja gledališča od ljubljanske mestne občine. O koritih piše tisti list, čegar pristaši so iz same dobičkarije pri stranki, ki je ustanovila in še ustanavlja zlata korita pri deželi za svoje agitatorje. Ako bi klerikalna stranka ne imela korit, šla bi bila že zdavnaj v franže, ker samo korita drže poleg nezavednosti klerikalne volilce skupaj. Če prevzame mestna občina deželno gledališče, ne bo ustanavljala nobenih korit, klerikalci bi jih pa. a gledališče zato odbijajo od sebe, ker nimajo nobenega smisla zanj.
Duhovnikom bo treba dalj študirati. Okoli Velike noči izda papež dekret, s katerim se določa učna doba za duhovnike na šest let in sicer pet let za teologične študije in eno leto za študiranje svetega pisma. Pred 28. letom ne bo nihče posvečen. Papež pravi, da bo u-krenil to zato, da se bodo kandidatje za du-hovski stan zavedali velike odgovornosti in dolžnosti, ki jim jih nalaga obljuba devištva. Ljuljanski škof bo svoje lemenatarje lahko še bolj sfanatiziral in podivjal.
O idealnem narodnem navdušenju toži »Slovenec«. da ga ni več med nami. Kdo pa ga je ubil? Ali ne mar ravno klerikalizem? Dokler ni bil klerikalizem pri nas v takem divjem cvetju, je vsepovsod vladalo idealno narodno navdušenje. Klerikalizem ga je pa dušil in še dandanes skuša vsak tak pojav ugonobiti v kali. Treba se je spomniti samo na poseptem-berske dogodke, ko so klerikalci igrali naj-ostudnejšo vlogo narodnih izdajalcev in so se brezsramno norčevali iz onih, ki so častili spomin Adamiča in Lundra!
»Kar je zdaj, je šele začetek«, piše snočnji »Slovenec« glede klerikalne nagajivosti in stresanja jezika v ljubljanskem občinskem svetu. Štefe obeta torej, da ne bosta z dr. Zajcem pustila nobenega resnega dela in da bota jela razbijati kot šnopsarja v kaki besnici. Naj gledata dična puhloglava poštenjaka, da se ne bosta urezala in da klerikalna stranka ne bo še obžalovala njune srboritosti.
Prazniki so zopet tukaj! Kot v cirkusu! Danes je ena predstava, jutri pa druga predstava. pojutršnjem se ponovi današnja. Bili so prazniki od cerkve postavljeni in kdor bi jih prekršil, naredil bi smrtni greh. Prvo postno nedeljo jih je odpravil škof Jeglič v svoji škofiji sedem, med njimi sv. Jožefa in Marijino oznanenje. Nastal je odpor tudi pri najzagri-zenejših tercijalkah in škof se je zbal. Čuje se, da se bo sv. Jožef spet praznoval kot praznik, v včerajšnjem »Slovencu« se pa tudi bere o prazniku Marijinega oznanenja, ko bodo imeli klerikalci neko zabavo v Ljudskem domu. Ali tu ne bo nobene priložnosti za greh? Ali pa bodo morebiti prazniki samo za klerikalce, za katere ni nič greh. liberalcem bo pa treba delati, da se obvarujejo nevarnosti pregreh!
Kako je včasih sodil Koblar, sedanji kranjski dekan, o klerikalcih in učiteljstvu, kaže nam njegovo lastnoročno pismo z dne 22. oktobra 1896. Tam pravi: »Danes sem čital v »Slovencu« ostudni napad na slovensko učiteljstvo. Pons asinorum!!! No kaj tako nesramnega tudi o tukajšnjih (namreč dunajskih) židovskih časnikih ne najdem. Bodete pač vsi učitelji pokazali škofovskim slugam, da zna dolgoušec tudi krepko — brcniti nazaj Solidaren protest vsega učiteljstva bi bil na mestu!« Tako je pisal oni Koblar, ki sedaj sramoti-iin blati učiteljstvo. Povedali smo včeraj o njem nekaj besedi. Tu dodajamo samo
hladnokrvno, toda z glasom, tresočim se od jeze:
»Da, jaz upam, da baj Ognjanov iz Lozen-Gradu nam zaigra kmalu tudi tragedijo. Sme biti uverjen, da se nihče ne bo smejal, — a najmanj on sam.«
Stefčev je s povdarkom izrekel ime Lo-zen-Grad (Ognjanov je bil dejal, da je bil ondi rojen). Ognjanov je to opazil in polila ga je rdečica. Odgovoril pa je trdo:
»Nu. če so za zagrinjalom takšni zviti ma-šinisti, hočem reči vohuni, kakor je Stefčev, pa ne bo nič čudnega ako nastane tudi žalo-igra.«
Po teh besedah ga prezirljivo pogleda. Sedaj ga Sokolov porukne za rokav ter mu po-šepeta:
»Pusti ga na miru, da ne bo še huje smrdelo.«
»Ne morem trpeti podležev!« zamomlja Ognjanov dovolj glasno, da je to čul Stefčev.
Med tem je zapazil Ognjanov, da Munčo stoji pri odprtih durih kavarne. Opazil je tudi to, da ga je Munčo uporno gledal, kimajoč z glavo in prijateljski se mu smehljajoč. Izraz lica je bil pri bedaku tako dober, tako krotak in srečen! Bojčo je bil že poprej opazil, da ga Munčo gleda tako pozorno in nežno, toda nikakor ni mogel pogoditi vzroka te naklonjensti. Ko so se njima srečale oči, se je Munču lice zažarelo še od blažejega smeha in oči so se mu zalesketale v nerazumljivem, nesmiselnem zanosu. Nagnivši se v kavarno in imajoč oči odprte neprestano v Ognjanova. se je nasmehnil z vsemi mišicami na svojem licu in zaklical za-tegljivo:
»Ru-si-jan!«
njegove besede kot pojasnilo za tujko »pons asinorum«. da se boljše razumi ta oslovski most.
Avtomobil povozil. Včeraj popoldne je vozil mehanik Klobčavar v avtomobilu neko damo, kateri je prepustil vodstvo avtomobila, in to ravno v času, ko je bila vsa Dunajska cesta polna ljudi, zlasti oficirjev, ki so se vračali od nekega vojaškega pogreba. Pri prehodu na cesto do južne železnice je prišla čez cesto neka dama, šoferka pa ni znala ravnati z avtomobilom, ki je zagrabil damo in jo vrgel na tla; ko je mehanik Klobčavar opazil nezgodo, je prevzel sam vodstvo avtomobila in jo hotel popihati. Toda pasanti so avtomobil ustavili in poklicali stražnika, ki si je napisal ime neprevidnega šoferja. Ponesrečena dama je lahko poškodovana na nogi.
Najboljše slovensko pivo se toči v hotelu »Iilirija«.
Loterijske srečke: Trst 84, 29, 55, 19, 88.
Idrija.
V	Grapi je od posestva »Stavbne in kreditne zadruge« odkupila eno stavbno parcelo gospa Jcsipina Likarjeva, kjer je začela graditi novo hišo. — »Stavbna in kreditna zadruga« ima namen, da gradi svojim zadružnikom hiše. Kdor pozna idrijske razmere, mora pritrditi, da ni kmalu za nas koristnejšega in potrebnej-šega društva od imenovanega, zakaj nikjer tako kakor v Idriji ne primanjkuje primernih in zdravih manjših, zlasti delavskih stanovanj. Nezdrava stanovanja, temna in vlažna, dostikrat prave luknje, so v prvi vrsti kriva, da boleha toliko odstotkov posebno ubožnejših slojev na boleznih, ki so jim vzrok in pospešitev nezdrava stanovanja. — »Stavbna in kreditna zadruga« je v dveh letih na svojem posestvu v Grapi zgradila svojim zadružnikom štiri lične hiše, sedaj pa zraste na tem prej puščobnem svetu že peta hiša. To je dokaz krepke delavnosti imenovane zadruge, ki ob danih razmerah ne more bolje izvrševati svoje glavne naloge. Drugod uživajo take občekoristne zadruge vsestransko podporo tudi od dežele in države, pri nas ni o tem ni duha ne sluha. Včasih je celo od naprednega občinstva opažati prej nasprotovanje nego pospeševanje. O klerikalcih seveda niti ne govorimo. Klerikalci so razdirajoč element. Če bi šlo vse po njihovi strupeni želji, bi že vse podrli, kar ni njihovega. Zavist in zloba jim je edino orožje, ki je seveda neizmerno daleč od poštenosti. Razvaline št. 509 in razvaline Koba-love kleti to dokazujejo. V Idriji res kamenje govori. Postavili so si sami spomenik, ki je vreden njihove časti in našega primernega spoštovanja!
Gasilna straža v Idriji. Preteklo nedeljo je imelo idrijsko Prostovoljno gasilno društvo izreden občni zbor, kjer so člani razpravljali o izpremembi društvenih pravil. Zborovanje je vodil društveni načelnik g. Engelbert Dermelj. Gasilci so se postavili na stališče popolne enakopravnosti moških z ženskami in so predrugačili pravila tako, da postanejo lahko sedaj tudi ženske izvršujoče članice društva, kakršnih se je takoj priglasilo 61. Članarina je zanje določena na 40 vin. mesečno. Članice hočejo pod vodstvom gospe Marije Štravsove svoje tovariše požrtvovalno podpirati pri človekoljubnem delovanju. V Idriji smo res demokratični! Društvu so tudi izpremenili ime, odslej se bo zvalo »Gasilna straža v Idriji«. Želimo samo, da bi ji ne bilo treba nikoli stopiti v akcijo!
Iz delavskih krogov nam pišejo:Veseli nas, da ste našemu mestu posvetili toliko pozornost ter nam odprli v svojem dnevnem listu stalno rubriko. Naj ves zunanji svet spozna iz »Dnevo-vih« predalov, kako živimo, kaj delamo in kaj se vse vrši in godi v Idriji. »Slovenec« in »Naša moč« nas samo vedno obrekujeta, ker smo napredni in samostojno misleči delavci, ki ne maramo ukloniti tilnika pod Oswaldovo komando. Vaš list naj piše vedno tako resnično in pravično, da svet spozna nas in naše sovražnike od prave strani. Zavračajte laži in obrekovanja, nas pa podpirajte v boju za resnico in pravico! Branje »Dneva« nam je sedaj postalo vsakdanja potreba, in tudi mi bomo list podpirali, kolikor je to v naših močeh! Tovariše delavce pa s tem poživljamo, naj širijo list med ljudstvom! Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi!
Pri tem je položil si prst na grlo, ter začel ž njim vrtati grlo, hoteč očividno posnemati klanje.
Vsi navzoči so ga prestrašno gledali.
Tudi Ognjanov je stal mračen. Ni bilo to prvič, ko mu je Munčo delal takšna znamenja.
»Grof, kaj ti kaže ta Munčo?« so ga vprašali nekateri.
»No vem,« odvrne Ognjanov, smejaje se. »Ima me zelo rad.«
Zdi, se, da je Munco razumel to njih nespo-razumljenje, čemu tolikanj odlikuje Ognjanova, torej se je ozrl po vseh slavnostno topo in po-kazavši s prstom Ognjanova, zakričal še glasnejše:
»Ru-si-jan!« In pokazavši s prstom proti severu, je začel s prstom kazalcem še huje zbadati grlo. To ponavljanje je še tembolj zbegalo Ognjanovega; prišlo mu je na misel, če mar Munčo po nekaki usodepolni okolščini ni videl ali zvolial, kaj se je zgodilo v Stojanovem mlinu. Ves otrpel je pogledal Štefčeva, toda pomiril se je takoj, videč, da je bil Stefčev s hrbtom obrnjen proti njemu in je z nekom šepetaje govoril, ne zmeneč se za Munča.
V	tem hipu Stefčev vstane, porine Munča proč od duri in odide, vrgši še poprej zloben in maščevalen pogled na Ognjanova.
Števcev je kipel od jeze. Njegovo samoljubje je doživelo od Ognjaneva toliko udarcev in on ni imel doslej prilike, da bi se bil maščeval. Maščevati pa se je hotel na vsak način, toda le skrivoma, zakaj javna borba z Ognjanovem mu je povzročala strah. Puntarska pesem v gledališču mu je podala orožje proti njemu, toda, kakor smo videli, tudi v tem slučaju je kosa za-
Štajersko.
Nemška šola v Lesnici se ustanovi, da se bodo slovenski otroci ponemčevali. Nemci so določili zanjo 20.000 K in beračijo že na vseh krajih za ubogo zatirano nemštvo.
Samomor z vodnim strelom. V Beljaku se je s takozvanim vodnim strelom ustrelil neki vojak-lovec. Strel je telo naravnost dobesedno raztrgal na kose.
Dinamitno patrono sta prižgala v Šoštanju 121etni Ivan Dreo in 151etiii Alojzij Žagar. Žagarju, ki jo je držal v roki, ko jo je tovariš prižgal, je obe roki tako razmesarilo, da so ga morali takoj oddati v bolnišnico .
Petdeset metrov globoko je padel v trboveljskem premogovniku 19Ietni rudar Emil Zelenko in obležal mrtev z razbito črepinjo.
Trst in Primorje.
Interpelacija dr. Rybara zoper nasilje deželnega sodišča nad tržaško poroto je našim italijanskim sodržavljadom kar sapo zaprla. Najbolj jih je iznenadilo razkritje justičnega ministra dr. Hochenburgerja, da se je deželno sodišče popolnoma udalo laško nacionalni kliki in nacionalno šovinistiški pristranosti ter da niti uradno ni poročalo o ukrepih, ki jih je takoj naznanilo italijanski odvetniški zbornici. S tem je justični minister tudi nekoliko očrtal pristranost deželnega sodišča, ki bi moralo v prvi vrsti reagirati na dr. Slavikovo vlogo, a ne dati najprej »Piccolo-vim“ poročevalcem na razpolago.
Nasilje v sodni upravi lahko imenujemo zadnji atentat državne oblasti na porotna sodišča. S tem, da je višje deželno sodišče razveljavilo sedanjo izžrebano listo porotnikov, je storilo ne-postavno dejanje. Vzrok, ki ga navajajo laški odvetniki niti ni bil upravičen in uvaževanja vreden. Največja infamija pa je to, da sodišča podpira takorekoč pristranost magistrata, ki je dr. Slavikovo vlogo in pritožbo zavrnil le vsled tega, ker je bila pisana v slovenskem jeziku. S tem, da je sodišče ugodilo deputaciji laško nacionalnih odvetnikov, je odbilo tudi ono dr. Slavikov ugovor in mi si lahko mislimo, da ga je odbilo vsled istih tendenc kakor magistrat
Katoliški judje uslljujejo svoje blago. Po Trstu kar mrgoli plakatov za naročitev »Slovenca*.	Po tobakarnah,	povsod	ga vsiljujejo.
Prokleto slaba mora presti »Katoliški tiskarni". Seveda »Slovenec je tudi najdražji slovenski list, kajti tako slabe robe, kakor jo nudi »Slovenec* svojim čitateljem, ne nudi noben drugi slovenski list. Še	psu bi se	obrnil	želodec,	če bi ga pogoltnil.	Najbolj pa	se je	»Slovenec" zmotil, ko
je svojo	slabo robo	prišel	ponujati	v Trst. Ljudje
se še ne zmenijo zanj!
Iz finančne službe v Trstu. G. Andrej Križ-mančič, oficial je imenovan adjunktom in kance-list g. Janko Dell Cott oficialom pri finančni direkciji v Trstu.
Novo poslopje pri Sv. Jakbbu v Trstu. Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu je sklenilo sedanje poslopje konsumnega društva nasproti cerkve podreti in postaviti novo, večje poslopje na njega mesto. V novem poslopju bo tudi velika dvorana, gostilna in v zgornjih prostorih društvene sobe. S prezidavo se prične v najkrajšem času.
.Narodna delavska organizacija" v Trstu sklicuje v nedeljo 10. t. m. ob 5. uri popoldne na vrtu konsumnega društva pri S Jakobu javen shod. Na dnevnem redu je točka: Obupen položaj slovenskega delavstva v Trstu.
Čudne pojme o čutu pravlčnzstl ima »Pi-ccolo", Dr. Rybara je napadel ker brani slovenske interese Trsta, dr. Tumo pa, češ, kako more on kot socialni demokrat pošiljati italijanskim odvptnikom v Trst slovenska pisma. Nikakor se pa ne morejo Italijani sprijazniti z idejo, da bi mestni magistrat moral rešiti dr. Slavikovo vlogo in rekurz proti porotniški listi, ki je pisana v slovenskem jeziku. To je atentat na Italijane in italijanski značaj magistrata. Žal le, da da se ma-gissrat tako velikega mesta kakor je Trst še ni novzpel višje od čisto navadnega klikarstva. Čudno pa, da gospoda liberalni Italijani, poznajo »čut pra\ičnosti“ le kadar je v njih korist. Dr. Tuma bi moral pisati kot internacionalist italijanska pisma. Seveda, gotovo je to prepričanje izšlo od italijanskih socialnih demokratov v Trstu, ki res nimajo nobenega čuta pravičnosti in Slovence le izrabljaio. To so jasno izkazali, ko so glasovali proti podpori za C. M. D. in za podporo »Legi Nazionale".
dela ob kamen. Bej ni hotel verjeti, da bi se bil Ognjanov drznil pred njim puntarsko pesem ter Stefčevu ni verjel. Ta je smatral za pametnejše ne ukvarjati se dalje s to zadevo, zato pa se mu je posrečilo odkriti nekaj drugega. Pred tremi dnevi je slučajno poizvedel v K. od nekoga iz Lozen-Grada, da v tem mestu ni nobenega Bojča, niti Ognjanovcev. To je bil za Stef-čeva nesluteč zablesk, ki je moral voditi k novim odkritjem.
Za Bojčem Ognjanovem se je skrivala gotovo kaka druga oseba, a to ne taka brezi vzroka. Spoprijateljil se je z doktorjem Sokolovem, ki je bil že dolgo časa znan kot nemirnež. Gotovo je bilo, da je ta dva človeka združevalo nekaj, toda kaj? Razume se, da nič dobrega. Z rešetanjem raznih Okoliščin je Stevfčev slutil, da je bil Ognjanov zapleten v tajnostne dogodbe v Petikančevi ulici, kateri dogodek mu je bil še danes zagonetka. Ognjanov se je bil uprav v tem času pojavil v mestu in z njegovim prihodom so se tudi duhovi jeli^ močneje gibati, pri čemer je on, navidezno držal se na strani. Kiriak je sklenil, naj velja kar hoče, prodreti z očmi v to temno delo in lotil se je tega posla uporno in strastno, kakor zamore to uničiti zgolj zlobna in od strasti razpaljena duša... Nove zlokobne okolščine so prišle Stefčevu na pomoč v njegovi skriti borbi zoper Ognjanova.
(Dalje.)
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*!
Posledice puljske občinske afere. Razkritja o gospodarsKih odnošajih, oziroma korupciji na puljskem magistratu so našla po vsem časopisju velikanski odmev. Nekateri listi so pisali tudi, da bi bilo umestno, ako bi se vlada nekoliko yeč zanimala za mestno gospodarstvo v Gorici in v Trstu. Ta nasvet je pa gotove kroge teh ■dveh občin precej razburil. Uradništvo mora sedaj v nekaterih oddelkih delati čez uradne ure, da se vse kontrolira in pregleda. Mi pa vseeno dvomimo, da bi to kaj pomagalo. Našli bodo pač kake malenkosti, da si vsaj deloma zavarujejo kožo, a splošnega pregleda o slabem gospodarstvu ne bodo mogli zakriti, najsitudi privzamejo še celo vrsto pomožnih uradnikov.
»Omnibus* — oživljen. V Pulju je pričel izhajati povodom sedanjih dogodkov satirični list »Omnibus", ki je že svojčas izhajal. Poleg magistratne klike biča z vsem sarkazmom deželnega glavarja Rizzija. Rizzi je puljski državni poslanec, ki pa ni s posebno večino zmagal pri zadnjih državnozborskih volitvah. Pod sedanjimi razmerami bi težko prodrl. List je pisan v hrvaščini.
Naravnost gorostasni slučaji sleparij se
odkrivajo od dne do dne v Pulju Državna metla uspešno pometa. Glasilo laških kamoristov je dobilo iz občinske blagajne kar 80.000 K letne nagrade. Tiskovine, ki so b'le v občinskih knjigah vknjižene v vrednosti 17 000 K, kot plačane je komisija ocenila le za največ 2500 K. — V občinskih knjigah je vknjiženo kot plačan neki prostor, ki meri 460 sežnjev, komisija je pa dog nala, da meri prostor le 260 sežnjev. — Kam je šel poneverjeni denar — ni vknjiženo 1
prosveta!
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes popoldne ob 3, prvič v sezoni vclezanimiva noviteta, angleška komedija „Maia harfenistka", pri nizkih cenah. (Za lože nepar). — Zvečer ob pol 8 opereta „D!jak prosjak“ (izven abonenta; za lože par). — Pripravlja se E. Kristana soci-jalna drama »Tovarna", StrauGova opereta »Netopir “ in Neumanova opera »Ljubimkanje".
Za koncert „Glasbene Matice" so skupne pevske vaje in orkestralne vaje v najboljšem teku. JVled pevci raste s stopnjevano spojitvijo zbora in •orkestra živahnost ii navdušenje. Sedaj šele se kaže lepota in veličastvo najimenitnejše slovenske skladbe v posameznih delih in v harmonični ■celoti. Orkester »Slovenske filharmonije" sodeluje pri koncertih pomnožen v odličnem številu na 49 glasbenikov in sicer sodelujejo poleg učiteljev in gojencev tudi zasebni prijatelji in člani Glasbene Matice, katerim gre velika zahvala in gri-znanje, da krasnemu delu skladatelja Sattnerja in matici pomagajo do najvišjega vspeha. Odlični glasbeniki Slov. filharmonije so z navdušenjem pri stvari. Z vsem prepričanjem lahko trdimo, da bo izvajanje Sattnerjevega oratorija najlepši praznik slovenske glasbe. Vdeležba obeta biti od vseh strani Slovenije odlična. Najvišji cerkveni in posvetni krogi se zanimajo za ta prelep pojav slov. glasbe.
.Slovan*, mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, je v svoji marčni številki priobčil krasno ilustrirano pravljico »Zlatolaska". Ilustracije so trobojne, Izvrstno nam je ilustrator pokazal pravljiškega kralja: »Bil je nekoč kralj" Nadebudna slikarica Melita Rojicv Gorici je priobčila portret »Študija". Poleg teh umetniških izdelkov nahajamo v listu še slike Stjepana Radiča, znanega politika in publicista, Dinka Šimu-noviča in mnogih drugih literatov, ki so letos sodelovali pri »Matici Hrvatski". Med pesnimi se do samonaslasti izraževanja in brezobzirnosti mišljenja odlikujejo pesmi Pastuškina, po ljubeznivosti pa Golarjeve. V prozi gre prvo mesto Pugljevi črtici »V zimski krajini; zdi se, da imamo malo takih slik, polnih občutja in obenem misli. Frapira pa Marije Skalovske »Lepa Vida*. Listek »Slovanov" je zelo informativen.
Zaobljuba: Spisal Ferdo Bečič, poslovenil Peter Medvešček. Druga izdaja. — Goriška tiskarna A. Gabršček v Gorici 1912. — Ta lepa in mična povest iz ukrajinskega življenja je doživela drugo izdajo kar je pač redka prilika v naši književnosti. Veliko povesti izgine že s prvo izdajo. — Tudi izvirnik je doživel že več izdaj, kar je dokaz, da se je ta povest jako priljubila širšim ljudskim vrstam. Ostra in stroga kritika bi te povesti ne štela morda v prve vrednostne vrste, ali dosegla je pa le velik uspeh, ki ga jej je preskrbel najboljši kritik:	čitajoče	in	kupujoče občinstvo.
Zato bo brez dvoma jako dobro došla druga izdaja, ki obsega na ličnem papirju str. 281 in stane le K 1.80, s poštnino K 2. Knjigo toplo priporočamo.
Pevska produkcija. Pevski pedagog gospod J. Bervar priredi v pondeljek 25. t. m. v veliki dvorani hotela Union ob 3. uri popoldne s svojimi učenci intimno, solopevsko produkcijo k katerej imajo dostop le vabljeni gosti. Na vabilu, ki se razpošiljajo te dni, je kratka za pevce zanimiva razprava o moder-nej pevski pedagogiki. Produkcija bode demonstrirala začetek in postajanje umetnega Petja po naravnih načelih.
DRUŠTVA.
Opozarjamo na »Slavčev« zabavni večer
ki se vrši v nedeljo dne 10. t. m. v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Poleg Petja je preskrbljeno tudi za zabavo. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost.
Na današnji občni zbor gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj opozarjamo vse člane in prijatelje društva. Občni zbor je ob polu 4. uri popoldne pri Rastohar-Ju na Karlovški cesti.
> Redni občni zbor »Napredno političnega >n izobraževalnega društva za Kollzejskl okraj« se vrši v nedeljo dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Novi svet« na Marija Tereziji cesti št. 11 z naslednjim vsporedom: . Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika, c'	blagajnika.	4.	Poročilo revizorjev.
_• Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti, ani m g. somišljeniki se vljudno vabijo, da
se blagovolijo polnoštevilno udeležiti občnega zbora.	Odbor.
XXXI. občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice«, r. z. z n. z. v Ljubljani. V
četrtek, dne 7. t. m. se je vršil ob častni udeležbi zadružnikov XXXI. občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani v pisarniških prostorih zadružnega doma. Predsedoval je predsednik gospod Ivan Knez. Iz poročila ravnateljstva posnamemo sledeče: Računski sklep izkazuje za leto 1911, kot eno-intrideseto upravno leto 20,050.721 K 31 vin. u-pravnega premoženja, za 94.368 K 92 vin. več kot za prejšnje leto. Denarni promet je dosegel v preteklem letu 102,170.798 K 31 vin. za 2,727.631 K 99 vin. več kot v letu 1910. Stanje hranilnihvlag je znašalo dne 31. decembra 1911 19,049. 466 K 26 vin. ter se je vzdržalo kljub neugodnemu denarnemu trgu tekom leta na višini prejšnega leta. Čisti letni dobiček izkazuje 103.026 K 70 vin. S povdarkomjeoineniti, da se je zavod podvrgel sredi rninolega leta temeljiti reviziji filijalke »Avstro-Ogrske banke« v Ljubljani. Na podlagi te revizije je dovolila »Av-stro-Ogrska banka« zavodu visok reeskomptni kredit, ki je najlepše izpričevalo za vestno upravo in trden ustroj »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani. Za dobrodelne namene je določil občni zbor vsakoletni znesek 4000 K. V načelstvo so bili ponovno izvoljeni: za predsednika g. Ivan Knez, veletržec v Ljubljani, za podpredsednika g. Andrej Šarabon, veletržec v Ljubljani, za člane pa gg. Ivan Mejač, veletržec v Ljubljani, Josip Lenče, veletržec v Ljubljani in Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Šiški. V nadzorstvo so bili izvoljeni: gg. Franc Jarc, veleposestnik v Medvodah, Avgust Jenko, hišni posestnik in pekovski mojster v Ljubljani in Alojzij Vodnik, posestnik in kamnoseški mojster v Ljubljani.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju v Ljubljani vabi na svoj redni letošnji občni zbor, ki bo dne 27. marca t. 1. popoldne ob 6. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s temle dnevnim redom:
1. Poročilo odbora in računskih preglednikov.
2. Volitev dveh računskih preglednikov. 3. Slučajnosti. — Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se uro pozneje drugi občni zbor ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov.
Slovenski football klub »Ilirija« v Ljubljani uljudno vabi na II. občni zbor, ki se vrši dne 23. marca 1912 ob 8. uri zvečer pri Mraku Rimska cesta.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
DRŽAVNA KRIZA.
Dunaj, 9. marca. Današnji avdijenci skupnega vojnega ministra Auffenberga se pripisuje izvanredna politiška važnost. Avdienca je bila nenavadno dolga; gotovega se pa o predmetu avdijence ne ve poročati ničesar. Vsled padca brambne reforme je tudi vprašanje o sestanku delegacije jako negotovo, ker na Ogrskem vlada proti skupnemu vojnemu ministru največje razburjenje, ter se je bati, da bi ogrska delegacija odklonila vojaški proračun Auffenbergu. V ogrskih politiških krogih se že res propagira misel, da delegacija Auffenbergu osebno odkloni budžet, njegovemu nasledniku pa votira. Značilno je tudi dejstvo, da je cesar imenoval šefa generalnega štaba Schemuo tajnim svetnikom. Schemua je namreč najodločnejše nastopil proti ogrski resoluciji.
BOLGARSKO SOBRANJE.
Sofija, 9. marca. Vlada je predložila sobranju zeleno knjigo, ki vsebuje vse diplomatske note o 5. oktobru 1. 1908., ko se je kneževina Bolgarska proglasila za samostojno carevino in si pripojila Rumelijo. Ko sobranje
odobri predloženo knjigo. Isto vlada izroči vsem velesilam in sosednjim državam
ŠTRAJK NA HRVAŠKIH SREDNJIH ŠOLAH.
Zagreb. 9. marca. Akcija za štrajk hrvaškega srednješolstva napreduje, jutri se odloči, ako stopi vse dijaštvo v štrajk. Vlada je izdala proglas, v katerem naznanja, da bo v slučaju štrajka zaprla vse šole za negotov čas. a zamujeni pouk se potem nadomesti v počitnicah.
NEMIRI V MACEDONIJI.
Sofija, 9. marca. Bolgarski poslanik Saratov je vložil pri turški vladi najostrejši protest radi nastopa divje turške čete v Ve-lešu. ki je zažgala celo Čičevo ter ubila popa Naumčeva ter pet kmetov. Bolgari so se pritožili pri Kajmakanu, a njih protest je bil brezuspešen.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarje?. NtiJmanJSl znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — J*ri mulili oglasili ni «16 popusta in se plaeuj<-Jo vnaprej; zunanji liiBerentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob G. url zvečer.
Mladenič prost vojaščine, vešč slovenskega in nemškega jezika želi službe pisarniškega sluge, ali kaj temu primernega. Ponudbe pod »Mladenič« na »Prvo anončno pisarno.« _______________________________________209—3
Pridno pošteno deklico najraje z dežele, sprejme za učenko s celo oskrbo krojačica Roza Medved, Mestni trg 24.	210—3
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se išče v najem od 1. aprila t. 1. Pismene ponudbe z navedbo cene in pritiklin na »Prvo anončno pisarno«.	142—4
Dobro ohranjeno kolo s prostim tekom se proda. Ponudbe pod šifro »Kolo 19« poštno ležeče Dol pri Ljubljani.
Dobro ohranjen pianino se ceno proda Ra-deckega cesta št. 2, I. nadstr.
Šivilje in učenke se takoj sprejme. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.
Dober stenograf išče mesta. Ponudbe kod »šifro 89« na »Prvo anončno pisarno«.
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
"m. KOCJAN^
Sv. l*ctra centa štev, nasproti „Zlate kaplje4*
priporoča največjo izbiro vsakovrstnih
najmodernejših steznikov, specialitete za šport in higijeno.
Zadnje pariške novostt. Posebna soba za pomer-; janje. Istotam se izdel-jujejo stezniki po meri.
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
-------------------------------------- J
Proda se dobro ohranjena
Več pove g. Kovačič, Sv. Jakoba trg 5.
Josip Lisec
oblastveno avtorizirani geometer
Ljubljana, Sodna ulica štev. 3 prevzema vse zemljemerske zadeve.
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča slav. občinstvu za vsa v ' tofcjstroko spadajoča dela Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.	214
Restavracija
,Narodni dom‘
-------------- v Ljubljani ---------------
sporoča, da ima vpeljano dobro domačo ter pristno češKo, dunajsko in Italijansko kuhinjo, ter se priporoča za prireditev skupnih banketov, obedov In večerij.
Za večerje je poskrbljeno pred in po gledališki predstavi.
Sprejemajo se deklice za učenje v kuhanja.
Zajtrki od 20 vin. nadalje, kosilo od 60 vin. nadalje, večerjo od 40 vin. nadalje.
Dobra vina in vedno sveže pivo.
Veliki gostilniški prostori in arena so jako primerni za
občne zbore, shode in zborovanja.
Vsako nedeljo in praznik je ves dan in zvečer kegljišče na razpolago.
Na vrtu krasen prostor za balincanje.
Vljudno se priporoča
Marija Draži lova,
gostilničarka.
— 192 —
kor z lastno hčerko in na mojo prošnjo osvobodil ...
Ni skončala stavka, pač pa je zarudela akor mat.
— Koga osvobodil? jo je živo prekinil Saitano.
— Ne govorimo o tem! je dejala Odette z zapovedujočim glasom. Povejte mi le ime človeka, ki je kraljev sovražnik ...
— Ki ga hoče umoriti! Ki ga umori! Ki je že na poti k umoru! Ivan Burgundski imenovan Ivan Neustrašni, je to! V tem momentu so zbrani kralji in posvetovalci v veliki galeriji. Kralj je tam, vojvoda Orleanski, plemenitaši, kralju najzvestejši so tam! Ha! Vse skupaj zadrgne v svojo mrežo. V eni uri morebiti se kralj Francije ne bo več imenoval Karl Šesti! Ne verujete? Pravite, da je Hiša Saint-Pol dobro zavarovana? Da ima kralj okoli sebe zveste podložnike, če ne iz ozira na svojo osebo, iz ozira na principe in rodbino? Ha, pojdite in poglejte!
Predno se je Odette zavedla, jo je pograbil za roko in v istem hipu je začutila na dlani skelečo, komaj čutno bolečino, kakor od vbodljaja. Ali Saitano jo je bil že potegnil k oknu, odkoder je bil videti glavni vhod Hiše Saint-Pol. Gruča železnih konjenikov je stala tam in varovala vrata.
— Kaj vidite, je vprašal Saitano.
— Burgundski prapor, je vztrepetala Odet-ta. Nebesa, ali je mogoče?
— Pridite, pridite! jo je priganjal Saitano in stopil k drugemu oknu, ki je šlo na veliko dvorišče. — Kaj vidite?
— 189 —
Ivan Neustrašni se je prestopil. Nameril je korake naravnost proti kralju, ki je bulil vanj, kakor v prikazen... Ivan Burgundski je vzdignil roko ...
V tem hipu so se odprla za prestolom vrata in vstopila je deklica...
Odette de Champsdivers!
V času, ko so se zbirali udeležniki zborovanja, je bila Odette v svojem stanovanju; hipoma so se pa odprla vrata in vstopil je neznanec, ki se ga je hudo prestrašila. Njegove čudno se blesteče oči so jo navdajale z grozo. Njegov smehljaj jo je mrzlo spreletel. Bil je suh. Približal se je z ukrivljenim hrbtiščem drsajoč neslišno in mahajoč s plaščem v pozdrav.
Bil je človek, ki je oskrbel kraljici sestavino, ki naj bi vrnilo Karlu Šestem blaznost! Bil je človek iz mesta. Bil je Saitano ...
Kako je bil prišel v Hišo Saint Pol? Kako je mogel uiti čuječnosti hrabrega Honoreja? Ali je poznal skrivne dohode in vhode Hiše Saint Pol? ...
— Kdo ste gospod? je vprašala Odette in zbirala moči.
— Prijatelj kralja! je odgovoril Saitano.
Rezko se posmejal in takoj pristavil:
— Da govorim resničneje: sovražnik sem kraljevega sovražnika!
Čudni stavek je bil izgovorjen z nepopisno zlobnim povdarkom.
— Kaj hočete? je povzela Odette in stopila k mizi. kjer je ležalo kladvice, da bi priklicala ljudi.
— Pustite to! je dejal Saitano, ki je opazil dekličino namero. Prihajam, da rešim kra-
Hlša Saint-Pol.	48
Simon Praprotnik
stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7.
priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo
omar za
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
Cene najnižje.	Postrežba	točna.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
%
g	—	  BRsaMBaega.................—‘ 
metska posojilnica ljubljanske okolice I
lijona. U
registr. zadruga z neom.	MII 0!	zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po TT \2 |0 brez vsakršnega odbitka.
Stanjef hranilnih vlog: 20 milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona
Ludovika Jarz
Erjavčeva cesta šl. 2
delikates, trgovina, zajtrkovalnica
se priporoča ccnjenemu občinstvu.
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino <S>
Ljubljana, Sv. Petra cesta44
Za vsako pri meni kupljeno kakor
tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna dclavuica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča r.ova dela.
 Specialna trgovina
finih ročnih del
TON! JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado *Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K-— Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovainica za vsa lasna dela.
MlCEfttiC
uW
v seb vrst zh urade, 4m-4tva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izcle-fovateif kavfukovlh StampIHj.
IH' Ljubljana, suri trg »t. 2*. Ceniki frnnko.
tstlnja,
Minka Horvat
Ljubljana, St. Jakoba trg 6
pripoioča cenjenim damam vsakovrstne
= slamnike =
po najnižj!h cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje.
Za obilen obisk se priporoča	195
Min Si a Horvat.
O. Bračko t
Ljubljana, na DunajsE«! cesti št. 12
priporoča prave fine francoske parfume, £xj*-
bogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče pred- £*}*-mete v najfinejši kakovosti. Vnajna _naročila točno in solidno.
Lan gen &Wolf, Dunaj J,
Zastopstvo:	97
GABRIEL BRINŠEK, Ljubljana, Blchveisova c. 16
'• v	up -P
u-,
AliiiiUaStVMiiiniiu;
MSJr,	.	,	.	Morf.l	J	'
Originalni „Otto“-motorji.
Goriva: benzin, benzoi, sirovo olje, sesalni plin, svetilni plin >td. — Prodanih čez 1C6.000.
Motorji na sirovo osje sistem Diesel.
Najcenejše gorivo. Zahtevajte cenik št 509.
Tvrdka Bilina & K&scll nasi. PriP0r0ča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic modno blago, parfumerijo, galanterijo, 1,— ,	ročna	dela,	izdelovanje	vseh vrst prevlečenih gumbov,
•	JLj.\|	f'	g)kakor tudi vse kirurgične potrebščine kiine pasove,
ravnodržalec itd po najnižjih cenah. Snaženje v^eh . . , s.	i	t	—	vi	st	rokavic	Moderna	predtiskarija.	Postrežba točna
LjUDIjana, Z,lUOVSKa Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 'V.
Ecnfe3s:c i jl~a trg*o vianLSL
MAČEK & KS, LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice F ranča Jožefa centa štev. 3 priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reeina postrežba.	201	Najnižje	cene.
Kavarna »CENTRAL*.
Vsak dan vso noč
"Vstop prost.
KONCERT
dunajskega elitnega damskega orkestra.
Z velespoštevanjem
Štefan Miholič, kavarnar.
135
Spomladmi kostumi
za dame in deklice se v ogromni izberi v vseh najnovejših barvah, kroju in vzbujajočega ehica po priznano nizkih cenah. —
Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Tsm^: L|ubl£:: Jdia kreditna banka v lifnMlaiafl. ptmt£*
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
i| o 2 o
UŠI”* 4]
—	190 —
lja. ali boljše da povem vam, kako ga morete rešiti. Ali še boljše, prihajam, da vam pokažem kako preprečite triumf kraljevega sovražnika. ki je moj sovražnik!...
Odette se je vrnila vsa prisotnost duha. Vse njene misli so se osredotočile na kralja, s katerim je vedela, da ima mnogo smrtnih neprijateljev.
— Sovražnika imate? je vprašala in stopila k Saitanu.
— Sovražnika kralja! je odgovoril.
— Kaj vam je storil zlega?
Saitano se je zopet rezko posmejal in upr-ši pogled v deklico, je rekel:
— Vam ne morem povedati. Da mislim na to je potrebno, da vam povem. Sovražim tega človeka ... Čujte, prvič po dvanajstih letih bom izrekel to na glas... sovražim ga, ker me je imenoval bebca, mene, ki sem učenost! Sovražim ga, ker je ravnal z menoj kakor z umazanim hlapcem, z bedastim kmetom, ki preneso vse.
— Kaj vam je storil? je vprašala Odette in vzdrhtela.
— Udaril me je, je rekel Saitano z groznim mirom.
Hkratu je zaškripal z zobmi in vzdihnil Nato je nadaljeval:
— Ta človek, ta strahopetec, ki se je drznil vzdigniti roko na me dobro vedoč, da mu ne morem odgovoriti, ta človek mi je pogostokrat ropal spanec, in ne morem ga doseči s silo, ker predstavlja visokost. Ali sledil sem mu korak za korak v njegovih mislih in željah. Vem, kaj hoče. Vendar sem mu že pre-
—	191	—
križal pot in zasledujem ga brez prestanka. Ali mi verujete?
— Da! je potrdila Odette. Pa v vašem glasu leži neozdravljivo sovraštvo, ki me straši.
— Čujte, vi ljubite kralja, govorite!
— Dober in velikodušen je z mano. Vendar. je vzdihnila, o vsem tem ne smem govoriti. Da ljubim kralja. Veliko nagnenje k dobremu leži v njem. Jaz sem mu nasvetovala da skliče veliki zbor in otvori razpravo o zboljšanju bednega ljudskega stanja.
— Slutil sem to. jo je prekinil Saitano.
— Vi me torej poznate? se je začudila deklica.
Saitano je vzdignil glavo in dejal:
-- Dolgo je... dolgo... Tudi vas zasledujem. Korak za korakom, kajti potreboval vas bom lepega dne. Pa o tem pozneje...
Odette je vztrepetala. Spreletel jo je čuden odpor proti temu človeku, ki jo je imel kakor na dlani in jo prodiral z ledenimi očmi skozi in skozi.
— Ne bojte se gospodična, je nadaljeval Saitano, kakor da bi uganil njene misli. Zaupajte mi! Ako ljubite kralja, morate sovražiti onega, ki namerava zadati kralju smrt.
Odette de Champdivers je pobledela. Čutila je, da ta človek govori resnico in da grozi kralju smrtna nevarnost... ubogemu kralju, ki ga je umela tolažiti le ona in ga ogrevati z ljubeznijo.
— Nikogar ne poznam, je odgovorila. Ali človeka, ki bi hotel prizadejati zlo kralju, bi sovražila iz dna duše. Tako dober je z mano ka-
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku	::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.