J-''/ (a. f Druga srbska ali hrvatska čitanka za slovenske šole. Priredil Tomo Jedrlinič, učitelj. Kot učna knjiga državnega izdanja za osnovne šole odobrena z odlokom ministrstva prosvete z dne 18. avgusta 1925, ON. br. 46.885. Tretji natisk. Cena 22 Din. V Ljubljani 1927. Založila in natisnila Učiteljska tiskarna. — Zanjo odgovarja France Štrukelj. Hpyra cpncna H JIH XpBaTCKa HHTaHKa 3a cjiOBeHCKe iiiKOJie. IlpHpeAHO Tomo JeApjiHHHh, Kot yqHa KttHra apiKaBHera H3a,an>a 3a ocHOBHe mKOJie ofloSpera ca OAJiyKOM MHHHCTapCTBa npocBeTe 3 aHe 18. ayrycTa 1925, OH. 6p. 46.885. Tpehe H3aaft,e. UeHa 22 J^hh. y Jby6jbaHH 1927. TpornaK h HaHa/ia y™TejbCKe THCKape. — 3anby o/iroBapa $paHue LUTpyKejb. S rm m 3/ipaBo jxa ch, ^omobhho MHJia, Moja MajKO, 3£paBO, 3,apaBO 6vuia\ Jedna krv je naša, jedne su nam želje Jedna nam je tuga, jedno nam veselje Jby6H, po^e, je3HK H3Haa, CBera, y tteM >khbh, yMHpH 3a ttera! 1. BoiKe npaBfle. Bonče npaBje, Th uito cnace oj nponac™ /točaj, Hac, qyj h ojcaj Hame rnace, h ojcaj HaM 6yjH cnac! MohHOM pyKOM BOJH, 6paHH 6yjyhHOCTH Hame 6poj; Bonče, cnacH, Bonče, xpaHn Hamer Kpa/ba h Ham poj! CnoncH Hamy 6paby jpary Ha cb3k jHnaH, cnaBaH paj! Cnora 6nhe nopa3 Bpary, a HajjanH cBHMa rpaj. Heic hš namoj 6 /iHCTa rpaHH SpaTCKe cjiore 3 /iaTaH nnoj; Bonče, cnacn, Bonče, xpaHH namer Kpajba h Ham poj! Hex Ha Hame Bejpo neno tbot He najHe rmeBa rpoM BnarocnoBH Hame ceno, no/be, mHBy, rpaj h jom! Kaj HacTyne 6op6e jhhm k no6ejH HaM bojh xoj! Bonče, cnacn, Bonče, xpaHH Hamer Kpajba h nam poj! H3 MpaHHora CHHy rpo6a Hame KpyHe hobh cjaj; HacTano je hobo jo6a —• HOBy cpeby, Bonče, jaj! Kpa/beBHHy Hamy 6paHH, neTBČKOBHe 6op6e nnoj! AneKcaHjpa, Bonče, xpaHH mo/ih Th ce caB Ham poj. JoBaH TbopijeBah. 2. Cbct. Ana je nen Ob a j cbct ; OHje noTOK OBje jBer. TaMo mHBa OBje caj, Eh o cyHH,e Ebo xnaj. TaMO JI,yHaB 3naTa nyH; OHje TpaBa OBje i/6yn. CnaByj necMOM Jby/ba nyr; Ja ra cnymaM H Moj jpyr. Jouan JoBaHOBHh. 1 * 3. Pozdrav domovini. Zdravo da si, domovino mila, Moja majko, zdravo, zdravo bila! Pozdravlja te vjeran sinak tvoj. Iza duga, teška putovanja Tvomu licu sin se opet klanja I nuda ti vruci cjelov svoj. Sretaj, majko, sretaj cjelov rado, Vjeruj, nikom takva ne podadoh, Nit’ ču podat u životu svom. Ljubav, kojom ovaj cjelov zbori, Bez takmaca uzorito gori, Gori samo na oltaru tvom. Mila zemljo, da te svojim grudim’ Pritisnuti mogu, kako žudim, Zagrlit’ te, oj da imam vlast! Srce bi ti izjavilo bilom Neizrečnu, na tvom krilu milom, Koju sada opet kušam, slast. Oj sretna se čutim, opet sretna, Kao sužanj iza dugoljetna Tamnovanja, kad stupi na zrak; Kao brodar izgubljen na moru, Otimajuč’ život svoj ponoru, Kad ugleda bliža žala trag. Kroz suze te gledam od radosti, Ne mogu se nagledati dosti. Zeljna duša rastopljena sva Po licu se tvorne razalila, Sve milujuč — svačim ti si mila, Majko, onom, koj’ te ljubit’ zna. Prodoh svijeta na sve četir’ strane, Vidjeh kraje toli opjevane, Kojim slava do nebesa vri, Svi su lijepi, u svom krasnom resu, Svi su lijepi, al svT skupa nijesu Sto si, majko, meni samo ti. 13 Ti si meni sve, što zovem svojim, Sve, što ljubim, sve, što željom gojim, I bit češ mi kroz svih dana broj, Koje mi je sudba dosudila. — Zdravo, zdravo, domovino mila, Pozdravlja te vjeran sinak tvoj! Petar Preradovič. 4. Zavera. Desetak dečaka pode iz grada. Nešto svečano vlada medu njima. Jedan nosi u ruci neku knjižicu, a drugi preko ramena motku omotanu belom krpom. Kad dodoše u polje, posedaju na jedan obronak, a ona dvojica, što su nosili knjigu i motku, stupe na najviše mesto, pa jedan stane čitati iz knjige: „Na zastavi naše domovine tri su boje. Razumom im ne shvačam sklad i značenje toliko, koliko srcem. Plava boja — boja nebesa! Divno se sastaje u sklad s druge dve boje, a seča me našega poilzdanja u nebeskoga Oca, kojemu je sve u ruci. Tek to pouzdanje treba da teče iz duše pune pregnuča za radom i napredovanjem u svakom dobru. Bela boja seča me, da su naši oci, u boju junači, voleli mir, zanosili se pesmom i dočekivali s jednakom gostoljubivošču pod svojim krovom prijatelja i neprijatelja. Seča me, da nam duša treba da bude odsev te beline s našega barjaka: odsev čistoče, poštenja i snošljivosti jednoga prema drugomu. Od toga dolazi mirna savest, vedrina duše, ugodnost počitka i blago- sloveno uživanje onoga, što smo stekli svojom mukom. Crvena boja, to je boja veselja. Seča me radosti, što sam sin ove krasne, bogate i slavne zemlje. Seča me i krvi, što su je naši junački oci prolili za svoju domovinu. Ali seča me i toga, da danas narodi ne ratuju jedan s drugim toliko mačem, koliko umom i natecanjem u radu. Zato nas crvena boja opominje, da u svaku kapljicu svoje krvi usišemo dužnost rada i napretka u znanju i u dobru. Bez toga bismo zaostali i poglbali od ne¬ znanja, nerada i siromaštva gore nego od mača. Crvena boja ne bi tada zriačila za nas toplu krv života, nego otvorenu ranu i sramotno umiranje. Tri boje naše zastave zanose me svojom skladnom lepotom i upučuju, kakvi treba da budemo, ako hočemo, da nam domovina 14 bude sretna. Svatko treba da shvati i vrši svoju dužnost što bolje može i na kojemgod se mestu načte. Dak, koji ne na¬ preduje poradi nerada u školi, ne sme reci, da ljubi domovinu! Posle u životu seljak, učitelj, činovnik, svečenik, trgovac, zanat- lija, gospodar i sluga, a tako i žena u svom domačinstvu — svaki neka vrši svoje dužnosti i teži za napretkom, da ne za¬ ostane za drugim. Krasan sklad triju boja jugoslavenske zastave živet če tad u našoj duši divnim osečajem zadovoljstva, a po nama bit če sretna i domovina. Jer zemlja, u kojoj obitavamo, to je telo domovine, a mi smo njezina duša. Kakvi mi, takva domovina". Dečak zatvori knjigu, a drugi do njega najednom razvije jugoslavensku zastavu, digne je visoko i reče: »Zaverimo se, bračo, da čemo Ijobiti domovinu onako, kako nam je naš drug čitao. Dajete li veru?" »Dajemo, dajemo!" kliktaše mlado društvo. Najpre izljubiše svetu zastavu, a onda se rukovahu i ljubljahu jedan s drugim. Iz jasnih grla zaori tad skladno „Bože pravde", »Lepa naša domovino" i »Naprej zastava slave". Na mnogom oku sjala je suza kao biser, a sunce i vedrina nebeška planu jače, kao da je htela dvostrukim sjajem obasjati mladu Četu. p Q Venceslavu Novaku. 5. JyrocjiaBeHCKO kojio. Kojio, KOJIO, HaoKOJio, Bhjiobhto, Fljiax6BHTO, HanjieTeHO, HaBe3ŽHO, OKuheHO, 3 am«i,eH 0 , 5p>Ke, dpaho, aMO, aMO JX a ce ciy jkhbh, Tko ce Tedu joiu He a«bh! XpBahaHe, He oa JiaHe, OAyeeK ch th 6e3 MaHe! Oj BocaHne, CTapa cjiaBo! Tbpao cppe, TBpAa rjiaBo! Tbpa ch Kao KpeMeH Kainen, Pne CTaHyje >khbh njiaMeH. Ao Xepo, TBpAa Bepo, Tko je Tede jourre Tepo? Th ch Kano XHTpa Myn,a, IIIto HHKaAa He noKyita. Ao CpčMHe, ryjo Jbyia, Cb3Kh jyHaK no cto nyTa! UpHoropHe, nape Majin, Tko Te OBAe jom hč xBa;iH? ManeM dnjeiu, ManeM cenem, Maneivi cedn djiaro Teneiu. 15 Oj cČKOJie j^ajiMaTHHne, BHa MOpa flHBHH CHHHe! Oj TH KpaCHH JIy^P 0BliaHe > Ham h AaHac 6 ejm naHe, Ta ca necMe h crapirae FIyHe c/iaBe h mhjihhc! Oj CjiaBOHtie T3H3HH ! BaHahaHe JiaraHH! Oj Ba^BaHH, 3^paB0, 3npaB0, Tko j’ y necMH Behn IjaBo! H bh npyrn ny»c TtyHaBa, M bh npyrn rne je ZlpaBa, H cbh npyrn TaMo, aMO, Amo na ce noHrpaMo! BpanKO PaameBHh. 6. JenHHau,. riocjie 6nTKe non KjbsiaHOBa oneniiBanH cy CpdH jom npBš- BHje 6op6e Ha OsnjeM nojby. npBe cy Hume nomaHHnne npen- CTpaace na nper,7ienajy Kpaj h uecTy, noja HMa mhoto onacHHx 3aBoja, ynpaBO 3ronHHX 3a 3aceny. Hotjome no jenHor 3aBoja, rne 6 h Morjie n^aHy™ TypcKe nymne h o6ophth npBe nČHbaHHne. FIpBH je jaxao jenaH BojuHK. Taj je 6ho y HajBehoj onacHocTH. y pa3MaiaHHK h npecTHrae npen 3aBojeM npBora BojHHna. Ho Boj- hhhkom nporiHcy Tora Hnje CMeo ynftHHTH. Haamn ra no30Be Ha onroBČpHOCT, a BojHHK onroeopH: „Focn6nHHe, oh je jenimau y CBoje Majne, a Moja Majna HMane TpH CHHa. Jlanrne he Hama Mara nperopera jennora CHHa Hero meroBa CBora jenHHiia.“ MacHHn ce onpene. Ha Te penn HHje Morao HHniTa onroBČpHTH Toj bč- nHHoj cnaBeHcnoj nyuiH h oct3bh ra. H ja ce panyjeM, luto caM 6paT TanBy 6paTy. HaBopHH TpcTeitaK. Haj6ojbH h a n h h cjiyanHTH Ctbo p h t e n> y jecT, na hhhhmo no6po 6pahH CBojoj. 7. Dva brata bez seke. Dva se brata bez sekice tuže Ko leplri bez rumene ruže, Do dva brata, do dva srca zlata, Do dva brata, Srbin do Hrvata. 16 Sto če brada bez seke, bez druge! Sto ce jadni? Umrijet če od tuge! Al se eto javlja izdaleka Tužnoj bradi ponajmlada seka: Slovenka je 1 draga i mila. Našoj bradi porasla su krila, I sad sretni puni živog žara Dom ved dižu kome nema para 1 Rikard Katalinic Jeretov. 8. Budi svoj. Nije dosta, da prosvetiš um i da ga nakrcaš znanjem, treba da podaš stegu i svojim osecajima i svojoj volji. Sto ti kaže um, da je pravo i zdravo, neka i tvoje srce oseda a voljom svojom pregni, da ono izvršiš. Neka bude potpun sklad izmedu misli, osecaja i volje tvoje, jer samo tako bit deš skladan, čitav čovek, samo tako bit češ svoj a ničiji .drugo. Samo tako bit deš pravi značaj. Budi svoj i značajan. Nikomu za volju, nikomu za ljubav ne skreni s puta, koji si jednom odabrao i kojim si pošao. Ne gledaj ni levo ni desno, ved uvek ravno preda se. Ne daj se odvratiti s puta istine, poštenja i lepote ni milom ni šilom, ni mitom ni pretnjom; radi onako, kako ti skladno na¬ loži pamet, srce i volja tvoja. Pa neka se sav svet drma i ruši naokolo tebe, ti stoj neustrašivo sred ruševina, koje su se na- gomilale oko tebe, pa prete, da te pokopaju. Budi svoj i vrši nada sve svoju dužnost. Vrši dužnost makar i tegotna bila. Vrši svoju dužnost prema bližnjemu, prema domovini i narodu, prema vlasti i državi. Vršeči svoje dužnosti ne traži i ne očekuj pohvale ni nagrade; najlepšom i najvecom nagradom neka ti bude živa svest, da si svoju dužnost ispunio. Vekoslav Klaic. 9. Na putu. Moju stažu Krivoviju Krije mrak, Dok još malo Na zapadu Ruji zrak; Ispred mene Ved se črne Jele sve A nod spušta 17 Mijat Črnko 10. HaBKa h imme. Kap cy nrape H3a6pajie opna 3a papa, poroBope ce pa ce jepHora paHa caKyne, h pa ce CBana op tbnx noKance 3a ihto je Roja. HaBKa ce CTflpena pa ce noKaiKe oHaKBa KaKBa je CTBopeHa, CKynH nepje op pa3Hnx mapeHHX nrapa, HaKHra ce H>nMe, h po^e. Ajih nrape yno3Hajy iteHy MajcTopHjy, n CBaKa H3Byne CBoje nepje, Te naBKa oeraHe naBKa, a^n cBa nocTH^eHa. Hexa ce hhko He H3paje 3a oho ihto HHje. no PocHiejjr 06paaoBHhy. 11. Vrana I rak. Letela je vrana nad obalom nekog jezera i opazi povelikog raka — zgrabi ga i odlete s njim. Letela je tako nad jezerom; — vide rak svoju propast i zamisli se, kako da prevari vranu u razgovoru, pa da ova otvori kljun i da ga lspusti ii vodu. 1 on poče: — Eh, vrano, vrano! Znao sam tvoje roditelje — dobre su to bile ptice! — Hm, hm! odgovori vrana, ne otvarajuci kljun. — I sestre i braču sam ti znao — divne su to bile ptice! — Hm, hm! gunčta vrana i dalje. — Ali ipak svi oni nisu ni blizu kao što si ti! — Umhu! Umhu; — kao raduje se vrana, ali kljuna ne otvara. 18 Vide rak zlo se sprema, pa če u očajanju: — Znao sam, vrano, i tvoga dedu. Došao on jednom je¬ zeru da pije vodu i ja sam hteo da mu glavu otkinem . . . — Ah, ti nevaljalče! viknu vrana iz svega glasa i ispusti raka u jezero. 12 . Uhu!* Aji’ ce hč6o 0 CMexHBa 1 Aji’ ce peKa njiaBu! A pMapne y nyH chhb 3 JacHO k’o Ha jaBH. Oh xŽTHyo yAHHHii;y, Pfl6HU,y je ctčk’o, MeTHyo Ha 5KepaBHity, Ida je TaKO neK’o. „>KepaBHue, Ae ce TpyAn, HeMoj TaKO cnopo!“ . . . PfiSHita My Behe pyAH, FčTOBa je CKopo. y qy H = y uyny; TpyAH ce = yCTHM3. PyAH pn6a, jouiTe MaAO, CaA My je neneHa! Cppe My je 3anrpaAo: „Amo caA, MHJieHa! Xlojie heMO ca^a cecra, Aji’ he Ra ce CJiaAH! Mop’o 6 hx Te, ph 6 o, jecra H ja HHje rviaAH!" Ida je y3e, na h>om 6pace XI a npHMaKHe k yc™, MyH ce *yjbHy, oh ce Tp>Ke, OAe caHaK nyc™l BpaHKO PaumeBiih. nox na My pene: „Ho6p6 jyTpo, Byne!“ ,'CeneM o6pyne!“ „JecH m 3apaBo?“ „Mhcjihm aa je npaBO.“ „A uiTa paan CTapn npHjaTe./b?“ „Pacymno ce, na xohy aa ra npHTeraeM" oaroBopn Byn. hlapoma npma. 15. IlaKOCHHK. y .boah je aocTa xaaano, BnBa KaTKaa h aocaaHO, rta n a3eMKa, Kaj, je ayro aoae 6njia, 3a>Kejm ce aaria 6eaa, 3a>KejiH ce cym;a MHJia, Ila n ce.an Ha KaMeHy, EHO, CeAH MHpHO, Ko 6 h caaa 3aonaK 6ho, — Ko 6 h je caa aHpH’o! A/ih aeTe, Heica 3aHpa, HaKynHao KaMČHHua, na ca MOCTa, ca BHCHHe, >KejbHo BHaeT’ Tyi]e KpBH, >Ka6y ipuba, aca6y ratja, Ha je CMpBH. Bokh, xxe, Hhko th hč npenH! A th, 6pan,o, ct3hh aa th P eKHeM aee Tpn penn: „Ta 3ap TBoja Maaaa ayma HeMa apyre aiacra, Hero raeaaT’ rae he Hahn Kor aa ynponacTH? 3ap C THM CppeM MHCaHUI HtHBeT’ Ha OBOMe-vCBeTy? 3ap y ce6n MHcaHin xpaHHT Ty nanocT npoKaeTy? 3ap naKOCHHK Moace CMeao Metjy a>yae nohn? 3ap ce Moace y HČBOJbH HaaaTH nČMohH?“ 3Maj JoBaH JoBaHOBHh. 16. riaTaK h >na6a. Hornao naTan ao 6ape, y nojoj je 6nao BHuie xy6aBH. }Ka6e cy cnymane panocHO, na nan je naTan CBoj roBop CBpuiHO, ckohh noBep^HBO jenaa Mana nca6a no naTKa, na ra n6jby6n, ann je naTan 3rpa6n h nporyTa. Tano HHHe h MHorn Jbynn. Zleno h cnaTiao ueAO ApyuiTBO AenHM majiaMa, TaM6ypameM h neBameM. A nau 6h ra bhho „npeMaMHAO,“ HHje 6ho pa3Apa)KA>HB hh 'CBaAA>HB, Beh 6h ce nnjaH CTpOBajino h 3acnao — na 6hao to h Ha uecTH. Je^HOM cy y ra3Ae HHiho pa3roBapaAH o BČAHnoj Hecpehn 3a CBa- Kora, tko ce noAa nHjaHCTBy. — F^e, rAe, Harnera Mapna! pyrao ce MOMan Hbo. XajAe, npajbeBHhy Mapno, yeraj! Bhac Te 30By. — Mapno HHje HHnora hh nyo hh BHAeo. .Humorne ra h noHeme y noMopy, Aa npo- cnaBa CBoj MaMypAyn. — A Apyrn AaH 6ha3 My rAaBa Temna h 6oAeAO ra ono CAe- noHHua. Pyne cy My ČHAe ApxTaBe h HHje 6ho hh 3a nanaB nocao. CaMO je >neljao h jnetjao . . . Hcnno 6h na6AHuy boac, na nnan HHje Morao Aa yracn )nelje. Obško MŠMypaH h Mp30- boa>3Ct TpaKHO je ceAOM panHje, naftnape hah rnnHpe, — Aa ce „H3AeHH“. KaA My to cejbaun Hncy asa h, nornao 6h ao TproBua >Kha3, nojn My je paAO AaBao jane „uinHpe“ — naTBopeHe pa- nnje, jep je 3Hao, Aa je Mapno jeAHHau y 6oraTa oua — ra3Ae TL/mje. H HHje ce nonpaBHO. IlpemAO My y CTpacT. Mapno ce oniijao a3h 3a ahcbom. Hsocrajao hoHh h hoHh, y6njao ce . . . To je meroBa oua cnpčMHAO oa Temne acaAOCTH y npepaHH rpo6. CaA je 6hao Mapny ca66oaho, Aa TpouiH HŠMpTy HMOBHHy. H TpomHO je. — Bp30 h npe6p30 npoAao My >Kha nyhy h 3e- MA>HHiTe — CBe je to Mapno 3anno. OcTao noTyuaAO Ha pyrAO h cpaMOTy ueAOMe ceAy... /J,eua BHnaAa 3a h>hm: nnjaHHua, nHjaHHua! ZlaHH npOA33HAH h Mapno paHO 0CTapH0 h ocAaSno. Tipe cy ra A.yAH boacah, a ca a cy ra >naAHAH. A Mapno ? — >Khbco je oa mhaocth Ao6pHX A>yAH ! Bhho h pannja ftcnHAH My h yHH- luthah cHary. CTao je nofioAčBaTH h Tpa>KHO Aena oneT y BHHy, aok ra Haj3au jeAHora Aana He Hatjoiue npaj uecTe — MpTBa. 25 J/Shjio ra bhho . . . Hhtko HHje TyjKno 3a h>hm. CaMO cy pOAH- TejbH ynyh0BajiH CBojy A«ty: „JecTe ji’ bhacah, KaKo CBpmn nuja- Hnu,a MapKO? — y6u.no ra bhho!“ — Ra, jia, npHiajiH cy crapuH: »Bniue ce Jby^n yToriH.no y BHHy, Hero y boah! 3 j „Manimo se čaše, te zavodnice, stare guje naše, il’ nema spasa nam ni dovijek vi j ek a." Franjo Markovič. 21. Kurjak i pas. Došuljao se kurjak do kolibice, za koju je bio šarov lancem vezan. U taj čas bilo je pred šarovom u stružnjaku kostiju i raznih kuhinjskih otpadaka, što mu doneo gospodar na obrok. Šarov gostoljubiv, ponudi kurjaku: „De, gorski strice, založi i ti!“ No, kurjaku se ta hrana nije dopala, pak upita psa: „Ša- rove, koliko takvih obroka imadeš na dan?“ „Jedan jedini.“ „Zar uvek kosti bez mesa i pusto zelenje?" „To i jest slasna hrana," — produži pas. „Teško li ga tebi! — poče kurjak — tiidijer sapetu, dan i noč na straži, pak ti još uvek lajati; a ja slobodan usred pla¬ nine uhvatim jelena, navratim se medu stoku, ščepam ugojena ovna, zavratim stoku, zaplenim tovna vola, — i eto gošcenja!" Na to če šarov hvalisavomu kurjaku: »Blago meni, jer što pojedem, ono i zaslužim; ali teško onomu, koga sila hrani." Ivan Lepušrč. 22. Poštenje. Dika su čoveku lepi volovi, lepi konji, lepe njive i seno- koše, lepi vinogradi i vočnjaci; lepe su i dične i druge dragosti gospodareve, ali je največa dika i slava čoveka: poštenje. Po¬ štenje vredi više, nego sve blago ovoga sveta. Naši su stari rekli: Poštenje je življenje. Bolji je dobar glas, nego zlatan pas. Poštenjak-vekovnjak. Bolje je časno i pošteno umreti, nego ne¬ pošteno i sramotno živeti. Sve za obraz, a obraz ni za što. 2 26 Sto koristi čoveku silan imetak, kiceno i bogato odelo i sve drugo, ako nije pošten. Takav je čovek kukavac, zadnji stvor na svetu, svoja sramota i rugoba. Največi siromah, gladan, go i bos, ali pošten, časniji je čovek od svih nepoštenih boga¬ tima. — A istina je i to, da krivo stečeno nije blagoslovimo. Ne dajte se varati, budite mudri i oprezni, ali budite po¬ šteni. Sto vam na srcu, to i na jeziku. Kako mislite, tako i go¬ vorite. Sto rečete, to neka je tvrdo i kao željezom prikovano. Držite veru, i što ste obecali, to lspunite, makar i štetovali. Po Davorinu Trstenjaku. CiiHe, 6;iaro TeSu, aKO Ha nnTame: uiTa ch y CBeTy y h n h n o ? m o >k e m oaroBopHTH: n o m t e m e je m oj 3 a h a t. 23. Moj OTau. OTau, nHiimeB 6ho je CBeimeHHK y CpncKOj Li,pmH, y Ba- HaTy, h 3a BpeMe Mapapcne SyHe, 1848. — 1849. roju-me, Sho je oa Mapapa 6cyijeH Ha CMpT. Joui ce cehaM „3A0HiiHCTBa“ ca Kora mh je AoSpn OTau, Ha CMpT ocyheH, na necTO y nOHohH na a ce Mncao yAy6H y CHBy Marjiy Aa^eice npouiAOcra, HnuiTa BHme He 6 hx no>KeAeo ho Aa mh hhko y poAy ca Apyror 3AonnHa hč 6yAe ocyl]eH . . . Berne Bcahkh HeTBpTaK 1849. roAnne. HapoA ce CKynno Ha SAČHHje, h c no6o>KHHM cpueM Hiime- KHBarne Aa ce moahtbh ca CBeuiTeHHKOBHX ycaHa 3axopn . . . ZI,BepH ce OTBopHcue, a H3 m>HX AaraHHM h 036ha>hhm ie oSaShho. y pyUH je AP>KaO 3A3T3H KpCT. y upHHM ohhm 3 cBeTAeo My je oram, ueAO My Sejame Sacao, oSpa3H pyMČHH, — CBeTH nAaMeH noSoJKHOCTH h 0AymeBA3ema npeoSpa3HO je CBe mTO oShhho Seme y CTBopy meroBy; 3aApx- Tame My ycHe, y cyBoj pyun 3aTpenTa cbctaoct 3AaTHora KpcTa. Fasc My je crpenno : „Chhobh npasocAaBHe upKBe! Chhobh HapOAa! Chhobh CA oSČAe! . . . Bamy 6pahy noTHCHyme Ayu™aHH HapOAa Hamera: oSaAe Bereja, Mopnma h Tnce upBČHe ce oa kpbh mHXOBe. Khh- haHHH je noSeljeH !... Ax, CTpacHa je HeAejba, fernSe UBeT HapOAa Hamera!"... 27 Ha Te je penn KJioHyo HapoA, cy3e My ce AeAHiue no raaTKOM MepMepy, a oa rpyAn ce MepMep CTBapa. >Kene cy ApXTajie oa CTpaxa. CaMO MJiaABhn cracKiiBaxy necnupe, Hecrp- njbHBo neKajyhn CBpmeTaK 3;i6Ko6He 6eceAe. „XpncTOC cnacHTejb jbyAH, HapOAa n BeKOBa, OBe je CTpacHe ce^Mnue ncnno ropKy namy, Aa CBojoM KpBjby y KpB CBnjy Ha- poAa h CBnjy BČKOBa y7iHje aMaHeT: je^HaKOCTH, 6paxcTBa n c ji o 6 6 a e! H^HTe, rnHHTe 3a c./io6oAy! EOHHie yribeTana BbeHora! . . . H^HTe, noMemajTe CBojy njieMeHHTy KpB ca KpBjby nocTpajiaBmera 3a Bac h 3a poA noBennjn!“ Ha Bčjihkh neTaK ocBaHyjio je neT ctothh3 Kocana MpKa norjiepa, nBpcre AecHHpe. Ma Kojn cnaxnja y 3eMJbH MapapcKoj odpapoBao 6h ce OBoj mo6h, ajm cap CTpenjbaine, jep to He 6eme rČMHJia JKČTejiaua, Hero neTa ahbjbhx čcBeTHHKa, Koja He Tpa- >Kame H>nBe Aa nx nČKOcn, Hero .na hx CBojoM n AytUMaHCKOM KpBJby OpOCH . . . Eto, aparn npHjaTejby, ca Tora mh Aodpora opa ocyAHiue Ha CMpT. Taypa JaKiunh. P en h: C/rpacHa HepeJba: BejiHKa Hepejba (npep ycKpc). KHHhanHH CTeBaH, cpncKH BojBopa, noju je 3a BpeMe MapapcKe 6yHe ca AodpoBOJbpuMa H3 Cpdnje OTnrnao CpČHMa y noMoh; oy3e My ce aejiHiue no r ji a tkom MepMepy: cy3e cy My napajie Ha MpaMop h ohac ce oieljHBajie; nocTpa- A a b ui e r a: OHora, noju je nocTpapao (oBAe Xpncra); m o 6 a: CKynuHa cejbaua, Kojn ra3AaMa pape Heno BpeMe 6e3 njiaTe, caMo 3a jejio h nuhe. 24. Majka. I. Ja ne znam, što je majka mila, Ni majčin što je srca plam; Ja ne znam, što je sve mi bila, Ta da je bila jedva znam ! Ko san mi lebdi slika pusta, Kad zadnji put me k sebi zva, Kad zadnji cjelov s milih usta, I blagoslov mi zadnji da. 2 ' 28 A ja sam plak’o, Bože sveti, I proplak’o sam cijelu noč: „0 majko slatka, nemoj mrijeti, Ti ne smiješ, ne češ od nas poč’ 1“ 0 ludo li sam bio čedo, Zar mari smrt za srca jad? Drugačije sam svijet taj gled’o, Neg što ga gledam bolan sad. II. Ah, svuda bjesni smrti sjena, Od dragih drage dijeli nas, 1 samo slatka uspomena Sačuvat’ nam je kadra glas. Oj iispomeno, dlvna meni, 0 majci što mi znadeš reč’? Ti šutiš — jao! bar spomeni, Sto davno mene boli več. Ja ne znam, što je majka mila, Ni majčin, što je srca plam; Ja ne znam, što je sve mi bila, Ta da je bila jedva znam. Pa ipak srce moje sluša Utješljiv neki s neba jek: „U tebi žive majke duša, 1 živjet če s tobom vijek.“ Hugo Badalic. 25 . BpaTcna Jby6as. Bmia.zi.Ba nČAejbezfca 6paTa, jeAaH ojKezteH, aApyrn HeoHcemen. Id3a MaTepe hm ocia BČJiHKa H>HBa, Kojy cy 3ajeAHHHKH obpatjHBajiH h bpaTCKH ačahjih, ihto 6h poahjio. HftKaAa Mel)y itHMa HHje 6hao CBal]e. JeAHe roAHHe 3acejy BbHBy mueHHpoM h kha je y)KyTHAa, no- «att>y y cHČnoBe h noAeAe Ha ABa jeAHana AeAa. 06Hoh Aolje ohom HeoHce^eHOM Heiirro Ha naMeT. BIp66yAH ce h rČBopauie can y cedn: „Moj 6paT HMa AteHy h Aeuy. Hnje npaBO Aa moj Aeo 6yAe paBaH ftercBy. ycrahy na hy hckoahko Mojnx cHonoBa MerayTH Ha tt.eroBy KaMapy.“ 29 Aah h ere Hohn mhcaho je TaKO h Apyr« 6paT, KOMe je 6hao )Kao 6paTa, jep HeMa *eHe hh Aepe, na noA CTape AaHe hč fre hm3th ko Aa ra xpaHH, Te oje h OAnece hckojihko cho- noBa Ha H>eroBy roMHJiy. ,ZI,pyrH ahh qyAHJia cy ce o66jnua, Aa cy hm KaMape jČAHaKe, a cb3kh je 3Hao, Aa je OAneo CHonjta Ha Apyry roMHJiy. Tano je 6hao CBaKy Hoh h cb3ko jyTpo. HajnocAe CMncne, Aa Hohy npnna 3 e OTKyAa je to nyAO. H rAe! cycpČTome ce HaTČBapeHH CHonjbeM, noje cy jeAaH ApyroMy noHeAH. YcTaBe ce, 3arpAe ce, H3Jby6e ce h oha3 pČKome: „CaA bhahmo, Aa cmo norpe- uihah, hito cmo ce AeAHJiH ! Hč Mo>KeMO jeAaH 6Č3 Apyrora!“ H OHAa ce oneT cacraBHine y jeAny Kyhy. A HapOA H3 Tora cejia ca3HAa uiKOAy Ha ohom MecTy, rAe ce SpaTCKa jby6aB no- Ka3aAa, Aa bčhhto onoMHrt>e {jane Ha to: Kano Tpe6a Aa ce Spaha Jby6e. no Hapo,nHoj npnqn. 26. Iz „Kugine kuče“. Tko ste, božji ljudi, Kazano vam budi: Ne želi nevolju Susjedovu polju; Njegovo poharano, Tvoje razrovano; Brata tko zagrebe, Zakopao sebe! August Šenoa. 27. Saveti. N a j g o r e. Pravi život. Ružna je i vaj na Nesloga i svada, Gadnija je jošte Otmica i krada. Živi, brate, ali tako, Da kraj tebe i brat živi, Da sa ružne sebičnosti Niko tebe ne okrivi. Al najgora jeste Kleveta i zloba, S nje nevini pate Do i preko groba. Lozinkom ti neka bude: „Tude muke dirat ne ču!“ U vlastitoj muci, znoju, Ponajlepšu nad češ sreču! 30 N a j 1 e p š e. Lepo je prostiti bratu, Kad uvredi srce tvoje, Jer uvrede opraštati Ponajlepša krepost to je. Lepo je prostiti svakom Nek i teška je krivina Opraštati bližnjem svomu I krepost je i vrlina. Ali lepšu ne pokaza Nikad krepost i vrlinu, Ko kad praštaš, a mogo si Svom se svetit dušmaninu. Josip Milakovic. 28. MpaBH. PaAHHH, MapjbHBH, OKperaH, xftxoBe 6op6e 6 koct, h>hxobhx HHaTa, 6paToy6ojHnx CBatja, na hx bhahm, rAe AOAa3e k mchh, Aa hm HeuiTO ynHineM y cnČMeHap mfiBOTHe KibHre ... H ja He 3H3M ynHcara y Ty KtbHry Hero ABe penn: „E>yAHTe MpaBH.“ P. KaTajiHHHh JepetoB 29. Jače od smrti. Jedne večeri zamolim deda, da mi opet šta priča. Ded se malo zamisli pa reče: „Ne mogu baš nista da se setim, što ti još nišam pričao“. Nato se malo sneveselim pa pogledam kroz prozor u dvorište, kamo je kočijaš uterao puna kola kamenja. To je opazio i ded pa reče: „Baš su jaki vaši konji." „Zaista jaki,“ odgovorim ja. „A što je jače od konja?" upita ded. „Vuk“, odgovorim ja smešeči se; jer mi se učinilo, da je ded voljan da se šali. Sl „A šta je jače od vuka? Kazuj brzo!“ „Lav,“ rekoh, da se pokažem, kako urnem brzo odgovarati. „A šta je jače od lava?" »Mreža,“ priskočim ja, setivši se neke dedove priče. »Sta je jače od mreže?" „Miš“, rekoh ja kroz smeh. »A šta je jače od miša?“ »Mačka." »A od mačke?" »Pas." »A šta je jače od psa?" »Zima." „A šta je jače od zime?" »Bunda." »A šta je jače od bunde?" »Moljac," rekoh, da ne ostanem dužan odgovor. »A šta je jače od moljca?" »Batina, kojom se izbatina." »A šta je jače od batine?" »Covek, jer može da je prelomi." »A šta je jače od čoveka?" »Starost." »A šta je jače od starosti?" »Smrt." »A od smrti?" S tim me je pitanjem zaterao ded u tesnac. Nišam znao, šta da odgovorim. Ali ded me ozbiljno pogladi po čelu pa reče: »Od smrti je jače lepo i pošteno ime. Lepo ime ostaje i posle smrti. Co- veka sahrane, ali njegova dobra dela još se dugo spominju Sve radi, sinko, kako te uči Bog i dobri ljudi! Sto lepši spomen to duže traje. Eto ti, šta je jače od smrti." Iz Nazorove čitanke. 30. Pjesma o ŽIgici žiga voj i Gredi gredurini. Greda: Oj, Žigo žigava, otkud tebi slava? Zigica: Na meni je nešto, što ti nemaš: glava! Greda: Baš golema glava! Kao da je nije! Zigica: 0 njoj zmaj se krije, te svijetli i grije. 32 Greda: Ja sam greda gredurina; Majka mi je kladurina; A djed mi je hrastov direk, Da sam živa dug je vijek. Buducnost me slavna čeka: Na ladi cu jambor biti, 1 ploviti put daleka; Ja du postat dva direka, Balvan za pod i duvare, Brv dugačka preko bare; Na plugu du gredelj biti, Ili stijeg ponositi. Ili, ili . . . ded ti kaži Mudra Žigo mala! Žigi ca: Oj balvane i brvino, Stiježe, moste i direče, Znamen jesi tude srede, Svejedno ti uvijek, Sto od tebe grade: Vješala il’ oltar, Kolijevku il’ klade, Jambor ili direk, Stijeg ili trup: Ti si uvijek glup! — Dosta! — Greda ruknu Pa se dolje svali, Žigica se smrvi, sumpor se upali, Plameni se jezik u visinu vinu, I — proguta plamen Suhu gredurinu! Vladimir Nazor. 31. Gavanu. Čemu blago Dez broja i mjere? Čemu časti — čemu bijeli dvori? Kad u grudim’ nemaš prave vjere — Kad ti srce zloduh pakla dvori. 33 Gorka Sto sa Sto je S črne Oteo bi sjajnom suncu zraku, Opas’o bi nj5me bijele dvore, Da se sjaju u crnome mraku, Da svijet vidi, što bogataš more. Uzalud se hvataš rajske grane; Velika je nebeška dobrota — Nije sunce samo za gavane Nit’ bi sjalo — da nema sirota. Sta bi dao za tu zraku sunca? Svoje dvore, zlato, lovor — slavu, Časti svoje od dna do vrhunca — Tek vrh tvoje da se sjaje glave. Sta je jedna sitna zraka ona, Što je sunce iz svog žara prosu — Prema zrakam’ bezbroj miliona, Štono piju biser — sjajnu rosu?- Sta je sunce? — Tekar praška mala Prema sili — prema svijetlu raja, Što je na svod iz nebesa pala, Da nam svemir zracima osvaja. Nemaš cime kupit sitne zrake — Cijeli svijet je možan kupit nije; Svakom sjaje do ledene rake, Doklen žije — dotlen ga i grije. Čim češ doci — kad ti klone glava — Pred nebeška vječno sjajna vrata? Tamo gine zlato, čast i slava, Ključ su: djela plemenita — zlata. Ivan Lepušič. 32. Suza sirotinje. li je suza ona, oka mutna pada lije sirotinja bijede, teška jada. Divno li je srce ono, Sto otire suze take, Sto bar časak usrečuje Nevoljnike, siromake. Bogumil Toni 34 33. Bypa Ha Mopy. BypHO Mope no6ecHn./io, HarpztHJio cHibe jmiie, CBe ce >khbo c mera CKpHJio, CBe yTČKJio — CBe otiijiobh, JX o je^HHe 6ypHe nraue: ra/te6oBH . . . H CTpamHO je n6oiymaTH JbyTe 6ype xyK fi 6ec, H CTpamHO je norJieAaTH Bypnor Mopa ckok, noTpec: y36yft,eHO, y3MyheHO, 3ajbyjbyje chjihhm tokom T opocTacHe MyTHe Bajie ripeKO CTeHa h o 6 ajie. XyjH, BpyjH, PacnHite ce, rieHyiiin ce, Pa3AHpe ce Oj CHJIHHe H nČTpeca Ha noAn»ce y BHCiiHe Oj noMaMe h oa 6eca Baji Ha Ba^e ao He6eca . . . CieBaH KahaHCKH. 34. Vatra na brodu. Dva dana gonila ih oluja. Valovi ko gore; izmoreni se brod jedva držao. Svuda naokolo tutnjilo uzburkano more, a nebom se valjahu črni oblači. Uveče drugoga dana, kad je oluja nešto popustila, približi se kapetanu krmilar Tomo, pa če mu: „Kapetane, brod gori!" Kapetan probledi. Jedrenjača je bila krcata ugljenom, a more odnelo sve čamce za spasavanje. Zapovedi, da se donesu štrcaljke. No čim se otvorila iitroba broda, sunu iz nje stup pla¬ mena i dima. Sto je više u brod dolazilo vode, to je oganj bl- vao jači. Uto se u velikoj daljini na levo ukaza kula svetilja. Videči, da ne če biti moguče utrnuti vatre, kapetan odredi, da se upravi prema onome svetlu. Onda pohiti na pramac, da obodri mom- čad i putnike. Na krmilu ostao Tomo i ravnao brodom po za¬ povedi kapetanovoj. Vetar nije bio povoljan, pa se brod polako micao napred. Mediito je več krma bila sva u ognju. Plamen je več llzao tlo pod Tominim nogama, a vetar je nanosio na nj oblake črna i zagušljiva dima. Uto zatutnji ispod Tominih nogu silan prasak. Brod se užasno podrma, a u zraku se razlije gusta kiša svetlih iskara. S pramca zaori u noč strašan krik. „Pogibo- smo!“ zastenjali putnici misleči, da je Tomo nastradao, a brod 35 ostao bez krmilara. Ali Tomo se držao čvrsto na svome mestu. Več je dobio nekoliko opeklina na licu i riikama. Ljuto ga pale te opekline. A ima i drugo, što ga muči. On zna, da ne može više nitko k njemu, jer je oganj zahvatio svu krmu. Zna, da mu svaki čas preti opasnost, da poleti u zrak. A spas je ipak blizu — na dohvatu. Eno tu nedaleko pružio se komad Stkinute daske. Na njoj bi se mogao spasti. Ali na pramcu imade ljudi, koje takoder treba spasti. — I Tomo stoji čvrsto na krmilu. Katarka se na krmi prevalila, tek što ga nije poklopila. Ostala je još ona na pramcu. Gornja jedra dobro noše: brod se bliža svetioniku. Ali gle nesreče! Plamen zahvatio Tomine noge. No on još ne popušta. Za sreču vetar dunuo jače i brod krenu u uvalu, gde če se nasukati. Sada nije mogao ni Tomo da više izdrži. U času, kada ga več vatra svega zahvatila, skoči nevoljnik u more. Teškom mukom dopliva do obale, a još se i teže izvuče na suho. Na telu je od opeklina osečao strašne bo- love. Nije mogao ni ustati ni zvati u pomoč. Ujedared ga osta- vila svest. U isti mah grnula lada 6 žal. Svi se spasoše. Malo su za- tim brodolomci našli svoga spasitelja junačkoga krmilara Tomu. Kad je srčani mornar otvorio oči, svi su proplakali od radosti. Tomo je mnogo pretrpio od bola. Nije više bio spo- soban za rad. Ali su se ti putnici pobrinuli za nj i svome spa- sitelju obezbedili život. J z Nazorove čitanke. 35. no Mopy. Jeana oa Hajjienmnx d^aroaa™, KojoM je Bor xTeo odaž- Phth jyrocjia3eHCKn Hapoa, to je Hauie npeKpacHO JaapaHCKO Mope, noje 3a^eBa h njiane Hamy aoMOBHHy ca 3anaane CTpaHe. JaapaHCKO je Mope Hama najBeha cpeha, Ham HajjieninH ypec, HajBehe doraTCTBO, Hame TproBHmie OTBopeHO c THcyhv ^yKa. no JaapaHCKOM Mopy mh cmo Ha jeaHOM oa naj3roaHHjHx no^oacaja CBera CBeTa, h 3aT0 Huje nyao, mTO ce MHorH apyrn napoa« aaiKe noHoc jyrocnaBeHCKH. Ha Ja^paHCKOM je Mopy CBa Hama CHJia, Ha meMy je CBa Hama 6y- ayhHOCT, MO>KAa CJiaBHa, Kao mTO je 6wjia npomjiocT 3a BpeMeHa Kpajba ToMHCJiaBa, KaAa je no meM njiOBHJio ABecra xpBaTCKHX paTHHX 6pOAOB3. AHTe TpecHh naBHMHh. nHTama: Koja je Hajjienma 6jiaroAaT Hamera HapoAa? 36or nera HaM je JaApaHCKO MOpe HajBeha cpeha? Oho je Hame, a JiaKOMH jih ce tko 3a ibhm? Je jih JaApaHCKo Mope rpo6 hjih 6eaeM Hame cjioboAe? KaAa je 6HJia Ha n>eMy oiaBHa Hama npomjiocT? KaKOBa fre HaM 6 hth 6yAyhHOCT, KaA Ha JaApaHCKOM Mopy OAbnjeMO BajioBe Tyt)HHCTBa? „Mope ahbho, Mope cbcto, npeA HaMa ce umprnu eTO Kao TajHa ko6. JLyjbanKa ch KOMy MHJia, KoMy xjiaAan rpo6.“ netap flpepanoBHh. 36. Mornari. Vra čaju se izmoreni, žarkim suncem opaljeni, vračaju se lšibani i olujom i neverom, plovili su svakim smjerom, al’ pred okom vijek im stala mila slika rodnog žala. Kad je oluj šib’o more, gledali su lomne gore, mala sela mirna, bijela, i gradiče na višini, skromne crkve u nižini — — Kuči, kuči, bio im je uzdah vruči . . . ... I eto ih gle na žalu, pale lulu proštu, malu, 37 i redaju sve orkane, svaku slotu, gorke dane: — Sječaš li se, kume Ivo, plesalo se divlje, živo baš na Manši*?!-Majka stara, a ono kod Gibraltara? — I. ti ljudi divske dudi, i te ruke iza muke vratiše se izmučene u rodene tihe dvore, da im čuju uspomene i slušaju razgovore.. Rikard Katalinič Jeretov. 37. CpnKHtba. Hnje aaBHO Phjio, KaA je HauiOM jienoM 3eMjbOM 3aBJiaAae HenpHjaTejb. To je Phjio Hame poPoBame. TopKO cmo ce h narajm, a MHore, MHore HČBHHe JKpTBe na^ajie cy Ha AOMy, Kao h H a PojHOM noA>y. Cbctjih cy to npmviepH, Aeuo Moja, KojHMa ce CpncTBo ahhh h noHOCH, na TpePa aš hx ce h mh k3tk3a ceTHMO, aa 6h hx canyBajiH oa 3a6opaBH. Ha jKejie3HHHiKHa Cpnicmna. Ona 3acTaAe, norjieAa y 3acTaBy na ohah ynHTa BojHiiKe, Kojn cy ce Ty ačchjih: „Je ji’ Mope, a ihto he BaM Taj hphh PapjaK?“ PČKOine joj Aa je yMpo ayerpnjcKH uap. ZleBojne ce pa3japH: „Bor c BaMa, a uito ce rane Hac inuancKH pap! BemajTe bh aphhjio iKHO, Aa je nocpHyjia. * Manša = kanal le Manche. 38 nporjiacmue je 3a KOMHTy, h Sai/Hiue je y BJia>KHy n MpanHy ancaHy. Tpn jiaaa He AŠAome joj hh MpBe xjie6a. MeTBpTora AaHa AOHecome joj HeiKe necHHije, iiiKpHHy 3ySHMa, na MpKO norjie^a y up»y Kpny Kojy cy joj npy*:a./iH h pHKHy, Kao pameHa JiaBHita: „HHKaA! Hhkaa ja to He 6 hx yHHHHJia, na a a 3HaM, Aa heTe mh caA OAMax o6e pyxe nocehn. AMa jbyAH uiTa bh mmcjihtc, Kora cy ocraBH/ia Hauia Spaha OBAe! 3ap H3Aajnue? He SorMe, na nei< 6yAe luto xohe! Ja to hč CMeM yqftHHTH, jep 6 h Me npoK^eo Bor h ia, A nopeA k>hx AeBeT jbyTHX jiaBa. Ta#’ 3aBpHiuTa AeBeT ao6phx koh>3, H 3aJiaja AeBeT jbyTHx JiaBa, A 3 aKJiHKTa AeBeT conojiOBa; H Ty Majna TBpAa cpn,a 6HJia, Jla 6a cpua cy3y He nycrajia, Beh y3HMa AeBeT conoAOBa, lian ce BpatH ABopy SnjeAOMe. .Hajieno je CHaxe yrAeAaJie, MaAO 6AHxce npČA ft>y HineTaAe. 3anynaAO AeBeT yAOBHua, 3anAanaAO AeBeT cnpoTHira, 3aBpHiuTaAO AeBeT Ao6pHX noiba, 3ajiajaAO AeBeT JbyTHX JiaBa, 3anAHKTajio AeBeT conojiOBa; H Ty Majna TBpAa cpira 6nAa, Jla oa cpn.a cy3e He nycTHJia, Hero TjeuiH AeBeT yAOBHira: 45 „He TyryjTe Moje HČBj ecTHpe! XBana Bory Ha K.eroBy japy, Ja nx m a a a a hh pčflHaa h h j e c a m, JX& m h ae*e hž Meny Ayniexy, Beh Aa 6paHe 3eMjby ox Ay iu m a h a. H e naaiHie, moj' e n h e p p e a p a r e, Ak’ h jecy oA^ŠTjeAH aca p a a h, O c t a a h cy n t h h h >KApaAOBnhn, X p a h h t heMO nTHhe JKApaAOBnhe, H a in e nJieMe n6rnHyrn He h e, Hamu a b o p h nycTH o ct a t He he.“ KaA je 6hao HohH y nčHohH, Aa’. 3aBpHiuTa ZjaMjaHOB 3eAenno. flHTa Majna JJaMjaHOBy A>y6y: „CHaxo Moja, jby 6 o JJaMjaHOBa! LLJtO HaM BpHHJTH J^aMjaHOB 3 ŠAeHKO ? Ha’ je rAaAaH nuieHHire 6jeAHpe, Hah AceAaH BOAe ca 3 BČnaHa?“ nporoBapa A.y6a JJaMjaHOBa: ..CBenpBHue, Majno UaMjaHOBa! Hht’ je rA 3 A 3 H nmeHHue 6jeAHpe, Hhth jneAan BOAe ca 3 BenaHa, Beh je mera JJaMjaH HaynHO ijo no nohn cnTHy 306 3 o 6 aTH; Oa no HČhn Ha ApyM nyTOBaTn; nan oh jnaAH CBčra rocnoAapa UIto ra Huje Ha ce6n aohho.“ H Ty Majna tbpas cpna 6nna, JX a oa cppa cy 3 e He nyc™na. * IyHOBe 6Hjena njeHa TprAa; Ohh Hoče pyny oa jyHana H Ha pypn 6ypMa no3AaheHa, Bapajy je y npHope Majn,Hj Y 3 e pyny JyroBHha Majna, OnpeiaAa, npČBpTaAa ibOMe, na A03HBA>e Jh y6y JJaMjanoBy: 46 „CHaxo Moja, jby6o ZtaMjaHOBa! Bh ji’ no3Ha^a, ™ja j’ obo pyiCKy AOAHHy, ihto jiokh Me^jy BHCOKHM ŠJinHHCKHM SpeTOBHMa, Mei]y KO j HM a ce pa3JIHJIO H „Bo- xhh>cko je3epo“ Ha ypy asačko, OKpyxceHO myMOM apHoropHpe, y iyje nyraHKa BejiHnaHCTBeHH TphrAaB, mTO ce AHAte Ha TpH rjiaBHue 2865 MeTapa bhcoko. Ha tom nojby ihia ceAaM je 3 epa, noja cy Me})y coSom cnojena; nocjieAibe je 3 epo pymn ce y Ay 6 ftHy Te npoBajbyje Ha ABa »ApeJia nao CaBHua, npoTHqyhH Boxhh>cko je 3 epo. 49 CaBa HMa Asa n3Bopa: BoxnHbCKy CaBHuy h noTKopeHCKy CaBHuy, Koje ce cacrajy HeAaJieico rpaAhha PaAOJbHpe, OTBapa- jyhH cpe6poneHy CaBy. CaBa Tepe caMUM cjiSbchckhm 3eMA>aMa, OHa je peKa aiaBeHCKa. Tepe CaBa oa TpftrAaBa H3 cjiaBeHCKor 3aBHPaja; Oa TpflrjiaBa ao ZlyHaBa, TpH njieMeHa k jeAHy cnaja. (HBaH TpHCKu). X[paryTHH XHpu. 46. Soča. Krasna si, bistra kci planina; Prirode žar u tebi sja, Prozirnih kad ti sred dublna Oluje gnjev ne muti dna. Krasna si gora kci. Tvoj brzi tok ko hod je lak Planinskih djevojaka, I jasna si ko gorski zrak, A glasna si ko T pjev jak Planinskih zor — momaka. Krasna si gora kci. Rad gledam tvoje žive vode, Valove tvoje zelenmodre: Sva tarna trava na planini, Sva vedrost rujnoj u višini Lijepo se u njim’ slila; U rosi viša plavetnih, U rosi gora zelenih Ljepotu ti si pila. Krasna si gora kci. Ti znanica si meni draga! Kad šumiš gorskih iz dubrava, Nosiš mi s milog rodnog praga Cjelova breme i pozdrava. 50 — Po ravni ovoj tužno strujiš . . . Oj kako glasno, Ijupko brujiš, I čvrsto, krepko poskakuješ, Dok goram’ hitaš i putuješ! Kad put svoj iitreš na ravnine, Zašto te živa radost mine? Sto plaziš kano izmorena? Sto plačeš, bolna, rastužena? Oj teško, teško ti ostavljaš Kolijevku gorsku vala svoga! Zar znadeš, da sad vodu valjaš Uz groblje roda slovenskoga? I dvojak bol nam trpjet znaš, Ti tužna, ali časna! Ogromna kano suza sjaš, Al i ko suza — krasna! Krasna si, bistra kči planina; Prirode čar u tebi sja, Prozirnih kad ti sred dubina Oluje gnjev ne muti dna. Po slovenskom od Simona Gregorčiča. 47. Probudit če se lav. Pusto istarsko selo bez crkve i škole. Uokolo sama beda. Siromašni se narod muči i kinji, da štogod zavredi. Onda dode bezdušni lihvar, pa mu sve otme. A kad ne može da plati, onda ga priveže uza se, da za nj tegli, da se za njega troši i mrcvari. I krv mu pije, tuče ga u dušu, grdi mu jezik, blati mu običaje, goni ga i do životinje ponižuje. I tako u našem čoveku trne svest i trne — i dode dan kad i on sam izgubi svaku nadu u bolji život, kad ga obuzme tužan osečaj, da je on na svetu samo zato, da tudinu služi, da ga sluša, da ga se boji, da pred njime strepi. Onda dode dan — i u njegovu selu odjekne lopata: eto, došli ljudi i polažu ugaljni kamen, a na njemu dižu zidove visoke i bele. 1 medu krov, a nada nj tornjid sa zvoncem, koje če 51 jednog jutra odbiti u drago, ročteno nebo svoje tanke, srebrne zvuke — i na njegov če glas doleteti jato vesele, male dece, da se okupi oko učitelja ili učiteljice i da guta novu do tada nikada nečuvenu reč. . . I naš če ubogi čovek gledati i slušat če, kako se iz bele, suncem blagoslovljene Družbine kuče razležu tanki glasovi de- tinje pesme: Gde ptičice miloglasnim glasom pevaju: Tu je moja domovina — tu moj mili stan... A čut če se i drugi glasovi: o slobodi, dostojanstvu čoveka, o časti narodnoga imena ... I on če prisluškovati i stati ko ska- menjen. Onda če se i u njemu krenuti nešto. Zadrhtat če davno obamrle žile, zaigrat če u njemu duša, žilama prostrujiti snaga, probudit če se u njemu čovek, naš čovek, Jugoslaven — i kad vidi, kad se seti, što je sirota sve prošao i što je sve prepatio, stisnut če zube, zgrčiti pesti — i jednim če mahom stresti sa sebe sramotan jaram, koji ga tišti. Viktor Car Emin 48. Istra zove Marka. Huji vetar i kipi magla u puljskome zatonu. Nove aveti niču iz zemlje, hrle sa dalekih gora i poljana, stižu u povorke i jata k mrtvome junaku. To su duši starih istarskih kmetova. Na njima je sto tragova uporna rada, teške rabote, plemičkoga biča, gladi, žede i golotinje. — Kraljeviču Marko, gle što učini od nas sila i nepravda. Iskrčismo sve gore te naše zemlje, izorasmo sva polja, nato- pismo je našom krvi i našim znojem, ali gvozdeni su ljudi ga¬ zili po nama, ubijali nam nadu, poganih' nam veru i ponizlvali ponos naš . . . Ceznuli smo za danom, u koji češ da prodeš preko naših poljana kao zvezda preko neba. Očeklvali smo te kao sunce, što če da nas ogreje i ojunači. Nadali smo se, da češ nam do¬ neti zvezdu na vrhu svoga kopija, zvezdu sjajnu i plamteču, što razgoni tame i bodri klonula srca. Bejasmo kao mrtvo more, što čeka da ga ošine krilo oluje, pa da onda uskipi i dipne, da se propne i ustalasa, i poruši nasipe, i proguta obale, i raz¬ lije se preko bregova. Cekali smo te mučaljivi i tužni u tmurnim praskozorjima na Vrhovima hamaca i g5ra, ali ti nam ne dode, 52 — junački tvoj duh ne prohuji kroz naša srca: ne dočte, junače, da usadiš mač u gredelj našega pluga za znak i znamen, da smo i trudbenici i gospodari rodne nam grude . . . Klonusmo bez borbe i mrosmo s gospodarevom petom za vratom . . . Kraljeviču Marko, što done, kaži, našim sinovima i unučadi? Tužniji su i jadniji od svojih otaca i pradedova. Iščupaše im srce iz nedara, oteše im dušu iz grudiju, pomračiše im i isko- paše oba oka iz glave, pa lutaju po tami i slede kao stado ovaca tude stope i pozive. Ustani, junače, i pomozi našim unucima! Još je vila po našim gorama, a po brdima i dscima trave svakojake, a najviše smilja i kovilja. Daj, nek nam deca pogledaju opet očima po svetu, jer su jadna i nesretna! — — Junače, ostani s nama, a kad dogori do nokata, ustat čemo mi mrtvi da vojujemo uz tebe poslednju očajnu borbu, da spasimo — da osvetimo 1 . . . — Ostani s nama! kliču vile naokolo. — Ustaj i progovori! stoji vapaj robova, galeota i kme¬ tova, trudbenika nevernoga mora i tvrde istarske grude. Zestok srh proleti telom mrtvoga junaka; pomako je ruku, podupro se laktom o stenu i čtipnuo na noge. Strši ko orijaš na onom kamenu, širi ruke i gleda u aveti. — Primaknite se, tužni i zaboravljeni, da vas zagrlim sve skupa! . . . Gradite mi grobnicu na ovome žalu, ali neka bude kao kula, iz koje ču da bdejem nad vašom unučadi — neka bude kao utvrčlen grad, iz kojega ču da nahrupim s družbom svojom, kad kucne časak ustanka i odmazde! —- Vladimir Nazor. 49. Pjesma o Istri. Sliku milu Istre naše Ja u srcu nosim svom . . . Leži ravna i vrletna Na tom moru Jadranskom. Glava joj je Učka gora, Buk valova njen je glas, Kitne šume i pašnjaci Oko struka zelen pas. Sela su joj biser sitni Na haljini zelenoj, Gradovi joj toke sjajne Na dolami šarenoj. Rasa, Mirna i Dragonja Teku žilam’ njezinim . . . Gle otoke, djecu lijepu, Na skutima majčinim ! 53 Istro naša, majko naša, U srcu te nosim svom. Najljepša si za me zemlja Na tom moru Jadranskom. Iz Nazorove Čitanke. 50. XajnyK BejbKO ocjio6at}a UpHy PeKy oji Typaka. y noHčTKy 1807. rop., noiuTO Cp6n 3ŠBJiaAajy BeorpapoM, xaj;tyi< Bejbito craHe ce mojihth FI p a b h tč jt,ct b y j y in m eivi CeHaTy ;ia My AŽAy AonyiiiTetbe Aa ripeije Ha KpHBH Bnp, a a no6yHH UpHy PeKy h jih Ma™ Thmok, h Aa OTMe oa TypaKa. 3a Taj nocao oh HHje Hcitao HHKaKBe Apyre noMohn ao jeAaH OapjaK h ČTBopeHO nHCMO Aa cb3kh HOBeK oa OerjHapa hjih AOinjbaKa H3 ohot Kpaja, koj'h xohe, MOHte cjio6oaho c ibhm nohn Ha Taj nocao. noHajBHme 6HAamft.HX caBeTHHKa cpncKHX hhth cy 3HajiH HiTa je KpHBH Bnp, hh UpHa PeiKy. Ma oh hč XTeAe napoA caB AH3a™ Ha Bojcicy, icao uito je 6 ho odHnaj, Hero noKynn jom HeinTO Sehapa h caMOBOJbapa, a Ha- poAy Kance ao CBaicn paAH CBoj nocao, a oh he hx HjBara oa T ypaKa, caMO Aa My Bojcpn xpany AOHoce; na ce noTOM Ha- MecTH y HČKaKBOM ceny Aa 3HMyje, jep je 6 hao join paHO h 6ho je CHer yAapno. KaA TypnH f tom nyjy uiTa ce p ha h no UpHoj PepH, n pa36epy pa Bennco HeMa mhofo Bojcne, OHAa ce H3 BHAiiHa no- AHrae HeicoAHKO ctothh 3 TypaKa, h notjy Ha H>era; a KaA Aol)y Ha nocneAtBH KOHaic, na he nao cyTpa yAapnTH, OHAa oh CKynn cBe cBoje MOMKe, na hm pene: „Bpaho 1 Mh Typxe oBAe ne MonceMO neica™, jep je h>hx MH oro Bnme Hero Hac; Beh xajAeMO, y HMe Bora, Aa mh yAapHMo Hohac Ha rbHx, na ano hx nano 36yHHMO h pa36njeMO, Ao6po; aKO AH HM HČ MOrHeMO HHLUTa yHHHHTH, a MH heMO Hoh Ha rA3By, na y nAanHHy!“ M Tapa, noAHrHyBLUH CBe CBoje momkc, othac, Te ce noAano npnByKy h yijy ycpeA TypaKa, na yjčAaMnyT cbh o6ope BaTpy H3 nymaKa, h craHy bhk3th TypCKH : „BencHTe! Pa3ČH Hac XajAyK Be./bKo!“ TypuH ce oa ny~ pn.aBe h oa BHKe ohžko H3a CHa CMeTy, a koh>h hm ce H30TKHAajy, na yAape npeno Aoropa h npeno ibhx, h Tano Typnn no6erHy, Kojn neumite, Kojn 6oc, nojn roAorAaB, a caB Aorop ocTaBe Cp6HMa. H oa TaAa BeA^Ko ocTaHe koa Typaxa y CBeMy OHOMe Kpajy CTpamHH HČnpHjaTen>. ByK CrecpaHOBHh Kapaaah. H a n o m en a: npaBHTČn>CTByjyuiHH CČHaT = ynpaBHa acyn- UITHHa. 51. Petar Zrinski i Fran Krsto Frankopan na stratištu. (Bečko Novo Mesto, 30. aprila 1671.) — — — Na trgu i okolo njega svuda muk. Povetarce ispod sunca tihano je lovorilo i nanosilo miomiris proletnoga cveca i mlade trave s okolnih livada. Sunce je več osvetlilo polo- vicu stratišta; krvnik je mirno odmotao svoj mač, koji sevnu, 55 dug i širok. Ljudi pogledaju sat na tornju, vrata od oružnice i onaj mač — pak svi pogledi panu na onaj shod na pročelju oružnice, na prvom spratu. Na shod su izašli gradski sudac, njegovi prisednici i beležnik kaznenoga suda Hanugel. Na be- demu sve se pripelo jedno na drugo. Još jedan hip, i škripnu teška vrata od oružnice, trgne se mlado i staro, sve pridigne glavu, bruj poleti zrakom, pa opet grobni muk . . . Vrata su se otvorila, na trg su stupila dva seda kapucina, pognute glave, svaki nosi malo propelo; za njima ide kapetan von Ehr, pak deset kopljanika, onda opet dva kapucina, jedan levo, drugi desno Petru Zrinskomu, koji lagano stupa s propelom u rukama. Sunce mu kruni otkrivenu glavu, onu valovitu crnu kosu, na modroj dolami blistaju se krupne toke. Korak iza njega ide sluga Tardic, pa opet deset kopljanika. Na kapetanovu zapoved svi stanu pred oružnicom, netom su izašli iz nje. Beležnik kaznenoga suda pročita osudu sa shoda jakim glasom, pak javi, da je stiglo pomilovanje od premilostivoga cesara i kralja Leopolda L, da se osudenlku ne ce odseci desnica. Petar pomisli na Frana, zahvalno pogleda put neba. Gradski sudac slomi sada jedan štapic i baci ga sa shoda na trg. Na kapetanovu zapoved krenu prema stratištu. Sve su oči uprte u Zrinskoga, svi se čude njegovu spo- kojnom licu, koje proseva neizmernom dobrotom i milotom, onako bledo, onako sveto, jer njegova bledoča zanosi na onu velikih mučenika. Iz dubokih očiju proviruje mu neka svetla nadzemna snaga, jer dok idu lagano trgom, on ne vidi nego malo propelo, on ne čuje reči svojega ispovednlka, koji ga teši, da ce domala stupiti medu blažene na drugom svetu. Vec su kod stratišta. Zrinski pogleda krvnika i njegov mač, pritisne srce rukom i izusti tužno: — Časni i dobri moj oče, molite se Bogu za moju otadžbinu. Oh, da znate kako je pogažena 1 Molite se za nju! — Ja se za sve patnike! . . . uduši se starcu reč od velikog- tronuca. — Molite se Bogu za moju Ženu, za moju decu 1 — Molit cu se . . . — Zajeca tiho ispovednik. 56 — Molite se za moju dušu! — uzdahne Petar, pa uzačte stalnim korakom na stratište, a odmah za njim ispovednik i sluga. Krvnik stoji nepomično, drži mač na golom ramenu. Zrinski svrne očima po trgu, pogleda poverenike, i reče svojemu ispovedn.ku: — Više se ovi siromaši boje moje strašne smrti nego li ja. — Oprostite svima . . . — Opraštam ... — drhtne Zrinski, preda propelo ispo- vedniku, svuče dolamu, dobaci je slugi, izvadi iz džepa svilen rubac prekrasno izvezen zlatom, ogleda ga, poljubi ga, pa uzdahne s najvecom boli: — Oh, Katarina moja! . . . Na kapucinskom tornju odbije devet sati. Zrinski klekne, pogleda sunce, poljubi onaj svileni rubac, dade ga slugi i umoli: — Jure, sveži mi ovim rupcem oči. S Bogom, dobri moj jurei Taj rubac dala mi je moja Katarina na Petrovo pred tri godine. Njezine su ga ruke tako lepo . . . — Dobri moj kneže! . . . zaplače sluga. — Prfdigni mi kosu sa zatiljka na teme i dobro je sveži. Sastaneš li se gde s mojom Katarinom, s mojom decom — daj im taj rubac. Jure, ne reci im, koliko sam trpio . . . Sastat ceš se možda s mojim sinom . . . Tvrdo sveži . . . Njega možda ne ce pogubiti . . . Sluga sakuplja valovitu crnu kosu, u kojoj nisu ved retke srebrne niti, i pridiže je na teme, a njegove se suze toče na nju i na onaj jaki i lepi vrat . . . Kad zaveže oči i kosu istim rupcem, odmakne se od gospodara i pokrije lice rukama. Zrinski se sad prekriži, sklopi ruke, prigne glavu i glasno izusti: — Bože, primi dušu moju! Svud grobni muk. Brdom struji proletni miomiris, s vedra neba sije sunce na onu pognutu glavu i celiva onaj otkriveni vrat . . . Srca ne kucaju: krvnik podigne svoj veliki mač, silno zamahne, mač sevne, zazuji i zahvati Zrinskoga niže zatiljka po jakoj kosti. Petar pane na kolena, a krvnik, sav smeten, naglo zamahne, ali i po drugi put udari krivo, zaseče tek do pola vrata. Zrinski se sruši na prša, protegne se, krv poprska črno sukno, zapuši se na suncu, mrzli trnci prolete one ljude naokolo, mnogi proklinju krvnika, koji tako muči krštenu dušu. Zrinski se trza 57 na onom suknu, pridiže se, glava mu visi, njiše se na sve strane, krv šiklja iz grozne rane, kosa mu se razvezala, i ona visi, okrva¬ vljena vuče se po suknu, a krvnik, sav izvan sebe, besan, hvata kosu, lovi glavu, da je odreže. Ljudi se zgražaj u, neki urliču, mnogi beže s bedema. Krvnik napokon odreže, otpili krvavu glavu, pa odskoči, nasloni se na kladu, zadrhta, grčevito se zguri, prezavo prevrati očima. Sad pohiti k stratištu ono deset okrin- kanih ljudi, svi rastegnu črno sukno, veliko poput največe po¬ njave, omotaju i truplo i glavu, sve ostave onde i povrate se na svoje mesto. Sluga Juraj, prestravljen, zakloni se u kapucinsku crkvu. Ne prode ni četvrt sata, vrata oružnice opet zaškripnu i zacvile. Na trg dovedu kneza Frana sve onako kao i Petra. Malo pred podne sahraniše Zrinskoga i Frankopana u isti grob. Na humak položiše ploču, koja je več više dana bila gotova . . . Na njoj je isklesan krvnički mač, a nad njim dve mrtvačke glave. Latinski natpis kaže, da u grobu počivaju knez Petar Zrinski, ban hrvatski, i markiz Fran Frankopan, zadnji od svoga roda. Evgenij Kumičič. Tko svoju zemlju ljubi, I tko ne če biti rob, Tomu krvnik glavu rubi, Taj u hladan pada grob. Avgust Harambašič. 52. Mučenici. Stariča nas uči knjiga mudra, Mučenici da su vijek prvaci Bolujučeg čovječanskog roda: Oni svojim mukama ga jače, Oni svojom vldaju ga krvlju. Vladislav Vežic. 53. TocnocBeTCKO nojbe. Ha TocnocBeTCKOM nozby 3aceo je Otoh npecro KOpyuiKe noKpajHHe. Vcrojimeiie KopyuiKHx BojBO^a BpiuMo ce obSko: UBa caTa oa Uejionna noA ropoM KpH CTajao je KaMeH, Ha KojeM je cejteo npHnpocT kmct. Jcahom pyKOM Apatame 6HKa, a ApyroM mapeHy Ko6njiy. HeAa^ieKO oa H>era, OKpyjKeH n;ieMH- 4 58 hHMa h BHTe30BHMa, CTajao je y chbom KanyTy h kmctckhm ii,nne- AaMa BOjBO^a C nOKpajHHCKOM 3aCT3BOM. KaA 6 h ce BojBOAa CTao npHbjiHjKaBaTH km eTy, yiiHTao 6 h OBaj: „Tko ce TaMO npH6AHxKe oh MeHe CKHHy™ ca OBora npecTOJba? 11 „JXo6ht hem me3AeceT cpebpmaKa, mapeHora 6mKH! „Jom CMO Ay>KHH - TH O Ay HC H ! M3 necMe „CBeTJiH rpofioBH" 3. J. JoisanoBHha. 55. Pjesma o Vidovdanu. Kad je palo na Kosovu carstvo, Sakrilo se sunce za oblake, Da ne gleda sve mrtve junake. Svi se luži zavili u tuzi, Sva su sela proplakala bijela. 59 Sve se majke zavile u črno, U skrovište odbjegle su vile. Umukle su i gusle i pjesme Pjesme vedre, al’ i pjesme sreče. Na Kosovu, na kobnome polju, Nikad više ne procvalo cviječe! — — — Al’ guslari ostadoše stari, Svaki od njih lučcem roblje jari, Da se digne i da lance skine, Zoru kliče i proganja tmine! Zeman gradi po kotaru kule, Zeman gradi, zeman razgraduje; Ima neko, koji lance kuje, Drugi opet, koji ih raskiva. U narodu vjera ti je živa 1 Sto se ono od istoka rudi, Sto se pjesma uspavana budi? Sto se sela nasmijala bijela, Sto su majke zbacile crninu, Dok još djeca po razboju ginu? A što j’ opet, da čudne li sreče, Na Kosovu procvjetalo cviječe? Zora planu o novome danu, A za zorom staro sunce granu, I dan vidje konja i konjlka, Kraljeviča našem rodu dika! Dan ga vidje . . . rod mu topot čuo, Marko ust’o . . . narod uskrsnuo! Doletješe ptiči ždraloviči . . . Složno kolo vode Jugoviči . . . Eto dana, eto Vidovdana, Jer je palo na Dunavu carstvo! Rikard Katalinic — Jeretov. 56. Tiejie — nyjia. [Hanncano 1833. roaHHe]. 3 a uerapH naHa ^araHa xo.ua, Mac Kpo3 ji aiy 3a 4 * 60 je^HO no caia ncnpeA KapaBaHa. CyHpe je »erao; oa npBjiHKe Ha jeAny MHJby oa Bapouin, ja yr;ieAax jeAHy uiHpoKy 6e.ay Kyjiy rAe ce y3AH>Ke ycpeA paBHHue, 6jincTajyhH ce nao napocKH MpaMOp; CTa3a Me je k moj BOAHJia; ja joj npH^eM djiHJKe, h A aBiiiH jeAHOM TypCKOM AČTeTy uito je hihjio ca mhom, Mora Koma Aa ra npHApx aiHba - Te Jiy6ame h Ta HOBenja jmua, ory- jbeHa h no6ejie;ia oa KHiue h cyHHa, oSjienjbeHa c Maao Majrrepa, 66pa30Ba.aa cy nČTnyHO c;iaBOJiyK, Kojn Me je 3aKJiamao oa cyHna; na HČKHMa je joui 6HJia 3aocTajia Koca h jienpmajia ce Ha BeTpy Kao AHiuaj hjih MaxoBHHa; jan h cBeiK noBeTapan, Aysao je c naaHHHa, h npoAnpyhH y MHoroOpojHe mynjbHHe rjiaBa, ahh a h A y6ait>a, H3a3iiBao je y HbHMa HcaAocraBHO h Ty>KHo 3BibKAame. Hhkof HHje 6uno Ty Aa mh odjacHH Taj AHBJbaHKH cnoMeHHK; AeTe noje je AP>«a^o 3a y3Ay Mora Koma, Hrpa.ro ce chthhm OT nanHMa ;iy6aiba ihto cy ce pacnaAajie y npax ncnoA Ky.re; ja caM 6 ho Tano nocj/CTao oa yMopa, BpyhftHe h ApeMema, Aa caM 3acnao HacjiČHHBiuH r;iaBy Ha Taj 3 ha oa OAceneHHX rjiaBa. KaA caM ce npo6yAHO, ja bhagx oko ce6e KapaBaH h BHiue TypcKHX KorbaHHKa, Kojn cy aoihjih h 3 HHina Aa Me AonpaTe y Bapoui; ohh mh peKoiue Aa cy to rraBe ohhx Cp6a, Koje je nama no- y6njao y nocreAmeM cpncKOM ycTaHKy. OBa paBHHua 6una je nonpnmTe CMpra thx xpa6pnx ycTaHHKa, a OBaj cnoMeHHK Ht>HX0Ba rpoSHHHa. Ja nČ3ApaBHX okom h cpueM ocraTKe thx jyHanKHX jbyAH, HHje cy oAceneHe niaBe nocrajie KaMeH TeMeman He3aBH- chocth rbHXOBe OTapdHHe. Cp6nja, y Kojy heMO Aa crynHMO, caAa je CAČSoAHa, h necMa oiodoAe h cjiaBe oAjeKHBara je y Ky™ Cp6a, ko j h cy yMpjiH 3a CBojy 3eMJby. J/cKopo he h caM Hhih 6hth h>hxob: Hena canyBajy OBaj cnoMeHHK! Oh he HayHHTH H>HX 0 By ACHy uiTa BpeAH He3aBHCHOCT jeAHor HapOAa, noKa3yjyhn hm no Kojy cy je u;eHy k>hxobh oneBH OTKynHJiH. A^oh 3 «e JlaMapTHH. 57. Črni dani našega naroda u velikom svetskom ratu. ( 1914 ,— 1918 .) Vidovdanski atentat je poslužio Centralnim Silama za povod ratu. Prve granate padaju na Beograd, na žižu Jugoslovenstva i to je prvi jugoslovenski dokaz ovoga rata: ono nekoliko pobi- 61 jenih žena i dece u samoj varoši i ono nekoliko žrtava kod Savskog Mosta. Prestolonaslednik Aleksandar 4. avgusta (1914.), u Kragujevcu izdaje ovu jugoslavensku naredbu vojsci: „Junaci! Največi i zakleti neprijatelj naše države i našega naroda iznenada i bez ikakvog razloga nasrnuo je besomučno na našu čast i na naš život. Austrija, taj nenasiti naš severni sused, več je nagomilala vojsku i ijčinila više pokušaja, da prede našu severnu granicu, i da porobi našu divnu Otadžbinu. Njoj kao da je bilo malo što smo mi morali godinama da slušamo jauke miliona naše brače, koji su do nas dopirali iz Bosne i Hercegovine, iz Banata i Bačke, iz Hfvatske, Slavonije, Srema i sa našeg mora kršne Dalmacije. Sada je zatražila najviše, traži našu glavu, našu nezavisnost i čast Srbije. Junači! Posle sjajnoga uspeha našega oružja 1912. i 1913. godine i državnih tekovina, koje nam je priznala cela Evropa zaključenim mirom u Bukareštu, Ja sam najiskrenije želeo, da se Srbija i moji dragi ratnici u miru odmore i okrepe od silnih ratnih napora uživajuči u tekovinama svojih pobeda. I zato je bila Srbija gotova, da se na miran način objasni i sporazume s Austro-Ugarskom o svima spornim pltanjima. Ali se na žalost odmah uvidelo, da Austrija ne ide na to da s nama pregovara, čak i da smo Tspunili sve njene zahteve. Ona je bila rešena, da nas napadne, da nas ponizi i da nas ubije. Zato su ti sramni zahtevi Austrije morali dobiti dostojan odgovor. Ja sam ih sa prezrenjem odbio, uveren, da čete svi vi tu sramotu, koja je imala pasti na nas, baciti u lice onome, koji je pokušao,da njome umrlja sjaj i slavu vašega oružja. Stoga sam vas pozvao u ovo radno doba, da pod vašim pobedonosnim zastavama, i ako još umorni od skorašnjih naših pobeda, stanete opet na branik Otadžbine. Saopštenje, koje vam sada činim, jeste objava rata Srbiji. Na oružje, moji dični sokolovi! U boj za slobodu i neza¬ visnost Srpskoga Naroda i Jugoslovenstva.“ Srbija, izazvana mnogo pre no što je mislila, krvlju svoje najbolje dece, piše, posle balkanskih ratova i drugu stranu ve- likog dela, koje če se, kad se jednom završi, zvati Jugoslavija. Jednovremeno, po svoj Jugoslaviji pod Austro-Ugarskom, na- staje: ubijanje, vešanje, veleizdajnički procesi, progoni . . . Masa ih je po Bosni i Hercegovini, po Banatu, Bačkoj, Dalmaciji, Hrvatskoj i Slovenačkoj, povešano, bačeno u tamnicu i progonjeno. Odmah u početku rata stadoše austro-ugarske 62 vlasti zatvarati sve naše prve i najvidenije ljude. Madžari oteraše naše seljake iz vlastitih njihovih kuča i naseliše madžarske poro- dice te im pokloniše sve zemlje i kude. Vlada vešanja, pregona, otmica i zaplena prodiižuje se. Jugosloven je kriv vec samim tim što je Jugosloven. Narodna osecanja krste se rečju „vele- izdaje“ a to vodi na vešala i u tamnicu. Kod izvesnih austro- ugarskih zarobljenlka nadene su fotografije, koje prikazuju vešanja Hercegovaca iz Gackog i okoline izvršena u Avtovcu u martu, aprilu i maju 1916. Jedan podnarednik bolničarski u Avtovcu imao je mnogo fotografija, koje prikazuju sprevode na gubilište, vešala i leševe. Trebinjski ratni sud, u prvoj polovini iste godine, osudio je na smrt, bez ikakovih dokaza da su oni pomagali crnogorskoj vojsci, oko 400 Hercegovaca. Umiruci, kidajuci se od bola, okamenjena srca, i kad su umirali, i kad su škrgutali zubima, i kad su nauznako viseli na vešalima, i kad su trunuli u zarobljeničkim logorima, i kad su goli i bosi izbacivani na ciču zimu, i kad su im palili kucna slemena, — oni su znali zašto i za koga ginu, umiru, trpe bol i patnju. Ceo naš Devetnaesti Vek pun ustanaka, pobuna i ratova, stvorio je našega čoveka čovekom, razvio mu najviše i najsvetije osecanje, osecanje slobode, i, kad su došli teški dani robovanja i ugnjetavanja slobode, on je uradio samo ono što je morao da uradi: digao se za slobodu. (1918.) Jedna vojska prekaljenih vitezova iz bajki, puna oznaka iz ranijih krvavih dana, umorna ali još ne ubijena; jedna vojska „jaka kao smrt", tvrda kao granit, — baca se na neprijatelja, krha se i lomi po svetim poljima i krvavim črvinama macedonskim, ponovo krvlju stvara jednu veliku junačku pesmu i, kao očarana, prelece od Bitolja do Beljaka, vezujuci se sa srpskim zaroblje- nlcima, koji hitaju iz zarobljeničkih logora, i jugoslavenskim voj- nlcima i komitama, koji napuštaju front pa slaze iz planina, noseči u svojim starim svetim zastavama, prerešetanim u strašnim okrša- jima, nova sunca, nove slobode i nove nade. Branko Lazarevič. 58. Svetao primer. Bilo je to slavne 1815. godine . . . Obesni Čaja paša po naredbi vezlra Sulejmana Skopljaka, pljačkaše plodna i bogata šumadijska sela. Ne naišavši ni na kakav jači otpor na putu, 63 stigne on u Čačak. Miloš se reši da ga napadne s Ljubičskog Brda, na kome se beše ušančio. Započe se ljuti i strahoviti boj. Turska je vojska i mnogo- brojnija i bolje naoružana i odevena nego srpska. Turci imadahu dosta i topova i konjanika. Topot od konja njihovih konjanika, koji jurahu na krasnim arapskim konjima po ravnici oko Čačka, zadavao je neopisani strah. Pa ipak se Srbi držahu junački sve dok im ne poče nestajati džebane. Turci jurfšahu sve više i više i najzad zauzeše prvi šanac, koji bejaše na podnožju Ljubičskog Brda. Kada se staše pronicati drugom šancu, Srbi počeše iizmi- cati. I hrabri Tanasko Rajič pade opominjuči Srbe da ne klonu i da ne puste topove, koje su s teškom mukom stekli. Ali ga več niko ne slušaše. Strah beše ovladao svima. Pa I sam Miloš beše pokoleban. Nije znao šta da radi, kako da stane na put torne neredu. U taj mah pojavi se jedna junačna žena s pogledom punim bola i očajanja. — Kuda čete, nesretnici? vlkaše ona beguncima, kojima beše zaslepio razum. Komu ostavljate srpsku nejač i siročad? Zar se tako brani otadžbina? Zašto ne pripašete prežine i ne uzmete preslice u ruke? Pustite barem nas žene da zadenemo kubure i da s Turcima megdan delimo! . . . Ta pojava beše strašna i veličanstvena. Ova žena izgledaše kao neka božanska prilika, kao ančteo spasitelj, koji je došao da povrati izgubljenu hrabrost preplašenim Srbima. Uz to I glas doboša, u koji udaraše sam arhimandrit Vujanski Melentije, vo¬ deči jednu gomilicu seljaka sa sobom. Tako povrati iznemoglu snagu i odagna strah u srpske vojske, da smesta prestaše be¬ žati i bez ikakva pogovora odlučiše ili tu svi izginuti ili Turke pobediti. Svakom na mah posta jasno, da nema zašta više živeti i svaki s novom snagom jurnu napred. Urnebesni uzvici počeše se razlegati. Na licu svakog junaka mogaše se čitati takva odlučnost, da se na život nikako i ne pomlšljaše! „Sloboda ili smrt" — tako se sad zaori sa sviju strana. Taj trenUtak odluči sudbinu oružja. Turci se uzbezeknuše. Počeše Tzmicati a Srbi za njima — ko brže ! Muka je bilo dok povratiše izgubljene šančeve, a posle je sve lakše išlo. Na Moravi pogibe* I sam zapovednik turski Čaja paša, a sutradan več je bio i Cačak u Miloševim rukama. 64 A znate li koja je bila ta junačka žena, koja se javi u tom srečnom času, te reši ne samo sudbinu srpskog oružja toga dana, nego i sudbinu cele zemlje, jer je od toga boja zavisio i uspeh celog ustanka srpskog? — To bese junačka kneginja Ljubica, žena kneza Miloša. Svetao primer! Mih. M. Stanojevič. 59. Oslobodena Jugoslavija. I krvlju smo morali natopiti Drinu i Soču, Vardar i Piavu, prepatiti muke Raspetoga, da jednoga dana zaori krik: o s 1 o- bodeni smo! Vekovima su nas tlačili, vekovima su ispijali krv našu, na naša jaka pleča survaše breme bezakonja, sve u opakoj nadi, da de nas uništiti. A mi smo trpeli, snosili i verovali. Verovali smo u pravdu i ta nam je vera davala snage. I pravda je došla. Stoletni dušmani leže uništeni; nad nasiljem i bezakonjem slavu slave poniženi i iivredeni, u kolo se hvata Srbin, Hrvat i Slo- venac, da gromkim glasom zapevaju himnu svoga davnoga pesnika; * „0 lijepa, o draga, o slatka slobodo, Dar, u kom' sva blaga višnji nam Bog je do.** Sva srebra, sva zlata, svi ljudski životi Ne mogu bit plata tvoj čistoj ljepoti." „Glasnik“. 60. Naša zemlja. Zemljo naša, zemljo mila, Slavna majko roda slavna, Ti kolijevko starodavna, Gdje se rada hrabra sila, Od vijekova koja svede Krstu brani svete mede. Gizdava si, ponosita, Zatočnika svojih dikom, A na užas protivnikom Kao groblje glasovita. Do dva svijeta, što se kolju, Mejdan dijele na tvom polju! Po ravnicah i po gora’, Preko šuma zelenica, Izmed rijeka srebrnica, Pa od mora sve do mora Ti se stereš divnim sagom, Ti se kitiš svakim blagom! Žarkim suncem, modrim zrakom Smije ti se otac s neba, Imaš vina, imaš hljeba, Imaš svega srcu svakom, Kom si mila ti u svemu, Te sve tvoje prija njemu! * Ivan Gundulic (1588.—1638.); ** do = dao. 65 Obiluješ svakim miljem, Milim zvukom gusložica, Milom krvi ljepotica, Cvateš smiljem i koviljem, I na uzor s pjesama se Divnih oris u sve glase! Oj sve tvoje krasno li je I premilo svakom sinu, Koj’ ne ljubi majku Tnu, Koj’ pastorkom tebi nije, Več uz hranu tvojim kruhom I tvojijem diše duhom! Prah pod našim koracima, Prah nam slavnih preda to je, Prah Zrinskoga i Hrvoje I mnogijeh sličnih njima, Biid’mo i mi vrijedni dosti U njem shranit svoje kosti. Petar Preradovič. Napomena: protivnikom mesto protivnicima; d 6 d v a s vi j e ta, .to jest katolicki i pravoslavni; po ravnicah i po gorah mesto po ravnicama i po gorama; od mora... do mora, misli se od mora Jadranskoga do Črnoga; kom mesto komu. 61. OcTajTe OBttje! OcTajre OBAje! . . . Cytme Tytjer He6a He he Bac rpujai’ ko ihto obo rpnje; FpKH cy TaMO 3ajiorajn xjbe6a, r^je CBora HeMa h rAje 6paTa Hnje. Oa CBoje Majne, tko he nahm 6oA>y?! A MajKa Bauia 3eMA>a BaM je OBa; BapHTe norAeA no Kpmy h noA>y, CByAa cy rpodjba Bamnx npaAjeAoBa. 3a OBy 3eMjby ohh 5jexy ahbh, y30pn CBtljeTAH ihto je dpaHHT’ 3HaiIie. y OBOj 3eMJbH OCTaHHTe H BH, H 3a H,y AajTe Bpe^io kpbh Barne! Zato sinci zemlje ove, Pričnimo k njojzi bolje! To je naše sveto polje, Na koje nas život zove, Da radimo, da tvorimo, Da se na njem proslavimo! Stojmo čvrsto na tlu torne, Stojmo svi u jednom kolu, Svoju zemlju makar golu Sačuvajmo rodu svome, Na njoj život da mu pravi, Tudi korov ne zadavi! 66 Ko nycTa rpaHa, KaA jeceita KpnAa Tpray joj AHinhe h noKoce ačaom, Be3 Bac 6 h Majica AOMOBHHa ČHJia, A MajKa njiaqe 3a CBojnjeM hcaom. He AajTe C y 3H; j 0 j c 0Ka i7ieTH) BpaTHTe ce H>oj3H y Hapyqja CBeia; >Khbhtc 3aTO, m MoaceTe Mpnjera Ha Hjčhom nojby, raje Bac cnaBa cpeTa! OBAje Bac cb3ko no3Haje h boah, A TaMO hhtko no3HaTH Bac He he; BOJbH cy CBOjH H KpUieBH TOAH Ho u,BjeTHa noAba, KyA ce Tyl)HH Kpehe. OBAje BaM cbžtko čpaTCKH pyxy CTeace, — y Tyl]eM CBHjeTy 3a Bac nČAHH HBjeTa; 3a OBe Kprne cBe Bac, CBe Bac Bexce: HMe H je3HK, 6paTCTBO ft KpE CBeTa. OcTajTe OBAje ! . . . CyHH,e Tytjer HČ6a He he Bac rpnja-r’ ko ihto obo rpnje, — rpKH cy TaMO 3aAorajn XAe6a, TAje CBora HeMa h rAje 6paTa HHje. AaeKca UlaHrah. Svaka ptica svomu jatu leti. 62 . HacTpaAHH-xoya h ABa ^ana. Mihah tjaun H3 MejTecjia h H3 uiKOAe. Tano ce cycpeTOiue jeAHOM ma3a MycAHMaH H jeAHO MAaAO Cpnne, na ce cnope- HKauie. no6auaAH CBoje KH>Hre Ha 3eMJby, Te ce yxBaTe y KouiTau. Bhah hx HacTpaAHH-xoya, Te hx pacraBH. Joiu hx 3anHTa: „KaKBe cy BaM Kibnre, ihto Aeace Ty Ha 3eMA>H jeAHa nopeA Apyre?“ — Obo je Moja ahh 3M3 — OArČBOpH npBH. — A obo je Moj k3thxh3hc — OArČBOpH Apyrn. A HacTpaAHH-xopa hm pene: — He AHACHTe Te KBbHre ca 3eMA>e; Heica Aeace jeAHa nopeA Apyre. Baui Aa bhahm, xohe ah ce noTyhH Typcxa KitHra ca cpncKOM! 67 Hht 3 b caT Mopa^a cy o6a tjaaa ca HacrpaAaH-xopoM Ty crajaTH a y Kitare naeAaTa, — a Kitare MapHO Aeace jeAHa nopeA Apyre. OH^a HacTpa^HH xoya pene: — O, o, o 1 Zla MyAP«x Kitara y .ny/ie Aeue! 3Maj JoBaH JoBaHOBHh. 63. Ajinja. Aaaja, Aaaja, Ta y 3ypHy CBapaui, A CBapKOM a njecMOM y cppe Me Aapam; CnycTa ca^a 3ypHy, Aa erAernaineMO, Ta to BajtAa CMajeMO? He heMO o Kpcry, Ha o M^ialj Mjeceuy, He heMO o Xpacry, MyxaMeAy CBčuy, Ha o Cbctom nacMy, HaTa o KopaHy, CBe uiToroA Hac AajeJia, MČTHaMO Ha CTpaHy. He naTaM Te, uiTa ce y paMaja yaa, HaTa Kaao Kimam th y CBojoj Kyha, He hy Aa Te naTaM, to Me 6para Haje, Ha uiTa Ta ce jeAe Ha uiTa Ta ce naje. He naTaM Te, naja j’ CTa3a y paj Kpaha, Beh Te naTaM caMo: 3Ham na, Aa cmo 6paha? A Ta hyTam, hyTam, na Maaiam Ay6oKO, A ycTO Ta cy3a HŠBape Ha oko. Ta je cy3a aacTa ca a3Bopa crapa, H Ta cy3a mchh jacHO OArČBapa. TjieAaiH a th Mojy? JCzma aM je MaTa. Xaj, Hama he cy3a oneT Aa Hac 36paTa! Ona he Aa rpjia caHKe jeAHor pOAa, Ma Beh ocjehaMO, Aa k p b Haje bo Aa. LUto cy CTapa jaAa amTeraaa 'remao, CBe he to npe6ojteT cppe HaM BirremKo. na KaA cime cjiora, 3Baje3Aa Hama HOBa, CMapaT he ce kocth Hamax npaAjeAOBa. 68 Bht he oneT cpehe, nčHoca h cnaBe H CHare h cjaja h Bpnime npaBe. njecMe Hame hč he HaramaTH njiany, B.narocnoB he crarHyT’ 3arpjbeHy 6pahy. Aanjie, 6paTe, ynn Ajen;y cBojy, Ja hy ynHT Mojy, Aa ce dpaTCKH rpAe, npa^jeAOBa CBojHx caohchhm AyxoM npnjene AMaHere Anjene. 3Maj JoBaH JoBaHOBllh . HapoflHe nčcjiOBHue. BpaT je mho, noje Bepe 6ho, ano 6paTCKH hhhh h nocryna. Tko He £p>KH 6paTa 3a 6paTa, Taj he TyljHHa 3a rocnoAapa. Cjio>KHa 6paha HOBe ABope rpaAe, a HecAonma h erape pa3- rpai]yjy. Oiotom pacTy Mane croapH, a HČcnora CBe noKBapn. 64. riyTHHUH H nCH. KacHO yBene fll^axy ABa npnjaTejba npo3 ceno pa3TOBapa- jyhn ce Mehy co6om o CBojmvi HČBOJbaMa. HajeAaMnyT ma nAOTa 3anaja Ha k>hx nceTO, 3a h>hm Apyro, — h ckjoih hx ce mhoto. JeAaH oa nyTHHKa 6eme y3eo KaMeH, Aa ce 6paHH; ho OHaj he Apyrn pehn: „Oct3bh ra, moahm Te; th nce hč Montem yhy- iHKara, Aa hč najy. Ja n>HXOBy HapaB Ao6po nČ3HajeM, h caMO hem hx rope pa3Apa>KHTn, Te he BHiue naja™.“ H 3aHCTa, HHcy 6thluam nČTHaecT ao ABaAeceT Kopana, ncn ce nonerne yramaBaTH na Haj3aA cšcbhm npecTame najara. 3aBHAJbHBH,H, na nrroroA norneAajy, Ha CBe najy; a th hah CB ojHM nyTeM, ohh he nonaja™ na n npecraTH. HBaH A. KpHJTOB. Pitali psa: Zašto mnogo laješ? — Zato što nemam drugog zanata. 65. Opao h JiHCHita. 3Apyxce ce opao n nncnna, n Aa 6 h npnjaTejbCTBO ocTano Tpajno, ohh ce AoroBope Aa >KHBe y cyceACTBy, Aa 6 h y noTpedn jeAaH ApyroM moh/ih noMohn. Ohh H 3a6epy jeAaH xpacT, Ha nnjHM rpaHaMa opao ce6n HanHHH rHe3AO, y KOMe CHece jaja n 69 H3Jie»:e opJiHhe. /iHcnua, oneT, HanfiHHAa je ce6n Ae>KHinTe npw KopeHy, y mynjbHHH OBora xpacTa, h Ty okoth CBoje AHCHHHhe. JejHOM jiHCHiza, no o6nnajy, ii3Hi^e y aob, a opao, HčMa- jyhn Tora AaHa uiTa Aa jeAe h nnMe Aa HaxpaHn CBoje Majie, h BHAehn jmcHHHhe noaeSejie, cacth AOAe, y3Me hx, h OAHece y THe 3 AO. MaAO nocAe Tora Bpara ce Anama h cna3H yjKacaH npn30p; joui Bpyha KpB Tene H3 rHe3Aa, fieAHH ahchhhIih nAanHO KeBhy, a opao hm HOKTHMa Aepe yTpo6y h KA>yHOM hm BaAH ohh. rAČAa- jyhH Ha to oao3ao, ahchu;h je 6 hao BpAo Temno y cpuy. J\a je oa nora Apyrora crpaAaAa, 3 ah oa npnjaTejba h cyceAa CBora! HeMoryhH HHinTa Apyro, hhhha 3 je oho ihto paAe cbh ca36h, K3A hm jann y9HHe HenpaBAy: npoKAHmaAa je h 3BaAa He6o Ha 0 CBeTy. EfocAe HeKOAHKO AaHa nacrapn y noA>y neKAH cy Meco, a opao yrpa6n oa Tora jeAaH KOMaA, Ha KOMe ce 3aAp*aAO h npHAčnHAO m3ao Acapn. CAyHajHO TaAa HČKaKo AyBame BeTap, Te ce čpAOBO THe3AO ;ynaAH, opAHhn ftcnaAHy H3 THe3Aa, noAa HcnpjKeHH. KaKO hx je AHcnpa BeceAO AoneKaAa, Kano je h>hm 3 npeA opAOBHM OHHMa 6 xpacT yAapaAa h cppe H3 hbhx jom >khbhx n^naAa h npoxKe Aano norČAHTH. HocHTej 06paaoBHh. 66 . TiypaK n BpaSau. no ABopHuiTy hypaK mehe, Ba3Aa nyhKa h 6Ae6ehe; TAaBOM Bftje, mnpH pen, Mhcah: Bonče, ša’ caM Aen! CBe ce jnnpH, CBe ce Mepn, Kim^pn ce, Kononepn! Aah jeAHO 3ao ra jčAH, LUto ra hhko A a’ 6am hhko H He tačah; ncH npoAa3e Aa’ hč xajy; He he Aa ra Hh 3aAajy! Cžmo jeAaH Bpa6au kačth Ca Tapa6e AOAe cačth nopeA hypna HaAyBeHa, Jla My HŽTpe nČA hoc ’peHa! none noA h>hm CKaKjHaTH na My none pBpKyT3TH: „ 3aAyA, CTpnne, AyBam, AčBam! „He H3AyBa, nera HeMarn! „JIenmH j’ coko Hero BpaHa, „JIenmH j’ nayH oa hypaHa!“ 70 Pa3JbyTH ce hypaK nyjxu, fla jom Burne iunpn rpyji,H; nOHe KpČCTOM KJIHMaT3TH, KpHJi’Ma 6 hth — 3anapa™! A Bpaban ce caMo GMHje, na My BejiH k’o h nppije: „Jlenmn j’ coko Hero BpaHa, »Jlennm j’ nayH oa hypaHa!“ A Ham hypan uiTa Aa paA«? CBe ce BehMa roponaA«; n’ ČHAa OAe, Aa He tjicah Tora Bpanua, ihto ra jeAH . . . OneT nyhKa h 6 .ae 6 ehe, J^Hrae rnaBy, na ce mehe; CBe ce rnupn, CBe ce Mepn, KftHljypH ce, Kononepn; Aa’ 6aAaBa, Jep ra CBaKO HCMejaBa; A mio j’ peno Bpa 6 au hhah, Beh cy h ncH HayHHAH, na caA Aajy ca cbhx CTpaHa; »Jbeninn j’ nayH oa hypaHa.“ MHKa JoBa 3.Maj. 67. Lisica I rak. Izišao rak iz potoka da se malo sunča. Dode lisica, pa mu reče: — Hajde, rako, da se utrkujemo: ko če pre stiči na čistlnu iza one šumice. A rak če joj na to: — E, baš da vidimo, teta lijo. — Struži! Lisica opruži repinu i stane trčati, a rak joj se u torne trenutku čvrsto uhvati kleštima za rep. Sad nastade jedna luda utrka, ili, bolje reči, lisičje trčanje, jer naš rak, koji se pokazao u ovom slučaju prepredeniji od lisice, visio je mirno o lisičinom repu, da to ova nije ni slutila. Lisica, naposletku, sva zaduvana, stiže na čistinu i od- mahnu repom, a rak se neopaženo otpusti sa repa i reče: — Zar ti tek sad? A ja se ovde baš načekao, sve izgle- dajuči kada češ stiči! 68. MoBen h 3MHja. 3a nyhoM HČKaKBa noBena, noja je HMao jeAHora cHHa, Ade oa HeKOJiHKO roAHHa, 6vuia noA KaMeHOM y pynn 3MHja, noja je i iecTO H3Jia3H^a Te ce npeA pynoM cBojoM cyHHajia. JeAaMnyT chh ČH ora noBena y3Me ceKHpy, Te 3MnjH, noja ce 6mia Kao yAOMa- hn/ia h Hnje ce oa mera hh bojama, npeA pynoM oAcene pen; a 3M«ja ce pacpAH Te mera yjeAe h 3aAa My CMpT, na yrene y CBojy pyny n npecraHe Bnme H3Aa3HTH Ha cyHue. 71 noniTO MOBen chh 3 CBora c HajBehoM HCTBy Kao h npe, AOAajyfrn, Aa ce oho Beh hč Monce noBpaTHTH, ihto je ynHH>eHO. A 3 MHja My OArČBopu H 3 pyne: „MoiKeMO ce iiomhphth, ann aok ja rneAaM Moj pen, a th TBora CHHa rpoč, Aorae npaBora npnjaTčA.CTBa Mei]y HaMa 6 hth hš Mo>ne.“ ByK Ct. Kapai^Hh. O 69. Uranak. Sunce granjiva i baca naokolo svoje sjajne trake, da pro- budi sve spavače na širokoj zemlji. Sunčani trak udario o gnezdo ševino. Seva leti u visinu i peva: — Liri, liri, lan. Bit ce krasan dan! — Drugi sunčani trak prodr’o u kokošinjak. Kokoši su skočile s motke; traže po dvorištu zrnje i nesu jaja. Petao lupnuo kri- lima i zapevao: Sve se iz sna budi: Na rad, na rad, ljudi! Tko zorom ustaje, Dve sreče poznaj e! Piam je na zrenlku: Ljudi, kukurlku! Treči je sunčani trak pao u pčelinjak. Pčela je izmllela iz košnice i poletela na ružin grm. Zuji okolo cveča i nosi med u košnicu. Cetvrti je sunčani trak šmignuo kroz rupicu na prozoru i pao na postelju lenčini Gaši, da ga trgne oda sna. Ali Gašo ne ustaje, nego se okreče na drugu stranu i hrče. Gašo spava, dok svi drugi rade. U sobu je ušla Gašina majka. Budi sina i viče mu: „Ustaj, Gašo! Tko dugo hrče, taj čorbe ne srče!“ Iz Nazorove čitanke. 70. CyHqa ce. LIpecTaAa je 3HMa, JleA h Beiap kact, CByA ce TpaBa npHMa H rnapeHH HBHjeT. noA yč>aBOM ropoM y AOAHHH TO j, BenepOM h 30 p 0 M BpyjH cjiaBJba noj. 72 JbenuiH CBnhy AaHH, C He6a 6je>Kn Mpan, Beh cyHuy He 6paHH Zla pa3BHja 3paK. y CJia6anKHx rpyAH’, Taje ra thihth ja a, Tap,a My ce 6ym CnOKČjCTBO h Ha^. BjiHcra cyHixe mhjio, Z(,HBaH jih My cjaj 1 CbCTO CBOje KpHJIO npy>Ka hš Ham ieMy cja! 3rpnjeBa ra h rpnje Jby6aB Sonoija. He npaTH ra BHiue BjeTap CTyn,eH, KJieT, Cjio6oAHHje Aume MfljIHjH My CBHjeT. Beh H3MO>KAeH Hnje, CHary AoSnja, — Ebera cyHpe rpnje — Zby6aB 65)KHja. Oj xBa;ia th, cjiaBa! BoJKja jby6aBH, Th c’ yrjexa npaBa CnpoTaHa cbh! Ta hhtko He 3HaAe Mhaocho ko th, CHpOTaHy jaAe Topne TjeuiHTH. Oj xBaAa th, cAaBal Boacja Jby6aBH, Th c’ yTjexa npaBa CnpOTaHa cbh! AjieKca LUaHTHh. 71. CnHaH-nauia. (HapOAHO npepaibe o noTypHHBaH>y Cp6a Ha KocoBy) nocAe KocoBa, npHnajy, Aa je Ha UJap-nAaHHHH jkhbco H eKanaB haja. Oh ce poaho y ce;iy TonoJbaHe, y cpe3y ropcKOM, a 3Bao ce Chhhahh. Kyhy je HMao Ha Ulapn, a y3a CBoje bčjihko ct 3 ao OBaaa boaho je TpiiAeceT naca, ko j h cy 6 hah BeoMa 3 jih 3 ah nakeraH h nocAymHH. JeAHOM je noA IIIapoM np0Aa3H0 TypCKH nap. ncH ra HanaAHy h CTaHy Aajara. l Iyje to haja Ch- h 3 ahh na CTpna na nyT h caMO ihto ouiTpo nonapa jeAHora nca 73 a ocTajiH pa 3 yMeme to na ce cthpji>hbo yK^iOHHine. Chh3phh npntje papy h ndKJiOHH My ce po 3eMJbe. A pap pene: „Mope, haja, th HMam jbyre nce, yMaPO He ypaBHme MeHe, cy^TaHa n TBora papa . . Chh3phh My ndp>ydH CKyT h oproBopn : „OnpoCTH, CBeTJiH pape! ncn Kao ncn. He 3Hajy ohh hh 3a papa, hhth 3a Kora ppyrora. Ohh Bprne CBojy py>KHOCT. H Kap 6h ce csaKH y tbom papcTBy Ha h>hx yrpepao, na phhho oho pito My je pypKe: pa op mera hč Tpaam HHiuTa ppyro, Hero pa ihto ripe nČTypnH cBe Cpde hš KocoBy. H ano je dno noTypnČH>aK, CHHaH- nama je 3Hao pa je CpdHH, h OBa papcna Hapepda deme My Bpjio Temna. Eta oneT HHje CMeo hč oiymaTH papa, Hero nomap>e Tejiajie hš CBe CTpaHe, Te CTaHy bhk3th : „TypnH ce, dpe pajo, a ko hč he, Taj Beh cyTpa pa HHje BHiue Ha namHHoj h papcnoj 3eMJbH.“ Hapop ce ynjiaiHH h craHe TypnHra no CBeMy KocoBy, a HapoHHTO ce mhoto noTypnH y cpe3y ropcnoM d;iH3y npH3peHa. ČTypa TaMO h paHac HMa Bpjio mhoto TypaKa, a^H HHjepaH hč 3Ha TypcKor je3HKa, Beh cbh roBope cpncKH. CHHaH-nama Tapa odopH JTymaHOBy ppKBy „Cb. ApaH^eo" h op meHor naMema nopnrHe paMpjy, noja h paHac jom nocTojn 5 74 y npH3peHy. Jom npnnoBeAajy r & je AOUHnje cacBHM 3a6opaBno Aa je cpncKe KpBH, na je 6110 bčjihkh AyniMaHHH h KpBonnja. KaA je yMpo, Typn,n ra caxpaHe nonpaj aeroBe paMnje, na Ty noAnmy n Jieny necMy. Ajih KaA jeAHOM HaAolje BncTpnna, OHa pacKona CnHaH-naimiH rpo6 n OAHece My Tejio y HČKaKBy pyny, rAe cy JbyAn npocnnaAH nČMnje n Apyry JbyAcny n CTOHHy HenncTofiy. Typun ra Hohy H3B3Ae OAaHAe n oneT caxpaHe; ajin y HapoAy ocTaHe npnna n BepoBaae: Aa ra je Bor MpTBor Ka3Hno, uiTO je OKajbao CBojy npaAeAOBCKy Bepy, Te je Mopao hcko BpeMe OAJičiKaTH OHAe, rAe HecTHTn jbyAH hh cBoje nce He 3aKonaBajy. C. M. MmocaBibeBHh. 72 . Jlea h yHyK. ya’o AČAa CBor yHyKa, MeTH’o ra Ha Kpnjio, tla y3 rycne neBao My, LLIto je HerAa 6 hjio. neBao My cpncny CJiaBy, M cpncKe jyHaKe, neBao My jbyTe SniKe, Myne CBaKojane. JI,e ah oko 3a6jincTajio, na cy3y npojiHBa, M yHyny cbomc pene, JX a rycjie uejniBa. Te rycjie nojby6njio n’ OHAa nnTa >khbo: „Je jih, AČAa, 3ainTO caM ja Te rycjie n,ejiHBO?“ „Th hč cxBaTain, Cpnne MaJio, Mh CTŽpHjH 3H3MO ! KaA AOpacreiH, KaA pa3MHCJiHUi, Karnhe th ce caMo!" 4«Ka JoBa 3Maj. Penn: Kani h e = Ka3ahe (Ka3aT he). 75 73. Iz „Seljačke bune“. Sred mesta Stubice stoji stara crkva, a u njoj pod svodom na levoj strani velika kamena ploča. To je nečiji grob. Da! Na kamenju stoji pod tvrdim oklopom krupan čovek. Duga mu brada, brkovi dugi, čudna rudasta kosa, debele usne, debeo nos. Nagni glavu i čitaj! Tu počiva Ferdo Tahi, tu Jelena gospa! Slavna li čoveka! Kamen bar veli. Proslavio se pod tri kralja za Madžarsku, veli kamen — ali gnjavio hrvatski narod. Bejaše vredan, pošten, sretan, veli kamen. Oh, ne dao Bog nikomu takove sreče! Ali kad gorsku dolinu prekrili noč, potresu se kosti sred groba, a iz kamena skoči prokleta sena oklopnika i beži iz crkve. Ta dosta stenje celi dan pod teškim kamenim jarmom, a u kuči božjoj, koja njegova nije, dosta da po nje¬ govim kostima gazi seljačka noga, da kroz zidine grme orgulje poput trublje poslednjega suda. Da bar zbrisati može s kamena svoje ime, da ga bar nestane iz pameti ljudske. Ne! Nek seva to prokleto ime do sudnjega dana, nek se smeje taj kamen pa- klenim rugom o slavi, vrlini, poštenju. I beži iz crkve u noč. Ali jao! Na svakoj grudi posrču mu noge, na svakoj se stopi lepi seljačka suza. Na kamenu pred crkvom sedeči plače i on, plače kroz čelu crnu noč. Eto na istoku beli se dan, po Vrho¬ vima dršče zora. Još jednom diže oklopnik glavu, da pogleda brdo nad mestom, da pogleda svoj ponositi grad. Groza ga strese. Nema več kamenoga grada. Po vrhu, gde je nekad vi- jorio ponositi steg gospodina Taha, ide seljak za plugom i peva veseo jutranju pesmu. Šenka boljara se trzne i umine u grobnicu, pod prokleti kamen, a slobodna pesma pliva daleko, daleko zelenom gorom, gde se razleva sjajna rumen probudene zore, gde niču na nebu ruže iz mučeničke krvi hrvatskoga i sloven- skoga puka, što ga pogazi oholi bes u prosnutku zlatne slo- bode. Cvati, ružo rumena, cvati posvečeni cvete, vij se nad grobom nevoljnih ljudi, koji digoše mač na zakon varke i laži, koji digoše mač na zakon prirode svete, cvati, jer se mladi rodio dan i čista rosa pada u srce puka, rosa blagoče i ljubavi bratske. A ti, hrvatski mladi sokole moj, uberi taj cvetak, za klobuk ga deni i ponosi se njime pred vekom i svetom! Avgust Senoa. 5 * 74 . fycjie Moje. Tycjie Moje, ČBaMo ’Te Majio! Amo h th TaHaHO rynaJio! Ra npeByneM, na Majio 3arynnM, Ra mh cpuy onJiaHe y rpynnM’: Ta nyHO je h npenyHo cpehe, My.HO nfiBHO ihto h e nyKHe Behe! 3opo 6ejia, cyHu;e orpejaHO, JlHcHa ropo, nojbe 66acjaHO, U,Behe mhjio, poco, 6 hctpo BpeJio, rta th joiHTe, Moje neno 6ejio! Ko na rjieaHe napHe ohh TBoje, Ila y cpu,y na My He 3anoje? Ao CBeTe, mho h npeMHO, KpacHO jih Te Bhuih>h yneCHo! CaMO, caMO, na joui Mpera Hnje! Aji’ Beh Hena, Kan hh3ko Hnje! Ranac, cyTpa, Mac he ynapHTH, JapKO CyHH,e MeHH 33KJI0HHTH, H3 pyny mh jacHe ryc;ie TprHyT’, Moje Tejio non 3eMJbHii,y BprHyr’; Aji’ ihto neBax He he nponaHyTH, HaKOii MeHe xohe 6cT3HyTH, TIok ce noje, nox ce BHHue nnje, iloK ce KOJIO OKO CBHpU,3 BHje, RoKne. cpne 3a cpneM y3nHine — E, na aČTJie, a Kyna hy BHiue! BpaHKo PaAH'ieBnh. 75 . ripBH cHer. y ocBfiTKy 30pe, IeHHx mana n ryHa h TaMO, y npBOMe cHery, Tpar ce bhuh caMO . . . BojacjiaB J. H.iHh. 76. JlftcHua h japau. JlncHua n japau; CHtjy y jeuaH 6yHap ,zta ce Hanujy xjia,n,He Boue. Kau cy ce HanraH, japau ce CTaHe o6a3upaTH Kyua he H3Hhu, a ;iHcnua My peKHe: „He 6puHH ce! CaMO th cjiyuiaj MeHe, na ce hč 6oj! ycnpaBH ce, nounrHH npeume Hore Ha 3 ha, norau raaBy h poroBe Hanpeu!" Ha CBe roTOB, japau y HHHH ca™ M Y j e ™cHua peicna. Taja ce JiHCHua nonHe Ha meroBa jielja n poroBe, hckohh Hano.n>e, h CKauyhH oko 6yHapa, nonHe ce pyra™ japuy. LLIto ce japau BHiue jbyTHO 36or meHor BepojiOMCTBa, OHa My ce BHiue CMejaua, roBopehu My: „Moj japue! J\a HMaui tojihko M03ra kouhko 6paue, th HHnomTO ne 6h y 6yHap ciuia3HO npe Hero mTO 6h uobpo pa3- mhcjiho Kano hem H3ahH.“ He n oh hh> h h h mT a npe Hero ihto p a3M h c./ih iu KauaB he 6hth CBpmeTaK. /locHTej OfipaaoBHh. 77. Gluhak i slepac. Slepac i gluhak žadu na tudu njivu, da naberu graha. Gluhak reče slepcu: „Ti slušaj, pa mi kaži; a ja ču gledati i tebi kazlvati". Zadoše u grah i sedoše. Slepac napipa grah i reče: „Lepa grahaP A gluhak če na to: „Zašto straha?" Slepac se spotakne na brazdu i padne. Gluhak ga upita: »Sta ti je?" Slepac odgovori: »Brazda!" Gluhak viknu: »Gazda?" i nagne bežati, a slepac za njim. Lav Tolstoj 78 78. 3MHjHHa rjiaBa h pen. 3mhjhh ce pen CTaAe npennpaTH ca rjiaBOM o TOMe, ko he oa h>hx xoahth Hanpe/n PnaBa pene: „Tn hč mojkcih nhn HanpeA, jep y Te6e HeMa onnjy hh yiiiHjy.“ Pen ,he hSto: „A 3aTo je y MeHe CHara, KojoM Te akokcm, Te axo ce OMOTaM oko ApeeTa, th ce hč hem hh Mahn c Mecra.“ PAaBa pene: „Pa3HljHM0 ce AaKAe!“ Pen ce oTprae oa rjiaBe n 6ray3H HanpeA. Hctom ihto ce oa- Mane oa iviaBe, Habaca na jaMy n cb3ah ce y H>y. Jlas Tojictoj. 79. Psi kod požara. (Dogadaj iz života.) Mnogo puta se dogada, da u gradovima za požara ostanu deca u kucama i ne mogu se izbaviti zbog toga, što se od straha sakriju i šute, te se ne vide od dima. Radi toga su u Londonu izvežbali pse. Ove pse drže požarnici, i kad se zapali kuca, onda spreme pse da traže i iznose decu. Jedan takav pas spasao je u Londonu dvanaestero dece. Njega su zvali Bob. Jedamput se zapali kuča i kad su prispeli požarnici, dotrči k njima žena, koja je plakala i reče: „Ostala mi je u kuči dvo- godišnja devojčica". Požarnici pošalju Boba. Bob ustrči uz ba- samake, i izgubi se u dimu. Malo zatim istrči iz kuče, a u zu- bima je nosio devojčicu, koju je čvrsto držao za košuljicu. Mati je pala pokraj kčeri i plakala od radosti, što joj je ostala živa. Požarnici su rmlovali psa i pregledavali ga, da se nije opržio, no Bob se trže i opet u kudu. Požarnici pomisliše, da nije još ko živ u kuci i pustiše ga. Pas utrči u kudu i brzo istrči noseči nešto u zubima. Sav svet prsne u smeh videči, gde pas nosi — veliku lutku. Lav Tolstoj. 80. MajMyH. JeAaH noeeK nolje y myMy, ycene Apso, noAnme jeAaH Kpaj ApeeTa Ha naib, onKopann ra h nonHe ra nHAHTH. 3araM 3a6Hje kjihh y pacnnjbeHO MecTO h HacTaBH nVuivna. ObSko je nHAiio h nČMHitao kahh ciie Ay 6jbe. To jecBe npOMaTpao MajMyH, Kojn je ceAHO Ha ApeeTy. KaA je noBen Aerao Aa ce OAMOpH, MajMyH onKopann Apeo h XTeAe, Aa to hcto paAH. Oh H3BaAn kahh, Apso ce CKJionH h npftnenH My pen. MajMyH ce CTaAe ač- pa™ h Tp3ara penoM. Robck ce npo6yAH, H3M^ara MajMyHa h CBente ra Ha KOHonan. . J\aB To^ctoj. 79 81. T>ypl)eB-jiaH. T^pijeB AŽHaK — xajAyHKH cacraHaK! nojbane, Koje cy ne^aBHO 6njie 3acTpTe 6emiM nokpHBaneM op CHera Kao MpTBan- khm nČKpoBOM, noKpHJia MajKa npHpo.ua 3e,/ieHHM norbaBpeM UBeTHnx jiHBaAa. TajeBH n myMe y3AHCTajin, Bohi-bapn 6;mcTajy y uBeTHOM npoAeTHOM ypecy. riTHire neBannue oneT neBajy MH/ie necMe CBoje y AOMahHM Ay6paBaMa. Mhphchh upeTaK f}ypijHu upeTa no MeFjaMa n umpn CBoj cahtkh boib no AfiBapaMa h ra- jeBMMa ncnoA rpMA>a h mHKapja. Finese 3yje, >khb3a ce Aeace, Teon;n n jaribHhn rpnKajy no naiHHHUHMa, ijypFjeBCKO djiaro cy~ Harnpe 6n aro rpeje. y3Ayx je hhct iy6a3Ha MajKa H>Hiue y Hapynajy mhao nepo, pa ra yjbyjba y cahtkh caHaK. MftpHCHe rjbHBe })ypi]eBCKe pacTy. BpT je 3acejan, craHapHpa 6epe TpaBy CBŠKojaKy 3a KpaBe My3ape; 6a6e TpaBapnpe 6epy 6mbe h TpaBe 3a CBaKojaKe ne kobč A>yACKe n MapBeHe. T^pijeBCKe 6.nare rame HaTanajy h on./i6Fjyjy n>HBe h BpTOBe. Mo6aHH ce paAyjy n c 66njme name 3a CBojy MapBy n c MHAora roAHimtera Ao6a, y Koje ce nonnH>e BeceAH naernpcKH ikhbot y nojby. ZleBojKe Bnjy BeHpe nojbCKora upeha, y Koje ynAehy mhah ijyphjHp. Ope ce no nojbHMa h jiyroBHMa, no AHBaAaMa h BpTOBHMa, no rajeBHMa h A y6paBaMa Becejie necMe maaaokh, nrpa ce koao Ha ačahhh; yMHBajy ce Jinpa ijypfjeBCKOM pocoM c upeha ao cyHua oco6hto H a Toypi]eB paH. Cb3tko ce jkhbo paAyje TOMy AaHy Kao Č3e6ao japKOMy cyHU,y. MHjaT CiojaHOBHh. 82. Otcto — npoKJiero! Ha 66poHKy PoMaHHje — Ha cžmothom nJiaHAHiiiTy njparne MOMne CTaHHiua 3a HBaHCKe OMape KpAO 6eAHX OBapa. Hoa 6pcHaTHM py6oM čepu CTaHHiua. Y3e CBHpajiy Te CTape napo6HHM 3BypHMa — uitoho Kax eMy no^aBao, — a oho mh o# MHJba jiH3ame pyne h KOAeHa. y Mora rocnoAapa, y Kora ce HajMHx, h HeMa HHuiTa, rojih oBor KpAa, naK Aa ašacm caMO jeAHy rjiaBy, oh 6h Me npoKAeo, y CBeT 6 h Me nporHao! Ajih oho je jante Moje, mchh HajMtfAHje; a RaRm jih Rparn Bor, 6 ht he CTapoj Mojoj hčhh xpaHHTČJbHua ..." „He nHTaM Te 3a TBojy HeHy, hh nnje jarn>e rojHui!“ pHKHy xaj^yK. „y3MH, uito mh je HajMHAHje — y Boncje th HMeI“ pene OraHHma naK My cy3HHM ohhm 3 nČTKynH jara>e. XajAyK Typn pyxy y HeApa, H3BaAH necy h pene: „Ebo th, chhko, JKyTH AyKaT, naK th KynH hchh OBu;y xpa- HHTejbnny, Ra h e nena roAHHy h RBe. — A caaa peroi: HHje ah T aKO nomTČHO?“ „JyHane, hoch jarite Moje h 3JiaTO CBoje! Th ch 3AaTo hč- KOMe OTeo, CHpoTHu;y HeKy ypBHAHo h y upHO 3aBHO, a otcto, 3HajAe, Aa je npoKAeTo! ynHAa Me TaKO HeHa. Ja hy AOAyuie TeuiKO nperopera jarite CBoje, ho cyA6iiHy hy CBojy mhpho cho- chth, jep 6e3 Boncje BO*e hh npaMeH c rAaBe He ony3He!“ Xaj^yK ce 3aMHCAH. JjHpHyuie ra penn CTaHHiuHHe. Tprae ho>k h ABe Ma^e nyuiKe H3a nplinainaja, c paMeHa ckhhc Ayry inapy, na CBe 6an.H y rycra uinS-jbaic h ČAAynHo pene: „CpeTHO MOMne, th ch h MeHe ycpehHJio; Bor Te MHAOBao Ha očaABa CBeTa! . . . Otcto — npoKAeTo! 3aKAHH>eM ce je- Ahhhm Botom, Aa BHuie He hy xajAyK0B3TH hhth Tyljy CHpoTHtby 0THM3TH! “ HaTO ce cnyc™ ropcKH xajAyn hhb npOAOA cperaHjH hctoah je HKaAa 6 ho. OAe y poA, Aa My npfl6aBe onpomTeEbe, Kano 6 h M orao CAo6oAaH y noiuTeifcy h o CBojoj Mynn ACHBeTH ao cyAa BoiKjera. MBaH JIenyumh. HapoAne nocAOBHpe. IIIto je c BparoM creneHO, Bpar n OAHece. >Khbot o Tyl]HM xe 6ea ČAaHKa, H TpHan.e 6ea iipecTaHKa! A KaA y uih 6 Ay6abe sal)y, K;iHKHy, 6ncep ko Aa naijy, H 6ecikh- BHMO MHpHO H BČCeAO. Mh CT3BJbaM0 Ce6e H CBOje nČTOMCTBO noA MohHy 3auiTHTy HauiHX Ao6pnx npHjaTčJba, AoSpe Aeire, h hSahmo ce, Aa he OHa nyBa™ CByAa h Ha CBaKOM Mecry Ham jkhbot, Aa HaM He he 0Ay3HMa™ Hamy 3JiaTHy CJio6oAy, to Hame bčahko Saiaro. HapoHHTO mojihmo Hajjby6a3HHje : Aa HaM hhk3a hč pyuiHTe rHe3Aa, noja cmo mh carpaAHJie c TeuiKOM Myi<0M, Aa Hama jaja He y3HMaTe, Hame MAaAšHire Aa ocraBHTe, Aa hx mh caMe HeryjeMO h 6 mHMa ce crapaMO h Aa c HaMa nocry- naTe yBeK Kao Hamn Ao6pH npfljaTejbH. y HŠKHaAy 3a to mh BaM o6ehaBaMO : Aa heMO BaM hhhhth paAOCT h Becejbe CBojHM CKaKyrameM, jienprnameM, JiehemeM h neBameM; Aa heMO MapjbHBO XBaTara h yHHmTaBara CBe AocaAHe h mKOAAiHBe 6y6Hu;e c Apeeha h rpMOBa, yceBa h noBpha, nojba h CTOKe Tano, Aa Jieno HanpeAyjy h Aa 6yAy oa kophcth BaMa h BamHM CTapHjHMa myMe h nojba, BpTOBH h ajtobh, Te Aa mh h bh 3ajeAH0 cAaBHMO čjiarora Bora, TBopua h Barner h Hamer h CBera oeraAor. HanncaHO y 3eAeHrpaAy H3Mel^y J/cKpca h TpojHue OBe roAHHe. y HMe nTHMje cKynniTHHe nyHOMohmmH: CjiaByjHh, Koch h, UIčBHh, JlacTHh, hBopKOBHh. 83 riocjie OBe MOJide nyje ce Aa cy ce peuinjia cBa Aeua y Kpa^beBHHH Cpda, XpBaTa h OioBeHaua Aa CTBope ApymTBo, Koje he noMarara nrauaMa y rpatjeii>y rHe3Aa, nj/Bara hx oa He- Bajbajie Aeue, noja rHe3Aa KBape h nraue xBaTajy, 3 hmh hx xpa- hhth, ioa HeMajy niTa Aa jeAy. H Adncra ce ona3HJio, Aa HMa y HeKHM MecTHMa Beh no Apsehy BemTaHKHX nTHHjnx rHe3Aa, bh- i]ajy ce n nranja xpaHHJiHHJTa, rAe Aodpa Aeu,a H3Hoce nrauaMa MpBa oa XAe6a n Apyre xpaHe. 3aTO ce Ty n pa3Jie>Ke UBpihx nojec™ HHjeAHe ja6yKe. A CTapau OAroBopn: — Ako He nojeAeM ja, nojeinhe ApyrH, na he mh pehn: XBajia. na HacTaBH Aajbe npeca^KBara ja6yKe. 85 89. KypjaK h OBua. npennpao ce jeAHOM KypjaK ca obuom. OBu.a je 6mia y Ao6po 3aTBopeHOM Topy, a KypjaK HanoA>y, na ce OBpa Morauie 6e3 6oja3HH npennpaTH ca CBojnM kpbhhm HenpHjaTejbeM. „Obuo!“ — pene KypjaK, — „nyo caM pen: CBaHa OBija, a H3HyTpa KypjaK. To he pehn tojihko, KaHO Aa en th 6aara h KpoTKa — a ja 0KpyTaH h ahbjbh. llaK mh Taj npe3Hp AOAnjao. AjAe Aa ce H3MeHHMO: th noAHBJbaj, a ja*hy Aa ce ynflTOMHM ! “ Hšto ce OBua HacMeje h pene: „0, Moj KpBHHne, ja hhc3m KaApa noAHBJba™, h npe 6h ce th ynHTČMHO Hero hh ja noAHBJbana; 3ah Bepyj mh, Aa 6 h th h OHAa join KaHO nHTOM meAaH 6ho Moje KpBH.“ HBaH Jlenjoimh. Pitali vuka: Zašto ne živiš medu poštenim lju- dima? — Nema danas življenja poštenim ljudima! 90. Ruži. Ružo mila, Ružo mala, Sto si tako Blijedjet stala? Zar te slomi Vihar ljuti, Te sad moraš Povenuti? . . . A jučer si, Ružo mala, Još mi tako Mirisala . . . Gabrijel Pinter. 91. flocjie KHiue. Ox, kško cyHu,e cnja KaA ryc™ odjian npo^e! Ox, KaKO spanan ripnja KaA 6nara rauiMa Aolje! yMH^He nTHite MaAe Ca pocHe rpaHe cnehy, Fla pocy nncTy KpyHe y HeApa mh^iom HBehy. ys noTOK )KycTap, Mann, LLIto caAa jane CTpyjH, He6pojHo jaro nne.ua FI6neBKy CBojy 3yjH . .. JoBaH fpqHh MaaeHKO. 86 92. Ptičja svečanost. Da načine ptice pevice k imendanu svoga kralja što lepšu počast, dogovore se, da Če mu ime proslaviti pesmom. Saku- pilo se ptica, koje svojim pevanjem samoga čoveka ushicuju, Uvečer, uoči imendana otpevaše svome kralju pesmu, a on im se, kako dolikuje kralju, zahvali, ne rekavši ni reči o lepoti njihova pevanja. Svraka, največa medu pevačima, koja se cenila prvom, ozbiljno upita kralja: „Slavni gospodaru! Zaboravio si izreči sud o našem zboru." Nato kralj odgovori: „Krasno bi pevanje bilo, samo da se nije čulo neko ne¬ ugodno kreštanje i drečanje u pesmi." Svraka — kano da je razumela kralja, pokunji se i po- srami. Ne tražimo nikada naumice priznanja i pohvale za naša delal Ivan Lepušic. 93. Marapau,. y CTajH ce 3an6fleHyo pa3roBop. Ma3ra CTana Aa 6eceA» c KorbeM h o3Jior;iaLuyje Ao6pohyAHora Marapua. OHa je yjKfi- BaJia y tom, jep ce ona Todonce pakirana y KOJienoBHhe, y KOibCKy nacMHHy . . . Grapa npnna o onaHKy, k3a ce norocnoAH. H Ma3ra je HajpaAHje TpaiKHiia pa3roBope, KojuMa je Moma noHii- 3hth CTprijbHBora Marapua, iiito je y t3mhom KyTy craj.e rpncnao HeuiTO cnaMe. — Ja ce nČHOCHM, iiito caM th HeuiTO y poAy — nporo- BopH Ma3ra rocnoACKOM BpaHuy. — Th MOn. — yHCTHHy npecnaBHO nneftie — noTBpA« Ma3ra, na he: — Oj, Marapne, rAe je TBoja c/iaBa — rAe je TBoja xHCTopHja? — nycra ra, Hexa rpHCKa oiaMy — nporoBopH koh> HeKyA CaiKaJbHBO. 87 — H npyhe — AOAaAe Ma3ra yje;iJbHBO — am 6hx ja HnaK XTe;ia MyTH npBHy fteroBe cjiaBe! Ej, ymoft>o, npo6yAH ce, 6paHH ce! — Marapau ce orjiac«: — Moj h crapn Hncy 6paAH aobo- pHKe Ha KpB3BHM pa36ojHMa, Ha H)HMa HHCy BHTe3H LHHpHAH pacHn h cMpT ... Ja caM CHpČTa 3a6opaB;beHa paja. Ha je^HOMe je oa Mojnx upe^a yHHinao cšmo C n a c y JepycoAHM c rpaH- HHH.OM MHpa. — — —- Ma3ra h koih ymyTnme 3 acpaMA>eHH. PaKapa KaiaaHHHh JepeTOB. 94. Bo ft ny>K. CMejao ce bo nyx<:y: „Pimam poroBe, na ce ne 3Ham ibUMa 6paHHTn h HaBajiHTH Ha 7iyHJMaHHHa, Beh hx 6am y noTpe6H noByqem y Kyhy.“ „E, Moj BOTie, aok ja Moje poroBe caKpHBaM npeA AyuiMa- hhhom, AOTAe caM noHeiHTO h cfirypaH, aAH xa a 6 h hx Hanepno Ha h>, Bepyj, Aa 6h Me oha& 3a poroBe XBŽTaAH h B§3aAH.“ n a m t h : KaHO uito ce boaobh 3a poroBe XBaTajy, TaKO ce Jb yAH 3a je3HKl MBaH ,/IenyiiiHh. 95. Bene. K’o 3A3THe Tone KpBA>y nonanaHe, ZloAe naAa cyHue 3a ropy, 3a rpaHe. H CBe HeMO hyTH, hč Mune ce hhhjt3 : Ta Haj6oJbH BHTe3 naAe ca 6ojHiHTa! y cpuy ce jkhbot 3acTpauieHOM Tajn, CaMO BeTap xyjH, to cy y3AHcajn . . . A CAaByjn thxo y3 necMnuy xKe, cjiareora CHa, Aa Me 3a cjyTpa okhbh h OKpenn hobom CHaroM. TaKO mo™ h y3Anme, TaKO uianhe n ubhah cBa Boxajy ce 3rpa,me ABa nyTa Behe Hero uito jecy, aok bhth, SejiH 3 bohmk ppicBe Kao Aa je noA HeSo oramao, Te My 3Aa™ora Rpnaca n hč bhahm. TeK OBAe OHAe 3acjao rAČKojn npo3op, OBAe ohac npoAa3e jom 3aKauieteAH paAHHipi c nocAa; TeK npeA TAČKojoM KyhoM ceAH no ABoje Tpoje neA>aAn pa3roBapajyhn ce n neKajyhn, aok 6ojbe 3axA3An, Aa ce y cnapnoj co6n y3Mome AaKine ycHyra. Jocnn Kcoapaa. 98. Oluja. Noč je vani slijepa, gluha, Nigdje glasa, več što sipi Rosa sitna, ko da nebo plače. Mrak se gusti, pomrčina gusta Zapodjede ravmcom i gorom, Da ne vidiš pred očima prsta, A kamoli stažu pred sobome. Teško onom, koga sade Stiže u putu nočca črna, A nocišta jadan ne imade! Pognaše se nebom vjetri, A odanle plahe munje Nebeskijem ognjem sjecajuci: Sad ti smrtne bliješte oči, Sad još gušcu nego prije Navlače ti na vid tminu. Pak za njima čuj sad grmljavinu, Gdjeno najprije izdaleka tutnji, Pak sve bliže, krupnije, strašnije Urnebes se gromki goram oril Stoji tutanj neba i ravnine, 6 90 Stoji jeka drage i planine: Sva je zgoda, bit de grada teška. Teško onom, koga sade Stiže u putu nočca črna, A nocišta jadan ne imade! Ivan Mažuranic. 99. Slavonska šuma. Jedva išta u meni može pobuditi toliku pobožnost, kano kad se sam samcat šecem po šumi i nigde se u meni tako ne posestre milinje i slast prirode i pobožnost kano onde u zabitnom, tihom lugu. Kad podnevnoga sunca žar i sjaj prebije kroz šumsko zelenilo i svako drvo, svako stablo postane svetnjakom i svaki listak na drvetu svečicom, od kojih prosunjci prosiplju se kano veliki dukati po šumskoj tratini, kako je tad sve zeleno, sve sjajno, sve toplo; sve miriše! Gde li je na tom svetu gradevina tako krasna, kano što je svod grana na visokim stablima, a nad granama žarko sunce i letno, vedro nebo. Gde su rezbarije i graditeljske šare, kano što su lisnate hvoje šumskih stabala, kad se njišu ugodno i titrajudi prilaze sa svetlosti na senku, s ove na svetlost! Gde je tamjan i miriš kada, kano što je vonjajuči miriš, što se diže iz grmlja, sa cvetnih poljana i livada tik šume! Gde je glazba, kakvo je tiho duvanje i pfšanje letnoga, blagog povetarca, što šapče po mreži milijona lisnatih hvojica, i kano što je romon i šiiškanje gorske struge i bistra potočica, oko koga raste cvede a pevaju ptice pevačice! U takovu hramu stoječi oseti čovek duboko u svomu srcu, kako je malen, ubog i grešan, gotovo reci nevredniji od posled¬ njega suha lista, štono ga vetar obara i baca na zemlju s drveta. Onaj listak, što otpada s drveta, nije otpao po svojoj volji, nego ga je taknuo Božji prst i oborio; ali koliko i koliko puta ot- padne čovek od Boga srušen burom svojih strasti, otpadne po svojoj volji grehom od Boga. Ipak u šumi, u tom veličanstvenom hramu majke prirode pobožna duša skrušivši se i izmolivši „Gospodine pomiluj!“ uznese se i zapeva „Slava Bogu na višini!“ i premda je nedo¬ stojna i nevredna, rada je naveščlvati slavu Gospodnju i vese¬ liti se nad slavom, veličinom i krasotam Božjom, kano mala mušica, što lepede i raduje se na prosunju lepoti. Mijat Stojanovič. 91 100. Kopači. Neskladno i tupo zveče motike, udarajuči u nejednakim, kratkim razmacima o tvrdu, sasušenu zemlju. Vreo i sparan miriš udara u glavu, kroz zasušena usta hvata za grlo i davi, zagušuje. Kllze iiglačana držalja iz nažuljenih, znojavih šaka. Dug, iskrivudan niz pogurenih težaka, kao mrki karavan preto- varenih konja, lagano se miče, ugiba, ne zastajuči, ne počlva- juči, a iznad zamršenih i naprašenih griva kao rastegnut pramen dima treperi roj mušica i rasipa se po njima. Napred se izdvojio buljubaša, krepko, stasito momče. Po- legutio se malo, povio po držalju i, izmahujuči oštrom motikom, koja zasenjujuči oči odbleskuje prema suncu, kao da se ruga ostalima, draži ih. Uprljana, znojava košulja prionula mu za obla ramena i oko jakih rebara, na mrkim, jedrim mišicama svetle se kaplje znoja. On niti se otire niti othukuje. Samo izmiče, grabi napred, svestan svoje snage i sav sretan, što je i drugima može pokazati . . . Ostali se upinju da mnogo ne izostanu za njim. Sokole sami sebe, upinju se. Razleva se sunce po njima. Peče, prži črne, razgoličene vratove i obnažena prša. Tvrda zemlja odbija im ugrijane mo¬ tike i zapahnjuje ih vrelom jarom, koja treperi pred očima. A hitra ševa jedna, plivajuči iznad njih u beloj višini kao sitna pega, klikde im, javlja se, pozdravlja. Svetozar Čorovic. 101. Žuna šarena (detlič). — Kuc, kuc, kuc! Prijatelju, zar još spavate? Ustajte! Zora rudi, dan se beli, a šuma se budi. Tako je kucala u ranu zoru po kori ogromne bukve du- gačkim, kao dleto šiljastim kljunom, šarena ptica, tako lepa da bi je mogao metnuti na božično drvce, kad bi bila iz šecera. Na glavi i na vratu bila je crn§ kao ugljen, po ledima i po krllima šarena, na trbuhu žutosiva, a ispod repa crvena kao trešnja. To je bila žuna šarena. Kad je žuna pokucala, čas je prislušklvala, da li se što pod korom miče. Pod korom nešto zašuška. — Zar ste več ustali ? Lepo je to od vas, da se tako rano budite, a sada, molim vas lepo, otvorite mi vrata vašega stana 6 * 92 ili izadite sami napolje. Nemam vremena, da vas dugo čekam, jer mi se žuri. Gladna sam. Ako mi ne otvorite, ja ču ostrim kljunom prodreti šilom u vaš stan. Zuna se odmah pripravi da probije tvrdu bukvinu koru, pa da Tzvadi llčinku, što je izgrlzala drvo. Nije joj to bilo teško. Prstima se čvrsto prihvatila za hrapavu koru. Prsti su joj za takovo hvatanje upravo i udešeni, jer su dva okrenuta napred, a dva natrag, te imaju na kraju ostre pandže. Telo je poduprla čvrstim repom, koji je utisnula u hrapavu koru. Kad se tako učvrstila, počela je udarati oštrim kljunom u koru tako žestoko, da su komadi kore vrcali na sve strane kao iveri od klade. Za čas je probila čvrstu koru. — Izvolite izači, prijatelju! Hočete li ili ne čete? Dobro! Kad ne čete, ja ču vas šilom izvuči. Ličinka se pod korom stisla u kut i ne miče se. — Više ne čete izgrizati drva, štetočinje! Sto bi bilo od naših šuma kad bi mi dopustile, da vi svako drvo provrtate tako, da se mora mučiti? Zuna isplazi dugački jezik, koji je na kraju bio čvrst, rožnat i lepiv, pa ga turi u rupu. Jezikom pretraži sve rupice pod ko¬ rom, dok ne naicte na Učinku, a onda je nabode na rožnati vršak jezika onako kako mi nabodemo kobasicu na viljuške. Uzalud se ličinka koprcala, da se izmakne, jer to nije bilo mo- guče: jezik je imao na kraju kvačice. Sada žuna uvuče jezik i za čas se ličinka koprcala u njezinu želucu. — Aha! To je bilo slasno! Možda ima još što. Zuna stane iznova pretražlvati. Našla je još jednoga kukčiča. Njega nije trebala nabosti, jer se on jednostavno prilepio na lepiv jezik onako, kako se muha prilepi na lepak. Zuna je neumorno tražila dalje. S bukve je odletela na hrast, s hrasta na jelu i bor i tako neprestance s drveta na drvo sve do mraka. Leti doduše dosta slabo, ali to njoj nije to¬ liko ni potrebno kao puzanje. I na zemlji je nespretna, ali je zato vešto trčkala oko debla ceo dan, dok se nije nasitila i po- tamanila veliku množinu llčinaka i kukaca, što čine silnu štetu u našim šumama. Kad se spustila noč, ode žuna na počinak u svoje gnezdo, koje je bilo duboko u duplji vtsoka drveta. Tu če ona da se otpočine, pa da sutra zorom iznova krene na posao. Zlatko Spoljar. 93 102. Muha pred sudom. Čvorak izvede jednoga dana muhu na sud. Sudnica je bila rupa ispod strehe vrtlarove kuče. Sudila su dva suca: golub i lastavica. Bumbar se javi muhi za branlča ili odvetnika. Cvorak: Slavni sudel Vi ste mene postavili za redara u vrtu, da pazim dobro na gusenice i piiževe. Iz svoje kučice na šljivi virim katkada kroz prozor i u vrtlarov stan, da ne bi koji kukac dosadlvao našemu dobromu gospodaru. Jesenas se tamo ušuljala ova muha. Malena je, ali drzovita i gnusna. Mrlja svojom nečistočom slike, sagove, zavese, ogle¬ dala, zidove i stakla. Život je njen ugodan. Za hranu se ne stara ni malo; za nju je svagde prostrto. Zabada svoju gubicu u juhu pre nego gospodar sedne za sto. Kod toga nista ne bira te zabada nos i tamo, gde ga često i oprži. Prava je slika skltnice i uličnjaka, koji se ne brine ni za stan ni za udobnost. Ne poznaje ljubavi ptica, pčela, osa i mravi prema svojim po- tomcima; srce je njeno od kamena. Muha se drži one lude rečenice: „Jedi i pij, a posle smrti bit če što bude!“ Nekorisna je i budalasta; na svakom plamenu opali krila. Evala majstoru pauku, koji u svojoj lepoj predi hvata ludu muhu! Ona je kriva svemu zlu u kuči našega vrtlara. Gospoda¬ rica se na nju ljuti, jer da joj leže neke crviče u sir i meso. Ratar kaže, da mu uznemiruje marvu. Ljudi vicu na nju, jer da ih peča i da im krv pije. — Osudite zato na smrt ovu skltnicu, koja se ne drži nikakva zakona i seda našemu gospodaru bez- obrazno na nos! Lastavica: Muho, obrani se, ako možeš! Ti šutiš. Neka onda govori tvoj branič, gospodin Bumbar. Bumbar: Slavni sudel Svi ljudi proganjaju muhu, a bez pravoga razloga. One crviče u siru leže sirna muha, a ne ova jadnica. Ona ne meče črva u meso, nego tetka njezina, modra mesarica. Marvu bodu obad i štrk, a komarac i buha pecaju ljude i piju im krv. Eto, kako je jadnu kleveču! . . . Muha je uvek čista. Ako se skvasi ili zamaže u mlačenici, deset puta prede nožicom preko glave i krflaca, liže se i gladi, dok se opet vidi ugladena; ni mačka se tako ne čisti svojim šapama. Ono drugo, što je 94 čvorak o muhi rekao, puka je brbljarija. Budite pravedni! Suče, sedi krivo ali sudi pravo! Golub: Muho, tvoj je najvedi greh, što se ni za što ne brineš; neradljiva si i nekorisna za svakoga. Blatiš stanove, dosaduješ ljudima . . . Cvorče, baci je za celi život njen u najcrnju tamnicu. Cvorak (skoči i proguta muhu): Moj je želudac duboka tamnica, iz koje dosada nije ni jedna muha pobegla. Iz Nazorove čitanke. 103. EyHa y iukojih. MeTBpTaK je nocjinje rioAHe. n6cJiy>KHHK je noMeo h npo- 3paMHO uiKOJiCKy co6y, OTp’o npaiiiHHy Te oramao. fOiyne Jie>Ke HenoMH^He y pe/toBHMa, neh ce x;iaAn, yHHTejbeB cto ivieAa c BticoKa y KJiyne, a BMKa, npHa njiona paiuHpHAa je uiHpoM CBoje TpH Hore n CTojn 036njbHa h nocTojaHCTBeHa. CBe^aH Myi< B^a^a y co6h; yMiipH^a ce h jeceHCKa Myxa 3yHAapaHa, noja je CBe zioca^a 3yja;ia h yAapajia rviaBOM o eraKJio. r.ryxy THiiiHHy npeKHAa Haje,aaMny , T qy^aH, ApeeH rjiac: Kjiyna: ABaj, Sojih HOBe! CBe mh je py6oBe Majin AepaH JIyuiKetje! Majin mh je Mnjo floKJionau npeSno, upHHjio npojiHO. Cny)KBa: Ha mčhh je Ty)KHoj npeKO ctothh’ paHa: CBa caM pa3ApanaHa, 3nfce»ieHa, 3ry>KBaHa. MiTaHKa: 6 ct3bh Me OBAje pacrpeceHH Huna. CaMa caM 6e3 CBora 6paTa riHCMOBHHKa H MHJie cecTpHire, MyApe PaHyHHue. Be 3 r^aBe caM: HeMaM Tpn npBe erpaHHue; Fojia caM: Hnxa mh Hiii^no KOpHue. nepoM h ojiobkom CBy Me HanpHKao . . . Jao MeHH, jao! 3ha: IIIecTHAOM mh MapKO ctboph pyny MHory. CBe KJiyne: OcBeTa! OcBeTa! Myxa: 3y, 3y . . . Oj bh i: CBe HapaBHe npoH3BOAe acahmo y Tpn npUpoAHa uapcTBa. KaMO cnaua rnehep? JypHh: y KaBy. 105. BojmieČHH Marapau. Tpn Fjana, MapKO, Mhaoih h JaKOB AorČBOpe ce Aa jcahom cejbaKy ynpaAy Marapua, Aa 6h aoluah ao HOBaua. PeneHO yqft- ii>eHO. JJok je ce/baK cnaBao, OABeuaK: rue je Moj Marapau? JaKOB: Ja caM. CejbaK: (cMeje ce): Maue cy th yuiH. JaKOB: TBoje cy Behe. CeA>aK: JFaKJie, BeAHiu, th ch Marapau? To je Aeno. Hero rAe je Moj Marapau. JaKOB: Ja caM TBoj Marapau. Ce^au: CAa6 ch, npe6Hhy th Aelja. Hero ny ah, AeuKO, OBAe caM ja Be3ao jeuno Marape obhm hcthm yAapOM ihto je Te6n o BpaTy. KyA ce oho ačao? JaKOB: O, HHna, Te6n cy bčhhth nyTOBH Heno3Ha™. OHaj hcth Marapau Kora ch th toahko MyuHO h khibho, KOMe hhch CA aMy Ha BpeMe AaBao, Kora ch Ha khuih h cHery octSbajHO, OHaj hcth Marapau 6 ho caM th ja. CeAbaK: Kano to? 99 JaKOB: noflHrHH BHCone TBoje yum h cjiymaj Mojy noBecT, na hern o CBeMy 6hth H3BeuiTeH. Ja caM o p 6jiaropopHe 4)šmh- jinje h H3pajiena. Oran; mh je 6ho Bpjio erpor, h 3aTO ce hh- KaKO HHCMO MOTJIH CJIOJKHTH. HcTHHa HHC3M HH ja HSjMHpHHjH 6ho, ajin tteroBa CTporocT yBejiHna Moj HecrampyK cTčcTpyKO. JJoropH ce jepHOM pa ja, H3 pyror BpeMeHa, CBe riHjmhe c kbopkom 3ajepHo jepHHM KOHpeM BemeM. jjotje nočap, h opHČce h KBOPny h nHJinhe. Tapa ce Moj OTap pacppn, po30Be jepHor noBena, ko j n je 6ho no3HaT Kao BOJiHie6HHK, h njiara My CKyno pa Me y Ma- rappa npČTBOpH. OcaM ropHHa onpepejino mh je poK, pa y BHpy Marappa onjiaKyjeM CBojy cyp6ftHy. M TaKO, Ha HČcpehy CBojy, ja h po Te6e poijeM. Cejban: Xm, xm! lliTa mh Hana3HBa! Ajih nano ce MO>Ke poBen y Marappa npeTBČpHTH ? Jai-coB: O, pnpa! Th ch npocr! . . . He y Marappa, Hero y 3Maja h y a)Kpajy npeTBopnhe Te, caMO aKO xohe. Moan ce Bory pa hč napHern y iberoBe pyKe, jep MOJKeui no MeHH 3aKJbypHTH kojihko ckot CTpapa. Cejban: JecT, 6orMe; 3Ham Kap caM th cjiomho pe6po? JaKOB: M Kap mh hhch pao jecra, Kap ch Me TyKao 6ypoM. A kojihko ch Me nyTa oncoBao? Cejban: Te joru Kapo! 3Ham kop OHe BOpČHHpe? JaKOB: 3HaM, 3HaM. 3aTo, phpo, ja Te He Mory nycTHTH. Cejban: Hero? JanoB: Hero pa npeMO Ha cyp. Th, MeHe, op 6jiaropopHe 4)aMHJiHje, pa 3JiocTaBJbaiu! Cejban: CfiHOBPe, ja hhc3m 3Hao pa ch th POBen. JanoB: Cap 3Haui, 3aTO xajpe Ha cyp! Cejban: npo^H ce cypa, PČBepe, urra caM ja kphb ? JanoB: Ja h hč Ka>neM pa ch th kphb. To Hena cyp npecypn. Cejban: Ja, hcthh3, pa caM Te Tynao, ajiH caM Te Tynao nao Marappa, a ne nao poBena. JanoB: Ajih caM y Marappy 6ho ja. To he cyp H3BHpera. Cejban: 3riam mTa je, peTel jja ce mh 6ct3bhmo cypa h naBre; nero eBO pa ja Te6n paM Tpn pynaTa, na hph c BoroM. JanoB: 3a CBe? To hč Monte 6 hth. Cejban: 3ap th je to MaJio? JanoB: BIomhcjih caMO, oHČPHKe MyKe! JJpyrn 6h opaBHO H3ry6HO rJiaBy. 100 Cejban: To jeere. Ajih noMnom h th kojihko caM Te nyTa OMHJiOBao, kojihko caM th nyTa h KyKypy3 naBao. A na caM XTeo, Morao caM Te rn/crara na ppKHem on nian«. 3a CBe obo B ajt-na h ja 3acjiy)KyjeM 6jiaronapHOCT on Te6e. 3aTO npHMH OBa Tpn nyKaTa, na hph c Botom. JanoB: Hana, th ch Me 6ecenoM CBojoM cacBHM TpoHyo. ,H,a BHnHm na caM h ja hobck, eBO hy npHMHTH ihto mh najem. (flpHMH nyKaTe.) Can c Botom. Cejban: 3čoroM, h onpocTH mTO caM Te OHano 3JiocraBJbao. KyKaBHe, mTO ce hhch Ka3ao! 36or Te6e caM mot Marappa H3- ry6no h jom Tpn nyKaTa. Hpje npaBo na h y;iap H3ryČHM; 3aT0, nemco, naj mh to naTpar. Ja mhcjihm na th hhch y;iapa HMao Kan ch MarapueM nocrao. JaKOB: HncaM, HHna; 3aT0 eBO th yjiap! Cejban: Ja HneM na ce6n nČTpaiKHM npyror Marappa. (Orane.) MapKO h Mh^oiu (Bone Marappa.) MapKo: KynHTe Marappa, KyriHTe Marappa! KynaBap Jama, can Bajbpa oceha, mTO je MarapeBH 3Hoj. (J],o^a3H cejban.) Cejban: (no3HaBmH Marappa): UJTa, oneTCHHemTO ckphbho? Ej, HecpehHH CHHe, 3ap ch 3a6opaBHO Moje caBeTe h OHe MyKe Koje ch Mopao nonnocnra? Ajih HeKa, nan ch TaKBe naMera, a th ce MyHH nao Bpar! MapKo: Kynn, mma, Marappa! Cejban: He npeBapH! Mhjiolu: 3amT0? BHnnm Kano je Jien! Cejban: ilepo, 3HaTe jih mTa nponajeTe? Mhjioih: Marappa. Cejban: Bh ce BapaTe, to HHje Marapap Hero HOBen. MapKo: Hnn, HHna, Bor c tooom. Hero nynn ra, naheMO ra jeBTHHO. Cejban: BorMe hh 3a nee nape, jep Me je jenaMnyT Beh onapno. MnJiom: y3MH, napa, najahem ce! Cejban: Kajahe ce OHaj, ko j h ra Kynn. Ja HneM na noTpa>KHM npyrora Marappa. (Marappy Ha yxo): He he 6 hth cbhkh MenaHor cppa nao mTO caM ja. 3aT0, 6ennH CHHe, ano ce TBoj BOJimeSHHn 101 jom jenaMnjrr cMHnyje, y3Mn ce y naMeT, a can ;y 3 A HUIH Kan bhahiii KaKO ce npyrn nenemeM hšcth, a th Moparn nneBy na rpncKam. (Orane.) MapKO: Xa, xa, xa! To My je roča! Ana je onapeH! (,0,ona3H JaKOB.) JaKOB: )T66ena! MapKo: JecH nn yneKao? JaKOB: Jom h Tpn nyxaTa no6no. MapKo: TberoB je roča oBne 6 ho. JaKOB: ria? MapKo: He he na Kynn Marapiia. JaKOB: Xa, xa, xa! Mhjioui: Kan je TaKO nonrreH, Tpe6ano 6 h na My BparaMO Marape, a HaMa je noera CBaKOM no nyxaT. MapKo: Hnje Hero jom HemTO. Oh je CBora Marapua BHneo, na He he na ra npHMH. Mn BHme hhcmo kphbh. KynHTe Marape! JaKOB: KynHTe Marape, najeMO jeBTHHo! (Hona3H cejbaK.) ' Cejbaic Mope, neuo, npohjHTe ce Marapeia! (Cna3H JaKOBa.) Hira je to? (yxBara ra 3a pyKy.) Ct3hh Mano, nenno! Kanc« th MeHH, mTa ch th? JaKOB: Ja caM ja. Cen>aK: A mTa je oho? JaKOB: Marapau. Cen>aK: Jecn jim th oh? JaKOB: Ja caM ja, th ch oh. Ko je can Marapau;? Cen.aK: Jecn jim th 6ho Be3aH obhm ynapOM? JaKOB: JecaM. AnH nomro ch Me th jano khibho, CTBopno mh je BonmeSHHK jom jenHor Marapua. Cen»aK: Bam Kao mTO je Moj! OraHH, HHjenHa Bepo! MapKO: LLlTa hem th c rnHMe, hhhh? Oh je Ham npyr! Cen>aK: H Mora Marapua 6paT! HnjenHe Bepe! Map ko: Marapau je Ham. Th HeMam c mHMe HHmTa. Cen.aK: Can fry ja BaMa na™! Mano m: Th otohh hhch XTeo na npH3Ham Marapua 3a CBora, je n’? Cen.aK: Ha Mojy nymy, neuo, MaHHTe ce bh Tor JjaBoneraa! Marapau je Moj. 102 Cbh: Hnje, HHje! Cejban: Ebo My >KHr! JaKOB: H ja hmbm jkht. Ce^aK: To je Ha Taj hbhhh 3Jio. Mnjiom: KynHTe Marapaa, KynHTe Marapiia! CejbaK: Mora Marapua? To je mhoto. Zteu,o, ihto he ra Apyrn KynnTH ? .fljajTe ra mchh! Cbh: 3a iuecT ^yKaTa, 3a mecT AyKaTa! Cejban: To je mhoto ! Cbh: HHje, HHje! CejbaK: Ela aico CTe bh čecHH, uiTa caM ja nojiyaeo! (,H,HrHe 6ypy.) HMaTe Tpn j,yKaTa, to BaM je jtocra. Marape mh ocTaBHTe 1 Cbh: Marapau; je Ham, Marapau, je Ham! Cejban: CaA hy ja BaMa a3th! (IT6jypH hx.) Cbh (6e>KehH): Tpn ,nyKaTa, Tpn ,n,yKaTa! (IT66erHy.) CejbaK: Tpn /tyKaTa?! Hnurra, mhoth 6h h Bnme najin 3a nor^eKojy CBojy 6yn,a^amTHHy. JoBaH Ct. nonoBHh. 106. Milutin u gostima. I. Poziv. Trgovac je Dinko Radovič sedio jedne subote popodne u sobi kraj prozora i čitao novine. Uza sto njegov sin Milutin, učenik šeste školske godine, izradlvaše zadaču za lduči pone- deljak. Najednom netko pokuca na vratima. Otac nije odmah čuo, pa ga Milutin opomenu: „Oče, netko kuca.“ — „Napred!“ reče otac. U sobu ude listonoša, pozdravi, preda pismo, ponovno pozdravi i otide. Otac pročita pismo pa če Milutinu: „Sutra u jedan sat pozvani smo nas dvojica u goste gospodinu načelniku." Milutin se torne uvelike obraduje, jer mu je načelnikov sin Mirko najmiliji drug. Znao je, da če se tamo lepo zabavljati. II. D o če k. Drugog dana u tri četvrti popodne upute se otac i sin prema stanu gospodina načelnika. Otac idaše s desne, sin s leve strane. Gde nisu mogli iči uporedo, Milutin pusti oca napred. 103 Točno u jedan sat dočtu u stan gospodina načelnika. Gosto- Ijubivi domačin i njegova gospoda dočeklvali su pozvanike veselo i sa svakim se ljubazno razgovarali. Dočekali su radosno i Rado- vičeve, koji pozdrave i riikuju se najpre s gospodom, pa s go- spodinom domačinom. Radovič reče prema gospodinu načelniku: „Milo mi je, što ste me pozvali. Odazvao sam se Vašem dobrostivom pozivu. Po Vašoj sam želji doveo sa sobom i svoga sina Milutina." Gospodin mu načelnik odgovori, da ga to veseli to više, što je njegov jedlnac Mirko najvoliji drugovati s Milutinom. Došlo na gozbu više gospode. Ubrzo se svi sakupili. III. Za obeda. Kada podvornik javi, da je obed na stolu, reče domačin: »Izvolite, gospodo, u blagovalište!" Odoše. Domačin odredi svima mesto. Kad su posedali, reče gazda: „U slast, gospodo!" Svi odgovore: »Hvala — iVama!" Sedne domačin, sednu tada i gosti. Kraj Milutina sedela je go¬ spoda. Milutin sedne oprezno, da ne bi možda stocem prfkva- čio skut na haljini dobre gospode. Razgrne napola ubrusac i pokrije njime koljena, da ne zamrlja svoga odela. Zlicu prihvati palcem, kažiprstom i srednjakom, kako ga je majka naučila. Dok su srkali juhu, bilo je tiho. Izatoga zametnuše razgovor o žetvi i berbi. Oni u razgovoru, a podvornik donese meso s umakom i varivom. Na tanjuru bile posebne viljuške, a u zde- lici s umakom žličica. Najpre poslužili gospodina župnika, koji je sedio čelo stola, pa ostale redom dalje. Dode red i na Milu¬ tina. Tanjur bejaše okrenut tako, da je pred njim bio najgori komadič mesa. Ništa nije prebirao, več uze komadič, što bejaše pred njim. Levom rukom držao je viljuške, a desnom nož, kojim je rezao meso na male zalogaje. Mrve jela metne na rub tanjura. So je uzimao čistim rtom noža. Jelo, što mu se hvatalo noža, tr’o je 6 kruh, što bi ga pojeo s komadlčima mesa. Dok je podvornik nosio razne jestvine, gosti su polagano blagovali i razgovarali o lepoti jugoslavenskih narodnih pesama. Najednom Milutin opazi dlaku u jelu, što ga je uzeo na. svoj tanjur. Odstrani je, a da toga nije nitko opazio. Znao je on, da bi domačica, premda nedužna, bila u velikoj, neprllici. Meso s kosti pojede, koliko se dalo nožem obrezati. Zalogaje 104 prinosio u usta vilicama, a gdegde i koricom kruha, — Jeo, pa mu se nekako uhvatilo prstiju nešto jela. Sto de? Da otare o rubac? Uto opazi, kako se to isto dogodilo i gospodinu, što je sedio pred njim, koji je otr’o prste o ubrusac. Sada Milutin nije bio više u neprllici. IV. Mala neprilika. Kad Milutin nije imao ništa na tanjuru, ponudi mu njegov prijatelj Mirko, što mu je sedio s leve strane, zdelu s jelom i reče: „Izvoli!“ Milutin prihvati zdelu nespretno, zadene o čašu, koja je bila mal’ da ne na kraju stola, na srecu prazna. Čaša padne i — razbije se. Milutinu navali krv u lice. Okrene se prema domacici i smerno se ispriča: „Molim lepo, dobra go¬ spodo, oprostite, što sam tako nespretan." Gospoda mu odgo¬ vori: „Ništa zato! Ne treba da se izgo varaš." — Podvornik pokupi komade razbijene čaše i donese drugu. Prema koncu obeda donesu na sto palačinke. Milutin ih nije nikada volio. Sto da učini? Da kaže, da mu ne prijaju, to ne bi bilo u redu. Uzme samo malen komadič. Domačica to opazi pa ga ponovno ponudi. — „Hvala, gospodo," reče Mi¬ lutin, „dosta mi je!" Ali eto, dode na sto i jabučnjača. Ha, to je bilo nešto za njegove ziibice 1 Nego i sada uzme samo malo. Na koncu do¬ nesu crnu kavu. Kako nije bilo posebnih kleštica (hvataljki), uzme šečera žličicom. Iza obeda gosti su se jošte malko razgo- varali. ' V. Odlazak. Prvi se digne gospodin župnik, a za njim i ostali gosti. Pošto su se lepo zahvalili na gostoprimstvu i pozdravili, počeše se gosti razilaziti. I gospodin se Radovič spremi na odlazak. Zahvali dobroj gospodi i vrednom domačinu rta njihovu gostoljublju i vrati se sa sinom kuči. „Sinko,“ reče tada otac Milutinu, „i ako si razbio onu čašu, držao si mi se skladno i uljudno u onome društvu. Ne ču više kazati, da si još malen, kada te budu i drugi u goste zvali." — „Samo tako, mladi gospodine!" nadoda otac i potapka ga po ramenu, a Milutin se zacrveni od ponosa i zadovoljstva. Iz Nazorove čitanke. 105 107. Sve, sve, ali zdravlje, Draga deco, čuvajte svoje zdravlje! Sve se može vremenom steci, ali nikada ono zdravlje, koje se jednom izgubi. Bolesnom se čoveku ništa ne mili, i vazda je nezadovoljan. Zdrav čovek lako če svašta podneti, samo ako je postojan. Bolestan je kao ptica kojoj je otkinuto krilo. Ko je zdrav, taj ima svega. On je, dakle, najbogatiji, pa ma živeo i u najhučtoj kolibici. Da vam pripovedim samo jednu malu pripovetku, pa čete videti da imam pravo, što govorim. Bio siromah čovek, pa išao peške iz jednoga grada u drugi. Bio je zdrav kao od brega odvaljan, ali je put bio dug, pa ga noge izdadu. No nije imao vremena da se odmori, jer se uveliko smrkavalo. Išao je dalje, ali su mu noge popustile i klecale, — tako je bio umoran. Izdaleka opazi jedna lepa kola i u njima nekog bogataša. Konji su besno jurili. Onako umoran, sede ukraj puta i zaplaka se: „0, Bože, kako sam ja nesrečan! Kako se ja mučim i zlopatim, a gle onoga bogataša, kako lepo sedi u kolima, pa ne zna, šta je muka i nevolja." Uto se približi bogati gospodin na lepim kolima i, vTdevši uplakana siromaha, zaustavi se. — A što plačeš? — upita ga. — Kako da ne plačem? Gle, kako se ti lepo voziš, a ja se mučim i zlopatim kao niko moj. Umorio sam se, pa ne mogu dalje ni mači. Blago tebi, kad imaš tako lepa kola! Na mene je, jadnog, i Bog zaboravio! Bogati se gospodin tužno nasmeja, pa mu reče: — Nemoj srditi Boga, jer si ti mnogo srečniji od mene. Ti si zdrav. Dao ti je Bog snagu i zdrave noge, pa ideš, kuda ti je volja. Nego teško meni, jadnome, koji sam još za života ostao bez nogu! — Tada bogati gospodin raskopča svoju dugu haljinu i po- kaza siromahu svoje noge. Obe su mu bile drvene do kolena, jer je jedamput bio tako oboleo, da su mu ih morali odseči. Kad je to video rasplakani siromah, skoči na noge, i pre¬ krsti vši se, glasno reče: „Hvala ti, Bože, kad su mi samo noge zdrave, ne treba mi ni konja ni kola!“, pa nanovo stade kora- čati putem i još za vida stiže u grad. Eto, vidite, draga deco, kako je bogastvo i sve ovoga sveta ništa, kad je čovek bolestan. Čuvajte, dakle, zdravlje, što nam ga je Bog dao, te čete biti vazda srečni i zadovoljni. 7 106 108. HoBen h MpaBH. Ceo hobck OecnocjiHiia noKpaj MpaBHitaKa, na y3Me npyTnh n CTŽHe nenpKaTH h MpaBJbe craHnue pyuiHra. rjienao je MpaBe, naKO Ha CBe CTpaHe 6erajy Kao na cy noMaMHH, Hocehu jaja h naxype. TaKO pymehH hčbhhhm 5KHBOTHH>Hu,aMa MHpHH CTaH, none noBeK yMOBaTH: ..Tjie, TaKO je h Hapony, Kana ynapn Ha itera HenpnjaTejb. Jbyn,H ce Bepy h 6erajy, caMO na iKHBe rnaBe H3Hecy, a oho HMČTK3, hjto ce nane cnacn™, Byny y ropy fl njiaHHHy, na 3a- KJiOHe. /loncTa, to je yiKacHol“ „yjKacHol“ BHKHe jenaH on MpaBa, ihto cy Oerajrn. a je yxcacHO, to h caM yBHljaui, ajiH nnan HeMarn CMHJiOBaita, Beh HaM pyuiHin oho, ihto MyKOM carpanncMO m ctčkocmo.“ MBaH JIeriywHh 109. HMaH>e. „HMao caM" — to Huje HMaite. „HMao 6hx“ — to cy npa3He pena. „Pan 6hx h m a t’ “ — to je ne. „HMaTH* hy“ — to TeK nynHO bbchm. A™ „ h m a m“ —- to jenuHO Bpenn. 3aTO, 6pajxo, luto HMarn to urrenH! 3Maj JoBaH JoBaHOBHh. 110. Mhjihoh h Ohjihoh. AjiS ce jiaKO H 3 roBapajy Te penn „mhjihoh“ h „6hjihoh“, Kao na cy HeKe oSnnHe CBaKHnaite CHTHHne! Fla HnaK Majio nac HMa, ko j h CTe CTeKJiH hhct h jacaH nojaM 6 thm OpojeBHMa. Mhjihoh je XHJbany nyTa y3eTa XHJbana, a 6 h ji h oh mh¬ jihoh MHJIH0H3. fla H TO je JiaKUie K333TH Hero 33MHCJIHTH. PŠHHMO, na 3a jenai-i MHiiyT mojkcmo H36pojara CToraHy, na Kan Ohcmo 6pojajiH HenpecTaHO, cb3kh naH nyHHX 12 ca™, TeK 6hcmo 3a 13 naHa 10 caTH h 40 MHHyTa H36pojajiH jenaH mhjihoh. A uiTa MHCJiHTe, kojihko 6h BpeMeHa TpeOajio na ce H36pojn Ohjihoh? Kan 6h HeKo Morao Opoja™ 6e3 npeKHna natt>y h Hohy, peuHMO na je to Opojaibe noneo Hain npaoTau, AnaM, na na je Spojao * HcnpaBHO = hm3t hy. 107 CBe ao A aHac, jom He 6 h hh 6;in3y 6ho totob, jom 6h My najbaAO 6jiH3y 12.000 roAHHa a a 6pojH, na Aa AoSpojn ao 6hahoh3. CeKyHAa je Sani Bpjio KpaTaK Aeo BpeMeHa, MHHyT HMa 60 ceKyHaAa, a peo ash HMa 86.400 ceKyHaAa — aa’ to je joiu AaAČKO oa jeAHor mhahoh3. Ta y HHTaBoj HeAejbH AaHa HMa Ten 604.800 ceKyHaAa, h TeK 11 AaHa caAp>Ke y ce6n mhahoh ce- KyHaAa. KaA bhahmo CTapn,a oa 80 roAHHa, noMHCAHMO : koahko ah je Taj ceKynaAa npe>KHBeo CBora Bena! JecT, mhoto, bpao MHoro, npe>KHBeo je oa npHAHKe ABe h no XHjbaAe mhahoh3. Aah ima je to npeMa jeAHOM ČHAHOHy! To je Kao neKH CHpOMamaK, koj'h HMa cBera ABa h no AHHapa, npeMa k3kbom 6oraTawy mhaho- Hapy. ria nnaK HMa y CBaKHAamiteM ACHBOTy chthhx craapH, noje HAy wa SnAHOHe. Y3mhmo Aa je y jeAHOM KHAorp. nmeHHiie 30.000 3pHa, OHAa je y TOBapy 3 mhahoh3, a y 333 XHA>aAa to- Bapa Beh HMa 6hahoh 3pHa. A toahko, mo>ka3 h BHine, nojeAe ce Ha np. y CpSnjn 3a roAHHy AaHa. Ha Kpajy Aa BaM KaaceM, Aa ce xHA>aAa mhahoh3 30Be MHAHapAa. „HeBeH.“ 111. CMpT H H>e3HHH CJiy>K6eHHU.H. Cmpt, Ta rpo3Ha KpaA>Hn,a H3 uapCTBa ceHe, xTeAe H3a6pa™ ce6n npBor MHHHCTpa h to OHora H3Metjy CBojHX cAya<6eHHKa, Kojn je 3a Hby creKao najBehHx 3acAyra. no3Ba AaKAe CBe CBoje HaMeuiTeHHKe, Aa KaAcy 3acAyre, Roje 3a my cTČKome, Kano 6h MorAa H3a6paTH Haj3acAyjKHHjera. CKynnAO ce oko KpajbHn,e CMpra mhoihtbo CAya<6eHHKa, ko j h cy ce HaTe33AH 3a MHHHCTapcKy CT0AHiiy. OHa celjanie Ha npecTOAy, jncpauieHOM KocrypHMa h Ay6a- H>aMa, a CAy)K6eHHU,H crynaxy jeAaH 3a ApyrHM npeA KpaA>Hiiy h npnnoBeAaxy joj o CBojHM 3acAyraMa. npBa ce jaBH nčmaAHHa XBaAehH ce, koahko je A>yAH orapeMHAa y KpaA^eBCTBO Cmpth, 're koahko je Kyha paAH Hbe OCT3AO nycTHX. Cpiana Kan n6iKpTBe, noje cy y HanoHy CHare H3HeH3Aa npoMčHHAe cbctom npemaBiUH H3 OBor jKHBOTa y KpaA>eBCTBO Cmpth. KocTo6ojba ce xb3aha3 cBojoM cnpČTHOinhy, KojoM je ikhbotc CKpahHBaAa. CyuiHiia, iKHM cBoje mpTBe Meijy CTaprna, Hero MeJjy MAaAHMa," jeAHHO je to Morjia y CBojy noxBaAy H3pehH. CTapocT je yBepaBajia, £ a OHa, flcTHHa, noAaraHO, a ah ycnemHO y6nja h hhkomc hč npamTa. K o a e p a ft PaT h3hochah yAKiby h 3Ao6y. ycai}yjeM y HbHxoBa cpua onane »ejbe, h ohh ce Metjy co6om KOJby h y6Hjajy. Mhcahm, Aa MeHH npftnaAa MecTO npBor MHHHCTpa. “ H caA ce noneAH cjiy»c6eHHAH npenHpa™. Cb3kh je no- 6ajao u.eHy AČAa cBora Apyra, a CBOjy y3BHCHBao. HajeAHOM Aonpe ao KbHx 6yKa, neBame h nounKHBaite. Cbh yMyKHyiue h norAeAauie npeivia BpaTHMa, Ha KOjHMa ce nČKa3a 6oraTO OAe- BČHa h HaiKeHa npaTi-bOM nftjaHHX MAaljHX h crapnji« MyiuKapaii,a. OHa HcnpyAyACKe mHBOTe? — FIorAeAajTe oko MeHe! MAaAO h CTapo, paAHHK h rocnoAHH, 6orar h CHpoMax! Cbh mchm CAyaKpTBe ina^e, ja — HeyMepeHOCT — 3acAy>KyjeM mhhh- CTapcny CTOAHuy. H cbh npH3HaAOine y ce6n, Aa je HeyMepeHOCT Haj3acAy- >KHHja 3a KpaA>Hny Cmpth, a Mpna KpajbHU,a nčKa3a joj raAHHM cMexoM CBojy mhaoct h pene: „CTynH Ha Mojy AecHy CTpaHy! Te6H npeAajeM CBe nocAOBe CBora npBor MHHHCTpa, jep th CBojiiM AeAHMa to 3acAy>Kyjeui!“ H HeyMepeH 0 CT nocraAe npBHM mhhhctpom KpaA^HAe Cmpth. M3 „MeTBpTe MHTaHKe“ Ap C HajKOBua. 109 HapOAne nocjiOBHue. nfljaHy ce h bo 3 yKJiaH>a. Tko mhofo nuje, 3a Ayro HHje. Oa paKnje Kyha npon,naKyje. nnjaHan. mma nponajmna. 112. Šaljiva pitanja i odgovori. Ja poslah vola u pečinu bez kože, a on mi se vratio sa kožom; a ja pojeo i vola i kožu. — Sta je to? ( -C I 3 IH) Cime se počinje noč, time se svršava dan? (•u oaojs f Koja ce Ana 6paTa hhk3a ne caeraHy, a Mel)y H>HMa caMo uiam 6pejKyjbaK cTojn? (aoh h uho) Tko HajeAaMnyT nonnje cto JiHTapa bhh3 h oneT Hnje nnjaH? •(BahBg) Tko 6e3 rAaBe n je3HKa CBe A>yAe pa3roBOpn? (-bjhhi}!) Tko 6č3 Baipe ome>Ke? ('BAnduBu iBanduoA) Tko 6e3 KpHJia jiera? (•dBiag) Tko 6č 3 Hory yTČne? (/BpHd) Tko bez očiju vidi kuda ce proči? (-ijoiiog) Tko bez ruku tebe i mene drži? O’ 33 !!?-^) Tko 6č3 cpua n Ayuie cb3kom npaBo Kaace? ( - BJBg) UJto je Ha OBOMe cBeTy HajdpjKe? (/oboh^) Manje od maka, a digne junaka? 0 B H n 9) Hani 6tno\ba h jvipKOfta Jyrpo Bene 6oAy ce; JyTpoM HaAbČAe 6tJi ofba, JČBene MpKOfta, Te Ha jeAHO MecTO ji&>Ky A MecTO hm ce He no3Haje? (/ijoh h hbJj") Zubi nema, ruku nema, nogu nema, a opet ujeda? (•buijz) Maleno, zeleno, sav svet zaodelo, sebe ne moglo? 0 B l S l) Bejio njieMe, npHO ceMe MyApa ra rAaBa no noA>y ceje? (•bjh c h>j) 110 113. HaMOH H HHTHja. y rjiaBHOM rpany jenHe AP*aBniie JXHBJbaxy y AaBHHHH ABa MJiaAHha: ZUmoh m OnuTHja. y toj AP^aBHiiH hSch^iho je B^aAao BJiaAap ZI,HOHHCnje. JeAHOM npRjiBKOM noKyAH HHTHja y CMe;iy roBČpy Ha Tpry HacHJbe BJiaAapeBo. /jHOHMCuje to nyje, pa3JbyTH ce Ha HHTnjy Te ra čaiiH y TaMHHU,y n ocyAH Ha CMpT. Hecpera« HHTnja n6pynn H3 TaMHHue JlHOHHCHjy: „BjiaAapy, ycjiHiuH Mojy 116- c^eAH>y me.flby 1 y AaJieny cejiy jkhbh Moja CTapa h 6ojiecHa Majna. JIonycTH mh as noijeM k tt.oj h as ce npe CMpTH c a.0Me onpocTHM. 06ehaBaM Aa hy ce 0AMax noBpa™™.' 1 JjnoHHCHje OAroBopH: „Zjo6po je, ajiH Hena nojn (pHHTHjHH npHjaTejb ocTaHe MecTO H>era y TaMHHU,H. Ako ce y 3opy neTBpTora AaHa He noBpara y rpaA, Taj he iteroB npnjaTeA. H3ry6nTH n/iaBy MecTO ftera.“ OHora hctot AaHa ylje JJaMOH y TaMHHuy, a HHTHja no- XpJlM K CBOjoj Maju«. MHHy ApyrH H TpehH A3H, a OHHTHja ce hč Bpaha. „JaAHH JlaMOHe, H3ry6HT heui AyAO rjiaBy 3a HČBepHora npftjaTeA>a,“ roBopH^H cy My 3H3hiih. „HHiuTa 3aTO,“ OAroBopn JJamoh. „Ja HeMaM hh oua hm Majne, a Moj npHjaTejb HMa Aa xpaHH cBojy CTapy Majny.“ y 30py HČTBpTora AaHa 6ho je iviaBHH Tpr nyn A.yAH. Aoinao je /iHOHHCHje Aa bhah, nano he npBHHn OAcehH rAaBy J],aMOHy. Cbh cy jna^H^H HecpeTHora MJiaARha. Eto Beh BOAe flaMOHa h npeAajy ra npBHHny. „C/raHH!“ 3any ce HajeAaMnyT iiobhh, h HHTHja AOTpHH Ha Tpr, npBaB h nparnaH, Te ce 6aun Ha noJieHa HcnpeA ,ZI,HOHHCHja. „BAaAapy, hč Aaj, Aa HČAy>nHH .Hamoh nornHe! npexjyqep cthtox n CBojoj CTapoj MajuH. yMp^a je y MojeM Hapynajy oa BČJ iHne Tyre. 3anonax je h npeHyx OAMax OBaMO. Hohac 3a;iyTax y rycToj ruyMH. 3aTO caM 3anacHHo. Ebo th Moje raaBe, a nyc™ cjio6oAHa Mora BepHor npHjaTejba! 11 XjnoHHCHje ycTaHe h pene: „,n,aMOHa nyuiTaM, a Te6w npauiTaM! ByAHTe cto6oahh h cperan ! FIpHMHTe h MeHe 3a CBora npfljaTejba, Aa 6yAeM TpehH y TOMe ahhhom ApyuiTBy.“ HapoA na Tpry yAapH y pžaocho n^Huan>e. .Damoh h 4>hh- THja nAanaxy oa cpehe npeA BJiaAapeM h HapoAOM. 111 114. U,ap h nepBHiu. Hrpajio ce uapcKO AeTe y 6aumn Kpaj 6yHSpa, na CAynajHo najie y 6yHap. Bejame Jieno, Bpjio Jieno AeTe! JeAaH AepBHiu, Kojn je 6no aMO Aomao Aa npocn, KaA BHAe, rAe to Aeno Aefe naAe y 6yHap, noTpnn h cperao yrpa6n oho AeTe H3 BOAe. LJap CBe to rjieAame c npč30pa oa Capaja. CaA ujTa he? nomajbe 6p30 no AepBHuia, a KaA OBaj Aolje, pene My: „Moj hčcth™ AepBnmy, th ch Mora CHHa cnacno oa CMpra, caA Tpaam oa MeHe ihtotoa xohem, Aa th noKJiOHHM! “ ilepBHin ce CMepHO noKJiOHH n.apy, na My Ka3a: „Moj n,ape, 3^aTHO cymie Moje, cyHue cjaje no cbcm CBeTy, a th, pape, no cbom HapcTBy! Ja caM CHpoMax donijH po6, Te achbhm o mhao- cthhjH. He TpajKHM Apyro, ochm Aa ce y tbomc Capajy mojihm Bory 40 AaHa. Th hem Menn 3aTO AaBara MHJiocTHH>y, npBH a3h napy, a ao 40. AaHa cb3kh hem mh a3h MHJiocTHH>y yMHO>KaTH (t. j. npBH AaH napy 1, Apyra 2, Tpehn 4, 8, 16, 32, 64 hta.). li,apy ce to j/hhhh Bpjio m3ao h o6eha AepBHiuy Kano je 3aHCKao. KaA ce HaBpuiHAO 40 AaHa, 3HaTe jih, kojihko je to h3hochjio napa? H3 hochao je 306 6HJiHOHa, 877 mhjihoh3, 906 XHA>aAa h 944 nape. Kojihko je to Aimapa? KaA AepBHm AOHece uapy OBaj panyH, n,ap ce Halje y bč- jihkom nyAy, na pene AepBHiny: „3acaA HeMaM CBe nape Aa th ynjiaTHM, a™ nouiTO ce iiapcna pen He nopmie, Hexa th nape CToje koa MeHe h^ KaMaTe, aok ch >khb. y MOMe hem Capajy KČHanHTH, jec™ h nHTH Kao h ja, Te mo>kcmo h ijapeBaTH 3ajeAno!“ Eto mTO ypaAH MyApH AepBHiu, eTO mTO CTene oniTpo- yMJbeM CBOjHM! 3a6eJieH«Ma Jejimja BeJiOBHh-BepHaA3HKOBCKa. 115. BjiarnaH h panHH naH. P a ah h AaH: JJoOpo jyTpo, 6paTe! Kano th? BjiarAaH: Oamžkhh! . . . Bornam 3 eMJbOM, CMpAHm Ha yrjbeH, 3 aAaBam tptobhhom, 3 ayAapam ph 6 om h JiyKOM . . . PIa 3 H! OMpJbaT hem mh hobo oačjio. P a ah h AaH: PIojiaKO, rocnoAHHHhy! . . . J\& He BomaM 3eMJbOM, TH HČ 6 h HM 30 3eJba H BHH3 Ha CBOMe CTOJ[y. JJ a He cmpahm Ha yrjbeH, th ce He 6 h bo 3 ho Hcejie3HHu,OM h napo- 6poAOM h hocho to Aeno oačjio. 3aAaBaM tptobhhom, a jih ihto 112 6h th 6č3 Mora ^,yhaHa? . . . Moje cy pyne iipHe, aim th OHe Meče 6ejie norane h cjia-ree KOAane. BnarnaH: Th paAnrn, a™ ja njiahaM. Th npoAaBam, a ja KynyjeM. IUTyj Me AaKAe h — hah! Pa ah h a 3 h : H th MeHe Mopaui uiTOBara, jep caM paAHHK. Bpaha cmo, aAH ja paAHM h pa6oTaM, a th ce caMO 3a6aBJbam h ČAMapam. Je jih to npaBO? BjiarAaH: Tano MOpa Aa 6yAe. Th ch 3a paA, a ja 3a OAMOp. PaAHH ash: Aji’ch JiyKaB, ji6hhhho! Granao 6 h oa rjiaAH, Aa hč paAHM 3a Te6e rnecT AaHa y ceAMHUH. BjiarAaH: He jby™ ce, pačoranne: Aa ja He 3ŠTBapaM KaAHicaAa TBoje TBopHHue h AyhaHe h Aa Te hč TepaM H3 TBojnx feHBa, th 6h KJioHyo oa TpyAa. Cjiomho 6h ce h MJiaA čcrapHO. Ja Te KperiHM h pa3BecčJbyjeM 6jiarAaHCKHM OAMOpOM. 3HaAem jih OHy necMy: — Kojihko je y cčamhiih AaHa, Cbh cy a3hh oa cpe6pa kob3hh, A HČAejba oa cyxora 3JiaTa! — PaAHH ash: To je CBe hcthh3. Bhahm, as je h oamop noTpe6HT. Ajih ja caM nnan BHuie Hero th, jep je npe paA, a 33THM OAMOp. BjiarAaH: He JiyAyj! Ako ce hhch npe nouiTČHO oamopho, hč MOJKern paAHTH. PaAHH aah: LUto to roBOpHiu? Ako hhch npe paAHO, neMy oamop? BjiarAaH: To cy CBe a)/aocth. PaA h oamop MOpajy Aa ce H3MČfeyjy Kao ash h Hoh — ApyKHnje 6h o6aABČMa cjiačo 6hjio. IJJto 6 h jeAaH 6Č3 Apyrora? PaAHH AaH: Tano je! Hč 6yAHM0 oxojih, jep ti£i h jiHcmia. Ynpy>Ke ce MeABeA, CBHma h Jincmia na ce AoroBope, Aa opy 3eMjby h Aa cnjy nmeHnuy, Aa ce xpaHe. 3annTajy jeAHO Apyro, uito he iara.“ y3opame, nocejame. ,D,oije aceTBa. C/rame ce AoroBapam, KaKO he Bpehn. CBHma pene: „Ja hy ryMHO h3hhhhth,“ MeABeA: „Ja hy cHonme cHe™ n ja hy Bpehn,“ CBmta oneT: „Ja hy npeTpecam n pacraBHT hy cjiaMy oa nmeHnn,e,“ ajmcniia: „Ja hy CBojnM penoM tphhth n^eBy ca nmeHHiie,“ CBHma: „Ja hy OBejara," a MeABeA HanonoH: „Ja hy jkhto pa3Aejm™.“ OBpxome. MeABeA jkhto noAejm, aAH ra He noAejiH npaBo, jep ra CBuma 35 moah, Te joj AaAe caMO cjiaMy, a nmeHHu;y cBy y3e caM n jihchuh He AaAe HHinTa. PacpAH ce JiHcniia na oraAe Ha Ty>K6y h name hm, Aa he aobčcth jeAHora uapcnora noBena, nojn he >khto npaBo pa3Ae- ahth. J/njiauiH ce CBHma h MeABeA, na pene MeABeA cbhh>h: „3anonaj ce th, cbhibo, y cjiaMy, a ja hy ce none™ Ha OHy npymny.“ 3anona ce CBHma y cJiaMy, a MeABeA ce none Ha KpymKy. JlHCHn,a ČTHAe xe Haije Manny, na je no3Ba y ApymTBO, Aa HAy Ha ryMHo Aa XBaTajy MHiue. 3HajyhH Manna, Aa Ha ryMHy HMa AOCTa MnmeBa, notje paAO, na caA H3HaA nyTa, caA ncnoA nyTa Tpnn 3a nrauaMa. Ona3H je MeABeA c npymne noH3AaAena na name cbhibh: „3,Jio, CBHmo; ero AHame, rAe boah CTpaumora. 6yM6amnpa, orpHyo hypan o a KyHe, na h nprniaTe nTHire XBaTa oko nyTa.“ Mtom ce Manna ynpaAe H3 onHjy na npo3 TpaBy Aolje na ryMHO h Tpametm MHiiia craHe mymnaTH no ca3mh. CBHma no- AHTHe r;iaBy aš bhah nrra je, a Manna noMMC/m oa me3HHe cyp^e Aa je mhui na cnonH Te CBHir>y rnanaMa 3a hoc. CBHrna ce ynAaniH Te pynHe h cnonn na HaAa y noTon, a Manna ce upenaAHe oa CBHme tc naAa y3 npymny. MeABeA noMHom, Aa je OHa Beh CBHmy yAaBHAa, na HAe caA Ha mera, Te oa CTpaxa naAHe c npymne hž 3eMjby h pa36Hje ce, a ahchiih ocraHe CBe JKHTO H C^aMa. HapoaHa npnnoBeTKa. 114 117. Komu pripada slava? Išao putem mudrac, umorena tela i pognute glave. Od- jednom se u njegovoj bližini začu nekakva tutnjava i neobično huktanje. Mudrac diže glavu i vide, kako pored njega brzo minu dug niz velikih teških kola, ispred kojih se digao gust dim. „Kakva li su to kola?" pomisli on u sebi, jako začuden. „Konja ne vidim, a da se toliki teret vuče, mučno da bi ih i pedeset bilo dovoljno!“ Dokle je tako razmlšljajuči stojao, približi mu se jedna visoka vazdušasta prilika. To je bila para. Ona mu reče: „Vidiš li, kakva je moja snaga! Ja vučem sva ona kola. Ja sam najjača sila na svetu, meni se ništa ne može odupreti." Za vreme tih nadmenih reči približi se druga prilika — voda — i upade pari u reč: Hvalisavice! Sto se razmečeš ? Bez mene bi bila niko i ništa; što radiš, to radiš samo mojom pomoču." Još ne beše voda svršila svoj govor, a kao munja pri¬ skoči treča prilika — vat ra — i viknu: „Sto si se ti rasprtila? Da te ja ne zagrevam, ti bi se smrznula i ne bi mogla pro¬ izvodih paru." Ovaj vatreni govor prekine jedna mala prijava prilika: to beše kameni ugalj. On reče vatri: „A ko tebe hrani? Ta bez mene bi morala umreti!" Svada se nastavi. Tada pristupi ljudski duh, da bi torne učinio kraj, i povika: „ Čutite! Sto se hvalite? Svi ste vi moje sluge. Da vam ja ne pomažem, ne biste se živi pokazali." Ali se iznenada nad njima zahori jedan glas: „Samo je jedan, kome pripada slava! To je stvorac svih stvari. Bog je sve vas sazdao, njim ste postali ono što ste!" Nato se mudrac osvrte i nastavi put, govoreči u sebi: „0d Boga su sve stvari; njemu neka je slava u vekove vekova!" Matija Antun Reljkovic. 118. 3aroHeTKe h nHTajiHue. Cetiri sestre uvek se gledaju, a nikad se ne nagledaju. O au3 iS) Li,pHO Mane H3 Kyhe H3Mane. ('Bdau eh oirHHdfi) Listove ima, a drvo nije; korice ima, a nož nije. (•eS.[ U>! ) Tpu 6paTa je^Ha Kana. ( - 3 joh udi bd tiBiroi^) 115 Četiri uha, dva trbuha. (•B^B|A3jd i EOiuon}SEt ‘n}p}SB[ Tko je Haj6p)KH aiHKap? Gladno šuti, sito kriči. Cbjti ca mhom, HHKyA oes MeHe. Dva lončiča, četiri poklopčida. Tko >Ke^in caMO jeAHO oko hm3th ? Sto se ne može vilicama jesti? LUto je jane oa TOBeKa? Gde čizmar počne najpre čizmu šiti? KaMO HAe AeTe KaA My je neT roAHHa? Tanko kao žica, vitko kao zmija, puca kao pas. 3auuT0 MJiHHap HMa 6ejiy Kany? EU B[Sn (•okbAokjo) 0 U !M) (•BaBirj) (•apoA ; ioq) (•IiEuair^) (■B H nf) (•OHHg) (•nugjog b^j) •(XxD3m A ) kao puška, grize 0?!a) (•aludjiou 3 tcoKHAa ce CKe;ia npeKo CBera cejia. '(lApi) Črno mače na sajmu skače, gdegod kleče, pravo reče. (•bSb A ) Tko Mo>Ke HanHHHTn moct 6e3 ftnera? (/bwh£) Dva brata kolo vode, dve seke uz njih hode. Jedan nas bratac cvečem posiplje, drugi žitom obasiplje. Prva seka vino toči, druga vodu leva. (-buiiz i ussoj ‘o^sj ‘aoajojj) Ct 3 hh MpiKaxiocHa th TpKa, OTpT hy th pen. ('IJOH H Bdog) Tko ulazi kroz staklo u sobu, a ne razbije ga? (gsopsAg) Ido neMy ce 3 Ha, Aa je noAHe? ('AnAiraHc oy) Jedna glava voska svemu svetu dosta. (-soung) y ropu ceK, ceK, a y boah Myh, Myh. ( - e£{bi/) Pola od drveta, pola od krmeta. (' B T 1 S 3 ) fypaBO upace CBe nojbe nonace. (’udg)) 119. Derviš i kaluder. Bio derviš u dvoru kod turskoga čara kao neki prdrok. Bio je pismen i vešt u svom poslu, ali lukav i prepreden. Čaru je bio osobito u milosti, te bi se s njim po cele dane zabavljao. Sad su govorili o koranu, sad jeli, sad pili kavu, sad pušili lulu, 116 sad šetali po. ružičnjaku. Derviš bi uvek rekao: „Cestiti čare, sad prorok ovo ili ono radi u nebu, treba da i mi to radimo," i car ga je slušao. Došlo je napokon več do toga, da je derviš s carem gospodario, te mu zapovedao. Jedamput se car domisli pitati svoga dervlša: „Kaži ti meni, Huseine, znadu li i drugi hodže, kaluderi i popovi, što rade njihovi sveči u nebu?“ — »Jok čare, ne zna nijedan do mene. Kako bi i mogli dauri znati, kad su nevernici." — „Neka je tako," veli car dervišu, „no ja bih ipak rado govoriti 6 tom čudu s kojim kaluderom ili popom. Idi ti, Huseine, pa mi dovedi ovamo jednoga kaludera." Na carevu zapoved lecne se derviš i ode poslušati, bilo mu milo ili mrsko. Dode u manastir medu kaludere. Kad jednoga od njih pozove pred čara, svi se poplaše, ali careva se mora poslušati, makar oči skočile iz glave. Ide jedan kaluder s der- višem k čaru. Na putu mu veli lukavi derviš: „Cu li ti, kalu¬ dere, ne šali se sa svojom bradom i glavom, ne govori mnogo pred silnim carem, nego malakši, osupni, nemoj u zao čas po se zapodeti kakvu besposlicu. Nema šale u čara; znaš, da oči gore čara gledajuči, pak šuti." — „Ne soli mi pamet," odgovori kaluder; „videt ču, šta car od mene traži, pa ču po duši od- govarati što i kako znam." — »Jok, nemoj za živu glavu pred carem mudrovati! To ni je za vaše ljude." Dodu pred čara. Car zapita kaludera: „Kaži mi pravo, znaš li, što rade vaši sveči na onom svetu?" — „Uživaju u raju sladosti i slave Boga." — „Ali što rade upravo u ovaj čas?" — „To znati može samo Bog, i oni, koji su kod njega u raju, a nitko drugi." — Car se razljuti i reče kaluderu: »Evo vidiš ovog mog derviša; on zna svaki čas što radi naš svetac Mu- hamed u nebu." Kaluder pogleda popreko derviša, a car kaže dalje: „Pogledaj ga dobro; taj ti to zna." — „Doista znam," progovori bahato derviš. Kaluder uvidi odmah s kim ima posla i domisli se brzo, kako če uvesti u napast derviša. „Molim, silni čare i gospodam," veli kaluder, „dopusti mi, da dokažem dervišu pred tobom, da ne zna, što govori. Daj amo donesi zdelu punu mleka i tri ko- madlča kruha." „Neka!“ veli car; „da vidim daursku mudroliju." „Sedimo oko zdele!" veli kaluder. »Daj nam svakome po jedan tanjur." — „Ma šta če to?" upita derviš. »Suti ti, Hu¬ seine!" zapovedi car: „da vidimo tko je od vas dvojice bolji 117 majstor." — „Silni care!“ veli kaluder, „drobi ti svoj komad kruha u svoj tanjur, ja ču svoj u svoj, a derviš neka svoj opet drobi u svoj.“ — „To je tričarija", veli derviš. — Car mu od- vrati: „Suti Huseine, pak drobi, videt cemo daursku mudroliju!“ Kad su svi drobljenje svršili, uzme kaluder jedan tanjur i saspe u zdelu pak drugi i treči. Zatim uzme žlicu i pomeša sve u mleku, te reče: „Dervišu, ako si sveznalica, te znaš, što radi svetac Muhamed u nebu, hajd ovo drobljenje u zdeli razberi i povrati carevo na carev, moje na moj, a svoje na svoj tanjur. Ako to učiniš, verujem ti, da znaš što biva u nebu. Nebo je daleko, a zdela eto pred tobom.“ Derviš se nasmija i reče: „To nije ništa." — „Jest, bre,“ veli car: „Daj razbiraj drobljenje ili ne češ više drobiti sa mnom u jednu zdelu.“ — „Vera moja, silni care!“ veli derviš; „to m sam nečastivi, hi ovaj suludi daur ne može učiniti." — „Ja se nišam ni hvalio, kao što si se ti. Kratke su noge u laži,“ od¬ govori kaluder. „Uistinu pravo veliš, kaludere!" reče car. „Zdela je pred nama, pak ne možemo razbirati svaki svoje drobljenje, a gde je nebo, pak da zna derviš, što u njemu radi svetac Mu¬ hamed. Sad vidim, da je to laž.“ Car obdari kaludera, a der- viša potera od sebe kao lažu i varalicu. Narodna pripovetka. 120. Ima ljudi. Ima ljudi svakojake boje, Svi jednako opanke ne kroje, Nekim trnjem obrasli su poti, Drugim cviječem šarnim obasuti, Jedan drugog dostignuti želi, Tudoj smrti drugi se veseli; 1 ta borba traje od vjekova, Od ukletog grijeha Kajinova, I u borbi nejednake želje Raznom cilju piitove im svele. Jedan teži da dostigne časti, Drugi hode gospodstva i vlasti, Treci radi za komadič hljeba — Svaki želi ono, što mu treba! A ti sinko, uči samo zato, Ved naukom da ti duša blista 118 Poput zlata i alemlja čista, Da uzgojiš sebe za čovjeka Zdrava srca — poštenoga hreka, Pa češ sretan po bespuču torne Cvjetnom stazom dospjet cilju svome! Uči, sinko, knjiga kči je neba. Svakom treba ko komadič hljeba, Tko s naukom mladu dušu grije, I budučnost taj si ljepšu vije. Ante Jukič. 121. KypjaK ft koh>. JeAaH KypjaK cna3H a o6pa KOtba. Oh He CMeAe Aa Ha H>era yAapH jaBHO, jep ce dojao Aa he My yTehn hjih aš ra hč he Mohn caBJiaAaTH, na h3mhcjih Aa ra npHAddnje npeBapoM. Oh npnlje Kotby h npHjaTejbCKH ra 3anHTa 3a 3ApaBJbe. Ajih koh» ce Aoce™ H>eroBy jiyKaBCTBy, Te nayMH Aa My BpaTH hctom MepoM. Oh OArČBOpH KypjaKy Aa je imane Aodpo, a.™ Aa My ce y cTpa>KHby Hory 3ado TpH, Te ra Hora A.yTo 6 o^h. „To je HajjiaKme!" peKHe KypjaK. „Xoah Aa th TpH H3BaAHM 3y6nMa.“ Kohd CTaHe h noAHrae Hory, ajm KaA ce KypjaK npftdAHJKH,. oh ce pnTHe h Jiynn ra HoroM y ry6imy, Te My CBe 3yde pa3- 6Hje. 3aTHM noderHe npeno nojba, a nypjaK ocraHe jaynyhH. , IlpeBapa ce ca m a cbcth. AocHiej oepaaoBiih. 122. CnpoMax h Časa. HeKH CHpoMamaK, HMajyhH y qaHKy Majino MJiena, XTeAe y tbera AOcy™ BOAe Aa 6yAe Bnuie, na ce HarHe HaA pexy CaBy, npHTHCHyBUJH HaHaK C MAČKOM HaA BOAy, KaKO 6h yUJAO MajIO BOAe y MAeKO. Aah yMecro Aa Tano 6yAe, jypHe BOAa h HcnyHn caB naHan, a mačko ce chcbhm H3rydn y pen,«. TaAa he cnpo- MarnaK pehn Ty>KHO n npeKopHO: „CaBO, CaBo! Th cede He 3a- 6 čjih , a MeHe 3aitpHHl“ 123. BpaHaite. Henn AOMahnH y3Me Ha daAH>e Bene, no odHnajy, opax ca cOtjipe h BpanajyhH, CTaHe Bora mojihth obško : „Kao uito je OBaj opax nyH, TaKO Aa dyAe Kyha nyHa CBaKora Aodpa, aMdapH jKHTa, .Top OBaua, noApyM bhh 3 h paKHje, Aa Bor Aa!“ rioTOM pa36nje opax — a oh npa3aH. Ta^a HOBen noBHne /byTHTO: „He c/iyinaj, Borne, ihto nac Jiaje!“ 124. Jena. Majin Tr>ypo nuje joui HHiirra 3Hao o jeun. JeAHoh je Ha jiMBa^H BHKao H3 CBera rjiaca: „Oj! Oj!“ YMax My ce oAa3Ba^o H3 66jiH>KH>e mpimje: „Oj! Oj!“ Haio nČBHKHy cacBHM y nyAy: „Tko ch?“ A r^iac ce 0Aa30Be: „Tko ch?“ H3aTora ycKJiHKHy: „Th ch AyAO Aenane!" h „Jiyao AenaHe! 11 OAjeKHyjio H3 myMe. Tbypo ce pa3JbyTH, na nČBHne jom BHtue nopyr./bHBHX penn. CBana My ce BepHO OAa3Ba;ia. IloTpaHCHO myMOM Tora Aenana, ajiH ra HHje Morao hhtac HahH. OAjypHO Kyhn h TyxKHO. Th hhch HHurra Apyro nyo, BaH jeny CBojHX penn. Jla ch y myMy 3a- BHie Apyrnx cnpaM Hac 66hhho je 0Apa3 Hauiera BJiaAaHba cnpaM ibHX. CycpeheMO ji h jbyAe npflja3HO, Ta^a ce h ohh npeMa HaMa Tano BJiaAajy. JecMO jih mh npeMa HsHMa HenpHja3HH, neyjbyAHH h cypoBH, TaAa ce hč Ha^ajMO HH MH 6ojbeMy 6 A IbHX. KpCTO IIImha- 125. ripea 3eMJbHHKa. FIo3Hao caM Majiora Mapna. OTau My ce 6aBHo nnejiapcrooM y bčjihko h c bčjihkhm BecejbeM. HMa HeiHTO KyhHue noA Ouitpom. nneJiapH cy o6hhho Ao6pn jbyAH, JbyAH cpua. Z(6jia3HO caM neuihe k iteMy. CeAeJiH cmo npeA nnejmibaKOM, rjieAaJiH h pa3ro- Bapajin. Majin Mapno HHje ce 6ojao nneJia Hero je ouy noMarao cjaBJbHBaTH nnejie, KaA cy ce pojnjie, neMy cy ce jneHe nyAHJie h jiyAe roBČpHJie, Aa to HHje 6e3 Bpara. PeKox jeAHOM TOMy nHeJiapy, CBOMe nnejiapCKOM yneHHKy, Aa mh ce MapnHh CBHija, na Aa ce HaAaM, Aa he oh 6hth npaBH hobck. „H MeHH ce hhhh“, npHXBaTH cejban, „ j ep KaA ce Aeua noTyKy, oh je yBen na CTpaHH cjia6njera. Oh ce Jieno BJiaAa npeMa cjia6njeMy, tcojera 6 h Morao HCMexHB3TH, H3BpraB3TH pyrjiy, rypHyra ra h H3Jiy- 120 na™, a na 3aTO He 6h ocerao hhk3kbhx 3jihx nocjiepHpa, oHpa je ieroB oTan.. Be^HKH ncynaH, a jom Behn npnjaTem pepe, 3aycTaBH nenana h opa My, na ra 3annTa OHano no HapopHy: „Majin, 6n m\ th MeHH nao 3eMJbHHKy?“ M MajiH My nona 3eMmnHKy; >KynaH pene xBa^a, na c h>om y pen h Kance 36oroM, ria one. Mann ce HHje HHMano H3neHanno n npoMčHHO. CyTpanaH nol)e BennKH ncynan y npBH pa3pen, a hhm ona3H Mapna, nojn My nane 3e- MJbnnKy, pene Beceno: „Axa, th ch OHaj, Kojn mh nane 3eM/bHnKy! A 3aniTO ch th mchh nao 3eMJbHnKy?“ Mann onroBopn: „E, Kan ch 6ho rnanaH.“ HaTO he BenHKH xcynaH: „A 3Hain ji h th, tko caM ja?“ „He 3HaM,“ onroBopn Mann. # „Ja caM BennKH xcynan.“ „JecH 3ancTa BenHKl“ >KynaH nonpara ManPuia, noxBanH ra uito My nane 3eMJbHHKy h no30Be ra k ceČH Ha o6en. ManoMy Ha- nyHe h T0p6npy, a y niKony noinamy nepn KOinapy 3eMJbnnaKa. PaBopHH TpcTeitaK. 126. Ljubav domovine. Otkad je sveta i veka, vazda je ljubav domovine i naroda bila povodom i veliku junaštvu i neizmernim žrtvama i brižnu staranju za opči boljak. Kod nekadanjih najslavnijih naroda ušlo je u običaj reči, da je slast i slava za domovinu umreti. Al’ ostanimo kod kuče! Svaka mati ljubi sv®je dete, ako je i ne- valjalo. Zar ne vele i naše majke: „Ako je i zlo, moje je. Ako je i zmija, moja je.“ A blago si ga materinu srcu, kad su deca dobra i poslušna. Ali ne mogu roditelji i deca samotovati na svetu. „Drvo se na drvo oslanja, a čovek na čoveka." Dodu nevolje, bolesti, smrt. Komu če ostati deca? „Teško svomu bez svoga.“ Po svem našem narodu čut čete u nevolji molitvu: „Ne ostavi, Bože, bez prijatelja." A veli se slično i ovo: „Zlo godište roda ište, a nevolja prijatelja." Koliko je veča nevolja, toliko više treba pomoči i svojštine. Tako valja sused susedu, kad je mala nevolja; selo selu, kad je na primer povodnja; valja nam sloga svega naroda, kad je nepri- jatelja odagnati. Potom sused susedu, selo selu, sav narod sva- 121 komu pojedinomu pomaže. Svoji smo, pazimo se, želimo jedan drugome napredak, pomažimo si, a bit cemo jači, ako nas bude više: svaka voda s potočica jaka. Više de valjati jedan dru- gomu, ako budu pojedini imucniji; bit demo napredniji svačim, ako nam bratstvo bude bogato i jako. I doista nijedan drugi narod nije toliko vičan toj ljubavi, tomu bratstvu, koliko naš. Mi zovemo svakoga našinca bratom, mi se u zlu i dobru po Bogu bratimo, ma odakle tko bio! Ne gleda nitko na veru, te se zaista možemo dlčiti pred celim svetom onom lepom poslo- vicom: Brat mi mio, koje vere bio, kada bratski čini i postupa. Naši junački graničari, kud su god vojevali po belom svetu, svagde su bez razlike vere svoje bratstvo isticali: Dobro jutro, brate! Zdrav, brate! Kamo deš, brate? Pomagaj, brate! Sve brate, te brate, samo nek je on graničar bio. Stoga su Fran- cuzi za prvoga Bonaparte, čujudi toliko puta tu reč „brat“, na- zvali naše graničarske pukovnije brat-pukovnijama. A protivno, tko ne mari za to bratstvo, koji se tudi od svoga naroda, po- stradat de on ili njegova deca. Ima i 6 toj istini lepa narodna poslovica, koju valja pamtiti: „Tko ne drži brata za brata, taj de tudina za gospodara". A pomislite kako je onome, tko mora svoju domovinu ostaviti i po tudem svetu za zaslugom ici. Znate, kako naš narod označuje takovu nesrecu? On veli: „U tudini je čovek kao duša izgubljena." Valja dakle ljubiti svoju domo¬ vinu, u njoj je srce puno, a srce nas puno nagoni vršiti dužnost potpunoma. Nije pravo tuditi se od nje; mudro je smišljeno i temelji se na istim razlozima, kad narod govori: „Tud nek m- kada ne bude, koji svoj biti može!" Ivan Trnski. 127. CpncKH HHBajiHfl. Hena rocno^a ona3H c npo3opa Kako ce je^aH hhb3jihh ynyTHO npaBo iteHoj KankjH. noTpqa My ycycpeT, ajiH je oh Beh 6 ho oTHinao. OHa npe^ane HaMeH>eHH HOBait CBOMe CHHy h pene, Ra ra npe^a nHBajiHny, ka^ ra bhah. BiiAehH Aa hhb3aha h3A33h h 3 jeAHe kanuje, Aenko noTpna 3a rbHM h BHkHy : „rocnoAHHe, y3MHTe obo, Rana bsm je Moja MaMa.“ KaA je HHB3AHA BHAeo Aa ce pen rocnonnH 6am H>era rane, oh ce HacMeja ropko, no3ApaBH Aenna no BojHHHkH, h npHMH Aap. 8 122 Kaji, je MaTH nyAehH ce ynHTa^a CHHa, 3auiT0 My je Ka3ao: rocnoflHHe, oh y6e;ybHBo pene: »Bonte, MaMHue, na oh HHje npocjan Hero cpncKH HHBaAHAl 11 Ma™ ra npHByne k ce6H, nojhy6u h pene: „n6uiTyj, nouiTyj, cHHe moj, CBanora oa ihhx, jep HaM ce Ha h>hxobhm H3ry6jbeHHM HoraMa, pynaMa h 6hhm 3 noAHHte HOBa, caaBHa h jana OTapdHHa. “ flap. TiocuhKa. 128. Rodu o jeziku. O jeziku, rode, da ti pojem, O jeziku milom mom i tvojem! * Po njem tebe svijet poznaje živa, Na njem ti se buducnost osniva. * Ljubi si ga, rode, iznad svega, U njem živi, umiri za njega! * Svaka zvijezda svojim svijetlom sijeva, Svaka ptica svojim glasom spjeva, Ti jezikom svojim zbori! * Tud tudinu, tebi tvoj doliči, Tudi poštuj, a svojim se diči! * Od Stambola grada do Kotora, Od Črnoga do Jadranskog mora Njeg’vu carstvu prostor puče. Junačkijem glasom u njem poje Junak narod uspomene svoje. * On ti svakoj tuzi i radosti, On ti duše cijeloj nutarnjosti Jedin pravi tumač biva. * Bez njega si bez imena, Bez djedova, bez unuka, U prošasti sjena puka, U buduče niti sjena! Petar Preradovic. 123 129. Bpaha. y paTy 6ajiKaHCKHx caBe3HHKa npoTHB TypaiyAH. — Oh HeMa hh ou,a hh Majne, hh 6paTa hh cecTpe, na je oh caAa Hani 6paT, 6paT HHTaBora ce^a. Oh Tpnn h 3a Hac je H3ry6no Hory. Oh je Ham 6paT h HHTaBora Hamer Ha- poAa. Mh heMO ra mhaob3th h na3HTH, na he Jiano hchbcth h 6e3 HČre. Jlano 3a Hory, caMO naA je ocrajia miaBa. — Jobh je cnao naMeH ca cpua, jep 3Ha, Aa hč he 6 hth npocjan. Ha ČAJiacKy AapfiBaxy 6paha CBora 6paTa hobucm h pe- Kome My: KaA 03ApaBHm, jaBH HaM, na heMO Aohn no Te, no 6paTa CBora. Ha BpaTHMa OKpeHyo ce jom CBann h HacMemno Jobh. H Tano je 6 hjio. Cejio Jieno Aonena JoBy, crapemHHa npBH ra 3arpAH, a 3a rbHM hht3bo cejio. Bhjio je Majio pena, a mhoto cy3a. MHTaBO cejio h Majia Aeua He 30By ra ApyKHnje Hero 6paT Jobo, a Jobo oneT cBanora 6paTOM. AaBopHH TpcTeH>an 130. Onha Kyfca. npocyjio ce bhho h 3 MapnoBe name Te HaM nopyMČHH CBe 6peroBe Hame. H y CBano cpue, ihto ce Hame 30Be, yjiH HOBy CHary h ušacjkag HOBe. 8 * 124 To hč 6hjio bhho H3 MapKOBe name, Beh pyMČHa 3opa 6ym 3eMn>e Hame. ycTajTe, ycrajTe, cbhm 3 30pa CBHhe, Cbh Ha noco xajne, cb3kom nočna 6nhe! Ta onha je nyha, ihto ce cana rpanH, HajBehn, HajMaitH- Hena Ha moj pann. Hen hž mann hhtko JKHBOTa, HMama, Tla HaM Kyha Hauia hč 6yne HajMama. Beh na y moj Mory cbh 3ajenHO era™, Cbh nojeron pon« jenna Hauia Mara. Tla HaM Kyha 6yne BennHa h jana, Kao uito cy Kyhe 6cranHX jyHana. Ha CBOMe 6ritHHiTy na ce cb3kh rpeje, A He na ce rpun ftcnon Ty^e CTpexe. yerajTe, ycTajTe h cTapn h MJiann, Ta onha ce Kyha onhHHCKH h rpanH ! Jby6oMHp HeHanoBHh. „CnaBa TBoje noMOBHHe HMa 6 hth h TBoja; 3a my th je h caMa ce6e nperopera. CBeTa jih th je h HenoBpenHBa Majna, jom CBČTHja Tpe6a na th 6yne noMOBHHa; jep je OHa Majna MajuH TBOjoj.“ 131. Radi! Sakovao kovač dva raonika. Oba ih gradio od istog gvožda i tako pojednako, da su ličili kao brat na brata. Jedan od njih proda odmah, a drugi skloni negde u kraj, dok se i njemu kupac ne nade. Tu je nekoliko meseci ležao, dok najposle ne dode taj isti seljak, da opet traži raonik. Tek onda ga potra- žiše i iz onog budžaka iznesoše. Ali kako se začudi kad vidi razliku! . . . On škrbav — rda ga več nagrizla — a Seljakov jedar i oštar, gladak i sjajan kao ogledalo. Mnogo sjajniji, nego je pre bio . . . U čudu če zapltati onaj raonik, što beše sklonjen, svoga druga: — Šta to bi, da od Boga nadeš? Nekada bejasmo sasvim jednaki kao rodena brača. A gle sada! . . . Reci mi, vere ti, šta te je tako održalo i šta ti je pomoglo? Ja prožlveh ovo vreme ugodno i u miru, pa pogledaj samo, u što se izmetnuh? — To ti je baš i nahudilo, što si se lenio — odgovori mu drug iz mladosti. — A gledaj mene! Ja sam od jutra do mraka 125 radio, zemlju orao i prevrtao, pa me je to i održalo. Zato su mi obrazi vedri i sjajni, zato me rda nije spopala . . . — Pravo veliš — priznade onaj zardali raonik. — I ja bih danas bio svetla obraza, i ja bih se od rde odbranio, da nišam toliko vremena besposlen ležao . . . Ali odsad ču drukčije . . . Istina je, dakle, prava je istina što narod veli: „1 naj- bolj a sablja o klinu zarda". „ZdravIje“. „PaA je HajdojbH ycTyK n p o t h saaocTH h 6ojih, oh je Bpejio 3,n,paBJba h doraTCTBa h noje,a,flHn;a, a n p b h pa3^or BeaiHHHHH h cpehH Hapona." 132. Jevrosima majka opominje svoga sina Kraljeviča Marka da bude pravedan. „Marko, sine jedini u majke! „Ne bila ti moja rana Meta, „Nemoj, sine, govoriti krivo „Ni po babu ni po stričevima, „Vec po pravdi Boga istinoga. „Nemoj, sine, izgubiti duše: „Bolje ti je izgubiti glavu, „Nego svoju ogriješiti dušu." Iz narodne pesme „Uroš i Mrnjavčevici“. 133. Zgodna prilika. Ko svoj posao izvede u zgodno doba; ko se koristi naj- podesnijim vremenom, za njega se obično kaže: „Ulučio priliku“ ili: „Taj nije propustio priliku". U drugom se svetu još kaže: „Uhvatio priliku za čuperke". Taj je izraz došao otuda, što se u stara vremena predstavljala prilika u obliku žene, čiji je potiljak bio bez kose. Tim su hteli naglasiti, da kad priliku jednom propustiš, ne možeš je više uhvatiti. U jednoj zbirci grčkih starina nalazi se statua, koja pred¬ stavlja priliku, i na njenu podnožju urezan je ovaj razgovor: „Ko si ti?“ — „„Prilika.““ — „Sta znače ova krila na tvojim nogama?" — „„Ona pokazuju, da moj let nadmaša naj- brže vetrove."" — „Zašto je veštak, koji te u kamen izrezao, baš na tvorne čelu načlnio tako bujnu talasastu kosu?" — „„Da 126 bi me mogao uhvatiti prvi od boljih, čim me sretne.““ „A otkuda to, da na potiljku nemaš niimalo kose?" „„Da me onaj, što me jednom propiistio, više u letu ne može uhvatiti, baš i kad bi me mogao stidi.““ — „Zašto te veštak namestio u ovoj dvorani?" — „„Da bi tebe, tudinče, poučio.““ 134. Poslovice. Hhtko ce Huje MyAap pOAno. Kako tko postelj stere, onako i spava. CBy,na je Aodpo, ajm koa Kyhe Haj6oA.e. Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača. JJaHac HOBeK, cjyTpa apHa 3eMjba. Voda sve opere do črna obraza i pogana jezika. He Hemjbaj ce, r^e Te He CBp6n. Sva mu pamet na jeziku. PyKa pyxy nepe. Prži i peče, kuha i vari, pak sve pokvari. He iviena ce HoneKy Ha oačao Hero Ha acjio. Bit če gače, ne znam kad če. /John he CTapoci, nan he nitraTH, rAe je 6wi a mMaoct. U seljaka črne ruke, ali bela pogača. KpHBO CTeneHO HHje 6jiaroc.noBeHO. Kako došlo, tako prošlo. Tje je p a a, HHje n/iap. Čuvaj bele novce za črne dane. 3HaH>e je totob HOBap. Meri, važi, pa onda kaži. He ryjiH Kope, pa ne 6yAe rope. Bača bob o stenu. (Govori iizalud.) JeAHa AacTa He hhhh npojieha. Tko leti hladuje, zimi gladuje. Tko paHO paHH, pse cpehe rpabH. Ne tera se konj bičem nego zoblju. HeMa 3aHaTa 6e3 Aobpa ajiaTa. Nije sve zlato, što se sja. Ptja ce 3Aaia hš xBaTa. Uvukao rogove kao puž pred skakavcem. (Strašljivac.) Jlera Kao Myxa 6e3 r^aBe. Prazan klas se u vis diže, a pun se k zemlji savija. 127 135. Naprej. Naprej, zastava slave, na boj, junaška kri! Za blagor očetnjave naj puška govori! Draga mati je prosila, roke okol’ vrata vila, plakala je moja mila: Tu ostani, ljubi moj! Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terjajo naš dom. Z bogom, mati, ljub’ca, zdrava! Mati mi je očetnjava, ljub’ca moja čast in slava, hajd’mo, hajd’mo zanje v boj! Simon Jenko. • 1 / ■ , ! V ' PeHHHK. (PeMH y pe^HHKy HaBeAČHe cy y eicaBCKOM Hapenjy Te Mecro: 6Hje.ua, UBftjeT, AOHHjeTH, ujeAHB, AjeBep crojn: 6e.ua, pbčt, ao- HeTH, it&iHB, AeBep.) A, a anaMOAH, toliko manj aKO, če a,7i£l, ali aJiaT, -a, orodje žtJieM, -a, dragi kamen aMa, ali aMaHeT, -a, talisman, amulet aMdap, -a, žitnica aMeraite (ilMeTOM), popolnoma Smo, sem, semkaj aricžma, -e, zapor aTeHTaT, -a, zavratni napad aBCT, -n, pošast a 3 tmja, -e (KOAacra), pisan, dolg plašč a>KAŽja, -e, drakon, zmaj. E, 6 6a6o, -e, oče 6&u,hth, -hm, vreči 6aHBa, -e, sod 6aHBap, -a, sodar 6aA&Ba, zaman, zastonj BaAitaK, -a, dan pred Božičem 6&xypa, -e, buba 6&ABaH, -a, velika greda, de¬ belo bruno 6ap, 6apeM, vsaj 6apa, -e, mlaka 6špjai<, -a, zastava Sapj&KTap, -a, zastavonoša bac^MaK, -a, stopnica 6am, ravno, prav 6aiua, -e, turški poglavar, sta¬ rešina, zapovednik Samna, -e, 6aiirra, -e, vrt 6auiTOBaH, -a, vrtnar 6 ^thh 3, -e, palica SfleHHje, -a, služba božja, ki se opravlja ponoči 6ehap, -a, vojak, kateri se bo¬ juje za plačo; vandrovec; samec 6e.ua, -e, uboštvo, nesreča; obdolžitev čcacm, -a, trdnjavsko obzidje 6er, -a, turški gospod 6erara, -aM, bežati 6eJie>KHHK, -a, tajnik, notar 6°A0H>a, -e, bel vol 66p6a, -e, trgatev 6ep6ep, -a, brivec, brijač 6ecaH, divji beceAHTH, -hm, govoriti 6ecKpajHH, brezkončen 6ecoMyHaH, obseden čecnocAHpa, -e, brezdelje, po¬ stopanje; postopač 6ecnyhe, -a, brezpotje SecBČCT, -h, nezavest 6636pojaH, brezštevilen 6e366pa3aH, nesramen 6 hao, -a, žilobitje, puls, utrip 130 bftjbe, -a, rastline bftpaTH, -aM, izbirati; voliti SftTKa, -e, boj 6nBaTH, -aM, biti; postajati; prebivati bjiantaH, -a, praznik 6iiaro, -a, bogastvo; blago; živina bjiaroha, -e, blagost b^aro^apHScT, -h, hvaležnost bjiarojtaT, -h, milost bJiarČBaJiHiiiTe, -a, jedilnica bJiarČBaTH, -ryjeM, uživati, jesti ČJieiiiTeTH, -iiithm, bleščati 6jihct3th, -CT3M, bleščati borMe, pri Bogu boro^ŽH, od Boga dan boja, -e, barva boaecHHK, -a, bolnik boJibcT, -h, bolezen boJbaK, -JbKa, blagor; bol bojbap, -a, veleposestnik, gra¬ ščak boCHJbaK, -JbKa, bosiljek, ba¬ zilika, prežilika bpaao, -e, bratec bpaha, -e, bratje bpajKO, -a, bratec bpaHHH, -a, branitelj bpauiHO, -a, moka bpaTyqeA, -a, bratranec bpe!, no! le! vzklik za nižjega od sebe (bhah: Mope!) 6pe>KyjbaK, -JbKa, griček bpftra, -e, skrb bpHHyTH ce, -eM ce, skrbeti bpon, -a, ladja bpoAOJiOMaii, -Miia, človek, ka¬ teremu se je razbila ladja bpoj, -a, število bpojaH, številen bpojaibe, -a, štetje bpoja™, -aM, šteti bpCHaT, listnat bpyj, -a, brenčanje bpyjaTH, -HM, brenčati bpBHHa, -e, velika brv bp3aTH, -aM, hiteti bp30, hitro bybHua, -e, majhna buba byna;iaiHTHHa, -e, budalost b^pa, -e, debela palica, gorjača bypaK, -a, kot ByrapHH, -a, Bolgar byK, -a, ropot, hrup, šum byjia, -e, purpala, roštalica, mak (divji) byjbybama, -e, polkovnik, po¬ veljnik byMbap, -a, čmrlj byMbaiifflp, -a, komisar byHa, -e, upor, nemir byHap, -a, studenec, vodnjak byH.ua, -e, kožuh bypa, -e, burja bypaa, -h, sodje bype, -eTa, sod bypMa, -e, prstan. U, u pejiHB, -a, poljub pejiHBaTH, -aM (-jiyjeM), polju- bovati UeHTpajiHe Cftjie (CpČAHUiibe CitJie), Osrednje Sile (OBAe: Avstrija, Nemčija, Turška, Bolgarska) UHHa (3HMa), najhuši mraz UHJbaTH, -JbaM, meriti UHneJia, -e, črevelj rpHoropHpa, -e, iglovje ppBeH, rdeč ppBeHHTH ce, -hm ce, rdeti PBČhe, -a, cvetje UBeJbaTH, -aM, žaliti pBCTaK, -TKa, cvetlica HBeTaH, cvetoč HBpKyT, -a, cvrčanje UBpKyraTH, -KyheM, cvrčati. M, H n&bap, -bpa, čeber HŽxypa, -e, svilni zapredek H3K, celo 131 qšMau, -Miia, čoln qŠHaK, -HKa, skleda qapHH, očarujoč qac, -a, trenutek, minuta, ča¬ sovna enota nacan, -CKa, trenutek qacaH, počasen HŠCTHTH, -HM, gostiti qaBKa, -e, kavka qeAO, -a, dete, otrok MenpKaTH, -aM, brskati, broditi qecMa, -e, studenec qecTHT, dober, srečen, slaven qeTKa, -e, ščetka qe3HyTH -eM, hrepeneti qiiqa, -e, stric qhjH, čigav hhhhth, -hm, delati, narediti; hhhh mh ce, zdi se mi hhhobhhk, -a, uradnik qfrTaB, cel, ves qH3Ma, -e, škorenj HH3Map, -a, čevljar qo6aH, -a, pastir q66aHqe, -eTa, pastirček qop6a, -e, juha qoBeqšHCTBO, -a, človeštvo q^naTH, -aM, puliti, trgati qynepaK, -pna, šop qyBaTH, -aM, varovati MBopan, -pi, -a, dolina 132 AOK, dokler AOKOflHua, -e, prosti čas, oddih a6ji, -a, dolina, -e AOJiaMa, -e, narodna suknena obleka do kolen z rokavi A0.aa3HTH, -hm, prihajati AO./IH, razen AOJIHHHTH, -hm, pristojati AOJiHKOBara ce, -Kyje ce, spo¬ dobiti se AOmhjio, kmalu AOHeTH, -HeceM, donesti AOnnpaTH, -eM, dosegati AOnJiHBaTH, -aM, priplavati AOnpaTHTH, -HM, spremiti AonpeMHTH, -hm, prinesti, pri¬ peljati AonpeTH, -eM, doseči AonycTHTH, -hm, dovoliti AonyinTett>e, -a, dovoljenje AOca^aH, nadležen AOcaAHTH, -hm, priskutiti, zdol¬ gočasiti AOCaAHO, dolgočasno AOCeTHTH, -HM, spomniti AČcnera, -eM, priti; dozoreti; utegniti AOCTa, dovolj, precej AOCTHrHyTH, -rHeM, doseči, do¬ hiteti AOcyTH, -cneM, doliti AhuiJbaK, -a, prišlec Aom^jbara ce, -aM ce, privleči se, prikrasti se AOTJieH, do tedaj AOTpnara, -hm, prihiteti AOBČcth, -AeM, pripeljati Apara, -e, dolina, poprečna dolina Apenatbe, -a, drenje, krič ApeMOK, -a, zaspanost, dre¬ mavica ApXTHyTH, -THeM, zatrepetati ApxT3TH, -uiheM, trepetati ApMaTH, -aM, tresti ApCKOCT, -H, predrznost Apyr, -a, tovariš ApyrapHU,a, -e, tovarišica ApyKHHje, drugače ApyM, -a, cesta ApyUJTBO, -a, društvo, družba ApBČhe, -a, drevje ApBJbe, -a, drva ApBO, -eTa, drevo, les Ap30BHT, predrzen; gnusen Ay6, -a, hrast, dob Ay6HHa, -e, globočina Ay6oK, globok AyhaH, -a, trgovina A^ra, -e, mavrica AyranaK, dolg Ayxatbe, -a, pihanje AyxaTH, -aM (-rneM), pihati AyxaT, -a, cekin AyXHyTH, -HeM, pihniti AymeK, -a, blazina AyHiM3HHH, -a, sovražnik Aysap, -a, zid, stena A^Bara, -aM (-rneM), bhah: Ay- X3TH Ay>K, vzdolž, kraj, poleg, ob ABepH, -h, duri, vrata ABOjaK, dvojen ABoneB, -a, dvospev ABOpHTH, -hm, streči, služiti ABOCTpyK, dvojnat. 'h, b (i>, a) tjaBO, -.na, vrag ijaK, -a, dijak ljšyp, -a, nevernik (turška be¬ seda za kristjana) tjčpaM, -pMa, vaga pri vodnjaku ljHnHyTH, -HeM, skočiti IjdraT, -a, belec (konj) t$6pe, -eTa, gnoj TDypl]eB AaH, -a, Jurjevo ijypl5Hita, -e, šmarnica. y, M (Dž, dž) paMHja, -e, turška cerkev p6yH -a, grm pečšna, -e, strelivo 133 yeJiaT, -a, krvnik, rabelj HHrepaua, -e (ppHa), jetra, (6eJia), pljuča. E, e erjiŽHHcara, -HHiueM, razgo- varjati se čho, glej! (kar ni ne meni ne tebi blizu) Epo, -a, Hercegovec eTO, glej! (kar je tebi blizu) eBajia, hvala! dobro! čbo, glej! (kar je meni blizu). 4», (J) 4>ajAa, -e, korist (fjeitep, -a, svetiljka eB, -a, jeza, srd roAHHa, -e, leto rČAHiHiiHiia, -e, obletnica rČAHUiTe, -a, leto, letni čas rb^eM, velik rojiOTHHba, -e, golota roMHjia, -e, kup rČMHjiHpa, -e, kopica ropaK, grenak ropbna^aH, divji roponauHTH ce, -hm ce, div¬ jati ropdcracaH, velikanski roča, -e, gospod, gospodar rocnoA&pHua, -e, gospodinja rocnotja, -e, gospa tčtobo, skoro, približno rd36a, -e, pojedina rpajt, -a, toča rpart, -a, mesto; trdnjava rpšAHh, -a, mestece rpaAHTH, -hm, delati, zidati rpŠACKH, mestni rpšdjeBHHa, -e, zgradba rpaHa, -e, veja rpŠHHpa, -e, meja rpšHHMap, -a, prebivalec (vo¬ jaške) granice rpaibHBaTH, -aM, vzhajati rpŠHyTH, -eM, iziti rpHHTH ce, -hm ce, krčiti se rpAaH, grd; strašen; jako velik rpAHTH, -hm, zmerjati, psovati rpeAypHHa, -e, velik, grd hlod rpejatH, -jeM, greti rpkcKara, -aM, gristi rpK, grenek rpjiHTH, -hm, objemati rpMjbaBHHa, -e, grmenje rpo6^>e, -a, pokopališče rpoMaK, doneč, glasen rpyA,a, -e, gruda; kepa rpyAH, npcH, prsi ry6Hpa, -e, gobec ry6H^HiUTe, -a, morišče ry6HTH ce, -hm ce, hujšati ry.ua ji o, -a, lok ryja, -e, kača 134 t^mho, -a, gumnišče, kjer se mlati žito ryHljaTH, -aM, godrnjati rypaB, grbav rypHyTH, -HeM, suniti ryca:o>KHU,a, -e, goslina struna rB03n,eH, železen rBOJK^e, -a, železo. X, X xajaTH, -jeM, marati xajn,yK, -a, četaš; ropar, raz¬ bojnik xajAyKOBaTH, -KyjeM, biti haj¬ duk xajbHHa, -e, obleka xap;iMuja, razbojnik, tat Xepo, -e, Hercegovec xčijba,na, -e, tisoč xht3Th, -aM, hiteti XHTHyTH, -HeM, prijeti; vreči xaan, -a, senca xa aAOBaTH, -nyjeM, hladiti se xae6, -a, kruh xopa, -e, turški duhovnik xpŠHHJiHLUTe, -a, hišice kamor se polaga ptičem hrana xpaHHTejbHiia, -e, hraniteljka xpeK, -a, deblo, panj xpK3TH, -ueM, smrčati xpJiHTH, -hm, hiteti XTera, xohy, hoteti xyn, slab xyjaTH, -hm, bučati, šumeti xyK, -a, šum, vpitje xyKTaft,e, bhah: x^k xyM, -a, holm XBoja, -e, veja XBOjHiia, -e, vejica XBžuiHcaBHua, -e, kdor sam sebe hvali XB3TaTH, -aM, loviti, prijemati. H, H HKan, le kdaj HKaKaB, le kakšen H jih, ali HMaite, -a, imetje HMeTaK, -TiaHa, -e, jabolčna giba¬ nica, zvitek jan, -a, nesreča janHHpa, -e, nesrečnica janHHK, -a, nesrečnik jan, močan jano, takoj jao, joj! japa, -e, vročina japap, -ppa, kozliček j&pHTH, -hm, kuriti, podžigati japKH, svetel, topel jacTyHHHH,a, -e, spodnja pre- vlaka blazine j^CTyK, -a, blazina ja?K, -a, jok jaBa, -e, resničnost; Ha jaBH, v bdečem stanju jeMMnyT, enkrat jenap, jedrnat jenHTH, -hm, jeziti jeAHaKO, enako; vedno jen,HČM, enkrat, nekoč jenHOBpeMeHO, istodobno jenpett-ana, -e, jadrnica jenBa, komaj jena, -e, odmev jejia, -e, jelka jeceHac, to jesen jeBTHH, cen, poceni jok, ne! jom, jouiTe, še jynep, včeraj jypHTH, -hm, hiteti, dirjati jypHyTH, -eM, poteči s silo, zdirjati. K, K Kab^Hpa, -e, vedrica, golida Kapa, -e, kad Kanap, -a, sodar KŽn(a), kadar, ko Kan, -a, kadilnica Kanap, sposoben, zmožen KanHKan, včasih KajaTH ce, -jeM ce, kesati se KciKaB, kakšen KaunpMa, -e, kamenita cesta KaJinaK, -a, kosmata kapa Ka;iyljep, -a, redovnik K^Mapa, -e, kup (žita), kopa KaMaTe, -a, obresti K3MČH, kamenit KaMeHH yraib, -ivia, premog KaMČHHpa, -e, kamenje K3H0, kakor Kao, Kao uito, kakor Kanuja, -e, hišna vrata KanyT, -a, suknja Kamjbyu;aB, pokašljujoč KaTapKa, -e, jambor K3THXH3HC, -a, katekizem KŠTKan, včasih naBra, -e, prepir K333TH, ->KeM, reči; — ce, razodeti se K33HBaTH, -3yjeM, pripovedo¬ vati 136 K33HHTH, -hm, kaznovati Ka>KHnpCT, -a, kazalec Keca, -e, mošnja KeBTaTH, -BheM, bevskati, lajati KH^aTH, -aM, trgati KftheH, okrašen Kima, -e, kita KHH^ypHTH ce, -hm ce, našo¬ piriti se KHBbHTH, -hm, trpinčiti, mučiti — ce, truditi se, ubijati se KHiua, -e, dež KHHiHua, -e, mali dež KHT3H, olepšan KHTHTH, -HM, lepšati K^aflypHHa, -e, velika, grda klada KJieuaTH, -aM, šibiti se KJiehn, KJieKHeM, poklekniti KJiemTa, -a, klešče k ji St, proklet KJieBeTa, -e, obrekovanje KJiHKTaTH, -KkeM, vriskati KJIHMŠT3TH, -aM, kimati kjih3hth, -hm, drseti KJinnapa, -e, vrsta žganja kji6hyth, -eM, oslabeti, ome¬ dleti KO, kdo; KO, kakor ko6, -h, usoda, srečanje Kodap, -mja, kragulj KOČaH, usoden KOHonepHTH ce, -hm ce, šo¬ piriti se, ježiti se koa, pri; — Kyhe, doma KojeKŠKHB, kakršen koli, vsako¬ vrsten KojHTOA, kateri koli KČKHH,a, -e, piška, kokoška KOKOiHHtbaK, -a, kurnik KOJieHOBnh, -a, potomec KOJieBKa, -e, zibka, zibelka KOjmdHpa, koča K0MHT3, -e, četaš KOMopa, -e, čumnata, kamra; vozotajstvo KOHap, -Hii.a, sukanec, prejica, konec KOHaK, -a, dvor; prenočišče KOHaHHTH, -hm, prenočevati kohahp, -a, vrč KOHonait, -npa, vrv KonejKa, -e, ruski denar (para) KČnpeHa, -e, koprena KonjbaHHK, -a, suličar KČnjbe, -a, sulica, kopje Kopa, -e, skorja KopaH, -a, turško sveto pismo KOpHga, -e, skorja KopHge, -a, platnice KopoB, -a, plevelj Koca, -e, kosa; lasje KOCTOČOJba, -e, revmatizem KOCTyp, -a, okostje KOHiHHUa, -e, panj KOUiyjba, -e, srajca KOTap, -a, okraj KOBHJbe, -a, kovilje, bodalica Kpaj, -a, rob, konec, obrežje KpacTaBan;, -Bga, kumara KpaBa, -e (My3apa), molzna krava KpgaT, naložen KpAO, -a, krdelo KpeKeTaibe, -a, regljanje KpeHyTH, -HeM, geniti, dvigniti; oditi; — ce, napotiti se, iti KpecT, -a, greben KpHJio, -a, krilo; perut KpnČMHap, -a, tihotapec KpflBAa, -e, krivica KpHBOBHja, -e (cTa3a), ki se vije, zaide KpMa, -e, zadnji del ladje; krma za živino KpMana, -e, svinja KpMe, -eTa, prase KpMHJiap, -a, krmar KpOB, -a, streha Kp03, skozi, črez Kjina, -e, cunja; zaplata KpcT, -a, križ KpiH, -H, skala KjiuiaH, skalnat; močan KpyHHTH, -HM, otresati KpynaH, debel, močan 137 ik£m, vleči, vležem se JIČJ.HTH ce, -hm ce, ledeneti Jičkja, -a, hrbet jieHHHHa, -e, lenuh JieneTara, -heM,’ mahati s pe¬ rutmi •/ientip, -a, metulj JienpmaTH, -hm, frfotati, ma¬ hati s perutmi; 3acraBa, vi¬ hrati .aeni, -a, mrtvo telo; mrhovina ./ihhhth, -hm, sličen biti jihhho, osebno jiHXBap, -a, oderuh mnatbCKH, junijski JiHCTara, -aM, poganjati liste JiHCTOHOiua, -e, pismonoša Jiorop, -a, tabor JiOMaH, skalnat; truden jioriTa, -e, žoga JiOBopHTH, -hm, vihrati Ji03HHKa, -e, geslo ^yHau, -Hita, lok, JiyA, neumen, nor Jiya.OBaTH, -nyjeM, noreti Jiyr, -a, log ^yK, -a, lok; JiyK, -a, čebula JiyKa, -e, pristanišče JiyKaB, zvit, lokav JiyK3BCTB0, -a, pretkanost, zvi¬ tost ■7iy.ua, -e, pipa ■tij/tihth, -hm, lopniti, udariti ■7iyTaTH, -aM, tavati, potikati se ^yTKa, -e, punčka. Jb, Jb Jby6a, -e, ljubica; žena Jby6aB, -h, ljubezen jby6oBH,a, -e, bhjih: Jby6a Jby/baHKa, -e, gugalnica jbyJbaTH, -aM, zibati JbyT, JbyTHT, hud, srdit JbyTHTH, -HM, jeziti. M, M Ma, ali, koli; -Kojn, marsikateri Mane, -eTa, maček Marapaip -pita, osel Mšrape, -eTa, bhah: Mžrapait MaxoBHHa, -e, mahovje MajMyH, -a, opica MajcTČpHja, -e, premetenost, umetnost, rokodelstvo MŠKap, četudi M^KHyTH, -HeM, umakniti Ma/iaKcaTH, -iueM, oslabeti MajiHiuati, -a, malček M&JiTep, -a, malta, mavta, omet MaMypaH, omoten 9 138 MaMypjiyK, -a, omotica Marna, -e, napaka, slabost MaHacrap, -a, samostan MaHyTH ce, -eM ce, izogniti se, nehati MapaMa, -e, robec MapBa, -e, živina MapBee, živinski Maca, -e, množica M^3ra, -e, mezeg Mefjy, med Mej^aH, -a, dvoboj; bojišče, boj MČjTecj), -a, turška deška šola MecapHU,a, -e, Moupa, mesarska muha MCTaTH, MeheM, postavljati, polagati MeTHyTH, -eM, položiti MepMep, -a, marmor MHpaTH, -neM, premikati MHJiHtbe, -a, ljubezen MHJIHTH, -HM, 3 ljubiti MiiJiOKpBaH, ljubezniv MHJiocplje, -a, usmiljenost MHJI0B3TH, -JiyjeM, rad imeti, ljubkovati MHJbe, -a, ljubezen MHOMHpftc, -a, prijeten vonj MHp, MHpa, mir, dišava MiipHcaH, dehteč, dišeč MHphcaTH, -uieM, dehteti, dišati Mftca, -e, maša mhto, -a, podkupščina MJi&freHHiia, -e, meteno, pinjeno mleko mhjmh, -a, mladenič MJiaAŽHitH, -Hapa, mladeniči Moda, -e, kmetje, ki pridejo so¬ sedu brezplačno na pomoč MOJida, -e, prošnja MOJbau, -jbu,a, molj MOMaHKH, mladeniški MOMaK, -MKa, mladenič, fant MOMHe, -eTa, fantič MOpe! vzklik za nižjega od sebe (malo manj kakor 6pe!) MOTiKaH, nedolžen Herna, nekdaj HerAe, nekje Hero ihto, kakor da, ampak da Hero (ah), temveč, ter, ampak, marveč, kakor HexoTHiie, nehote Hejan, -h, mali otroci HČKa, naj HČKaA, nekdaj HeKaAamibH, nekdanji HČKaKaB, nekakšen HČKyA, nekako, nekam HeMaTH, -MaM KyA, ne vedeti kaj HeMoj, nikar HeHa, -e, mati HeHacHT, nenasiten HeonficaH, nepopisen HenOMHHHO, nepremično HenOBpeAHB, nedotakljiv, svet HenpnjaTejb, -a, sovražnik HepaA, -a, brezdelje HepaAJBHB, nedelaven HecnpemaKOBHh, -a, nespret- než HeCTauiAyK, -a, rasposajenost HeCTaTH, -HeM, zmanjkati, zgi¬ niti HernTO, nekaj hčtom, kakor hitro, komaj HeyMepeHOCT, -h, nezmernost HeBŠJbaAau, -AU,a, ničvrednež HeBŠJbao, nič vreden HČBepa, -e, nezvestoba; ne¬ vihta, ki se približuje HeBepaH, nezvest HeBHH, nedolžen HeBOJba, -e, nadloga, potreba, nesreča HČBOJbHHK, -a, nesrečnež HHpaTH, -neM, poganjati Hiihn, -KHeM, pognati, vzkliti HiirAe, nikjer HHje, Hero jom HeuiTO, kaj pa še HHjenaH, nobeden HiiKaA, nikoli, nikdar 9* 140 HHKHyTH, -HeM, BHAH • HHhH hh(t)ko, nikdo, nihče HHnomTO, nikakor HHiuaHHTH, -hm, meriti, ciljati HiluiTa, nič HH3, HH36pno, navzdol Hohac, nocoj Hoh Ha raaBy, v noči pobegniti HČhua, -e, noč HohiftuiTe, -a, prenočišče Hohy, ponoči HČBan;, -Bita, denar HOBHi-ie, -a, časopisi Hyt)aTH, -aM, ponujati. H), ib KbHxaTH, -nieM, zibati ftiiicaK, -CKa, rezgetanje HjČpHTH, -hm, potapljati se HjyiHHTH, -HM, vohati H>yuiKa, -e, gobec ftyunKAa, -e, obleka OAjeAHOM, naenkrat OAjeKHBaTH, -KyjeM, odmevati OAjeKnyTH, -KHeM, bhah: OA¬ jeKHBaTH OAJiaxHyTH, -neM, odleči OAMax, takoj, precej OAMŠpaTH ce, -aM ce, počivati OAMa3Aa, -e, vračilo, plačilo OAMOpHTH ce, -hm ce, odpočiti se OAMOTaTH, -aM, odviti OAdaeTH, -HM, upreti se, pre¬ magati OAOHAa, od tedaj Oa 63AO, od spodaj OAp>KaTH, -hm, dobiti; držati (besedo) OACehH, -ceneM, odsekati OAynpeTH, -eM, upirati OA^BHMaTH, -aM (-MA>eM), je¬ mati OABa>K3H, srčan OABpaTHTH, -hm, odvrniti orjišAiteTH, -ahhm, lačen po¬ stati ojyHaHHTH, -HM, ohrabriti OKaJbaTH, -aM, oblatiti, oskru¬ niti 141 okhIiGH, olepšan OKJion, -a, oklep ČKJioriHHK, -a, kdor nosi oklep oko, okojio, okoli, okrog okojihh, okoliški OKOMHT, navpičen okčthth ce, -thm ce, vreči (mlade) OKpeHjr, obrnjen OKpena, -e, okrepčilo, okre¬ pitev ORperaTH, -peheM, obračati OKprnaj, boj OKpJhKeH, obkrožen, obdan OKynnTH, -hm, zbrati OKycnTH, -hm, poskusiti OJiyja, -e, nevihta OMapa, -e, sopara OMČpHKa, -e, smreka OMpJbaTH, -aM, umazati OHciKO, tako OH^a, tedaj OH^aiuitH, tedanji, ondotnji OHZte, tam ohojihkh, tako velik onaK, napačen, hudoben onapHTH, -hm, opaliti; — Kora: prevariti, ogoljufati onacaH, nevaren on&CHOCT, -h, nevarnost onČT, spet, zopet onJiaKHBaTH, -KyjeM, objokovati oiMohHBaTH, -l-jyjeM, oplojevati onoMeH.yTH, -eM, svariti, opom¬ niti onpacHTH ce, -hm ce, obrejiti se (cBHH>a) onpeAe^HTH, -hm, določiti onpocTHTH ce, -thm ce, poslo¬ viti se onpourraj, -a, slovo onpy>KHTH, -hm, stegniti onpacHTH ce, -hm ce, opeči se oncČBaTH, oncyjeM, zmerjati ony3HyTH, -neM, izpasti, zlesti opnjarn, -a, velikan, orjak ČpHTH ce, -hm ce, razlegati se opy>KHHua, -e, orožarna ocehaj, -a, čut, občutek bcehaTH, -aM, čutiti OCeTHTH, -HM, občutiti OCHM, razven oc^aHbaTH ce, -aM ce, zanašati se, zaupati ocaobatjaTH, -aM, osvobojevati OCJIOBHTH, -HM, nagovoriti 0CMexHBaTH ce, -xyjeM ce, smehljati se 0CHHB3TH, -aM, temeljiti oco6hto, jako OCBHT, -a, 0CBHT3K, -TKa, Svit ocTaTaK, -TKa, ostanek ocTaBHTH, -hm, pustiti, zapustiti 6cyfjeH, obsojen ocyheHHK, -a, obsojenec ocynHyTH ce, -eM ce, prepla¬ šiti se OC.BaHyTH, -eM, napočiti, vstati ocBeTa, -e, maščevanje ocBpHyTH ce, -eM ce, ozreti se OCBpTaTH ce, -heM ce, ozirati se oiiiHHyTH, -eM, mahniti, udariti OTapbHHa, -e, očetnjava, do¬ movina OTepaTH, -aM, zapoditi otcth, otmčm, odvzeti; — ce, uiti, pobegniti, rešiti se OTXpaHHTH, -HM, vzgojiti OTxyKHB3TH, -xyKyjeM, težko sopsti OTHhn, -HAeM, oditi OTHM3TH, -MaM (-MJbeM), odvze¬ mati, — ce, braniti se 0TK3A, od kdaj OTKajie, odkod OTKHAaTH, -aM, trgati OTKHHyTH, -eM, odtrgati OTMHga, -e, ugrabljenje OTOHH, ravnokar OTn^HHyTH, -eM, odnesti 0Tny3HTH, -hm, odplaziti OTpOB, -a, strup OTpTH, OTpeM, obrisati OTy.ua, od tam, zato OTBapaTH, -aM, odpirati OTBOpeH, odprt 142 OTBČpHTH, -hm, odpreti ČBaj, OBa, obo, taj, ta, to OBaMO, sem OB^e, tu, tukaj ČBejaTH, -aM, vejati OBpehH, OBprneM, omlatiti 036HJbaH, resen 03nornaCHTH, -hm, opravljati, ob dobro ime pripraviti 03HaHHTH, -hm, zaznamovati, prisoditi, ukazati, določiti 03HaKa, -e, znak 0>KApe6HTH ce, -hm ce, obrejiti se (KodHJia) ojk&ih, o>Ke>KeM, ožgati OJKHHHua, -e, žličica. n, n nan, pa nŠKneHH, peklenski naKOCHHK, -a, zlobnež, hu¬ dobnež naKOCT, -h, zloba naMTHTH, -hm, pomniti naffa, štor, deblo naniajiyi<, -a, področje in čast paše naiUHHCTBO, -a, čast in vlast paše nšoiH>aK, -a, pašnik naTaK, -TKa, racman naTHTH, -hm, trpeti naTHHK, -a, trpin narava, -e, muka nayK, -a, pajek n&yH, -a, pav nnena, -e, čebela nnejiapcTBO, -a, čebelarstvo nnčnHfbaK, -a, čebelnjak neuaTH, -aM, pikati; loviti ribe (na trnek) neHne, -eTa, nihalo necHHua, -e, pest netuaHHTH, -hm, peš iti neumite, peš neTao, -Tna, petelin neB, -a, spev neBannua, -e, pevka niine, -eTa (mh. niinan, -h, h nMnhn, -a), pišče nHJiHTH, -hm, žagati nHp, -a, ženitnina nHpHyTH, -eM, zapihati nHpoBaTH, -pyjeM, v svatih biti mican, -ena, pisatelj nncaHKa, -e, zvezek nHTaTH, -aM, vprašati nnan, -a, jok nnaxoBHT, nagel n^aKara, -neM, jokati nnaiOTH, -HeM, splakovati nnaMheTH, -mthm, plameneti n^aHAHiuTe, -a, kraj, kjer po¬ čiva živina opoldne n/iaB, njiaBeTaH, moder nnaBHTH, -hm, modriti nAHHyTH, -eM, poplaviti iMHBaTH, -aM, plavati njbaHKaTH, -aM, pleniti, ropati no, nojia(K), pol nodaitaTH, -aM, v stran vreči nobena, -e, zmaga ^ noben«™, -hm, zmagati nobenOHbcaH, zmagonosen nbbpHHyTH ce, -eM ce, poskr¬ beti nobyA«TH, -hm, zbuditi nobyHa, -e, upor, vstaja nobyHHTH, -hm, spuntati non.HKHBan>e, -a, ukanje nonacT, -h, čast nohn, -l^eM, iti noneTH, -HHeM, začeti nonanČKO, precej daleč nonebeo, rejen nonecaH, primeren nonenHTH, -hm, razdeliti ndnnhH, -AHTHeM, vzdigniti, vstati n6nHTHyTH, -HeM, bhah : nbnHhn nonjenHaKO, na isti način, enako nOAHOCHTH, -hm, pretrpeti nonparaTH, -aM, pobožati nonpjbara, -aM, branati, po¬ vleči 143 noflpMara, -aM, potresti noApyM, -a, klet noABHKHyTH, -khcm, zaukati noHBopHHK, -a, sluga noraH, nečist noraHHTH, -hm, onesnažiti norneKOjH, marsikateri noraSao, -6jih, nevarnost noraSaTH, -aM, giniti norHyTH ce, -rHeM ce, upogniti se norOAHTH, -hm, zadeti, spraviti norpaHHHHH, obmejni norypeH, sključen noxatjaTH, -aM, obiskovati noxapaTH, -aM, uničiti noxoAHTH, -hm, obiskati noxpJiHTH, -hm, pohiteti noj, -a, petje nojypHTH, -hm, zapoditi v beg noKajaTH ce, -eM ce, pokesati se noicapaTH, -aM, pokarati noKHKaTH ce -aM ce, eden drugega za kito prijeti noKHHK, -a, klic nČKJionHHh, -a, pokrovček noKJionHTH, -hm, pokriti nOKOJiebaH, neodločen, omajan nOKpaj, poleg nČKpajnHa, -e, dežela noKpeT, -a, gibanje noKpHBeH, pokrit noKpoB, -a, pokrov; mrtvaški prt nČKyH,aTH, -aM, potrkati noKynHTH, -hm, grajati noKyii:,aTH, -aM, zadremati nOKyft>HTH ce, -hm ce, potuh¬ niti se, glavu pobesiti noKynHTH, -hm, pobrati noKymaj, -a, poskušnja noji^raHO, počasi noJiano, bhah: noji&raHo no^a3HTH, -hm, odhajati; obi¬ skovati nojieryTHTH ce, -thm ce, sklju- čiti se nČJiPj, -a, plitvina, plitvo me¬ sto v vodi noJiy,zteTH, -hm, znoreti noMahH, -KHeM, pomakniti noMaMa, -e, divjanje noMaMaH, podivjan noMHitara, -neM, premikovati noMHJiOBaibe, -a, pomiloščenje noMHJioBaTH, -nyjeM, pomilo¬ stiti noMpaHHTH, -hm, zatemniti nOMpHHHa, -e, mrak noHajBHiue, večidel nČHeuJTO, nekaj noHHiHTHTH, -hm, uničiti nOHop, -a, prepad, brezdno noHČCHTH ce, -hm ce, pona¬ šati se noffcaBa, -e, pogrinjalo nbaaBau,, -BH.a, preproga nonpeico (rJie^aTH), pisano, po strani nonpHuiTe, -a, pozorišče nonpCKaTH, -aM, poškropiti nonyT, kakor nopeA, zraven nope3, -a, davek nopHuaTH, -neM, zanikati nopobHTH, -hm, oropati noponHija, -e, rodovina nopOK, -a, madež, napaka, hiba nopyHHTH, -hm, sporočiti nopyMeHeTH, -hm, pordeti nocH3aTH, -h>K6m, posegati nocJie, po, pozneje nocJiOBHpa, -e, pregovor nocJiy)KHTH, -hm, postreči nocjiy>KHHK, -a, sluga nocMaTpaTH, -aM, motriti nocpHyTH, -eM, omahniti nocpTaTH, -heM, omahovati nocratjeH, osramočen nocTOjaH, stanoviten, stalen nocTČjbHHa, -e, dom nocTpajtaTH, -aM, v trpljenje, v nesrečo pasti nocTynaTH, -aM, ravnati, delati 144 nouiajiHHa, -e, vročinska bole¬ zen, legar nouiTO, ker, potem ko nČTepaTH, -aM, zapoditi, po¬ gnati noTHJbaK, -JbKa, tilnik noTKyqnTH, -hm (jarifce), pori¬ niti nČTnyHo(Ma), popolnoma noTpa>KHTH, -hm, poiskati noTpHara, -hm, poteči noTyuajio, -a, klatež noTyhH ce, -HeM ce, stolči se, stepsti se noy3AŠH,e, -a, zaupanje noBejiHK, precej velik noBeHyTH, -HeM, oveneti noBepJbHBO, zaupljivo nOBecT, -H, zgodovina noBerapiie, -a, sapica noBHK, -a, vzklik noBHKaTH, -HeM, zavpiti nOBOA, -a, vzrok; konjska vrv nOBpaTHTH, -hm, vrniti noBphe, -a, zelenjava n53HaHHK, -a, znanec no3BanHK, -a, povabljenec no3BaTH, -30BeM, poklicati, povabiti npaneAOBCKH, od pradedov np^Man;, -MU,a, prednji del ladje npaMČH, -a, čop, koder npacaK, -ena, pok npace, -eTa, (mh. npacaA, -h), prašič npacK036pje, -a, svit, osvitek, zor npauiKa, -e, np&inaK, -iuna, prašek npauiTaTH, -aM, oproščati; — ce, slovo jemati npaTHJiap, -Oiia, spremljevalec npžnta, -e, spremstvo npaB, raven npaB^a, -e, pravica npaBAaTH ce, -aM, opraviče¬ vati se npafienaH, pravičen npaBHTČJfaCTByjyuiHH CaBeT, -a, ministrstvo npe, prej, pred, npeHHTH, -hm, braniti npehn, -tjeM, preiti npename, -a, ustno izročilo predaja, tradicija npenaTH, -aM, izročiti; — ce, oddati, udati se npeljH, -a, predniki nperHyhe, -a, pogumnost nperHyTH, -eM, skleniti; na¬ penjati se nperopera, -hm, preboleti nperoBapara, -aM, pogajati se npenajbeH, preizkušen npeKHA, -a, prekinjenje npeKHuaTH, -aM, prekinjati, pretrgovati npeiKHHa, -e, predpasnik npčidaBHTH, -hm, priskrbeti npiidpaTH ce, -6epeM ce, zbrati se npnna, -e, povest npmaTH, -aM, pripovedovati npHHenHTH, -hm, zagozditi npHHemhHBaTH, -inhyjeM, ob¬ hajati npHHHitaTH ce, -aM ce, zdeti se, domišljevati se nphhH, -tjeM, približati se, priti do npiirHyTH, -HeM, upogniti npHrpeBaTH, -aM, greti npHXB3THTH, -hm, prijeti; be¬ sedo povzeti npHKa3HBaTH, -3yjeM, kazati, igrati (v gledališču) npHKpMHTH, -hm, pokriti npHKynHTH, -hm, skupaj spra¬ viti npHKBaHHTH, -hm, pripeti npHJiHHaH, primeren npHJiHKa, -e, podoba, znamenje npHMHiiaTH, -neM, dajati; — ce, približevati se npHdHyTH, -eM, prijeti se npHnamaj, -a, pas npnna3HTH, -hm, paziti, čuvati npHnčTH ce, -nHeM ce, vspeti se, nasloniti se npHCTynaHaH, pristopen npHcycTB0B3TH, -TByjeM, na- vzočen biti npHByhn ce, -neM ce, privleči se, priplaziti npJbaB, zamazan npopec, -a, razprava npoiiBŠCTH, -BaTeM, razcveteti npohn, -IjeM, preiti; — ce, pu¬ stiti npopČJl, -H, dolina npoAy>KHTH, -hm, nadaljevati, podaljšati nporOH, -a, preganjanje nporoHHTH, -hm, preganjati nporoBapa™, -aM, govoriti nporyTaTH, -aM, pogoltniti npoxyjaTH, -hm, probučati, za- šumeti npOKpHOMHŽpHTH, -hm, vtiho¬ tapiti npč.aa3HTH, -hm, prehajati npojiehe, -a, pomlad npOJieTHH, pomladanski npOJiHCTaTH, -aM, listje pognati npoMaTpaTH, -aM, ogledovati, razgledovati nponaHyTH, -eM, propasti npone™ ce, -nHeM ce, vzdig¬ niti se, pokoncu se postaviti nponnc, -a, predpis nponncaTH, -nnuieM, predpisati npon^anaTH, -neM, razjokati nponycTHTH, -hm, opustiti npopeuieTaTH, -aM, preluknjati; prerešetati npoceBaTH, -aM, presevati npocnnaTH, -aM (-njbeM), raz¬ sipati npocjan, -a, berač npocHyraK, -TKa, zora npoCT, preprost npocTpT, pogrnjen npoCTpyjaTH, -j h, pretekati; valiti se npocyibe, -a, osojno, solnčno mesto npocyTH, -cneM, izliti, iztresti npocytbaK, -K>Ka, solnčne lise npOTHpaTH, -neM, teči skozi npOTHBHO, nasprotno npoTepara, -aM, spoditi, iz¬ gnati npoBaJbHBarH, -jbyjeM, vdirati npoBHpHBaTH, -pyjeM kukati skozi npo30p, -a, okno npo3opje, -a, zora nji)CHyTH, -CHeM, počiti nprnatte, -a (noBeTappa), po¬ igravanje npyhe, -a, šibe, protje 146 npy™fr, -a, paličica npy)KHTH ce, -hm ce, iztegniti se npaoiTH, -hm, pražiti nceTO, -TeTa, psiček nymt>aBa, -e, pokanje nyhKaTH, -KaM, oglašanje pu¬ rana nyK, -a, narod nyKH, sam nyKHyTH, -KHeM, počiti nyH, poln nyHOMohHHK, -a, pooblaščenec nynHTH, -hm, poganjati popke nynojbaK, -jbKa, popek nyCT, prazen, zapuščen nycTČm, -h, puščava nyuiHTH, -hm, kaditi nyT, -a, pot nyTHHK, -a, popotnik. P* P p&6oTa, -e, delo padoTaTH, -aM, delati P^6 othhk, -a, delavec pan,, -a, delo paAHH, delaven paAHTH, -hm, delati paAHHK, -a, delavec pa;ufea, -e, delo patjaTH, -aM, roditi paxaT, ugodno paja, -e, krščanski podložniki turški paica, -e, grob paKHja, -e, žganje paOHHK, -a, črtalo (na plugu) pacan, -ena, razdejanje pacKHBaTH, -aM, razvreči, raz¬ dirati pacKonnaTH, -aM, odpeti pacKpmhe, -a, razpotje pacnHAHTH, -hm, razžagati pacnpčcTpaHHTH, -hm, razširiti p&cnpTHTH, -hm, odložiti; vtak¬ niti se pžcnycT, -a, velike počitnice P&CTaBHTH, -HM, ločiti p&CTyaKHHibaK:, -a, rožni vrt ji)3aTH, piKeM, rezgetati. C, c c, ca, z; zaradi canyBaTH, -aM, ohraniti, obva¬ rovati catt, -a, nasad C&na, zdaj, sedaj ca,n.p>Ka™, -hm, vsebovati car, -a, preproga cajaM, -jMa, semenj c^KynHTH, -hm, zbrati caMitaT, sam caMOTOBaTH, -TyjeM, samevati caMOBOJbau;, -./bita, prostovoljec caoHHue, -a, sani c&oniuTeifae, -a, naznanilo c&neTH, -nHeM, speti, ukleniti cSpaj, -a, dvor cšcehn, -neM, posekati cacjiymatt.e, -a, zaslišanje c^CTajaTH ce, -eM ce, shajati se cacyTH, -cneM, zasuti, vlijati C&CBHM, popolnoma cžt, -a, ura caB, CBa, cbč, ves, vsa, vse caBeT, -a, svet, nasvet caBeTHHK, -a, svetovalec caJK&JbHBO, pomilovaje ceuaTH, -aM, sekati cehara ce, -aM ce, spominjati se cen, siv cČAMHua, -e, teden cena, -e, sestra cejio, -a, vas cČTiaK, -a, kmet cejbaHKH, kmetiški cteaHKa, -e, kmetica ceHa, -e, ceHKa, -e, senca ceHOKoma, -e, senožet ceoite, -a, vasica ceT, -h, otožje ceTHTH, -hm, spomniti ceBHyTH, -HeM, zabliščati cxoa, -a, izhod cxpaHHTH, -hm, spraviti; po¬ kopati cxBahara, -haM, cxB3TaTH, -TaM, razumeti cnhH, -tjeM, zlesti CHhymaH, droben cnrypaH, varen CHJI33HTH, -HM, iti doli CHHČBait, -Bita, nečak CHHyTH, -HeM, zasvetiti, pre¬ šiniti CHibii, siv CHnHTH, -hm, pršeti • CHpOTHfta, -e, revščina CHT3H, droben CHTHHIta, -e, malenkost cjara, cjaM, lesketati, svetiti cjaBJbHBaTH, cj^BJbyjČM, kadar čebele pojo CKanaBait, -Bita, kobilica CKaiKaH, močan CHera, CHeceM, znesti CHeBecejiHra ce, -hm ce, užalo- stiti se CHeBK^eTH ce, -hm ce, nedo- pasti se CHHB3TH, -aM, sanjati CHOCHTH, -hm, prenašati, trpeti CHČLUJbHBOCT, -h, potrpljivost CČ>, COJIH, sol cocjapa, -e, miza coKaK, coKana, ulica, -e cokojihth, -hm, bodriti cnac, -a, rešitev cnacaBatte, -a, reševanje cnacTH, -hm, rešiti cnaxHja, -e, graščak, vele¬ posestnik cna3HTH, -hm, opaziti, zagledati cnoKojaH, miren cnop, počasen cnopeHKara ce, -aM ce, skre¬ gati se, spričkati se cnpaM, proti cnpaT, nadstropje cnpeMaTH, -aM, pripravljati cnpČBOA, -a, sprevod; pogreb cnpoBOUHHK, -a, sprevodnik cnyTHTH, -thm, privezati cpebp&aK, -a, srebrnik cpe^HTH, -hm, urediti cpeflftaK, -a, sredinec cpeTaH, srečen cpe3, -a, okraj cpCH, -H, mravljinci CTano, -a, krdelo CTaH, -a, stanovanje CTaHapHpa, -e, planšarica CTapaite, -a, skrb CTapaTH ce, -aM ce, skrbeti, brigati se CTaTH, -HeM, stati; začeti CTaTya, -e, kip CTa3a, -e (KpHBČBHja), steza, ki se vije, zahaja (s pravega pota) CTehn, -neM, dobiti crer, -a, drog crera, -e, red, disciplina ereHbaTH, -ibcm, stokati CTepara, -eM, postlati; — ce, razprostirati se CTe33TH, -HceM, stiskati; pri¬ tegniti CTfihH,-rHeM, doiti, doseči, priti, dohiteti CTHjeTH ce, -HM ce, sramovati se CTHAJBHB, sramežljiv CTHrHyTH, -HeM, dohiteti, doseči CTO, -na, miza CTOnaH, od živine, živinski CTČra, zbog tega, vsled, zaradi tega CTOKa, -e, domača živina CTOJiHiia, -e, stol CTona, -e, stopinja CTOCTpyK, stokraten CTpa^aTH, -aM, trpeti CTpaH, tuj CTpacHa He^eJba, -e, veliki teden CTpaTHuiTe, -a, morišče CTpamaH, zadnji 149 crpnara, -hm, prihiteti CTpenHTH, -hm, tresti se, bati se CTpMČH, -H, strmina CTpoBajiHTH, -hm, zvaliti crpiUHTH, -hm, ščetiniti se, mo¬ leti CTpyjaTH, -jh, teči, valiti se, pretakati se, dreti CTpyK, -a, postava; pas CTpyjKftaK, -a, žehtar CTynGH, mrzel cryn, -a, steber CTBOpHTH, -hm, ustvariti; usta¬ noviti cy6atKa, -e, podpolkovnik, na¬ mestnik paše v vaseh cyn, -a, sodišče, sodnija; sod¬ ba, mnenje; posoda cyA6HHa, -e, usoda CyttHHita, -e, sodnijska dvorana cyKyhaHHH, -a, sostanovalec cyjiyjt, prismojen cyMnop, -a, žveplo cyMpaqaK, -HKa, mrak CyHyTH, -HeM, buhniti cypB3TH ce, -aM ce, zgruditi se; naložiti cyptia, -e, rilec (slonov) cycpecTH, -TeM, srečati cycpeTaTH, -heM, srečevat CyCT3TH, -HeM, opešati cyCTaB.'baTH, -aM, zadrževati cyTpa, jutri; — na H, drugi dan cy3aH, solzen CB&nJbHB, prepirljiv CBatja, -e, prepir CBatjaTH ce, -aM ce, prepirati se CBarna, zmiraj, vselej, vedno CBarne, povsod CBaKOjaK, raznoteren, vsakršen CBžma, na zunaj CBamTa, marsikaj CB3TK0, vsakdo CBŽtj, CBelje, vselej, zmiraj CBČKpBa, -e, CBeKpBHpa, -e, tašča CBČMHp, -a, vesoljni svet CBecaH, svest biti cbSct, -h, zavest cbčcth, -neM, vesti, ravnati CBemTeHHK, -a, duhovnik CBeTau, CBepa, svetnik cbcthth ce, -hm ce, maščevati se CBeTJIO, luč CBeTi-baK, -a, svečnik cbctckh, svetoven CBHljaTH ce, -aM ce, dopasti se CBHpau, -pita, kdor piska na piščal, godec CBHpatia, -e, piščalka CBHpKa, -e, sviranje CBHT3, -e, spremstvo; sukno CBHT3TH, -he, daniti se CBtiattaTH, -aM, zmagati, pre¬ magati CBčjiHTHHa, -e, svojina, rod CBpHyTH, -HeM, obrniti; — ce, ustaviti se CBpmeTaK, -TKa, konec CBpuiHTH, -hm, končati CByhH, -neM, sleči CByn, povsod. MI, m m&JbHBtlHja, -e, šaljivec uiaHait, -Hita, okop, šance mapa, -e, okrasek; pisana, okrašena puška; risanica Ui&peH, pisan, marogast rnapoB, -a, pisan pes HiHenaTH, -aM, zgrabiti utehep, -a, sladkor meTaTH, -TaM (-heM), spreha¬ jati se rneBa, -e, škrjanec HieBHH, -a, škrjanček mtib^aK, -a, šibovje mHKapa, -e, grmovje HiHKtbaTH, -aM, brizgati utKpbaB, škrbast mKpryTaTH, -heM, škripati mKpitHyTH, -eM, zaškrtati mMHrHyTH, -HeM, švigniti tunitpa, -e, žganje iz špirita, ponarejeno žganje 150 mT&nnh, -a, paličica iiJTeTa, -e, škoda niTČTOBaTH, -TyjeM, škodovati, škodo trpeti ihto, kaj, ki uiToron,, karkoli, nekaj iutoho, kakor, ki uiTOBaTH, mTyjeM, spoštovati uiTpuajbKa, -e, brizgalna niTpK, -a, brencelj my6apa, -e, kučma myMa, -e, gozd myMCKH, gozdni iuynJbHHa, -e, votlina mymapb, -imfca, odpadlo listje myiiiKaHbe, -a, šumenje, šuš- ljanje uiyTeTH, -hm, molčati. • T, T Ta, saj, pa, ali TŠna, tedaj TajHH, -a, hrana za vojsko TŠKHyTH, -eM, dotakniti se TŠKOtjep, tudi Tžuiac, -a, val TaMHHiia, ječa TaMHOBaPbe, -a, bivanje v ječi TaMftaH, -a, kadilo TaHaH, -a, tanek, vitek TŠtt>yp, -a, krožnik Tšpada, -e, plot TaBaH, T3M3H, temen TŠB3H, -a, podstrešje Te, ter, in TehH, -neM, teči; dobivati; tra¬ jati TerJiHTH, -hm, vleči; tehtati Teroda, -e, težava TeroTaH, težaven tčk, TČKap, šele, komaj, samo TeKOBHHa, -e, pridobitek TeJiaa, -a, oznanjevalec TeMejbHTH, -hm, utemeljevati TepaTH, -aM, gnati, poditi TepeT, -a, breme, tovor TČCHau, -*a, škripec; ožina tcihhth, -hm, tolažiti TeTypaTH ce, -aM ce, opotekati se Te>KHTH, -hm, hrepeneti; tehtati THX3H0, tiho thk, ravno, prav THUiMa, -e, naliv, dež THTpaTH, -aM, migljati tko, ko, kdo TMypaH, mračen T66o)Ke, češ TČKe, -a, srebrne plošče na dolami Top,' Topa, pletena ograja za živino, tamar TdpaiB, -pft>a, zvonik, stolp TopHsHh, -a, majhen zvonik, stolpič TČB3H, debel, rejen TpaBKa, -e, travica TpEDKHTH, -hm, iskati, terjati TpnaTH, -hm, dirjati TpHKaTH, -aM, teči TpenepHTH, -HM, migljati, tre¬ petati Tj3rHyTH, -HeM, vzdramiti, po¬ tegniti, vdreti TpHHapnja, -e, čenčarija TpKa, -e, tek, tekanje TpHU,H, -Hana, mravljinci TpHHTH, -HHM, Čistiti TpHyTH, -neM, gasiti TpHyTH, -HeM, otrpevati TpojHHa, -e, Binkošti TpOHyhe, -a, ganjenje TpdHyTH, -eM, ganiti TpČBaTH, TpyjeM, zastrupljevati Tpy6jba, -e, trobenta Tp^abeHHK, -a, vnet, marljiv človek TpynyTH, -eM, trohneti TyhH, -qeM, tolči Tyj.a, tu, tod TyAHjep, tukaj TytjHTH, -hm, potujčevati TyHa, tu TypHTH, -hm, vtakniti, djati TyTaft>, -Tft>a, bobnenje 151 TyTK3TH, -aM, delati kradoma TymHTH, -hm, bobneti TBopan;, -ppa, Stvarnik TBpfl, trd TBpnniia, -e, skopuh. y, y y6aB, lep, ljubek y6feAjBHB, prepričevalen y6pajaTH, -aM, prištevati y6para, y6epŽM, utrgati y6pycaxi, -cita, prtič (servieta) y6p30, hitro, brž yu,BeJiHTH, -hm, razžalostiti, v jok pripraviti yhH, yhŠM, vstopiti; yhn y Tpar KOMe h jih neMy, izslediti, najti yHeHHK, -a, učenec yHHHHTH, -hm, storiti; — ce, pričiniti se, zdeti se yneCHTH, -hm, narediti; srečati yAHhHua, -e, trnek yAy6HTH ce, -hm ce, poglobiti se ynyHiHTH ce, -hm ce, zadušiti; zamolkniti yraJiHH KaMeH, -a, ogelnik yrjieAa™ ce, -aM ce, za vzgled vzeti yrjt>eH, -a, premog yrii>eT&BaH, -a, nasilnik, tiran yriteTaBaHbe, -a, zatiranje yxo, -a (mh. yuiH), uho yxB3THTH, -thm, prijeti yjen^pen, namah, naenkrat yjy T PO, zjutraj yKJieT, zaklet yKJiOHHTH, -hm, odstraniti yKpaj, na kraj, ob kraju yjiap, -Jiapa, uzda yjiHMtfcaK,-a, potepuh, postopač yjlyHHTH, -hm, vloviti, prijeti yjbyJbaTH, -aM, zazibati yMax, takoj yMajio; skoro yMŠp3 th, -aM, utrujati yMHJI3H, yMHJbaT, mil yMOp, -a, trudnost yMOBaTH, -MyjeM, sklepati, raz- mišljevati yMpjbaTH, -aM, zamazati yHHUiTaBaii>e, -a, uničevanje yHHLUTaBaTH, -aM, uničevati yOHH, dan pred ynaJiHTH ce, -hm ce, vneti se yrmtt>aTH ce, -eM ce, upirati se, truditi se ynHTOMHTH, -hm, udomačiti ynjiaKaH, objokan ynope.no, vzporedno ynpaBHTH, -hm, uravnati ynpaB0, pravkar, prav, ravno ynpjbaTH, -aM, zamazati ynyhHBaTH, -hyjeM, napeljavah, poučevati ynyTHTH, -hm, uvesti, upeljati. ypanHTH, -hm, izdelati, narediti. ^paHan, -HKa, rano vstajanje ypaHHTH, -hm, rano vstati ypec, -a, olepšava ypJiHKaTH, -neM, tuliti ypHe6ec, -a, bobnenje, hrušč ypBHH3, -e, strmina ycal]HBaTH, -l]yjeM, vsajati ycejiHTH ce, -hm ce, priseliti se yceB, -a, setev yCXHTHTH, -HM, vzradostiti, oča¬ rati yCHC3TH, -HiueM, posesati, na- vzeti se y C K P c, -a, Velika noč ycKpcHyTH, -HeM, vstati, obu¬ diti (od mrtvih) yCHyTH, -HeM, zaspati ycnoMeHa, -e, spomin ycnpaBHTH ce, -hm ce, po koncu postaviti, vzravnati se ycnyT, med potjo, gredoč ycpea, sredi ycTajižcaTH ce, -aM ce, valoviti: ycTanaK, -HKa, vstaja ycT3HHK, -a, ycTauia, -e, upornik ycT0 (y3 to), pri tem ycTpnaTH, -hhm, poteči ycTpe6aTH, -aM, trebovati 152 ycxyK, -a, protistrup; Ha ycTyK, vkljub ycycpeT, naproti ymaHHHTH ce, -hm ce, utrditi se ytaott>a, -e, osel (ker ima dolga ušesa) ymTHHyTH, -HeM, vščipniti ymyjbaTH ce, -aM ce, priplaziti se, prikrasti se ymyTeTH, -hm, umolkniti y-rehH, -HeM, zbežati jrepaTH, -aM, vgnati; terjati denar y tom, v tem, med tem yTpKHB3TH ce, -KyjeM ce, dir¬ jati za stavo yTpHyTH, -HeM, zatreti yTp,o6a, -e, drob yBa;ia, -e, dolina, zaliv (draga) yBene, zvečer yBeK, vedno yBe^iHHaTH, -aM, povečati, pre¬ tiravati yBeJiHiKac, -a, groza, strah y>KacaH, grozovit, strašen y>KehH, y>Ke>KČM, vžgati, pri¬ žgati y)KHBarbe, -a, užitek y)KyTeTH, -hm, porumeneti. B, B BaAHTH, -hm, jemati iz česa BajHH, jomnast, žalosten Bajbara, -aM, veljati; Ba*>a, treba je Barbara, -aM, valiti Bajbfla, menda, najbrž BaH, ven; razen B3HH, zunaj BaHpeaaH, izreden Banaj, -a, vpitje BšpaK, -pna, Bapna, -e, golju¬ fija, prevara BapanHpa, -e, goljuf BapHTH, -hm, kuhati BapHBO, -a, prikuha Bapoiu, -H, mesto BapBŠpCTBO, -a, barbarstvo BacHOHH, vesoljni Bžfrpa, -e, ogenj BaTpeH, ognjen, ognjevit Barporacaii, -cn,a, gasilec Ba3^a, vedno Ba3AymacT, zračen Beh, že, ali, ampak BehMa, bolj BenS, Benepa; BenSp, BenepH, večer BŽHHTO, večno Befje, -a, obrvi b6k, -a, stoletje; vedno BeKČBHjan, -a, človek, katerega ime vedno živi BeibH, velik BCHHaHH k^m, -a, priča pri po¬ roki BŽHH3H,e, poroka BeoMa, vrlo, jako BepaH, zvest BepaTH ce, -eM ce, skrivati se 153 BeiiiTaHKH, umeten bhIih, bhkhjtth, -KHeM, nava¬ diti se BHH3H, navajen bha, -a, vid; y BHAy, v podobi bhasth, -aM, leči ti, zdraviti BHljaTH ce, -aM ce, videti se BHfjeH, ugleden Bftxop, -a, Bftjop, -a, vihar BujopHTH, -hm, vihrati bhaobht, kakor vile, vilinski BHJbyime, -a, vedenje BJianaTH ce, -aM ce, vesti se BJiacT, -h, oblast BJI&CTHT, lasten Bohft>aK, -a, sadni vrt BOAČHHH,a, -e. mlin na vodo B0A03eMKa, -e, žaba, ki živi v vodi in na zemlji (na suhem) BojeBara, -jyjeM, bojevati se BČJieTH, -hm, rad imeti BOJimedHH, čudežni Bpanafte, -a, vedeževanje, vra¬ čanja, coprnija BpanaTH, -aM, vedeževati, ča- rovati Bpar, -a, sovražnik BpaH, črn BpaTHTH, -hm, vrniti BpedaTH, -aM, prežati Bpehn, Bp>KeM, mlatiti BpeAHTH, -hm, veljati, vreden biti Bpejio, -a, vrelec BpeMe, -eHa, čas BprayTH, -HeM, vreči BpJieTan, strm BpAO, jako, izvrstno BpHASTH, -aM, blebetati, godr¬ njati, presti Bpraap, -a, vrtnar Byhn, -neM, vleči ByK, -a, volk. 3 , 3 3il6aBJbaTH, -aM, zabavati; — ce, veseliti se, zabavati se 3a6ejiCTH, -ahm, pobeliti 3a6HTaH, samoten, 3a6jiHCTaTH, -TaM, zableščati 3a6opaB, -h, pozabljenost 3a6opaBHTH, -hm, pozabiti saupHHTH, -hm, očrniti 3aupBeHeTH ce, -hm ce, zardeti 3ahn, -tjeM, zaiti 3&Aaha, -e, naloga 3^AajaTH, -AajeM, dišati po čemu; povzročiti 3aApxT3TH, -ApuiheM, zatre¬ petati 3^AyBaH, zasopljen 3^rpAHTH, -hm, objeti 3aryAeTH, -hm, zagosti 3aryuiHBaTH, -myjeM, dušiti 33HCK3TH, -HHiTeM, zahtevati 3ciHCTa, zares 3ajeAHHHKH, skupno 3ajeAH0, skupaj 3iKAaH>aTH, -aM, obraniti 3aKAHKT3TH, -KheM, zavriskati 33KA0HHTH, -hhm, zakriti, obra¬ niti 3&KJbyHeH, sklenjen 33KpecHTH ce, -ch ce, zaiskreti 3ciKyKaTH, -aM, zatarnati, za¬ jokati 33A0>khth, -hm, založiti; za¬ staviti 3aAyA, zaman 3aAyT3TH, -aM, zaiti 3ŠMeTHyTH, -HeM, pričeti 3aMKa, -e, zanjka 3aM0JMTH, -HM, zaprositi 33MpA>aTH, -aM, zamazati 3aHaT, -a, rokodelstvo, zani¬ manje 3aHČnviHja, -e, mojster roko¬ delski 33h6chth ce, -hm ce, navdu¬ ševati se 3ao, 3Aa, 3A0, hudoben, 10 154 3aoAeTn, -neHeM, obleči 3aopHTH, -hm, zadoneti; razle¬ gati se 3aiiaxi-bMBaTH, -XH>yj eM, pariti 3anajiHTH, -hm, vžgati 3anapaTH, -aM, oguliti, odrgniti 3anHT3TH, -aM, vprašati 3anHTKHBaft>e, -a, povpraše¬ vanje 3anjiaKaTH, -neM, zajokati 3anonecTH, -neAeM, začeti, na¬ stati 3anojaTH, -jeM, zapeti sanpeHHTH, -hhm, preprečiti 3anpeKa, -e, ovira 3anpenamheH, prestrašen 3&nyiHHTH, -hm, zakaditi 3ap, mar 3apljaTH, -aM, zarjaveti 3apo6ji>eHHK, -a, ujetnik 3apo6jbeHHHKH, ujetniški 3aceitHBaTH, -H>yjeM, zasenčiti 3acJienHTH, -hm, oslepiti 3ac/iyra, -e, zaslužek; zasluga 3acpaMJbeH, osramočen 3žcTaTH, -TaHeM, postati 3acreft>aTH, -eM, zastokati 3acTpainen, prestrašen 3žrrepaTH, -aM, pritirati 3žiTHJbaK, -jbica, tilnik 3aTHM, potem 33T0HHHK, -a, branitelj 3aT0H, -a, zaliv 33Tpa)KHTH, -hm, zahtevati 3aTpnaTH, -aM, zamesti 3aTyTifeeTH, -hm, zabobneti 3^TBap3TH, -aM, zapirati 3aTB0pHTH, -hm, zapreti 3ayAapara, -aM, dišati 3aBepa, -e, prisega, obljuba 3ciBepHTH ce, -hm ce, priseči, zakleti se 3aBHHaj, -a, dom, domovina, rojstni kraj saBO/lHHna, -e, zapeljevalka 3cLBoj, -a, ovinek 33BpenHTH, -hm, zaslužiti 3aBpHiHTaTH, -iuTHM, zakričati 3aByhn, -qeM, vtakniti 3a3yjaTH, -hm, zabrenčati 36aiiHTH, -hm, vreči 36njba, -e, resnica; 36HJba! res, za res 3ČHBaTH ce, -Ba ce, dogajati se 3Č6r, zaradi 36opHTH, -hm, govoriti 36paTHTH ce, -hm ce, pobratiti se 36yHHTH, -hm, zmešati, v ne¬ red spraviti 3a,eJia, -e, skleda 3AeJiHu;a, -e, skledica 3eJi§HK0, -a, belec (konj) 3eM§H, -a, čas 3rozia, -e, priložnost 3roAaH, priložen, primeren 3rypHTH ce, -hm ce, zgrbiti se 3H^HHa, -e, zidovje 3HMyc, to zimo 3;iHU,a, -e, hudobnež 3Jio6a, -e, hudobija 3Jio,nyx, -a, zli duh 3JiOKo6aH, zlo usoden 3Ji0naK, hudoben, napačen 3JionaTHTH, -HM, stradati, po¬ manjkanje trpeti 3JiocTaBjbaTH, -aM, trpinčiti, grdo ravnati 3MHja, -e, kača 3H3K, -a, znamenje 3HaMeH, -a, podoba, bilega 3H3HHiia, -e, znanka 3HČj, 3Hoja, pot 366 , 3o6h, oves 3op, -a, sila 3ČpaH, silen, jak 30Ba, -e, bezeg 3paqaK, -niča, zrak 3paiK, >K >Ka;i, -a, obrežje >KaJiHTH, -hm, obžalovati )Kap, -a, žerjavica; žarenje JK^paJi, -a, žerjav iK^pa^OBHh, -a, majhen žerjav jKppedap, -h, žrebeta jKApeSnua, -e, žrebe )KČhH, JKČJKeM, Žgati JKeJbKOBaH, zaželjen >Ke,7byKatbe, -a, željenje >KeTe^ap, -Teopa, kosec, moški, ki žanje >KHraB, predmet, kateri se vžge jKiirapa, -e, vžigalica >KHTH, -jeM, živeti >KHBap, -H, perutnina jkhbot, -a, življenje JKHBOTHHjHpa, -e, živalica )KH>Ka, -e, luč JKypeTH, -hm, hrepeneti >KypHTH ce, -hm ce, hiteti, mu¬ diti se JKycrap, okreten, hiter >Kyr, rumen >KBaKaTH, -HeM, žvečiti. 10 ' ■ Ca,ap>Kaj. CTpaHa 1. *Bo>Ke npaBAc. — JoBaH TaopljeBHh .11 2. *CBeT. — 3Ma] JoBaH JoBaHOBHh . 11 3. *Pozdrav domovini. — Petar Preradovic .12 4. Zavera. — Venceslav Novak .13 5. *JyrocJ!aBencKO kojio. — BpaHKO PajaieBHh .14 6. JeanHau.. — /1 a b o p h h TpcTeaaK .15 7. *Dva brata bez seke. — RikardKataliničJeretov . . . . 15 8. Budi svoj. — Vekoslav Klaič . 16 9. *Na putu. — Mij at Črnko .16 10. HaBKa h rrome. - flocHTej 06paAOBHh .17 11. Vrana i rak.17 12. *LIhu. — BpaHKO Pa*Ha. — flapHHKa TiocnhKa.37 158 CTpaHa 38. Duša srpskog borca. — M.38 39. *Kosovka djevojka. — Narodna pjesma.39 40. Ruski čovek. — Davorin Trstenjak .43 41. Počast ženama. — Davorin Trstenjak .43 42. *Cmpt Majne JyroBnha. — HapoAHa njecMa.44 43. Kozački konj. — M.• 46 44. ?Lijepa naša domovino! — Antun Mihanovic .47 45. CaBa. — HparyTHH Xnpu .48 46. *Soča. — Simon Gregorčič .49 47. Probudit ce se lav. - Viktor Car Emin .50 48. Istra zove Marka. - Vladimir Nazor .51 49. *Pjesma o Istri. — Iz Nazorove čitanke.52 50. XajAyn BejbKO ocao6alja LlpHy Peny oa Typana. — Byn C t e b a h Kap apnit .53 51. Petar Zrinjski i Fran Krsto Frankopan na stratištu. — Evgen K u m i č i c.. 54 52. *Mučenici. — Vladislav Vežic .57 53. TocnocBeTCKO nojbe.57 54. *Bopau 6opuy. — 3Maj JoBaH JoBaHOBHh .58 55. *Pjesma o Vidovdanu. — Rikard Katalinid Jeretov . . . 58 56. Tie-ie - KyJia. — A;i(j)OH3.neJlaMapTHH .59 57. Črni dani našega naroda u velikom svetskom ratu. — Branko Lazarevič .60 58. Svetao primer. — Mihajlo Stanojevič . . 62 59. Oslobodena Jugoslavija. — „Glasnik“.64 60. *Naša zemlja. — Petar Preradovid .64 61. ‘OcrajTe OBflje. — AaeKcaLUaHTHh .65 62. HacTpaAHH - xopa h asa tjana. — 3 m a j JoBaH JoBaH ob ih . . 66 63. *Ajwja. — 3Maj JoBaH JoBaHOBHh .67 64. riyTHHUH n ne«. -MBaHA. KpHJiOB .68 65. Opao h jiHCHiia. — HocHTej06paaoBHh .68 66. *TiypaK h Bpa6au. - 3Maj JoBan JoBaHOBHh .69 67. Lisica i rak.70 68. MoBen h 3Mnja. — Byn C t e b a h KapapHh .70 69. Uranak. — Iz Nazorove čitanke .• . . . 71 70. *CyHqa ce. Aaenca UlaHTHii .71 71. Chh3h nama. — C. M. MnaocaB*eBnh .72 72. h yHyn. - 3Maj JoBaH JoBaHOBHh .74 73. Iz „Seljačke bune“. — Avgust Seona .75 74. *Tycjie Moje. — BpaHKO PaaHleBHh .76 75. *npBH CHer. — BojMcaaBHanh .76 76. JlHCHua h japau. — HocHTej06paflOBnh .77 77. Gluhak i slepac. — Lav N. Tolstoj . 77 78. 3MnjHHa niaBa h pen. — JlaB H. Toacioj .78 79. Psi kod požara. — Lav N. Tolstoj . 78 80. MajMyH. — llaB H. ToacToj.78 159 CrpaHa 81. "BjTpljeB aaH. — M. CiojaHOBuh .79 82. OTeTO — npoKjieTO. — HBaHJlenywnh .79 83. Flpoaehe. Jocnn EBreH ToMiih .81 84. *npoJieTHa necMa. — BojncaaBHjiHhMJi .81 85. flTHMja Moa6a. - M3 HajKOBPeBe pht 3 hkg.82 86. *Evo naših lasta. - Cika Jova Zmaj .83 87. *Ha Jlnnapy. — 'BypoJaKiiiHh .83 88. Crapap n jafiyKe.. . 84 89. KypjaK h OBpa. - HBaH Jlenymnh .85 90. *Ruži. — GabrijelPinter .85 91. *nocae mme. - JoBaH rp?«li MaaeHKO .85 92. Ptičja svečanost. — Ivan Lepušič .86 93. Marapap. — PasapA Kaia^HHHh JeperoB .86 94. Bo h ny>K. — I4BaHJlenywHh .87 95. *Bepe. — TbypoJaKiiiHh .87 96. Kresnice. — Rikard Katalinič Jeretov .88 97. JIctho Beqe y caaBOHCKOM ceay. - Jocnn Ko 3 apau .88 98. *01uja. — Ivan Mažuranič .89 99. Slavonska šuma. — Mijat Stojanovič .90 100. Kopači. - Svetozar Corovič .91 101. Žuna šarena. — Zlatko Špoljar . . . ...91 102 Muha pred sudom. — Iz Nazorove čitanke. 93 103. Byna y ujkojih. — BjiapHMpp Ha 3 op .94 104. Smešice.97 105. BoJime6HH Marapap. — J o b a h Ct. FIonoBHh .98 106. Milutin u gostima. — Iz Nazorove čitanke.102 107. Sve, sve, ali zdravlje.105 108. MoBeK n MpaBH. — Hb^h JIenypjHh .106 109. *MMap>e. — 3Maj JoBaH JoBaHOBuh .106 110. Mhjihoh h 6 hjihoh. — „HeBeH“ .106 111 . Cmpt h tbe3HHH caya<6eHHaH. — 143 MajKOBPeBe MHT3HiHHTIlja.. . . 110 114. llap h flepBHiu. — Jean pa BeaoBph-BepHafl3HKOBCKa . . 111 115. Baarnap h papHH aaH. - BaapHMHp Hasop . Ul 116. MepBep, cBHH>a h apcppa. — Hapopna npnnoBetKa.113 117. Komu pripada slava. — Matija A. Reljkovič .114 118. 3aroHeTKe h nma-rape.114 119. Derviš i kaluder. — Narodna pripovetka . . . 115 120. *Ima ljudi. — Antejukič .117 121. KypjaK h koh>. — Aocpiej 06paaoBHh .118 122. CtipoMax p CaBa. — IlapopHa pjaaa.118 123. Bpapap>e. — HapcpiHa uiaaa.118 124. Jeka. — Krsto Šmid .. . 119 125. PIpBa 3eMJbHPKa. — HaBoppH TpcieitaK .119 126. Ljubav domovine. — Ivan Trnski.120 160 Črpa na 127. CpncKH HHBajnm. — TlapHHKaTiocHhKa .121 128. *Rodu o jeziku. — PetarPreradovič .122 129. Bpaha. — /1 a b op h h TpcTeH>aK .123 130. *Onha Kyha. — Jby6oMHp HeHajiOBHh .123 131. Radi. — „Zdravlje“ .124 132. *Jevrosima majka opominje sina Kraljeviča Marka da bude prave- dan. — Iz narodne pesme „Uroš i Mrnjavčeviči“.125 133. Zgodna prilika .125 134. Poslovice.126 135. *Naprej. —Simonjenko.127 PeMHHK .129 - UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR 21098 / 2 , 3 . nat.. 1927 :a čitalnico