GLAS LETO XXII. ŠT. 11 (1025) / TRST, GORICA ČETRTEK, 23. MARCA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Foto JMP Kaj nam ta veliki svetnik sporoča v krizi družine in očetovstva? Pozabljena stran sv. Jožefa krščanskega vidika je bila Sv. Družina prav gotovo nekaj posebnega, saj je bil član te družine Jezus, ki je pravi Bog in pravi človek - “Bogočlovek”! Z vidika sodobne dominantne kulture pa se lahko na primeru Sv. Družine dokazuje, da ni nič narobe, če otro- ka ločenih staršev vzgaja novi mamin partner, pripadniki LGBTQ bodo naredili še en korak naprej in rekli, da lahko tudi istospolni pari posvojijo otroka in ga odlično vzgajajo… Vedno smo v nevarnosti, da pozabimo na te- meljna izhodišča in dejstva. Že res, da je papež Janez XXIII. leta 1961 sv. Jožefa razglasil za za- vetnik družine. Pred tem ga je l. 1870 papež Pij IX. razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve. Poleg tega je Cerkev na praznik dela, 1. maja, uvedla še praznik Jožefa delavca. Toda, ali vse te nazi- ve, ki jih ima sv. Jožef, zares upoštevamo in se po njih ravnamo? Zdi se, da vsa ta imenovanja S in slovesne razglasitve ne vplivajo kaj dosti nanašo zavest. Sv. Jožefa si lahko hitro predsta-vljamo predvsem kot nekakšnega hišnika in pripadnika delavskega razreda. Toda njegova funkcija še zdaleč ni bila le vloga ekonomskega asistenta. Kaj nam sv. Jožef sporoča v krizi družine, v kri- zi očetovstva in v demografski krizi? Te krize niso od danes in se vedno bolj poglabljajo. Mi- mogrede, ime Jožef pomeni: “Bog naj doda po- tomstvo”. Ob povprečni evropski nataliteti 1,5 otroka na rodovitno ženo in ob upoštevanju, da je rodovitnih žensk vedno manj (na to radi pozabljamo!), bi morda lahko sv. Jožefa raz- glasili še kot priprošnjika za plodnost. Spet bo kdo rekel: Sv. Družina je imela le enega otro- ka! / str. 3 Bogdan Vidmar www.noviglas.eu P. Marko Rupnik v Gorici Ne funkcionarji, ampak očetje! Na srečanju z nadškofom Carlom Redaellijem, goriškimi duhovniki in diakoni je p. Marko Rupnik prejšnji teden spregovoril o izzivih pastoralnega dela danes, o razlikovanju duhov, evangelizaciji in spremembah, ki čakajo Cerkev. / str. 5 PA BO POMLAD PRIŠLA Pa bo pomlad prišla z oblaki šumečimi, pa bo pomlad prišla z rožami rdečimi, s tistimi rosnimi, mladimi rožami... O, kak se po rožah toži mi! Pa bodo deklicam v mraku oči zažarele, pa se čez nedrja majice bele napele, oj, tiste majice, z rokavci kratkimi... Kdor jih kdaj božal je, temu pomoči ni! Pa bo srebrni ščip sameval nad ribniki, vali drhteči se lilijam plaho dobrikali, jug serenado šumel, v senci brez sanjala dva, zvezde visoke bleščale ... Oj, ne hodite tja! Jaz pa le pojdem takrat za oblaki šumečimi, jaz pa le pojdem takrat za rožami rdečimi: morda kdaj najdem cvet, morda kdaj srečam oči, tihe, dobre oči, tihe, dobre oči. Ivan Minatti Volitve v občini Devin-Nabrežina Enotnost in ekipna igra V pričakovanju na upravne volitve v občini Devin- Nabrežina koalicija levosredinskih sil že dalj časa pripravlja nov politični in upravni načrt. Kot županski kandidat se je na temelju svoje človeške, pa tudi pravne in upravne izkušnje v službo tega načrta postavil odv. Mitja Ozbič. / str. 10 Svet okrog nas23. marca 20172 Povejmo na glas Vprašljivo poveličevanje demokracije Hrvaška / Reka Odprtje prostorov Inštituta za narodnostna vprašanja ne 15. marca 2017 je Mi- nister za Slovence v za- mejstvu in po svetu, Go- razd Žmavc, skupaj z županom Primorsko-goranske županije, Zlatkom Komadino, županom Mesta Reka, mag. Vojkom Ober- snelom, in veleposlanico Repu- blike Slovenije na Hrvaškem, nje. eksc. Smiljano Knez, na Reki slav- nostno odprl prvo podružnico kakšnega slovenskega raziskoval- nega inštituta v tujini. Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane je eden od prvih znanstveno-raziskovalnih institu- cij, ki je prepoznal pomembnost raziskovanja problematike slo- venstva in Slovencev v Republiki Hrvaški. “Enota na Reki je krona naših dolgoletnih želja. Bilo je več pre- D dlogov, kje in kako bi odprli prvoenoto, prevladala pa je ravno taideja zaradi velikega sodelovanja s Slovenskim domom Bazovica na Reki in zaradi podpore Urada za Slovence v zamejstvu in po sve- tu ter ministra Žmavca tej ideji. Reka je že sama po sebi večkultur- no in večetnično mesto, s katerim se bo inštitut lahko povezoval in v njem deloval na številnih po- dročjih, tudi z drugimi manjšina- mi in pripadniki večinskega pre- bivalstva. Reka je za nas neke vrste naravni laboratorij”, je ob odprtju enote inštituta povedala direkto- rica Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, prof. dr. Sonja Novak Lukanovič. Enoto bo vodila mlada raziskovalka, dr. Bar- bara Riman, ki je svoje znanstve- no delovanje posvetila prav tej te- mi, s katero je tudi doktorirala. Vse prisotne sta nagovorila tudi župan Primorsko-goranske župa- nije, Zlatko Komadina, ki je pou- daril, da ima Primorsko-goranska županija najdaljšo mejo z Repu- bliko Slovenijo, ki pa nas ni nikoli delila, ampak vedno povezovala. Župan Mesta Reka, mag. Vojko Obersnel, je povedal, da je sloven- ska narodna skupnost pomem- bna za zgodovino Reke, v prid čemur govori tudi dejstvo, da KPD “Bazovica” letos praznuje 70. obletnico, ter dodal, da si je prav na konceptu večkulturalno- sti in različnosti Reka priborila naslov evropske prestolnice kul- ture 2020. Minister Gorazd Žmavc je izpo- stavil, da je ta dogodek za nas zelo pomemben, tudi za Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za vse nas in za politične odnose med državama. Enota na Reki je prvi tak primer in model, kako sodelovanje z manjšinami lahko postavimo tudi na strokov- nih odnosih. Prisotnost županov Zlatka Komadine in mag. Vojka Obersnela pomeni močno regij- sko sodelovanje Kvarnerja in Gor- skega kotarja s Slovenijo. Po odprtju je sledil ogled prosto- rov Inštituta za narodnostna vprašanja Enota Reka. 16. marca 2017 je v prostorih Slo- venskega doma KPD “Bazovica” potekala znanstvena konferenca “Raziskovanje slovenstva na Hrvaškem: včeraj, danes, jutri”, na kateri je udeležence uvodoma pozdravil minister Gorazd Žmavc. eželni odbornik za kul- turo Gianni Torrenti se je v Trstu srečal z gene- ralno konzulko Republike Slo- venije Ingrid Sergaš. Govor je bil o mnogih temah, pri čemer izstopa Torrentijeva napoved, da bo Centralni urad za sloven- ski jezik končno začel delovati. “Z imenovanjem Erike Hrova- tin za vodjo urada se je začel njegov zagon”, je dejal odbor- nik in naštel pristojnosti nove službe v deželni upravi. Osred- nja naloga bo skrb za slo- venščino v javni upravi, čemur bosta namenjena prevajalski D servis in spletna stran. V uradubodo skrbeli tudi za jezikovnoizobraževanje uslužbencev v deželni upravi in lo- kalni samoupravi. Torrenti je tudi zagoto- vil konzulki, da dežel- na vlada ne namerava spreminjati norm, ki ščitijo slovensko kultu- ro in jezik, poudaril pa je nujo, da se dejavnosti sloven- skih organizacij financirajo po jasnih kriterijih, in sicer na način, da bodo nagrajeni ti- sti, ki si to zaslužijo. Zato bo- do o razporeditvi sredstev odslej odločali razpisi. Prija- vljene projekte bodo pod drobnogled vzeli funkcionar- ji in izvedenci, ki bodo proučili predvsem kakovost zamisli. Med srečanjem je tekla bese- da še o medijih in politični zastopanosti manjšine. Tor- renti je za obe temi pogovora ponovil svoje stališče, da Slo- vencem privošči več jamstev. Zakonske norme naj zagotovijo ekonomsko varnost za- ložniškim hišam, je poudaril odbornik, ki glede slovenskega parlamentarca v Rimu obljublja “prizadevanja, da bodo Sloven- ci imeli svojega predstavnika”. Na koncu sta se Sergaševa in Torrenti pogovarjala tudi o Slo- venskem stalnem gledališču, ki je tik pred svojo skupščino. Deželni odbornik si glede tega obeta, da bo slovenski teater imel “samo enega direktorja” tako, kot določa državni zakon o gledališčih. ARC/PV smi marec, dan, nasičen s tozadevno reto- riko in slogani, kjer verjetno ni manjkal kak poseg predsednice Laure Boldrini, neutrudne branilke ženskih pravic na področju slovničnih oblik italijanskega jezika. Naj tu dodam, da je taista gospa glede migracijskih mešanj, kot jih občasno načrtujejo organi ZN, izjavila, da so mi- granti avantgarda globalizacije, ki ponujajo življen- jski stil, ki bo kmalu veljal za vse nas. Nezanemarljiv del migrantov predstavlja romski živelj, katerega val se je sprožil na Balkanu in se v presledkih zgrnil nad Italijo. Njihova najbolj glasna predstavnica, Dijana Pavlović, doma iz Kruševaca v Srbiji, je dne 7. marca za bolj ali manj zmedeno občinstvo programa La Zanzara izjavila, da romski moški bolje ravnajo s svojimi ženskami kot pa ita- lijanski. Minilo je skoraj trideset let, a se še spom- nim dogodka iz prekmurske kronike, ko je bila Slo- venija še del Jugoslavije. Časopisi so poročali, kako je trinajstletna romska nosečnica pri- stala v bolnišnici, potem ko jo je mož pošteno prebutal. Potem ko so dognali, da je dvanajstletno mladenko mati pro- dala bodočemu možu, ki mladi ženi ni prizanašal z batinami, je sodišče umak- nilo tožbo na prošnjo romskih socialnih delavcev, ki so razložili, da tako ravnanje spada med šege in navade romske skupnosti. Pa verjemite pripoved- kam feministk, ki jih podpira povsod prisotna Open Society judovskega špekulanta in vojnega hujskača. Vedno večji je neustavljivi del migrantov, ki ga pred- stavljajo arabske in afriške etnične skupine islamske vere v njeni neo-salafistični različici in konzerva- tivni viziji ženske: zaradi biološke različnosti je tre- ba predstavnike dveh spolov vzgajati in držati ločene in prepovedati nemoralne spolne odnose; samo zakon šarije lahko zagotovi ženski obstoj brez delovne prisile, saj določa moškega, ki naj jo vzdržuje; vsako razkritje telesa je treba kaznovati kot pornografijo; vsako demonstriranje feministk za osvobajanje žensk je v nasprotju z muslimansko vero. / str. 15 Nataša Daneu O b nedavnih ostrih uličnih protestih v Neaplju, ki so skrajno odločno izrazili svoje nasprotovanje obisku voditelja Severne lige Salvinija, se je odprlo pomenljivo vprašanje: do kakšne mere lahko pravila de- mokracije dopuščajo svobodo govora, abso- lutno ali vendar z rezervo? Lokalne oblasti naj- prej tega obiska niso dovolile, potem pa je po- segla vlada oziroma notranje ministrstvo, da demokracija ne sme nikomur kratiti pravice do besede, da je v tej širini njena temeljna vrednota in da torej Salvini sme priti v Neapelj in nastopiti. To se je tudi zgodilo z znanimi posledicami in zanje naj bi bile krive lokalne oblasti. Ni prav enostavno dokazati, da je bilo stališče notranjega ministrstva zgrešeno, saj v demokracijo vsi verjamemo in je tudi res, da je do zdaj najustreznejši družbeni red, ki se trudi dati pravico do obstoja in izražanja vsem družbenim miselnostim, se pravi različnostim tja do vsakega posameznika. Problem pa na- stane, ko določeno družbeno gibanje ali poli- tična stranka s svojimi stališči posega v svo- bodo drugih in drugačnih in to s poglabljan- jem razdalj med ljudmi, z grobim ločevanjem med njimi, z žalitvami tistih, ki so drugačnega mnenja, ali celo ščuvanjem proti njim, s ho- tenim ali nehotenim spodbujanjem mržnje in celo sovraštva. Kaj naj tedaj naredi družba? Naj v imenu vrednot demokracije in njene svobode vse to dopušča, ker ima pač vsakdo pravico do uveljavljanja svojih stališč, ali naj poskuša vznemirjajoča delovanja obrzdati in kako? To vprašanje so toliko bolj postavlja v prvi plan danes, ko v razvitem svetu rastejo t. i. populizmi kot gobe po dežju in ob proble- mu pribežnikov zajemajo v svoja jadra za- skrbljujoče močan veter. Salvini je pozabil, kaj je v preteklosti govoril o ljudeh z juga in o Nea- peljčanih, ki da se med drugim ne umivajo in ne skrbijo za svojo higieno, Neapeljčani pa se- veda tega niso pozabili. Lahko bi torej rekli, da bi morala vsaka resnična demokracija z vse- mi sredstvi braniti dostojanstvo vsakega člo- veka in utemeljiti vsakršno kršenje tega dosto- janstva kot kaznivo dejanje, sicer dostojanstva ni več in svoboda postane anarhija. Še posebej pa je nevaren pojav populizma, kjer se ravno tako postavlja vprašanje, kako naj ukrepa de- mokracija. Populizem je slej ko prej tiste vrste politika, ki se naslanja na človekove slabosti, jih podpihuje ter krepi, pri čemer gre na prvem mestu za strah, ki potem poruši vse te- meljne vrednote - ker nas pribežniki navdajajo s strahom, jih ne maramo, potem jih lahko sovražimo in v odnosu nanje zavržemo vsakršno sočutje, vsakršno človečnost. Premo- re s tem v zvezi demokracija čudežno zdravilo, je to zdravilo v tem, da puščamo populizmu prosto pot, svobodo? Ali pa je demokracija le hladno zrcalo človeka, ki ima svobodo, da se odloča za dobro vseh, ali pa se v strahu zase in v imenu iste svobode obrne proti dru- gačnim in pri tem ne izbira sredstev? Upati je, da nismo prišli tako daleč. Janez Povše O Slovenska manjšina Gianni Torrenti se je srečal s konzulko Ingrid Sergaš Zadruga Goriška Mohorjeva, izdajatelj našega tednika, je sklenila, da bi v svoje vrste privabila mlajše, ki jih zanima poročanje, pi- sanje, fotografiranje, sodelovanje pri našem tedniku in Pastirčku. V ta namen bomo tako v Trstu kot v Gorici imeli srečanja, semi- narje z mladimi. Vse, ki bi jih to zanimalo, zato naprošamo, da nam pišejo na naslov gorica@noviglas.eu ali pa nas pokličejo na števliko 0481 550330, lahko pa osebno kontaktirajo tudi naša urednika: devetak@noviglas.eu ter paljk@noviglas.eu. Veseli bomo, če se boste odzvali našemu vabilu, namen imamo pripraviti resne in strokovne tečaje za delo tako pri tiskanih me- dijih kot na svetovnem spletu, tečaje bodo vodili poklicni časni- karji. Toplo vabljeni, povejte tudi prijateljicam in prijateljem, ki jih to zanima. Vabilo mladim! Projekt: Mladi v prostoru, mladi v sedanjem času Prejeli smo Dan žena pri nas Rezanje traku, minister G. Žmavc, zraven njega prof. dr. S. Novak-Lukanovič, župan Primorsko-goranske županije, Z. Komadina in župan Mesta Reka, mag. V. Obersnel Bocen / Srečanje Gabrovec - Achammer Za utrditev in razvoj političnega sodelovanja med SSk in SVP eželni politični tajnik stranke Slovenska skup- nost Igor Gabrovec se je v četrtek, 16. marca, v Bocnu se- stal z novim predsednikom Južno tirolske ljudske stranke SVP Philippom Achammerjem. Gabrovec je na dvodnevnem obi- sku Bocna v okviru posveta o pri- hodnosti Evrope, ki ga prirejata evropsko združenje Dežel in Konferenca predsednikov avto- nomnih Dežel in Pokrajin. Srečanje z obmannom SVP Achammerjem, ki se je odvijalo v palači pokrajinske vlade (Achammer je tudi odbornik za kulturo v Kompatscherjevi upra- vi), je bilo posvečeno analizi od- nosov in sodelovanju med obe- ma narodnima strankama, ki se uspešno razvija že več desetletij. Gabrovec se je vodji SVP posebej zahvalil za oporo in razpoložlji- vost, ki jo slovenski stranki v Ita- liji nudi njihova parlamentarna ekipa v Rimu. V tem smislu je predstavnik SSk bocenskemu so- D govorniku orisal aktualno vprašanje volilnega zakona, ki danes Slovencem ne nudi nobe- nega jamstva glede možnosti iz- volitve slovenskega zastopnika v senatu in poslanski zbornici, kar je obenem znak preziranja do- ločil tudi zaščitnega zakona. Na srečanju med vodjema SSk in SVP, ki oba spadata v mlajšo ge- neracijo politikov, je bilo izposta- vljeno plodno sodelovanje z evroposlancem SVP Herber- tom Dorfmannom, ki je obe- nem primer uspešnega skle- panja volilnega dogovora med strankama, ki ju opre- deljujejo slične vrednote in cilji. Srečanje je bilo tudi pri- ložnost za oceno splošnega političnega stanja v Italiji in v tem smislu tudi pomena ohranjanja in utrjevanja sa- mostojnosti Dežel in Pokra- jin s posebnim statutom. Gabrovec in Achammer sta ocenila, da je sodelovanje med obema manjšinskima stran- kama politično in strateško po- membno ter da ga gre kot takega razvijati in utrjevati v luči števil- nih izzivov na krajevni, vsedržav- ni in evropski ravni. Ob koncu prijateljskega srečanja je tajnik SSk Gabrovec, ki je obenem pod- predsednik deželnega sveta FJk, Achammerja uradno povabil na politično-institucionalni obisk v Furlanijo Julijsko krajino. Aktualno 23. marca 2017 3 Marko Matičetov, pesnik “Zgodi se, da napišem pesem. Takrat sem srečen” POGOVOR arko Matičetov (mi- mogrede, če se vam njegov priimek zdi znan, pa ne veste, od kod …, naj povem, da je Milko Matičetov njegov ded, prav tisti, ki je zbral Zverinice iz Rezije, zraven pa pred pozabo rešil še najmanj tri tisoč rezijskih ljudskih pravljic) je zaposlen v Mestni knjižnici Pi- ran – enoti Lucija kot bibliotekar. Morda se takrat, ko odhaja iz službe in počasi meri korake ob morju v Luciji, zapiše pesem: »Ko je morje mirno, / je mir morja v zraku. / In mir neba v morju. / Modrina neba. / Na modrini morja. / Da ne veš več, / kaj loči morje od neba. / Da ne veš več, če kaj. « Študiral je politologijo v Ljublja- ni in magistriral iz rasne proble- matike v Braziliji, kamor se zelo rad vrača. Predvsem pa je pesnik, ki pravi: »Zgodi se, da napišem pesem. Takrat sem srečen. « Svoje pesmi je zbral v knjigah V vsaki stvari je ženska (2006), Boš videl (2009), Lahko noč iz moje sobe, Brazilija (2013) in slovensko-por- tugalski zbirki Brazilija / Brasil (2016). Prve tri so izšle v za- ložništvu KUD France Prešeren, zadnjo je založila Zveza Sloven- cev v Braziliji. Marko Matičetov pravi: »Vedno sem v dvomih, če bom še kaj napisal. Potem pa ne- kaj napišem in sem spet srečen. Kot takrat, ko sem napisal svojo prvo pesem. « Marko, bi nam zaupal, kdaj je bil tisti prvi srečni trenutek, ko si napisal svojo prvo pe- sem? To je bilo 18. marca leta 2002. Ta datum sem si zapomnil, saj je po mojem rojstvu najpomembnejši datum v mojem (dosedanjem) življenju. Na ta dan, kot sem že zapisal, sem se drugič rodil. Star sem bil 18 let in od takrat – s pre- sledki, obdobji molka in obdobji besede – pišem. Nekaj pesmi si objavil tudi v zborniku Pristanišče besed. Objavljaš morda še kje drug- je? Objavljam v zadnjih letih v Reviji Idiot. Če kaj napišem seveda, kar pri meni ni konstantno. Se mi pa ta revija zdi najboljša v sloven- skem pesniškem prostoru, saj ima mlado in napredno ured- niško ekipo in krog ljudi, ki v njej objavljajo, ni grupiran po raznih ozkih literarnih grupacijah, am- pak je revija odprta za vsakogar, za katerega uredništvo presodi, da je njegova literatura dovolj do- bra za objavo. Nekatere številke so objavljene tudi v tujih jezikih in vabijo tuje avtorje (do sedaj so izšle številke v angleščini, nemščini, srbohrvaščini, pripra- vlja se tudi v španščini); vsaka nova izdaja številke je kar velik, tudi mednaroden dogodek. Prav tako so revije v e-obliki dostopne na spletni strani, kar je v da- našnjem času nujno. Tvoje pesmi so kratke, pa ven- dar ne tako kratke kot haiku. Vseeno v njih z zelo malo be- sedami poveš veliko … Si se v tem po kom zgledoval? Pri tem se nisem zgledoval po ni- komer. Želel sem izumiti čisto svoj slog, je pa res tudi to, da mi je tak slog pač pisan na kožo in se mi ni bilo treba na silo nekaj truditi, saj tako znam pisati in ne kot nekateri, ki znajo pisati na dolgo in široko. Prevladujoči tok M v sodobni poeziji pa se nagiba kpesmi v prozi, a to me niti poseb-no ne zanima. Prava poezija je nadčasovna in se ne ozira na pre- vladujoče tokove. Zdi se, kot da se v svojih pe- smih včasih rad poigravaš z besedami … Je morda to tudi vpliv tvojega dedka Milka Ma- tičetova? Brez ljubezni do je- zika, domišljije in pravljično- sti najbrž ne bi mogel zbrati toliko dragocenega ljudskega pripovednega gradiva. Je de- dek to ljubezen prenesel nate? Od njega sem se marsikaj naučil glede rabe lepega, ljudskega slo- venskega jezika. Od nikogar iz- med slovenskih piscev nisem vi- del lepšega jezika – ne pretira- vam –, kot ga je pri svojem pisan- ju strokovnih in poljubnih član- kov gojil moj dedek. To je morda zato, ker se slovenščine ni naučil v šolah (v njegovih šolah so go- vorili italijansko) in se je pri rabi jezika zgledoval po ljudskih pra- vljicah in pesmih. Tako me je vedno popravljal, če sem npr. uporabil besedo “preko”. Je re- kel, da to ni lepo, saj rečemo “čez tri gore, čez tri vode, čez tri zele- ne travnike”. Prav tako je vedno uporabljal veznik “in”, tudi če se je več kot dvakrat (kar ni v skladu s šolskimi pravili) ponovil v po- vedi, in nikoli veznika “ter” – saj ter-a v pogovornem jeziku nihče ne uporablja. Tudi v moji poeziji ga ne boste našli. Na tak način sem se naučil marsikaj od svoje- ga dedka in tudi babice slavistke, ki je sodelovala pri njegovem ra- ziskovalnem delu. Pišeš predvsem o ljubezni in poeziji, v pesniške vrstice pa slikovito loviš trenutke dneva, občutja in miselne utrinke. To vse sodi zraven, kajne. Pišem … težko je reči o čem. Življenje je tako razgibano, da je težko v pe- sem vključiti eno samo temati- ko. V pesmih je opaziti tudi vpliv okolja, v katerem živiš: morje, obala, nebo… Seveda, najbrž če bi živel na Go- renjskem, bi bila moja poezija drugačna. Namesto morja bi bile v njej gore. Prostor določa vsake- ga pesnika. Zdi se mi, da velik del tvojega srca pripada Braziliji… V svoji sobi v Luciji sanjaš o Braziliji. Kdaj in kako se je rodila ta lju- bezen? V Brazilijo sem prvič potoval leta 2007 in od takrat se vanjo stalno vračam. V moji poeziji Brazilija nastopa kot metafora življenja, saj življenje v Braziliji kipi na vsa- kem koraku. Pleše se sredi ulice, tudi izven uradnega karnevala, in poletje traja celo leto. Očarala me je tudi portugalščina, ki sem se je naučil, in ko jo enkrat znaš, je ne moreš kar tako zanemariti, da bi čepel samo doma v Slove- niji in govoril samo po sloven- sko. Napisal si tudi: “Moj življenje- pis se začne, ko sem začel pi- sati pesmi”. Napisal pa si tudi, da si poezijo našel v Riu de Ja- neiru … Res je, če je pa Rio de Janeiro na- jlepše mesto na svetu. Cidade maravillosa (čudovito mesto), kot mu pravijo njegovi prebivalci – carioce. Ni lepšega kot preživeti dan na Copacabani ali Ipanemi in opazovati sončni zahod za griči nad Riom. In ko sonce zai- de, se dan še ne konča. Takrat se najboljši del dneva – noč – šele začne. Bi lahko primerjal Slovenijo in Brazilijo? Vidiš kake podobno- sti ali samo razlike? Podobnosti vidim morda v zele- ni barvi, ki je kot zaščitnica goz- dov simbolična barva tako za Brazilijo kot za Slovenijo. Le da imajo oni tropske gozdove, mi pa naše. Ljudje pa so si v kulturnem smislu precej drugačni. Brazilci so veliko bolj družabni, prisrčni in odprti. Tudi sam se spreme- nim, ko grem tja. In se spet po- vrnem v prvotno “slovensko stanje”, ko pridem nazaj. Najbrž si v Braziliji kdaj obi- skal tudi kako knjižnico? Kakšne so knjižnice v Braziliji in kakšna je bralna kultura Brazilcev? Obiskal sem jih kar nekaj. Splošne knjižnice za našimi zao- stajajo za kakih 50 let. Njihov knjižni fond je sestavljen bolj ali manj iz starih knjižnih darov, na- bavne službe za nove knjige sploh nimajo. Vsaj po policah so- deč, na katerih sem videl samo stare, obrabljene knjige, in tu pa tam kako (podarjeno) novost. Nekatere knjižnice po manjših mestih tudi še nimajo vzposta- vljene računalniške izposoje gra- diva in beležijo izposojo na roke. S 1. strani Pozabljena stran ... otrebno si je postaviti te- meljna vprašanja. Sv. Jožef je premišljeval, kaj naj na- redi z nosečo zaročenko, ki ni za- nosila z njim. Tudi nam se zasta- vljajo mnoga vprašanja: zakaj in za koga bi sploh rojevali otroke; zakaj bi se sploh poročili? Delamo se, da so nam odgovori na ta vprašanja samoumevni, da to ve- mo. V resnici pa ne vemo. Skušaj- mo odgovoriti! Se starši odločajo za otroka zaradi svojih koristi in egoizma, zato da ne propade na- rod in država…? Je morda še kakšen drug razlog? Se dva po- ročita le zato, ker sta si simpa- tična, ker sta erotično in seksual- no skladna, ker imata obojestran- ske koristi…? P Pri vseh nazivih, ki jih ima sv.Jožef, morda pozabljamo, da je sv.Jožef v trenutku krize in ra- zočaranja prisluhnil sanjam, v ka- terih mu je spregovoril Bog, da je romal v jeruzalemski tempelj, da je ob sobotah v Nazaretu redno obiskoval sinagogo in poslušal Božjo besedo, da je bil po judov- skem običaju v prvi vrsti hišni du- hovnik, da je v družini vodil mo- litve in izrekal blagoslove. Mar ni to, da je bil hišnik, upravitelj in delavec šele drugotnega pomena? Mar razgradnja očetovstva in družine v prvi vrsti ne temelji na eliminaciji nebeškega Očeta? Pa tudi obratno velja: preko “napred- nih pogledov” se skuša v prvi vrsti ubiti Boga. Da ne govorim o tem, da nimajo vzajemnega kataloga, ampak ima vsaka knjižnica svojega – če ga sploh ima. Le študijske knjižnice, ki pa jih nisem veliko obiskal, so bolje razvite, a vseeno ne tako kot naše, saj nimajo tako dobrega sistema, kot je naš Co- biss, na katerega smo lahko v Slo- veniji zelo ponosni. Ali tudi v njihovih knjižnicah organizirajo literarne večere, ure pravljic, pesniške večere in druge vrste prireditev? Tudi kar se tega tiče, je moj od- govor podoben prejšnjemu. Glavnina teh dogodkov odpade na knjigarne, ki so pač v privat- nih rokah. Tudi ljudje, ki berejo, kupujejo knjige v knjigarnah, saj v knjižnicah, kot rečeno, ni knjižnih novosti. To pa zato, ker v državi ni dovolj javnega denar- ja (ga prehitro pokradejo), da bi država financirala javne storitve – šolstvo, zdravstvo, knjižničar- stvo idr. – in je vse prepuščeno lastnim finančnim zmožnostim posameznika. To pomeni, da si revni sloji ne morejo privoščiti novo izdane knjige, ker je ne mo- rejo kupiti v knjigarni. Berejo lahko torej samo bogati. Ta slika družbeno razslojene Brazilije mi nikakor ni všeč in o tem sem tudi pisal v svoji magistrski nalogi, ko sem sicer raziskoval družbeno neenakost glede na rasno pripad- nost, ki je v Braziliji tudi velika. Rad bi sodeloval pri napredku brazilske družbe, vendar še iščem načine, kako. Zaenkrat sem o Braziliji samo pisal, a tudi to je že nekaj. Iz ene tvojih pesmi izvemo, da si tudi v Braziliji na glas bral svoje pesmi, in to kar v sloven- skem jeziku. Ampak to ni bilo v knjižnici … Nam lahko po- veš, kje vse se v Braziliji še na glas bere iz knjig? Bilo je na nekem literarnem večeru, v čudovitem ambientu pod Sladkornim stožcem, sredi Ria. Pesmi nisem bral, ampak na pamet recitiral, kakor to vedno počnem in kakor so na moje pre- senečenje počeli tudi številni drugi (v Sloveniji ponavadi pe- smi samo berejo in ne recitirajo). Poezija je bila spremljana tudi z glasbo, z brazilsko, živahno gla- sbo, da so nekateri še zaplesali zraven. Skratka – živo nasprotje naših literarnih večerov, kjer občinstvo, če ga sploh je kaj, ne- gibno sedi. So večeri, kjer nastopajo “tuj- ci”, pri njih pogosti? V mestih, kot sta Rio in Sao Pau- lo, živi precej tujcev, tako da se v teh mestih lahko zgodi, da na večer pride tudi kak tujec, kot sem prišel jaz. In o tem večeru sem napisal to pesem: “Brazil- cem na nekem manjšem literar- nem/ večeru sredi Ria – sedimo v krogu –/ recitiram svoje pesmi v slovenščini. / Moje besede, ki jih nihče ne razume, / napolnijo prostor. / Takrat, v čisti nerazum- ljenosti, / se mi moje besede zaz- dijo najbolj moje. // Ravno ta- krat, ko se drugim v krogu zaz- dim/ prvič tuj”. Ker sva že omenila tvojega dedka, kako pa je v Braziliji ohranjeno ljudsko pripoved- no izročilo? Ali je pripovedo- vanje v družini, vrtcu, šoli, v knjižnicah običajno? Kar je ljudskega izročila, ga je ostalo največ od staroselskih In- dijancev. Del njihovega izročila si nam približala tudi ti s prevo- dom knjige Krakajoči papagaj, ljudskih pravljic iz Brazilije, ki jih je zapisala Francesca Lazzarato. Žal je odnos večinskega prebival- stva do indijanskega precej slab. Staroselski Indijanci so drugora- zredni državljani, ki jih država ne zaščiti in se ne briga kaj dosti za njihovo kulturo. Tudi indijanski jeziki, ki naj bi jih bilo v Braziliji še 120, izumirajo. Pripovedovan- je indijanskih ljudskih pravljic v javnih šolah, vrtcih in knjižni- cah torej zaradi mačehovskega odnosa države do indijanske kul- ture ni običajno, morda pa to iz- vajajo Indijanci sami v svojem zasebnem življenju. Prav tako je Brazilija bogata z afriško kulturo in zagotovo obstaja tudi kaj afriškega izročila, ki so ga afriški sužnji, dokler je trajalo sužen- jstvo (ukinjeno je bilo leta 1888), prinesli na brazilska tla. Indijanci in Afričani so tudi obogatili por- tugalščino s svojimi izrazi, tako da se brazilska portugalščina ne- koliko razlikuje od evropske na Portugalskem, predvsem pa je veliko bolj zveneča in pojoča. Je tvoja zadnja dvojezična iz- daja opusa pesmi Brazilija zah- vala in/ali poklon tej deželi, ki se te je tako globoko dotakni- la, in njenim ljudem? Kako so jo sprejeli tvoji brazilski prija- telji? Knjiga je nekakšen poklon tej deželi. Ne vem, če je še kakšna pesniška knjiga, razen ta moja v slovenščini, ki je v celoti po- svečena Braziliji. Knjiga je ravno- kar natisnjena (intervju je pote- kal februarja), in marca nesem sto izvodov v Brazilijo, ko grem še devetič v zadnjih nekaj letih tja. Tako da odzivov Brazilk in Brazilcev še nimam, ker je še niso brali, a na spletu znanci že kažejo zanimanje in si bodo knjigo ku- pili. Prodajala jo bo Zveza Slo- vencev v Riu in Sčo Paulu, kjer se je v zadnjih letih vzpostavila pre- cej živahna skupnost ljudi, ki se kot bližnji ali daljni potomci Slo- vencev učijo slovensko in za ka- tere je izdaja teh dvojezičnih pe- smi o Braziliji prišla kot na- ročena. Ravno zato je izdajo knji- ge financirala Zveza Slovencev v Braziliji, jaz pa sem našel preva- jalko, Brazilko Thaís Caroline Schmitt Vrečko, ki živi v Maribo- ru, in pri njenem prevodu tudi sam sodeloval. Kot knjižničarka te bom kot knjižničarja vprašala: ali rad bereš, kaj ti pomenijo knjige in katere so tvoje najljubše knjige? Berem rad in berem dosti, vse vrste literature od poezije do pro- ze in tudi strokovne literature o družbi, politiki, zgodovini … Kar izide v Sloveniji, si ponavadi spo- sodim v knjižnici, da prihranim denar za potovanja, na potovan- jih pa potem, če le imam kaj viška denarja, knjige tudi kupu- jem in jih imam že precej v por- tugalskem in španskem jeziku doma v Sloveniji. Morda jih bom kdaj obdelal, da bodo dostopne v sistemu Cobiss. Rad imaš življenje in rad si srečen. Sreča je v tvojih pe- smih, srečo in ljubezen si od- kril tudi v pesmih prijatelja Denisa Rosande, kakor si zapi- sal v spremni besedi k njegovi knjigi Barve svetlobe. Tvoje pesmi nam povedo, da je življenje lahko zelo preprosto, če le človek zna prisluhniti sa- memu sebi in opazovati svet z naklonjenostjo in morda z malo humorja in igrivosti. Kaj te še dela srečnega? Branje, ki sem ga že omenil in zavzema velik del mojega proste- ga časa. Druženje z ljudmi, ko ne berem. Gledanje televizije, predvsem nogometa, ko ne be- rem in se ne družim. In dopust dvakrat na leto po več tednov, ki ga zaposleni v javnem sektorju nimamo malo. Lahko v kratkem zopet pričakujemo tvojo novo zbir- ko pesmi? V kratkem ne, na dolgi rok pa morda ja. Imel sem dolgo ob- dobje, ko nisem nič napisal, a v zadnjem času sem spet nekaj, s čimer sem zadovoljen. In te pe- smi bojo – še ne vem, koliko jih bo – prej ali slej izšle. Marko, hvala, da si svoje misli podelil z mano in bralci. Veli- ko srečnih trenutkov še na- prej! Hvala tudi tebi za zanimiva vprašanja. Špela Pahor Kristjani in družba23. marca 20174 Naša vera Vera je nekaj osebnega in ne zasebnega! animiva so srečanja s štu- denti, pa kjerkoli so že. V glavnem se veliko ne razli- kujejo, razen v odtenkih, ki so značilni za prostor, kjer bivajo. Povsod se srečujejo s prepričan- jem ali vsaj z mislijo, da je živ- jenje v bistvu stvar nas samih, to- rej kot osebe same. Zato so tudi prepričani, da sami odločajo o svojih idejah, svo- jem prepričanju, užitkih in seveda tu- di svoji osebni odločitvi. Na prvi pogled vse lepo in prav, pa ven- dar. Odraslost pri mladem človeku prinaša moč, moč pa je sama po sebi prinesla odgovor- nost. Tako je smisel vsake mlade osebe v izbiri in v osebni odločitvi. Ali bo mlad človek sprejel izzive sveta z razu- mom, srcem in seve- da tudi vero, da okolje in s tem svet postajata boljša, za vse, ne samo zanj, je odvisno tu- di od njegovega dela za skupno dobro. Bog nam je podaril svo- bodno voljo, zato ni vseeno, ka- ko uporabljamo te darove. Ob vsem ostaja odločitev posamez- nika, ki pa bo imela v njegovem življenju svoje posledice. Z O tem nam priča tudi naslednjipo svoje zanimiv primer. Bližalse je konec druge svetovne voj- ne. Mladi kapetan sovjetske voj- ske (rdeče armade) je leta 1945 naredil majčkeno napakico. V zasebnem pismu, ki ga je poslal prijatelju, je kritiziral Josipa Sta- lina. Znanec, ki je pismo prebral, ga je prijavil, in za ta zločin, kot se je tedaj reklo, je moral kapitan prestati osem let ječe in potem še tri leta izgnanstva. Veliko let pozneje se je izkazalo, da je bila prav izkušnja tega sovjetskega kapitana porazna za Stalinov režim, ki je tedaj vladal v Sovjet- ski zvezi. Na podlagi trpljenja, ki ga je ta mladi sovjetski človek prestal v gulagu, kot tudi s spoznanjem, da so tisoči, ki jih je srečal tam, trpeli enako kot on, je postal ta do tedaj neznani sovjetski kape- tan z imenom Aleksander Solženicin eden od pomembnih pisateljev dvajsetega stoletja in še eden od pomembnih borcev za pravice in svobodo ljudi po vsem svetu. Kaj dela Solženicina za- nimivega in morda tudi he- rojskega? Nje- gov jezik? Pri- povedovanje? Literarna izpo- ved? Vse to je del njegove ve- ličine, ni pa v bistvu to! Naj- globlji vtis na- redi pri Solženicinu njegova krščanska du- hovnost. V gu- lag je prišel kot jetnik in ateist, ko pa je po več letih prišel iz taborišča, je bil kri- stjan. Za vedno ga je spremenilo vse, kar je videl in doživljal po teh sovjetskih koncentracijskih taboriščih, in ga tudi zaznamo- valo za vse življenje. Kdor jemlje resno človekovo re- snico, svobodo pa tudi smisel njegovega živjenja, ne more o tem molčati. Tak človek bo ved- no delal v skladu s tem, v kar ve- ruje, pa čeprav za ceno dobrega imena ali celo lastnega življenja. Naša vera je vedno nekaj oseb- nega, ni pa nikoli zasebna! Vera vsakega od nas ima vedno družbene posledice, drugače je ni! Ob tem pa se moramo spri- jazniti z dejstvom, da so vse de- finicije “strpnosti in tolerance”, ki hočejo narediti našo vero za nekaj, kar je naša zasebna lastni- na ali celo skupek osebnega mnenja, češ da to imamo lahko doma, v javnosti pa naj bi tega ne kazali, obsojene na propad. Mišljenje, ki sumniči vse kar je versko, ali celo, kar izreče duhov- nik, tega je v našem zamejskem prostoru, tudi med vernimi, ve- liko, je nova oblika nestrpnosti. Moderni laični pogled na svet kaže, da je vera isto, kot so praz- noverja in tako zmota, ki ustvar- ja razdvojenost pa tudi medse- bojne konflikte in tako ob nje- govem pogledu na resnično člo- vekovo svobodo Boga izloči iz javnosti. Ko pa se Bog izključi iz javnega življenja, se izključi obenem tudi edina avtoriteta, ki je bila in ostane višja, kot je politična, saj edino Bog nam vsem zagotavlja najprej svetost in ohranja našo individualnost. Dvajseto stoletje nam je dalo ne- precenljivo učno uro: “Moderne države skušajo pojesti svoje državljane, ko v človeku po- večujejo hlastanje, da bi imel čim več”. Človeka pa pri tem ob- varuje le odpor, ki je utemeljen v njegovem duhu in priznava višjo avtoriteto, ki je v njegovem verskem prepričanju Ambrož Kodelja Cerkveni in družbeni antislovar (34) H kot HIŠA okratno naše razmišljanje se bo nanašalo na marsi- kaj, o čemer smo že spre- govorili zadnje čase, je namreč v povezavi s financami in rodno- stjo. Zagotovo slednja ni težavna samo v Italiji in Sloveniji, temveč lahko rečemo, da velja kar precej splošno v Evropi, prav tako še drugod. Zajema tudi dežele, kjer je še nedolgo nazaj vladal komu- nizem, ne le tistih še bolj razvi- tih. Torej, vsekakor lahko dokaj splošno zatrdimo, da je eden od razlogov tega, da je tako majhna rodnost tudi v bivališčih. To je se- veda eden od razlogov oz. slabih spodbujevalcev, če hočete. Če si bi hoteli privoščiti kaj spodobne- ga, gre za to veliko denarja, mar- sikdo si tega ne more privoščiti, četudi bi delal več del. Tako da gre pri naših bivališčih velikokrat za precej majhne, utesnjene ali slabo razporejene prostore, ki pa vseeno goltajo vase denarja, ko- likor ga vidijo. Da bi imeli ločene prostore za kuhinjo in dnevni prostor, je danes postala že prava redkost. Zato imamo raje t. i. “open space”, v katerem je vse razporejeno po odsekih ali kotih, prava redkost pa je tisti nekoč po- glavitni, “Bogkov kot”, kjer je bi- lo razpelo, družinski rožni venec in druge svete podobe ter kaka sveča. V dnevnem prostoru da- nes kraljuje televizija, če ne gle- damo slednje, pa je nešteto dru- gih elektronskih naprav, brez ka- terih ne gre. Tudi pri nas je po- stalo nekaj običajnega, da se do- bimo skupaj po novem bolj po kakih restavracijah, picerijah in drugod. Še tam je vprašanje, če se je sploh mogoče pogovarjati, zagotovo pa je to nemogoče po kakih zabavah, kjer se praktično lahko samo je in pije, pa še kaj drugega, kar pride zraven, če pa človek slučajno od alkohola ab- stinira, se dolgočasi. Seveda je postalo tudi pri restavracijah in picerijah tako, da je to postal drag špas, pa si ga lahko privoščimo vsake toliko časa. Najemnine so še kakih petdeset let nazaj pred- stavljale tretjino mesečne plače, dandanes ni redkost, da poje na- jemnina celotno plačo. Da na- vadni delavec pošlje študirat otroka, je po finančni plati pravi T čudež, k sreči so dandanes zrasleuniverze tudi drugod, pa niso lev glavnih in največjih mestih. Študentski domovi so vseeno ce- nejši, a je vse bolj pogosto, da si študenti poiščejo zaposlitev ob študiju, ker sicer najemnine ne bi mogli plačevati. Eden od da- našnjih »biznisov« je tako ali tako dajanje stanovanj v najem štu- dentom. Zanimive so investicije novih upokojencev po univerzi- tetnih središčih, ko ob upokojitvi kupijo stanovanje prav v namen oddajanja slednjega študentom. V novih tovrstnih središčih že dolgo zaman čakamo na študen- tski “kampus”, v starih novih do- mov ni potrebno graditi. Če bi bilo dovolj študentskih domov za vse študente, bi to najbrž preveč vplivalo na volitve. Tako se lahko vprašamo, če imamo neko pravo “hišno politiko”, ki bi se ji pra- vilno seveda reklo “stanovanjska politika”? Vprašanje je bilo seve- da retorično, saj se možnost pa- metnih stanovanjskih gradenj v smeri sosesk vedno umakne bi- zarnim projektom, ki se pravilo- ma izkažejo tudi za finančni fia- sko, a ne samo. Vprašljiva je kva- liteta gradnje, če rečemo samo eno zadevo, a jih je še več. Tako poleg bankrota in poskusov pro- daje stavbe najboljšemu od naj- slabših ponudnikov, če ponud- nik sploh je, padajo na ulico ok- na, pokajo stene, sem pa tja se poruši kak strop, da o puščanju sploh ne govorimo. Tako počasi navadni ljudje postajajo “hišni ljubljenčki” drugih, glede na to, da bodo – ob trendu, kakršen je – le stežka odkupili stanovanje ali hišo, pa tudi na delovnih mestih glede obnašanja gospodarjev ni nič bolje. Morda bi kazalo kaj več pridigati tudi o teh stanovanjskih špekulacijah in previsokih na- jemninah ter drugih cenah v op- ciji poslednje Božje sodbe, kjer velja glede “prvih in poslednjih” obratna logika od človeške. Zara- di nekaj tisoč evrov se vendarle ne splača končati v peklu – pod pogojem, da v pekel, poslednjo sodbo in podobne reči sploh še verjamemo. Začenši pri “sta- rešinah templja”, torej pri nas, duhovnikih. Andrej Vončina e smo prodrli v postni čas. Upam in si želim, da je do- bro zastavljen naš korak, ki vodi h gotovemu cilju, k veliko- nočnemu vstajenju, h Kristusovi zmagi nad smrtjo. Na samem začetku je mojo pozornost prite- gnil napis na uri: Ne glej na uro! “Delaj to, kar ona: gre naprej”. Skupaj z mnogimi, ki se trudijo ob meni, mi uspe korakati na- prej. A danes to ni preprosto, ko nas vleče toliko stvari. Povrhu nas hočejo prepričati, da v svetu vera peša. Morda res, a ne zato, ker bi bil Bog v težavah, ampak v težavah je kristjan, ki začne dvo- miti, ker ne veruje več v poslanstvo, ki ga sam nosi v svet. Pomislimo samo na našo Evropo. Te dni praznuje 60- letnico svojih začetkov. Združena Evropa! Vsi njeni prebival- ci, posebno še kri- stjani smo odgo- vorni za njeno pri- hodnost, predv- sem zato, ker veru- jemo, da smo otro- ci enega Očeta in zato smo si bratje. A Evropa se nahaja v stiski, preživlja težke trenutke. Ali še vidi smer, v katero so jo pred 60 leti napotili ustanovitelji? Pred dnevi sem bral o strahu, ki preveva Evropo (Herbert Lauen- roth, Nell'era della paura, inGe- n's, XLVI, 4 -2016, p. 162…). Po- dobno, kot je opisano v Genezi, Ž Postno razmišljanje “Skupaj za Evropo” ko se Bog obrne k človeku v nje- govem tragičnem trenutku: “Adam, kje si”? Vprašanje je na- slovljeno človeku, ki doživlja sra- moto in je poln strahu ter se zato skrije v goščavo, ker hoče ubežati pred Božjim pogledom. Zaveda se svoje eksistencialne golote in bede. Ta podoba učinkovito izraža današnje stanje Evrope. Naš kontinet se hoče zavarovati z barikadami in trinšejami, ker se zdi, da ne najde pravega izhoda. Tudi sam čutim, da nas je strah. Nekdo me je opozoril, da vse žice in pregrade, ki jih postavljamo, začenši z Makedonijo, Srbijo, Madžarsko, pa tudi znotraj mar- sikatere naše družbe, niso nič drugega kot zgovoren dokaz, ka- ko se hoče Evropa zavarovati pred svojimi omejenostmi, ki so jo zasužnjile skozi zgodovino, tu- di vsled premnogih krivd. Zato se skuša zapreti v trdnjavo in se zavarovati pred migranti in brez- domci. V resnici pa ta prispodo- ba opozarja še na drugo re- sničnost: Pred nami stoji ta ‘su- vereni Evropejec’ kot resnični brezdomec, brez strehe nad glavo in brez domovine, ki doživlja najbolj usodni beg med vsemi begi: beg pred samim seboj. Mar mu v tem begu pred samim seboj ne preti smrt? Misel se dotakne “Ekstaze smrti” našega Srečka Kosovela, ki v svojem navdihu vi- di Evropo, ki “kakor razkošna kraljica v zlatu / legla bo v krsto temnih stoletij, / tiho bo umrla, kot bi zaprla / stara kraljica zlate oči”. V svoji samozavesti, v opojnosti svojih dosežkov je Evropa hote pozabila na korenine, na svoje krščanske korenine. In v tej svoji zmedenosti potrebuje od Boga nov klic. Klic, ki zadeva njeno usodo, njeno poslanstvo in nje- no odgovornost do sebe in do sveta: “Adam /Evropa, kje si? ” Klic Boga, ki ni pretnja ali žugan- je, ampak pristop, bližina tistega, ki nam je Oče, ki je Bog Ljubez- ni. Zato razumemo in s srcem poz- dravljamo pobudo mnogih kri- stjanov, katoličanov, evange- ličanov, pravoslavnih, anglikan- cev in drugih, ki so se že pred leti povezali v ekumensko mrežo “Skupaj za Evropo”. Segli so po tistem edinem orožju, ki prinaša gotovo zmago. Molitev. To je nji- hov dar Evropi ob njeni 60-letni- ci. Na predvečer obletnice podpisa Rimske pogodbe (bilo je 25. mar- ca 1957), torej danes (24. marca) se povežejo v mrežo molitvenih bdenj po najrazličnejših točkah Evrope in čez. Tu blizu pri nas v Strunjanski cerkvi Marije od pri- kazanja, ali kakor jo rad imenu- jem “Matere poslušanja”. Ob 6. zvečer se začne s katoliško mašo, nato ob 7. z uvodnim začetkom prisotnih pred- stavnikov ra- zličnih cerkva in nato čez noč v manjših skupi- nah posameznih krščanskih imen. Vse do jutra, ko se zaključi ob 10. s praznično mašo Oznanjenja. Kaj pravzaprav hočemo v tej mreži “Toghe- ther for Europe - Skupaj za Evro- po”? V mreži, ki je za- objela svet, se zavzemamo za Evropo srečanja in dialoga. Gre za srečanje, ki rojeva medsebojno razumevanje in medsebojno spoštovanje. Zavzemamo se za spravo v Evropi, ki je kljub vsemu še vedno krhka. Gre za spravo, ki ozdravlja zgodovinske rane in da- je trdno osnovo za nadaljnji pro- jekt … Za Evropo usmiljenja in človečnosti, za Evropo edinosti v različnosti, za Evropo brez egoiz- mov in ločitev, … za “skupaj med Vzhodom in Zahodom”; za Evro- po s posebno odgovornostjo za Afriko, s katero je imela in ima poseben odnos; in končno za Evropo “sožitja med vsemi gene- racijami”. Samo v tej sinergiji in v tej edinosti lahko imamo upan- je za prihodnost. Naštel sem te kratke naslove, a za njimi stojijo zavzeti in odgovorni ljudje, povezani v eno. S svojim delom, z izkušnjami svoje po- gumne inovacije, lahko pri- našajo sadove celotni celini. Da s temi novimi podatki ne ob- visimo v zraku, bi spomnil še na nekaj. Za letošnji post nam je pa- pež Frančišek napisal poslanico, kjer poudarja, da k našemu spreobrnjenju in poglabljanju duhovnega življenja pomagajo sredstva posvečevanja, kot so post, molitev in miloščina. Te- melj vsega pa je Božja Beseda, ki smo jo v tem času povabljeni še bolj vztrajno poslušati in mediti- rati. Papež vabi, naj skupaj z njim raz- mišljamo o priliki o bogatašu in ubogem Lazarju, ker “nam ponu- ja ključ za razumevanje, kako de- lovati, da bi dosegli resnično srečo in večno življenje”. Ta ubogi Lazar, za bogataša do- besedno neviden, “postane za nas dar, neprecenljivo bogastvo, od Boga hoteno in ljubljeno bit- je, ki se ga On spominja, čeprav je zaradi svojega stanja človeški izmeček”. “Lazar nas uči, da je drugi dar”. Zato je “pravi odnos do ljudi v hvaležnem prepoznavanju nji- hove vrednosti”. S to priliko pa- pež Frančišek povabi, naj odpre- mo vrata srca za drugega, kajti vsaka oseba je dar, tako naš bližnji ali neznani siromak. “Po- stni čas je ugoden čas za odpiran- je vrat vsakemu, ki je pomoči po- treben ter v prepoznavanju Kri- stusovega obličja v njem ali v njej. Vsakdo od nas jih sreča na svoji poti. Vsako življenje, ki nam pride naproti, je dar in si zasluži biti sprejeto, spoštovano in lju- bljeno”. Ko bi vsakdo napravil samo ta sklep, ko bi radikalno zaživel sa- mo to v tem postu in bi se mu pridružil še kdo drug, bi pome- nilo, da smo našli ključ, s katerim lahko pomagamo Evropi, da sto- pi v novo pomlad in zadiha s pol- nimi pljuči. Bojan M. Ravbar Aleksander Solženicin Kristjani in družba 23. marca 2017 5 P. Marko Rupnik na srečanju z duhovniki goriške nadškofije Ne več funkcionarji, ampak očetje! eolog in umetnik p. Marko Ivan Rupnik, ki ga je go- riški nadškof msgr. Carlo Redaelli letos povabil v Gorico ob prazniku mestnih zavetnikov, je v torek, 14. marca, v duhov- niškem domu v Semeniški ulici spregovoril duhovnikom in dia- konom o pastoralnem delu in ra- zlikovanju duhov. Pater je nekaj nad 30 duhovnikom iz nadškofi- je delil spoznanja, ki so v njem dozorela v zadnjih 25 letih. V tem času je namreč veliko krožil po Evropi in “imel milost spoz- nati in poslušati veliko ljudi”. Na srečanju, ki je bilo daljše od javne lectio magistralis dan prej, 13. marca, v Verdijevem gledališču, je po uvodnem pozdravu gene- ralnega vikarja msgr. Armanda Zorzina povedal marsikaj zani- mivega o tem, kako se je Cerkev znašla v sedanjem stanju, pa tudi o tem, kam jo Duh danes kliče. Povzemamo nekaj glavnih misli, ob katerih se lahko zamisli prav vsak kristjan. Moderna doba se je končala in Cerkev še vedno nosi posledice spopadov z njo, je začel p. Rup- nik. Moderna teologija je “znan- stvena in akademska”, velik po- men daje metodi. Časi se hitro spreminjajo, Cerkev pa močno zaostaja. “Prvo lekcijo v razredu na Gregorijanski univerzi po- svečam temu, kaj pomeni poučevati in študirati v digitalni dobi”. Samo nespameten profe- sor lahko v razredu še navaja po- datke: to, kar danes lahko posre- duje študentom, je samo še osebna sinteza; te namreč na internetu ne bodo našli. “Konstantinove Cerkve”, tiste, ki je (bila) vezana na oblast, je konec! “Oblast ima svoj čar, pa čeprav je majhna”... Konstantinova Cerkev je bila polcesarska oz., ka- sneje, poldržavna. In tu- di cerkveni funkcionarji imajo vedno nekaj obla- sti. “Duhovništvo pa je veliko več kot to”! Seme- nišče je dolgo “proizva- jalo” poldržavne fun- kcionarje. Zakaj danes ni več duhovnih poklicev? Gotovo tudi zato, ker si mlad človek ne želi postati tak funkcionar. To bi lahko kvečjemu želel v primeru lakote ali hude revščine; če mu pa svet lahko nudi kruh, se bo težko odločil za kaj takega. Ponovno bi morali premisliti škofije in župnije, je zatrdil pa- tesr. “K temu nas bo morda prisi- lila Božja Previdnost prav z upa- dom duhovnih poklicev”. Žup- nije ne bodo več mogle biti veza- ne na določeno ozemlje, sicer bo župnik (še bolj) preobremenjen. V začetku krščanstva je bilo dru- gače, kristjani so dobesedno ro- mali, da so prišli do evharistije. Spremeniti se mora tudi pogled na duhovni poklic, ki ne more biti individualističen. Kot antro- pološka resnica se bo vrnila Cer- kev-občestvo. Ne rešuje me moja osebna popolnost, temveč dej- stvo, da smo vsi del istega telesa. Resnično se moramo vprašati, kaj nam hoče danes Gospod po- vedati s pomanjkanjem duhov- nih poklicev. Ne gre za to, da bi bilo manj vernikov, saj jih je v Evropi od časa Konstantina ved- no bilo okrog 8-10%. Tako je tudi zdaj, “vse drugo je katoliški no- T minalizem”.Kaj lahko storijo duhovniki, dabi vedeli, kako naprej v tem no- vem času? Pred 20-30 leti je bilo v župnijah na splošno veliko več mladih. Danes naj bi ti bili stari od 40 do 60 let; in teh v cerkvi ni več, ta generacija manjka. V naši pastorali se je nekaj očitno zatak- nilo, kljub prizadevanjem se je nekaj le zgodilo. Torej: kako naprej? Da bi našli kakšen navdih, je p. Rupnik - s Svetim pismom v rokah - sprego- voril o tem, kako Cerkev pojmuje evangelizacijo. Sam izraz ‘evan- gelizacija’ se najde v Stari zavezi več kot 20-krat, v Novi zavezi več kot 50-krat; samo sv. Pavel ga je uporabil 19-krat. V klasičnem svetu je ta beseda pomenila 'oz- nanjati velika dela junakov ali bogov'. Sv. Pavel v prvem pismu Korinčanom poudarja, da ni mo- goče evangelizirati, če ne z evan- gelijem. Apostol pravi, da se čuti dolžnika do Grkov in barbarov, to je do modrih in preprostih. Moderni eksegeti trdijo, da je bil Pavel dolžnik Kristusu za aposto- lat, Grkom in barbarom pa zato, ker so oni bili “prostor, kjer je lahko živel milost, ki mu jo je dal Kristus”. Da bi se čutil apostola, je torej moral rojevati. Barbarov ni gledal zviška, obratno: to, kar mu je Kristus dal, bi on ‘uničil’, ko ne bi šel med barbare. Ko bi njih ne bilo, bi on ne bil pokli- can za apostola. Pavel je njim dol- goval svoje odrešenje. “Apostol si, če so ljudje, h katerim si po- slan”. In apostol ni funkcionar! Krščanski princip pastorale ne more posnemati socioloških kri- terijev in logik, Duh ima svoje poti! Nikamor bi ne prišli, ko bi npr. analizirali stanje Cerkve na Goriškem, potem pa primerno ukrepali. “Tako delajo državne institucije in podjetja, ne pa Cer- kev”! Cerkev analizira, potem ra- zlikuje in premisli, kaj hoče Bog povedati prek takega stanja; hkra- ti se dobro zaveda, da stopa kot dolžnik med ljudi. Drugače bi ne prejela milosti, ki jih prejema za svoje poslanstvo. Klicani smo, da vsem razodenemo milost, ki smo jo prejeli. “Naša služba gre skoz ponižanje in smrt”, je pater dejal sobratom duhovnikom. “Mi smo v enem telesu, služimo Gospodu in njegovemu življenju, ne našemu”! V evangeliju deluje Bog, “evan- gelij ima v sebi moč”, evangelij je mogočno dejanje Boga, v njem se razodeva Božja pravičnost. Za sv. Pavla oznanjati evangelij oz. evangelizirati pomeni rojevati “nove ljudi”. Evangelizirati po- meni rojevati. Iz oznanjevanja se namreč rojeva “novi človek”: sprememba je bivanjska, koreni- ta. To je moč vstajenja. Evangelij je Božja moč, preko katere se člo- vek prerodi in postane novi člo- vek. Kaj pa pravičnost? “Bog ni notar, ki bi si zapisoval, kaj je kdo nare- dil in česa ni, kaj mora plačati in kaj prejeti”. Sv. Pavel trdi, da se nihče ne bo rešil tako, če bo opravljal dela po postavi. Božja pravičnost vrača sinovsko življenje. Opravičilo je popolno- ma zastonjsko. “S svojimi deli še ne moreš postati Božji sin”. Po- stava ne daje življenja. Nihče ne more s svojimi močmi postati Božji sin. Torej: iz oznanjevanja evangelija pride moč, ki prerodi. In človek odkrije, da je v pravem odnosu do Boga, ki ga je postavil za svo- jega sina. To je evangelizacija, to je veselo oznanilo! Vera je sprejetje Božjega življenja. Vernik živi iz vere, ker sprejme življenje. “Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Si- na, nima življenja”, je zapisal Ja- nez (1Jn 5,12). Sprejemanje pa je “zelo težko, ker sprejemanje spre- meni človeka”. Pavel je Galačanom tudi dejal: “Tisti, ki iščete opravičenje v po- stavi, nimate nič več skupnega s Kristusom: odpadli ste od milo- sti” (Gal 5,4). To je “epilog naše prakse v zadnjih stoletjih: znamo razložiti vse, ljudi smo obreme- nili z razdiralnim moralizmom, ne znamo pa več pokazati Kristu- sa… Pokazati znamo samo to, kar bi človek moral delati”. Svet ima pravico videti Kristusa. Pokažimo ga! Danes jočemo, namesto da bi se veselili. Ruši se Cerkev, ki je pri- stajala na drugačen evangelij. Evropski človek je dozorel in se zaveda, da mu ni treba poslušati Cerkve, saj življenje gre vseeno naprej... Ruši se podoba državne, etnične religije; ni res, da so vsi Italijani katoličani! Če se je kdo rodil kot Italijan, ni nujno, da je tudi katoličan! “Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede” (Jn 14,23), samo to! “Ne dogaja se nič zelo hudega! To je samo nor- malen proces z veliko milostjo, proces odrešitve toliko stvari, ki nič ne koristijo. In vi”, se je p. Rupnik obrnil na škofa in duhov- nike, “imate veliko priložnost: počasi lahko preidete od funkcio- narja, ki dela veliko stvari, do očeta”, duhovnika, ki se posveča ljudem, družinam, jim govori, jih obiskuje na domovih, opo- gumlja, tolaži, je vreden zaupan- ja. Mnogi nekdanji župniki so bi- li prav taki: vedno so imeli evan- gelij v žepu, poznali so ljudi, so pomagali, blagoslavljali in razo- devali, da Bog je dober in ne za- pušča svojega ljudstva. To je čas, ko se bo spremenilo tudi duhov- ništvo. “Klicali nas bodo 'očetje', ne več 'don'”. Naš čas potrebuje očete! “Stvari se bodo počasi spremeni- le in ljudje bodo začeli živeti, ker bo evangelij začel delovati v njih”. Iz njih bo delal Božje otro- ke in ne otrok religije, ki se držijo predpisov, se čutijo pravične, hkrati pa pljuvajo na človeka s kožo drugačne barve… Razlika med vero in religijo je bistvena! V sproščenem razgovoru s sobra- ti je p. Rupnik med drugim še po- vedal, da se mu t. i. pastoralne enote zdijo prehodna oblika v pričakovanju na bolj radikalne rešitve. Če stvari ostanejo, kot so, bomo namreč izginili. Organi- zem same Cerkve kliče, da ukre- nemo. Treba je premisliti tudi duhov- niško formacijo. Zdaj je močno individualistična, konča pa se z duhovnikom v samoti župnišča, kjer ni življenja. “Živeti v samoti je zelo težko”. Taka človeškost da- nes ne govori o odrešenju. Danes lahko oznanjamo samo tako, če naša človeškost razodeva kaj le- pega. Problem zadnjih stoletij je bil tu- di ta, da smo dajali preveč teže doktrinalni in moralni plati, pre- malo pa temu, kar pri- naša “novo življenje”. Če najprej izkusimo prero- jenje, novo življenje, ki smo ga prejeli, živimo v svoji človeškosti. In rodi se stil življenja, ki proiz- vaja kulturo. Kultura kri- stjanov je bila izraz tega, kar so kristjani prejeli kot Božji dar. V prvem ti- sočletju smo kristjani iz- delali umetnost, kakršne ni proizvedla nobena druga svetovna kultura. Bilo je nekaj povsem no- vega, ker povsem novo je bilo življenje. Krščanske skupnosti so bile “abso- lutna novost” v zgodovini člo- veštva: bile so skupnosti ljudi, ki niso bili skupaj iz interesa ali za- radi iste barve kože ali narodno- sti, ampak iz ljubezni, kot “otroci istega Očeta”. To je novost, ki proizvaja neko kulturo. Če je življenje, bo iz njega izšla tudi ne- ka kultura. Kristjani gledamo od eshatona proti sedanjemu trenutku, obrat- no kot vsi drugi. “Mi se vračamo od konca, zgodovino gledamo od konca”. Naši kriteriji duhov- nega razlikovanja so eshatološki. Sv. Janez Krizostom uči, da mo- ramo Sveto pismo brati ne od Ge- neze dalje, ampak od evangelijev: bil sem rešen, srečal sem Kristu- sa, zdaj razumem. Antična kate- heza se je začenjala pri odrešenju, pri odrešenem človeku. Torej: “aparat” ne deluje, če nima v sebi življenja. “Če to življenje prodre v človeka, postane meso, postane kultura, šport, medici- na”... Najlepše poezije o ženski so v antiki napisali menihi; na- jlepše freske so nastale v samo- stanih; prav tako najlepše petje, najboljša čokolada itd. “Kar je ti- pično človeško, je v Jezusu Kri- stusu tipično duhovno-Božje”. Otroci z Vrha Sv. Mihaela so obiskali urednika revije Pastirček V ponedeljek, 20. marca, so v zgodnjih jutranjih urah otroci iz osnovne šole z Vrha Sv. Mihaela v spremstvu treh učiteljic obiskali urednika revije Pastirček na Travniku v Gorici. G. Marijan Markežič jih je nagovoril in jim obrazložil, da Pastirček “najprej nastane v glavi urednika”, nato oblikovalka Maida - ki poleg našega tednika oblikuje tudi otroško revijo - z besedili, risbicami in drugimi prispevki pripravi strani, ki jih nato pošlje v tiskarno. Najlepši Pastirčki so tisti, ki jih otroci pobarvajo in dopolnijo, tako da se otroci česa naučijo, je še povedal g. Marijan otrokom v uredništvu. Zakaj delamo Pastirčka? “Ker vas imamo radi, ker hočemo, da vam kaj ostane v srcu: da boste pametni, pridni in veseli”, je dejal urednik. “Kdor dela, je namreč vedno vesel”! Msgr. Jurkovič: Na obrazih sirskih otrok se le redko pojavi nasmeh Situacija po več kot šestih letih nasilja je katastrofalna: na sto tisoče žrtev in ranjencev; razkrojeno družinsko življenje; uničena hiše, šole, bolnišnice in bogoslužni prostori; razdejana mesta; podhranjenost in neprimerna zdravstvena oskrba. Kot je poročal Radio Vatikan, je na “neusmiljeno resničnost, s katero se vsak dan soočajo Sirci”, 14. marca 2017 opozoril msgr. Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, med 34. zasedanjem Sveta za človekove pravice, posvečenim Siriji. Po njegovih besedah želi Sveti sedež ponovno izraziti solidarnost sirskemu narodu. Šest let nesmiselnega prelivanja krvi jasno kaže slepljenje in jalovost vojne kot sredstva za reševanje sporov. Politične ambicije in sebični interesi, povezani s sokrivdo tistih, ki nasilje in sovraštvo razvnemajo preko oskrbovanja z znatnimi vsotami sredstev in z orožjem, imajo za rezultat pet milijonov beguncev in 13 milijonov in pol oseb, ki živijo v veliki stiski. Približno polovica le-teh je otrok. Izhajajoč iz teh številk je msgr. Jurkovič izpostavil pomen dialoga na vseh ravneh, in sicer “kot edine poti, ki vodi naprej”. S tega vidika delegacija Svetega sedeža pozdravlja majhne korake, ki so bili storjeni nedavno, obenem pa poudarja, da za situacijo v Siriji ne more biti vojaške rešitve: “Ne smemo popustiti logiki nasilja, saj nasilje povzroči zgolj nasilje”. Nesprejemljivo je, da so pogosto otroci tisti, ki plačajo najvišjo ceno. Nekateri med njimi niti “ne poznajo drugega življenja kakor vojne”, saj so bili rojeni med bombardiranjem. Prenašajo nezaslišan psihološki pritisk in “le redko se na njihovih obrazih pojavi nasmeh”. Msgr. Jurkovič je nadaljeval, da se trpljenje vidi v njihovih prestrašenih očeh. Delegacija Svetega sedeža poziva, da bi mir, odpuščanje in sprava lahko slavili zmago nad nasiljem in sovraštvom: “Šest let neprekinjenega spora razodeva neuspeh celotne mednarodne skupnosti. Situacija v Siriji je naša skupna odgovornost kot družine narodov”. Pravice Sircev, ne glede na njihovo versko ali etnično identiteto, morajo biti zaščitene. Vsi upravičeno hrepenijo po pravičnosti in miru, ki sta temeljna elementa celostnega človeškega razvoja. Dostojanstvo, ki pripada vsaki človeški osebi, mora imeti vedno prednost pred oblastjo in maščevanjem. Kratke Evropa se je od evharistije naučila jesti, se oblačiti, opremiti dom... “Pred spalnico staršev je bil krstilnik z blagoslovljeno vo- do, ker tam je bil zakrament”! Kljub vsemu se tudi danes najde- jo - tudi v Italiji - zelo lepe krščan- ske stvarnosti; marsikatera živi in deluje “v podzemlju”, nepozna- na in nevidna, tudi brez duhov- nikov. Zelo žive in lepe skupnosti so v deželah Srednjega vzhoda, pa tudi po vsej Evropi. V Španiji je v enem samostanu več kot 250 mladih redovnic! Država z izjem- nimi krščanskimi izobraženci v tem trenutku je Romunija. Tudi Francije ne gre podcenjevati. V nekakšni temi pa na splošno leb- di nemški svet. “Pomembno je ostati odprti, tka- ti medosebne odnose”. Center Aletti, ki ga v Rimu vodi p. Rup- nik, je “zelo majhna stvarnost”, in vendar “imamo v gosteh na- jrazličnejše osebe, od ministrov in kardinalov prek inženirjev do kuharic in rudarjev. Da se preta- kata življenje in kultura”. DD P. Marko Ivan Rupnik in msgr. Armando Zorzin (foto dpd) Foto JMP Goriška23. marca 20176 Prvo polletje šolskega leta je obrodilo odlične sadove na Centru Komel. V teh tednih so potekali izpiti na konservatorijih in državna slovenska tekmovanja Temsig. Vsi učenci so se pripravili po natančnih navodilih svojih mentorjev in po trdem delu so učinkovito prišl i do zastavljenih ciljev. Na konservatoriju Tomadini v Vidmu je uspešno opravilo izpite 8 kandidatov s konvencijo, to so viol inist i Makrina Quinzi in Riccardo Conte (mentor prof. J. Križnič), Anna Vitale in Zala Flospergher (mentor prof. F. Tavčar); prvo stopnjo teorije sta uspešno opravi la Maria Campanile in Jair Renteria Hurtado (razred prof. L. Pistore), Jurij Lavrenčič je opravil izpit harmonije pod mentorstvom očeta Hilarija, medtem ko je 1. stopnjo trobente uspešno opravila Mojca Srebrnič (mentor prof. R. Caterini). Na tržaškem Konservatoriju Tartini pa sta brata Federico in Elena Bre - ganti iz razre - dov prof. S. Gadjie va in I. Silič do segla najvišjo oceno pri iz pi tu 1. stopnje klavirja. Z de setico sta pre pričala komi sarje konser - vatorija in bila daleč najboljša med vsemi kandidati privatisti. Odlične rezultate učencev Centra Komel lahko beležimo letos tudi na državnem tekmovanju Temsig, ki je potekalo na Jesenicah. V disciplini tolkala v I. a kategoriji do 11. leta starosti je učenec Tine Lestan iz razreda prof. Patricka Quaggiata dosegel zlato priznanje s 96 točkami. Ob spremljavi pianistke Eve Dolinšek je predstavil strokovni žiriji obvezno skladbo Taste of Drums G. Bomhofa ter dve skladbi W. Mertensa, in sicer Contest Solo in The Fabulist. Vsem učencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo! Odlični uspehi učencev SCGV Emil Komel Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica Predstavitev projekta Opera omnia Mirka Fileja irko Filej je bil skladatelj zato, da je bil v službi prostora in naroda, v ka- terem je živel v težkih časih. To je ena glavnih misli, ki so prišle na dan v galeriji Ars na Travniku v Go- rici v petek, 17. marca, na tiskovni konferenci o projektu Opera om- nia Mirka Fileja, ki se v režiji Združenja cerkvenih pevskih zbo- rov Gorica uresničuje s hitrimi ko- raki. Predsednik ZCPZ Dario Bertinazzi je razložil, da ima združenje med svojimi cilji tudi ohranjanje kultur- ne dediščine, vred- notenje slovenskih skladateljev in gla- sbenikov, promo- viranje glasbene kulture Slovencev v Italiji. Zaradi tega se je v zadnjih letih lotilo projektov, ve- zanih na opus Loj- zeta Bratuža in Emila Komela. Prav tako zanimiv je lik duhovnika, skladatelja in pro- fesorja Mirka File- ja, ki je “veliko na- redil za ohranjanje slovenske na- rodne prisotnosti v Gorici in dal zagon za postavitev slovenskih ka- toliških ustanov, ki so še danes ste- ber slovenske kulture v zamej- stvu”. ZCPZ se tako postavlja med glavne akterje kulturnega dogajan- ja Slovencev v Italiji, “kljub vsem zadolžitvam, normam, zaprekam in raznemu namernemu in nena- mernemu postavljanju polen pod noge s strani Dežele”, je pole- mično izjavil Bertinazzi in dodal, da “združenje ni bilo sprejeto kot primarna ustanova in se je moralo lani vpisati kot član ZSKP”, da bi dobilo prispevek, ki bi mu moral itak pripadati. S projektom o Ko- melu je delovanje razširilo ne sa- mo na ves zamejski prostor, tem- več je postalo “razpoznavno in re- prezentativno tudi v Sloveniji”. Za dobro opravljeno delo se je pred- sednik zahvalil sodelavcem; to so prof. Ivan Florjanc, Albert Devetak, Stefania Beretta, Monica Quaggia- to in Luka Terčič. Napovedal je sklepno akademijo, posvečeno Fi- M leju, ki bo v Kulturnem centru Loj-ze Bratuž v petek, 19. maja. V krat-kem pa bodo seznanili javnost še z novim projektom; ta bo nosil na- slov Govorica manjšine na spletu. Stefania Beretta je v glavnih obri- sih predstavila življenje Mirka Fi- leja, ki se je rodil v Medani leta 1912, umrl pa v Gorici leta 1962. Študij bogoslovja je sklenil leta 1937. Najprej je bil kaplan v Idriji, nato je bil poslan v Mavhinje; tedaj se je vpisal na tržaški konservatorij. Leta 1943 je opravil izpite iz teorije, harmonije in glasbene zgodovine, dve leti kasneje pa še iz klavirja. Na učiteljišču v Trstu je poučeval slo- venščino in petje, v Nabrežini ve- rouk, v Gorici petje, slovenščino in verouk vse do svoje prerane smrti. Od prihoda v Gorico je maševal v cerkvi sv. Ivana; leta 1954 je prev- zel tudi oskrbo te cerkve, kjer je bil župnik Ivan Reščič. V cerkvi sv. Ignacija je Filej nekaj mesecev vo- dil tudi italijanski pevski zbor, leta 1961 pa je postal pevovodja in or- ganist pri italijanskem bogoslužju v stolni cerkvi. Zadnjo mašo je da- roval 23. maja 1962, ki je bila hkra- ti tudi njegova srebrna maša. Ob prihodu v Gorico se je vključil tudi v prosvetno delovanje; postal je član in nato tudi predsednik Slo- venskega katoliškega prosvetnega društva. Tako se je začelo desetlet- je, v katerem je najplodneje delo- val ter bogato pripomogel k razvo- ju celotne goriške stvarnosti. Sado- ve tega dela lahko okušamo in vi- dimo še danes. S svojimi zbori je nastopal na Goriškem, Tržaškem in Koroškem. Leta 1958 je po nje- govi zamisli zaživela prva Cecili- janka, leta 1966 pa božični kon- cert, ki ga še vedno prireja ZCPZ. Leta 1953 je v Gorici ustanovil or- glarsko šolo, ki pa ni doživela niti prvega ciklusa petih let. Dal je po- budo za uresničitev mandolini- stičnega orkestra, ki ga je kasneje prevzel Maks Debenjak. Filej je bil tudi predsednik odbora Katoliške- ga doma in soustanovitelj športne- ga združenja Olympia ter njegov prvi podpredsednik. Pisanja in pri- rejanja skladb se je Filej lotil že v študentskih letih. Njegovi prvi zbirki sta izšli v Mavhinjah leta 1950 in 1951. V Gorici je izdal obhajilne pesmi leta 1952, leta 1955 pa še Zamejske zvoke. Leta 1957 je za GMD izdal Cerkveno pe- smarico z izborom 107 cerkvenih pesmi. Njegovo zadnje skladatel- jsko delo je bila pesem Pojd’mo le h gostiji, ki ga pri ZCPZ še iščejo. Leta 1967 mu je ZSKP postavila do- prsni kip v atriju Katoliškega do- ma, leta 2002 so ga prenesli v spo- minski park ob KC Lojze Bratuž, je še povedala Stefania Beretta. Skladateljevanje Mirka Fileja ni bi- lo samo sebi namen, ni mu šlo za to, da bi se izražal kot umetnik, ampak je to delal v službi kultur- nega obdobja in okolja, predvsem v narodnostnem smislu, je dejal prof. Florjanc, docent na Akademi- ji za Glasbo Univerze v Ljubljani, ki je analiziral njegov skladateljski opus. Filej je bil “priden učenec teh, ki so delovali pred njim”. Kompozicijsko so mu bili vzorniki Komel, Vodopivec in Bratuž, men- tor in prijatelj pa mu je bil Jožko Bratuž. V duhovnika je bil po- svečen v letu, ko je Bratuž umrl, to- rej pred 80 leti, in zvesto sledil Ko- melovemu poslanstvu v času fašističnega raznarodovanja. Iz analize njegovih skladb izhaja, da je Filej sicer imel svojo osebnost in pot; kar se tiče harmonije in kon- trapunkta, pa se vidi zlasti Kome- lova učiteljska roka. Kompozicijski stavek je pri Fileju zelo čist, “očitno je delal veliko kontrapunkta, v iz- pisu je bil bolj natančen kot Ko- mel”, je še dejal Florjanc. Pri projektu so zbrali vokalna dela, niso našli orgelskih skladb in tistih za tamburaški orkester. O sklada- telju veliko pove tudi izbor pesni- kov: Filej je rad segal po poezijah Ljubke Šorli - pesnica mu jih je tudi pisala za različne priložnosti -, msgr. Gregorca, Milke Hartman, redovnice in pesnice matere Eliza- bete, p. Krizostoma, Franceta Zbašnika, Vinka Beličiča, Otona Župančiča, Venceslava Beleta, Bru- mata, Kolenca, Kolednika, Mazore itd. Težišče je na Šorlijevi, Gregor- cu in Hartmanovi. Zbiral je predv- sem pesnike, ki so delovali v našem kulturnem prostoru. Pro- jekt, ki ima namen, da zberejo nje- gova dela in jim tako podaljšajo življenje za kako stoletje, je znak hvaležnosti do teh, ki so s svojo krvjo pisali svojo zgodbo ne zato, da bi sebe ovekovečili, ampak da bi bili v službi ljudi, je še povedal Florjanc. Tokratni projekt je po- svečen njegovim delom; življenju pa bi se moral te- meljito posvetiti kdo drug. Koordinator pro- jekta Albert Deve- tak je povlekel rdečo nitko: doslej so izdali dela Loj- zeta Bratuža, Stan- ka Jericija, Emila Komela, zdaj pa končujejo Opera omnia Mirka File- ja. Doslej so pre- gledali - samo teh štirih avtorjev - približno 18 tisoč strani partitur. Vsak list posebej so digitalizirali in fotokopirali, prof. Florjanc je vse to pregledal. “Del ni vedno lahko najti”! Filej je pisal in takoj uporabljal, zato se je mar- sikaj izgubilo oz. se še ni našlo. Iz različnih virov so med drugim iz- delali seznam njegovih del, a vseh še vedno niso našli. Še vedno npr. iščejo pesmi Novomašnik bod’ pozdravljen, Pojd'mo le h gostiji, kantato Kmetska svatba in opereto Zvesto dekle; da bi imeli boljši vpo- gled v njegovo življenje in delo, iščejo tudi Filejev dnevnik. Projekt, ki so se ga lotili konec leta 2015, velja 18.700 evrov: večji delež je prispevala Dežela FJk. Kot partner- ja sodelujeta ZSKP in PD Štandrež. Na tiskovni konferenci je bil priso- ten tudi Filejev učenec Zdravko Klanjšček, ki je pred več kot 50 leti ustanovil in še vedno vodi Moški pevski zbor Mirko Filej: kot živa priča je dodal marsikateri zanimiv kamenček v mozaik. Med drugim je povedal, da je Filej malo orglal, na koru je raje dirigiral ob igranju prof. Lojzke Bratuž. Sicer pa je igral več instrumentov, med drugim violino, ki jo je tudi poučeval. “Bil je odličen organizator. Karkoli je organiziral, mu je uspelo”. DD ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST PRIMORSKA POJE 2017 Petek, 24. marca, ob 20.30 Štandrež, cerkev Sv. Andreja ap. Nastopajo: MePZ MIRKO ŠPACAPAN PODGORA DVS PRIMORSKO – MAČKOLJE MePZ SVETA LUCIJA – PORTOROŽ NONET PRIMORSKO in MLADINSKA SKUPINA – MAČKOLJE MePZ LIPA – BAZOVICA MePZ OBALA – KOPER Soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež * * * Nedelja, 26. marca, ob 17. uri Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Nastopajo: ŽePZ PROSEK-KONTOVEL MoPZ SREČKO KUMAR – KOJSKO ŽeVS TAMARISKA – IZOLA Pevska skupina STUDENEC – PIVKA ŽePZ ŽAREK – SLAP OB IDRIJCI QUERCUS QUINTET – KOJSKO MoPZ RAZPOTJE – COL Soprireditelja Skupnost družin Sončnica in MoPZ Mirko Filej ZAHVALA ob izgubi naše drage mame MAJDE BAJT vd. KOMJANC se iskreno zahvaljujemo g. Marjanu Markežiču, g. Karlu Bolčini in g. Ivanu Pojavnikarju za pogrebni obred, števerjanskemu pevskemu zboru za občuteno petje in vsem, ki so nam v teh trenutkih stali ob strani ali na katerikoli način počastili njen spomin. OTROCI Z DRUŽINAMI Števerjan, 23. marca 2017 V Števerjanu bodo imeli v soboto, 25. marca, praznik prijateljstva KULTURA BREZ MEJA. Potekal bo v Sedejevem domu z začetkom ob 20. uri. Sodelovali bodo OPZ F. B. Sedej iz Števerjana, OPZ OŠ Dobrovo, MoPZ Srečko Kumar s Kojskega, MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, Corale polifonica caprivese; z literarnimi prispevki osnovne šole Gradnik- Števerjan, Abram-Pevma, Zorzut- Bračan, Vittorino da Feltre-Krmin, Manzoni-Krmin, Giovanni Torre- Koprivno, z Dobrovega in s Kojskega. Nastopili bodo Robert Juretič, Diego Bernardis, Anči Velišček, Anej Potočnik, Alen Potočnik, člani dramske družine F. B. Sedej, solisti in godalni orkester SCGV Emil Komel, učenci glasbene šole Pro musica-Dobrovo. Predvajali bodo odlomke iz dokumentarne videonovele Moja meja v režiji Nadje Velušček in Anje Medved. Režija Ana Facchini. Toplo vabljeni! Kultura brez meja I. Florjanc, D. Bertinazzi, A. Devetak in S. Beretta (foto dpd) Goriška 23. marca 2017 7 Koncert: Orkester Akademije NOVA s solisti Slovenske note in sejalec zvezd za Evropo KC LOJZE BRATUŽ osebno dolg aplavz je v pe- tek, 17. marca, nagradil mla- de talente, ki so v veliki dvo- rani Kulturnega centra Lojze Bra- tuž oblikovali odličen večerni kon- cert, pravzaprav poseben projekt. Orkester Akademije NOVA iz Nove Gorice je namreč pod vodstvom dirigenta Simona Perčiča in s soli- sti prinesel tudi na goriški oder do- godek Slovenske note za Evropo. Kakovostna glasba se je prepletala s kratkimi avdioposnetki štirih slo- venskih skladateljev, z likovno umetnostjo in z vedrim pogledom v prihodnost. Orkester je začel s koncertom za violino in godalni orkester Affairs of the Heart Marjana Mozeticha, skladatelja goriškega rodu, ki se je pred 65 let odselil v Kanado. Gre za njegovo najbolj popularno skladbo, ki je - kot je sam povedal P - takoj požela velik uspeh, ko so jopredvajali po radiu v Kanadi; kma-lu se je razširila po številnih državah, od ZDA do Avstralije, le v Italiji in Sloveniji ne, je dejal. V Go- rici je solistično vlogo odlično odi- gral mladi Aleš Lavrenčič. Avtor skladbe Polja VI, impresija za dve harmoniki in orkester, je Corrado Rojac. Gre za sugestije, ki so ga prevzele ob prekmurski narodni pesmi, za magijo jutranje zore in vročih polj ob popoldanskih urah. Ta polja, povezana s slovensko na- rodno pesmijo, so ovita v pajčolan njegove domišljije. “Harmonika je orkester v miniaturi”, je dejal Rojac v zvočnem posnetku. Diatonična (Miha Grmek Seražin) in koncer- tna harmonika (Teja Udovič Ko- vačič) se s svojima različnima dušama v koncertu dopolnjujeta. Skladba Adija Daneva Four Notes for Europe, elegija za štiri glasove in orkester, je nastala na besedilo sicilskega pesnika Calogera Sorce- ja. Štiri note, na katerih temelji skladba, odgovarjajo trem stebrom francoske revolucije - enakosti, svobodi, bratstvu -, ki jim je skla- datelj dodal še edinost. Evropa ima že svojo himno, je dejal Danev, “nima pa skladbe, ki bi realno predstavila to, kar Evropa potrebu- je”, poleg znamenitih francoskih gesel še edinost. Kot solisti so iz- vrstno izpeljali svojo nalogo člani vokalne skupine Ridiamo: sopran Neža Vasle, mezzosopran Anja Šinigoj, tenorja Luka Juteršek in Tine Bec ter bariton Jaka Mihelač. Kot zadnjo skladbo na sporedu je orkester pod Perčičevo taktirko si- jajno odigral še Dim nad vodoslo- venskega skladatelja s furlanskimi koreninami Andreja Missona, me- ditacijo v treh delih na temo uspešnice skupine Deep Purple Smoke on the Water. Med izvajanjem štirih skladb so na stojalu na odru, za orkestrom, iz- pod čopiča akademskega slikarja Simona Kastelica nastale štiri slike, ki so se na koncu povezale v eno samo podobo, v rdeče-rumeno va- riacijo Groharjevega Sejalca. Ta spodbuja poslušalce/gledalce k spraševanju o Evropi in hkrati o se- bi. Kljub vsemu Evropa ne more umreti, je dejal slikar. Umrli bodo nekateri ideali, razblinile se bodo utvare, celina pa se bo spet zedini- la, trdi umetnik. Sejalec zvezdv se- bi nosi bistvo slovenske identitete, obenem pa tudi upanje na boljše čase, sicer pa ne zastonj: kajti želi bomo to, kar bomo sejali. / DD Obvestila SCGV EMIL KOMEL vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. marca 2017, ob 18.30 ob prvem sklicanju in ob 19.30 ob drugem skli canju v sejni sobi KC Lojze Bra - tuž. Dnevni red: poročilo o delovanju v letu 2016, odobritev obračuna za leto 2016, program dejavnosti za leto 2017, odobritev proračuna za leto 2017. V Mladinskem domu poteka ob petkih med 16. in 18. uro ENOURNI TEČAJ NEMŠČINE Ich spreche ein bisschen Deutsch! Namenjen je dijakom drugega in tretjega razreda nižje srednje šole (kot priprava na maturo). Začel se je 17. marca in traja do 26. maja. Vpis in infor ma - cije na tel 366-6861441 ali info@mladinskidom. it. Občina Števerjan v sodelovanju s Civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in z Jazbin, društvoma F. B. Sedej in Briški grič ter OŠ A. Gradnik organizira EKOLOŠKI DAN v soboto, 1. aprila 2017. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občin - sko hišo. Vabljeni! Skupnost družin Sončnica iz Gori - ce organizira ciklus telovadbe na pro stem, ki ga bo vodil prof. Aldo Rupel. Telovadba bo potekala en krat tedensko, in sicer ob ponedelj kih med 18.45 in 19.45 v aprilu, ma ju in juniju. Za informacije oz. vpis se obrnite na odbornico dru št va Ano Saksida Zorzut (tel. 328 9181685, mail saksidana@libero.it). SPDG prireja 1. in 2. aprila planinski dvodnevni izlet po Soški poti - od izvira do Bovca; odhod v soboto z lastnimi prevoznimi sredstvi s parkirišča pri Rdeči hiši ob 8. uri. Prijave po tel. 3495552075 (Cvetka) do 27. marca. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sredo, 12. aprila, ob 18.30 v Tumovi predavalnici v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici predavanje prof. Nataše Marcon o kulturi ruskega jezika. V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. PD Štandrež prireja štiridnevni izlet Dalmacija, Sarajevo in bosanske piramide od 22. do 25. aprila 2017. Program: 1. dan: Štandrež - Slapovi Krke - Pakovo Selo - Šibenik; 2. dan: Trogir - Mostar - Medjugorje - Sarajevo; 3. dan: Sarajevo; 4. dan: Sarajevo - Visoko - Jajce - Štandrež. Pri vpisu imajo prednost člani društva. Vpisovanje je možno do 2. 4.. 2017. Akontacija: 100,00 evrov ob vpisu. Poravnanja: do 12. 4. 2017. Potovalni dokumenti: veljavna osebna izkaznica ali potni list. Za dodatne informacije: Vanja (347 9748704), Božo (0481 20678), Mario (0481 21608 - po 18. uri). Zgodovinska stavba na Placuti (št. 18) je že štirinajst let prazna in za - pu ščena. Razpada in ustvarja samo stroške za najnujnejša dela za vzdr - ževanje in bremeni lastnika z raz ni - mi davki in zavarovanjem. Ker do danes nobena slovenska organi za - cija ali posamezniki niso pokazali za nimanja za uporabo, je odbor Ka - toliškega tiskovnega društva sklenil, da objavi poziv za nakup mo re bit - nim interesentom, tako ustanovam kot posamezni kom. Za pojasnila: tel. 0039 0481 531445 ali e-mail societatipografica@legalmail.it. Romanje v Medžugorje od 5. do vklju čno 8. maja letos. Odhod iz No - ve Gorice (oz. Rožne doline) v petek, 5. maja, ob 4.45; tržaški romarji vsto pijo na Kozini (okrog 6. ure). V po poldanskih urah dospemo v Med - žugorje. Udeležili se bomo svetih maš, češčenja sv. križa in Naj sve - tej šega. Povzpeli se bomo na Kri že - vac, obiskali kraj Marijinih pri ka - zovanj na Podbrdu in druge usta - nove. Vrnili se bomo v ponedeljek, 8. maja, v večernih urah. Vpišite se čim prej! Naslovi: g. Darko (0039) 370 3201305; ga. Ana (00386) 05 3022503; g. J. Markuža, župnik (0039) 040 229166. Kulturni center Lojze Bratuž v okvi - ru Festivala Kogojevi dnevi in v so - de lovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2017 spominsko razstavo o slikarju Albertu Sirku ob njegovi 130-letnici rojstva in 70-letnici smrti. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje raz - stave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov - Gorica pripravljamo pro - jekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z njim pri katerem projektu ali zboru, na - pro šamo, ali bi nam posredovali fo - tografije ali partiture in tako pri po - mo gli k boljši uresničitvi projekta. Za dodatne infomacije: 0481 31817, zcpz. go@gmail. com. Prodajam gozdna drva in oljčno olje. Tel. 0481 390238 ob uri obe - dov (kmetija Aleš Komjanc, Jaz bine). Prispevke za Slovenski center za glasbe- no vzgojo Emil Komel v spomin na rav- natelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL- VANA KERŠEVANA. Informacije na taj- ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Darovi Za Novi glas: v spomin na drago teto Majdo Bajt daruje nečakinja Sonja 50 evrov. Za Sedejev dom v Števerjanu: na - mesto cvetja na grob Majdi, daruje Anton Podveršič z družino 50 evrov. Sožalje Ob izgubi drage mame Majde, izrekata iskreno sožalje celotni družini Komjanc, Dramska družina F. B. Sedej in celotno društvo F. B. Sedej. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 24. 3. 2017 do 30. 3. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 24. marca (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 26. marca, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: od - daja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 27. marca (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 28. marca (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 29. marca (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Romi, potujoči narod 2. del - Izbor melodij. Četrtek, 30. marca (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. 23.03.2016 - 23.03.2017 JORDAN MUCCI Ob prvi obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in Celjsko Mohorjevo družbo vabi na kavo s knjigo MARCO RONCALLI PAPEŽ JANEZ – SVETNIK S prof. Tomažem Simčičem, ki je v knjigi prispeval spremno študijo, se bo pogovarjal Marko Tavčar v četrtek, 30. marca 2017, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 Pod pokroviteljstvom Kavo bo ponudilo podjetje foto dpd Kultura23. marca 20178 Antološki pregled v Vili Manin, zgodnja leta v Vidmu Lorenzo Mattotti: Sconfini - Brezmejnosti o sem se odpravljal na ogled razstave v krasni be- nečansko-napoleonski vi- li sredi furlanske nižine, s suge- stivnim naslovom Lorenzo Mat- totti / Sconfini (Brezmejnosti), sem imel nekako predsodek. Že spet bodo uprizorili zakulisno delavnico znanega stripovskega zvezdnika, z izborom izvirnih risb, pripravljalnih skic in študij ter seveda tudi tiskanih stripov, v vsej eksploziji barv in vizualnih efektov. Po dobrem dveurnem mimohodu po elegantnih salo- nih, okusno urejenih razstavnih prostorih in stopniščih Vile Ma- nin, sem moral priznati, da sem v resnici spoznal bogatega, celo- stnega in presečnega umet- nika, ki je vešč mnogih teh- nik in je v dosedanjem štiri- desetletnem popotovanju načel številne, vzburljive po- ti. Njegovo ime sem poznal kot še nekaj drugih svojih, le ne- kaj let starejših vrstnikov, avantgardnih in revolucio- narnih striparjev, ki so na- stopali v trendnih časnikih in revijah sedemdsetih in osemdesetih: Frigidaire, Il Male, Linus, AlterAlter. Mi- slim na Andrea Pazienzo, Tanina Liberatoreja, Filippa Scozzarija itd. Ostali so mi v spominu hipertehnološki in razčlovečeni protiheroji naših razburkanih sedem- desetih let: Pazienzov Pen- tothal, Tamburinijev/Libe- ratorejev Ranxerox, Mattot- tijev Spartaco. Sam sem jih poznal bolj iz druge roke, ne K kot prijatelji Arturo, Danjel,Igor..., ki so viseli iz teh “alterna-tivnih” listov, takrat je bilo moje glavno, če ne edino, vizualno okolje seveda film. No nekateri kot Danjel, študent arhitekture v Benetkah, so se tudi poskušali v novi umet- nosti, kjer sta se stripovska šokantnost in barvitost preselili na platno. Ve lika pre- gledna raz- stava je sesta- vljena iz šte- vilnih ciklov, več kot dvaj- set, ki dajo vpogled v razne dimen- zije Mattotti- jevega sveta, kjer prevla- duje prabit- no, sanjsko okolje, intimistično, čutno, a tu- di strašljivo in dinamično. Začne se z velikimi črno-belimi zgo šče - nimi risbami na oglje, ki slikajo mrka mestna okolja in spet velike površine, izrisane s črnilom, z ve- likimi nadrealnimi zamahi čo pi - ča, a tudi prefinjeno virtuoznost - jo peresa. V teh nebarvnih izre- zih, ki povezujejo ironične prizo- re iz vsakdana z najbolj zastra šu - jočimi prikaznimi imaginarnega, dosega njegova izraznost vrhun- ce prave poezije tudi z navadnim svinčnikom in voščenko na pa- pirju. V izložbi so avtorske knjige, ilu- strirane po znanih literarnih pre- dlogah, npr. Jekyll & Hyde iz 2002, a tudi samostojne kot Fuo- chi (Ognji) iz 1984 ali pa Stigma- te iz 1999, ki ga je Mattotti ustva- ril s sodelovanjem scenarista Claudia Piersantija in L'Uomo al- la finestra (Moški ob oknu) iz 1991, s Tržačanko Lilio Ambrosi, ki ga imajo kot enega prvih pri- merov grafičnega romana. Let- nik 1954, po študiju arhitekture v Benetkah, se je Mattotti kmalu uveljavil ne le v italijanskih, am- pak tudi francoskih revijah in za- ložniških krogih. Omenjene in druge naslove so prevedli še v druge evropske jezike in doživeli izdaje v Španiji, Nemčiji... Naslikal je plakat za Cannski fe- stival in njegove prodorne plat- nice, z razpoznavnimi elegantni- mi silhuetami, se javljajo v naju- glednejših mednarodnih listih od Le Monde do Vanity Fair, od Süddeutsche Zeitung do The New Yorker. Prav njujorški kul- turni mesečnik mu je naročil ve- like črnobele ilustracije za pravlji- co Janko in Metka, ob uprizoritvi istonaslovljene opere v Metropo- litanu 2007. Te so učinkovito po- stavljene v intimni temni prostor sredi velikega salona. Pravo ekspresivno moč pa do- sežejo barvne stvaritve. Naj si bodo samostojne sli- ke, kot plavajoči ljubimci v zasanjanih pastelastih sinjih barvah, kjer se tople barve silhuetastih objema- jočih teles navezujejo na oddaljena stilizirana po- bočja obale. Naj si bodo fantazmagorični angeli, ki bdijo nad nami, ali pa ži - vo barvne figure iz sanjskih prividov in projekcij, ki jih je izdelal za Freudovo delo Racconti analitici (Analit- ske pripovedi) iz 2011. Po- tem so tu še gotske prikaz- ni iz The Raven, nastale 2009 iz sodelovanja z gla- sbenikom Lou Reedom, nenavadne kariraste ilu- stracije za modno revijo Vanity in spet prefinjeni umetniški stripi kot Cabo- to realiziran 1992, ob 500- letnici odkritja Amerike, za španski trg s sodelovanjem sce- narista Jorgeja Zentnerja. V tem delu prideta do izraza vse znanje in poetika Mattottija: štu- dij klasičnega slikarstva Cinquecenta in Seicenta, zgodovine pomorstva, dekorja tistega časa, saj gre za hipotetično rekon- strukcijo zagonetnega li- ka trgovca, raziskovalca, astronoma, kartografa Se- bastiana Cabota, ki se je rodil v Benetkah... Isto bi lahko rekli za že omenjeno delo Fuochi in za druge znamenite ilu- stracije kot Ostržek, za ka- terega je realiziral več inačic: ilustracije za Collo- dijevo izvirno delo ter še dvojno, filmsko in ilustri- rano verzijo skupaj z reži - serjem-scenaristom En- zom D'Alo'jem (2012). Mattottijeva grafično pri- povedna dela odlikujeta izvirna, skoraj filmska montaža podob in naracija, z različnih, vizualnih, tu- di miselnih zornih kotov. Odtod tudi njegovo sodelovanje z režiser- ji Kar-Waiem, Soderberghom in Antonionijem pri skupnem fil- mskem projektu Eros (2004), kar je vidno na zaslonih Vile Manin. Na ogled so njegove intimne, črno-bele risbe ljubimcev na po- stelji, zvezki prepolni vseh raznih variant in zornih kotov, ko se te- lesi, osebnosti, značaja spoznava- ta, dotikata, zbližata, božata, lju- bita. In še drugi zvezki, barvani z akvarelom in drugimi živimi bar- vami in zapisi z eksotičnih poto- vanj po Daljnem vzhodu, Pata- goniji, kjer uprizarja čudovite mavrične krajine. Vrti se tudi dokumentarec Rena- ta Chiocche iz 2006 o Mattottiju, s pričevanji sodelavcev in prija- teljev npr. Claudio Piersanti, Jer- ry Kramski, Art Spiegelman, Car- lo Mazzacurati, Tonino Guerra, Implikacije evolucijske teorije na religij- ske postavke (trditve) in njih zagovornico teologijo. Na koncu 2. dela svojega zapisa o teoriji Evolucije (Novi Glas 19. januar 2017) je pisec Andrej Vončina napovedal, da bo v nadaljevanju spregovoril še o ideološkem vidiku darvinizma, ki da je problema- tičen tudi v teološkem in duhovnem smislu. Čakal sem in ne dočakal. Ko je začel v 3. delu pisati o “socialnem darvi- nizmu”, kot o nekakšni ideološki agendi, je sicer korektno pristavil, da “osnova zanj (za socialni darvinizem m. o.) v bi- stvu sploh ni darvinistična hipoteza”. Se- veda, za take ideologijam služeče “social- ne teorije” prirodoslovci-evolucionisti ni- so nič krivi. A. V. je še zapisal, da se je za- radi evolucijske teorije razbohotil rasi- zem. Ni nobenega dokaza za to. Take pavšalne, diskvalificirajoče obdolžitve nas dejansko odmikajo od resnega vpraševanja, zakaj in kako rasizem. (Mi- mogrede; debate po padcu apartheida v Južnoafriški republiki, govore predvsem za religijsko/ideološke vzroke tega rasi- stičnega pojava.) Seveda imajo nova spoznanja o svetu (naravi) in evolucijska teorija je novo spoznanje in védenje o tem, implikacije na področjih, kjer so bila veljavna stara védenja. Še posebno če so dotedanja vé- denja bila, kot že rečeno, sestavni del re- ligijskega nauka in tako povzdignjena na piedestal verskih “resnic”. Status teh “re- snic” se potem zagovarja in brani z vso v religijah/ideologi- jah prisotno, že omenjeno zagna- nostjo (agresivno- stjo), čeprav v svo- jem bistvu te “re- snice” o svetu sploh niso za religi- jo oz. za ideološko/religijsko skupnost bi- stvene, relevantne “resnice”. Bistvene so pravzaprav samo za neokrnjenost avto- ritete institucije duhovništva religije, ki tako uči in ji je, kot nas uči zgodovina, težko priznati svojo človeško zmoto. To se nam je dogajalo tudi v zgodovini krščanske Cerkve. Kopernikovo (in Gali- lejevo in še drugih) spoznanje, da Zemlja ni ravna, temveč okrogla in se vrti okoli svoje osi in leti okoli Sonca, je izničilo staro, verjetno babilonsko, predstavo o trinadstropni zgradnji kozmosa. Toda teologija (in “Cerkveno učiteljstvo”) ni potegnilo ustreznih zaključkov. In ven- dar so vsa biblična besedila, ki grade v svoje zgodbe o Bogu oz. o duhovih, na starih predstavah o svetu, nebesih, pod- zemlju, le miti. Vsi “vnebohodi”, od Eli- jevega sem, so zgrajeni na zmotnih pred- stavah, da so nad nami nebesa. In zgodbe iz 3. evangelija (“po Luku”), “Gledam Sa- tana, ki kakor blisk pada iz neba” (Lk, 10, 18), ali tista, kako se je ob Jezusovem roj- stvu nebo odprlo in so trume angelov prihajale doli, je lahko le alegorična, ne more pa biti verodostojna. In še bi lahko naštevali. Tudi tolikokrat poudarjano be- sedilo, da je Bog naredil človeka po svoji podobi, je ob današnjem védenju, da je Bog človeka nedvomno ustvaril skozi evolucijo, ne more držati. Še več, potreb- no ga je brati obrnjeno. Človek si je nam- reč predstavil Boga, to absolutno skriv- nost, pač po svoji podobi. Danes že tudi razumevamo, zakaj si je takega, človeku podobnega Boga, predstavil. Namreč, ko iz primerjave religij analiziramo temeljne elemente religij, prepoznamo kot temel- jna dva od njih: duhove prednikov na eni strani in na drugi strani tisto, filozofsko mišljeno, skrivnostno Počelo, stari Grki so mu rekli “arhe”, o katerem vprašujoče govori tudi filozof Heidegger, “zakaj ne- kaj je in ne nič”, preprosti malgaški An- tešaki pa mu rečejo Zanahari, v pomenu Stvarnika. Antešaki, delno tudi druge afriške religije oboje še ločijo: Stvarnika na eni strani in Duhove prednikov na drugi. V judovstvu pa je že v njih prareli- giji moralo priti do združitve, sinkreze obeh elementov. Bog, ta absolutum, je pridobil s sinkrezo, preprosto rečeno, z združitvijo ideje Prednikov in ideje Stvar- nika (Počela, Absolutuma) človeške la- stnosti in postal Bog judovske religije. Za- to je temu Bogu religije, v zgodbi o Stvar- jenju (Mz 1, 1-31), imenovanemu Elo- him, pisec iz duhovniških krogov položil v usta besede “Naredimo človeka po svoji podobi…” (Mz 1,26). Šlo je za pozabo davnega verovanja, ko sta bila ta dva ele- menta še razločena. V značaju Jahveja udari ven vsa človeškost tega Boga religi- je. In vendar: “Kje je tista teologija in tisti teologi, ki bi morali o vsem tem kaj reči”? / konec Aldo Jovan, psihiater Odmev (3) Kako je z Evolucijo? Ali se teologija (teologi) ustrezno odziva? Lorenzo Mattotti Antonio Albanese, v katerem je prikazana njegova zelo osebna tehnika, od gole risbe do izdelave prefinjenih barvnih tančic. Slikar in vsestranski grafični ustvarjalec, ki je začel svojo pot v Milanu in s skupino risarskih umetnikov okrog bolonjskih re- vij Valvoline in Dolce Vita, živi danes v Parizu. Zato so mu prire- dili pregledno razstavo najprej v francoskem kraju Landernau, v Bretaniji, kjer ima sedež Fonda- tion Hélene & Édouard Leclerc. Le-ta je bila skupaj s Fundacijo CRUP pokroviteljica še razstave v Vili Manin pri Passarianu, ki jo prireja Deželna ustanova za kul- turno dediščino FJK (ERPAC). Ob skrbi kustosa Davida Rosenberga in sodelovanju grafičarke Gio- vanne Duri' je bilo zbranih nad 300 eksponatov vsakovrstnih tehnik, razen grafike. Povejmo še, da je bilo v bookshopu Vile Manin na prodaj več ilustriranih knjig, zvezkov, reprodukcij in tu- di lep bogat katalog, ki izvirno, a nerazumno ne vsebuje nobenih pisnih informacij o umetniku. K sreči pa obstaja splet in še kori- stna informacija: večina omenje- nih in drugih del Lorenza Mat- tottija se dobi v deželnem biblio- tečnem sistemu Biblioest in pre- cej jih je na razpolago v tržaških in goriških javnih knjižnicah. V videmski Casa Cavazzini: Mattotti, zgodnja dela Do 4. junija pa bo odprta v vi- demskem muzeju sodobne umetnosti Casa Cavazzini bolj specifična razstava posvečena prvemu ustvarjalnemu obdobju Lorenza Mattottija, saj je umet- nik živel tudi v Vidmu, preden se je preselil v Pariz. Imenovana Giovanna Duri' in kustosinja Muzeja Vania Gransinigh sta po- stavili bolj omejeno, a dragoceno razstavo z naslovom Mattotti, pri- mi lavori (Mattotti, zgodnja de- la), na pobudo Občine Videm in ustanove ERPAC. Obeleženi so koncerti, glasbeni dogodki in so- cialno občutljive teme kot družbena odrinjenost, duševna bolezen. Za katalog razstave je bi- la ponovno tiskana prva Mattot- tijeva knjiga Alice Brum Brum z izvirnim naslovom, ki sta ga svojčas izbrala s scenaristom Jer- ryjem Kramskyem: La realta' e' strabica. Razstava v Muzeju Casa Cavazzi- ni, v ul. Cavour 14, je odprta od torka do nedelje, od 10.30 do 17. ure (od 1. maja do 19h). Ob po- nedeljkih je zaprto. Omenjeni vi- demski muzej je vreden vsestran- skega ogleda, saj ima tudi več stalnih razstav: iz zbirk Astaldi (več sodobnih italijanskih slikar- jev), FRIAM (113 del, ki so jih so- lidarnostno podarili mednarod- ni slikarji ob potresu v Furlaniji leta 1976) in dela treh slovitih furlanskih bratov-umetnikov Di- na, Mirka in Afra Basaldelle. Davorin Devetak Štandreška dramska skupina Uspešni nastopi o premieri komedije Do- hodnina v režiji Jožeta Hrovata, ki je bila zadnjo soboto in nedeljo v januarju, so člani dramske skupine Prosvet- nega društva Štandrež prejeli številna povabila društev za uprizoritev tega dela v njihovih krajih. Februarja so nastopili v mladinskem domu v Vrtojbi, 4. marca pa so Dohodnino odi- grali v v Štanjelu na pobudo dramske skupine iz Gabrovice, naslednjo soboto, 11. marca, pa v Kranjski Gori v komaj obno- vljeni in prostorni dvorani. P Predstavo je številna publikapovsod lepo sprejela in nasto-pajoče nagradila z dolgim aplavzom. Člana dramske skupine Majda Zavadlav in Božidar Tabaj sta v mesecu februarju in marcu za- bavala gledalce z vedro igro Gremo v teater v režiji Janeza Starine. Februarska prireditev je bila v Štandrežu, 10. marca pa na Vogrskem. Predstavnica Krajevne skupnosti je uvodoma povedala, da je predstava ob praznovanju žena, za moške pa je 10. marec tudi prazničen, saj se na ta dan spominjamo 40 mučencev. Ženske, ki jih je bilo skoraj sto, so prejele lep cve- tlični dar, moške pa je čakalo presenečenje po predstavi. Ko so odkrili pogrnjene mize, so bili na njih položeni razni kru- hovi izdelki, suhe češplje in na vsaki mizi je bila tudi trnjeva krona. Povedali so nam, da je ta na Vogrskem stara tradicija in da so jo obnovili za to prili- ko. Prireditev je bila v večna- menski dvorani osnovne šole, ki so jo pred kratkim obnovili na prostoru, kjer je nekoč stal Coroninijev dvorec. Pri obnovi, ki ni še dokončana, so ohranili dele starih zidov graščine. Igro so ponovili 14. marca v Štan- drežu. / DP Kultura 23. marca 2017 9 Poznavalci ruske kulture o ruski duši V sklopu literarnega festivala Fabula je v ljubljanski Drami minuli teden potekal pogovor s poznavalci ruske kulture in literature pod naslovom Ruska duša med romantiko in tržno nišo. Govorci so se strinjali, da je ruska duša kompleksen, ambivalenten in težko ulovljiv pojem, Blaž Podlesnik s Filozofske fakultete pa je menil, da so si Rusi z njo nastavili past. Podlesnik pod pojmom ruska duša razume dvojno optiko, ki so jo v svoji refleksiji razmerja Vzhod-Zahod ponotranjili Rusi. Navedel je posnetek, ki mu ga je ponudil spletni iskalnik, ko je vnesel to besedno zvezo. Posnetek prikazuje priljubljen ruski band, ki je ustvaril uspešnico iz klišejev o Rusih, in prav to se Podlesniku zdi past, “v katero se je ujela ruska duša”. Prevajalka Urša Zabukovec, ki je pravkar prevedla Zapiske iz podtalja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, meni, da je ruska duša izraz za celoto ruskega naroda z vso njegovo kulturo, in je spomnila, da drugi narodi nimajo podobnega izraza. Nekdanji dopisnik RT V Slovenija iz Moskve Andrej Stopar pa je dejal , da je pojem skrivnosten celo za same Ruse. Pod njim se po njegovih besedah skriva nenavadno ambivalenten odnos do življenja, zaznamovan z alkoholom in nostalgijo. Urša Zabukovec je opozor i la še na eno dvojnost , znači lno za Ruse: poduhovljenost, ki izvira iz ruskega bizantizma, in poganstvo oz. stihija, ki Ruse, kot verjamejo, vodi v katastrofe. Podlesnik in Stopar sta se strinjala, da pojem ruske duše izhaja iz fenomena ruske ideje, o kateri so tudi napisane številne knjige, a še vedno ni povsem definirana. Stopar je omenil ruski mesianizem in idejo, da je ruski narod nosilec resnice in Boga, ter dodal, da tudi preprosti Rusi razmišljajo precej globoko. Podlesek pa je spomnil, da je zamisel, da mora ruski narod kot Kristus odrešiti Evropo, imel že Dostojevski. Govorci so se dotaknili tudi dela ruskega pisatelja Viktorja Jerofejeva (1947), ki ga bodo v sklopu Fabule gostili v soboto in s katerim se bo pogovarjal Stopar. Ta je dejal, da avtor v Rusiji ni več tako priljubljen, ker njegove izjave ne veljajo več za tako provokativne, kot so nekoč. Na pogovoru, ki ga je vodila Sara Špelec, prevajalka Jerofejevega dela Telo, so spregovorili tudi o ruskem knjižnem trgu. Ta je, kot so se strinjali, velik in raznovrsten, pisatelji se lahko preživljajo s pisanjem, vsaj žanrske literature. Rusi še vedno veljajo za narod bralcev, njihova literatura pa nima več moči, kot jo je imela nekoč, so si bili edini. Vesna Benedetič razstavlja v Špetru Minuli petek se je v Beneški galeriji v Špetru zbralo kar lepo število radovednežev. Ob veselem petju deklic in deklet, čečic v beneškem narečju, iz skupine Mali lujerji, so namreč odprli razstavo tržaške ilustratorke, ki živi trenutno v Škrbini, na slovenskem Krasu, Vesne Benedetič. Akvarele, ki kar izžarevalo ljubezen do življenja, narave in soljudi, so si ogledali domačini, nekaj gostov iz Slovenije in tržaških prijateljev, nekateri beneški ustvarjalci pa so se ob priložnosti v živo spo - znali in spo - prijateljili z ilustratorko. Slike, name njene v prvi vrsti otro kom, pa tudi vsem tistim, ki so v duši in v srcu osta li večni otroci, no si jo skupni na - slov “O pri - ja teljstvu, sa njah in lepih misl ih”. V bar vah in teh niki, ki o - svajajo čisto vsakogar, nam Vesna prikazuje pravljični svet bitij, ki so sicer del narave in sanj, ponazarjajo pa našo intimno doživljanje in pravljični svet, v katerega smo ujeti vsi. Razstava bo na ogled vsak dan od 16. do 18. ure, ko si bo možno ogledati tudi zanimivosti SMO Slovenskega multimedialnega okna. / SP Kratke Benetke / Palača Loredan Razstava o klinopisu Palači Loredan v Benet- kah je do 25. aprila letos na ogled zanimiva razsta- va z naslovom “Prima dell'alfa- beto. Viaggio in Mesopo- tamia alle origini della scrittura - Pred abecedo. Popotovanje v Mezopota- mijo k izvorom pisave”. Razstava je lep poklon zbi- ratelju Giancarlu Ligabue- ju, beneškemu podjetniku in velikemu poznavalcu mezopotamskih starin in zgodovine, ki je umrl leta 2015 in se je ukvarjal tudi z arheologijo in paleonto- logijo. Palača Loredan je že več kot 120 let sedež Beneške- ga Inštituta za znanost, književnost in umetnost z zelo bogato redno zbirko, občasno pa vabi na vsebinsko zaokrožene razstave, kot je omenjena. Na ogled je kakih 200 eksponatov iz zbirke Ligabue, med katerimi je več neokrnjenih popisanih glinenih tablic, a tudi manjših kipcev in več reliefnih upodobitev, nekakšnih ex voto, nekaj nakita in uporabnih pred- metov, vaze in predvsem zelo za- nimivi žigi, ki so stari več kot 5000 let. Prav tem žigom po- svečajo posebno pozornost. Gre za male valje različnih velikosti, ki so bili izdelani iz različnih ma- terialov z napisi in okraski ter upodobitvami mitoloških živali, bogov in ljudi, mogoče lastnikov samih žigov, ki so pri overovljan- ju zapisov povaljali žig v mehko glino, da je pustil svoj prepoz- navni odtis. Pri odkrivanju in razume- vanju razstavljenih arheo- loških zanimivosti, med katerimi so tudi ek- sponati, ki sta jih za to priložnost po- sodila Muzej antike iz Turi- na in arheo- loški mu- zej iz sa- mih Be- netk, so obiskoval- cu v dragoce- no pomoč do- V bro zamišljene in jasne multime-dijske razlage. Osebno noto padajejo odlomki objavljenih pričevanj raziskovalcev, kot sta bila francoski diplomat in ljubi- teljski arheolog Paul Emile Botta, ki je zaman skušal odkriti ostan- ke mesta Ninive, in angleški po- potnik in arheolog Austena H. Layarda, ki je sredi XIX. stoletja vodil izkopavanja okrog griča Nimrud, kjer so našli ostanke pa- lače iz časa asirskega kralja Asur- nasirpala, ki je vladal v letih 883- 859 pr. Kr. r., in več velikih kipov, ki jih je Layard dal prepeljati v British Museum. Razstavo o izvoru pisave, se pravi klinopisa, je uredil prof. Frede- rick Mario Fales, redni profesor zgodovine antičnega Bližnjeva vzhoda z videmskega vseučilišča v sodelo- vanju s ko- legico Ro- switho Del Fabbro, ki tu- di deluje v okviru vi- demske uni- verze. Zanimi- vo je, kot ugota- vlja prof. Fales, da je bila tudi ta pisava, ki se je pojavila kakih 3500 let pr. Kr. r. pri Sumercih, na začetku podobna egipčanski, ki je na- stajala sočasno in je bila torej izhodiščno piktografska, se pravi, da je z ne- kakšnimi risbicami upodabljala besede. V stoletjih in tisočletjih pa se je vedno bolj stilizirala in je prešla v rabo klinastih znakov, ki so bili raz- porejeni na različne načine. Zanimivo pa je, da so zadnje tabli- ce v klinopisu nastale še v prvem stoletju po Kr. r., kar potrjuje, da je bil ta sistem pisave v uporabi vse, dokler ni razumevanje teh napisov postalo velik izziv. Do preboja je prišlo sredi XIX. sto- letja, ko so štirje ljubi- teljski raziskovalci se- mitskih jezikov in zla- sti aramejščine, spre- jeli izziv in vsak zase poskusili prevesti odlomek neke- ga napisa, asirskega kralja Tiglat- pilsra I. ter ga poslali posebni ko- misiji v London. Ko so odprli štiri pisma, so ugotovili, da so prevodi le malo odstopali eden od drugega, tako da je bilo mogoče z gotovostjo trditi, da asirsko-babilon- ski jezik in z njim več ti- sočletna kultura ljud- stev, ki so živela med Evfratom in Tigri- som niso več nedo- stopna skrivnost. Akadski jezik, kot pravimo asirsko – babilonskemu jezi- ku, so poimenova- li po mestu Akad, prestolnici Akad- skega kraljestva, čeprav so sam jezik in pisavo uporabljali že prej. Jezikoslovci so ugotavljali, da je bil ta jezik v splošni pisni rabi med različnimi ljudstvi in so ga sprva uporabljali za sporazumevanje pri sklepanju trgovskih poslov, knjigovodstvo in za blagovne popise. Kmalu pa tudi za zakonodajo in diplomat- ske zapise, razsodbe in zasebno dopisovanje, kakor tudi za bogo- služne in obredne spise ter be- leženje kronike. Tolmačenje za- pisov v sumerščini, ki so najsta- rejši, pa je terjalo še več časa in za uspeh je bilo odločilno, da so arheologi našli klinopisne tabli- ce, na katerih so pisarji zapisali sumersko – akadske slovarje. Za- radi kompleksnosti klinopisnih simbolnih znakov, ki zvočno od- govarjajo zlogom oziroma kore- nu in končnicam besed, so pisa- vo dobro obvladali le pisarji, ki so uživali poseben ugled v tedan- ji družbi. Ob pisarjih so klinopis znali tudi nekateri svečeniki in znanstveniki ter le redki vladarji, kot ocenjujejo, pa so doslej od- krili v raličnih najdiščih v Mezo- potamiji približno milijon napi- sov in popisanih tablic, kar močno pomaga pri razumevanju zgodovine teh ljudstev. Klinopisno uporabno beleženje in pisanje zahtevnejših tekstov ter celo umetniških besedil, kot je npr. ep o Gilgamešu, potrjuje, da je bil to vsekakor dober pripo- moček, ki je bil v širšem bližnjev- zhodnem prostoru v uporabi vsaj 3500 let, se pravi kakih tisoč let več, kot je dejansko v uporabi se- danji abecedni si- stem. Ta se je hitro razširil in uveljavil prav zaradi večje uporabnosti in pre- prostosti, saj se vsak lahko zapomni 21, 25 ali mogoče 30 črk in z njihovo pomočjo sestavlja besede in stavke. Razstava “Pred abecedo. Popo- tovanje v Mezo- potamijo k iz- vorom pisave” nas obenem opozarja na sedanje težke preiz- kušnje, ki jih doživlja- jo ljudje in arheološka najdišča v tistih krajih zaradi dolgoletnih vojn in terorističnih napadov. Naj še dodam, da so si organiza- torji omislili tudi posebne didak- tične delavnice tako za osnov- nošolce kot za dijake nižjih sred- nih šol, cena vstopnice znaša 5 evrov. Razstava pa je na ogled od torka do nedelje med 10.00 in 17.00 uro, medtem ko je palača Loredan ob ponedeljkih zaprta. L. T. Jubilej mesta, ki je nastalo zaradi eksistenčne nuje Sedemdesetletna Nova Gorica (4) eta 1972 je Cvetko Nanut, takratni urednik novogo- riške revija Srečanja, ob pe- tindvajsetletnici Nove Gorice za- pisal: “Danes še vedno ni popol- noma jasno, kdo je prvi dal po- budo za gradnjo, kateri organ je sprejel za to ustrezni sklep, kako je bilo z zbiranjem ožje lokacije, financiranjem in podobno”. Ob sedemdesetletnici je mogoče po- noviti opozorilo na nekatere ne- jasnosti, saj jih tudi objave, ki so Nanutovi sledile, niso povsem rešile. Ob vsem naštetem pa po- stane pravzaprav manj pomem- bna razprava, “kdo je prvi dal po- budo za gradnjo”. Prvi pobudnik gradnje je bil pravzaprav vsakdo, ki je ob vesti, da bo Gorica po no- vi razmejitvi ostala brez svojega slovenskega zaledja, samodejno pomislil na novo upravno, go- spodarsko in kulturno središče v jugoslovanskem delu Posočja. Ta Slovencem neljuba vest je v jav- nosti odmevala od poletja in je- seni 1946 dalje, ko se je razvede- lo, da bo obveljal francoski pre- dlog bodoče razmejitve med Ita- L lijo in Jugoslavijo/Slovenijo. Naproslavi občinskega praznika vNovi Gorici septembra 1978 je Ivan Maček Matija povedal, da je potrebo po gradnji Nove Gorice sprejel Politbiro KPJ na seji pod vodstvom Josi- pa Broza Tita. Kdaj je bila ta seja Maček ni navedel, a skle- pamo, da zago- tovo v drugi po- lovici leta 1946. Tudi kasnejši raziskovalci in raziskovalke novogoriške preteklosti niso iskali v arhiv- skem gradivu potrdil za Mačkove navedbe. Morda bodo napovedana letošnja arhivska ra- ziskovanja našla ustrezni doku- ment. Razpravo je pred desetletji spodbudilo tudi vprašanje, kdaj se je začela gradnja novega me- sta, saj nista skladna niti datum začetka gradnje Nove Gorice (3. december 1947) niti datum po- ložitve temeljnega kamna (13. ju- nij 1948). Med njima je več kot sedem mesecev razlike, kar je vzbujalo in še vzbuja dvome, ka- tero leto je pravo. V razpravi, ki je leta 1972 potekala v reviji Srečanja, je publicist Joško Mar- telanc navedel 3. december 1947 za dan začetka gradnje. Tega dne so prišle na gradbišče prve mla- dinske delovne brigade in Mar- telanc je še dodal: “Koliko sim- bolike je bilo v tem! ” Ta datum je seveda najbolj ustrezen. Rojstni dan je v življenju človeka pomemben dogodek. V življenju takega organizma, kot je mesto, pa je ta podatek pogosto komajda opazen. Toda tisti, ki so priso- stvovali rojstvu, nastajanju in raz- voju Nove Gori- ce, nehote iščejo v njenem vsako- kratnem jubileju človekovemu življenju primer- ljive dogodke in mejnike. Zato ostaja tudi spo- minjanje, kolek- tivno ali pa indi- vidualno. In v njem je več sve- tlega, ker se dru- gačne podobe najraje pozablja- jo. Če pa že mo- rajo biti temne sence, je bilo vendar v resnici ve- drejše, kot je znal marsikdaj za- pisati spomin. Paberkovanje o prvem novogo- riškem času sem končal. / konec Branko Marušič Fjodor Mihajlovič Dostojevski Tržaška23. marca 201710 Študijske nagrade Slovenskega dobrodelnega društva Slovensko dobrodelno društvo bo v petek, 31. marca, ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu slovesno izročilo študijske nagrade 30. natečaja “Mihael Flajban” za akademsko leto 2016- 17. Za Flajbanove nagrade je tokrat dospelo 14 prošenj, za nagrado Irene Srebotnjak, ki je namenjena študentom ali študentkam likovne ali glasbene umetnosti, pa letos ni bilo kandidatov. Posebna komisija v okviru upravnega odbora Slovenskega dobrodelnega društva je po oceni študijskih uspehov, gmotnega položaja in vsestranske aktivnosti prosilcev sklenila, da tokrat Flajbanove nagrade v višini 1.500 evrov za študentko ali študenta prvega letnika ne podeli, pač pa se je izrekla za eno nadaljevalno nagrado enake višine iz razpisa “Mihael Flajban”, osem enkratnih nagrad po 500 evrov in dve posebni priznanji. Skupno bo torej društvo 31. marca porazdelilo našim študentom 5.500 evrov. V preteklih mesecih pa je že nakazalo slovenskim večstopenjskim ravnateljstvom iz vse dežele 4.800 evrov za pomoč družinam pri manjših stroških za različne šolske dejavnosti. Manjše vsote pa je namenilo posameznim prosilcem. Ob tem želi spomniti naše ljudi, da lahko tudi Slovenskemu dobrodelnemu društvu pri davčni napovedi namenijo 5 tisočink svojega davka od dohodkov s tem, da se podpišejo pri razdelku o podpiranju prostovoljnega dela in napišejo davčno številko Slovenskega dobrodelnega društva (80011090323). Slovenščina z empatijo / O odnosu do jezika Na sedežu Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček je bilo 17. marca, ob 18.00, srečanje iz niza Slovenščina z empatijo, osredotočeno na temo odnosa do jezika. Srečanje je priredila Elena Cerkvenič, zaposlena kot strokovnjakinja iz izkušnje za podporo med enakimi na področju psihiatrije. Na srečanju je bilo okrog petindvajset udeleženk in udeležencev, ki so živahno in z zanimanjem izoblikovali pogovor na omenjeno temo. Šlo je za pogovor o odnosu, ki ga, v Trstu, imamo do slovenskega jezika, bodisi mi, slovenski zamejci, dejanski, aktivni uporabniki, ki smo pogosto ujeti med strahom, da ne govorimo pravilno, in zanemarjenim odnosom do jezika, bodisi potencialni uporabniki, ki v določeni meri poznajo slovenski jezik, toda ga nikakor ne uporabljajo. Iztočnici za pogovor sta bila tudi citat iz diplomske naloge P. Dolhar (2003-2004), ki ima naslov “Sociolingvistični vidiki besedišča Primorskega dnevnika” in razmišljanje o jeziku in jezikovnih navadah, ki ga je objavila profesorica Jadranka Cergol, v Primorskem dnevniku, Žarišču, v petek, 10. marca 2017. Pesnik Aleksij Pregarc je, za uvod v srečanje, prebral odlomek, v dvojezični verziji, iz “Kraške simfonije”, ki jo je napisal zdravnik in profesor Rafko Dolhar in dve svoji poeziji. Pred srečanjem sta doktorici Norina Bogatec in Zaira Vidau udeleženkam in udeležencem dvojezično predstavili publikacijo “Una comunita' nel cuore dell’Europa”, ki je izšla pri založbi Carocci Editore. Elena Cerkvenič je vodila pogovor, prisotne je vabila, da preberejo knjigo “Autori sloveni in Italia”, povzeto po spisih Martina Jevnikarja, slovite osebnosti naše kulturne in literarne stvarnosti, ki je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani www. jezik-lingua. eu ter jo je zbrala in uredila Neva Zaghet. Srečanje je bilo uspešno, v kolikor je prišlo s strani udeleženk in udeležencev do žive izmenjave mnenj in izkušenj. Med mnogimi so se udeležili srečanja profesorica Magda Jevnikar, doktorica Mirta Čok, profesorica Luisa Fazzini, profesorica Silva Bon, študentka Jasmina Gruden, doktorica Anastasia Purič, doktorica Tanja Škabar, doktorica Anna Magajna. Naslednje srečanje iz niza Slovenščina z empatijo bo v petek, 31. marca, vedno v dvorani Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček, posvečeno bo knjigi avorice Marije Pirjevec “Questa Trieste... ”, ki je izšla leta 2015 pri založbi Mladika. Nova železnica Ronke-Trst: deželna uprava zagotavlja, da ne bo tunelov Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je ponovno opozoril na zaskrbljenost v zvezi z načrtovanjem hitrostne železnice med Benetkami in Trstom. Tokrat je Gabrovec argument predočil neposredno v avli deželnega sveta v obliki vprašanja na hitri odgovor. Svetnik SSk je v premisah obnovil razvoj dogodkov zadnjih let, posebej pa se je zaustavil na zaskrbljenosti, ki izhaja iz dejstva, da je v najnovejši različici načrta družbe RFI še vedno predvidenih skoraj 23 km tunela v tržaškem Krasu. Na Gabrovčeva izvajanja je v imenu deželne uprave odgovarjala odbornica Sara Vito, ki je najprej poudarila, da je Dežela FJk že v času obravnave prvega predloženega načrtovanja hitre železnice jasno in z uradnimi akti odločno zavrnila podzemno traso med Ronkami in Trstom. Mnenje deželne uprave se glede tega ni spremenilo in ostaja torej veljavno tudi za nove predloge, je dejala Vitova. Ko bi slednji predvidevali kopanje novih rovov v kraškem podzemlju, bi bili ti deležni istega negativnega mnenja v okoljevarstvenem postopku, ki je svoj čas zavrnilo začetno zamisel projekta. Vitova, ki je prebrala odgovor izpod peresa odbornice Santorove, je v nadaljevanju povedala, da bodo dela okrog posodobitve in okrepitve omenjene železniške trase vsekakor postopna in razdeljena v različne faze, ki bodo tudi posamezno ocenjene in odobrene pod pogojem, da bo njihov vpliv na okolje in krajino sprejemljiv. V svoji repliki je Gabrovec pozval deželno upravo, naj budno spremlja vse postopke s posebnim ozirom na potrebe krajevnega prebivalstva in na stališča krajevnih uprav. Obenem je deželni svetnik SSk obnovil že izneseni predlog, naj pristojna komisija deželnega sveta na to temo skliče avdicijo z vodstvom družbe RFI. Kratke Društvo slovenskih izobražencev O Benečiji in njenem plebiscitu - burki leta 1866 ne 20. oktobra 1866 so ob koncu tretje osamo- svojitvene vojne z ljud- skim glasovanjem priključili Be- nečijo, Furlanijo in Be- neško Slovenijo kraljevi- ni Italiji. Lani sta društvo Most in Združenje don Eugenio Blanchini ob 150. obletnici plebiscita izdala knjigo Ob zvoku remonike Giorgia Ban- chiga. Avtorja in knjigo, svojevrstno pričevanje o ozadju omenjenega zgo- dovinskega dogodka, je na rednem večeru Društva slovenskih izo- bražencev predstavil Ric- cardo Ruttar. “V hvalevrednem delu dr. Banchiga”, kot se je izrazil Ruttar, je v citatu Indra Montanellija zapisano veliko: šlo je za “plebiscit burke” oz. za oze- meljsko prilaščanje, ne da bi gle- dali na pravice ali jezik manjšine. V knjigi so opisani vsi plebisciti od leta 1860 do zedinjenja Italije; D lepo je prikazan koncept burke.Ruttar je nanizal zaskrbljujočepodatke glede števila prebival- stva. V Nadiških in Terskih doli- nah je leta 1871 po prvem ljud- skem štetju po priključitvi bilo 22. 490 prebivalcev, po prvi sve- tovni vojni 28 tisoč, po drugi sve- tovni vojni jih je ostalo 24. 180. Danes ostaja 7.694 prebivalcev, točno tretjina od prvega štetja. Kar torej ni zmogla italijanska kraljevina, je zmogla italijanska republika. To je s sabo pripeljalo tako psihosocialne posledice kot kulturne izgube za pri- hodnost. Kar se tiče na- rodne zavesti in identitete, je Ruttar mnenja, da bor- ba za obstoj ni še končana. Knjiga prinaša širok in po- globljen oris zgodovine, ki ni ostala pozabljena, čeprav je bila načrtno za- nemarjena in hote zapo- stavljena. Giorgio Banchig je najprej predstavil izbiro naslova. Sposodil si ga je iz dnev- nika župnika Antona Ban- chiga iz Sv. Lenarta, ki je 20. oktobra 1866 zapisal: “Danes so prišli Piemon- tesi ob zvoku ramonike”. Tako je avtor knjige razložil, kako so pri- redili plebiscite – šlo je za vaški praznik z veliko veselja, imeli so godbe in procesije na trgu s ška- tlami za glasovnice. Volilno pra- vico so imeli vsi možje z dopol- njenim 21. letom, ženske pa ne. V prvem delu knjige je razloženo, kaj se je dogajalo ob plebiscitu. Ob žari so pustili kakih sto do ti- soč glasovnic in jih vrgli v žaro pred zaprtjem v razmerju s števi- lom prebivalstva. V Furlaniji in Benečiji je bilo to še bolj smešno. Banchig je prebral pričevanje, ki je izšlo v Trinkovem koledarju ob stoletnici plebiscita: zbrani množici na trgu so naročili, naj odgovorijo z “da”, tako so brez glasovnic postali italijanski državljani. Delali so hudo propa- gando, preganjali še posebno du- hovnike, ker je bila Italija pro- tikrščanska. Kako pa so Slovenci sledili plebi- scitu in velikim spremembam? Kako so sodili to izbiro, ki ni bila izbira za Italijo? Slovenski tisk je poročal samo v Ljubljanskih no- vicah o številu glasov. Leta 1884 je Edinost objavila članek o tem, kako je potekal plebiscit v Be- neški Sloveniji, o plačanih agita- torjih, strahu in grožnjah. Časo- pisi so sodili t. i. izbiro kot odgo- vornost, da so zatajili kulturo in se odpovedali svoji identiteti. Riccardo Ruttar je ob koncu de- jal, da se lahko veselimo novega sedeža dvojezične šole v Špetru, a kako je z identiteto? “Če sloven- skega jezika ne bodo uporabljali v družinah, gostilnah in cerkvi, bo ostal tuj jezik”. Metka Šinigoj Devinski mladinski krožek Ob koncu jezikovnih in fotografskih tečajev ako pridobiti in izboljšati svoje jezikovne sposobno- sti in znanje, kako se naučiti lepšega branja in poda- janja, kako pridobiti slovensko tehnično izrazoslovje, kako se družiti in se tudi zabavati ob učenju, kako… Vse to so bili cilji, ki so si jih po- stavljali člani Devinskega mla- dinskega krožka, ki deluje na se- dežu devinskih zborov in si je za delovanje prvega tromesečja tega leta zamislil in izpeljal dva tečaja. Pod naslovom Podobe na gladini pa so v nedeljo, 19. marca, na se- dežu priredili bogat večer ob za- ključku tega dela projekta. Po ja- nuarskem načrtovanju in orga- nizaciji so namreč v februarju in marcu izpeljali redna tedenska srečanja, na katerih so nato tudi pripravili nedeljski program. Kot K je v svojem posegu opozorila po-vezovalka večera Nina Pahor, jebil letošnji "pozdrav pomladi posvečen morju" in njegovim različnim funkcijam. Tema mor- ja se je torej prepletala tako v pri- kazu rezultatov tečaja pravorečja in gledališkega branja, kar so va- dili pod izkušenim vodstvom ra- dijskega urednika in režiserja Ja- na Leopolija, kot tudi fotografske delavnice, ki je bila po eni strani namenjena jezikovnemu osvešanju glede slovenskega fo- tografskega izrazoslovja, a tudi usvajaju samih prvin fotografi- ranja, kar se je lepo pokazalo ob odprtju fotografske razstave po praktični delavnici na terenu, ki ga je vodila grafična oblikovalka in fotografinja Rebeka Bernetič. Na odru se je zvrstila lepa skupi- na dijakov in študentov, ki so su- vereno podali odlomke literar- nih in poljudnoznanstvenih del na temo morja in ribištva. Po- memben dogodek na devinskem večeru je vsekakor bil tudi na- stop novonastale fantovske sku- pine, ki je pod vodstvom Mirka Ferlana zapela tri pesmi, med drugim tudi Maroltovo priredbo Barčice. Fantje so tako doživeli svoj krstni nastop v samostojni postavi in pokazali, da so se v teh mesecih veliko naučili zlasti gle- de oblikovanja zvoka in zborov- ske dinamike. Zborovodji in pev- cem je lahko doseženi uspeh v veliko za- doščenje in spodbudo za nadaljnje izzive. Razstava iz- branih fo- tografskih posnetkov osmih ude- leženk na temo morja in ribištva je vzbudila veliko zani- manja, razstavljene fotografije pa so bile tudi ‘na prodaj’ po prin- cipu prostovoljnega prispevka, ki so ga člani Devinskega mladin- skega krožka namenili stroškom za obnovo sedeža devinskih zbo- rov, ki so v teku. Oba tečaja in sklepno produkcijo je DMK izpeljal v kontekstu širšega projekta Slovenske pro- svete z naslovom Od lutke do ekrana in pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina, ki je za potrebe tečajev dala na razpola- go prostore v Bridarjevi hiši. L. T. V pričakovanju volitev Leva sredina podpira odv. Mitjo Ozbiča OBČINA DEVIN-NABREŽINA oalicija levosredinskih sil je že dalj časa na delu, da bi pripravila svoj predlog za bližajoče se upravne volitve v občini Devin-Nabrežina. Različne politične sile - v tem trentku DS, SSk, Federacija Le- vice in Državljani - so si enotne v predlaganju obnovljenega političnega in upravnega načrta, s programom, ki se od- ziva na potrebe krajanov, ne da bi pri tem ogrozil nekaterih vrednot, ki predstavljajo temel- je dialoga: spoštovanje, stvar- nost, transparentnost in umir- jenost. S soočanjem, konstruktivno de- bato, poznavanjem problemov po našem najbolje prerasemo vulgarno in površno splošno klimo, ki v prvi vrsti razvredno- K ti zahteve naših sovaščanov poobrambi ozemlja. To je najučin-kovitejši način za spodbujanje trajnostnega razvoja, ki je združljiv s kakovostjo življenja v vaseh občine Devin Nabrežina. Dosledno s temi načeli smo pri- pravljeni odpreti koalicijo tudi drugim političnim silam, ki želijo konkretno sodelovati pri trajno- stnih projektih in upoštevajo po- trebe vseh občanov, zlasti mladih in ranljivih skupin. Ključne točke programa so ohranjanje teritorija in okolje, ki jih bo morala prihodnja uprava v okviru svojih pristojnosti fun- kcionalno in učinkovito izvajati. Lepota našega ozemlja in njegove posebnosti niso vabljive samo v smislu turistične poklicanosti naše občine, ampak predstavljajo tudi pomembno vrednoto za pre- bivalce, so temelj krajevne kul- turne identitete tistih, ki so tu ro- jeni, ampak še bolj tistih, ki so se odločili, da bodo tu živeli. Pozitivno smo se zato odzvali na razpoložljivost odvetnika Mitje Ozbiča, da se postavi v službo te- ga načrta na temelju svoje člo- veške, pa tudi pravne in upravne izkušnje, ki izhaja iz njegovega strokovnega dela. Mitja Ozbič - rojen leta 1970, po- ročen s štirimi otroki, po poklicu odvetnik z odvetniško pisarno v Trstu in Sloveniji - ima upravne izkušnje na različnih vodstvenih položajih: bil je namestnik občin- skega tajnika in pravni svetovalec pri raznih storitvenih podjetjih, deloval je kot častni sodnik na so- dišču v Trstu in sodeloval pri pri- pravljanju raznih evropskih pro- jektov. Mitja Ozbič povzema slog svoje- ga predloga z nekaj vrsticami: “Enotnost je moč in ekipna igra je vedno zmagovalna! Čudovite danosti te občine bomo na naj- boljši način ovrednotili za dosego trajnostnega razvoja teritorija in dobrobit občanov”. Koalicija se bo še naprej prizade- vala za opredelitev pomembnih tem svojega obnovljenega poli- tičnega načrta in se bo trudila, da skupno in z neposredno ude- ležbo krajanov zgradi svoj volilni program. Michele Moro, Demokratska stranka Edvin Forčič, Slovenska skupnost Alberto Tarlao, Državljani Elena Legiša, Zveza leviceMitja Ozbič Foto damj@n Tržaška 23. marca 2017 11 Obvestila Na 4. postno nedeljo, 26. marca, ob 16. uri bomo vsi slovenski verniki imeli spokorno postno romanje v Marij ino svetišče na Repentabor. Začetek na Poklonu pri kapelici. Nato bomo v procesiji molili križev pot. Zaključili bomo z blagoslovom v cerkvi. Vabljeni vsi, ki se pripravljajo na prvo obhajilo in na birmo skupaj s svojimi družinami. Priložnost tudi za zakrament sprave. Slovenska prosveta vabi v okviru projekta Od lutke do ekrana na predstavo Stena Vilarja - GUSAR BERTO. V nedeljo, 26. marca, ob 17.00 uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27. Vstop prost! Duhovna priprava na Veliko noč (trenutek pavze za razmislek, med vsakdanjim hitenjem in raztresenostjo) pod vodstvom msg. Janeza Oberstarja, bo v sredo, 29. 3. 2017, v zavodu šolskih sester, ul. delle Doccie 34: ob 16. uri sv. maša, nato postna misel; Vincencijeva Konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po globljem doživljanju svoje vere. Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov – Gorica pripravljamo projekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z njim pri katerem projektu ali zboru, naprošamo, ali bi nam lahko posredovali fotografije ali partiture in tako pripomogli k boljši uresničitvi projekta. Za dodatne infomacije: 048131817, zcpz. go@gmail. com. Romanje v Medžugorje od 5. do vključno 8. maja letos. Odhod iz Nove Gorice (oz. Rožne Doline) v petek, 5. maja, ob 4.45; tržaški romarji vstopijo na Kozini (okrog 6. ure). V popoldanskih urah dospemo v Medžugorje. Udeležili se bomo svetih maš, češčenja sv. križa in Najsvetejšega. Povzpeli se bomo na Križevac, obiskali kraj Marijinih prikazovanj na Podbrdu in druge ustanove. Vrnili se bomo v ponedeljek, 8. maja, v večernih urah. Vpišite se čim prej! Naslovi: g. Darko (0039) 370 3201305; ga. Ana (00386) 05 3022503; g. J. Markuža, župnik (0039) 040 229166. Gospa z izkušnjami išče delo: likanje, pospravljanje in pomoč starejšim. Tel. št. 00386 41 297566. Iščem delo, zelo rada likam in imam pri tem izkušnje. Delo lahko opravljam tudi pri vas doma. Sem upokojenka iz Kozine, znam pogovorno italijanščino. Več informacij na mobi 00386 40 621424, za Slovenijo: 040 621424. Darovi Za Društvo rojanski Marijin dom daruje Lizeta Janežič 20 evrov. V spomin na Nadjo Maganja Letos gre nagrada pisateljici Berti Golob spomin na gospo Nadjo Maganjo Jevnikar (Trst, 9. septembra 1951 – Repen, 8. februarja 2006) in v želji, da bi vzpodbudili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so Skupnost Sv. Egidija Furlanije- Julijske krajine, Društvo sloven- skih izobražencev, Slovenska za- mejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili Nagra- do Nadja Maganja, ki jo podeljuje poseben odbor. Letos bo nagrada podeljena že osmo leto. Gre za priznanje ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale tudi življenje in delo Nadje Maganje - ljubezen do raziskovanja na po- dročjih zgodovine, znanosti in kulture, pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje, služ ba bližnjemu, ljubezen do ekumenskega in medverskega dialoga, pedagoška izkušnja, soli- darnost z revnimi in potrebnimi, varstvo človekovih pravic ter trdno prepričanje, da je treba iz- pričevati etične vrednote ne glede na javno mnenje in trenutno vo- dilne ideologije. Javna podelitev 8. Nagrade Nadja Maganja bo v ponedeljek, 27. marca 2017, ob 20.30 na sedežu Dru štva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu. Letos prejme nagrado pisateljica Berta Golob. Berta Golob (9. avgust 1932) je slovenska pisateljica, pesnica, pe- dagoška delavka. Kljub težkemu otroštvu je uspeš - no maturirala na kranjski gimna- ziji in se vpisala na Filozofsko fa- kulteto v Ljubljani, kjer je leta 1957 diplomirala iz slovenščine V in srbohrvaščine. Takoj je začela s pedagoškim delom na Gorenj - skem, kjer je petnajst let poučeva- la slovenski jezik. Med letoma 1971 in 1975 je vodila pionirski oddelek v Osrednji knjižnici Kranj, od leta 1971 do 1977 pa je honorarno predavala kulturo ustnega in pisnega izražanja na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Osem let je bila lektorica dnev- noinformativnega programa na Radiu Slovenija. Med letoma 1973 in 1979 je delovala kot urednica didaktike slovenskega jezika in književnosti v reviji Jezik in slov- stvo. V letih pred upokojitvijo je opravljala delo pedagoške sveto- valke v kranjski enoti Zavoda RS za šolstvo. Od leta 1991 naprej poučuje verouk v župniji Sv. Mo- desta v Kranju. Berta Golob je bila aktivna tudi na mnogih drugih področjih: bila je mentorica bralne značke, pisala je članke v revijah in časopisih, sodelovala je pri oblikovanju osnovnošolskih beril in jezikov- nih priročnikov. Otrokom je v knjigah Žive besede (1982), Spo- ročanje v Ptičjem logu (1984), Igrarije - besedne čarovnije (1988), Jezikovni vozli (1990), Dežela Slovničarija (1992), Slov- nica, odčarana čarovnica (1995) ter Vejica, nagajiva smejica (1998) na igriv način posredovala jezi- kovno znanje. Jezikovne slikanice so prvo tovrstno obsežno jezikov- no gradivo na Slovenskem. Za de- lo Žive besede je leta 1982 prejela tudi Levstikovo nagrado. V stro- kovnih revijah in glasilih (Jezik in slovstvo, Sodobna pedagogika, Mentor, Vzgoja in izobraževanje idr.) je objavljala članke s po- dročja didaktike slovenskega jezi- ka in didaktike slovenske književ- nosti. Ob bogatem pedagoškem delu je Berta Golob tudi vedno našla čas za pisanje. Otrokom in mlado- stnikom so namenjena dela: So- vražim vas (1976), Drobne zgodbe (1980), Šolske razglednice (1990), Skrinja iz babičine bale (1983), Kako visoko je nebo (1990), Bela žena, divji mož (1997) in Zrna de- dove modrosti (2000). Portrete slovenskih pisateljev in intervjuje s pisatelji je zbrala v knjigah Znani obrazi (1980), Srce ustvarja, roka piše (1983) in Do zvezd in nazaj (1995). Prispevke Berte Golob je mogoče najti tudi v mnogih revijah in časnikih, npr. Otrok in družina, Delo, Ognjišče, Družina, Gorenjski glas, Naša že - na, Božje iskrice ter tudi v tržaš - kem Galebu in goriškem Pastir - čku. Kot globoko verna pedago- ginja je otrokom v svojih delih znala na žlahten način vseskozi posredovati temeljne verske in človeške vrednote. Napisala je tudi številne knjige z versko tematiko, med njimi pet zbirk poezij: Med nama, Gospod (1992), Senca svetlobe (1999), Z Gospodom na križevem potu (2000), Vse to se je zgodilo (2009), Srce, ki ljubi vse ljudi (2011). Skupaj s Francetom Žagarjem je podpisala scenarije za televizijske oddaje Zdaj pa po slovensko. Pri- spevala je dvainsedemdeset scena- rijev za TV oddajo Radovedni Taček ter nekaj besedil za otroško televizijsko oddajo Iz popotne tor- be. Sodelovala je pri radijski oddaji Duhovna misel ter pri televizijski seriji Ozare. Napisala je tudi dra- mo Pri nas je veselo (2001). Poleg Levstikove nagrade je za svoje delo prejela še Trubarjevo plaketo Zveze kulturnih organiza- cij Slovenije za prizadevanje na področju literarnega dela z mla- dino, Prešernovo nagrado Goren- jske za krepitev bralne kulture, Žagarjevo nagrado za pedagoško, didaktično, strokovno in mentor- sko publicistično delo ter leta 2010 Slomškovo priznanje. Gledališki vrtiljak Ob koncu uspešne sezone Marijinem domu pri Svetem Ivanu v Trstu je še zadnjič letos odprl svoj zastor Gledališki vrtiljak. V le- tošnji jubilejni sezoni Radijskega odra (saj so pravkar obeležili 70- letnico neprekinjenega delovan- ja), je bila na koncu na vrsti še V lutkovna predstava Sapramiška,prava “poslastica” za lep za-ključek sezone. Lutkovna pred- stava Sapramiška je namreč prvič zaživela pred 31. leti, od ta- krat je nepretrgoma na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Poleg tega je prepotovala lep del sveta, ne samo evropskih držav, gostovala je tudi na Japonskem, v Južni Koreji, Braziliji, Pakista- nu, Mehiki in Venezueli. Posebnost sedanje uprizoritve je, da lutke animirajo mladi igralci: Lena Hribar, Aja Kobe, Lovro Finžgar, Boštjan Sever in Marko Ujc, glas pa so lutkam po- sodili igralci izvirne predstave: Svetlana Makarovič (ki je tudi avtorica slikanice o Sapramiški in odrske uprizoritve), Ivanka Mežan, Ljerka Belak, Alojz Svete in Brane Vižintin. Po predstavi so v Marijinem do- mu nagradili še najlepše otroške risbice, ki so jih otroci vsakič pri- našali na predstavo. Prav vse ri- sbice so bile tudi sproti razsta- vljene. Zaključek 19. sezone Gle- dališkega vrtiljaka, ko so mla- dim gledalcem in družinam po- nudili 7 predstav, je bil izredno posrečen, saj so od lanske jeseni sledili kakovostim in lepim predstavam. V letošnji sezoni je bila najprej ob koncu septembra na vrsti gledališka predstava Ma- la morska deklica, ki so jo izva- jali tečajniki Male gledališke šole Matejke Peterlin, nato je miljskem muzeju so- dobnih umetnosti “Ugo Cara'” je bila odprta prej šnji četrtek razstava Fotogra- fi(j)e 1978 - 2014, bogata pre- gledna razstava, posvečena slo- venskemu fotografu Janezu Bo- gataju, na pobudo Občine Mil- je, Društva Slovencev miljske občine (DSMO) Kiljan Ferluga, društev Juliet in Photo-Imago. Kot so izpostavili županja Laura Marzi, odbornik za kulturo Tul- lio Bellen in slovenska odborni- ca miljske občine za stike s slo- vensko skupnostjo Mirna Viola, se razstava uokvirja v program občine PRACC za spodbujanje sodobne umetnosti in tudi z na- menom širjenja in posredovan- ja slovenske kulture v tem okol- ju. V imenu sodelujočih društev V je otvoritveno slovesnost vodilpodpredsednik DSMO DavorinDevetak, za Photo-Imago sta spregovorila predsednik Adria- no Perini in Fabio Rinaldi, ki je skrbel za postavitev. Za sloven- ska partnerja Galerija Fotografi- ja in Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS) iz Ljubljane je pozdravila kustosinja muzeja Nataša Strlič. V muzeju Cara' je na ogled ka- kih 50 fotografij, v glavnem no- vejših barvnih krajinskih moti- vov, prefinjenih in rahločutno posnetih izrezov slovenske na- rave, od Gorenjske do Bele kra- jine, v znamenju svetlobnih iger med soncem in meglo, pa tudi zelo lepih črno-belih foto- grafij, obdelanih s posebnimi eksperimentalnimi tehnikami, ki se nanašajo na zgodnje obdobje. Poglobljeno in iz- virno je o Bogatajevem umetniškem svetu povedal slavnostni govornik, esteto- log in slepi fotograf, dddr. Ev- gen Bavčar, ki te podobe po- doživlja preko avtorjevih be- sed in pripove- di. Dobro obi- skan večer je dopolnila de- gustacija z vini kmetije An- dreja Boleta od Piščancev nad Trstom, ki je ponudil be- lo sorto glero, črnino in novi prosecco. Slednjo peni- no proizvaja priznani vinar kot prvi tržaški proizvajalec v okviru zaščitne oznake “Prosec- co DOP Trieste”. Poleg te razstave bo od danes, 23. marca, na ogled še druga razstava Janeza Bogataja v osrednji Občinski razstavni dvo- rani “Giuseppe Negrisin”, na glavnem miljskem trgu Marco- ni, ob županstvu z benečanskim levom sv. Marka. Kustosinja raz- stave Nataša Strlič bo drevi, ob 18h, skupaj z glasbenikom Mar- kom Brecljem predstavila razsta- vo koncertnih fotografij. Te je Bogataj posnel kot fotoreporter tednika Mladine med leti 1979 in 1987, na takratnih mladin- skih festivalih No- vi rock in Rock Otočec in števil- nih drugih prizo- riščih. Fotograf je predal Muzeju no- vejše zgodovine Slovenije 21 tisoč negativov iz tiste- ga časa in izbor fo- tografij o sloven- ski glasbeni sceni iz osemdesetih je bil prvič predsta- vljen v omenje- nem muzeju ob koncu leta z na- slovom Že dolgo nismo videli in slišali... Ta raz- stava bo sedaj gostila v Miljah. Med znanimi bendi, ujetimi v ekspresivne črno-bele Bogataje- ve podobe, so domači Pankrti, Buldožer, Niet, Azra in tudi mednarodne gostujoče skupine kot Iron Maiden, Motörhead. Miljski gost Marko Brecelj, ki bo podal zanimivo pričevanje o šti- mungi časa, je takrat slovel kot samostojni pevec, a tudi kot član skupine Buldožer. Obe miljski razstavi v muzeju Cara' in dvorani Negrisin bosta odprti do nedelje, 9. aprila, z na- slednjim urnikom: od torka do petka od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, v nedeljo pa le dopoldne od 10. do 12. ure. Dodatne infor- macije o razstavi in tudi fotogra- fije se dobijo na spletnih stra- neh Občine Milje in Galerije Fo- tografije, ki je sodelovala pri po- stavitvi razstave v muzeju Cara' in zastopa umetnika: www.ben- venutiamuggia.it in www.gale- rijafotografija.si. Janez Bogataj: Sonata za sonce in meglo I/2 Gledališče iz desnega žepka uprizorilo Škratovo ime, Sloven- ski oder (to je gledališka skupina Radijskega odra) iz Trsta je me- seca novembra predstavil pra- vljico Žabjega kralja, ob prihodu sv. Miklavža je v decembru Gle- dališče Kukuc iz Lendave prika- zalo Medvedjo simfonijo, ja- nuarja je na oder priletela Zlata ptica v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, iz Mari- bora pa so v februarju nastopali z Žogico marogico, kot rečeno pa je bila zadnja predstava Sa- pramiška. Tudi letos je bila po- nudba zelo raznolika in je zado- stila vsem okusom. Slovenska prosveta iz Trsta (ki v skupaj z Radijskim odrom orga- nizira vsako leto ta gledališki abonma za mlade in njihove družine) bo zastonj ponudila še dodatno predstavo v izvedbi Ste- na Vilarja Gusar Berto, ki bo na sporedu 26. marca letos, kot običajno v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu. Za res edin- stven zaključek zelo bogate gle- dališke sezone, ki je posvečena najmlajšim. Urška Petaros OPZ LADJICA in VEROUČNE SKUPINE ŽUPNIJE DEVIN vabijo na večer petja, glasbe in recitacij posvečen MAMICAM IN OČKOM z odprtjem razstave del Kristine Martelanc NI VSEGA BREZ VSAKEGA Razstavo in njena dela bo predstavila prof. Jasna Merku'. Devin, sedež zborov sobota, 25. marca, ob 18.30 ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA vabi na dvodnevno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov PESEM MLADIH 2017 Boljunec, Občinsko gledališče Franceta Prešerna sobota, 1. aprila 2017, ob 14.30 in v nedeljo, 2. aprila 2017, ob 15. uri Razstava Janeza Bogataja v Miljah Fotografi(j)e 1978 - 2014 Aktualno23. marca 201712 riimek Slokar najdemo v zgodovini veli- kokrat zapisanega kot SLOCAR. Človek ob tem nehote pomisli, da gre za zloženko iz angleščine, Slo – car, torej slovenski avto. Nič čudnega, da se je avtoprevoznik s tem priimkom poigral in si za ime družinskega podjetja dal ime Slo-car. Verjetno ni treba nikomur razlagati, da v času, ko je nastal priimek Slokar, avtomobilov, razen v božjem načrtu, še ni bilo. Slovenskih av- tomobilov, roko na srce, pravzaprav še danes ni- mamo. V starih zapisih najdemo priimek napisan kot Slocar, Slochar, Slocher, Slokar. Za Slokarico, nekoč povsem običajno žensko obliko priimka, pa najdemo zapisa- no kot Slokiza. Slokar je izvorno vipavski priimek. Že pred pol tisočlet- ja jih najdemo celo vrsto po mnogih vaseh na pobočju Čavna. A zdi se, da je prvot- no gnezdo priimka v Lokav- cu. Tam je nekoč gnezdila tudi ptica sloka, ki jo danes posebej lovci poznajo tudi pod imenom veliki kljunač (Scolopax rusticola Linna- eus). Danes je to zaščitena vrsta, včasih pa ni bilo tako. Kdo je dobil priimek po slo- ki? Mogoče lovec na sloko, razmišlja jezikoslovec dr. Sil- vo Torkar. Za lovce je veljala za pravo trofejo. Mogoče pa je tudi ta priimek dobil člo- vek, ki je imel podobno la- stnost kot sloka? Ptica, ki je velika kot golob, namreč gnezdi v vdolbinah na tleh. Je torej prvi Slokar živel v kaki jami ali zemljanki? Ali pa je bil zelo gibčen in poskočen? Sloka namreč s po- skakovanjem in prhutanjem najprej vznemiri deževnike in jih nato spretno z dolgim kljunom izvleče iz prsti. Danes je med njegovimi potomci, ki nosijo ta priimek, 237 ljudi. Skorajda vsi so na Primor- skem. Žal pa priimek v Sloveniji po številu v zad- njih letih precej peša. V Italiji najdemo 45 Slo- karjev, v Kanadi 20, v ZDA 15, v Srbiji 15 in v Av- straliji 6. Slokar je priimek, ki ga imamo danes v samo eni obliki, kar je precej redko. Slocarjev namreč skorajda ni. Podobno velja za vzdevek. Praktično edini vzdevek vseh Slokarjev je le Slo- ki. Slokarjem sicer lahko sorodstveno sledimo v Lo- kavcu tja do konca 17. stoletja. To pomeni dobra tri stoletja. Žal starejših dokumentov skorajda ni in zato ne moremo dokazati, da imajo vsi Slo- karji pod Čavnom istega prednika, kar je zelo verjetno. Že leta 1751 namreč v Lokavcu najde- mo kar 13 družin Slokar. V Lokavcu je zaselek Slokarji najvišji, kakih 100 metrov nad dolino ob cesti na Goro. Jezikoslovec in ro- doslovec Silvo Tor- kar v jezikoslovni spletni rubriki (https: //svetoval- nica. zrc-sazu. si) omenja, da je Slo- kar “prvič izpričan v goriškem urbarju iz leta 1507 v Lokavcu kot Thonich Slackher, leta 1523 pa zapisan kot Thonich Skloker in Thoni Slo- khar”. V sosednji župniji Kamnje, ki ima ene od najsta- rejših matičnih knjig, najdemo prvo omembo priimka le- ta 1639. Datacija po- ročnega vpisa je zani- miva: “Die ultima Fe- bruarij 1639”. Zad- njega februarja. Ker ne gre za prestopno leto, je to bil 28. fe- bruar. Poročna priča Valentinu Črnigoju in Mariji Čuk je bil “Andrea Slocar de Lo- cauz”. Torej Andrej Slokar iz Lokavca. Sicer pa v tej župniji Slokarjev takrat ni bi- lo. Prvega najdemo šele leta 1674, ko naj- demo prvega Slokar- ja pri Stomažih, pa še zanj nismo povsem gotovi, da ne gre sa- mo za obiskovalca, prijatelja mladopo- ročencev iz Lokavca. Znanih Slokarjev je kar nekaj. Politik, trgovec in kulturnik Anton Slo- kar (1898-1982) iz Slokarjev je bil tigrovec in eden od začetnikov nogometa na Vipavskem. Njegov rod je začel Franc Slokar, ki je bil v Slo- karjih rojen okoli leta 1690. Med njegovimi pet- kratnimi pradedi pa najdemo po ženski strani še enega Slokarja, Janeza Jakoba Slokarja, rojenega okoli leta 1700. Anton Slokar je torej bil potem- takem “Slokar za prmej”. V Mariboru rojeni Branimir Slokar (1946) je eden od najboljših svetov- nih mojstrov pozavne. V Ljubljani rojeni Uroš Slokar (1983) pa je ver- jetno največji Slokar vseh časov. Meri namreč dva metra in decime- ter povrh. Bolj kot zaradi višine pa je pomemben kot košarkar in slo- venski reprezentant. Še dlje od rod- ne Vipavske pa je šel rojen politik, zgodovinar in gospodarstvenik Ivan Slokar (1884-1970), v Mostar- ju v Hercegovini. Imel je kar 13 bra- tov in sester. Leta 1909 je patentiral helikopter (pod imenom konverti- plan), ki se dviga in spušča nav- pično. Nekakšen križanec med le- talom in helikopterjem. 27 let ka- sneje je v Nemčiji prvič poletel prvi helikopter FW 61, ki je bil skorajda enak konver- tiplanu. To je bil prvi pravi uporabni helikopter, ki ga omenja angleška wikipedija. Slovenska pač ne, kakor tudi ne omenja Slokarja med pionirji letalstva. Ivan Slokar je po letu 1945 iznašel in patentiral mednarodno pisavo linguaografijo. Bil je pobud- nik Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slo- venskega biografskega leksikona. Čeprav je bil znastvenik, pa po izobrazbi ni bil tehnik, ampak doktor filozofije in prava. Še dva znana Slokarja pa sta iz sveta politike. V rajnkem komunizmu je bila članica sloven- ske in jugoslovanske skupščine ekonomi- stka Jolanda Slokar (rojena Žvokelj v Bu- danjah leta 1942). Aj- dovec Jože Slokar (1934), gradbenik, di- rektor Primorja, pa je bil vrsto let politik v Ljubljani na različnih funkcijah, tudi na čelu slovenskih želez- nic. Bil je tudi član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in zadnji minister za pro- met v jugoslovanski vladi. Napisal je knjigo Listi iz dnevnika s podnaslovom Slovenci v Beogradu v času osamosvajanja. P VIPAVSKI PRIIMKI (32) SLOKAR Zaselek Slokarji na zemljevidu iz leta 1818, ki ga hrani Državni arhiv Trst. Prvi zapis priimka v matičnih knjigah je iz leta 1639. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Prvi uporabni helikopter na svetu iz leta 1936 ter konvertiplan, kot ga je narisal Ivan Slokar leta 1909. Tino M a m ić Velika mednarodna promocija za slovenski turizem Zlato veslo za Dolino Soče Priznanje za reševanje rek Slo- vencu Roku Rozmanu Absolvent biologije Rok Roz- man, nekdanji slovenski olimpij- ski veslač, ekstremni kajakaš, je kot vodja projekta Balkan Rivers Tour, 18. februarja, v Portugalski prejel svetovno nagrado zlato veslo za zaslu- ge uspešnega delovanja na ozaveščanju ljudi, da Balkan ne potrebuje novih jezov za hidroelektrarne. V spust po balkanskih rekah je vključil tudi reko Sočo in njeno doli- no še bolj utrdil na turi- stičnem trgu. Rozman je lansko poletje or- ganiziral številne pridružene privržence tovrstnega giban- ja po svetu in osvestil mnoge na Balkanu, kjer nameravajo energetiki postaviti jezove. Sedaj so domačini odločeni bra- niti svoje neizmerno bogastvo in velik potencial delovnih mest pri razvoju turizma, pod pogo- jem, da jih ohranijo ne- dotaknjene, saj takšne- ga kompleksa ne pre- more noben drug del Evrope. “Nagrada zlato veslo, ki jo podeljuje akademija World Paddle Awards, je priznanje, da je pro- jekt deležen pozornosti svetovne javnosti”, je za javnost povedal Roz- man, po prejemu na- grade za vodenje pro- jekta Balkan Rivers Tour, ki so jo ocenili kot največjo tovrstno akcijo ohranjanja rek v Evropi. Vključevala je mirne proteste in do- godke, peticije vladam in korporacijam ter opozarjanje medijev in lokalnega prebivalstva s predavanji. Gre za vsakoletno najvišje priznanje na področju kajakaštva. Dosedanji prejemni- ki nagrad so bili olimpijski in svetovni prvaki v tekmovalnem kajakaštvu, rekorderji v ekstrem- nem kajaku in najbolj zaslužni na področju delovanja oza- veščanja javnosti v povezavi z ve- slaškim športom in prav na po- dročju slednjega je bil nagrajen Rok Rozman. Čeprav so bili zan- jo nominirani že drugi slovenski kajakaši, gre tokrat v Slovenijo prvič. Projekt je ocenjen kot lokalnega in svetovnega pomena, saj jav- nosti predstavlja razsežnosti ško- de, ki jih povzroča zajezitev zad- njih divjih rek Evrope. Ekipi mladih fantov in deklet je uspelo ozavestiti javnost, da je življenje na reki in ob njej, nekaj, česar je nemogoče nadomestiti: Ptice, ri- be in čistost rek so najpomem- bnejša naložba v 3. tisočletju. Po- men biotske raznovrstnosti in kakovosti bivanja ob prosto te- kočih rekah, ki ima poleg ekološke tudi velik potencial raz- voja turizma in tako rešitev za mlade lju- di, ki se sedaj množično izseljuje- jo, kjer so zgradili jezove, pa ti izselje- vanja niso zajezili, saj energetiki ne vlagajo v razvojne projekte. Po mnenju nekate- rih je to še dobro, saj bi sicer večina prisluhnila raje energetikom, kot pa se izselila. Miran Mihelič Na podelitvi nagrade zlato veslo Navdušen sprejem v Albaniji Vrsta novosti Sotočje v Tolminu znova prizorišče poletnih glasbenih festivalov otočje v Tolminu bo tudi le- tos poleti gostilo več glasbe- nih festivalov, ki vsako leto privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Organizatorji napovedujejo MetalDays, Punk Rock Holiday, Overjam International Reggae Fe- stival in MotörCity. Za predokus poletnega festivalskega dogajanja pa bo marca v Bohinjski Bistrici poskrbel Winter Days of Metal. Zimski metal festival se pridru žuje omenjenim žanrsko profiliranim glasbenim festivalom. Je mlajši brat festivala MetalDays. Na zim- skih metal po čitnicah, ki bodo potekale med 19. in 25. mar- cem, bo na- stopilo 25 me- tal bandov, kot so De- struction, Flotsam & Jet- sam, Taake, Belphegor, Rotting Christ, Draco- nian, Holy Moses, Di- sharmonic Orchestra. Po- leg glasbe, ki bo donela iz dvorane Dani- ca, bo poskrbljeno še za druge de- javnosti, ki zaokrožujejo koncept festivalskih počitnic, obljubljajo organizatorji. Ljubitelji najbolj glasne glasbene S zvrsti na svetu bodo v tolminskemSotočju prišli na svoj račun med23. in 29. julijem, ko bodo že petič potekali MetalDays. Na festival prihaja več kot 110 nastopajočih iz vsega sveta, med njimi Marilyn Manson, Amon Amarth, Opeth, Doro, Iced Earth, Katatonia, Pain in mnogi drugi. Novost letošnjega festivala je tretji oder, v celoti na- menjen mladim upom metal gla- sbe. Organizatorji opozarjajo, da je na voljo le še nekaj vstopnic. Od 8. do 11. avgusta bo na tolmin- skem Sotočju potekala sedma iz- daja festivala Punk Rock Holiday, ki pa je že od lani razprodana. Kot so pojasnili organizatorji, so 1. septembra v prvih desetih urah od začetka prodaje, brez objave nastopajočih, razprodali vse vstopnice. Med nastopajočimi bo- do The Offs pring, Pennywise, Propagandhi, Anti Flag, Less Than Jake, Ignite, The Toy Dolls in dru- gi. Sredi avgusta pa se bo tolminsko Sotočje že šestič odelo v rdeče, ru- mene in zelene odtenke. Organi- zatorji Overjam International Reggae Festivala, ki bo potekal med 16. in 19. avgustom, so že na- povedali prva imena nastopa- jočih. To sta med drugim amba- sador reggae glasbe iz Jamajke Freddie McGregor in mednarod- no priznani italijanski reggaejaš Alborosie, glasbe- no dogajanje pa bodo tudi letos popestrili številni selektorji in drugi nastopajoči. V načrtu je tudi pe- ster obfestivalski program. Festivalsko polet- je na tolminskem Sotočju bo letos sklenil nov, blues rock festival Mo- törCity. Prva izda- ja bo med 24. in 27. avgustom po- stregla z nastopi številnih blues glasbenikov, kot so Chris Thomas King, Hans Theessink & Terry Evans, Henrik Freischlader, Pri- smojeni profesorji bluesa in Stray Train. Slovenija 23. marca 2017 13 V pripravljanju nov nacionalni program Slovenije Zavajanje o Sloveniji v EU! Sloveniji od dogajanj v državi in tistih na med- narodnem prizorišču zelo odmevajo kriza in spori v Evropski zvezi. Ta tema je sicer ena od redkih v politiki, ki za- nima tudi javnost oziroma t. i. navadne ljudi. Za razliko od nekaterih drugih držav članic povezave pri nas večina državljanov pod- pira članstvo Slovenijje v EU. V javnomnenjski raziskavi časnika Delo je bilo ugotovljeno, “da v velikem delu javnosti ni dvoma, da bi morala biti Slovenija del tistega dela povezave, ki se bo tesneje povezoval. Za skoraj 60 odstotkov so- delujočih v raziskavi je sprejemljivo, da bi se članice tesneje povezale na področjih, kot so skupna obramba, evro, gospodarska in mone- tarna unija, davčna po- litika, pa tudi v kulturi in glede politike do mladih. Toda pri takih zelo jasnih izhodiščih o težnjah in pričakovanjih Slovenije v re- formirani Evropski zvezi vlada oziroma njen predsednik, Mi- ro Cerar zatrjuje nekaj, kar se sploh ni zgodilo, in s tem, me- nim, zavaja politiko in jav- nost. Premier namreč pravi, “da je Slovenija že v skupini najbolj povezanih članic EU, zato razprava o Evropi več hi- V trosti ni nekaj, kar bi moralonas skrbeti. Nasprotno, to jerazprava, v kateri lahko polno sodelujemo z lastno vizijo in idejami za skupni razvoj”. Za populizem –ta pomeni poli- tično ideologijo in prakso, ki skuša svoje delovanje čimbolj približati in uskladiti s hotenji širših družbenih slojev -, se je odločil tudi zunanji minister Karl Erjavec. Na seji Odbora državnega zbora za zunanjo politiko, ki je obravnaval izho- dišča za Evropo več hitrosti, je zatrjeval, “da je Slovenija že v skupini najbolj uspešnih držav povezave in da bo v njej tudi ostala”. Takšno trditev pa je zavrnil predsednik omenje- nega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, Jože Hor- vat. Menil je, “da verjetno nihče v državnem zboru ne nasprotuje temu, da bi bila Slovenija v skupini držav, ki se razvijajo z največjo hitrostjo, toda eno so naše želje, drugo pa je, ali nas bodo sprejeli”. Podobno zaskrbljenost je v razpravi izrekel tudi Matjaž Nemec, iz stranke Socialnih demokratov. V Sloveniji ob bližnji 60-oblet- nici začetka snovanja EU, Ini- ciativni odbor za molitveno bedenje in molitve za od- puščanje in spravo v sloven- skem narodu, vabi k molitvi in za večjo edinost med nami. Slovensko sedanjost namreč posebej močno bremenijo do- godki med drugo svetovno vojno in po njej. Tukaj gre zla- sti za poboje nedolžnih. Z mo- litvijo Oče naš bi prosili za oboje, za pobite in tiste, ki so pobijali. V Sloveniji so verni ljudje, pa tudi mnogi iz sveta laikov, počastili papeža Frančiška ob njegovi 80-letnici rojstva in ob štirih letih opravljanja pa- peške službe. Sv. oče ima v Slo- veniji veliko občudovalcev in podpornikov. Kardi- nal Franc Rode, ki papeža pozna iz Ar- gentine, kjer je živel kot begunec iz svoje domovine Sloveni- je, je v nekem inter- vjuju dejal, “da vidi prijatelja Jorgeja v dno srca. Ubog hodi za Kristusom, do konca čuteč z ubožnim in trpečim človeštvom. Je trdno zasidran v mi- slih vseh. Ne poz- nam nikogar, ki bi želel pretrgati edi- nost s papežem”. V tedniku Družina so citirali nemškega kardinala Reinharda Marxa, “da je papež Frančišek pričeva- lec krščanske svobode in od- kritosrčnosti. Je prepričljiv in verodostojen lik in mnogi ljudje v njem odkrivajo to, kar imenujemo resnično svobo- den človek”. Na spletnem na- slovu Domovina. Je so zapisa- li, “da je Jorge Mario Bergo- glio po konklavu leta 2013, ko je stopil pred množico zbrano Bled vse bolj prepoznavna znamka National Geographic z “velikim priznanjem” Sloveniji a je National Geogra- phic vključil Slovenijo v svoj katalog pre- stižnih potovanj, je izjemno. “To je veliko priznanje naši državi in vsem, ki delujemo v turizmu in ki se vsak dan in- tenzivno trudimo, da bi bila zgodba o zeleni, aktivni, zdravi državi s trajnostno naravnanim razvo- jem opažena”, je za STA poudarila direktorica STO Maja Pak. Na Slovenski turi- stični organizaciji (STO) so ponosni na potezo National Geographica, ki je Bled, eno največjih ikon slovenskega turizma, z umestit- vijo na naslovnico najnovejšega kata- loga ekskluzivnih potovanj National Geographic Private Jet Expeditions 2017-2018 napravil še za “ikono pre- stižnih potovanj”. Bled se je znašel na naslovnici, čeprav so med izbranimi turami mnogo bolj prepoznavne zna- menitosti, kot so na primer Machu Picchu, Petra, Taj Ma- hal ter sydneyjska operna hiša. “Raziskujte vzpone in padce nekaterih najbolj fascinantnih civilizacij v epskem popotovan- ju po manj poznanih čudesih D sveta... raziskujte spektakular-no Unescovo dediščino, odkri-vajte stoletja stare gradove, pa- lače, mošeje, katedrale..., izku- site brezčasno spokojnost Blej- skega jezera v Sloveniji”, Natio- nal Geographic nagovarja pe- tične popotnike v svojem katalogu. Ta združuje šest ek- skluzivnih razkošnih potovanj po bolj ali manj znanih čude- sih sveta. Obisk Slovenije je slavna revija umestila v potovanje, ki ga je poimenovala Veliki imperiji (Great Empires by Private Jet: Exploring Ancient Persia to the Mediterranean). Poleg ogleda znamenitosti v Iranu, Turkme- nistanu, Belorusiji, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Korziki vključuje tudi obisk Slovenije, in sicer Ljubljane in Bleda. Spanje je predvide- no v ljubljanskih hotelih Cubo, An- tiq Palace Hotel & Spa ali Vander Ur- bani Resort. National Geogra- phic svojim popot- nikom med dru- gim obljublja izje- men servis, edin- stvena doživetja in strokovno voden- je. Cena za to poto- vanje je 68.950 do- larjev po osebi in med drugim vključuje prevoz z zasebnim boein- gom 757, ude- ležilo pa se ga bo lahko največ 75 potnikov s celega sveta. Gre za vodo na mlin Sloveniji, ki ob visoki rasti pri- hodov in nočitev turistov v prihod- nje želi predvsem povečati še prihodke iz naslova turizma. “K dvigu ugleda Slovenije kot turistične destinacije z enkrat- nimi doživetji je veliko pripo- mogla lanskoletna digitalna kampanja Slovenia. Make New Memories”, je dodala direkto- rica STO Pakova. Izpostavlje- nost naše države, za katero je poskrbel ugledni National Geographic, pa vidi kot ne- kakšno “nadgradnjo vseh odličnih rezultatov iz lanskega leta”. “Ta izpostavitev je ključna za vse naše nadaljnje aktivnosti, predvsem globalno digitalno kampanjo v tem letu, ki bo še dodatno spodbudila odlične rezultate v prihodnje in Slove- nijo ponovno uvrstila med nadpovprečne destinacije”, je zagotovila sogovornica. Take izpostavljenosti prispeva- jo k dvigu ugleda Slovenije kot turistične destinacije in tudi k dvigu ugleda Slovenije kot uspešne države v mednarod- nem prostoru. “Poleg izjemne izpostavljenosti smo tako dobi- li tudi potrditev, da so naša pri- zadevanja razvijati butični tu- rizem za goste, ki posegajo po produktih in doživetjih z večjo dodano vrednostjo, prava”, je še dodala Pakova. Gre za drugo pomembno priz- nanje National Geographica Sloveniji v zadnjih dneh. STO je namreč prejšnji teden na sve- tovni turistični borzi ITB Berlin prejela nagrado s področja traj- nostnega turizma World Lega- cy Award, ki jo podeljuje prav priljubljeni Nat Geo. Nagrado je osvojila v kategoriji trajno- stnega upravljanja destinacije. Ob podelitvi nagrade so v Na- tional Geographicu med dru- gim Slovenijo izpostavili kot eno najbolj trajnostnih držav na svetu. “S formalizacijo traj- nostnih kazalnikov in spodbu- janjem kulture nenehnega iz- boljševanja je STO drobceno Slovenijo napravila za veliko si- lo v svetovnem zelenem turiz- mu”, so zapisali na spletni stra- ni. na trgu svetega Petra, v hipu postal zvezda. Ne le zbrana množica, navdušeno so ga sprejeli tudi mediji in ga oz- načili kot papeža za ljudi. Sv. oče je v svoji mladosti delal v baru, imel je punco, poslušal je glasbo in igral nogomet. Vse to ga dela resničnega, pri- stnega, s takim človekom se da poistovetiti”. Pater Branko Ce- stnik pa je v pogovoru za ma- riborski časnik Večer dejal, “da ima papež karizmo, tako da tudi svetovnonazorsko pre- cej drugačni ljudje začutijo, da s takim papežem ob sebi zmo- remo verni in neverni skupaj veslati na isti barki življenja”. Med novejše dogodke v Slove- niji spada sporočilo akademi- ka, vsestranskega kulturnega ustvarjalca in dolgoletnega urednika nekdanje Nove revi- je, Nika Grafenauerja, da sno- valci nekdanje 57. številke omenjene publikacije, z obja- vljenim nacionalnim progra- mom Slovenije, pripravljajo nov nacionalni program, ki bo upošteval sedanja gibanja in razmere v naši državi. “Na novo moramo kritično pregle- dati in oceniti naš položaj, ta- ko družbe in politike. Tudi Evropo je treba obravnavati kritično. Dandanes nam evro- birokrati solijo pamet. Dr. Pe- ter Jambrek, nekdanji član ustavnega sodišča in eden od tvorcev slovenske ustave, je pripravil tudi osnutek ustave Združenih držav Evrope. Ta hip ga poznamo pod pojmom Ljubljanska pobuda, ki jo v svetu predstavlja in razlaga tu- di predsednik Slovenije, Borut Pahor”. Pa še novica o dveh dogodkih, ki naj bi zanimala naše bralce. Znani zdravnik in kirurg dr. Mirko Bitenc je na novinarski konferenci, ki jo je pripravil v okviru razstave o prostozidar- stvu, ki je na ogled v Narod- nem muzeju v Ljubljani, po- vedal, da je on Veliki mojster Velike lože prostozidarstva v Sloveniji. V Sloveniji je okoli 300 prostozidarjev, te skrivno- stne in domnevno zelo vpliv- ne združbe. Domnevno delu- jejo v sedmih ložah. Dr. Bitenc zatrjuje, da se prostozidarskih skrivnosti ne da izdati, saj jih je treba doživeti, vsak prosto- zidar pa jih doživlja po svoje. Po njegovem je prostozidar- stvo etična skupnost mož na dobrem glasu, ki želijo svet spremeniti in izboljšati, tako da gradijo sami sebe in s svo- jim zgledom poskušajo vpliva- ti na druge. Razložil je še, da je prostozidarstvo del civilne družbe, ni pa ideologija ali ve- ra. Omenjeno skrivnostno in celo tajinstveno gibanje naj bi pomenilo način življenja, za katerega se posameznik odloči po lastni izbiri. Bolj stvarno kot prostozidar- stvo s svojimi skrivnostmi je ta čas mnenje, ki ga je izrekla Avsenikova pevka Jožica Svete o stanju duha v Novi Gorici, kjer prebiva. Na zborovanju pred sodno zgradbo v Ljublja- ni, kjer se zbirajo kritiki se- danje oblasti in privrženci opozicijskega voditelja Janeza Janše, je zatrjevala, “da je v njenem okolju, to je na Go- riškem oziroma v Novi Gorici na pohodu bolezen, ki se ime- nuje jugonostalgija. Ta bole- zen jo boli in stiska v grlu”. Marijan Drobež Prava pot na Poti miru V nedeljo, 19. marca, se je na Poti miru, ki vodi na Cerje v občini Miren Kostanjevica zbralo večje število ljudi, ki je prisostvovalo odkritju spominskega obeležja, ki je nastalo na kiparskem srečanju leta 2013 v Jeremitišču. Na kraški gmajni, ki jo že krasijo rumeni in beli cvetovi grmičevja, se je najprej razlegala občuteno podana pesem Oj, Doberdob v izvedbi Okteta Rož marin iz Temnice, ki je nato še obogatil pro gram z domovinskimi pesmimi. Pred sednik sKulture 2001 Marjan Breščak je uvodoma predstavil društveno delovanje, ki združuje vse štan - dreške organizacije, šolo in župnijo. Na mednarodnem kipar - skem srečanju v Jere - mitišču jeseni 2013, ki je bilo namenjeno prvi svetovni vojni ob 100- letnici začetka, je umetnica Nivea Kofol izklesala iz kraškega kamna motiv Prava pot. Umetnica živi in dela med Koprom in Ljubljano. Je članica Zavoda za kiparstvo ter društva keramikov in lončarjev Slovenije. Domači župan Mauricij Humar je prisotne spomnil, da smo na kraju, kjer so v sto letih potekale tri vojne: prva in druga svetovna ter vojna za Slovenijo. Kraška planota je bila del Soške fronte, ki je zahtevala ogromno človeških žrtev. Spomenik naj bo spomin na padle in opomin bodočim rodovom o nesmiselnosti vojn in naj prispeva k miru, za katerega se moramo vsi zavzemati, najprej v nas samih, v naši soseščini in v širši skupnosti. Kip sta odkrila župan in predsednik sKulture. Umetnica Nivea Kofol je povedala, da je spomenik nastal s pomočjo srčnih ljudi, ki so spremljali nastajanje skulpture v Jeremitišču. Naravna struktura kamna je kot velik plamen in hrbtna stran je obarvana v silhueti velikega žarečega ognja, ob strani pa poteka žila, ki ponazarja prelito kri v vojni. Spredaj sta v reliefu dva kroga, ki predstavljata napadane in napadalce, ki se vrtijo v začaranem krogu. Linije, ki izhajajo iz obeh krogov, so poti in žarki, ki vodijo na pravo pot konca vojne in zavladanja miru. Izrazila je zadovoljstvo, da je delo postavljeno ob Poti miru, ki vodi proti muzeju Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. / DP Skultura Miro Cerar Foto DP Aktualno23. marca 201714 NATUROPATSKI NASVETI (147)Erika Brajnik 2. NATUROPATSKI KONGRES SLOVENIJE Zdravje je ena izmed človekovih največjih vrednot. Ko smo zdravi, lahko tudi vsa ostala področja v življenju lažje premikamo naprej. Žal pa se zadnja desetletja pojavlja vse več kro- ničnih bolezni, med katerimi je tudi diabetes - epidemija tretjega tisočletja. Vedno več ljudi, še posebej otrok, se sooča s to težavo. Ker je letošnje leto namenjeno tej temi, smo se tudi v Združenju naturopatov Slovenije odločili, da ji posvetimo 2. Naturopatski kon- gres. Naturopatija je razmeroma nova veda, ki z na- ravnimi metodami skrbi za okrepitev fizio- loških sposobnosti človekovega organizma (glede na njegov konstitucijski tip), skladno z biološkimi zakoni, ki urejajo obstoj življenja, do najvišje možne mere. Naturopatija se ne križa z uradno medicino, ampak lahko z njo prav dobro sodeluje, je komplementarna. 2. Naturopatski kongres, z mednarodnimi pre- davatelji, bo v soboto, 1. aprila 2017, v Austria Trend hotelu v Ljubljani. Pričakujemo okoli 250 udeležencev, med katerimi bodo bodoči naturopati in ostali udeleženci iz cele Sloveni- je, ki želi- jo izvede- ti, kako si lahko zdrav lje - nje diabe- tesa, po- leg urad- ne medi- cine, olaj - šajo tudi po narav- ni poti. Zaradi tega pričakujemo tudi medijsko precej odmeven dogodek. Predavatelji so res izjemni. Med kongresom bodo predavatelji delili praktične nasvete med publiko, tako bo kongres razumen vsakomur in vsak bo lahko prišel domov z vsaj 30 ra- zličnimi praktičnimi nasveti, ki jim lahko pri- sluhne in udejanji. Za vpis na kongres in pro- gram pa na www.naturopatija.org / dalje www.saeka.si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 21. marca, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (53) Mariza Perat Kamenje so večkrat tudi kemično preiskali. To je poskusil tudi dr. Faller, anglikanec, profesor na vseučilišču v Oxfordu. O njegovi raziskavi piše leta 1858 spreobrnjenec p. Marija Ratisbonne v Leto- pisih Misijona Naše Gospe Sionske. Članek prinaša tudi revija “Čas”: “Dr. Faller je nameraval ujeti katoliško Cerkev v očividni zmoti vsaj v eni ali drugi točki liturgije. Prišel je v Palestino in mislil, da je to, kar je iskal, našel v brevirju o prenosu svete hišice iz Nazareta v Loreto. Zato potuje v Nazaret s potreb- nim orodjem za kemične preiskave. Prispevši na kraj učlovečenja Gospo- dovega, začne vse skrbno preiskovati od znotraj, od zunaj, od vseh strani, vse natančno izmeri in v kemičnem laboratoriju preišče zemljo, skale, zidove. Iz Nazareta odpotuje v Loreto. Tukaj začne z istim natančnim delom. Spozna, da mu manjkajo nekateri podatki, pa se vrne v Nazaret in zopet nazaj v Loreto... toda, kolikor bolj vse primerja in preisku- je, toliko bolj mu padajo vsi predsodki, zmeden je, kesa se in izpreobrne. Tretjič potuje v Nazaret, ne več kot kemik, am- pak kot prepričan katoličan”. Leta 1855 je geološko in kemično razi- skavo kamenja nazareške hišice opravil msgr. Bartolini, poznejši kardinal in pre- fekt sv. kongregacije za obrede. Podal se je v Sveto deželo in si tu v Galileji oskrbel dve vrsti kamenja, po imenu Jabes in Ne- hart. V Loretu so kamenje primerjali s kamni svete hišice in ugotovili, da je le- ta zidana iz kamenja po imenu Jabes. Zatem je msgr. Bartolini poslal v Rim dva kamna iz Nazare- ta, dva pa iz Loreta s prošnjo za analizo. To je opra- vil prof. Ratti, docent kemije na vseučilišču La Sa- pienza. Profesor, kateremu niso povedali, odkod kamni prihajajo, je po opravljenih analizah izjavil, da so vsi štirje kamni sestavljeni iz popolnoma enakih snovi. Pozneje je msgr. Bartolini iz sten loret- ske hišice poslal v Rim tudi malto, poleg te pa še malto iz cerkvice Je- zusovega učlovečenja v Nazaretu. Odgovorili so mu, da je poslana malta “mavec, zmešan s prahom rastlinskega olja”. Take malte pa v Italiji niso nikoli upo- rabljali. Med leti 1900 in 1910 so se glede pristnosti naza- reške hišice pojavili nekateri dvomi. Takrat je zgo- dovinar Eschbach na podlagi natančnih raziskav listin in dokumentov, ki jih je osebno proučil v Lo- retu in na Trsatu, leta 1910 izdal v Parizu knjigo na 491 straneh z naslovom “Resnica o loretski hišici”. V tej knjigi zgodovinar Eschbach prinaša tehtne in utemeljene dokaze o pristnosti loretske hišice. Za- pis o vsebini omenjene knjige je izšel v reviji Čas. Kot piše p. Hajnšek, je ta zapis zelo verjetno sestavil dr. Ušeničnik sam, ki bi, kot največji slovenski učenjak in filozof, omenjene razprave v svoji reviji nikoli ne bil objavil, če bi o njeni utemeljenosti ne bil popolnoma in v celoti prepričan. Ob obisku nazareške hišice so nekateri romarji od- krušili kamenček ali nekoliko malte, da bi to imeli doma kot dragoceno relikvijo. Toda takoj zatem so te osebe doletele razne bolezni in nesreče. To stanje je trajalo, dokler relikvije niso vrnili. O tem pričajo tudi pismene izjave omenjenih oseb. Nikoli pa se kaj takega ni pripetilo tistim, ki so kamen ali malto nazareške hišice odnesli zato, da bi to kemično raziskali. Tu naj omenim, da so Napoleonove čete 10. februarja 1797 nazareško hišico izropale. Vo- jaki so odnesli tudi milostni Marijin kip, ki pa ga je Napoleon leta 1801 ukazal vrniti. Leta 1751 je papež Benedikt XIV. (1740-1758) odredil, naj se glede temeljev nazareške hišice izvrši natančna preiskava. Pri tej so bili prisotni škofje iz bližnjih škofij ter več domačih in tujih stavbenikov. Vsi so glasno ugotovili, da hišica nima nobenega temelja. Svojo ugotovitev so potrdili v uradni pismeni izjavi. Ob koncu 13. in v začetku 14. stol. je občina me- steca Recanati okrog hišice zaradi varnosti dala zgraditi zid, na videz grob in brez lepote, ki pa je bil “trden in močan”. Zid se hišice nikjer ni dotikal. Prebivalci Recanatija so lavre- tansko Mater Božjo zelo častili. Leta 1322 so namreč mesto Recanati guelfi popolnoma razdejali in takrat so se meščani spet podvrgli papežu. Zato je leta 1356 papež Ino- cenc VI. (1352-1362) mestu povrnil vse pravice in tam imenoval tudi škofa. Ljudje so bili prepričani, da se za to mi- lost imajo zahvaliti lavretanski Materi Božji in so zato vsako leto, 25. marca, na dan Marijinega Oznanjenja, v procesiji šli v Loreto. Procesijo je vodil škof, udeležile pa so se je tudi vse oblasti. Leta 1315 je sodnik v Recanatiju obsodil 12 načel- nikov gibelinske stranke, ki so leta 1313 oboroženi odšli v Loreto in tu izropali Ma- rijino hišico. Papež Pavel II. (1464-1471) je ob koncu 15. stol. nad nazareško hišico dal zgraditi veličastno baziliko. Takrat so zid okrog hišice podrli, njene zunanje stene pa obložili s kararskim marmorjem. Papež Klemen VIII. (1591-1605) je na eno iz- med sten dal izklesati napis: “Krščanski romar, ki si zaradi pobožnosti ali zaradi obljube sem prišel, tukaj vidiš loretsko hišico, častitljivo po vsem svetu zaradi božjih skrivnosti in slavnih čudežev. Tukaj se je rodila presveta Devica Marija, Mati Božja. Tukaj je sprejela poz- drav angela, tukaj se je učlovečila večna Beseda Božja. To hišico so angeli prenesli iz Pale- stine najpoprej v Ilirijo zraven mesta Trsat leta 1291, za časa papeža Nikolaja IV. Tri leta pozneje pa, ob početku vladanja Bonifacija VIII. (1294- 1303), je bila prenesena v Picenum blizu mesta Re- cinetum in po istih angelih postavljena v gozdu tega hriba in se je, ko je v enem letu svoj kraj trikrat spremenila, nazadnje po volji božji pred 300 leti tukaj naselila. Od tega časa časte vsi narodi to hišico, katere stene so ostale celotne in trdne skozi toliko stoletij, akoravno se na noben temelj ne na- slanjajo... ” / dalje Nevarnosti in pasti na internetu Otroci morajo znati postaviti mejo zasebnosti troci se morajo zavedati odgovorne rabe interne- ta, a niso krivi, če jih je kdo izkoristil, poudarjajo na poli- ciji. V tem primeru jim je treba po- magati. Pomembno pa je, da otro- ci znajo postaviti mejo zasebnosti v komunikaciji. Takoj, ko je ta me- ja prestopljena, morajo o tem ob- vestiti starše, prekiniti komunika- cijo in blokirati osebo. Ob današnjih razkritjih glede spolnih zlorab otrok preko spleta na policiji opozarjajo, da so na spletu prisotne osebe, ki čakajo priložnost, da v svoje “mreže” ulo- vijo mladoletno osebo z name- nom izsiljevanja. Te osebe budno spremljajo “odprte” profile druž - benih omrežij, klepetalnic in fo- rumov, kjer so prisotni otroci. S prefinjeno taktiko ter oboroženi z informacijami o otroku, ki so jih pridobili na spletu, z njim vzpo- stavijo stik. Poznajo tako njegove šibke točke kot tudi dobre strani. Postanejo njegov edini prijatelj, ki jih razume. Okoli njih pletejo mrežo, ki ima samo en cilj, izsilje- vanje, izpostavljajo na policiji. Iz- siljevanje je lahko v obliki denar- nih nakazil, ki jih mora žrtev na- kazati, v obliki pridobivanja še več fotografij ali video posnetkov in- timnih delov telesa ali samozado- voljevanja, pa vse do zahteve po srečanju. Zato je pomembno, da se otrokom, ko se znajdejo v tak - šni stiski, pomaga. Spolne zlorabe otrok oz. mlado- letnih preko spleta so sicer svetov- ni problem. Kot navajajo na Euro- polu, je odkrivanje zlorab otrok preko spleta nenehen izziv, saj je močno odvisno od novih tehno- logij. Prenosi datotek med uporab- niki (peer-to-peer) in anonimen dostop do t. i. temne mreže (dar- knet) so glavni načini za dostop in izmenjavo gradiv zlorab otrok. Ti načini so namreč enostavni za uporabo in privlačni za kršitelje. Na Europolu opozarjajo tudi na prenose spolnih zlorab otrok v živo, ki so bistveno olajšani z no- vimi tehnologijami. Omogočajo namreč, da se zlorabe otrok zgo- O dijo v živo pred kamero na zahte-vo naročnika, kar za drugo stranpomeni dobičkonosen posel. No- vi oz. “sveži” posnetki so za storil- ce največ vredni. Pri Europolu ob tem izpostavljajo, da vse več otrok in mladostnikov uporablja pamet- ne telefone, s katerimi se sami fo- tografirajo. Kočljive fotografije otrok, ki jih sicer sami delijo, lah- ko pridejo tudi do “zbiralcev”, ti pa nato žrtve izsiljujejo. Opozarja- jo tudi na mreženje kršiteljev, ki se učijo iz napak tistih, ki so jih prijeli organi pregona. Spletno oko v desetih letih prejelo več kot 5000 prijav posnetkov spolnih zlorab otrok Število internetnih spolnih zlorab otrok narašča zaradi večje dostop- nosti otrok do spleta preko pamet- nih telefonov in drugih modernih tehnologij, je za STA povedal ko- ordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl. V desetih letih delovanja so prejeli več kot 5000 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, petino so jih predali policiji. Motl je ob današnjem poročanju o kriminalističnih preiskavah o spolnih zlorabah otrok opozoril, da so mlajši otroci bolj ranljivi za tiste, ki zlorabljajo te nove tehno- logije in imajo veliko preverjenih metod, da pridejo do žrtev, ki jih želijo spolno izkoristiti. Internet po njegovih besedah postaja ved- no kompleksnejši pojav, hkrati s tem pa narašča problematika in- ternetnih spolnih zlorab. Kljub temu pa število prijav na pri- javni točki Spletno oko z leti ne narašča, je poudaril Motl. V zad- njem letu je njihovo število celo upadlo, in sicer iz 565 leta 2015 na 185 lani. Zmanjšalo se je tudi število prijav, ki so jih posredovali policiji. Razlog vidi v spremembi zakonodaje pred nekaj leti, saj je ogledovanje posnetkov kaznivo dejanje, zato so ljudje bolj zadr - žani pri prijavah. Pri tem je izpo- stavil, da to ne pomeni, da je manj posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu. Do zlorab preko spleta lahko pride takrat, ko najstniki pošiljajo gole fotografije vrstnikom. Nevarnost namreč je, da te ne ostanejo pri naslovniku in da jih ta posreduje naprej, tako pa se lahko znajdejo na pornografskih straneh. Edina zaščita pri tem je po njegovih be- sedah ta, da golih fotografij nikoli ne pošiljajo preko interneta. Pri nagovarjanju mladoletnih oseb z namenom spolne zlorabe pa se storilci pretvarjajo, da so vrstniki žrtve ter tako želijo izve- deti čim več podatkov. Poleg tega zapeljejo otroke na pogovor o spolnosti in jih pripravijo na to, da se osebno srečajo. Zato Motl svetuje, da svojih osebnih podat- kov ne posredujejo nepoznanim osebam ter ne podležejo vabilom na zmenek. Motl še pojasnjuje, da pri spolnem izsiljevanju storilec z zlorabo moči od žrtve zahteva spolne usluge ali denar. V veliko primerih storilec preko video pogovora vzpostavi z žrtvijo zaupen odnos ter jo pripra- vi do tega, da se sleče. S tem pa jo v nadaljevanju spolno ali denarno izsiljuje. Pri tem Motl priporoča, naj se nikoli ne slečejo pred nez- nanci. Ob tem pa je pozval vse, ki se kdaj srečajo s posnetki spolne zlorabe otrok na internetu, naj to nemu- doma prijavijo na njihovi spletni strani. Prijavna točka spletno oko redno sodeluje s policijo in jim posredu- je prijave domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok. V desetih le- tih njihovega delovanja so prejeli 5118 prijav, v 1397 primerih so ocenili, da gre dejansko za inter- netno spolno zlorabo otrok in jih v skladu s tem posredovali orga- nom pregona. Prijavna točka Spletno oko je pro- jekt v okviru centra za varnejši in- ternet, ki ga koordinira Fakulteta za družbene vede Univerze v Lju- bljani. Spletno oko sprejema ano- nimne prijave posnetkov spolne zlorabe otrok. V veliki večini gre za slovenske prijavitelje, vendar na posnetkih večinoma niso sloven- ski otroci, je še povedal Motl. Papež Pavel II. Papež Klemen VIII. Bazilika v Loretu Aktualno 23. marca 2017 15 etos smo se znašli tam, skoraj po naključju, za silo našemljeni, z željo, da bi zaživeli v tistem pu- stu, kakršen je bil nekoč. Brez komer- cialnih dodatkov, brez razkošja, brez hrupa in množice. Pust kot trenutek druženja, kot vaški utrinek, kot glas harmonike iz preteklosti v vsakdan- jost. V znak veselja, življenja, pomladi. Ker sem od otroštva vajena mestnega pehanja, velikih množic in glasnega praznovanja, se v žačetku nisem znašla. Vas kot vsak večer iz nastaja- joče megle pozdravlja sonce v zatonu; ulice tihe, slutnja zime, ki se še ni odločila za odhod, in dim, vonj po drveh, preteklost, sedanjost in hlastan- je po življenju se zlivajo v nostalgijo odhajanja. Prosnid zna biti, kot vse be- neške vasi, neznansko tih in samoten. Vstopimo v gostilno, diši po miškah in “kroštolih”, gostilničarka jih daje na mizo. Zastonj seveda, ker v Prosni- du denar ni vse. Četudi ga primanjku- je. Za “špargertom” sredi jedilnice sedi večje število vaščanov in se med seboj pogovarjajo. Največ v beneškem na- rečju. Vsi čakamo na prihod mašker. Medtem pridno polnimo kozarce in si pripovedujemo o tem in onem. Vino in “kroštoli” lebdijo v zraku, nekje v pričakovanju veselja, pomladi, svetlo- be. Morda samo trenutka, ko se odpro vrata in vstopi sprevod s harmoniko na čelu. Glasba napolni majhno jedil- nico, vaščani se okoli špargerta na- smehnejo, videti je, da jim je lepo. Dva vstaneta in zaplešeta z mladimi, ki so pravkar vsto- pili. Pesem odžene tišino in otožnost. Lepo igra harmonika. Največ italijanske, tudi tisto, O sole mio, ki jo v zboru zapoje- mo vsi. Nekdo od starejših za- prosi za eno slovensko. In har- monika zaigra. Mi pojemo zra- ven. Občutek domačnosti, to- pline. Nič vpitja, tekanja, nobe- nega tekmovanja za najlepšo masko. ker zato ni denarja, pra- vi Sandro. Jaz pomislim, da je svet brez denarja včasih lepši. Harmoniko bi poslušala v ne- dogled in vedno bolj sproščena sem, ko pojem z ostalimi in se prepuščam večeru. Ko smo že vsi veseli in razigra- ni, nas Sandro spomni, da bi morali obiskati tiste sovaščane, ki so zaradi starosti in onemo- glosti ostali doma. Veliko nas je sicer takih, ki nismo iz Prosni- da in smo na pustovanje prišli iz rado- vednosti. A z veseljem privolimo, da gremo v sprevodu čez vas. Obiščemo hišo za hišo, Sandro trka, kliče, kar ne- kaj časa mine, preden nas prileten možak ali starejša ženica spusti v hišo. Povsod je toplo, urejeno, televizija je edina sopotnica v samoti. Povsod je vključena, povsod gori luč, povsod diši po komaj pripravljeni večerji. A boste kaj spili, nas povprašajo, a vemo, da ni kozarcev, da nas je preveč, da tu- di pijače ni dovolj. Morda je sploh ni- majo doma. Ne bomo, samo pozdravit smo prišli. Povemo, od kod prihaja- mo, tisti namreč, ki nismo iz Prosnida. Starejša gospa me vpraša, v kaj sem našemljena. Na smeh mi gre, saj sem zadnji trenutek nekaj spravila nase. Pojasnim ji, da naj bi bil to Kekec in ker nikoli ni slišala za tega junaka slo- venskih otroških romanov, ji še na kratko povem njegovo zgodbo. Po- sluša me z zanimanjem. Hvala, da ste prišli, nas pozdravi. Vsi se nam zah- valjujejo, veseli so, da smo vdrli v sa- motni zimski večer z nasmejanimi obrazi. Meni je všeč, da nihče izmed nas ni pijan. Večkrat sem se zanalašč izognila pustnim norčijam, ker mi je bilo pijančevanja preveč. Saj ne, da so- vražim vino. Prijatelji vedo, da ga ce- nim. A ko postane preveč, celo bole- stno, potem se mi upre. Veselo hodimo po vasi, odpirajo se okna in vrata. Prinašamo veselje, pomlad, smeh. Kako lepo, da so ta- ko pozorni do starejših, da so tako povezani, pravi Irena. To pravzaprav vsakič ponavljamo, ko smo v Pro- snidu. Ta povezanost, ta pozornost do vseh, ta mala, že na pol za- puščena vas, ki s solidarnostjo in so- delovanjem hlasta po življenju. In živi. Vsak dan bolj je čutiti to zmago življenja nad propadanjem. Da je Prosnid nekaj posebnega, to razu- me vsakdo, ki gre naključno mimo. Ne samo ob pustu, ampak vsak dan. Čez dva dni bo k nam prišla televi- zijska ekipa avstrijskih novinarjev, posneli bodo dokumentarec o življenju v naši vasi, nam ponosno pove gostilničarka Alba. Zato, ker so tudi oni po naključju opazili, da je Prosnid čisto posebna vas. Taka morda, kot sanjamo, da bi bile vse naše vasi in ves ta nesrečni svet. S solidarnostjo in slogo bi ga lahko spet spravili na noge. A Prosnid, pravi Irena, Prosnid je žal samo eden. / konec Suzi Pertot L Namizni tenis Kras izpadel, a z dvignjeno glavo rasovim namizno- teniškim igralkam naposled ni uspelo, po eni sami sezoni v najvišji ekipni ženski A1 ligi se prek zadnjega mesta vračajo v A2. Sodba je padla v soboto, ko so v poslednjem krogu prvenstva zgoniška dekleta gladko izgubile s 4 proti 0 v Parmi. Za obstanek pa bi bile morale varovanke slovaškega trenerja Dušana Mihalke zmagati. Tekmovanje so zaključile z devetimi porazi in neodločenim izidom proti konkurentu za obstanek Norbellu. Da ne bo pomote, Katja in Martina Milič ter Eva Carli zadnjemu mestu v najboljši italijanski šesterici navkljub v ligi niso igrale vloge pastorke. Nekatere ekipe, na primer prvak Castelgoffredo in Cortemaggiore, ki mu bo skušal odvzeti naslov, so bile nedosegljive, z ostalimi pa so naše konkurirale enakovredno. Kot običajno je Krasovo moštvo krasila homogenost, vse tri igralke so uveljavljale svoje bogate K izkušnje, med letom pa sotudi veliko vložile v treningein pripravo. Namizni tenis se je v Italiji zadnja leta zelo spremenil, denarja je vse manj, toda A1 liga ostaja še vedno izložba najboljših posameznic, nekaterih tujk, a pretežno domačih igralk (povečini reprezentantk in ostalih prvokategornic). Po lanskem navdušujočem in nenadejanem napredovanju iz A2 so se krasovke spet merile z njimi in ligo naposled zapustile, toda dvignjenih glav. Zadnja leta bi si zgoniške veteranke najbrž niti več ne predstavljale, da bodo še kdaj okusile najvišje državno ekipno tekmovanje. Klub pa je po lanskem prestopu zavestno šel v to avanturo in ni manjkalo dosti, da bi se slovenske pingpongašice na koncu celo obdržale še za eno sezono v A1. Prek teh stolpcev večkrat ugotavljamo, da manjka pri Krasovem namiznem tenisu predvsem perspektiva, saj so standardne igralke prve ekipe že “over 30”, dve sta mamici, vse imajo naporne službe. Prave zamenjave, na nivoju prvoligaških prvenstev, pa na vidiku ni. V A2 lahko igrajo te punce, če bodo še imele voljo se sproščati za zeleno mizo, bržkone še celo vrsto let. Če bomo srednjeročno še kdaj okusili v Zgoniku A1 ligo – letos je bilo med drugim končno tudi več domačih tekem, kjer se je zbralo precej privržencev - pa je veliko vprašanje. Dvomimo, čeprav nas lanski uspeh in letošnja zgodba učita, da nič ni nemogoče. Pri Krasu se preprosto dobro dela, ekipa ni umetno sestavljena kot je večina tekmecev v A1 in A2. Društva in postave zato kar iz dneva v dan propadajo, v Zgoniku pa stoji za tekmovalci na parketu resen klub, morda s skromnimi finančnimi sredstvi, toda s športno kulturo in neko vizijo. S tega vidika bi si Športni krožek Kras nedvomno zaslužil “scudetto”, o katerem zdaj na igrišču ni mogoče sanjati. HC O posebni vasi Svet zase, imenovan Prosnid (2) apež Frančišek je morda prepričan, da lahko vsi sku- paj v slogi in miru molimo vsak lastnega boga (kot v Libano- nu?); žal so imami drugačnega mnenja kot tisti predstavnik isla- ma, ki ga je papež povabil v med- versko ekumensko skupino v Va- tikanu, kjer je izjavil v arabščini: Alah, zagotovi nam osvojitev in vlado tega vrta! Prošnja je priro- mala na YouTube in pahnila v smeh milijardo muslimanov. Kot izhaja iz številnih sodnih po- ročil, je nezanemarljiv del migra- cije povezan z raznimi tujimi ma- fijami, tako stalno delujočimi v Italiji kot tranzitnimi, med kateri- mi izstopajo podjetna kitajska, ni- gerijska in nasilna albanska mafija; vse zaokrožajo svoj neprijavljeni biznis s cvetočo trgovino prostitu- cije, med neodzivnostjo državnih aparatov in zakonodajnih teles, ki kvečjemu nudi izgovor za obstoj rešiteljskih nevladnih organizacij. Spomnim se kratke dobe v Rimu pred dvajsetimi leti, v dobi župana Rutellija; pred stavbo, kjer sem upravljala malo gostišče, sem neke noči preštela šest pocestnic, nige- rijk brez dovoljenja za bivanje v Italiji. Predstavnik varnostnih or- ganov mi je pojasnil, da je večina teh prostitutk prebivala v podna- jemništvu v ljudskih po- slopjih. V redkih primerih, ko je policiji uspelo doka- zati jim kaznivo dejanje, preveriti pravočasno nji- hovo narodnost, prepeljati jih na letališče, dobiti letalsko linijo s pri- merno destinacijo in jih vkrcati, so naučene mladenke z neprimer- nim in obscenim vedenjem prisi- lile kapetana, da jih je izkrcal, po- liciste pa, da so jih spet pospremili v mesto in izpustili na prostost po izteku omejenega časovnega roka. Taka uvožena prisilna prostitucija res ni nikakršen pozitiven znak ženske emancipacije; medtem pa člani omenjenih mafij, kot tudi neo-salafistični muslimani in no- madski klani pridobivajo držav - ljanstvo in volilno pravico, kar jim država velikodušno nudi. Če na eni strani položaj žensk ob migracijskih tokovih nazaduje do primitivnih oblik ženskega po- dložništva nomadskih, islamskih in mafijskih skupnosti, na drugi strani ob zahtevkih liberalno radi- kalne glasne propagande degene- rira do absurdnih ali celo po- nižujočih stopenj. Predane državne uslužbenke kot sodnica Ilda Boccassini so kanile preganjati prostitucijo z obdolžit- vijo za podobne prekrške frajerja Berlusconija za njegove odnose s seksualno izvežbano mladoletni- co: morda v bran njene kreposti? Če se ne motim, seks pri štirinaj- stih, ponekod pri petnajstih ni več kaznivo dejanje, kvečjemu je prej redkost devištvo. Obramba žen- skega dostojanstva pa je po mojem dosegla višek smešnosti, ko so švedske oblasti izdale mednarod- no tiralico za gospodom Assan- gem na podlagi prijave za posil- stvo, nadlegovanje in prisilo s stra- ni dveh polnoletnih in svobod- njaških feministk, švedskih žen - ščin, ki sta se prostovoljno vrinili v posteljo dano na razpolago ne- srečnežu; tiralico, ki je po šestih le- tih še veljavna. Sicer pa je na nivo propadlosti zdrknil položaj žensk v primeru ženske nosečnice – najemodajalke maternice za vsaditev jajčeca pro- danega od genetske s hormoni na- bite matere v uporabo paru narci- soidnih homoseksualnih samcev; če se vam to zdi emancipacija... Še pripomba glede ženskih kvot. Kot mi je vedno poročala prijatel- jica funkcionarka, take stolčke v državnih in evropskih upravah za- sedajo predvsem prijateljice, žene ali sorodnice vplivnih moških po- litikov in pri tem prehitevajo go- spe in gospode, ki bi si sicer take položaje prislužili z natečaji in znanjem. Verjamem, da so da- našnje glasne feministke prišle na položaje brez moške pomoči; ver- jetno je gospa Boldrini tudi polna zaslug in kreposti, ki jih očitno ce- ni predvsem naša predstavnica Ta- mara Blažina; žal pa se z njenim vidikom nikakor ne morem strin- jati. P Z 2. strani Dan žena ... Med Slovenijo in Italijo dobro sodelovanje Deželna vlada je v petek, 17. marca, dala soglasje k sklepom, ki jih je konec februarja sprejel Odbor za spremljanje (OS) Programa Interreg V-A Italija- Slovenija za obdobje 2014-2020 in s tem prižgala zeleno luč za financiranje pilotnih projektov “Isonza - Soča” in “Salute – Zdravje” goriškega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Njuna cilja sta vzpostavitev čezmejne mreže zdravstvenih storitev in čezmejnega posoškega naravnega parka. Za ta dva projekta je na razpolago deset milijonov evrov, pri čemer bo več kot 80% sredstev priteklo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na februarski seji v Trstu je OS odobril tudi deset strateških osi programa Italija – Slovenija. Razpredelnico je proučila tudi deželna vlada in jo odobrila. Prednostna področja so razvoj mednarodne raziskovalne mreže, spodbujanje inovacij, zmanjšanje porabe ogljika, izboljšanje čezmejnih prometnih povezav, uvedbo modela čezmejnega turizma, širjenje poznavanja dediščine prve svetovne vojne, skrb za zdrave vodne vire, razvoj protipoplavne strategije in okrepitev sodelovanja med civilnozaščitnimi organizacijami. Sedma od desetih točk je namenjena jezikom in narodnim manjšinam. Kot piše v dokumentu Odbora za spremljanje, bo Program Interreg V-A Italija Slovenija postavil v ospredje inovativne modele za spodbujanje večkulturnosti in večjezičnosti, pri čemer bo posebna skrb namenjena mladim generacijam. Te modele bodo razvile tako narodne skupnosti kot javne uprave, tudi z namenom, da se povečata turistična privlačnost in kulturno bogastvo posameznih območij. / ARC/PV Projekti Interreg, strategija za večjezičnost Aktualno23. marca 201716 SD Sončnica / Predavanje: Alenka Rebula Izvirno razmišljanje o kočljivih odnosih med starši in odraslimi otroki GORICA zadnjih letih smo na Go- riškem že slišali celo vrsto - vedno zanimivih in nadvse koristnih! - predavanj o vzgoji oz. o odnosih med starši in otroki. V večini primerov so postavljeni pod drobnogled do- jenčki ali šolski otroci ali pa pu- bertetniki. Prejšnji teden je Skup- nost družin Sončnica iz Gorice organizirala res zanimivo preda- vanje - tretje v letošnjem nizu - o zapleteni in kočljivi problemati- ki, ki je v spremenjenih časih in razmerah morda vedno bolj ak- tualna: o ljubezni in pravičnosti med starši in odraslimi otroki. Srečanje je poželo lep uspeh, saj so ljudje v sredo, 15. marca, na- polnili dvorano goriškega Močnikovega doma še pred začetkom. Tokratna gostja je bila Alenka Rebula, profesorica družbenih ved na liceju Slomšek v Trstu, ki se ukvarja z esejistiko, literaturo, predavanji in delavni- cami, je pa tudi avtorica številnih strokovnih knjig. Sončnica jo je v 18 letih delovanja povabila že trikrat, je uvodoma povedala Ana Saksida. Gre za razmišljanje, ki ga je zgra- dila na svojih izkušnjah, z opa- zovanjem in na delu z odraslimi, je povedala gostja. Začela je z mi- slijo, da starši ob rojstvu otroka v glavnem ne pomislijo, da bodo z otrokom živeli tudi tedaj, ko bo odrasel; in vendar “večino življenja preživimo ne z ma- jhnim otrokom, ampak z odra- slim”. Ko smo odrasli, verjetno ne vemo, da pademo v neki način razmišljanja, ki je “del naše tradicije”. V sebi nosimo neko izročilo, ki se ga držimo: mislimo, da damo otroku življenje, on pa nam bo vse življenje vračal, kar bo dobrega dobil. “Tega nihče ne reče na glas, a to vsi pričakujejo”. Starši in otroci se v bistvu obremeni- mo z medsebojno dolžnostjo in zgodi se, da ne eni ne drugi ne razpolagajo več s svojim časom, svojo svobodo, svojim življen- jem. Zrasli smo z modelom, da bomo do smrti vezani eni na druge, je podčrtala predavatelji- ca. Ona pa je mnenja, da “tista sreča, ki jo mi iščemo in v katero jaz verjamem, je ta, da se lahko srečujemo kot starši in otroci na drugačen način, zlasti ko odrase- jo, v svobodi in ljubezni, kjer ni nobenega izsiljevanja in kjer ni pričakovanj”. Našim odnosom najbolj škodijo pričakovanja. Pričakovanje je ti- sto, kar v srcu pričakujemo in smo prepričani, da bi morali do- biti; pravzaprav se niti ne zave- damo, da pričakujemo. Zavemo se ga šele, ko nečesa ne dobimo in nas to zelo boli. Razočaranja nam pokažejo, katera so bila pričakovanja. Zato je zelo po- membno o tem, kar si želimo, ali govoriti z drugim ali s seboj, da nam je jasno, kaj vse pričakuje- mo, da se vprašamo, ali je upra- vičeno. Glavni problem pričakovanj je ta, da si ne prevzemamo odgo- vornosti za izražanje svojih želja. Kdor si prevzame odgovornost za svoje želje, jih izrazi na glas. Če tega ne stori, drugemu ne po- maga, da naredi kaj zanj. “In od- nos postaja postavljanje ugank” in sledijo si nesporazumi. Pove- dati svoje želje je zelo težko, tega ni mogoče se naučiti čez noč, je še povedala Alenka Rebula. V Ko smo razočarani, ker doma nedobimo tega, kar bi radi, nam nisamo žal, ampak tudi zamerimo. Mislimo, da bi drugi ‘moral’ da- ti, razumeti. Ta ‘moral’ leže “kot kamen na dušo” in “ustvarja zi- dove med nami”. Pričakovanja torej vedno vodijo v zamere in bolečino iz preprostega razlo- ga, ker delujejo na dva načina: mene boli, ker ne dobim, obenem sem jezen na tistega, ki mi nečesa ni dal; in ti- sti čuti, da mi je dolžan. “Če se med nami ustvarjajo čustveni dolgovi, se začnemo oddalje- vati drug od druge- ga... Dolžnik bo vedno bežal pred ti- stim, ki mu je dolžan”. Mati npr. pričakuje hvaležnost od otroka, ta čuti njeno grenkobo in dolg ter beži od nje. “To je začaran krog, tega je zelo veliko”. Ko se otrok rodi, starši niti ne ve- mo, kaj vsega pričakujemo, je nadaljevala predavateljica. Usmerjeni smo v njegovo vzgo- jo, o drugem veliko ne razmišlja- mo. Ko pa odrase, se začenja pre- bujati v nas prepričanje o tem, da bomo začeli prejemati. Od odraslega otroka začnemo pričakovati vračanje in ga opazu- jemo kot tistega, ki bo nekaj dal. Pričakujemo npr., da si bo otrok uredil življenje tako, da mi bomo lahko mirni. To pomeni: otrok, ne smeš delati napak, ne smeš zaiti v slepo ulico, ne smeš imeti težav, ne sme se dogajati nič hu- dega itd! Če kaj gre narobe, se v starših oglaša 'notranji kritik': kakšna mama oz. kakšen oče si bil, da je zdaj otrok tak? Na otro- ka namreč gledamo kot na 'pro- dukt svoje vzgoje', kot 'ekspo- nat', 'razstavni predmet', ki go- vori o tem, kdo sem jaz. V do- brem in slabem. Največja ovira in “gorivo za pričakovanja” so naši ideali. To, da skušamo biti idealni starši ide- alnih otrok, najbolj uničuje lju- bezen med nami in preprečuje, da bi se ljubezen sploh lahko raz- vijala. “Ideal te ne vpraša, kaj tre- nutno zmoreš, kaj mi lahko daš, glede na to, kar doživljaš in kar si”. Ideal pove, kaj bi moral biti, dati itd. Ljubezen pa je v tem, da osebo vprašam, kaj v nekem tre- nutku zmore. “V sprejemanju možnosti je resnica in v resnici je toplina”. ‘Imeti ideale’ zveni zelo lepo, saj ‘ideal dviga, pleme- niti, pomaga, da povlečeš iz sebe najboljše itd’. Z izkušnjami, opa- zovanjem in prakso pa je preda- vateljica ugotovila, da to ni res: “Ljudje postanejo boljši in dajo od sebe tisto, kar morejo, če jim pustiš, da povedo, kaj lahko dajo. Če postaviš ideal, se lomijo pod težo ideala, saj nihče ne vzdrži svojega ideala. Ga ni človeka na svetu, ki je lahko kos svojemu idealu”. Postavimo si raje nov kriterij in se vprašajmo: glede na svoje možnosti kaj lahko pristno in iz srca dam? To bo resnično in bo zares delovalo. Starši imamo določene ideale. Npr. ideal zaupanja in upošteva- nosti, ideal podpore in družbe na stara leta. To ni dolžnost otro- ka, je zatrdila Alenka Rebula. “Otroka smo rodili zato, da gre v življenje in da gre ven, mogoče tudi daleč. In da ljubi druge in nadaljuje življenje v drugi smeri in nima nas na skrbi. To bi vsaj bilo, če govorimo o odprti lju- bezni, o tem, da otrok ni naša last”. Vsak človek lahko nekaj da, česa drugega pa ne more dati, pač gle- de na lasten značaj, ki ga zazna- mujejo geni. Spoštovanje tega, da kdo kaj zmore in česa ne zmo- re, je eden izmed pogojev ljubez- ni. Če razumem svoje meje, ra- zumem tudi, da vsi ljudje imajo svoje meje, da jih ima tudi moj otrok. Ljudje smo različni, vsak da, kar more; ideal pa je, da bo vsak dal vse. Starši bi morali do- pustiti otrokom, da so različni, da dajo, kar morejo, ne vsega, kar bi želeli. Dopustiti morajo tu- di, da sami nekaterih stvari otro- kom ne morejo dati in da jim bo- do to dali drugi. Eden bistvenih korakov je ta, da razumemo, koliko je še v nas idealov in pričakovanj, kako bi moralo biti, da bi starši bili za- dovoljni s sabo in z otrokom, in koliko je spoštovanja tega, kar je možno za nas, in možnosti, ko- liko lahko razvijemo ljubezen. Eno temeljnih resnic je Alenka Rebula izrazila s to mislijo: “Otrok ni naš 'proizvod'. To, kar se mu dogaja, ne govori o tem, kaj smo starši delali dobro ali sla- bo. Otrok je skrivnost. Je velik svet, v katerem smo živeli z njim. Nekaj malega smo videli, dokler je bil majhen, vse ostalo se bo razkrilo v življenju. In mi smo priče njegove poti. Lahko smo spremljevalci, predvsem pa smo priče. In smo prostor, kamor se lahko vrača, kadar želi in kadar čuti, da želi nekaj izmenjati z na- mi. Toda otrok ni dolžan s svo- jim življenjem potrjevati nam te- ga, da smo bili dobri starši”. Enakopravna ljubezen - to je lju- bezen med odraslim otrokom in starši - zahteva enakopravnost, kar pomeni, da vsak ima svoj prostor in svojo mejo. Odrasla ljubezen pomeni veliko spošto- vanje mojega prostora in tvojega prostora: “Ko se srečujemo, smo na obisku”! Prostor staršev je, da hranijo prostor svojega življenja, da otroku dajo življenje, poskrbi- jo za njegovo rast, v določenem trenutku pa se od njega poslovi- jo. To se zgodi, ko je konec otroštva in njegovega zavetja do- ma. Ko starši pošljejo otroka v življenje, mu dajo svobodo in odgovornost. To navadno zelo težko naredijo, “ker v trenutku, ko nekomu daš svobodo in od- govornost, več ne veš, ali se bo vrnil”. Prostor staršev je, da otrok odide, jaz pa začnem skrbeti za svoj pro- stor in misliti na svoje življenje. To pomeni, da gledam naprej, razmišljam, kakšna bo moja sta- rost, pomislim na potrebne de- javnosti, da se bom čutil živega, da bom tudi finančno po- skrbljen, saj “jaz odgovarjam za- se”. Prevečkrat zamenjujemo odo- bravanje za ljubezen, je še pove- dala gostja. Odobravanje je to, da se nekdo strinja s tem, kar de- lam. Ljubezen pa je tisto, kar je zastonj, iz srca; tisto, kar ostane, ko te drugi ne odobrava. Prostor otroka je prostor, ki naj bi ga otrok zasedel in potem upravljal, zato da je odnos ena- kopraven. Otrok naj bi si prevzel breme svobode in svojih izbir. Če misli, da je prizadet zaradi ran, ki so mu jih prizadeli starši, je sam poverjen, da zdravi svoje rane in skrbi za svoje telo, svoje delo in svoje duševno zdravje. Svoboda ni to, da očitaš komu, kaj je naredil, ampak to, da prev- zameš nase skrb za svoje počutje. Otrok bi imel tudi odgovornost, da si sam zagotovi svoje fi- nančno stanje in preživetje. Vsa- ka generacija je imela svoje težave, ki jih je morala prebrodi- ti. Danes imajo mladi breme go- spodarske krize, prejšnje genera- cije so imele vojno, hudo revščino, lakoto, nesvobodo itd. Vsaka generacija je imela svojo življenjsko nalogo in obremeni- tev. Pomilovanje mladih, ker jih čakajo težke življenjske naloge, jim samo škodi. Gledati moramo njihove sposobnosti in moči. Po- trebujejo našo podporo, da ver- jamemo vanje in jih opozarjamo na možnosti, ki jih imajo. Zelo težko je otroku ne dati tega, kar želi, zlasti če je v težavah. Otrok pa rabi samospoštovanje in tudi čas, da si uredi življenje. Prostor otrok je tudi ta, da se učijo gojiti odnos s starši, ki je preprost in prisrčen, se pravi svo- boden. “Starše obiskuješ, ker te veseli, da jih vidiš, po srčnem na- gibu. To pomeni živeti iz iskre- nih občutkov”. Tudi starši imajo krivične zahte- ve do svojih otrok, ko npr. zah- tevajo in pričakujejo, da se otrok vsak dan oglasi. “V imenu česa, nisem še razumela”. Starši tudi ocenjujejo vzgojo otrokovih otrok. “Kadar spoštujem odrasle- ga otroka, je njegov odnos z otro- ki nedotakljiv”. Med odraslimi in starši naj bi šlo za prostovoljne odnose, za odnose svobode. “Drug drugemu dovolimo, da ostanemo, kar smo! Gre za to, da smo gostje eni pri drugih”. Ko otroci odidejo in hiša ostane prazna, pride čas, ko bi bilo treba odnos v dvoje bolj negovati in postaviti na nove temelje: dva človeka, ki nimata več otrok v hiši, sta drug pred drugim sama. Ko namreč skrbimo za otroke, se oddaljimo med seboj, saj otroci “požrejo” vso pozornost. Zato otroci, ki gredo, dajejo možnost staršem, da naredijo nekaj nove- ga zase v odnosu v dvoje. Biti starši je nekaj zelo zahtevne- ga, ki se spreminja iz leta v leto. Biti starši dojenčka je eno; biti starši pubertetnika je drugo; biti starši, ko ima otrok 30 let, je še drugo; biti starši, ko ima otrok 50 let, je še nekaj drugega. “Naša naloga je, da odkrijemo v vsa- kem obdobju, kako drugače bi lahko živeli ljubezen, kako bi vnesli enakopravnost, svobodo, kaj bi novega iz sebe potegnili, da bi bilo bolj primerno za tisti čas, ki ga živimo”. Odraslih otrok ne vzgajamo več, je pou- darila Alenka Rebula, “smo pa lahko še vedno za zgled, če nas hočejo pogledati ali če želijo še kaj slišati ali sprejeti”. Ko nas otroci opazujejo, jim starši lahko podarimo možnost, da dobijo občutek, kako smo lahko kos življenju, tudi ko se staramo. “Zato da dobijo pogum za življenje”! Ljubezen, ki nam jo da otrok, je res nekaj posebnega in ni pri- merljiva z nobeno drugo, “toda ne moremo živeti od tega”. Ni prav, da od njih to pričakujemo in zahtevamo, saj otrok ima svo- je življenje. Ne moremo se hra- niti od nečesa, kar nam ne pri- pada. Da živimo, rabi- mo zelo veliko ljubezni. Odrasli rabimo širiti prostor, povezati našo ljubezen s človekom, s katerim živimo. “Okrog sebe moramo gojiti prostor ljubezni, saj ra- bimo veliko ljubezni in podpore”. Starši pa mo- rajo dajati in ne preje- mati! Dostikrat se okle- nemo svojih otrok prav zato, ker potrebujemo veliko ljubezni. Staršev- ska vloga pa je ta, da po- skrbiš, da se v tvoje življenje nateka ljube- zen iz različnih virov; in ker si te ljubezni poln, jo otroku lahko daš. Otrok prejema od tebe. Potem ti tudi da, ker ga to veseli, a ti nisi lačen tega. Starši smo zavetje, zaledje, ki ga otrok ved- no najde pri nas. Toda “hvaležnost ni nekaj, kar bi lahko pričakovali ali zahtevali. Hva- ležnost, kot je dejal Bogdan Žorž, se zgodi”. Ali se rodi ali pa ne. Koliko se bo otrok razvil v dobre- ga človeka, koliko bo postal ple- menit, koliko bo dal v življenju od sebe, ni nekaj, kar lahko do- sežemo starši; to je njegova odločitev, je še povedala preda- vateljica. “Otrok je svobodno bit- je in vsakdo v življenju izbira, kaj je zanj v življenju pomembno, v kaj želi vlagati svoje sile, za kaj se bo potrudil”. Starši smo dolžni samo, da imamo otroka radi. “To se mi zdi več kot do- volj”! Danijel D. SD Sončnica / Pogovor z Gregorjem Čušinom Skupnost družin Sončnica vabi v petek, 24. marca 2017, ob 20. uri v dvorano Franc Močnik v Gorici na srečanje-pogovor z gledališkim igralcem Gregorjem Čušinom. Tokrat se bo predstavil na drugačen način, in sicer bo odgovarjal na vprašanja o svojem družinskem in zakonskem življenju (z ženo Melito in šestimi otroki živi na Koroški Beli), o svojem poklicu in poklicanosti, predvsem pa o tem, kako v današnji družbi živeti krščanstvo. SD Sončnica / Telovadba na prostem Skupnost družin Sončnica iz Gorice je svojo dejavnost v novi sezoni začela z rednim občnim zborom ob koncu meseca januarja, s sklopom zanimivih predavanj na aktualne tematike, ki še potekajo v Močnikovem domu v Gorici, z večkratnimi uspešnimi nastopi gledališke skupine O’Klapa, pri kateri sodelujejo mladi člani društva, ter še z marsikatero pobudo. S svojim razvejenim delovanjem si društvo prizadeva izraziti svoj družbeno koristni doprinos na kulturnem, rekreacijskem, vzgojnem, izobraževalnem, informativnem in socialnem področju, s posebno pozornostjo na družino kot na osnovno družbeno celico. Po zelo pozitivni in dobro obiskani izvedbi v lanski sezoni, bo SD Sončnica tudi letos vključila v svoj program tedensko telovadbo, ki jo bo vodil prof. Aldo Rupel. Zavedamo se namreč, kako je v današnjem času pomembno, da skrbimo za svoje zdravje in dobro počutje, kar krepi telo, um in duha ter jih na ta način napolni z blagodejno energijo. Telovadba bo potekala na prostem, enkrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih med 18.45 in 19.45 v aprilu, maju in juniju. Med vadbo se bodo udeleženci premikali peš, zbirališče in trasa se bosta spreminjala glede na smer poti, ki jo bo vsakič določil vaditelj. Ob prosti hoji bodo udeleženci telovadbe imeli še vaje za razgibavanje, za spretnost in telesno moč. Za katerokoli podrobnejšo informacijo ali pojasnilo oz. za vpis se zainteresirani lahko obrnejo na odbornico društva Ano Saksida Zorzut na tel. št. (+39)328 9181685 ali po elektronski pošti na naslov saksidana@libero. it. Toplo vabljeni k udeležbi! / (fk) Kratke Alenka Rebula (foto A. Vogrič)