SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 16 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 3 de mayo - 3. maja 2001 ABH. MARJAN EILETZ Razmišljanje o slovenski kulturni identiteti v Argentini Slovenski utripi V začetku tega stoletja še vedno z veselem opažamo v raznih slovenskih društvih (»Domovih”), ki obkrožajo našo prestolni-Co> pa tudi drugod po notranjosti Argentine, različne skupine trmasto samozavestnih 10 v narodne vrednote zagrizenih deklet in fantov, ki so se v zadnjih desetletjih znašli skoraj brez starih in izkušenih mentorjev, Pa so vse to, kar so od njih v preteklih desetletjih lepega in vrednega slišali, videli in brali, napolnili v malho in se podali na pot za dosego cilja, ki je vsem jasen: ohranjanje in ustvarjanje kulture z močnim slo-venskim pridihom na tem koncu sveta. Driznati jim je treba, da so na pravi poti, da zn^jo ločiti kvaliteto od kiča. Torej, v zvrsteh likovne umetnosti, glasbe in gledališča se nam ni bati okrnitve vsty za eno ali dve generaciji. Prav gotovo pa drži dejstvo, da je vsiy v leposlovni (deloma tudi v gledališki) Umetnosti vprašanje jezika bistveni pogoj za aktivno pripadnost nekemu osnovnemu slovenskemu kulturnemu prostoru. Z drugimi besedami povedano: za ustvarjanje na literarnem področju je neizpodbitno nifino temeljito znanje jezika in to velja tako za Slovence kot Francoze ali Kitajce. Torej, Problem se zatakne pri književni umetnosti, z drugo besedo pri jeziku. Tukaj namreč opažamo, da odjemalsko zanimanje ponehava vzporedno z upadanjem znanja slovenščine, se pravi s kulturno in jezikovno erozijo. „Ljuclje ne berejo več” se sliši. Če je to res za slovenske knjige, je žalostno, a še toliko bolj žalostno, ker večina ne bere hiti španskih knjig. V tem se je naša skup-host nevarno približala splošnemu argentinskemu nivoju. Pred leti smo v Buenos Airesu hiteli z organiziranjem centralne hr\jižnice v Slovenski hiši, ker so ljuclje tako zahtevali. Danes se je položaj spremenil. Dodatki iz leta 2000 kažejo okrog 25 izposojenih knjig na mesec. V letu 1999 je bilo registriranih 27 različnih čitateljev (v Velikem Buenos Airesu živi nekaj nad 6000 Potencialnih bralcev!). Morda bi kdo dejal, ha ljuclje raje kupujejo knjige, kot bi si jih posojali. Na žalost je to samo utvara. Ali bi si kdo upal napraviti anketo in obiskati slovenske družine, pa samo nos vtakniti v hhevno sobo in vreči oči na knjižno oma-r°? Najbrž bi dožiVel v večini slučajev žalostno razočaranje. Podobno kot tisti, ki bi §a zanimalo, koliko Slovencev kupuje (in razobeša v stanovanju) umetnine naših likovnikov. Fotografije blejskega otoka ali hrugih naših naravnih lepot so nam nadomestile občutek potrebe po uživanju liko-vh*h umetnin. Vendar smo bili v zadnjih letih priče hekih novih in zanimivih pojavov: nekaj mladih ustvarjalcev piše poezijo in prozo v španščini in celo na priznani višini. Kljub ehtu, da vsi govore precej gladko ,,domačo” slovenščino, si ne upajo zapisati sta-vka v maternem jeziku, ker se zavedajo ®vpje pomanjkljivosti. Zavestno se čutijo lane slovenske skupnosti, čeprav so se hnietniško oblikovali predvsem v tu-in tudi kozmopolitskem okolju. Prešerna in Balantiča, pa tudi Al- fonsino Stomi in Olgo Orozco. Obogatil jih je Cankar ali Simčič, pa vendar tudi Roberto Arlt, Borges, Proust in Kafka. Koliko imajo v sebi pristnega slovenskega naboja, od staršev podedovanega in iz slovenskih tečajev naučenega, bo kdo vprašal? Sedaj smo prišli do srčike našega problema. Treba je rešiti jezik, kije po besedah, zapisanih v Nacionalni kulturni program „...glavni razločevalni znak Slovencev kot posebnega naroda”.... Tega problema se je pred več kot dvajsetimi leti lotila naša skupnost, ko smo načrtovali uradno dvojezično gimnazijo, ki bi v veliki meri reševal ta problem, kot so to dokazale kake druge narodnostne skupine. Imeli smo šolske prostore (v Slovenski hiši), imeli smo načrt za izbiro profesorjev, imeli smo skupino prvih družin, ki bi pošiljali otroke v to šolo in imeli smo ustmeno odobritev Tajništva za šolstvo na občini mesta Buenos Aires. Manjkal je le majhen ..birokratski” postopek: „nihil obstat” od strani Veleposlaništva SFR Jugoslavije. In tam smo dobili odgovor, kot smo se ga že bali: ne! Kdo bi sicer pričakoval kaj bolj pozitivnega od udbaških birokratov in balkanskih totalitarcev ? Torej, ostali smo pri starem. Naše udarniške učiteljice in profesorji so se zagnali naprej in se še danes borijo proti mlinom na veter, čeprav se je Slovenija že pred desetimi leti otresla sramotnega ,,berlinskega zidu” in balkanske prisile. Republiške oblasti se menda še niso zavedle, da tudi tukaj v Argentini živi nezaupljiv del slovenskega naroda, ki se že preko petdeset let bori za svoje nacionalno preživetje, za ohranitev slovenske kulture in narodnostnega ponosa. Delne podpore, ki so je danes sicer deležne naše šole, še daleč ne zadoščajo za izpeljavo ustreznega programa samoohranitve slovenske kulturne identitete v tej deželi. Ta moj protest ne bi bil popolen, če se ne bi dotaknil boleče točke o izginuli prisotnosti stojnice slovenskih kr\jig na bue-nosaireškem knjižnem sejmu. Nerazumevanje odločipočih funkcionarjev v Republiki Sloveniji, kot morebitna posledica pomanjkanja ustrezne informacije od strani veleposlaništva v zadnjih letih ali pa od merkantilistično usmerjenih knjižnih založb nam je letos spet zadala hud udarec. Naša prisotnost na tej mega-razstavi se je letos spet omejila na skromno vitrino, ki smo jo napolnili Slovenci v Argentini s knjigami z naših polic, z vso ljubeznijo, odgovornostjo in spoštovanjem. Spominja me na zgodbo pastorke, ki je na skrivni prinesla šopek cvetic na grob svoje matere. Pri nas se ni bati nacionalnega okuže-nja ali notranje duhovne izvotlitve. Mi smo gradili naše slovenstvo na vrednotah in iz teh so izklesani temeljni kamni te naše kulture, ki jo hočemo za vse na svetu ohranjati. Morda, verjetno bo nekoč prišlo do tega, da bo tudi to slovensko deblo doletela smrt, kot je to zapisano v zakonih narave. A ta smrt ne bo sramotna. Umrli bomo kot drevesa, stoje. (uvodnik za Meddobje 2001 št. 1-2, okrajšano) KAŽE NA BOLJE? Po zadnjih novicah se je lani rodilo nekaj več otrok kakor je Slovencev umrlo. Kuj to pomeni? Zadnja leta — desetletja je primanjkljaj med rojstvi in smrtmi v Sloveniji vedno negativen, kot narod izumiramo. Ali je lanski porast samo ena lastovka, ki slučajno leti nad Slovenijio, ali pa res pomeni nekaj novega v slovenski populaciji? Demokratične stranke v Sloveniji so vedno skušale zvišati rojstva z raznimi ugodnostmi, Cerkev je neprestano in jasno govorila o tem, vladajoče stranke pa so kar nekam tiho. Slovenija je dosedaj po številu prebivalcev rasla, a je bila ta le posledica južnih priseljencev. HAIDER V BOJU PROTI PRAVICAM SLOVENCEV Koroški deželni glavar Jorg Haider seje na zborovanju fanatične nemškonacionalne Zveze koroških brambovcev v Šentjakobu v Rožu znova izrekel proti dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom. Haider se je tako pridružil kampanji proti pravicam slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki jo že nekaj tednov vodita skrajno nem-škonacionalna Heimatdienst in Abwehr-kampferbund. Organizaciji sta za v Velikovcu sklicali tudi veliko protestno zborovanje z geslom „Proti slovenizaciji Koroške”. KAJ BOMO PODEDOVALI OD JUGOSLAVIJE? Slovenija se še vedno bori za razdelitev premoženja bivše Jugoslavije. Glede že dosežene rešitve o delitvi 46 ton zlata v baselski banki (B1S) sicer Makedonija, ki je dosedaj zavirala s prevelikimi zahtevami ves proces, ni zadovoljna, vendar pristaja na to, da se zaključi vsaj to vprašanje in da se preide na delitev drugega, precej več vrednega premoženja nekdanje skupne države, to je razdelitve 133 diplomatskih predstavništev SFRJ, ki jih je zasegla večinoma Srbija. Odprli bodo tudi vprašanje nasledstva po nekdanji jugoslovanski vojski kjer mora- jo delitveno vrednost šele določiti. Sledijo pa še ,,zasežena” devizna sredstva državljanov SFRJ, ki so ostala v bankah drugih republik. KUČAN SE SPET VMEŠAVA S kritiko neposrednega vmešavanja predsednika države in vrhovnega poveljnika njenih obrambnih sil Milana Kučana v vojaške zadeve se je na novinarski konferenci oglasil predsednik SDS nekdanji obrambni minister Janez Janša. Tako se je odzval na Kučanovo izjavo ob njegovem obisku generalštaba Slovenske vojske, da zlasti v času Bajukove vlade ni bil izpolnjen večji del pričakovanj. Ob tem je Janša opozoril, da je obrambno ministrstvo v času Bajukove vlade dobilo temeljne strateške dokumente, v državni zbor je bil poslan predlog resolucije o nacionalni varnosti, hkrati pa je bil pripravljen realen letni načrt vključevanja v zvezo NATO, ki je bil deležen pohval od predstavnikov NATA. Realni problemi v Slovenski vojski in na ministrstvu za obrambo obstajajo, vendar ti ne izhajajo iz časa vlade Andreja Bajuka, temveč zlasti iz obdobja od 1994 do 1998, ko so bili izvedeni številni nakupi vojaške opreme v nenatovskih državah, to je predvsem v Izraelu. V tem obdobju je tudi prišlo do zaposlitve več sto pripadnikov nekdanje tajne službe in Jugoslovanske ljudske armade v Slovensko vojsko oz. na ministrstvu, kar je bilo posledica „direktnih intervencij” predsednika. Seveda Kučan vse to zanika. Saj ni čudno, da se današnja vojska naslanja bofi na levo. KAJ BODO NAREDILI V SLS+SKD? Tudi po seji izvršilnega odbora SLS+SKD se v tej stranki še vedno brez dokončnega dogovora o njeni usodi v koaliciji. Omenjeno strankino telo je med drugim namreč sprejelo sklep, da ni razlogov za sprejemanje novih odločitev glede koalicijskih povezav. Zadnjo besedo pa ima glavni odbor stranke, ki se bo predvidoma sešel še ta teden. Zahtevajo referendum o nemoralnem zakonu Zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma proti zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo se je začelo. Po mnenju podpisnikov pobude, več kot 1900 državljanov, sprejeti zakon uvaja rešitve, ki so v neskladju s človeškim naravnim redom in načeli medicinske etike. Ne strininio se, „da bi bili otroci sredstvo za lajšanje osebnostnih in drugih težav žensk, zmožnih naravne zanositve, ki ne morejo ali nočejo navezati partnerskega odnosa,” prav tako ne soglašajo, „da bi se rojevali otroci, ki ne bi imeli znanega očeta”.. Zadnji dan zbiranja podpisov je sobota, 19. maja, ko je potrebno vložiti zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, podprto s 40.000 podpisi volivcev. Referendumsko vprašanje se glasi: „Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, EPA 1318 - II, sprejet v Državnem zboru dne 19.04.2001?” Zakon je pravico samske (celo plodne) ženske do umetne oploditve sprostil na račun zapostavljanja otrokovih pravic do očetovstva. Drugo mnenje pa zastopa inte- Nad. na 6. str. STRAN 2: SIM v agoniji? Naša skupnost živi Iz življenja v Argentini Tone Mizerit V četrtek, 19. aprila je imela sanmar-tinska Zveza žena-mati svoj redni sestanek. Vodila ga je Ančka Podržaj. Zanimivo predavanje pa je imela prof. Metka Mizerit. V soboto, 21. aprila je sanmartinska Zveza žena-mati pripravila izlet v La Boco. Udeleženke so si ogledale tamkajšnji muzej ter druge zanimivosti. Vodila je ga. Ančka Podržaj. Isto soboto je bil redni letni občni zbor ,,Zadruge Sloga” v Slomškovem domu. Vodil ga je predsednik Franc Tomazin. Prav tako isto soboto je bilo v Slovenski hiši srečanje gledališčnikov, ki se bodo udeležili gledališkega seminarja. Vodil ga je Lojze Rezelj. V nedeljo, 22. aprila je bila v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ura duhovnosti. Isto nedeljo je bila v Hladnikovem domu v Slovenski vasi tradicionalna misijonska tombola z geslom „Sonce upanja”. Pričela se je s sveto mašo v cerkvi Marjje Kraljice. Sledila je tombola, nato je bil zabavni program. Prav tako isto nedeljo je bil v Slovenski hiši 54. redni občni zbor društva Zedinjena Slovenija. Po poročilih upravnega sveta in nadzornega odbora so bile volitve v novi odbor. Občni zbor je vodil predsednik dipl. časnikar Tone Mizerit, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika društva za naslednjo poslovno dobo. Naša slovenska politična skupnost Slovencev v Argentini in tudi po svetu je vedno nezaupno gledala na Slovensko izseljensko matico. Pod komunističnim režimom je bila njegova ,,podaljšana roka” in sodelavka UDBE, ki ji je zvesto poročala, kdo je prišel na obisk domov. Po samostojnosti Slovenije smo menili, da je prišel čas, da se spremeni in preosnnje njeno delovanje in njeno urad-ništvo, kar pa se ni zgodilo. Dr. Jože Bernik je poskušal od znotraj pomagati k preosnovi društva, a je razočaran odstopil. Sedaj pa se pričenja njen notranji razkroj. V Delu smo zasledili članek z naslovom Kako končati agonijo SIM? Dragice Bošnjak, ki je že bila v Argentini. Zelo zgovoren naslov. Iz njega povzemamo nekaj podatkov, ki kažejo, da se Matica ne znajde v sedanjih bolj pluralističnih razmerah, ko nima na razpolago državnega denarja, ki ga je včasih kar razmetavala. V članku med drugim ugotavlja: „Najprej je ugasnil koledar. Urednik Rodne grude se je upokojil. Pred dvema in tremi leti so prejšnji državni sekretarki na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaeli Logar celo zagrozili s tožbo zaradi neupoštevanja pogodbenih obveznosti. Število zaposlenih se je zmanjšalo za polovico. Pred kratkim je začel delati novi glavni tajnik Željko Popovič (Rogelj je bil odstranjen) kot vršilec dolžnosti; v uredništvu je kot urednik časnikar redno zaposlen Ivo Cimerman, predsednik prof. dr. Anton Bebler in podpredsednik SIM Peter Kovačič Peršin svoji funkciji opravljata nepoklicno. Pomanjkanje denarja je torej ena poglavitnih težav, a nikakor ne edina. Dogodki zadnjih dni so pokazali, da so številni nesporazumi med vodstvom SIM, se pravi predsednikom Antonom Beblerjem, prejšnjim vršilcem dolžnosti tajnika Janezom Rogljem in tudi nekaterimi člani izvršnega in nadzornega odbora izbruhnili z vso silovitostjo. Zvedelo se je, da so na srečanjih izvršnega odbora SIM burno razčiščevali (ne)-aktivnost, in napake posameznikov in posameznih delovnih teles oziroma njihovih članov. V sredo, 25. aprila, je bila v Slovenski hiši učiteljska seja. V petek, 27. aprila, je imela Slovenska-latinskoameriška trgovska zbornica v Slovenski hiši svoje občni zbor. Po njem pa je bilo predavanje dr. Eduarda Alberta Sadousa - poslanika in zastopnika VI. Foruma podjetnikov Amerike in Mercosurja pred ..European Business Forum”. Predavanje je imelo naslov „La realidad internacional de un mundo globalizado” V soboto, 28. aprila je v mali dvorani Slovenske hiše slikar Tone Kržišnik razstavljal akvarele in risbe - portrete, pokrajine in tihožitja. Razstavo je priredila Slovenska kulturna akcija. V nedeljo, 29. aprila, je bil na Pristavi redni občni zbor društva Slovenska pristava. Vodil ga je predsednik inž. Franci Schiffrer. Sledilo je družinsko kosilo. Isti dan je bil tudi v Slomškovem domu v Rainos Mejiji občni zbor, ki ga je vodil Marjan Jože Loboda. Po občnem zboru je bilo kosilo ramo-škega odseka Zveze slovenskih mater in žena. Vodila ga je krajevna predsednica Pavla Škraba. Isto nedeljo je bilo v Slovenski hiši po mladinski sv. maši predavanje za mlade z naslovom ,,Morala danes”. Imel ga je dr. Andrej Poznič. Že dolgo je očiten spor med predsednikom Beblerjem in Janezom Rogljem, močno napetost pa je čutiti tudi med zaposlenimi v strokovnih službah, ki se počutijo ..ustrahovani in kljub čedalje večjemu obsegu dela podcenjeni ter glede na osnutek novega statuta, ki ga je kolektivu predstavil predsednik Bebler, v vse večji negotovosti u Naslednji občni zbor, ki je sklican za 18. maja — (bo imel) še veliko dela. Seznam Beblerjevih obtožb predvsem glede vodenja oziroma organizacije dela v strokovnih službah je dolg, enako je z odgovorom oziroma pojasnili. Na zadnjem občnem zboru, ki je bil zaradi nesklepčnosti preložen na 18. maja, je bila izražena pobuda za nezaupnico sedapjemu predsedniku SIM, Beblerju. Poleg drugega se je izvedelo, da so nekateri člani izvršnega in nadzornega odbora protestno odstopili. Večkrat je bilo že slišati, da so „(letni programi) v marsičem že zastareli”, da so na SIM ... spregledali, kako se je današnja izseljenska scena spremenila. Seveda je drugače tudi doma, kjer se s tem področjem poleg SIM ukvarjata še Svetovni slovenski kongres in Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Za SIM je povsem očitno, da se mora v vseh pogledih temeljito reorganizirati, vprašanje je le, ali bodo vsi skupni zmogli toliko modrosti in energije, da bodo to res opravili..” Tako članek v Delu. To dokazuje, da je „neknj gnilega v deželi”. Prej, ko so imeli veliko denarja, so pošiljali kogar koli kamor koli, če je bilo prilično ali ne. Sednj to ne gre več, a za kaj novega ni volje. Ko so dobili pri SIM dva konkurenta (SvS in SSK), se ne znnjdejo več. Res je, da imnjo veliko prakse in poznavanja, a sednj pa je res zadnji čas, da se društvo prenovi, a ne samo po volji nekaterih s predsednikom na čelu - ki ima tudi precej zmešane pojme o izseljencih, snj po njegovem SIM dela le za prijatelje Slovenije, ne pa za Slovence po svetu — ampak s soglasjem izseljencev samih, ki pač vedo, kuj je zai\je nnjbolje. Ko je prevladovalo splošno menje, da bo država končno stopila na pot, razvoja in gospodarske rasti, so zadnji gospodarski ukrepi pokazali, kakšen je stvaren položaj družbe in kako gleda vlada, nanj. CAVALLO ZMAGUJE Radi bi to idejo zapisali v zvezi z njegovim bojem proti argentinski gospodarski krizi, a tega še ne moremo. Še več: vse, kar moremo zapisati ob njegovem delovanju, spada bolj v politično območje tega zaglavja, kot pa v gospodarski vestnik, kjer običajno obravnavamo finančne in tržne probleme. O kakšni zmagi torej govorimo? O zmagi na notranji fronti. Odkar je nastopil, je novi gospodarski minister prišel v kratek stik s predsednikom Centralne banke. To mesto pa je ključno za monetarno politiko države. Hude posledice bi lahko nastale, če gospodarski minister in predsednik Centralne banke ne delata složno, še hujše pa, če se nahajata v bojnem stanju. In do tega je zadnje čase prišlo. Pedro Pou je bil podpredsednik Centralne Banke, ko ji je predsedoval Roque Fernandez. Ko je bil ta leta 1996 imenovan za gospodarskega ministra (nasledil je ravno Cavalla), je Pou zavzel predsedništvo. Leta 1998 gaje parlament potrdil z mandatom do leta 2004. Še predno se je Cavallo vrnil na ministrsko mesto, je Pou doživljal hude ofenzive. Obtoževali so ga, daje kriv propada številnih bančnih ustanov (Mayo, Patricios, Medefin, Baesa in Mendoza), zadnje čase pa celo, da ni izpolnih svojih dolžnosti, da bi preprečil pranje ilegalnega denarja preko bank Repu-blica, Federal bank iz Bahamas in Citibank. S Cavallovim nastopom so se pričeli tudi spopadi med njim in ministrom. Pou ni hotel povečati denarnega obtoka, s čimer je Cavallo skušal znižati obresti posojil. Istočasno je navdušeno zagovarjal dolarizacijo, o kateri Cavallo noče ničesar slišati. Potem, ko so v vladi zasumili, da so iz Centralne banke izšli že nekateri finančni napadi na Cavalla, in ga je minister direktno obtožil poizkusa desestabilizacije, je bila usoda zapečatena: oba nista mogla ostati na svojih mestih. Zmagal je Cavallo. Po negativnem poročilu posebne parlamentarne komisije je predsednik De la Rua zamenjal Poua in na njegovo mesto je prišel splošno upoštevani Roque Maccarone. Gotovo smemo pri tem govoriti o Cava-llovi zmagi in smatrati, da je pozitivna. Zaknj je bila potrebna? Ker, kakor piše v Svetem pismu, nobeno kraljestvo ne more obstati, če je znotraj razdeljeno. Zlasti v položaju, kot je sedanji, je skrajno potreben enoten nastop. CAVALLO SE UMIKA Če nadaljujemo s to prispobodo spopada, pa moramo ugotoviti, da je Cavallo tudi doživel nekaj porazov. Del preteklega tedna je borza padala, riziko za investicije v državi je rasel, trgi (vsemogočni „los mercados“) so mu kar naprej kazali hrbet in položaj se je zapletal. Minister pa seveda ni človek, ki bi se hitro udal. Takoj potem, ko je dosegel spremembo v vodstvu Centralne banke, se je položaj delno zboljšal. Tudi borza je pričela rasti. A to ni bilo dovolj. Treba je bilo še dodatnih akcij. Zato je pohitel v ZDA na obisk Mednarodnega denarnega sklada. Treba je bilo doseči nov sporazum, da se vnese mir na zunanjo fronto, navznoter pa pokaže zaslombo mednarodnih organov in vzpostavitev reda. Pogajanja niso bila lahka, a Cavallo je dosegel, kar je iskal; nov sporazum in dodatno posojilo za 2.700 milijonov dolarjev, od česar je FMI prispeval 1.500, Svetovna banka 900, Medameriška razvojna banka pa 500 milijonov. S tem je zagotovljeno odplačevanje obresti zunanjega dolga. Cavalo je to novico objavil kar v teku konca tedna, da bi v ponedeljek, ko borza prične delovati, finančniki že vedeli za to novo zaslombo mednarodnih organizmov. Seveda podpora ni bila zastonj. Nikdar ni zastopj. Cavallo je moral storiti to, česar ni mogel Lopez Murphy: nov davčni sunek. Sedqj je pričel na vrsto nogomet, kino, kabelska televizija, dnevniki in revije ter gledališče. Vsem tem se nabije 21% davka na dodano vrednost (IVA). Gledališče je bilo potem izvzeto, ker predhoden poseben zakon prepoveduje obdavčiti to dejavnost. Zunpj IVA je končno ostala le vzgoja, knjige in stanovanjske najemnine. Lahko si mislimo (in lahko smo sledili) hudo javno reakcijo na ta nov davčni pritisk. A država potrebuje fondov in treba jih je nekje dobiti. Istočasno pa je Cavallo napovedal tudi razne varčevalne ukrepe, tako s strani zvezne vlade kot zahtevo, da tudi province omejijo svoje stroške. Sedaj se lahko umestno vprašamo, kakšna razlika je med programom, ki ga je napovedal Lopez Murphy, in tem, ki ga dejansko izvaja Cavallo. Ko govorimo o Cavalloveni umiku, gledamo zlasti na smernice in načrt, ki gaje napovedal ob nastopu, in tega, ki ga danes vidimo v praksi. O kakih stvarnih ukrepih, ki naj sprožijo potrebno reaktivacijo, pa poleg carinskih taks doslej še ni duha ne sluha. ZDRUŽENI, A NE PREVEČ Pretekli teden smo tudi lahko prisostvovali nenavadnemu prizoru. V palači narodnega parlamenta so se zbrali peronistični veljaki v obrambo bivšega predsednika Menema. Nepričakovano je to, da so se v ujegovo množično obrambo zbrali senatorji in poslanci, strankini vodje in guvernerji. V prvi vrsti so sedeli Ruckauf, De la Sota in Reutemann, ki prej o Menemu niso hoteli ničesar slišati. Vzrok reakciji, ki je pokazala visoko korporativnost peronizma, je bila zahteva državnega tožilca, da sodnik kot obtoženca izpraša bivšega predsednika v sklopu sodnega postopka o tihotapljepju orožja. Tožilec smatra, da je bil Menem vodja organizirane skupine, ki je to akcjjo izvedla v lastno korist. Združeni peronisti so podali izjavo, v kateri obtožujejo da je sodstvo „politizira-no“, zanikajo kot nemogoče in popolnoma nestvarno, da bi bila celotna vlada s predsednikom na čelu zapletena v korupcijsko delovapje in občutijo to postopanje kot napad na peronizem. Menem seje seveda za to gesto zahvalil in tudi govoril o ,,preganja' nju“ peronistične stranke. Dogodek je nekako razumljiv. Bližajo se volitve in kaj težko bi bilo voditi kampanjo z bivšim predsednikom v zaporu. Sodba izrečena nad bivšim predsednikom bi obenem padla na stranko (katere predsednik je Menem še vedno) in na peronistično gibanje sploh. Tudi nočejo peronisti, zlasti ne omenjeni guvernerji, prepustiti vladi politično iniciativo, čeprav je postopek sodne narave in vlada z njim nima direktne zveze. Kar pa najbolj skrbi peroniste, je dejstvo, da je sodnike, ki sedaj zelo strogo raziskujejo obrobne korupcije za časa prejšnje vlade, pravzaprav imenoval Menem in so jih še do nedavnega smatrali „za svoje"-Zato ni čudno, da se v peronističnih vrstah govori o ,,izdaji". A prav to dejstvo povzroča še večje skrbi v krogih fukcionarjev bivše vlade, ki so se doslej čutili vame. A kot trdi argentinski izrek, so peronisti IjncUe, ki se najhitreje skregajo in najhitreje pobotajo. Sedanji skupni nastop je le trenutna slika, ki se bo razblinila, kakor hitro bo nastopila predvolilna doba in se bodo križali različni interesi. Tega se zaveda tudi Menem, ki mora v srcu dajati slovo sanjam o vrnitvi- D-ova za tisk. ref. Zedinjene Slovenije. Agonija Slov. izseljenske matice? % Slovenci v Argentini Občni zbor Zedinjene Slovenije + Ema Kessler Društvo Zedinjena Slovenija je dokončalo lansko poslovno dobo s svojim občnim zborom, že 54. po vrsti. Na belo nedelo, 22. aprila, se je veliko članov društva zbralo v Slovenski hiši, kjer so se najprej udeležili maše, ki jo je bral salezijanec Danijel Vrečar za vse žive in pokojne člane Zedinjene Slovenije. Po kratkem zajtrku so se nato člani zbrali v gornji dvorani, kjer so prisostvovali občnemu zboru. Po začetni molitvi predsednika Toneta Mizerita za vse pokojne člane društva, formalnostim za ugotovitev prisotnosti in podobno, se je pričelo poslovanje. Najprej so podali poročilo lanski odborniki, sledila je krajša razprava in volitve. Za konec so prišle na vrsto slučajnosti, s katerimi se je zbor zaključil. Eden od skle-Pov je bil, da se obdrži članarina na dosedanji ravni. Prihodnji upravni odbor društva sestajajo: Predsednik Tone Mizerit, podpredsednika dr. Vital Ašič in Marjan Loboda, ttyni-ca prof. Neda Vesel Dolenc, blagajnik Andrej Kostelec; referat za kulturo Bogdan Magister, dr. Štefan Godec, Andrej Golob, Dominik Oblak, in Tone Oblak; mladinski referat Stanko Jelen, Franci Žnidar, Matjaž Čeč, Marija Zurc Čeč; referat za stike dr. Vital Ašič; referat za šolstvo Angelca Klan-šek, Franc Vitrih, Marjana Kovač Batageij, Metka Mizerit; referat za tisk Pavlina Ulrich Dobovšek, Emil Cof, lic. Franci Markež; nadzorni odbor dr. Jože Dobovšek, Božidar ''ink, lic. Valentin Selan; razsodišče arh. Marjan Eiletz, dr. Marko Kremžar, prof. Tine Vivod. Z občnega zbora so bila poslana tudi pozdravna pisma sorodnim organizacijam in raznim argentinskim in slovenskim osebnostim in organom. V kratkih besedah bomo podali poročila, ki so jih razni odborniki podali na občnem zboru: PREDSEDNIK TONE MIZERIT Njegove načelne besede in pregled društvenega dela smo večinoma že podali v Prejšnji številki našega lista na uvodnem tnestu. Poleg tega naj še navedemo, da se je Predsednik posebno zahvalil vodju pisarne Emilu Cofu ob njegovi upokojitvi. Pouda- Letos se v Buenos Airesu odvija že 27. Knjižni sejem. To je megaprireditev, katero vsako leto obišče več kot milijon ijubiteijev krtiige. Prisotne so vse večje in srednje mgentinske založbe, pa tudi številne tuje, slasti iz latinske Amerike in Španije. Slovenci smo se že tradicionalno udeleževali tega dogodka, dolga leta kot društvo Zedinjena Slovenija z razstavno vitri-ri°, dvakrat pa tudi s posebno stojnico, katero je s sodelovanjem skupnosti izvedlo veleposlaništvo Republike Slovenije v Bue-bos Airesu. Tudi letos je posebna vitrina, ki obiskovalce opominja na slovensko prisotnost. Einančne stroške je krilo veleposlaništvo ES, priprava je bila v odgovornosti Zedinjene Slovenije s sodelovanjem Slovenske kulturne akcije, tehnično in opremno delo Pa je izvedel arh. Ivan Kogovšek. Obiskovalce si lahko ogleda publicistiko naše skup- ril je, da je dolga leta skrbel za redno poslovanje in finančno stanje društva, vodil administracijo Svobodne Slovenije in organizacijsko sodeloval pri vseh prireditvah. Enako se je zahvalil dolgoletnemu šolskemu referentu Francetu Vitrihu, ki je tudi napovedal svoj odhod in nenehno pripravljenost do nadaljnjega sodelovanja. Vsi člani so se pridružili zahvalama s ploskanjem. TAJNICA PROF. NEDA VESEL DOLENC Najprej je povedala, da ima društvo 501 člana. Umrlo je lani deset članov: Tome Valentin, Emilia Kosančič Zvašnik, Marija Mežnar Rode, dr. Vojko Arko, Janez Amon, Škulj Drago, Erbežnik Alojzij, Ogrin Matevž, Mara Dolenc in Adolf Godnjavec. Društvo je lani prejelo 30 pisem, odposlalo pa 18. Poleg tega še pozdravna pisma z občnega zbora, vabila k udeležbi in zahvalna pisma, ki jih je bilo skupni 80, ter 86 voščil ob praznikih. V teku leta smo prejeli 261 e-mailov in jih odposlali 195. V sklopu Svobodne Slovenije je bilo poslanih 81 opominov naročnikom. Svobodne Slovenije se skupno razpeča 781 izvodov v Argentini in inozemstvu. Društvo je imelo redne stike s Slovenskim planinskim društvom iz Bariloč ter Društvom Slovencev v Mendozi. V teku leta je bilo 10 sej upravnega sveta, 5 sej medorganizacljskega sveta. ZS je organizirala srečanja članov razširjenega medorganizacljskega sveta ob obisku Komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter ob obisku državnega sekretarja g. Zorka Pelikana. Na koncu se je tajnica zahvalila za pomoč še Tonetu Mizeritu, Emilu Cofu in Ceciliji Grbec. BLAGAJNIK • JOŽE ŠENK Blagajnik je ugotovil, da je bilo dohodkov 78.050,37$, kjer so glavne postavke članarina (6.738$), naročnina za časopis (46.000,57$) ter oglasi in drugo. Izdatki pa so bili v administraciji 100.743,13$ (tiskarna 31.753,50$, publikacije 35.035$, pošta 10.363.86$ in drugo) prireditve 5.381,14$ in razne manjše vsote. Končni rezultat je dal letno zgubo dru- nosti (Svobodna Slovenija, Oznanilo, Duhovno življenje, Božje stezice, Meddobje, Glas Kulturne akcije, Tabor), zadnje knjige naših avtorjev (Kremžarjevo „Med smrtjo in življenjem”; Eiletzovo „Moje domobranstvo in pregnanstvo”), pa tudi številne knjige od doma: klasike (faksimil Trubarjevega katekizma, Prešerna, Cankarja), avtobiografske (Brez milosti, Bermanov dosje), pa tudi Mojstrovine Slovenije, Lepoto slovenskih cerkva in številne knjige o slovenskih pokrajinah, umetnosti in kulturni dediščini. Tudi knjiga, kjer je krasno posneto delo patra Rupnika v vatikanski kapeli. Sejem je letos v prostorih Sociedad Rural v Palermo, z vstopom na Av. Sar-miento 2700. Vitrine to pot niso na razstavnem prostoru, temveč v sektorju dvoran in sicer v „Pabellon Blanco”, prvo nadstropje. Razstava bo odprta do ponedeljka 7. maja. V torek po veliki noči, 17. aprila, je Gospodar življenja poklical k sebi po daljšem bolehanju Emo Kessler Blejec. Dodelil ji je dolgo in pestro življenje 93 let. Še ne dolgo nazaj je bila duševno zelo bistra, navdušena bralka slovenskega tiska, predvsem političnega. Res je bila zelo načitana in informirana, zato je bil razgovor z njo kot odprta knjiga zgodovine slovenske polpretekle dobe. V domovini je bila vodilna članica Orlic v rojstni Borovnici, kjer se je rodila v številni železničarski družini. Poročena Blejec je kmalu posegla s svojim delom tudi v okrožje. V zdomstvu je sodelovala, kjer so potrebovali njeno znanje in navdušenje. Sestavila in naučila je več rnjalnih vaj za dekleta, s plesnimi folklornimi točkami otrok pa je nastopala na naših prireditvah in tudi na televiziji. Posebej pa je treba poudariti njeno dolgoletno zvestobo gledališču. Mnogo zna-čajskih vlog je odigrala na Slovenskem izseljenskem odru v Ciudadeli pod režiserjem Janezom Špehom, kot režiserka pa se je uveljavila s predstavitvijo na odru spevoiger Ramoškega cerkvenega pevskega zbora pod glasbenim vodstvom Gabrijela Ča- 40. redni občni zbor Sloge se je vršil v soboto, 21. aprila ob 20. uri v prijaznih prostorih Slomškovega doma v Ramos Mejlji. Ob lepi udeležbi je vodil zbor predsednik Franc Tomazin. Z molitvijo so se udeleženci spomnili 20 članov, ki so umrli zadnje leto. Po uradnih začetnih formalnostih so sledila poročila odbornikov, iz katerih je bilo razvidno uspešno delovanje ustanove. Pristopilo je 118 novih članov. Tako je 31. decembra 2000 zadruga štela 3477 članov. Zadruga je poslovno dobo končala brez težav in okrepila svoj gospodarski in finančni položni- Ker je nekaterim odbornikom potekla določena doba, je odbor na njihova mesta predlagal svojo listo in bo v V San Martinu smo pričeli poslovno leto z občnim zborom in volitvami novega odbora. V nedeljo 25. marca smo izvolili novi odbor, ki ga tvorijo: Andrej Rezelj, predsednik; Tomaž Filipič, podpredsednik; Helena Žužek, tnjnica; Jože Ziherl, blagnj-nik; Lučka Marinček - Kastelic, kulturna referentka; Janez Filipič, gospodar, in sledeči odborniki: Jože Skale, Tone Podržnj, Tone Kastelic, Damijan Boltežar, Martin Petkovšek in Magi Vlaho - Troha. Nadzorni odbor tvorijo: Gregor Verbič, Marija Planinšek - Keržič, Franc Hrovat in Marjan Boltežar. V začetku aprila je mladinska organizacija priredila Križev pot. Letos je bil to nastop s štirimi igralci: Marjan Boltežar, Veronika Petkovšek, Marija Šenk in Marjan Belec. Prizori so bili pripravljeni pod režijo Andreja Rezlja. Bralca sta bila Martin Vom-berger in Helena Žužek. Pavel Verbič je pa imel na skrbi zvok in luči. Vsi navzoči so potem ostali v prijateljskem pogovoru in tudi pokusili pecivo in čaj. Na veliko nedeljo smo v domu imeli skupni velikonočni zajtrk ob lepo priprav- mernika. Po letu 1960, ko se je v okraju Ramos Mejia osnoval Slomškov dom, je posvetila vse svoje moči kot odbornica v različnih funkcijah, predvsem pa je pomagala pri kulturnem delu z režijo akademij in gledaliških predstav. Njeno zadnje tovrstno delo je bil Šentjakobski provizor v počastitev avtorja dr. Stanka Kocipra, ki je živel med nami v Argentini. Za svoje življenjsko gledališko delo je prejela priznanje Martin Krpan. V veliko zadoščenje in milost, ker je to dočakala, ji je bila proglasitev države Slovenije: za njeno samostojnost je namreč dolga leta delovala. Jesenske dneve svojega življenja je preživela v Domu škofa Rožmana v San Justu, pred tem pa je dolga leta preživela samostojno v slovenski naselbini v Lomas del Mirador, Kjer so ji bili v pomoč prijateljske družine in žene iz Zveze slovenskih mater in žena. Pokojna ga. Ema se je za slovo še srečala s Slomškovim domom: v sredo, 18. aprila so se prišli od nje poslovit v Dom številni rojaki. Bog ji bodi bogat plačnik za njena dobra dela. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, vsi pa jo ohranimo v hvaležnem spominu. Naj počiva v miru! JT letu 2001 vodil upravo Kreditne zadruge Sloga naslednji upravni odbor: Predsednik Franc Tomazin, podpredsednik France Hrovat, tajnik Ciril Jan, namestnik tajnika inž. Janez Krajnik, blagajnik Marjan Oberžan, namestnik blagajnika Marjan Petkovšek, svetovalci Avguštin Je-ločnik, Milan Keržič, Marjan Kopač, Ivan Makovec, Tone Podržaj, namestnika svetovalcev Janez Čeč, Mavricij Kočar, nadzornik Božidar- Fink, namestnik nadzornika Janez Jenko, upravnik Marjan Loboda. Ob 21. uri je bil uradni del občnega zbora zaključen. Pri pogrnjenih mizah pa se je pri odlični postrežbi gostoljubnega Slomškovega doma nadaljeval družabni del uspelega zbora. Ijenih mizah. Vsak udeleženec je prejel velikonočna jedila po slovenski navadi. Organizacijo zajtrka sta imela na skrbi odbor doma in mladinska organizacija. HŽ Un puerto esloveno para argentinos Europa central paso a ser, para mu-chos, un mereado de 400 millones de personas. Empresas como Arcor vieron el filon y exportan alii via el puerto de Koper, Eslovenia, entrada al corazon europeo. Ahora, ese puerto del Adriatico (mueve 500 buques y 11 millones de toneladas por ano) firmo un convenio con el de La Plata. El gobiemo bonaerense quiere que el puerto platense (6 millones de toneladas y 1.200 barcos que anualmente traen o Uevan mer-caderia) sea un trampolin para produetos de la provincia con destino europeo y pese mas en el Mercosur. Clarin, 28 de abril de 2001 štva: 30.939,16$. Nadaljevanje prihodnjič Slovenci na knjižnem sejmu 40. Redni občni zbor Kreditne zadruge Sloge Delovanje v Slovenskem domu San Martin Gospodarski Skrbimo za Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice Metka Mizerit Uspel občni zbor Slovenska latinskoameriška trgovska zbornica je ena najmlujših ustanov naše skupnosti. A v svojem desetletnem življenju je žela bogate sadove svojega dela. O vsem tem smo podrobno poročali v velikonočni številki (št. 12/13) našega lista. V petek, 27. aprila pa je Zbornica imela svoj redni letni občni zbor. Vršil se je v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu, kjer se je zbralo kar lepo število podjetnikov in profesionalcev, ki so včlanjeni v ustanovo. Občni zbor je s pozdravom vseh navzočih pričel predsednik Herman Zupan. Takoj nato so sledila poročila tajnika (lic. Marko Amon) in blagajnika (inž. Tone P. Podržaj). Svoje poročilo je podal tudi predsednik Zupan, ki je v kratkem a sočnem povzetku orisal delovanje Zbornice v preteklem obdobju. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da je ustanova živa in močno deluje kljub krizi, ki jo prestaja država in hudo prizadeva tudi slovenske podjetnike. Število članov je nekoliko padlo, a pristopili so novi podjetniki, tako da gre delovanje nemoteno naprej. Posebno važno je, da se je naša ustanova pred kratkim vpisala tudi v Argentinsko trgovsko zbornico (CAC - Camara Argentina de Comercio), ki je ena vodilnih skupnosti argentinskega gospodarskega delovanja. CAC je SLATZ celo povabila, naj imenuje zastopnika in zasede mesto v odboru v sekciji binacionalnih ustanov. Tako imamo sedaj Slovenci svojega predstavnika (prof. Tine Vivod) v odboru vodilne argentinske podjetniške ustanove. Po podanih poročilih je inž. Jernej Dobovšek v imenu nadzornega odbora predlagal, nuj se odboru poda razrešnica, kar so člani soglasno storili. Sledile so volitve. V zbornici mandati trajajo dve leti, vsako leto pa se zamenja polovica odbornikov. Letos so med drugim volili tudi predsednika, mesto na katerega so člani potrdili Hermana Zupana. Novi odbor je sestavljen takole: predsednik Herman Zupan, podpredsednik Marjan Loboda, tajnik lic. Marko Amon, namestnik tajnika Bogdan Vrtovec, blagajnik inž. Tone P. Podržaj, namestnik blagajnika cont. Gregor Hribar; odborniki: Oblak Ciril, prof. Tine Vivod, Marjan Petkovšek, Bajda Pavel, lic. Janez Pleško; petčlanski nadzorni odbor pa sestavljajo: inž. Jernej Dobovšek, Alfred Marušič (iz Montevidea, Uruguay), Guillermo Ayerbe, Jože Šenk in Aninmmm 1000 let Gorice in Solkana 28. aprila pred tisoč leti je cesar Oton III. v Ravenni izstavil listino, s katero je oglejskemu patriarhu Joannesu med drugim „podelil polovico gradu, ki se mu pravi Solkan, in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica”, ter polovico ozemlja med Sočo, Vipavo in slemeni Alp. S to listino se v zgodovinskih virih prvič oinei\jata Solkan in Gorica. Pol leta kasneje je cesar Oton III. v Paviji podelil še preostalo polovico Solkana, Gorice in njima pripadajoče ozemlje. Prejemnik te druge listine je bil furlanski grof Werihen. Z darovnico cesarja Otona III. se začeuja srednjeveška zgodovina Goriške. Te dni torej praznujemo 1000-letnico prve omembe mesta Gorice, glavnega mes- ta Goriške. Najbolj zanimivo pa je, da je izrecno omenjeno, da je Gorica Slovenka vas, čeprav jo danes hočejo Italijani imeti popolnoma zase. Gorica je v zgodovini slovenskega naroda bila važen kraj. Tam je bil dalj časa sedež Goriških grofov, sedež nadškofije, središče živahnega slovenskega kulturnega delovanja in še kuj. Ob tej slavnostni priliki v Gorici in Ljubljani pripravljajo razne slovesnosti, izdaje knjig, predavanja in simpozije, ki bi osvetlili važnost in vrednost Gorice v tisočletju od t\jene prve omembe. Poleg množice prireditev in slovesnosti sta za to priliko slovenska in italijanska pošta izdali spominsko znamko. Jejmo pravilno! drej Kostelec. Predsednik Zupan se je zahvalil za ponovno izkazano zaupanje. Nato je občni zbor še potrdil spremembo pravil, ki predvidevajo v odboru do pet podpredsedniških mest, s čimer se omogoča delovanje regionalnih združenj podjetnikov, ki bi jih vodili ti podpredsedniki. To je bilo storjeno z namenom, da se delovanje zbornice razširi tudi v notranjost dežele in zlasti na sosednje države. Pri slučajnostih je prof. Tine Vivod še poročal o zadnjih pogodbah, ki jih je podpisala Luka Koper z argentinskima pristaniščema La Plato in Mar del Plato. Skozi to zadr\je bodo pošiljali celoten izvoz NOA (sevemozahodne regije Argentine) v posebno argentinsko sekcijo Luke Koper, odkoder bo distribucija šla v ostale evropske države. Občnemu zboru je prisostvovala tudi ga. Vrabec, funkcionarka Luke Koper, ki je prihitela v Argentino za podpis teh pogodb. Po končanem občnem zboru in kratkem odmoru pa je bilo še strokovno predavanje, na katerega so bili povabljeni tudi podjetniki in profesionalci nečlani. Nad šestdeset udeležencev je poslušalo zanimiva izvajanja „o mednarodni stvarnosti v globaliziranem svetu”. Predaval je dr. Eduardo Alberto Sadous, eden vidnejših argentinskih ekonomistov, vladni funkcionar in član diplomatskega zbora, kije leta 1998 vodil argentinsko vladno gospodarsko delegacijo v Slovenijo. Dr. Sadous je z jasnimi besedami orisal gospodarski in socialni položaj v globaliziranem svetu. Pokazal je stanje in zmožnosti Argentine v sklopu te realnosti in možnosti, ki jih ima država v sedanjosti in tudi v prihodnje, ko se ji odpira trojna pot in sicer skupni ameriški trg ALCA, sodelovanje z Evropsko unijo in pa ogromni a/jski trg. Nakazal je tudi nevarnosti globalizacije in poudarjal potrebo vzgoje in tehnifikaclje. Po končanem predavanju so mu prisotni stavili še mnogo vprašanj. Debata se je nadaljevala še, ko je prišel na vrsto prigrizek, bogat in dobro postrežen, kot je že tradicija pri srečanjih Zbornice. Tako se je zaključil izredno uspeli občni zbor, ki je pokazal, da se Zbornica razvija in uspešno išče novih poti za vedno popolnejše gospodarsko sodelovanje med Argentino in Slovenijo. -e. -t. Ze naši predniki so vedeli, da je vzrok večine bolezni v nepravilni prehrani. Hrana, ki jo uživaš, naj bo zate zdravilo, tvoje zdravilo pa naj bo tvoja hrana, je rekel Hipokrat, oče zdravilstva. Štiri načela naj bi veljala za pravilno hranjenje. 1. Hrana mora biti zadostna na kalorijah, ki jih potrebuje naše telo. Dorasel moški potrebuje 3200 kalorij na dan, ženska pa 2300. Pomanjkljiva prehrana pri otrocih ogroža ne samo telesno zdravje, temveč tudi zmanjšuje zmožnost učenja. 2. Naša hrana mora biti kakovostna. Vsebovati mora vse hranilne snovi, ki jih potrebuje naš organizem, in sicer: ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, minerale in vodo. 3. Pri hrani moramo paziti na harmonijo. Vse hranilne snovi morajo biti med seboj v pravem razmerju: 50 % ogljikovih hidratov, 35 % maščobe in 15 % beljakovin. 4. Prehrana mora biti primerna delu, spolu, starosti. Ročni delavec, ki opravlja težko delo, potrebuje drugačno hrano kako uradnik, ki ves dan sedi. Dojenčku damo mleko, doraščujočemu fantu meso, itd. Zdravniki priporočajo sedem stebrov zdrave prehrane. Prvi steber- Žito in krompir: vsebujeta veliko ogljikovih hidratov. Poleg tega tudi nekaj rastlinskih beljakovin, ki jih potrebujemo. Daj nam danes naš vsakdanji kruh... Drugi steber- Zelenjava in stročnice, ki imajo veliko mineralov in vitaminov. Vsaj enkrat na dan se priporoča uživanje sveže in nekuhane zelenjave, ki nima veliko kalorij in nas ohranja vitke. Zelo se priporoča cvetača, ki je najlažje prebavljiva kapusni-ca; prav tako kislo zelje, špinača, rdeča pesa in brokoli. Tretji steber- Sadje bogati in krepi telo z vitamini. Sadje je priporočljivo uživati sveže, da s tem ohranimo njegov naravni okus in vitamine. Če smo nagnjeni k čezmerni teži, moramo upoštevati, da nekateri sadeži vsebujejo mnogo naravnega sladkorja. Četrti steber- Napitki: naše telo potrebuje dva litra tekočine na dan. Najbolj priporočljive so mineralne vode, sadni in zeleujadni sokovi in zeliščni čaji. Peti steber- Mleko in mlečni izdelki: mleko varuje naše zdravje. Tudi jogurt, kislo mleko ter nemastni siri in skuta so najboljša žfvila. Vsebujejo beljakovine, vitamine in minerale, predvsem kalcij (pomanjkanje kalcija rahlja kostnino). Za dojenčke je mleko resnično vrelec življenja, v nasledkih letih pa vir moči; primemo je v vsaki starosti. Sesti steber- Meso, ribe, jajca. Vsebujejo predvsem živalske beljakovine, ki jih potrebuje človek za energijo in rast tkiva Čim bolj je meso pusto, tem več je v njem beljakovin. Rekla bi, da se hranimo z zadostno količino mesa; morda bi v naše jedilnike enkrat na teden uvrstili nemastne ribe, ki vsebujejo poleg beljakovin tudi rudninske snovi. Važne so za naše kosti in zobe. Sedmi steber- Olje in maščobe. Uporabljati jih moramo v čim manjši količini-Odvečna maščoba nam predvsem dviga telesno težo in holesterin v krvi. Paziti moramo na maščobe v smetani, maslu, mesu, klobasah, rumenjaku. Lupinasto sadje: lešniki, orehi, mandeljni, tudi vsebujejo veliko rastlinske maščobe, ki je lažje prebavljiva kot živalska. Važno je tudi, kako hrano uživamo. Okusno pripravljena hrana, pogrnjena miza in šopek cvetja dajejo poseben užitek, če je le mogoče, jejmo večkrat v manjših količinah. Jejmo počasi, hrano dobro prežvečimo. Odklopimo televizor, odložimo časopis in skušajmo ustvariti prijetno razpoloženje, pa Bog blagoslovi! ogljikovi hidrati = hidratos de carbono beljakovine - p ro te in as stročnice = leguminosas cvetača = coliflor kapusnica = zelenjava, ki se goji zaradi listov ali cvetov skuta = ricota kostnina = tejido 6seo tkivo = tejido holes terin/holesterol = colesterol Jezikovni Kavni filter avtomat ■ ' .v :>'•*% 'ikUlV posoda u vu voflrta r.iwn .tikal' w m posoda s (litrom kavm vrt greina plošča Na razna vprašanja pojasnjujemo, da snov jemljemo iz Velikega slikovnega slovarja, Ljubljana 199j. Priporočamo, da članke spravljate, da vam koristijo, ko bi jih potrebovali. Če želite kake posebne izraze, nam. sporočite! Uredništvo Novice iz Pisali smo pr DOBER VETER Mešani mladinski pevski zbor ljubljans-kih srednješolcev Veter, ki pod vodstvom zborovodkinje Urše Lah deluje pri Glasbeni mladini ljubljanski, je sodeloval na 8. mednarodnem zborovskem tekmovanju, ki je Potekalo v Budimpešti na Madžarskem. Zbor Veter je nastopil 11. aprila in v katego-rW mešanih mladinskih zborov osvojil prvo mesto, naj višje število točk in zlato plaketo *®r tako še enkrat dokazal kvaliteto slovenskega zborovstva v tujini, je sporočila Nataša Kovačič iz Glasbene mladine ljubljanske. ŠKODA ZARADI POZEBE Čeprav je še težko oceniti, kakšno škodo je pomladanska pozeba povzročila sa