Pevsko društvo «Krakovo-Trnovo»
priredi
dne 27. maja 1938. ob 20. uri v veliki dvorani Filharmonične družbe
KONCERT
pod vodstvom zborovodje g. prof. M. Avsenaka
SPORED
i.
E. Adamič:	i.	Franica
P. Jereb:	2.	O kresu
H.	Volarič:	3.	Izgubljeni cvet
Dr. Fr. Kimovec: 4.	Oblaček
Z. Prelovec:	5.	Žanjica
E. Adamič:	6.	Kmečka pesem
Jos. Pavčič:	7.	Dekle med rožami.
II.
Fr. Marolt:	i.	Vigred približa se
E. Adamič:	2.	Šel sem po zelenem	travniku
E. Adamič:	3.	Vse rožice rumene
Fr. Marolt:	4.	Pojdem u rute (alt-solo gdč. Peršin)
O.	Deo:	5.	So še rožce u hartelnu	žavovale
M. Tomc:	6.	Napojnica
Fr. Marolt:	7.	Kaj b’ jaz tebi dau
Jos. Pavčič:	8.	Potrkan ples.
LJUBLJANA
Emil Adamič:
1. Franica.
(Narodni motiv.)
«Oj dobro jutro mamica!
Pa kje je vaša Franica?»
«Oj bolna Franica leži, pri njenem srcu zdravja ni. Ko si slovo na vojsko vzel, s teboj je šel njen čas vesel; nemirna in pa žalostna od tega dne je le bila.
In pisemca je čakala in skrivaj tiho plakala.
Pa pisemca ji bilo ni in bolna Franica leži.
Leži že bolna sedem dni, pri njenem srcu zdravja ni, pri njenem srcu zdravja ni.»
«Oj mamica brž v sobico, da vidim jo ubožico; če ona res umrla bo, gotovo pojdem jaz za njo.»
In šla sta v tiho sobico, je videl bolno Franico. Naproti mu skočila je, ga srčno poljubila je, naproti mu skočila je, ga srčno poljubila je, na prsi skrila mu obraz in zdrava bila je ta čas in zdrava bila je ta čas.
Peter Jereb:
2. O kresu.
I.	Utihnil je, škrjančkov, rož
in žita glas, žareč od solnca in sinjine, poletni dan odhaja čez planine in v sanje se zavija, plavi lan in klas. Omoten duh sena.
5. Nocoj zavriskaj v lepi svet utrgaj krasni čarni cvet, in praprotnih semen nastrezi in na mah in na mah, pod bukev lezi.
2.	\ dobravi šent Janževa se roža rumeni in vetra dih šumi, šumi po travi.
Kresnice sijejo, kresovi vžigajo sc nad vrhovi.
4.	Nastavi na zemljo uho, da zveš, da zveš, kje izvira zlato in kje se preliva srebro.
3. Izgubljeni cvet.
H.	V o 1 a r i č:
Sinoči je pela, ko slavček ljubo, zakaj pa je danes rosno nje oko?
Sinoči cvetoča, rudeča ko kri, zakaj pa ji danes obrazek bledi?
Imela je vrtec, oj vrtec krasan, ko davi je vstala, bil cvet je obran! Bil cvet je obran!
Oh cvetje je rahlo, čez noč se ospe!
A žal je še meni po njem o dekle!
Tja doli po polju pa stopa nekdo, on cvet je potrgal, zdaj uka glasno.
D r. F r. K i m o v e c:	4.	Oblaček.
Plaval, oj, plaval oblaček je	bel,	Ona ni mogla do njega nikdar,
v sinji je plaval višavi,	on pa do nje ne v nižavo,
tam nad planjavo obstal je	lekah,	Drobne rosil je oblaček solze,	solze
cvetko pozdravljal v nižavi.	cvetno poškropil planjavo.
ZorkoPrelovec:	5.	Žanjica.
Med klasje se sklanjaš	kot mak se ospe, dekle,
o	fantu sanjaš dekle,	iz teh bolečin, rojeni	sin,
in če se napolni z bolestjo srce	velike dni še doživi,
usode ne kolni dekle,	doživi, dekle!
kar v nedrih te žge,
E. A d a m i č:	6.	Kmečka pesem.
Prelepa Vaša hiša, oj, prelep je res Vaš dvor in lepa bela miza mi nad njo svet’ Izidor.
Alenčica, Alenčica, naj svetj Izidor varuje lepo hišo ti, varuje lepi dvor!
Iz hrama ajda naj diši, naj očka ti živi, štej doto, ne preštej je ti, tri dni in tri noči...
J os. P a v č i č:	7.	Dekle med rožami.
Bela rdeča je gredica, solnce z zlatom jo rosi, in kot jasen dih čez lica, tiha radost plameni.
Oj, ti dekle! ti roža moja, svoje mi srce odpri, ni brez tebe mi pokoja, daj mi daj, svoj žar oči!
O.	Dev:	1.	Vigred	približa	se.
(Koroški motiv.)
1. Juhe, juhe! vigred približa se, juhe, juhe! začne zeleniti se.
Juhe, juhe! te tičke vaseli gvas,
juhe, juhe! čir vse ma dro kratek čas.
2. Juhe, juhe! mene na misu gre, juhe, juhe! men ž njeme združati se.
Juhe, juhe! tem stvarniku hvalo dat’, juhe, juhe! k’ me dau je presvašče spat'.
3. Juhe, juhe! tičice zvrgulo,
juhe, juhe! to pesemco zjutrašnjo.
Juhe, juhe! iz spanja me hor zbudo, juhe, juhe! zvečir pa lepo pojo.
Emil Adamič:	2.	Šel	sem	po zelenem travniku.
(Štajerska narodna.)
i. Šel sem po zelenem travniku,	2.	Tako dolg sem pod drevesom stal,
slišal sem ’no drobno tičico,	da me je ta beli dan obsjav,
al’ to ni nobena tičica,	da mi je zapela tičica,
moja to je ljubica.	kot zna moja ljubica.
Trajla, trajlala, hodijo-ho.	Trajla, trajlala, hodijo-ho.
E m i 1 A d a m i č:	5.	Vse	rožice	rumene.
(Narodna.)
I. Vse rožice rumene,	2. Dokler sem mlada bila,
daleč so od mene,	žido sem nosila,
daleč so od mene preč,	.	zdaj pa v skrinji mi leži,
ni veselja moj’ga več!	nič ne maram, če strohni.
France Marolt:	4.	Pojdem u rute.
(Koroška.)
1.	Pojdem u rute,	2.	Tam dov pokleknem,
čje je še snig.	’n mav požebram,
Tam je moj pobič	da n’ bo moj pobič
oj pokpan.	ležov koj sam.
O.	Dev:	5. So še rožce u hartelnu žavovale.
(Koroška.)
1. So še rožce u hartelnu žavovale, ko sem mohov pustiti jes mojo dakle. Da bi veterč potehnov, mehlice razhnov,
da b’ se vidou moj puobie, noj pušeljc njehov.
2. Je do vašče horice sprejemava me, pa še po šla k’ ni mogva pozabiti me.
Tja do vašče hore sem ha sprejemava, pa še vendar k' ne morem, pozabiti ha.
M. Tomc:	6.	Napojnica.
(Belokranjska.)
Grličica gr ko vala, grkujuči zrnce brala.
Izrasla je žuta vrba, pod njom raste lipa ruža.
Tebe otje potrgali, junakovi na klobuke i dekliči na iglice. Sad mi gremo v goro, više na obrše.
V gori čemo vince piti iz polička i sudička lipo vince muškatela:
Požegnal ga dragi Jezus, Marija ga natočila.
France Marolt:	Kaj	b’	jaz	tebi	dau.
(Goriški motiv.)
i.	Te, te, te dabru poznani,	2.	Kei, kei, kei, b’jest tebe dan,
b’te rada vidla	de be te lubu sam,
oi vsače dan!	oi vsače dan!
3.	Neč, neč, neč men ti na dei, sama le prit še kei!
oi	vsače dan!
J o s. P a v č i č:	8.	Potrkan ples.
(Narodna.)
1.	Polka je vkazana, tla so namazana, hoj, hej, hoj, hej, kaj bo pa zdej?
Zahvaljen bod’ ljubi moj zet, ki prišel si pikasto vzet.
Je pikasta, lisasta, šepasta, vegasta, skrinjo pa polno ima suh’ga zlata.
Trala-la...
5.	Fantje, dekliči vi, bas že hudo renči, hoj, hej, hoj, hej, kri se razgrej!
O, ljubica, vdari v roko, skočiva le hitro v kolo!
Le roka naj roke se trdno drži, naj se lice pa naj od veselja žari.
Trala-la...
2. Igra je vkazana, tla so namazana, hoj, hej, hoj, hej, pod se ogrej!
Tolaži se dobri moj sin, saj nisi edini trpin.
Tud’ moja je muhasta, sitna, jezikasta,
trdih pesti in koščenih je rok. Trala-la. ..
4. Pm, pm, pm, pm. pm, pm, bas že hudo renči, hoj, hej, hoj, hej, kri se razgrej!
O, ljubica, daj mi roko, da ljubiš me vedno zvesto.
Saj bela ko sneg in rdeča ko kri si in v srcu si mojem zapisana ti!
Trala-la .. .