dolenjka, <±d.
NOVO MESTO
V prodajalni MARKET LJIBIJANSKA v Novem mestu vam vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 12. ure nudimo tople malice. Cena 500 SIT. Obiščite nas!
V četrtek, 18. februarja 1999, vam nudimo:
....	MALICA	I:	goveja	juha,	paprikaš,	testenine, solata
LICA II: goveja juha, kuhana govedina, sladko zelje, pire krompir, solata ^	V	petek,	19. februarja 1999, vam nudimo:
m ^	juha,	dušeno meso z zelenjavo, dušeni riž, solata
MALICA II: močnikova juha, dunajski zrezek, krompir, solata ' soboto. 20. februarja 1999, do 19. ure odprta prodajalna  ___________ MARKET	RAGOVSKA	v	Novem	mestu.
■	■		"1	H	1		H	IM	■	1		N	1
													
KRAKARJEM
DNEVI
SEMIČ - Občina Semič in kulturno društvo Orel vabita na Krakarjeve dneve. V petek, ■ februarja, bosta ob 18. uri v fnkajšnjem kulturnem domu nastopili folklorna skupina .miška ohcet in vokalna skupina Lan iz Metlike. Naslednji an ob isti uri bo prav tam ob spremljavi kitare recital Kra-karjevih pesmi ter recital Pesmi štirih Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca. V petek, 26. februarja, pa bo ob 18. uri v galerijskem prostoru semiške-ga muzeja odprtje razstave Klavdija Tutte ter nastop tam-nuraške skupine Varalo iz vrnomlja.
Z dobičkonosno naftno ploščadjo mamijo v Brežicah
Oškodovanci, javite se!
BREŽICE - Očitno je oglas za mamljivo delo na naftnih ploščadih in na ladjah zašel tudi v brežiški konec. Tamkajšnji policisti namreč obravnavajo prijavo zoper še neznanega goljufa, ki je prišel prejšnji petek v brežiški zdravstveni dom in od štirih Hrvatov pobral skupaj nekaj več kot 32 tisočakov kot stroške zdravstvenega pregleda in urejanja delovne vize, nato pa pobegnil. Hrvatje so se v zdravstveni dom napotili, ker so takšna navodila dobili od oglaševalca, na katerega so se obrnili, ko so prebrali mali oglas v hrvaškem Plavem oglasniku.
Neznanec je navezoval stike po mobitelu, izdajal pa se je pod imenom Robert Kovačič. Policisti so ugotovili, da se je po Brežicah vozil z manjšim avtomobilom modre barve, na katerem je imel registrske tablice novomeškega območja. Neznanec je visok približno 175 cm, vitke postave, star okoli 30 let, črnih, kratko pristriženih las in ima izrazito modre oči. Oblečen je bil v suknjič višnjeve barve, črne hlače in svetlejšo srajco s kravato, nosil pa je usnjen diplomatski kovček. Policisti prosijo vse, ki bi kaj vedeli o neznancu, da pokličejo na telefon 113, javijo pa naj se tudi morebitni drugi oškodovanci.
T. G.
Košarka	Liga	Kolinska
KRKA : UNION OLIMPIJA
Novo mesto,
Športna dvorana Marof,
Mml sobota, 20. februarja ob 20.30.
■I Pokrovitelj: Zavarovalnica Maribor
Berite danes
stran 2:
•Zaklenjene Labodove delavke
stran 4:
•Kopina spet buri
stran 6:
•Župan ima premalo časa za občino!
stran 9:
• Vino se ne bo prodajalo samo
stran 11:
• Tisoč Posavcev bo ob izpit
stran 16:
•Kje je bil masaker in kje ne
OBSTAL NA TIRU
SEMIČ - V sredo, 10. februarja, nekaj po 4. uri popoldne se je A. B. iz Črnomlja peljal z osebnim avtom z Gabra proti Semiču. Ko je v Kotu pri Semiču hotel zapeljati čez železniško progo, je zaradi obilice snega nasedel na tirih. Voznik in sopotniki so skušali avto poriniti s tirov, vendar so se zapornice prej spustile in pripeljal je vlak. Sopotnika sta poskušala strojevodjo opozoriti o oviri na progi, vendar je bilo prepozno in vlak je trčil v avto. Policisti so voznika preizkusili z alkotestom, ki je pokazal 1,2 promila alkohola.
VREME
Do konca tedna bo sončno zimsko vreme s hladnimi jutri in toplejšimi popoldnevi.
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
ZA POBOČNO VARIANTO
Avtocesta ni muha enodnevnica
Trebanjci ne želijo biti žrtev zaostrene politike gradnje slovenskih avtocest
Sneg, ki je v noči na prejšnjo sredo z debelo odejo pobelil vso Slovenijo, je ohromil življenje po vsej državi. Velike težave so nastopile pri oskrbi z elektriko, vodo telefonskimi zvezami in v prometu, številni otroci in tudi delavci so ostali doma na prisilnih počitnicah oziroma dopustu, delo na kmetijah je bilo močno oteženo.
Na Dolenjskem, ki ima najbolj ranljivo energetsko oskrbo v državi, je bilo gotovo najhuje zaradi električnega mrka. Tako v sredo niso obratovali 110-kilovoltni daljnovodi Hudo-Kočevje, Beri-čevo-Trbovlje in Vrhovo-Brestani-ca, tako da je ostala razdelilna postaja Hudo z obeh strani brez napajanja, električno energijo pa je dobila šele v sredo v poznih večernih urah. Okvare so bile tudi
NA SEJMU VSE ZA DOM
LJUBLJANA - Med 23. in 28. februarjem bo na Ljubljanskem sejmu odprl vrata sejem Alpe Adria -dom. Predstavil bo najrazličnejše zamisli in napotke, kako si lepo in funkcionalno urediti svoje bivalno okolje.
TREBNJE - “Pravljica o avtocesti se dogaja že mnogo let, od leta 1985. Pred tremi leti so vendarle izdelali študijo, ki je pokazala, da je za ta prostor in ljudi najprimernejša pobočna varianta gradnje avtoceste od Pluske do Ponikev. Dolina se tako ohrani, manj je poseganja v obdelovalne površine. To varianto je sprejel tudi občinski svet, potem pa je kar naenkrat DARS začel iskati nove možnosti in delati nove študije. Na to ne pristajamo,” je bil na petkovi razširjeni seji sveta KS Tbebnje odločen župan Ciril Metod Pungartnik.
Projektanti in investitorji predlagajo druge rešitve in ponovno proučujejo variate, razlog pa je zelo jasen - premalo denarja. Po besedah Angela Polanjka z ministrstva za promet in zveze se je pri gradnji pojavil velik razkorak med planiranimi in dejanskimi cenami. Pa ne le tu, prav na vseh odsekih. “Zato smo šli v ponovno vrednotenje še nezgrajenih odsekov, tudi vašega. Smo pred težko dilemo, kajti vaša pobočna varianta je bistveno dražja. Stvar otežkoča
tudi sama struga Temenice in dolina, ki je proglašena za naravni park. Najti traso, ki jo bodo vsi podpirali, je nemogoče in brez usklajevanja ne bo šlo, sploh, če želimo z gradnjo pričeti prihodnje leto,” je povedal.
Trebanjci pa nikakor ne želijo biti žrtev zaostrene politike gradnje avtocest, kar so predstavniki krajanov na sestanku tudi dali vedeti. “V prvi vrsti naj bodo zaščiteni krajani, ki so že povedali, kaj želijo, in naj ne prevladujejo
strankarski interesi,” je dejal predsednik KS Trebnje Stanislav Sitar. Tudi Anton Strah, predsednik KS Štefan, kjer je bila pred novim letom tudi razprava na to temo, je bil podobnega mnenja. “Ne znamo si predstavljati dolinske variante. Cesta se gradi za ljudi, in to za več generacij, zato je treba njihovo mnenje upoštevati,” je menil, Lojze Zupančič pa je jasno povedal, da so krajani, če gre res za pomanjkanje denarja, na gradnjo pripravljeni tudi počakati, le da bo šlo za pobočno varianto. Nad tako reakcijo DARS-a pa niso razočarani le Trebanjci, tudi županu Pungartniku tak odnos ne gre v račun. “Pred tremi leti so ob izdelavi študije pobočni varianti dala luč tri ministstva, zdaj pa nekakšno izgovarjanje na nacionalni program! Na odseku Višnja Gora - Bič ste priznali višjo ceno, pri nas pa ne? Zakaj bi bilo prav Trebnje v tej državi podcenjeno kot manj vreden prostor?”
Na sestanku so sklenili, da bo ponovno srečanje Trebanjcev ter projektantov in investitorjev v začetku marca. Obstaja bojazen, da si obe strani ne bosta imeli povedati nič novega.
L. MURN
ODDOLŽITEV METODU MIKUŽU
t £IBNICa - Na slovensko pre-leklost je pomembno vplival tudi zgodovinar dr. Metod Mikuž, ka--freSa korenine izvirajo iz ribni-nrfk Imenovan je občinski por, ki bo pripravil program P 'reditev. Mikužu naj bi postavili ril?ni-en'k v Parku kulturnikov v niškem gradu ter spominsko Ploščo v Velikih Poljanah. Ob tej Ufioznosti bodo izdali tudi pose-ben zbornik.
TREBANJCI SO ODLOČNI - Na sestanku so bili krajani Trebnjega skupaj z (od leve proti desni) županom Pungartnikom, Stefanom Velečičem, Alojzom Zupančičem in Stanislavom Sitarjem odločno za pobočno varianto gradnje avtoceste skozi Trebnje. (Foto: L. M.)
mobitel
SLOVENSKI OPERATER IMMT & OBM
N^ n:im tudi v veseue
drii ' °bdico snega se otroci niso kak)n i1^' zato’ ker mnogim fUdi an ni bilo treba v šolo, ampak
Polnla!°’.ker ni lePšeS° kot sneSa 'J‘ne počitnice
SNEŽENJU OB ROB
Tudi pri toku
Pol metra snega in več za sredino februarja pravzaprav ni n'c posebnega, a to, da zaradi njega ostane večji del zahodne Slovenije v temi, kaže, da nekaj z električnim omrežjem ni v ri’du. Tokrat se je namreč potrdilo, da Dolenjska, Bela krajina 'n Posavje niso odrinjeni zgolj prometno, ampak, kar je še hujše, tudi energetsko, saj ima to območje izredno slabo zanesljivost uupajanja z električno energijo, zaradi katere - če pustimo ob strani mrzla stanovanja, odlepljene zmrzovalne skrinje, težave Pn oskrbi z vodo, pri molži in podobno - je bila škoda v gospodarstvu ogromna! V Revozu so zaradi prisilnega dopusta izdela -t' 756 avtomobilov manj, v Danfossu so zaradi izpada elektrike °l> 12.000 kompresorjev, proizvodnja je trpela tudi v Krki in drugih podjetjih.
Nedavni električni mrk ponovno opozarja na nujnost izgradnje razdelilne transformatorske postaje Krško 4001110 kilovol-(ov. Morda bi jo že imeli, če je ne bi ustavil spor med Elesom 1,1 Upravo za jedrsko varnost, saj se je zataknilo pri lokaciji. Očitno bo potrebno poiskati nov prostor zanjo. Upajmo, da države in odgt>vornih t' Ljubljani na nujnost le-te ne bo opozoril nov električni šok.
TANJA GAZVODA
NA ROBU KATASTROFE
Sneg ohromil Dolenjsko
Nekateri so bili brez elektrike kar štiri dni
na številnih srednjenapetostnih daljnovodih, tako da so bili delavci Elektra na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju na delu dneve in noči. Med zadnjimi so dobili električno energijo v Gradišču in Rodinah pri Trebnjem, kjer je luč zasvetila-šele v soboto, v petek zvečer pa je prišla elektrika v Meniško vas, Podhosto, Obrh, Cerovec pri Trebnjem in Hmeljčič pri Mirni Peči. Do občasnih nihanj električne napetosti je prihajalo tudi potem, saj je sonce stopilo sneg na žicah, tako da so te nihale.
Težave v prometu je povečalo še porušeno drevje: najhuje je bilo na hitri cesti št. 1 pri Zdinji vasi, na Poljanah in pri Velikem Mraše-vem. Hujših nesreč ne bilo, le en osebni avto je zaradi snega obstal na železniškem tiru pri Semiču, zaradi česar je vlak trčil vanj, pri Trebnjem pa se je vlak iztiril. Sicer pa so k nevšečnostim prispevali tudi vozniki brez zimske opreme in vozniki tovornjakov, ki niso upoštevali odredbe o omejitvi cestnega prometa.
T. GAZVODA
VLOMIL V NAGELJ BAR
VELIKI KAMEN - Nekdo je v noči na 14. februar vlomil v lokal Nagelj bara na Velikem Kamnu. Kako je prišel noter, ni znano, po vsej verjetnosti pa je v času zapiranja ostal v lokalu. Iz omare je vzel okoli 30 tisočakov.
Tudi
NOVE CENIKE OBJAVLJAMO NA REDAKCIJSKIH STRANEH
CITROEN	SAXOMAN I	dZ
več v notranjosti časopisa	so	ljudje,	ki	ljubijo	saxo	\
Slovenijo pokupijo tujci?
Slovenijo naj bi pripravili za postopno vključitev v Evropsko unijo, za kar naj bi poskrbel med drugim evropski sporazum med našo državo in EU, ki je začel veljati 1. februarja. Sporazum, ki naj bi bil podlaga za večje gospodarsko in tudi politično sodelovanje, je nastajal in stopil v veljavo ob precej številnih zapletih. Malokatera, če sploh katera, od novonastalih evropskih držav, ki kandidirajo za vstop v EU, je imela glede pridruževanja Evropi toliko težav s sosedi, kot jih je imela Slovenija z Italijo. Uradni Rim je do Slovenije postal popustljivejši šele, ko je naša država pristala na to, da bodo tujci lahko kupovali nepremičnine v Sloveniji. Vendar je še po tistem postavljal Sloveniji na njeni poti do uveljavitve evropskega sporazuma nove in nove pogoje. Pred uveljavitvijo sporazuma seje Slovenija doma izčrpavala ob vprašanju, ali je v pomanjkanju časa evropskim pogajalcem res popustila toliko, da je ogrozila svoje nepremičnine. Slovenski parlamentarci so še tako rekoč minuto pred dvanajsto pred uveljavitvijo evropskega sporazuma skušali sprejeti najboljšo zaščitno zakonodajo, ki bi preprečevala razprodajo naših nepremičnin tujcem. So pri tem in že tudi pred tem postavili dovolj trdne predpise, ki bodo učinkoviti in Slovenije ne bodo smešili pred bruseljskimi pravniki? Ali pa so (bili) kljub vsem sprejetim zaščitnim ukrepom do tujcev na nepremičninskem področju vendarle preveč radodarni? Pravico tujcev do slovenskih nepremičnin obravnavamo tudi v tokratni anketi.
LEOPOLD KOREVEC, upokojenec iz Črnomlja: “Da smejo tujci pri nas kupovati nepremičnine, je nujno zlo, ki se mu na poti v EU ne moremo izogniti. Morali bi sprejeti zaščitno zakonodajo, da ne bi prišlo do razprodaje Slovenije in bi ponudili v prodajo le tisto, kar tujcev niti ne za-,	nima. Slišim, da so naše nepremičnine
|~V	za tujce predrage, in tudi to je lahko
zaščitna zakonodaja.”
OSKAR HUDAK, poslovodja v semiški prodajalni Dolenjke: “V začetku najbrž ne bo velikega zanimanja za naše nepremičnine, zlasti še, če bo visoka cena. Ko bo Slovenija v EU, bo morda večji interes, a menim, da je panika odveč. Seveda je precej odvisno tudi od prodajalcev, ali bodo pripravljeni prodajati tujcem. Sicer pa tudi tuji kupci nobene nepremičnine ne bodo odnesli s seboj.”
ALOJZ KASTELIC, zaposlen v Tiki Trebnje: “Res se pri nas vse bolj opaža prihod tujcev, kar glede konkurence v trgovini ne pomeni nič slabega. Menim, da zdaj, ko smo pridruženi člani Evropske unije, kratkoročno ne obstaja bojazen, da bodo tujci odkupovali slovenske nepremičnine, po priključitvi, torej v nekaj' letih, pa že. Prav gotovo velja na to misliti že sedaj.”
MIHA POVHE, gostilničar iz Rovišč pri Studencu: “Tujci so najbrž pokupili že kar nekaj slovenskega premoženja, če ne drugega, podjetij. Tujci bodo po mojem kupovali v glavnem firme, stanovanjskih hiš ne. Moralo bo biti urejeno tako, da nam ne bodo vsega pobrali. Zanima jih tisto, kar je dobičkonosno. Kar se bo ustvarilo dobička, bo šel z lastniki.”
ŠTEFAN HREN, načelnik OKC na UNZ Krško, iz Krškega: “Mislim, da nas ne bi smelo biti strah, da bi tujci pretirano kupovali slovenske nepremičnine. Gre pač za prilagajanje evropskim standardom, sicer pa moramo z vzporedno zakonodajo tudi zaščititi naše premoženje. Verjetno kakšnega navala za nakup ne bo, vsaj v našem delu države ne, gotovo pa bo nekoliko večji v primorju.”
JELKA PERANOVIČ, gostinka s Črešnjic pri Cerkljah: “Ce tujci kupujejo pri nas tako, da rešijo podjetje v izgubi, naj kupujejo. Nič ni narobe, če podjetje dela naprej, in če novi lastnik zaposli naše ljudi. Sem proti temu, da bi tujci kupovali zasebne hiše in drugo premoženje v Sloveniji. Mislim pa. da o teh rečeh ni treba delati panike. Ni nevarnosti, da bi množično kupovali.”
MILAN ŽUPAN, risarski tehnik iz Dolenje Stare vasi: “Tujci naše zemlje ne bodo mogli kar tako pokupiti, ker jim Slovenci tega ne bomo dovolili. Mene sicer tujcev ni strah, ker nimam grunta, kdor pa bo prodajal zemljo, naj postavi visoko ceno in ne popušča. Če se bodo tujci zanimali za tovarne, pa je najpomembnejše, da bodo naši delavci imeli delo in da jih bodo pošteno plačali.”
STANE JARM, akademski kipar iz Kočevja: “TUdi pri nas morajo veljati enaki zakoni kot drugje, a nam mora biti zagotovljeno, da bomo lahko pod enakimi pogoji kupovali nepremičnine na tujem kot tujci pri nas. Imeti moramo enake pravice kot veliki narodi, sicer je bolje, da v Evropo ne gremo. Ker smo majhni, se moramo še bolj zavarovati. Tudi Avstrijci zemlje ne prodajajo tujcem kar tako.” VESNA TURK, zaposlena na Pošti Slovenije, enota Ljubljana, doma iz Ribnice: "Tako majhna država smo, sedaj pa še tisto malo, kar imamo, razprodamo?! Osebno sem proti temu. Prepričana sem, da čeprav naj bi veljalo načelo recipročnosti, bomo lahko Slovenci na tujem kupovali dosti manj kot tujci pri nas. Če že zaradi drugega ne, zaradi slabše kupne moči.”
KJE JE MINISTRSTVO ZA USTRAHOVANE?
Zaklenjene Labodove delavke
Delavke v Labodu v Novem mestu delajo nadure zaklenjene in odrezane od sveta - Odgovori odgovornih
NOVO MESTO - Zaposleni v tekstilni industriji so med najslabše plačanimi pri nas. Večina med njimi so ženske. Mnoge so zaradi stečaja po 20-ih in več letih dela ostale brez službe, tiste, ki še delajo, pa morajo za svojo nizko mesečno plačo ne le trdo delati, ampak tudi marsikaj potrpeti. In tu Labodove delavke niso nobena izjema, prej pravilo. Zavedajo se, da so za tekstilce težki časi, zato so pripravljene delati tudi ob popoldnevih in sobotah, če tako zahtevajo roki, pričakujejo pa več spoštovanja do njih in njihovega dela in za nadurno delo tudi primerno plačilo. Mar je to preveč?
so v Labodu opravili razgovore z odgovornimi in pregledali dokumentacijo in da bodo glede na ugotovitve ukrepali v okviru svojih pristojnosti. Za vse ostalo pa
naj se obrenemo na republiški inšpektorat v okviru ministrstva za delo. Kje je pa ministrstvo za brezpravne in ustrahovane delavke?
JOŽICA DORNIZ
Šivilje Labodove tovarne v Ločni so bile 3. in 5. februarja nemalo presenečene, ko so jjh po tretji uri popoldne, ko se redno delo konča, v tovarno zaklenili, pred šesto zvečer pa jih je prišel odklenit vzdrževalec. Po telefonu so sicer lahko poklicale iz tovarne, medtem ko noter ni mogel poklicati nihče, ker vratar, ki je tudi pri telefonski centrali, dela le do štirih popoldne. Če bi se pri kateri od delavk doma kaj hudega pripetilo, jih domači ne bi mogli obvestiti po telefonu niti priti do njih, zaklenjenih v tovarni. Ustrahovane delavke pa si vodstva ne upajao niti vprašati, ali je v takem primeru poskrbljeno vsaj za njihovo varnost. Menda so vodstveni delavci pri tem, ko jih priganjajo k delu, delavkam že večkrat grozili, da če jim ni kaj prav, lahko dobijo knjižico. Delavke pravijo, da jim nadur ne plačajo niti jih ne morejo koristiti kot proste ure. Stimulacijo na prisotnost na delu pa so jim pred kratkim še zmanjšali. Uboge delavke delajo, trpijo in molčijo, da ne bi izgubile še tistega, kar imajo.
Pojasnilo direktorja Kirma
Generalni direktor Laboda Andrej Kirm je pojasnil, da je . včasih vratarska služba delala od šestih zjutraj do šestih zvečer, vendar so ugotovili, da varnostnika ves ta časa ne potrebujejo. Tako že nekaj časa varovanje Laboda opravlja družba za varovanje G7, od novega leta njihov vratar dela le do štirih popoldne. Poudaril pa je, da morajo vodje organizacijskih enot nadurno delo speljati po zakonskih predpisih in da bi se v takih primerih dalo dogovoriti tudi za podaljšanje vratarske službe.
V konkretnem primeru je šlo za nadure v tovarni Ločna, katere direktorica je Marija Mohar. Leta je bila začudena, da za ta zaplet
Zamujen izziv
Kdo še sploh prisluhne brezposelnim ?
Osemnajst mladih fantov in deklet, ki so brez zaposlitve, se je z velikim zanimanjem odločilo opraviti seminar za turistične vodnike in animatorje. Svoje znanje so nameravali pokazati tudi povabljenim gostom, od županov dolenjskih in belokranjskih občin do predstavnikov turističnih podjetij, agencij, društev in drugih podjetij, na svečani podelitvi certifikatov minuli petek. Program so začeli pred kapiteljsko cerkvijo v Novem mestu, kjer so cerkev predstavili skozi zgodovino in umetnost, in nadaljevali v gostišču na Prepihu, kjer je bila slovesna podelitev certifikatov. Na žalost se njihove predstavitve ni udeležil nihče od mnogih povabljenih gostov, zatajili pa so tudi mediji.
Le nekaj mesecev nazaj so kandidati za župane pred volitvami obljubljali pomoč pri reševanju brezposelnosti, vendar minuli petek brezposelni občani niso zanimali dobesedno nobenega od njih. Prav tako mladi in nadebudni turistični delavci iz vrst brezposelnih niso bili zanimivi za turistična podjetja in agencije ter društva, čeprav večkrat tarnajo, da ne morejo dobiti primernih ljudi za delo v turizmu. So bili res vsi zadržani? Prav gotovo so s tem odnosom mlade ljudi prizadeli in jih spravili še ob tisto malo upanja za zaposlitev, na koncu koncev pa so tudi sami zamudili velik izziv. Takšne borze kadrov zlepa ne bodo več srečali.
J. DORNIŽ
ni zvedela od delavk, češ da vse probleme rešujejo skupaj. Potrdila je, da so omenjena dva dneva res delali tudi popoldan, ker sojih priganjali roki, vendar je bil z delavkami brigadir - mojster, ki ve, kje je zasilni izhod, ob pol petih popoldan pa je glavni vhod prišla odklenit Labodova uslužbenka. Moharjeva trdi, da so delavke lahko po telefonu klicale iz tovarne, res pa ni bilo moč poklicati v tovarno, ker pač ni bilo vratarja. Dejala je še, da imajo od novega leta vratarja le do štirih popoldan, ker je ta služba draga, vse pa gre od njihovega zaslužka.
Glede nadur pa je povedala, da jih nekaterim delavkam izplačajo, spet druge pa jih raje izkoristijo kot proste ure, medtem ko so stimulacijo na prisotnost na delu pred kratkim res zmanjšali od 7 na 5 odst. Kakor koli že, dejstvo, da so delavke morale delati nadure in so bile pri tem zaklenjene v tovarni in nedosegljive po telefonu, ostaja. Kaj pa o tem pravi inšpekcija?
Suzana Bojič, vodja novomeške inšpekcije za delo, je povedala, da
\\
3 ?
T I
I Je 4
•i:
¥
» n
POČITNICE TUDI DRUGAČE - Te dni šolarji uživajo v zimskih počitnicah, ki so po dolgem času spet bogate s snegom. Vseh mladih sneg ni enako navdušil, zato se raje vključujejo v suhi počitniški program, ki so ga v sodelovanju z društ\’i, organizacijami in ustanovami pripravili pn društvu prijateljev mladine Mojca. Eno najbolj obiskanih delavnic že vec let pripravlja prizadevna mentorica, kustodinja Dolenjskega muzeja b>a\ na Tanko. Letos so izdelovali pustne maske iz papirja. V ponedeljek po sl je manjša skupina otrok ogledala, kako nastaja program Studia D. Voditeljica programa Lucija Vidmar jih je povabila kar v studio, kjer so v ztvo povedali, kako preživljajo počitnice. (Foto: J. Pavlin)
lUristični vodniki iščejo delo
Osemnajst brezposelnih mladih fantov in deklet uspešno opravilo seminar
NOVO MESTO - Novomeška območna enota Zavoda RS za zaposlovanje je v decembu in januarju organizirala 150-urni seminar za turistične vodnike in animatorje, ki se gaje udeležilo 18 mladih brezposelnih fantov in deklet iz Dolenjske in Bele krajine z najmanj 5. stopnjo izobrazbe. Vseh osemnajst je na koncu seminarja uspešno opravilo izpit in pridobilo naziv turistični vodnik in animator.
Minuli petek so na kapitlju praktično predstavili del svojega znanja, v gostišču Prepih pa je bil slavnosten zaključek s podelitvijo certifikatov, ki pa se ga na žalost ni udeležil nobeden od številnih povabljenih gostov.
Saša Rebek - Modic, organizatorica izobraževanja na novomeški območni enoti, je povedala, da so se za tovrstno izobraževanje odločili zato, ker so ga pred leti organizirali v sevniški območni enoti in je bil zelo dobro sprejet,
in delno Posavja, o živalstvu in rastlinstvu te regije, o lovskem in kmečkem turizmu, dopolnili znanje angleščine in nemščine, spoznali strategije in tehnike vodenja skupin, izletov in drugo. Pridobili
so priznane predavatelje: dr-Matjaža Jeršiča, dr. Igorja Ziber-no, Vlada Pavca, Heleno Mrz-likar, Ireno Gorše, Tomaža Dobovška in Jernejo Živkovič.
Seminarju je sledil izpit. Fantje in dekleta so usposobljeni za vod' nje skupin, izleta, potem recep torsko delo, za upravnike turi stičnih objektov - kampov, počit niških domov in tudi za organizi' ranje turističnih prireditev.
NOVI TURISTIČNI VODNIKI -Certifikate sta podelila Saša Rebek Modic iz novomeške območne enote Zavoda RS za zaposlovanje in direktor Turistične agencije Karantanija iz Krškega Roman Pleterski. (Foto: J. D.)
pa tudi zato, ker so v regiji velike potrebe po tem kadru.
Izvajalec programa je bila Turistična agencija Karantanija iz Krškega, ki je uspešno izvedla seminar že v Sevnici. Roman Pleterski, direktor turistične agencije Karantanija, je dejal, da so pripravili program predavanj o geografskih in zgodovinskih značilnostih Dolenjske in Bele krajine
JEDRSKA ELEKTRARNA V JANUARJU
KRŠKO - Jedrska elektrarna v Krškem je v januarju, ko je dosegla 100-odstotno razpoložljivost in prav tolikšno izkoriščenost, poslala v omrežje 464.797 MWh električne energije. Njeni vplivi na okolje so se gibali v zakonsko določenih mejah. Nuklearna elektrarna Krško je v januarju vskla-diščila 5 sodov s srednjeradioak-tivno vsebino. S tem je skupno število sodov v skladišču nuklearke 3.847.
Ljubljansko pismo
Neporavnani nemški dolgi nesrečnikom
Poziv vladi, da ukrepa
LJUBLJANA - Kot je znano, so Nemci in Avstrijci po drugi svetovni vojni svojim državljanom, ki so med vojno živeli v Sloveniji in aktivno sodelovali z okupatorji, po dogovoru z bivšo Jugoslavijo izplačali vojno odškodnino za premoženje, ki so ga pustili na naših tleh. Iz tega premoženja, ki je postalo državna last, bi morali del vojne odškodnine dobiti tudi slovenski upravičenci za poplačilo vojne škode iz Slovenije, a se to ni zgodilo.
To pa naj bi se zgodilo letos, ko naj bi se v Nemčiji končno le odločili vsaj za delno plačilo svojih zastaranih dolgov do okupiranih dežel. Nemško časopisje piše, naj bi ljudje iz vzhodne Evrope, Izraela in ZDA, ki so pod nacistično vladavino prisilno delali v nemških tovarnah in doslej niso dobili nobene odškodnine, lahko že konec poletja računali nanjo. Sredstva za nekdanje delavce bo zbiral nedržavni sklad z naslovom “Pobuda nemških podjetij: spominjanje, odgovornost in prihodnost”. Sklad bodo razdelili na dva dela. Iz prvega, ki so ga poimenovali “Spominjanje in odgovornost”, bodo finančno zadoščenje dobili prisilni delavci slovenskega, judovskega in romskega rodu, ki
sojih pri milijonskih povračilih takoj po drugi svetovni vojni večinoma izpustili. Sklad “Spominjanje in prihodnost” pa bo plačeval projekte, ki bodo spodbujali ali ovekovečevali mednarodno spravo. Prejemniki finančne odškodnine pa naj bi se odpovedali morebitnim sodnim procesom proti nemškim podjetjem, ki so med drugo svetovno vojno sodelovala z nacističnimi oblastmi in zato uporabljala prisilne delavce iz koncentracijskih taborišč.
Ljudje, ki so za nemška pod' jetja delali v skorajda suženjskih razmerah, so si s tem sicer kupili nekaj življenja v primerjavi s tistimi, ki so jih nacisti takoj poslali v plinske celice’ Toda tudi veliko žrtev uradne politike z nazivom “Iztrebljenje z delom” ni preživelo nacistične vladavine. Razmere za delo so bile tako krute, da je po mnenju strokovnjakov povprečni prisilni delavec preživel sam0 tri mesece. Od sedmih m ib' jonov teh nesrečnikov pa jm kakšnih petsto tisoč živi še danes in niso od nemške vlade za svoje trpljenje dobili še ničesar, pa čeprav je Nemčija po drug' svetovni vojni za odškodnine plačala sto dvajset milijard mark.
Povračilo za prestano trpljenje terjajo tudi druge žrtve nacizma, ne le prisilni delavci-Tako so se ob 55. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschvvitz 27. januarju znova zbrali slovenski interniranci, ki so preživeli strahote Auschvvitza. V posebnem p°ze vu so pozvali vlado in državn' zbor, naj pospeši sprejem zakona, da bi maloštevilne žrtve dočakale vsaj simbolično denarno priznanje.
VINKO BLATN^
Novomeška kronika
SNEG - Zadnji obilni sneg je prinesel ogromno težav, nevšečnosti in škode. Ob tem pa je ponovno prišla na dan tudi človeška nemarnost in komodnost. Namesto, da bi prijeli za lopato in sami očistili pločnik pred svojo niso, trgovino, delavnico, potolkli grozeče ledene sveče, ki visijo s streh, kot to konec koncev predpisuje tudi občinski odlok, benti-jo nad komunalci in cestarji, kot da bi moral vsaj po eden kar naptej dežurati ob vsakem ploč-ntcku. Kako ti delavci ob takem casu ponoči in podnevi garajo, ko pluzijo ceste, čistijo parkirne prostore in druge javne površine, odvažajo sneg, pa noče nihče
h'r !*’ i ^e'e’ da k' tem ljudem uah kakšno pohvalo in priznanje, sicer pa ni čudno, daje tako, kajti zgledi vlečejo, slabi še najbolj, rred stavbo novomeške občine na Novem trgu je bilo še v ponedeljek, teden dni po prvem obilnem sneženju, neočiščeno, tudi Pal~'2u prostori za invalide.
PARLAMENT - Zagreti svetnik_mirnopeškega občinskega sveta je na zadnji seji zahteval, da ora občina poskrbeti za čiščenje snega v središču Mirne Peči, in to s pločnikov, parkirišč, pred loka-11m drugimi stavbami. Pa ga je dvojni funkcionar” Janez Me-„an> svetnik in poslanec v Državam zboru, podučil, da so za to po odloku dolžni poskrbeti last-niki sami. Sicer pa, je podkrepil Mezan, mora za čist pločnik pred svojo stavbno poskrbeti parlament sam, ne pa občina. Včasih
ni-ii r ,nalbollc’ ko bi za lopate Pnjeli kar poslanci sami. Bi za
naredili ^ kaj koristnega
v t^ET'V bloku na Drski 46 je rVSe’^amo fajmoštra ni. Se mii,	podobna	zanikrni
mehanični delavnici, kjer mulari-| azkopava in popravlja motor-Lm ,a Je vse polito z benci-, m oljem, primerno zasmra-eno, ob takem težaškem delu pa a tudi kaJ srkniti inglažov-st J6 JC.Ze kar nabralo. Ce hoče stanovalec priti do svoje kleti, si mora najprej utreti pot. Hišni valm"6- ene nib’ starejši stano-mlaHSI^er nerSaj°> a si objestni hr.; • ne uPaj° nič reči, saj se dojijo posledic.
Ena gospa je rekla, da bo J!' interpelacijo o delu in "Zgovornosti novomeškega Ce-i etta Podjetja} ker se popravi-zestišča na Smihelskega mo-07 J l P°ietja, opuščene e Pa ovirajo pluženje sne-
(^Sran[ski drobiž
ga RTZHvfEGA Razen sne-
nii Suhokranjcc je preiš-
Povzrn^nZaSUl° s sne8om> ki Je dobro t un:?ma,?ležav-. PreceJ
uobrn k i . ;	•	1
cestp :	. sP,uzenc lokalne
očiščp n ^0tl’ kmalu pa sta bila berknnatUdioba ,rSa-v Žužem-zmehan'"3 Pvoru- Čiščenja seje
avtor,	J° lo,il Dušan Ožbolt,
NarwVOZn,ik iz Žužemberka. Ra avt ru ic kamera ujela še enc-8 tnprevoznika, Bfanka Hre-
vDleRr'bira' je Dolenjski list, IjaneoP8 seš*eval kubike odpe-
npfcga (na siikj)
cEM mANJA UPOKOJEN-P°delii: * a..z^oru DU Dvor so
'etno'iotlid! Pr*znanja za dolgo-
PrisPcvcl č anje' dcl° in za nikifrri kl so 8a člani in dohit-štva Un' Pr!spevali k ugledu dru-znania lcncev. Društvena pri-SlavL a° dobili: Marija Ogrinc, Eram'n, ndrcjčič, Stanc Banko, Vard |, a*nik, Karol Glavič, Ed-Zadnjr Marija Mirtič, Mira
Dv
in podružnična šola
D\j ’ J znanja Območne zveze Ivank, v° dobili: Pina Murn, 'n Marija Fabjan. razpoL,- R|VIH UST - Pustno ni fe '°zunjc ie bilo v Suhi kraji-učencj 1 ®°lah in vrtcih, kjer so starj olva kr;l,ek čas počastili ta bilo ves'ib Pustno soboto je živo n iC P() gostilnah, posebno kjer s,',8°stilni Rojc na Laščah, nanr.,.| Irnc,i živo glasbo in tudi c za številne maske.
S. M.
Z 2. SEJE OS MIRNA PEC
V občinsko upravo izbrane ljudi
Za razvoj občine bo potrebno pridobiti denar - Svetniki sprejeli osnutek statuta in poslovnika občine - Veliko denarja za otroško varstvo - Za osebnega zdravnika
MIRNA PEČ - Člani mirnopeškega občinskega sveta, ki so se prejšnji torek sešli na 2. seji, so med novonastalimi občinami na Dolenjskem imeli najbolj umirjeno sejo. Zupan Zvone Lah je svetnike opozoril, da se bo morala občina prizadevati, da bo čim več denarja za razvoj pridobila preko razpisov ministrstev. Zato je zelo pomembno, kakšen kader bodo zaposlili v občinski upravi.
POLDE BIBIČ NAVDUŠIL - Klub Grad Otočec je minuli četrtek zvečer za svoje člane in njihove goste že četrtič priredil lep kulturni večer ob dobri hrani iz grajske kuhinje in pokušnji vina. Tokrat je pevec in kantavtor Andrej Šifrer kot gostitelj povabil k nastopu gledališkega igralca, umetnika Poldeta Bibiča, ki se je v monodrami o vaškem posebnežu Luki ponovno izkazal kot odličen interpret in potrdil, da je po Stanetu Severju po mnenju mnogih naš najboljši igralec. Vina iz domače kleti je gostom predstavil vinogradnik Jože Prus iz Krmačine pri Metliki. Na sliki: Polde Bibič med nastopom v grajski restavraciji. (Foto: M. Klinc)
KMA
d
C
KRVODAJALSKA AKCIJA V ŠENTJERNEJU - Novomeško območno združenje Rdečega križa je v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo krvi iz Ljubljane po dolgih letih minuli četrtek dopoldan v Šentjerneju organiziralo izredno krvodajalsko akcijo. Udeležba je bila kljub slabim vremenskim razmeram dobra, saj je kri darovalo 113 krvodajalcev iz šentjemej-ske, škocjanske in delno krške občine, od tega je bilo 30 novih krvodajalcev. Za izredno krvodajalsko akcijo so se odločili zaradi potreb po krvi. S tem da so ljudem omogočili darovati kri darujejo bliže svojemu domu, so želeli pridobiti tudi nove krvodajalce. Z odzivom ljudi so bili zelo zadovoljni. (Foto: J. Domu.)
Na omenjeni seji so sprejeli osnutek statuta in poslovnika občine Mirna Peč. V statutu so med drugim predvideli, da bodo imeli tri odbore: za gospodarstvo, ze negospodarstvo in za prostor, ter pustili možnost, da se v občini ljudje organizirajo v vaške skupnosti. Seje bodo imeli praviloma vsak prvi torek v mesecu ob 19. uri. Sprejeli so tudi sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb. Župan Zvone Lah je povedal, da je za občino Mirna Peč predviden proračun v višini 180 milijonov tolarjev, lahko pa se zgodi, da bo še manjši. S prehodnim žiro računom pa bodo delali toliko časa, dokler ne bo sprejet zaključni račun novomeške občine in vsi proračuni v novih občinah.
V sosvet novomeške Upravne enote so tako kot v ostalih občinah imenovali župana, v svet mirnopeške osnovne šole pa Alojza Kastelca, Franca Ambrožiča in Karla Povšeta. Potrdili so tudi cene programov vrtca za januar, ob tem pa je župan svetnike ob-
INFORMA TIVNI DAN V ŠOLSKEM CENTRU - Minuli petek in soboto je bil informativni dan na novomeškem Šolskem centru. Obisk je bil velik, saj je prišlo okrog 1500 učencev in njihovih staršev. Največ zanimanja je bilo za zdravstvenega tehnika, elektrotehnika - elektronika, kemijskega tehnika in mizarja. Vsi tisti učenci, ki zaradi vremena niso mogli obiskati šole, pa se lahko za informacije obrnejo vsak dopoldan na svetovalno službo Šolskega centra. (Foto: J. Dorniž)
VSESLOVENSKO SREČANJE UPOKOJENCEV BO LETOS V DOLENJSKIH TOPLICAH
NOVO MESTO - Območna zveza društev upokojencev Novo mesto, ki združuje 12 društev z 11.500 upokojenci, bo letos prvič organizator srečanja upokojencev iz cele Slovenije, ki bo 22. junija v Dolenjskih Toplicah. Pripravljalni odbor, v katerem so trije predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije, potem direktor Krkinega zdravilišča v Dolenjskih Toplicah Brane Krevs in predsednik Območne zveze društev upokojencev Novo mesto Mijo Kurpes, se je že dogovoril za vsebino kulturnega programa in osnovno ceno gostinskih storitev v predplačilu. Zdravilišče Dolenjske Toplice bo namreč nudilo celoten paket storitev, od urejenih parkirišč do gostinskih storitev.
Največ osmošolcev v štiriletne šole
Spet manjša generacija - Skoraj 62 odst. osmošolcev se namerava vpisati v tehniške in strokovne šole ter gimnazijo, le 3 odst. v nižje poklicne šole - Malo kadrovskih štipendij
NOVO MESTO - Minuli petek in soboto so na srednjih strokovnih in poklicnih šolah ter gimnazijah širom Slovenije potekali informativni dnevi za osmošolce. Po zadnjih namerah učencev, ki jih je zbrala novomeška območna enota Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanja januarja, pa se največ, skoraj 62 odst., dolenjskih in belokranjskih osmošolcev namreva vpisati v štiriletno tehniško in drugo strokovno izobraževanje ter gimnazijo.
Tako kot zadnja štiri leta je tudi letošnja generacija osmošolcev spet manjša od lanske, in sicer kar za 104 učence. Za vpis v nižje poklicno izobraževanje, ki traja dve leti in pol in kamor se vpisujejo lahko tudi učenci z nedokončano osnovno šolo, je svojo namero izrazilo 3 odst. učencev, za srednje poklicno izobraževanje nekaj manj kot 29 odst. in za tehniško in drugo strokovno izobraževanje in gimnazijo skoraj 62 odst. osmošolcev. “O takojšnji zaposlitvi pa ne razmišlja noben učenec, kar je danes, ko je znanje vse bolj pomembno, edino prav,” je povedala Vlasta Tomazin, vodja poklicne orientacije in štipendiranja na novomeški območni enoti Žavo-da RS za zaposlovanje.
V nižje poklicno izobraževanje se ima namen vpisati največ dečkov v programa obdelovalec kovin in gradbinec I., ki opravlja pomožna gradbeniška dela. Sicer pa se
namerava v nižje poklicno izobraževanje vpisati vsega skupaj le 45 učencev iz Dolenjske in Bele krajine, in kot kaže, bo zanje dovolj prostih mest. Na srednjem poklicnem izobraževanju so tako kot leta doslej najbolj zaželeni poklici: prodajalec, avtomehanik, frizer, mizar in poslovni tajnik. “Predvidevamo, da pri vpisu v te programe ne bo omejitev, vprašanje pa je, kako napolniti oddelka za pomočnika konfckcionarja in šiviljo - krojača v Metliki, ker se jih je od osmošolcev le 6 odločilo za poklic šivilje, za pomočnika konfekcionarja pa le 3,” pove Tomazinova. Prav tako se učenci ne odločajo za poklic zidarja in tesarja, čeprav je povpraševanje po obeh poklicih veliko. V srednjem poklicnem izobraževanju je novost program klepar - krovec.
Od osmošolcev, ki se nameravajo vpisati v štiriletno srednješolsko izobraževanja, se je odločilo
vestil, da bodo morah v občini za otroško varstvo nameniti velik del proračunskega denarja. V Mirni Peči so v vrtcu okrog 104 otroci, starši plačujejo zanje glede na plačilne razrede, v katere so razvrščeni po dohodku, razliko pa krije občina. Župan Lah je izračunal, da bodo v mirnopeški občini za vrtec morali na mesec nameniti okrog 3 milijone tolarjev oz. 38 milijonov na leto, zato je menil, da se bodo morah v to postavko bolj poglobiti, saj gre za zelo velike zneske.
Med pobudami in vprašanji je bilo tudi vprašanje, kdaj bodo
za gimnazijo polovica osmošolcev, in sicer največ za splošno gimnazijo, medtem ko je manj zanimanja za tehniško gimnazijo. Velika novost je, daje novomeška gimnazija letos pridobila tudi športni oddelek. Glede na to, da so zmanjšali število oddelkov za program gradbeni tehnik, elektrotehnik -elektonik in strojni tehnik, se lahko zgodi, da bi bila omejitev vpisa predvsem v program elektrotehnik - elektronik, kjer je svojo namero izkazalo kar 48 učencev. Omejitev vpisa bo morda tudi za program zdravstveni tehnik, kjer
• Večina osmošolcev bo šolanje nadaljevala doma, izven Dolenjske pa se jih namerava šolati 14 odst. Na zavodu prav te dni zbirajo podatke, koliko kadrovskih štipendij bodo letos razpisala podjetja, in z žalostjo ugotavljajo, da seje zaenkrat za kadrovsko štipendiranje odločilo le okrog 80 podjetij.
so razpisani trije oddelki, namere pa je izkazalo kar 129 učencev, med drugimi tudi 36 učencev iz Posavja.
J. DORNIZ
DOBRODELNI KONCERT V STRAŽI
STRAŽA - V soboto, 20. februarja, bo ob 19. uri v kulturnem domu humanitarno društvo Novina priredilo dobrodelni koncert pod geslom “Samo življenje za druge je vredno življenja”. Z vstopnino zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. Vabljeni!
Iz sramote lahko le s skupnimi močmi naredimo ponos!
Obvestilo odbora za obnovo žužemberškega gradu
ŽUŽEMBERK - Obnova gradu v Žužemberku napreduje v skladu z načrti in našimi pričakovanji. V letu 1997 smo obnovili južno steno, v letu 1998 pa zahodno steno, ki jo je treba še pokriti z bob-rovcem. V nadaljevanju ima prednost obnova dveh stolpov, starega jedra gradu (palacij) in vinske kleti. V obnovo gradu smo v dveh letih vložili 24.457.000 tolarjev. Viri denarja so bili: Ministrstvo za kulturo (50%), Mestna občina Novo mesto (12%), program CRPOV, številna ugledna podjetja - sponzorji, prispevki posameznikov in dohodek od prodaje zbornika. Za obnovo bodo odločilna naslednja štiri leta (2000 do 2003), ko imamo obljubljene večje vsote od Ministrstva za kulturo ob pogoju 50-odst. sofinanciranja. Za vsak zbrani tolar bo ministrstvo primaknilo še enega. Doslej nam je vire uspevalo zagotoviti. Ali nam bo to uspelo tudi vnaprej? Korajža velja. Vse, kar naredimo, rešimo zagotovega propada. Iz sramote lahko naredimo ponos. Odbor že pripravlja izdajo novega “Suhokrajinskega zbornika 2000” z več literarne vsebine. Zato ta čas spet pridobivamo sponzorje in oglaševalce.
• Vsi, ki hočete ali želite pomagati pri uresničevanju našega cilja, lahko pokličete na Občino Žužemberk (telefon 068/87-018) ali nakažete svoj prispevek na občino Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, žiro račun št.: 52100-630-40141", s pripisom “Za grad”.
Prispevki posameznikov so več vredni, ker dajete z njim tudi moralno spodbudo in se istovetite z našimi načrti.
Za odbor: Inž. SLAVKO GLIHA
dobili tajnika in koliko bo zaposlenih v občinski upravi. Župan Zvone Lah je pojasnil, da bi tajnika potrebovali čim prej, glede
• Župan Lah je svetnike še obvestil, da v kratkem pričakujejo gradbeno dovoljenje za mrliško vežico, z novomeškim Zdravstvenim domom se dogovarjajo, da bi v Mirno Peč obili osebnega zdravnika, prizadevajo pa se tudi, da bi vsaj po nekaj ur na dan v Mirni Peči delal tudi veterinar. Eden od svetnikov je opozoril na propadajoč zvonik v Globodolu, ki je nevaren celo za mimoidoče, in staro župnjišče v Mirni Peči pa tudi na probleme s čiščenjem snega v središču Mirne Peči.
zaposlenih v občinski upravi pa, da je minister svetoval vsaj 4 zaposlene. Potrebovali bi pravnika in ekonomista, nasploh kader, ki bo znal v občino potegniti dodaten denar.
J. DORNIŽ
POHOD NA NANOS
NOVO MESTO - Krkina planinska skupina vabi v soboto, 20. februarja, na pohod na Nanos. Izpred Krke v Ločni bodo odšli ob sedmih zjutraj. Izlet je tekmovalnega značaja za zaposlene v Krki, zato bo zanje prevoz zastonj. Prijave in 1.500 tolarjev za prevoz ostalih udeležencev ter 1.000 tolarjev za otroke zbirajo v Oddihu, tel.: 312 537, do danes, 18. februarja. Vodili bodo Igor Sladič, Tomaž Mikec in ostali vodniki PZS.
PLES KADETOV
NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 19.30 nastopila plesna skupina Croatia s predstavo Ples kadetov, ki jo je po motivih glasbenih del Johanna Straussa ml. zbral v celoto David Lichin.
ODSANJANE SANJE
NOVO MESTO - V četrtek. 18. februarja, ob 18. uri bo v veliki čitalnici študijskega oddalka Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu predstavitev knjižne novitete Arna da-blam - odsanjane sanje. Gost večera bo avtor Zvonko Požgaj.
Kar 21.000 vpisov
Z občnega zbora Planinskega društva Novo mesto
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis Novo mesto, ki šteje 219 članov, je imelo 2. februarja redni letni občni zbor. Člani so ocenili, da je bilo delo društva pod okriljem Intel servisa, d.o.o.. Novo mesto zelo uspešno. Organizirali so dvajset izletov, v povprečju se je enega izleta udeležilo 55 planincev. Poleg pohodništva so izvedli planinsko šolo za delavce Dolenjske banke, čistilno akcijo na Gorjancih itd. Delo z mladimi planinci pa je zaživelo v Šolskem centru v Šmihelu. Največjo množičnost so dosegli v akciji Gorjanskih škratov in gospodičen, saj so v preteklem letu v planinskem domu pri Gospodični imeli kar 21.000 vpisov. Na občnem zboru so zaradi službene preobremenjenosti razrešili dolgoletno prizadevno predsednico Danico Štrukelj, za novega predsednika pa so izvolili Gorazda Primica. Po končanem občnem zboru je imel alpinist PD Novo mesto Andrej Markovič zanimivo predavanje o slovenski himalajski odpravi 1998 na Dhaulag-hiri (8167 m).
M. REMS
Gorazd Primic, novi predsednik
(2582), 18. februarja 1999
DOLENJSKI LIST
lAlil	* i	Z !>	A S	i	rl OBČI		m MMU |
Višji	h nat	lomest	il tokrai	t n	e bo	v Črnomelj praznuje	Kopina spet buri Zaplet tudi letos
Sprehod po Metliki
METLIKA - Sprejemanje sklepa o uskladitvi višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je že v minulih letih med metliškimi svetniki sprožilo precej pomislekov in celo negodovanj. Tako so v prejšnjem mandatnem obdobju odlok tudi spreminjali in dopolnjevali, nekateri pa se celo predlagali, da bi ga ukinili.
stavbnega zemljišča, da je župan Dragovan umaknil sklep o povišanju
govem le dve možnosti: ali obvelja lanska cena ali pa na novo predlagana, kjer je upoštevana 7,5 odst. inflacija in bi torej za kv. meter stanovanjskih in poslovnih površin plačali po 8,50 tolarja, za nepokrita skladišča in parkirišča pa 0,85 tolarja. A je bilo takoj slišati pripombo enega od svetnikov, da so davkarji zainteresirani za pobiranje denarja, ker s tem naredijo zase dober posel, medtem ko so po drugi strani predstavniki mestne skupnoti Metlika zelo težko dobili od njih podatke o neplačnikih. Po vsem, kar je bilo ob na prvi pogled precej nedolžnem sklepu povedanega, je župan umaknil sklep o novi višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V veljavi so torej ostale cene iz prejšnjega leta.
M. B.-J.
Med slednjimi je bil tudi sedanji župan in takratni svetnik Slavko Dragovan, ki je za drugo sejo metliškega občinskega sveta v novem mandatnem obdobju predlagal povišanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini. Na to je Dragovana spomnil tudi prejšnji župan Branko Matkovič. Dragovan je priznal, da je sedaj v povsem drugačni vlogi in dobro ve, kaj pomeni prihodek občine. Hkrati je povedal, da s povečanjem omenjenega nadomestila dobijo v občinski proračun manj denarja od države.
Sicer pa je Matkovič predlagal spremembo odloka, v katerem bi opredelili višino nadomestila glede na cone ali na uporabnike zemljišč. Do naslednje seje naj bi pripravili finančno analizo njegovega predloga. Sicer pa je bilo od
O BOLEZNIH SRCA
SUHOR - V petek, 19. februarja, bo ob 18.30 v prosvetnem domu na Suhorju pri Metliki predavanje primarija dr. Petra Kapša. Beseda bo tekla o boleznih srca in ožilja.
PREDAVANJA IN PREDSTAVITVE
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi na predavanja, ki bodo v petek, 19. februarja, v sejni sobi občine Črnomelj. Ob 9. uri bo predstavitev koruznih hibridov, ki jo bo vodil Teo Zor. Ob 10. uri bo predavanje o preprečevanju presnovnih bolezni in mastitisov pri molznicah, predaval bo mag. Janez Koprivnikar iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. Ob 127 uri pa bo Anton Sovinšek govoril o mine-ralno-vitaminskih dodatkih.
EKOLOŠKO PREDAVANJE
DRAGATUŠ - Društvo za varstvo okolja Dragatuš bo pripravilo v petek, 19. februaija, ob 19. uri v jedilnici tukajšnje osnovne šole strokovno predavanje o ekologiji podeželskih naselij ter o sonaravnem urejanju in vzdrževanju kmetijskega prostora. Predaval bo dr. Anton Prosen.
VEČER NEODVISNEGA FILMA
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika in Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti-območna izpostava Metlika bosta pripravili v soboto, 20. februarja, ob 18. uri v tukajšnjem kulturnem domu večer slovenskega neodvisnega filma. Filme, med katerimi bo tudi metliški amaterski film Matjaža Rusa, bosta komentirala režiserja Maja Weiss in Peter Bratz.
PREDAVANJE O MEDU
METLIKA - V petek, 19. februarja, bo ob 18. uri v metliški Vinski kleti predavanje o medu kot zdravilu, hranilu in živilu. Na predavanju, ki ga pripravljajo Društvo kmečkih žena Metlika, Čebelarsko društvo Metlika in Društvo upokojencev Metlika, bo predavala mag. Malči Božnar iz Polhovega Gradca. Vabljene gospodinje, čebelarji in potrošniki medu.
ŠOPKI IN LUTKE
METLIKA - Naj še enkrat spomnimo metliške šolarje, ki si želijo popestriti počitnice, da bodo lahko v petek, 19. februarja, ob 15.30 v sejni sobi na Pungar-tu izdelovali šopke iz suhega cvetja. Naslednji dan pa si bodo lahko v Lutkovnem gledališču ljubljanskem ogledali predstavo “Krava v cirkusu”, za katero je v avtobusu še nekaj prostih mest, zato pohitite s prijavami, kijih zbirajo na Občinski zvezi prijateljev mladine Metlika.
svetnikov slišati še več predlogov o višini nadomestila. Eden je menil, da nadomestila sploh ne bi več plačevali, kajti zakaj bi obremenjevali občane, država pa bi jih zato “nagradila” z manj denarja. Spet drugi je predlagal, naj bi za stanovanjske površine ostala višina nadomestila enaka lanski, za poslovne prostore pa bi se povečala za 10 odst.
Dragovan je na vse te predloge odgovoril z obrazložitvijo, da so davkarji rekli, naj z občine čim-prej sporočijo višino nadomestila, da bodo lahko izdali in občhnom poslali odločbe. Ker pa je odlok še vedno v veljavi, naj bi bili po nje-
SLS - Slovenska ljudska stranka - podružnica Metlika
vabi svoje člane in simpatizerje na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 18. uri v prostorih KZ Metlika - Vinska klet.
Vljudno vabljeni!	Izvršni	odbor
SLS Metlika
NA ČRNOMALJSKEM ODRU - Črnomaljski srednješolci so se na premieri komedije Woodyja Allena “Bog” dobro odrezali in navdušili domače občinstvo. Vendar pa, vsaj po besedah režiserke Helene Vukšinič sodeč, nihče ni izrazil želje, da bi se po končani gimnaziji odločil za študij igralstva. (Foto: M. B.-J.)
1. zasedanja SNOOS številne prireditve
ČRNOMELJ - V spomin na 1. zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bilo 19. in 20. januarja 1944 v Črnomlju, praznuje črnomaljska občina 19. februarja svoj praznik. Ob tej priložnosti so ietos pripravili vrsto prireditev. Tako bo na praznični dan, v petek, 19. februarja, ob 17. uri v črnomaljskem gradu otvoritev stalne razstave del Božidarja Jakca, ki jih je umetnik ustvaril v Beli krajini.
Istega dne ob 18.30 bosta podžupan Andrej Kavšek in državni podsekretar na ministrstvu za šolstvo in šport mag. Jože Miklavc odprla v črnomaljskem kulturnem domu “Središče za samostojno učenje”. Uro pozneje bo v kulturnem domu osrednja proslava ob občinskem prazniku in koncert godbe na pihala. Upokojena dolgoletna ravnateljica Srednje šole Črnomelj prof. Gabrijela Vidic-Mihelčič bo prejela plaketo kot najvišje občinsko priznanje. Ribiška družina Črnomelj ekološko priznanje brezo, Elektrotehna Set iz Ljubljane pa ekološko grajo kopino.
V soboto, 20. februarja, bodo ob 11. uri na Lokvah odprli poslovno proizvodni objekt Kovinoplastike Lozar, istega dne ob 19. uri pa bo v dragatuškem kulturnem domu koncert tamburaške skupine KUD Dobreč. V nedeljo, 21. februarja, bo ob 16. uri v črnomaljskem kulturnem domu lut-kovna predstava za tjliake' “Moj dežnik je-tafiko balon” lutkovnega gledališča Fru-fru iz Ljubljane. Naslednji dan bo ob 19.30 v črnomaljskem kulturnem domu večer slovenskega neodvisnega filma. V ponedeljek^ 22. februarja, bo ob 10. uri v Zupančičevem hramu v Dragatušu posvet o sodelovanju med slovenskimi in hrvaškimi obmejnimi občinami. V petek, 26. februarja, pa bo ob 19. uri v črnomaljskem pastoralnem centru predstavitev knjige mag. Janeza Kramariča “Črnomelj v daljni in bližnji preteklosti”.
Mladi gledališčniki navdušili
Člani dramske skupine KUD Jasa na Srednji šoli Črnomelj so na predvečer kulturnega praznika pred domačim občinstvom premierno uprizorili komedijo Woodyja Allena *‘Bog”
ČRNOMELJ - V Srednji šoli Črnomelj že vrsto let v okviru kulturno-umetniškega društva Jasa deluje dramska skupina, ki pa iz razumljivih razlogov nima stalne zasedbe. Tako kot prihajajo dijaki na šolo po znanje in jo zapuščajo, prihajajo amaterski igralci tudi v dramsko skupino in iz nje odhajajo.
V navadi je že, da gledalstvo toplo sprejme mlade srednješolske gledališčnike, in prav nič drugače ni bilo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ko so s komedijo Woodyja Allena “Bog” nastopili na odru črnomaljskega kulturnega doma. A ne le polna dvorana gledalcev, zadovoljni so bili tudi igralci in z njimi režiserka Helena Vukšinič, profesorica slovenskega jezika na črnomaljski Srednji šoli. “Dijakom sem ponudila v izbiro štiri tekste, bili pa so zavoljo velikega zanimanja skoraj prisiljeni izbrati igro, ki ima veliko igralcev,” je povedala režiserka Vukšiničeva.
V tem šolskem letu so se dobili kar 28-krat, vaje pa so trajale tudi do štiri ure. Vendar režiserka pohvali, da so dijaki - največ jih je iz 2.b in 4.a razreda gimnazije - radi hodili na vaje, saj so se na njih tudi prijetno zabavah. Po prvem uspehu na premieri pa upajo, da bodo gostovali vsaj še v Metliki in No-
• V komediji “Bog” igrajo Vitomir Zalar, Boštjan Papež, Tina Mišja, Hrvoje Macan, Uroš Grabrijan, Marko Kunič, Vanja Plut, Simon Žalec, Anamarija Hren, I)ina Plut, Marija Judnič, Maja Štuhljar, Tatjana Hutar, Nataša Malnarič, Miran Kambič in Nina Kocjan. Režirala je Helena Vukšinič, za scenografijo je poskrbel Robert Lozar, za kostumografijo Anton Starc, za luč in ton pa Bor Vrščig.
vem mestu pa na gimnazijadi sredi marca v Novi Gorici. Sicer pa na črnomaljski Srednji šoli poteka tudi projekt “Odprta šola”, mladi igralci pa si želijo, da bi nastopili tudi na predstavitvi tega projekta.
Čeprav je Vukšiničeva režirala že prej, pa je to njena prva šolska
gledališka predstava. Dijaki nižjih letnikov gimnazije jo že spodbuda bi pripravili še kakšno
jajo
dramsko delo. Seveda se Vukšiničeva dobro zaveda, da za uspešno predstavo niso dovolj le vaje, ampak tudi pomoč od drugod. “Pri pripravi igre so nam pomagali v Tekstilni šoli iz Metlike, kjer so sešili kostume, v naših šolskih delavnicah so pomagali pripraviti sceno, finančno nas je podprla črnomaljska občina. Hvaležni smo tudi Zavodu za izobraževanje in kulturo, ker nam je dovolil imeti vaje v kulturnem domu, seveda pa smo imeli podporo tudi v naši šoli,” je zadovoljna Vukšiničeva.
M. BEZEK-JAKŠE
ČRNOMELJ - Odkar so se pred leti v črnomaljski občini odločili, da bodo ob občinskem prazniku podeljevali ekološko pohvalo brezo in ekološko grajo kopino, so se zaradi slednje skoraj vedno sprli. Bilo bi torej čudno, če bi ob letošnjem predlogu žirije za podeljevanje pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja črnomaljski svetniki ostali ravnodušni.
Grajo naj bi prejela Elektrotehna Set iz Ljubljane oz. njen pravni naslednik, če je to podjetje že prenehalo delovati. Podjetje je namreč lastnik propadajoče hiše v Ulici Staneta Rozmana. Drugi prejemnik naj bi bil IMP Livar iz Ivančne Gorice zaradi onesnaževanja zraka iz svojega črnomaljskega obrata. A župan Andrej Fabjan je slednjemu predlogu nasprotoval, češ da je direktor IMP Livarja obljubil, kaj vse bodo v podjetju naredili do sredine letošnjega leta, da bodo Črnomaljci končno zadihali čistejši zrak. Prepričan je bil, da si potem, ko je kopino dobil že ob lanskem občinskem prazniku, IMP Livar iz povsem poslovnih razlogov in zaupanja vodilni ekipi ne zasluži še ene graje.
Fabjan je bil za svetnike dovolj prepričljiv, saj jih večina ni dvignila rok za ekološko grajo IMP Livarju. In to kljub temu da so bili vsi v petčlanski žiriji za kopino. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo sploh še kdo hotel sodelovati v komisiji, ki ji svetniki ne zaupajo. Poleg tega ekološko grajo podeljujejo za nazaj, torej za lansko leto, ko Črnomaljci niso bili ravno najbolj navdušeni nad IMP-jevo skrbjo ta čisto okolje.- Vsaj nekateri svetniki pa se zagotovo še spomnijo, da so pred leti IMP-Livarju že hoteli dati grajo, pa se je občinski svet premislil, ker je hotel s tem pomagati podjetju. V resnici pa so se razmere le še poslabšale.
IMP Livar ob tokratnem črnomaljskem občinskem prazniku ko-pine torej ne bo dobil. So pa v žiriji razmišljali, da bi kopino podelili občinski upravi in županu. V žiriji, v kateri sta tudi dva člana prejšnjega občinskega sveta, je namreč glodalo, ali so poleg odgovornih na občini tudi v občinskem svetu naredili dovolj, da bi se razmere v IMP-jevem črnomaljskem obratu uredile. Če bi jim to res uspelo, bi zagotovo naredili največ za občane.
M. BEZEK-JAKŠE
DAN DROBNICE
KRAS1NEC - Kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika ter Društvo rejcev drobnice Bele krajine vabijo na dan drobnice, ki bo v soboto, 20. februaija, ob 8.45 v gostilni Kapušin na Krasincu. Udeleženci bodo prisluhnili predavanjem o presnovnih in zajedalskih boleznih pri drobnici, obnovi travne ruše na pašnikih, postavitvi elektro ograje, predstavili pa bodo tudi krmne mešanice za ovce.
OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA
KRASINEC-Vpetek, ^.februarja, bo ob 19. uri v gasilskem domu na Krasincu letni občni zbor strojnega krožka Bele krajine. Vabljeni člani in vsi, ki to želijo postati!
Skromna ponudba ob vinski cesti
V semiški občini imajo osemnajst možnih ponudnikov ob vinski turistični cesti, vendar imajo le trije registrirano dejavnost - Spomladi zgibanka in označitvene table
SEMIČ • Semiška občina je s podjetjem Oikos iz Domžal podpisala pogodbo za izdelavo promocijskega gradiva za semiški del belokranjske vinske turistične ceste. Vrednost projekta, v okviru katerega bo Oikos izdelal zgibanko in postavil označitvene table, je 4,4 milijona tolarjev, vendar je polovico denarja odštelo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V semiški občini so se odločili, da bo imel njihov del vinsko-turi-stične ceste 7 odsekov, in sicer: Gaber-Semič, Stara gora, Goren-ci-Kot, Kal-Osojnik, Sodji Vrh-Gradnik, Cerovec in Sadinja vas. S pomočjo ankete so prišli do podatka, da je v občini 18 možnih ponudnikov ob vinski cesti, vendar imajo dovoljenja za izvajanje te dejavnosti le trije. Ostali so v postopku registracije ali pa bodo z njo šele pričeli. A kot je dejal župan Janko Bukovec, marsikate-
ri prej izgubi potrpljenje, kot mu uspe do konca izpeljati registracijo. Največji problem pa je, da je ponudbe ob semiškem delu belokranjske vinske turistične ceste znatno premalo. Marsikateri odseki namreč sploh nimajo ponudnikov. Kot pravi Bukovec, se dobro zavedajo, da mora dati vinska cesta turistu celovito ponudbo, žal pa za to v semiški občini ni pravega zanimanja.
Sicer pa so semiški svetniki na zadnji seji nihali tudi med odločit-
vama, ali naj bo na označitvenih tablah za vinsko-turistično cesto občinski grb ali znak blagovne znamke Bele krajine. Medtem ko so bili eni za prvo možnost, so drugi zagovarjali znak blagovne znamke. Vendar slednjega pripravljajo že (pre)dolgo in glede na dosedanjo, počasnost pri njegovem oblikovanju lahko sklepamo, da ga Belokranjci še ne bodo dočakali tako kmalu. Semičanom pa se kar precej mudi, saj je bilo na decembrskem sestanku s ponudniki ob semiški vinski-turistič-ni cesti slišati, naj bi že spomladi izšla zloženka, takrat pa naj bi postavili tudi označitvene table.
M. B.-J.
OBČINA - Predsednik krajevne skupnosti Gradac Alojz Malenšek pogosto poudarja, kako dobro bi bilo za Gradčane in okoličane, če bi ustanovili svojo občino. Metliški župan Dragovan pa mu je brez dlake na jeziku povedal, da ga pri nastanku nove občine ne bo oviral, a tudi pomagal ne bo. Ker zaradi spremenjenega načina financiranja v manjših občinah tarnajo o pomanjkanju denarja, bo Malenšek čez čas Dragovanu še hvaležen, da mu je odrekel pomoč.	^
ČLANARINA - Že pred pričetkom redne letne skupščine Sadjarskega društva Bele krajine, ki je bila v soboto v Metliki, so vsi udeleženci plačali članarino. Blagajnik Leopold Korevec je namreč trdil, da bo po občnem zboru članarina višja. Njegovo navijanje za takojšnje plačilo je naletelo na plodna tla. Ob koncu letne skupščine se je izkazalo, da se članarina ni povečala, ampak to potem, ko je bil denar že v blagajni, sploh ni bilo več pomembno.
BELOKRANJSKOST - Novo vodstvo Sadjarskega društva Bele krajine je povsem črnomaljsko. Črnomaljci, vmes pa še kakšen Semičan, so namreč zatrjevali, at je društvo pač belokranjsko, belo-kranjskost pa se kaže tudi v tem, da so vsi Belokranjci strpni do vodstva, kakšno koli pač je. A ko je bila beseda o občinskih dotacijah društvu, zveneče besede o be-lokranjskosti nekako niso hotele iz ust, zlasti ne iz črnomaljskih- V lanskem letu je namreč metliška občina dala društvu 200 tisočakov, črnomaljska 90 in semiška 30...
Črnomaljski drobir
GRAJA - Na seji občinskega sveta se je razvnela razprava, ah naj IMP Livarju iz Ivančne Gorice ob črnomaljskem občinskem prazniku zopet - že drugič zapored - podelijo ekološko grajo ko; pino. Nihče pa se ni vprašal, ah si IMP Livar dvakrat zapored sploh zasluži tako lepo umetniško skulpturo akademskega kiparja Jožeta Vrščaja, ki jo grajani sicer prejme za svoje ekološke packarije.
GODBA - Godbe na pihala so bile nekdaj tako rekoč sinonim za koračnice in podobne udarne melodije. Danes znajo tovrstne godbe izvabiti iz glasbil zelo nežno glasbo. Toda tisti, ki s° odraščali v času glasnih koračnic, tega očitno ne vedo. Tako ne gre zameriti članom DeSUS, od koder je prišel predlog, naj bi Godba na pihala Črnomelj, ki bo na
osrednji proslavi ob občinskem prazniku imela koncert v kulturnem domu, raje igrala pre
kulturnim domom. Po njihovej® naj bi v dvorani koncertiral kd drug, kajti godba na pihala je zaprtem prostoru sicer dobrodepj la za naglušne, za druge pa ne. L* bodo desusovci prišli na prosla" z vato v žepu, jim zagotavljam^ j da jim je zagotovo ne bo potreb no uporabiti za ušesa.
PONOS - Črnomaljci, pop?8" j ni na svoje mesto, se pritožujejd’ da je njihov ponos zelo prizade • Ob vpadnicah v mesto z viniške • s semiške strani namreč nesnag in razpadajoče barake dajejo vt*' da gi e za bedno latinskoamerisk predmestje. Na srečo so lahk Črnomaljci potolaženi vsaj gl^r. vpadnice iz metliške smeri. njej stoji namreč najlepša stvar Črnomlju: kažipot za Metliko-
■.....- - ......  ■	—-""""l
Semiške tropinej
ZADOŠČENJE - Na srečanj" | županov z vodstvom UNZ No*m mesto je semiški župan J‘*n Bukovec dejal, da se občani zaf" di strahu pred možmi v modrc® vozijo iz zidanic domov po kol . vozih. Zato ne manjka zvite p*“ čevinc, obljubil pa je, da bo, ko?* bo prvi voznik zaradi bežah)
pred policisti prevrnil čez škarpp J
tožil policijo. Njegova grožnjaJ j bila zelo neodgovorna in za‘e!T va, saj je stopit v bran občanski pijani sedajo za volan. Tisti, ,. * bi zaradi bližnjega srečanja s P J janim šoferjem morali v nebešj pa obljubljajo, da bi hodili vsa' j noč strašit Bukovca. To seve" svojcem umrlega ne bi kaj phjjj pomagalo, bi pa imela zadošcehr žrtev pijanca. In to zagot°.- ! večje, kot bi ga v pravdi proti p° | cistom dobil Bukovec.	h;
PREDSEDNIK - Po statutu' moral biti predsednik Sadjarsk"r di ušiva Bele krajine vsaka leta iz ene od belokranjskih ob*-‘ , Prvi je bil iz metliške, drug1 1 : j črnomaljske, naslednji mandat n j bi pripadal semiškemu. A s° i.l Semičani predsednikovanju 0 rekli v korist dosedanjemu črni aljskemu predsedniku Marj:l-. Pezdircu, češ saj je tudi naš, kcf r zaposlen v Semiču. Lahko se w. di, da bodo čez štiri leta PezujSJ predlagali za predsednika šc ličani, saj je malo tudi njihov-namreč metliški zet.
:0l"' I
Drobne iz Kočevja
MUZEJ NI KRIV ZA ŠEŠKOV DOM - Po zaslugi delavcev Pokrajinskega muzeja Kočevje, ki v muzejske delavnice in d™f»5 °blike dela z mladino vključujejo že otroke iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol, otroci v Kočevju na muzej ne gledajo več kot na nekaj, kar se bolj poredkoma obišče, pa še takrat običajno mora! Še vedno pa ne ločijo - kar tudi ne preseneča, saj tudi nekateri odrasli o tem nimajo jasnih predstav! - da muzej in Šeškov dom nista eno. Zato so bili nekateri sicer upravičeno razočarani, a neupravičeno jezni na muzej, ko so v soboto v pustnih opravah naleteli na zaklenjena vrata Šeškovega doma. Pustno rajanje, katerega so se številni malčki veselili in je odpadlo (o čemer so bili obveščeni te poslušalci lokalnega radia Untvox!), so pripravljale kočevske vzgojiteljice in ne muzej. Ta pa bo kriv, kot prizna, če otroci prihodnji teden, ko bodo počitnice, v Šeškovem domu ne bodo deležni bogate ponudbe zanje pripravljenega programa “Počitnice v muzeju”!
N1 DOBRO SAMO DA JE! -t , čkarada v Kočevju je bila -kakršnakoli je že bila! - dobro-aosla popestritev pustnega utripa h ,	Kot ideji, da bi po
0 gin letih ponovno oživili pustno rajanje po mestnih ulicah, verjetno nima nihče ničesar očitati, malce drugačna pa so mnenja gle-
c same izvedbe dveurne prire-t e, ki seje po sprevodu mačkar nadaljevala na Mestni plošadi z 'naprej sicer dobro zamišljenim Programom. Mnogi so namreč ®e,n‘ll’lia bi bila brez uporabe grdih besed v navzočnosti ve-
1 ega števila otrok in brez “lulč-ka , s katerim se je šopiril "pust-
nejša*an ’ Pr'rc<^'tev precej okus-
zobotrebci
TE ZEBE... - Člani Pustnega društva Goriča vas, ki že vse ”a ustanovitve društva leta 1986 Ribnici organizirajo pustni karneval, so si z napovedova-niei\?a se letos v Ribnici obeta ajvečji karneval v Sloveniji, ki bo njimi gosti zanimiv tudi za tuji-o, zagotovi]; široko medijsko {j. P0™- Prav zato je bilo še to-?. tezJe razumeti, da se je pri-.. 'tey Pričela z dvajsetminutno da™ ° 'n.’ kar ie m°rda še hujše, , Praznine” niso zapolnili ne z :	“ 'n ne norčijami običajno
gostobesednega napovedovalca. n .Pustner9 vzdušju določeni 14 no • Pr'reditve ob natančno na!,ur i_Zat.° ce*° za Pustni čas in ln h! 8r>pi, za katero seje zde-v..j a.se Je l°tila tudi napovedo-ie izpadel “smešen”. Gledalec kosamreč tkanje premrazilo do
DretP^*^^^ ' *^ot smo lahko skeor V 2adni' številki Dolenj-Am„ ~ta> Je sodraški svetnik varj ? tanko do zadnjega zagozda' Čnotno ribniško občino, ohz;i’ 0 ^otl raža ni imajo svojo teli r,° tcm tisto, kar so ho-|(l„'Pf se Tanko ne strinja s pred-infe/T 'škega župana, da bi neka.S Staro občino še naprej njp„ ere ustanove skupne. Ob . jegovem nenadoma rojenem nekat Crn lokalpatriotizmu se sed ii Cri sPrašujejo, če si Tanko Sodr- l-'amerava poiskati službo v ločit a2l|C.!ln se tako tudi osebno
°d stare” ribniške občine?!
C
Laški sel
n0'dUPANOV SKLAD - Enkratna it?n?rno Pomoč iz županove-dent ^ ' *allko ^o*10 dijaki in štu-žjn k-,z socialno šibkejših dru-proi .' *o dokažejo s potrdili. Potr Za Pomoč s prilogami je Lašč" do oddati pri občini Velike
Spbtv31- marca-
njem ,,T.NAJB°LJŠE - Na zad-n0Vn ržavnem prvenstvu za os-proi C s°le so v skoku z male učenlf P°njavc osvojile ekipno mlaišeCHla,Šikc 5olc v kategoriji rejšed ? . Prvo mesto, sta-riji 'ec Pa so v svoji katego-Prvak-a8alc i'1 postale državne dek|j'nJc y akrobatiki so mlajše so k:. e ekipno zmagale, starejše
JlJTp ,lpn° drU8C'
PROtc^ predstavitev
ja, bo eTA' Pctck’19- februar-Pr’jm _°b 17. uri v osnovni šoli stavi.Za Trubarja v Laščah pred-
ske — razvojno revitalizacij-priD Projekta "Rutar”, ki sta ga občinaVl, ^itra iz Cerknice in kandi e .hkc Lašče in z njim Vnrn- '.a*! Pri Phare Partnership. ceva^ ,je zajetih 142 prebivalkam^1'11 Vas’ na območju Rut, oprrvi al^a pa je demografsko nim krajem.
MA4 iz MAŠI H O S Č I M Mii
V Ribnici so zavrnili osnutek statuta
Zaplet pri pristojnih
RIBNICA - Na drugi redni seji so ribniški svetniki med devetimi točkami dnevnega reda največ časa namenili obravnavi štirih točk, pri čemer so po hitrem postopku sprejeli odlok o določitvi (zaračunavanju) občinskih turističnih taks. Prihodek naj bi se zvišal zlasti po oživitvi projekta po Poteh naravne in kulturne dediščine, ter ob pripravi številnih odmevnih turistično-etnografskih prireditev.
Zavrnili so osnutek statuta občine, kljub temu da so prej že sprejeli vse predlagane spremembe. Zapletlo se je pri pristojnostih, ki naj bi jih imela župan in občinska uprava, saj po mnenju Benjamina Henigmana, ki je imel nekakšen dialog z županom in njegovimi strokovnimi službami, kršili pravice komisij za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter odborov.
Svetniki so le soglašali, da ta komisija ne more imenovati direktorjev javnih zavodov, lahko pa daje soglasja in mnenja, ne more predpisovati prejemkov občinskih funkcionarjev, ker jih ureja zakon. Sprejeli so tudi osnutek odloka o občinskih cestah, po katerem bodo morali sosedje javnih površin poslej bolj skrbeti za njihovo urejenost pri čiščenju snega in posipavanja pločnikov.
M. GLAVONJIČ
KONCERT ZA ERIKA ŠULERJA
KOČEVJE - Klub kočevskih študentov organizira jutri ob 19. uri v Šeškovem domu v Kočevju dobrodelni koncert. Na koncertu bodo nastopili: pianist Erik Šuler, glasbena skupina Grofovo polje ter glasbenika Andraž Hribar in Žiga Bižal. Izkupiček koncerta bo namenjen Eriku Šulerju za dokončanje študija na moskovskem konservatoriju Čajkovski.
“AKTUALNA VPRAŠANJA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI”
KOČEVJE - Ob razstavi “Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države” je Pokrajinski muzej Kočevje pripravil več spremljajočih prireditev. Ena teh je tudi pogovor s političnim delavcem in publicistom Bogdanom Osolnikom o aktualnih vprašanjih slovenske državnosti. Pogovor bo danes ob 19. uri v muzeju.
LETOS V RIBNICI DRUGAČNA PRIREDITEV
RIBNICA - Ker se je Slovenska izseljenska matica že prej opredelila, da bo enemu kraju orgnizacijo zaupala le dvakrat, bo letošnje izseljensko Srečanje v moji deželi v Polhovem Gradcu. Najbrž teden dni pred tem srečanjem, ki je na prvo nedeljo v juliju, bodo v Ribnici pripravili “nadomestno” prireditev, ki ne bo v ničemer v povezavi s srečanjem izseljencev, zdomcev in zamejcev. Ribničani načrtujejo, da bi ob koncu junija pod eno streho združili prireditve ob zaključku šolskega leta, državnega praznika ter praznovanja svetnikov Petra in Pavla. O vsebini praznovanja se bodo še pogovarjli, prireditev vsekakor bo.
ZAČASEN MOST NA BISTRICI
GORIČA VAS - Ob koncu tedna so delavci GP Gradis iz Ljubljane in vojaki inženirske enote iz Novega mesta na reki Bistrici v Goriči vasi zmontirali 27-metrski začasni most, po katerem se bo najkasneje do 25. maja odvijal promet po magistralni cesti M-6. V tem času morajo namreč zgraditi nov most, saj je zdajšnji star 30 let in je v temeljih močno načet. Denar za gradnjo bo v celoti zagotovila Direkcija RS za ceste.
PONOVNO IZPRIČANA ENOTNOST
“Še sreča, da sploh obstajamo!”
Generalni sekretar ZWS Drago Bitenc kritično o odnosu do veteranov
KOČEVJE - V petek zvečer so se v Šeškovem domu v Kočevju sestali člani območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZWS) na svojem rednem letnem občnem zboru. Med številnimi vabljenimi gostije zboru prisostvoval tudi generalni sekretar ZWS Drago Bitenc, kije kritično spregovoril o trenutnih razmerah pri nas, odnosu do ZWS in osamosvojitvene vojne.
PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE
KOČEVJE - Danes ob 19. uri bo v prostorih Knjižnice Kočevje predstavitev pesniške zbirke Melitke Križman “Večnost v trenutkih”.
RAZSTAVA DEL JOŽETA MARINČA
KOČEVJE - v Likovnem salonu v Kočevju bodo v ponedeljek, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Jožeta Marinča. Razstavo je pripravil Center za promocijo in razvoj turizma Kočevje.
Bitenc je poudaril, da je bila vojna za Slovenijo zgodovinskega pomena za slovenski narod na poti uresničitve njegove želje po samostojni državi in zato ni prav, da osamosvojitvena vojna še vedno ni v učnih programih in se otroci v šolah o tem pomembnem delu naše novejše zgodovine še vedno ne učijo. Zato marsikateri izmed njih, kot je dejal, ne ve, da je vojna sploh bila. Nenaklonjenost trenutnih političnih razmer dolgu, ki ga ima država do vseh, ki so sodelovali v vojni, je izpričal z dejstvom, da zakon o veteranih še vedno ni.sprejet, ob tem pa poudaril, “da je še sreča, da veteranska organizacija sploh še lahko obstaja”.
Kočevsko območno združenje je bilo ustanovljeno marca 1996 in je združevalo 179 veteranov s celotnega območja nekdanje kočev-
O
KRAJINSKI MOTIVI VMIKLOVI HIŠI - V Galeriji Miklove hiše v Ribnici bo do 5. marca predstavitev projektov krajinske arhitekture dr. Ane Kučan. O avtorici je ob odprtju razstave spregovoril inž. Tomaž Brate. Dejal je, da je krajinska arhiktetura svojevrstna dejavnost in iznajdba človeka, zato nanjo gledamo kot na večplasten preplet sistemov. V tem duhu so zastavljeni tudi Anini projekti; natečajni projekt za ureditev Sončnega parka v Velenju, za katerega je prejela prvo nagrado, ter projekt prenove kompleksa Vile Venttreli v Seči pri Portorožu, ki je tudi že izveden. Poleg teh projektov so na ogled še projekti v Velenju, Ravensbriicku, Ljubljani in Bostonu. Ob odprtju se je zbrala množica ljudi, med katerimi sta bila tudi Anina starša Štefka in Milan Kučan. (Foto: M. Glavonjič)
GLAVNI DOBITEK NAPOLNIL DVORANO - Dobrepoljska dramska skupina Scena se je ob petletnici obstoja predstavila na domačem odru z igro Frana Lipaha “Glavni dobitek ”, ki jo je režiral David Jakopič. Dvorana je bila ob tej priložnosti nabito polna. Gledalci pa so bili zelo zadovoljni s preprosto vsebino igre in pogovorno komiko, ki je bila igralcem pisana tako rekoč na kožo. Igra govori o tem, da denar določa status človeka v družbi, a hkrati siromaši njegov čut za moralne in duhovne vrednote. Na fotografiji: prizor iz igre. (Foto: M. Steklasa)
Do proračuna brez zapletov
Sprejet osnutek proračuna za letos - Za mačkare letos 300.000 tolarjev
DOBREPOLJE - Na zadnji seji občinskega sveta so soglasno sprejeli osnutek občinskega proračuna za letos. V razpravi je sodeloval tudi predsednik nadzornega odbora Stane Škulj, ki se je odbornikom priporočil za sodelovanje in obveščanje v točkah proračuna, kjer so pristojnosti sveta največje.
Svetniki so potrdili mandat novi članici občinskega sveta Olgi Zupančič, ki je zasedla to mesto, ko je prenehal mandat Antonu Rusu, kije prevzel dolžnost tajnika občine. Soglasno so potrdili tudi Staneta jakiča za stalnega člana skupščine Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Izglasovali so še soglasje k investicijam za zdravstveno dejavnost za letos, ki ga je zahtevalo Ministrstvo za
zdravstvo, gre pa za (sofinanciranje izgradnje prizidka lekarne k Zdravstveni postaji Dobrepolje.
Pod točko razno so odločili, da bodo letos namenili za izvedbo pustnih programov 300.000 tolarjev. Od tega bodo polovico prejele zagoriške mačkare, in to predvsem zaradi njihove etnološke vsebine. Preostalih 150.000 tolarjev pa bodo razdelili na dva enaka dela, ki jih bodo dobili organi-
ske občine. Vendar so bili njihovi občni zbori do letos, ko so se ga ponovno udeležili tudi člani manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), okrnjeni. Vinko Beznik, Janez Kušar in številni drugi so s tokratno udeležbo na zboru potrdili enotnost veteranske organizacije, ki združuje organizatorje MŠNZ, slovenske častnike, podčastnike, vojake, delavce
• Da začetki odpora pod vodstvom brigadirja Toneta Krkoviča in osamosvojitvena vojna ne bodo utonili v pozabo, bodo v Kočevju letos pripravili okroglo mizo o manevrski strukturi. Sicer pa bodo, kot je povedal predsednik kočevskega združenja ZWS Darko Čop ob predstavitvi načrta dela za letošnje leto, organizirali še pohod na Goteniški Snežnik, izlet na Gosposvetsko polje in orientacijski pohod ter obiskali prizorišče bojev okrog Brnika in Trzina.
kočevske izpostave ljubljanske uprave za obrambo pri ministrstvu za obrambo in vse ostale, ki so kakorkoli sodelovali v vojni. Zato je predsednik delovnega predsedstva in kočevski župan v času vojne dr. Mihael Petrovič ponovno prisotnost predstavnikov iz vrst policije in donedavnega Morisa toplo pozdravil, ob tem pa k že povedanemu na račun nenaklonjenosti prizadevanjem ZVVS
PLANINCI NAJAKTIVNEJŠI
LOŠKI POTOK - Planinci so najbolj delovno društvo v vsej občini Loški Potok. Komaj so minile obsežne novoletne prireditve, že načrtujejo nove aktivnosti. Ko bomo to brali, bo za njimi že tradicionalni pohod na Travno Goro, 6. marca bo redni letni občni zbor, in sicer v gasilnem domu v Malem Logu, 13. marca pa pohod na Snežnik. Prijave zbira Alojz Car - Mercator, vodja pohoda pa bo Janko Gregorič.
A. K.
zatorji mačkar na Ponikvah in Cesti.
Pod točko vprašanja, predlogi in pobude je bilo največ govora o zazidalnem načrtu za Predstruge, pločniku v Predstrugah, o po vodovodarjih razkopani in ne popravljeni cesti v vasi Cesta, miniranju v kamnolomu in nekaterih prometnih oznakah. Na vprašanje o pitni vodi za vas Videm je župan Alojz Jakopič odgovoril, da je neoporečna, vendar svetnik Alojz Palčar z odgovorom ni bil zadovoljen.
M. STEKLASA
Prešeren in Jaklič
Za kulturni praznik o največjem slovenskem pesniku in domačinu
DOBREPOLJE - Bogat kulturni večer ob kulturnem prazniku se je v Dobrepolju začel z recitalom domovinske poezije, ki so ga pod vodstvom mentorice Slavke Mustar izvedli nekdanji in sedanji dobrepoljski šolarji. Nastopili so še mladinski pevski zbor, mladi trobentači in drugi glasbeniki, ki so spremljali mlade obetajoče pevce. Župan Anton Jakopič je v svojem govoru spregovoril o današnjih dogajanjih v kulturi in družbi. V drugem delu večera pa so mladi z duhovito igrico predstavili “trpljenje” šolarjev, ki se morajo “guliti” na pamet Prešernove pesmi. Igrico so izvedli pod mentorstvom Eme Sevšek in v scenografiji Svetlane Jakimovske izvedli učenci višjih razredov videmske šole.
Za zaključek kulturnega večera pa so v zgornjih prostorih Jakličevega doma odprli še stalno razstavo o življenju in delu velikega Dobrepoljca Frana Jakliča. Zamisel o pobudi za ureditev take razstave je dala etnologinja Anka Novak že pred leti, uresničila pa jo je s pomočjo občine in Mojce Lovšin šele zdaj, ko je knjižnica izpraznila prostore v domu. Razstavo odlikuje natančnost in preglednost. To stalno razstavo dopolnjuje razstava “Dobrepoljska hiša”, ki je v sosednjem prostoru.
M. S.
MM
KRITIČNO O ODNOSU DO VETERANOV - Generalni sekretar ZVVS Drago Bitenc (na posnetku) je kritično spregovoril o odnosu države do ZVVS in osamosvojitvene vojne.
dodal, da se ob vsem, kar se danes dogaja sprašuje, ali se sploh še lahko izgovori besedico Moris.
M. LESKOVŠEK-SVETE
NAD METER SNEGA
LOŠKI POTOK - Pretekli teden je v dobrih treh dneh zapadlo vsaj meter novega snega. To, pravijo starejši, je prava potoška zima, ko so nekoč od vasi do vasi vodile le ozke steze. Tokrat pa je povsem drugače. Zagodla jo je občanom, ki morajo dan za dnem na delo v druge kraje, in vzdrževalcem, ki so porabili skoraj štiri dni za čiščenje vseh glavnih cest. Največ težav je na ozkih vaških ulicah, še posebej tam, kjer je še od prej ostala trda ledena podlaga. Nič manj skrbi nima zaradi tega tudi občina, ki tako velikega izdatka gotovo ni pričakovala.
A. K.
V Velikih Laščah so pripravljeni za devetletko
Starši dali pristanek
VELIKE LAŠČE - “Z novim šolskim letom bomo začeli z devetletno šolo, nanjo pa smo pripravljeni tako, da bi s tako šolo začeli lahko že te dni,” pravi ravnatelj osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah Edi Zgonc.
Na osrednji šoli v Laščah bo novi prvi razred obiskovalo 29 otrok, kar je en otrok več, kot dovoljujejo normativi. Na podružničnih šolah pa bo kombiniran pouk po starem (osemletka) in novem (devetletka) oblikovanih prvih razredov. Tak pouk bo v Turjaku obiskovalo 7 otrok, v Kar-lovici in Robu pa po 10. V prvem razredu bosta učence poučevali skupaj učiteljica in vzgojiteljica, za tako poučevanje pa je bilo potrebno dodatno izobraževanje.
Ravnatelj Zgonc je povedal še, da imajo dovolj kadrov in prostorov za devetletko pa tudi starši so dali pristanek zanjo. Nakupiti bo treba le še primerno šolsko pohištvo (za okoli 2,5 milijona tolarjev), ki bo prilagojeno najmlajšim šolarjem.
“Prehod na devetletko je velik korak v slovenskem izobraževanju, ki bo prinesel učencem večjo humanost, prijaznost in manj stresnosti,” je povedal ravnatelj Zgonc.
J. PRIMC
►
Edi Zgonc, ravnatelj šole v Velikih Laščah
MM
IZ NAŠIH OBČIM
MM
Krjavljeve iskrice
TUDI OBČINA? - Že lani so se ob organiziranju Jurčičeve poti pojavljali zapleti s tem. kdo bo organizator pohoda, saj bi jih bilo kar nekaj, ki bi bili radi zapisani kot “tisti glavni”. Letos takih pobud ni in je skupaj z občino več soorganizatorjev, kar je tudi prav, saj vsak prispeva svoj del. Seje pa malce zapletlo, ko so razpravljali o izdaji nove zgibanke, ki jo bo dobil vsak pohodnik. Na njem je kratek opis 15 km dolge poti s pomembnimi informacijami, zemljevidom, spraševali pa so se, ali naj bo na prvi strani kje omenjena Občina Ivančna Gorica, da bo pač vsak vedel, v kateri občina se nahaja. Seveda je to zanjo dobra promocija, ki navsezadnje prispeva tudi nekaj denarja za pohod, toda s PD Viharnik, ki je začelo z organiziranjem Jurčičeve poti, so takoj omahovali, češ ali je to potrebno, saj ivanška občina prva štiri leta ni nič primaknila iz svojega mošnjička. Na koncu so zbrani sklenili, da občina nekje mora biti zapisana, ter izbiro mesta prepustili oblikovalcu.
“NAS NI NIKJER!” - Ivančam se imajo za Dolenjce, moti pa jih, da se to kar pozablja, seveda tam, kjer bi si najmanj želeli - ko gre za denar. Takrat veljajo za Ljubljančane. To ob različnih priložnostih opaža predvsem predsednik Občinske turistične zveze Avgust Likovnik, ki se vedno izkaže s smislom za humor, tokrat pa je bil prav zaskrbljen: “Pa kje smo mi? Ne na Dolenjskem ne v Ljubljani. Nikjer nas ne marajo. Torej nas ni nikjer! Ampak m1 smo vendar Dolenjci!” Morda bodo to prebrali pravi ljudje...
Trebanjske iveri
KOALICIJA MOČNA : Čeprav bi morda kdo pomislil, da trebanjska pomladna koalicija m več tako močna, kot je bila, saj na nedavni novinarski konferenci ob pojasnitvi razlogov za sklic izj redne seje občinskega sveta m bilo predstavnika SLS - iz SDS dva, iz KSD eden, to ne drzi-“Koalicija je močna in bo taka tudi naprej, čeprav se tega sestanka ni mogel udeležiti Tone Strah iz SLS,” je pojasnil Franc Hribar (SDS).
ZA DOBRE ODNOSE - Dobri odnosi z mediji so še kak° pomembni, pravijo trebanjsk1 pomladniki. Žadovoljni. da se Je odzvala večina novinarjev z dolenjskega konca, so povedali, °a bodo še večkrat sklicali podobna srečanja, da bodo pojasnili določene zadeve, morda celo pred vsako sejo občinskega sveta-Menda niso mislili čisto resno-Kaj, če se bo vsaka stranka spomnila kaj takega in že prej razlagala svoja stališča, potem pa še na sejah! Sicer pa bo odziv novinarjev verjetno dovolj zgovoren.
NOVINARJI NA LEVI? ' Pomladniki, ki bi bili radi za vsa štiri leta nastanjeni na župan°vl desni, so izdelali prav natančen načrt sedežnega reda. Župan Pungartnik (LDS) naj bi sedel na sredini ovalne mize, pomladni*1 na njegovi desni, ostali na levi- Na shemi pa je bilo narisanih tudi pe mest oziroma stolov za novinar-
je, ki pa sojih postavili na levo
od
župana. “Zanima me, na čiga predlog ste sedmo silo predvideli na levi strani?” je vprašal urednik Radia Sraka Drago Vovk m izzval smeh pa tudi nekaj za' drege.
Scvniški paberkT)
VINO - Medtem ko so v Kf' škem imeli za časa županovanj Danila Siterja županovo vino-Sevnica po dozdaj zbranih podatkih nima takega vina. Resje sicer, da na Studencu prodajajo vin Kristijana Janca in daje Kristi)8" Janc ime tudi sevniškemu župa nu. Vendar je tamkajšnje vino p° očetu, ne sinu - sevniškem župa nu. A se ne mudi, da natočijo tud županovo vino. Časa je dovoU-Nekajkrat bo trgatev in noveg vina, že če bo en sam mandat, kaJ šele, če bo mandatov več.
ŠKODA JE, ŠKODA NI? -.P0' slanec Branko Kelemina jo predlogom zakona o renti naletel na pričakovani '■ Doma v Sevnici so ga podpr popolnoma, v Brežicah že maBJ’ v Krškem najmanj. Vendar sc za konu ne pišejo zlati časi. PravtJ ^ da se je zakonski predlog up past: zahteva nadomestilo * škodo, ki jo povzroča tukajšnje mu življu nuklearka, vendar ura ne meritve o vplivih nukleark govorijo o tem, da jedrska VP 0 na okolje le toliko, kot sme P. zakonu. To bi pomenilo, da " škode in potlej ni mogoče zan tevati odškodnine. Kclcm'n(j kakršnega poznamo, ne bo ot*nf. hal in mogoče bo potem nuklcj* ^ kin denar, ki gre zdaj zg0') y Krško, prispel tudi drugah1 Posavje.
TREBNJE - V Trebnjem je kljub hudi zimi te dni izredno vroče. Že prejšnji teden smo poročali, da seje 2. seja občinskega sveta 1. februarja končala, še preden seje sploh dobro začela, saj svetniki niso sprejeli dnevnega reda, ki gaje (brez predlogov pomladnikov) ponudil župan Ciril Metod Pungartnik (LDS). Prav skupina svetnikov strank SKD, SLS in SDS pa je že nekaj dni zatem županu poslala zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta s predlaganim dnevnim redom.
“Občinski svet je imel doslej dve seji in obe je prekinil župan. Župan ni v enem mesecu in pol od sklica prve seje organiziral delo sveta tako, da bi se ta lahko v ce-> loti konstituiral. Svetu je bilo s strani župana onemogočeno delovanje odborov in komisij, ki jih nujno potrebuje pri svojem delu. Imenovana ni bila niti komisija za volitve in imenovanja. Prav tako je potekel mandat občinski volilni komisijt in nadzornemu odboru občine. S tem tudi delo občine poteka na robu zakonitosti,” je sklic izredne seje obrazložil Franc Hribar (SDS). Dr. Marjan Pavlin (SKD) je dodal, da so bili pomladniki presenečeni, daje župan sklical drugo sejo tako pozno (in s preobsežnim dnevnim redom), čeprav bi svetniki morali ta čas obravnavati že veliko pomembnih zadev, med drugim tudi osnutek letošnjega proračuna.
“Z županom smo do sedaj imeli že šest do sedem pogovorov, toda rezultatov ni. Nam je resnično do tega, da stvari tečejo zakonito in v dobrobit Trebanjcev,” je pou-
daril Pavlin in dodal, da so se zaostrovanja začela z županove strani. Predsednik trebanjske SDS
0 DAVKU NA DODANO VREDNOST
TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba organizira predavanje mag. Tanje Strniša z naslovom Davek na dodano vrednost, ki bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 11. uri na turistični kmetiji Lamovšek in ob 15. uri v OŠ Šentrupert. Na obeh predavnjih bo inž. Ludvik Jerman, direktor KZ Trebnje, predstavil aktualnosti v zadružništvu. Omenjeno predavanje bo še v sredo, 24. februarja, ob 9.30 na CIK-u v Trebnjem in ob 13.30 nad zadružno trgovino v Veliki Loki, ter v četrtek, 25. februarja, ob 9.30 v gostilni Jerlah v Velikem Gabru in ob 14. uri v OŠ Dobrnič. Po vseh predavanjih bo predstavitev hibridov koruze agrosaat in KWS.
Alojz Kastelic je povedal, da so se z županom že zdavnaj dogovorili, da bodo dobile stranke program 4-letnega mandata s prednostnimi nalogami, pa se to še ni zgodilo. “Opažam, da je župan pri delu v Državnem zboru izredno zaseden in tako zmanjka časa za občino,” je dejal Kastelic, Hribar pa je dodal, da trebanjska občina potrebuje poklicnega župana.
“Glede sedežnega reda pa tole: smiselno se nam zdi o tem razpravljati na začetku mandata, in sicer le z namenom boljšega komuniciranja,” je povedal Kastelic. Miza je ovalna, zato županu predlagajo, da kot vodja seje sedi na sredini, da ima pregled nad vsemi, pomladniki pa so na njegovi desni. Na očitke, da želijo določiti reden dan za sklic seje, ki naj ne bi bil ob ponedeljkih (ko ima župan v DZ prosto), ampak ob sredah ali petkih, pa je Hribar povedal: “Večini svetnikom ponedeljek ne ustreza in sodelovanje na sejah bi bilo slabše. Ne gre pa za nikakršno nagajanje županu.”
L. MURN
ŽUPANOVA MICKA
_ ŠENTJANŽ - Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic bo gostovalo v nedeljo, 21. februarja, ob treh popoldan v tukajšnjem kulturnem domu z Linhartovo komedijo Županova Micka.
Celo stoletje in petina drugega
Letošnja Jurčičeva pot snežena?
Tradicionalno Jurčičevo pot iz Višnje Gore do Muljave in do Krke pripravljajo za soboto, 6. marca - Bo vreme nagajalo? - Start po novem pred gostilno Serek - Priprave tečejo
Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica letos praznuje 120 l£t delovanja - Prizadevnost članov in naklonjenost družbe - Prapor in gasilsko vozilo - Za celostno podobo tudi Plečnik
Edo Ravnikar (na desni) razlaga načrt ureditve Trebnjega
Trebnje se duši
Ureditveni načrt
TREBNJE - Na nedavni seji KS Trebnje je Edo Ravnikar predstavil ureditveni načrt centra mesta Trebnje. Povedal je, da je ta delno urejen, delno neurejen, stihijska gradnja pa se je znova pokazala za ne ravno posrečeno. Trebnje se vse bolj duši v prometu in tudi to so razlogi za spreminjanje centra. “Osnova je prometna razbremenitev Golievega trga in Gubčeve ceste, predvsem avtobusnega in težkega tovornega prometa, zato potrebujemo razbremenilno cesto, ki bo šla od konca mosta čez vrtičke mimo železniške postaje do Temeniške ceste,” je pojasnjeval Ravnikar. Potrebno je urediti Baragov trg, prestaviti avtobusno postajo, ki je na neprimernem mestu, itd.
Spremembe na boljše meščani želijo čimprej, “toda ne pozabimo, da gre za dolgoročen načrt, kar pomeni, da se to ne bo zgodilo že jutri,” je dejal Ravnikar.
L. M.
BODO SLOVENSKI IZGNANCIRR1SII JENI 6. A TRII A STAVKATI? - Krajevna organizacija društva izgnancev Sevnica, ki šteje 258 članov, je imela v petek, 5. februarja, občni zbor. Člani so družno ugotavljali, da je bilo minulo leto naporno, letošnje pa naj bi bilo odločilno, kar zadeva uresničitev pravic izgnancev. Tako je Miha Mlakar (na sliki na desni), ki je bil izgnan z Rake, sedaj pa živi v Sevnici, predlagal, naj 6. aprila, na spominski dan napada na Slovenijo in na začetek 2. svetovne vojne, skupaj z 71 ostalimi krajevnimi organizacijami organizirajo protestni shod pred vladno palačo, če ne bo prej rešeno poplačilo vojne odškodnine in se ne uresničijo ostale, že vsaj 100-krat dane obljube. Izgnanci od predsednika slovenskega društva izgnancev Vlada Deržiča zahtevajo sklic vseh državnih poslancev z območja Posavja, kjer naj se dogovorijo, da se bodo v parlamentu resno zavzeli za njihove pravice. (J. Blas. Foto: Franci Pavkovič)
SEVNICA - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sevnica, kije osrednje gasilsko društvo v sevniški občini, skrbi za precejšnje območje, na katerem je precej industrije in zato tudi precejšnja požarna ogroženost.
Dodatno nevarnost ha tem območju pomenijo ceste in železnica s prometnimi nesrečami. Uprava za zaščito in reševanje pri slovenskem obrambnem ministrstvu je zaradi bližine omenjenih prometnic zaupala PGD Sevnica posebno nalogo, in sicer tehnično reševanje pri prometnih nesrečah.
“Društvo te naloge opravlja uspešno po zaslugi še vedno številnih operativnih vrst, za katere skrbimo, da imajo zadostno znanje in ustrezno opremo. Društvo je z delovanjem neposredno in posredno veliko prispevalo k učinkovitemu preventivnemu vedenju krajanov, kar se odraža tudi v zmanjšanju števila požarov in podobnih nezgod,” je povedal Toni Koren, predsednik PGD Sevnica.
Po predsednikovih besedah je pri tem pomembno prispeval servis, ki deluje pri društvu in ki je lani obeležil 30 let delovanja. Ta
poleg tega, da vzdržuje gasilsko opremo, tudi vzgaja, meni Koren.
Predsednik PGD Sevnica pravi, da je društvo ostalo dejavno po zaslugi članstva, ki čuti pripadnost organizaciji ter vedno dobre podpore okolja. Člani društva najdejo svoje plačilo za prostovoljno humanitarno dejavnost v društvenem življenju, v prijetnem druženju, ki ga nudijo različno delo v društvu, meni predsednik. Po njegovem zato ni naključje, daje bila ob 100-letnici društva ustanovljena delavska pihalna godba pri društvu, da so veliko pozornosti namenjali društvenemu pevskemu zboru in v tistem času delujoči dramski skupini. Godba danes igra kot samostojna, in to zelo uspešno, kot meni predsednik Koren. Drugi dve skupini zaradi pomanjkanja umetniških vodij ne delujeta.
PGD Sevnica letos praznuje 120 let delovanja. Obletnico, na
katero se že zdaj pripravljajo, želijo sevniški gasilci dostojno počastiti. Prepričani so, da bo praznovanje kronano z opaznimi delovnimi uspehi, saj bodo na osrednjem praznovanju obletnice 20. junija razvili nov prapof in pre-
* Na že omenjenem novem praporu bodo predstavili nov znak PGD Sevnica. V znaku, ki je nastal po zamisli predsednika društva Tonija Korena, je med drugim upodobljen petelin, ki so ga naredili po Plečnikovem glinenem petelinu.
vzeli novo gasilsko vozilo. V prazničnem programu načrtujejo med drugim tudi veliko gasilsko vajo in že 20. srečanje gasilskih pihalnih godb. Celoten delovni načrt ob obeleževanju obletnice je nedvomno zahtevna naloga, a jo bo društvo izpeljalo, kot je prepričan predsednik, z dokazano prizadevnostjo gasilcev in s pričakovano upravičeno podporo okolja, kjer društvo deluje.	L.	M.
IVANČNA GORICA - Kot je že navada, bo - če le ne bo nagajalo vreme - prvo soboto v mesecu marcu potekal Jurčičev pohod, letošnji že šesti po vrsti, ki ga organizirajo občina Ivančna Gorica s sodelovanjem PD Viharnik, TD in PD Višnja Gora, Občinske turistične zveze in ZKD, Društva podeželskih žena Ivančna Gorica, KS Muljava, KS in TD Krka in drugih. Pripravljalni sestanek o pohodu so imeli že v Višnji Gori, pred kratkim pa tudi v Ivančni Gorici.
“Osnutek proračuna je v pripravi in lahko rečem, da bomo skušali najti del sredstev tudi za letošnji Jurčičev pohod,” je na sestanku, ki se ga je udeležil tudi predsednik PD Viharnik Marjan Potisek, zagotovil direktor občinske uprave v Ivančni Gorici Vinko Blatnik. Predsednik TD Višnja Gora Pavel Groznik je povedal, da v Višnji Gori priprave že potekajo, tako razne očiščevalne akcije kot druge organizacijske zadeve. Na predvečer pohoda bodo, kot je že običajno, na Čandkovi domačiji poskrbeli za prijeten kulturni večer z otvoritvijo slikarske razstave in predstavitvijo knjige. Start, ki bo mogoč nekako od 7. ure do 10.30, letos ne bo z železniške postaje, pač pa izpred
gostilne Šerek. Izšla bo tudi zloženka z vsemi informacijami o pohodu.
V Višnji Gori so lani ustanovili PD “Polž”, da bi bil morda glavni organizator pohoda, in na sestanku je bil prisoten tudi predsednik Darko Steiner. “Glede na trenutne možnosti društva je sicer ustrezno, da je organizator PD Viharnik, vendar mora biti povsod navedeno PD Polž Višnja Gora in ne PD Grosuplje. Sicer bomo zlasti predstavniki Višnje Gore v občini deležni kritike in zasmehovanja, zakaj smo izsiljevali ustanovitev lastnega PD, če se sedaj ne
PRIKAZ REZI VINSKE TRTE
TREBNJE - Društvo vinogradnikov Trebnje vabi v soboto, 20. februarja, na praktični prikaz rezi vinske trte z inž. Jožetom Maljevičem iz Kmetijske svetovalne službe. Ob 9. uri bo prikaz potekal v Stari Gori pri Oparovi zidanici, ob 12. uri pa v Smavru pri zidanici Marjana Krmelja.
O KRMI IN RAZPISIH
TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Trebnje vabi vse kmetovalce na dvoje predavanj, ki bosta danes, v četrtek, 18. februarja, ob 9.30 v gostilni Jerlah v Velikem Gabru in ob 14. uri v OŠ Dobrnič. Predavanje z naslovom Organoleptično ocenjevanje krme (seno, koruzna in travna silaža) bo imel inž. Stane Bevc, inž. Tone Zaletel pa bo predaval o delu kmetijske svetovalne službe Trebnje. Kmetje lahko s sabo prinesejo Vzorce krme.
V DOMU UPOKOJENCEV ZA KULTURNI PRAZNIK
SEVNICA - V Domu upokojencev v Sevnici je ob kulturnem prazniku dramska skupina Kulturnega društva Studenec gostovala s komedijo Trije tički. Stanovalci so predstavo sprejeli z navdušenjem.
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
ČATEŽ - V soboto, 13. februarja, so v tamkajšnjem gasilskem domu sklicali 5. sejo sveta KS Čatež. Namen je bil predvsem razpravljati in pregledati odzive na javne razprave zbora krajanov v zvezi z uvedbo krajevnega samoprispevka, ki je po mnenju predsednika KS Ivana Zajca in še mnogih drugih edina možnost za nadaljnji razvoj KS.
Tako meni trebanjska pomladna koalicija SKD, SLS in SDS, ki je razložila zahteve za sklic izredne seje občinskega sveta ■ “Zaostritev začel župan” - Kje in kdaj bodo sedeli?
v
Zupan ima premalo časa za občino!
vključujemo v organizacijo pohoda, najprej kot soorganizatorji, kasneje, ko bo to mogoče, pa kot samostojni organizatorji,” je v pisnih pobudah o Jurčičevi poti menil Višnjan Franc Godeša. Predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica in TD Krka Avgust Likovnik je pojasnil, da na novih usmerjevalnih tablah, ki jih je tudi pokazal, piše le še “Jurčičeva pot”, brez omemb društev, “sicer pa je treba v prihodnje v organizacijo pohoda, ki ga obišče okrog dva tisoč ljudi, res združiti vsa društva,” je dejal in dodal, da bo vhod v Krško jamo tisti dan brezplačen. PD Polž bo do pohoda izdalo zgibanko o slapu Kosca.
Irma Lekan iz Društva podeželskih žena Ivančna Gorica je obljubila sodelovanje članic, ki pohodnike vsako leto pogostijo z domačimi dobrotami, predsednica KS Muljava Tatjana Lampret pa bo kot vedno pripravila zaključno prireditev na Jurčičevim.
L. MURN
PRIPRAVE NA 6. JURČIČEV POHOD - Na sestanku so med drugim razpravljali (od leve proti desni): Vinko Blatnik, Pavel Groznik, Marjan Potisek in Darko Steiner. (Foto: L. M.)
ZAHTEVE POMLADNIKOV - Dr. Marjan Pavlin (SKD), Franc Hribar (SDS) in Alojz Kastelic (SDS) so na novinarski konferenci predstavili zahteve za izredno sejo občinskega sveta, ki jo je župan sklical v petek. Pričakujejo predlagani dnevni red. (Foto: L. M.)
Krške novice
AUDI V PRODAJO? - V minulih štirih letih je občina Krško uporabljala 11 do 13 vozil, a pri pregledu le-teh se je izkazalo, da so nekatera že tako stara, da so stroški vzdrževanja preveliki in je bolje nabaviti nove. Tako se je na predlaganem spisku za odpis med petimi vozili pojavil tudi srebrn audi, ki gaje zadnja štiri leta vozil bivši župan Siter. Očitno je bil pri nabiranju kilometrov kar uspešen. Ko smo hoteli izvedeti, koliko se je v štirih letih obrnilo na števcu, smo dobili mešane odgo-“Najprej se je govorilo o 300.000 kilometrih, sedaj pa Prav'j°> da jih ima nekaj več kot -00.000. ’ Se je zadnje čase vozil ritensko?
KUPITI PA NEKAJ NOVEGA - A če bo občinski svet, ki naj bi 25. februarja razpravljal tudi o vozilih za potrebe občine, menil, da so stroški vzdrževanja takšnega avta preveliki, naj bi občina namesto audija kupila novo vozi-o višjega srednjega kakovostne-£a razreda. Glede na to, da je sedanji župan vsaj zaenkrat cele dneve zakopan v delo na občini, gotovo ne bo nabral toliko kilometrov kot njegov predhodnik, če e ne b° odkril kakšnih zvez in poznanstev v Nemčiji...
PIJTE VEČ! - In še ena cestna. Snemalec televizije Slovenija oze Grajžl je na nedavni novi-narsk, konferenci na UNZ Krško prišel do zanimivih zaključkov. Iz statistike je namreč ugotovil, da so vozniki, ki so bili manj pijani, povzročili hujše prometne nesreče, tisti pa, ki so napihali občutno T ’ s°je zvijali pločevino. Reši-ev. Pijte več in posledice bodo manjše. Policijskih šefov Jože sicer ni mogel prepričati, morda pa ? uspešnejši pri policistih na ce-
RAZSTAVA pešci
. KRŠKO - Danes, 18. februarja, bodo ob sedmih zvečer v gale-nJ'Krško odprli razstavo fotografij Oskarja Dolenca pod naslo-om Pešci. V glasbenem programu posta nastopila saksofonista A|es Suša in Lovro Ravbar.
[Nove
ovo v Brežicah
VSINKO ENAKO ZADO-LJNI . Obilne snežne pada-me, ki so pretekli teden na de-c o prekrile tudi brežiško obči-9’ so najbolj razveselile otroke. 1 so tako končno dočakali zasnežene počitnice in veselje na belih L'[*!na'1' Vendar pa radosti niso mu deležni vsi otroci enako. Pose-eJ veseli in zadovoljni so bili asti tisti otroci, ki obiskujejo novne šole na Bizeljskem, v •'isecah in Veliki Dolini. Tam namreč zaradi podrtih električnih . i°??v’ k* niso zmogli prenesti kar ,eg.a sneženega bremena, Hura-' -i?11' n's° imeli pouka.
Bre£vZ-APOSLEN ŽUPAN -iški župan sodi med najbolj
uposiene ljudi v občini. Baje dela
sili00 P° ur na dan’v P°sebni T„Pa 0Pravi še kakšno naduro. 7 , 'med brežiškimi častniki se ni sp ,1 dost' ve^ kot pol ure, saj ni .U ie.tak° mudilo drugam, da je cgnil s sabo vzeti niti podar-kn » Pe’ki mu jo je Stane Zlob-čc ^urTlan Ponujal. Kdo ve, tnogo-l„ pa * mu jc tako močno mudi-nr». » ,2ato' ker mu morda niso so r CC aJ° klobase z zeljem, ki pa 0 v ^asu njegovega jadrne-m Efihajale na mize. „“La: ČISTO BLIZU - Sej-ohiv j1 ’ k-*er zaseda tudi brežiški ntaik svet’ je ^ nekoliko pre-ka h ni?za to’ ria bi svetniki zlah-nip / k mikrofonu. Tako sc težk 8,eno 'n sedeži dva svetnika rn-il ° s.re^ala. da se ne bi vsaj Dai ° Za .e!a- Mogoče so vse sku-J naredili tako ozko zato, ker n' sestavljen iz samih moških.
l3su °d 3. do 12. febru;
so v — J' w’ lz' leDruarJa le-	porodnišnici	rodi-
- M . na ^uc^'č' iz Piršenbrega veoa^i a’ ■*asna Senica s Seno-ninp ' ana- Metka Arih s Pla-la kT pri. |^aki - Vesno, Ljudmi-n 12 Gorjan - Katjo, Ber rdaDelak iz Krškega - Mati ’ Lilijana Mudorovič iz Gori
ati-
Qp _	*1UUUIUVIL	\L Gori-
Ga/. da, Polona Kosec iz vič i,Cvdeklic°, Ljubica Pavko-z Vrbine - Benjamina,'
la-
dcia U	-	■•vnjaiiinui, iu-
- Fu n Levar s Čateža ob Savi njep.,’ p?aliia Glovšek z Zgor-Dan . "reža - Antona, Draga n;;i J.lz Brežic - Silvestra, Močo rraynikar iz Brežic - dckli-Kajo Pcnie iz Zag:'ja ' Čestitamo!
mm i	12 MAŠI	rl	O S Č 1	M
Država zavira delo lokalne ravni
Na upravni enoti Krško so bili dostikrat nemočni, saj rezultati dela niso odvisni le od njih, pač pa tudi od ministrstev • O denacionalizaciji in vojni zakonodaji
KRŠKO - Kot kažejo podatki, je upravna enota Krško v preteklem letu uspešno reševala upravne zadeve. Večen problem pa predstavlja nepripravljenost ministrstev za izvajanje sprejete zakonodaje, kar uslužbencem v upravni enoti onemogoča reševanje prejetih zahtevkov, pri občanih pa povzroča vročo kri. To seje zgodilo pri izvrševanju zakonodaje s področja žrtev vojnega nasilja in seje ponovilo pri izvrševanju zakona o vinu in s tem povezanega vpisa proizvajalcev grozdja in vina v register. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namreč še do danes ni pripravilo ustrezne računalniške aplikacije in preko 800 vinogradnikov še čaka na odločbe.
Zaposlenost v upravni enoti Krško je bila lani skoraj na enaki ravni kot leto prej, vendar, kot pravi načelnik upravne enote Krško Anton Podgoršek, so bile težave zaradi odhodov visoko kvalificiranih kadrov. Tako so to službo zapustili trije diplomirani pravniki, kar se je poznalo zlasti pri reševanju denacionalizacijskih zahtevkov.
Lani so reševali skupno 21.447 upravnih zadev, rešili pa sojih več kot 95 odstotkov. Uspeh bi bil seveda večji, če bi ministrstvo pripravilo podlage za vpis v register proizvajalcev grozdja in vina. Težave zaradi nepripravljenosti države na nove naloge so nastopile tudi junija, ko so na upravni enoti Krško začeli deliti dovolilnice za mednarodni cestni prevoz za celo Posavje.
Mnoge občane še vedno jezi dolgotrajno reševanje denacionalizacijskih zahtevkov, a na zavlačevanje postopkov vplivajo tako stranke, ki lahko vse do izdaje odločbe spreminjajo svoj zahtevek, kot tudi pridobivanje listinskih dokazov, nepopolni arhivi, neenotno vodeni postopki nacionalizacije, ker je bila nacionalizacija opravljena v različnih obdobjih, v različnih okoliščinah in ker o vsem ni bilo enotne evidence. Zato je zbiranje dokazov oteženo in zamudno. Dodaten problem predstavljajo javne evidence, ker njihovi podatki med seboj niso usklajeni.
V primerih, ko je kdo upravičen do vračila nacionaliziranega premoženja v obliki odškodnine, je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, ki pa svojega znanja ne usmerja h konstruktivnemu reševanju problematike denacionalizacije, temveč izkorišča vse procesne možnosti za zavlačevanje postopkov. Zavezanci v postopku denacionalizacije so tudi različne pravne osebe, ki so od sprejetja zakona o denacionalizaciji do danes spremenile statusno pravno obliko in pogosto zaradi tega nimajo več položaja zavezanca. Ta okoliščina onemogoča denacionalizacijo z vračilom nacionaliziranega premoženja v naravi, kar povzroča nove dokazne postopke, s katerimi se ugotavlja vrednost nacionaliziranega premoženja, kar pa je zaradi časovne oddaljenosti izredno težko.
Številne občane jezi tudi počasno reševanje zahtevkov iz zakona o žrtvah vojnega nasilja, čeprav so na upravni enot lani nadoknadili zamudo pri reševanju vlog. Do konca lanskega leta so v Krškem prejeli 3554 zahtevkov, rešili sojih 3538, iz revizije pa so do konca leta prejeli 2884 potrjenih odločb vseh kategorij upravičencev.
Poseben problem je kategorija beguncev, ki je iz izselitvenega območja pobegnila na neizselit-veno območje na nemškem okupacijskem ozemlju. Večini so v
Anton Podgoršek
OŽIVLJENE PUSTNE NOVICE
DOBOVA - Po približno petnajstih letih so v čast največjemu prazniku veseljakov in norcev znova izšle nekoč priljubljene Pustne novice, za kar so poskrbeli prizadevni člani dobovskega turističnega društva. Pri tem je treba posebej omeniti glavnega urednika Ivana Kapuši-na, ki ima kot bivši občinski policijski minister zagotovo še vedno zadostno število zaupnikov, ki so mu prinašali v obelodanitev tudi najbolj skrite in intimne prigode bolj ali manj znanih prebivalcev (nedo)pustne občine Dobove in okolice. Štiriindvajset strani vsekakor ponuja zadosti zanimivega brapja in... morda je vse, kar piše v Pustnih novicah, celo res!
Stoji učilna v Brežicah
Zasebništvo in skupnost
BREŽICE - V Brežicah je parkiranje ena od težav, ki je toliko večja, kolikor bolj ste proti središču mesta. To ni posebnost med slovenskimi mesti. Težav s parkiranjem so Brežičani nekako celo veseli, kajti večja ko je gneča, večji je verjetno tudi promet v trgovinah, Brežice pa so že od nekdaj trgovsko mesto, kar je slišati tudi iz ust županov, sedanjega in prejšnjega. Celo tako trgovske so, da imajo trgovsko šolo, zdaj tudi novo. Ta je sicer nastala ob mučnih sejah nekdanjega občinskega sveta in ob nekaterih drugih težavah in javnih ugibanjih, a kljub temu pri ljudeh ne velja za posebnost.
Posebnost med šolami v Brežicah in brežiška posebnost sploh, je stara šola sredi mesta. Ta stavba, ki mnoge moti, tako je zapuščena, in nekatere tudi ogroža, je mestna težava, ki je niso veseli tako kot opisane prometne gneče. Kaj vse je v stavbi, ve malokdo. Vedelo bi jih sicer več, a kaj ko v Posavju ni dobro kukati v stavbe, ki kakorkoli dišijo po kulturi, ker to radovednost kdo lahko razume kot motenje lastnine in bi
radovedneža lahko celo sodno preganjal, kot podiš nadležno podgano iz kupa zapuščenih knjig slovenskih klasikov. In tu je problem omenjene stare brežiške šole, če prav razumemo nedavno razpravo v brežiškem občinskem svetu, namreč v lastnini.
Omenjena šola, taka kot je, moti meščane, zaposluje krajevno skupnost, zaradi nje imajo delo inšpektorji, podaljšuje seje občinskega sveta, ostaja, ko se menjajo generacije politikov, skratka, Brežicam je v žilah. Omenjeno šolo doživljajo kot nekakšno začarano stavbo celo na občini. Občina nuj bi namreč v skrbi za narodov blagor in dobro počutje občanov uredila mesto, pri tem obnovila, kar velja obnoviti, in podrla, kar velja podreti. Toda ne sme se dotakniti omenjene šole brez soglasja lastnikov zemlje, kjer stoji zgradba. “Na eni strani nedotakljiva lastnina, na drugi strani obveza občine, da koristno posega v mestni prostor. To je problem. ” Tako so rekli v brežiškem občinskem svetu. Ko bo tako rekla še vlada v Ljubljani, in iznašla rešitev, bodo lahko kaj ukrenili z brežiško staro šolo. Saj brežiška stara šola ni zgolj lokalni problem, ampak samo primer za Slovenčevo ujetost v težave, kakršnih je najbrž v deželi še veliko.
M. LUZAR
i poziti
upoštevajoč določila zakona, ki ne razmejuje upravičencev po izselit-venih in neizselitvenih območjih, saj je šlo okupatorju predvsem za izpraznitev prostora, ki je spadal pod izselitveni pas. A v revizijskem postopku je bila večina teh odločb odpravljena in vložnikom ni bil priznan status in pravice žrtve vojnega nasilja z obrazložitvijo, da ni dokazano, da so živeli slabše kot ostali prebivalci, izpostavlja pa se tudi dejstvo, da so pobegnili k istemu okupatorju.
T. GAZVODA
ČISTILKA MARIJA
BREŽICE - V Prosvetnem domu Brežice bo v torek, 23. februarja, ob 19.30 na sporedu monokomedija Toneta Partljiča Čistilka Marija. Gre za 3. abonmajsko predstavo, ki jo organizira brežiška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti. Predstave omogočajo občina Brežice in ministrstvo za kulturo.
VSE MANJ ROJSTEV
KRŠKO - V občini Krško se je lani rodilo 215 otrok, leto prej pa 260. Da število rojstev upada, kažeta tudi podatka iz leta 1995 in 1996, ko so zabeležili preko 270 rojstev letno. Očitno pa narašča tudi število smrti. Lani sta umrla 302 občana, a leto prej 290. V letih 1995 in 1996 je umrlo 273 oziroma 271 ljudi.
VECPOROK
KRŠKO - Lani je v občini Krško red matičarja stopilo 107 parov, ieto prej pa 98. Med lanskimi poročnimi pari se jih je za zaobljubo v Krškem odločilo 66, za poroko v kostanjeviškem gradu pa 41.
Te
Buren aplavz za čebele in ljudi
Čebelarski seminar
KRŠKO - Čebelarji iz Posavja so imeli 7. februarja v Krškem vsakoletni izobraževalni seminar, ki je imel letos dvojen pomen, poučni in kulturni. Franci Marolt je popestril začetek z diapozitivi s kongresa svetovne čebelarske organizacije Apimondije v Ant-verpnu v Belgiji. Janez Levstik, član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije iz Posavja in koordinator Sveta posavskih čebelaijev, je seznanil navzoče z delom obeh organizacij. Predstavil je tudi načrtovani projekt o zaščitni znamki za slovenski med. Projekt je namenjen prilagajanju slovenskega čebelarstva evropski uniji. Anita Vraničar, dr. vet. med., je poročala o zdravstvenem stanju čebel v Posavju lani in o zatiranju varoe, čebeljega zajedalca, ki že več kot desetletje povzroča čebelarjem največ preglavic. Hinko Maver, medobčinski veterinarski inšpektor je v nadaljevanju pojasnil zakonske predpise o prostorih, namenjenih točenju, polnjenju in predelavi medu.
Osrednji del seminarja je bil posvečen lanskoletnemu izidu knjige z naslovom Med in zdravje. V njej je avtor primarij dr. Peter Kapš poljudno in hkrati strokovno opisal koristno uporabo medu kot vsestranskega pomagala pri ohranjanju zdravja ljudi nekoč in danes. Odgovarjal je tudi na vprašanja. Knjigo, ki je izšla pri založbi Erro, bo mogoče kupiti tudi pri čebelarskem društvu v Sevnici.
J. L.
KULTURNI VEČER V PIŠECAH
PIŠECE - V Pišecah so dostojno proslavili kulturni praznik. Glavni organizator praznovanja je bila Osnovna šola Maksa Pleteršnika, vendar se je tudi predsednica kulturnega društva prej dobro potrudila, da je bil večer tako lep in na visoki kulturni ravni. Učenci osnovne šole so pozdravili navzoče krajane, domači ženski pevski zbor, ljudske Pie-teršnikove pevce in oktet Orlico. Brali so pesmi še živih ljudskih pesnikov iz Pišec, spomnili so se tudi že pokojnega vaškega pesnika in humorista Edija Rožmana. Glasbeno znanje so pokazali učenci glasbene šole Brežice, hkrati učenci osnovne šole iz Pišec. Na veselje domačinov so se proslave udeležili tudi profesorji brežiške glasbene šole z ravnateljem. Dvorano so krasile namizne petrolejske svetilke in “šturman-ce”. Postavljen je bil tudi mlin, pišečki simbol.
Mave
NA POGORIŠČU BO NOV KOZOLEC - Znanemu slikarju samouku Francu Lesu s Čateža ob Savi je pred novim letom do tal pogorel kozolec dvojnik, na katerem je imel lepo urejen slikarski atelje. Samo materialne škode je nastalo za več kot deset milijonov tolarjev, da dragocenosti, ki jih je Les skrbno zbiral, ne naštevamo. Kozolec na Žlegarju je bil zadnje leto pribežališče slikarjev iz vse Slovenije. Kar nekaj delovnih srečanj se je zvrstilo pri Lesovi zidanici in priljubljenem kozolcu, veliko slikarjev pa se je vselej znova vračalo k Francu v atelje na klepet. Prav zato se je Franc odločil, da bo znova postavil kozolec “toplar” in v njem uredi! slikarski atelje, saj mu slikanje in druženje s slikarji veliko pomeni. (Foto: M. Vesel)
NEIZTROHNJENO
SRCE
BRESTANICA - V domu Svobode so v petek, 12. februarja, zvečer člani literarne, dramske, plesne in pevske sekcije KD Brestanica izvedli prireditev Neiz-trohnjeno srce v počastitev kulturnega praznika in 150-letnice Prešernove smrti. Ob tej priložnosti so tudi podelili Prešernove plakete.
DEJAVNI BREŽIŠKI PLANINCI
BREŽICE - Nedavno so zborovali planinci iz Brežic, ki so se jim za to priložnost pridružili planinci iz posavskih društev in iz sosednje Hrvaške. Zborovanja so se udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije. O delu brežiških planincev je govorila Marija Veble, ki je povedala, da so poleg pohodov pripravili tudi planinsko šolo. Ob zaključku nedavnega zborovanja je predsednica Veble-tova uspešnim planincem podelila priznanja. Predstavnik slovenske planinske zveze je podelil priznanje zakoncema Jesenko.
B. H.
MLADI FORUM ZLSD Z NOVIM VODSTVOM
KRŠKO - Mladi forum ZLSD v Krškem je na januarski drugi volilni skupščini izvolil novo vodstvo in potrdil letni delovni načrt. Letos je zaupal predsedniško mesto svojemu starejšemu članu Gorazdu Gorjupu, član mlajše generacije Dragan Pantič pa je zasedel podpredsedniško mesto.
Brežiški častniki za zgled drugim
Brežiška občinska častniška organizacija stoodstotno izpolnila lanski načrt - V njene vrste želijo tudi Celjani in Mariborčani - Letos v Francijo, Belgijo in Italijo
BREŽICE - Brežiška občinska častniška organizacija združuje 224 članov, med katerimi je tudi 6 žensk. Ob reorganizaciji združepja slovenskih častnikov leta 1993 v Brežicah je bilo v to stanovsko organizacijo vpisanih 114 članov, danes pa želijo v njihove vrste stopiti tudi častniki iz tako oddaljenih občin, kot sta Celje in Maribor.
Odgovor na vprašanje, zakaj je v Brežicah drugače kot drugod, smo vsaj deloma dobili na njihovi petkovi redni programski konferenci, ki je potekala v prijetnem okolju Hervolovega kmečkega hrama v Bukošku. Ta ima za podobna srečanja sicer zadosti velik prostor, tokrat pa so bili dodatni stoli vseeno najbolj iskan predmet. Prav tako velja prisluhniti tudi besedam predsednika združenja slovenskih častnikov Mihe Butare, ki je navzočim dejal med drugim: “Prav vesel sem, da sem lahko med vami, ki zaradi nadvse učinkovitega delovanja sodite v sam vrh slovenskih častniških organizacij. Da je tako, ima prav gotovo največ zaslug vaš sekretar Ernest Ferk, seveda pa ne smemo pozabiti niti na predsednika Staneta Zlobka. Zelo pohvalno jc tudi vaše povezovanje z drugimi organizacijami v Sloveniji, da o vašem prenosu aktivnosti na države zahodne Evrope niti ne govorim.” Takšne in podobne po-
hvalne besede so tisti večer kar deževale in niso bile zgolj vljudnostne. “Vesel sem, da sem med ljudmi, ki so postavljali temelj slovenske države,” je denimo rekel brežiški župan Vlado Deržič, medtem ko je donedavni predsednik tamkajšnjega občinskega sveta dr. Alojzij Slavko Sušin za zelo pomemben dejavnik označil prijateljski vidik druženja članov te organizacije. In ta je morda še najpomebnejši, sicer v brežiško častniško organizacijo ne bi z veseljem stopili tudi ljudje, ki so po vojaškem činu denimo samo navadni vojaki.
Brežičani sodijo v sam vrh med 59 slovenskimi častniškimi organizacijami, ki združujejo 15.207 članov, nedvomno zato, ker znajo svoje na prvi pogled zelo visoke in široke cilje doseči v celoti.
Lani so se tako poleg izvedbe dveh zanimivih strokovnih predavanj udeležili tudi otvoritve jesenske Natove vojaške vaje, strelskega prvenstva v Kočevski Reki,
obiskali so raketno brigado v Ljubljani, pokrajinsko poveljstvo SV na Ajševici in prizorišča zgodovinskih in znamenitih junijskih bojev za mejne prehode Rožna
* Še nekaj krasi to organizacijo. Nobene samovšečnosti ni bilo opaziti med njihovimi vodilnimi možmi. Tako predsednik Zlobko kot sekretar Ferk sta izrekla vrsto pohval in zahval na račun številnih organizacij in sponzorjev, ki so jim na uspešni poti pomagali, saj se zavedajo, da le domačim ljudem prijazna organizacija lahko tudi v prihodnje žanje podobne uspehe. Dela pa jih letos čaka več kot dovolj, saj njihov delovni načrt obsega kar 14 pomembnih akcij, med katerimi sta tudi večdnevni strokovni ekskurziji v Francijo in Belgijo ter v Italijo.
dolina in Vrtojba. Kar 46 častnikov si je v Normandiji in drugih krajih ogledalo prizorišča nekaterih najpomebnejših bitk v 2. svetovni vojni, bili pa so tudi na Madžarskem. Brežiški častniki so lani razvili tudi svoj društveni prapor.
L. M.
j*- 7 (25811. 18. februarja 1999	DOLENJSKI	LIST
»t
t
NUJNOST TRAJNOSTNEGA KMETIJSTVA
Evropa še potrebuje svoje kmete?
Agrarnopolitični manifest, ki ga je vredno poznati ob oblikovanju slovenske agrarne politike
Ali Evropa še potrebuje svoje kmete - pod tem naslovom sta v reviji Lebendige Erde dva priznana strokovnjaka, dr. Hermann Priebe in dr. Liesel Hartenstein, objavila domneven članek, zanimiv tudi za nas, zato ga povzemamo po 2. letošnji številki Sodobnega kmetijstva.
ZAGREB ZANIKA “NORE KRAVE”
ZAGREB - Na Hrvaškem so uradno zanikali, da bi imeli prve primere bolezni “norih krav”, natančneje bolezni BSE (bo-vina spongiformna encefalopatija), priznavajo pa, da so uvedli prepoved uvoza govejega mesa in kostne moke iz Velike Britanije, Španije in Portugalske. Eden izmed razlogov za to, da se je v javnosti pojavil prvi sum o odkritju BSE, je odkritje bolnice s Kreut-zfeld-Jakobovo boleznijo, ki jo povezujejo z boleznijo “norih krav”.
Začenjata z za marsikoga presenetljivo ugotovitvijo, da kmetijstvo ni le najstarejša, temveč tudi (še danes!) najpomembnejša gospodarska dejavnost človeštva. Kmetijstvo je namreč veliko več in pomembnejše od njegovega deleža v bruto domačem proizvodu, ki zdaj znaša, denimo v Nemčiji, le še 1,2 odst., saj je odgovorno za naše naravne osnove življenja, za krajino in raznolikost rastlin in živali. Njegove temeljne naloge so: oskrba prebivalstva s hrano, kulturni učinek na krajino in okolje ter ohranjanje podeželske socialne strukture in kmečke kulture.
Po drugi svetovni vojni, zlasti pa po ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, je bilo 40 let kmetijstvo prisiljeno v vse večjo racionalizacijo in specializacijo, v vse večje donose ob vse manjših
KAJ PIŠEJO DRUGI
Komitenti ne beže od nas, bile so le posamezne grožnje
Borsan: “Pričakujem izid tožbe v našo korist”
NOVO MESTO - Dolenjska banka, ki letos praznuje 125-letnico, v vsej svoji zgodovini ni bila nikoli vpletena v kakršnekoli nepravilnosti, ki bi metale senco na njeno delovanje. Doslej tudi ni bila deležna posebne medijske pozornosti, čeprav se je uspešno izognila sanaciji na račun državnega javnega dolga in postala prva zasebna banka ter se z dobrim poslovanjem uvrstila s 3,3-odstotnim tržnim deležem med osem največjih slovenskih bank. Zato je konec lanskega leta kot strela z jasnega neba udarila novica, da je postala njena 24-odstotna lastnica Nova Kreditna banka Maribor na način, ki ni bil povsem usklajen s pozitivno zakonodajo in poslovno moralo.
Franci Borsan, direktor Dolenjske banke, d.d., v intervjuju za gospodarski list Profit pravi, da želi Dolenjska banka priti v tej zadevi do dna in zato vztraja pri tožbi ter pričakuje razsodbo v svojo korist. 20. člen veljavnega zakona zahteva, da
mora tisti, ki hoče pridobiti delnice z upravljalsko pravico, ki sega prek 15 odst. v drugi banki, že pred nakupom dobiti soglasje Banke Slovenije. Tega soglasja NKBM ni imela.
Na vprašanje, ali so res nekateri komitenti po teh dogodkih zapustili Dolenjsko banko, in na očitek, da v preteklosti Dolenjska banka ni imela dovolj posluha za dolenjska podjetja, ki so se znašla v težavah, direktor Borsan odgovarja: “V tem trenutku komitenti ne bežijo od nas, bile pa so posamezne grožnje. Upam, da nam bo z dodatnimi napori in pojasnjevanji take namere uspelo večinoma, če že ne v celoti, preprečiti. Je pa to za ljudi obremenjujoče. Če bomo zaradi tega utrpeli škodo, bomo skušali izterjati odškodnino. Glede pomoči podjetjem v krizi pa naslednje. V preteklosti smo skušali prevzeti nase tudi bremena podjetij, ki so zašla v težave. Takih podjetij je bilo sedem, ki so v stoodstotni lasti banke. Vsa ta podjetja so ohranila proizvodnjo in so zdaj v polni funkciji. Ne moremo pa v slaba podjetja metati denarja kot v jame brez dna. Za podjetja s perspektivo smo ponudili tudi cenejši denar.
PROFIT
.KUKU skL— *—iSaBB
KAKO KAZE NA BORZI?
Lek, Krka in Dol
Kljub občasno velikim dnevnim borznim prometom je trgovanje v minulem tednu zašlo v nekakšno umirjeno fazo, v kateri se zdi, da borzniki niso imeli pravih idej o tem, ali bi bilo pametneje delnice že prodajati ali pa še vedno kupovati. Borzni indeks SBI se ves teden ni bistveno odlepil od vrednosti 1.900 točk.
Skoraj celotno težišče borzne trgovine je spet slonelo na delnicah obeh farmacevtskih družb. Potem ko se je nekoliko umiril prvi nakupni val, ki je dvignil tečaj Leka na 47.000 in Krke na
30.000 tolarjev, je večina njunih delnic v prejšnjem tednu zamenjala lastnike pri cenah okrog
44.000 in 29.000 tolarjev. Vendar večina prometa ni šla skozi redno trgovanje. Borzne hiše so se raje posluževale prijavljanja t.i. poslov s svežnji, kar tudi pomeni, da so med seboj trgovali predvsem veliki investitorji. Ob tem se je spletlo kar nekaj ugibanj o ozadju teh transakcij. Lekove delnice naj bi npr. v tujini prikrito in s pomočjo nekaterih tujih bank kupovala zagrebška Pliva, delnice Krke naj bi za sklad lastnih delnic kupoval izdajatelj sam.
Na organiziranem A trgu je pozornost borznikov pritegnila le
še Dolenjska banka. Njen tečaj se je že povzpel čez doslej rekordnih
18.000	tolarjev za delnico in še vedno ne kaže znakov pojemanja. Nekatere izjave vodstva banke v zadnjem času v medijih so dale slutiti, da vojna za banko še ni končana, kar je opogumilo posamezne investitorje k ponovnim nakupom teh delnic.
Trgovanje na OTC trgu je bilo še skromnejše kot v uglednejši A in B kotaciji. Cene pidovskih delnic so sprva hitro pridobile le nekaj odstotkov.
Prihodnji teden se bo iztekel rok za oddajo davčne napovedi za davek iz dobičkov realiziranih s prodajo vrednostnih papirjev v letu 1998. Kapitalskih dobičkov seveda tudi tokrat ne prijavljajo občani, ki so prodajali samo delnice, pridobljene v procesu lastninjenja. Priporočam, da se izpolnjevanja obrazcev lotite čim prej, da boste od svojih borznih posrednikov lahko še pravočasno pridobili morebitne manjkajoče podatke in informacije.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
stroških, v stalno večanje koncentracije pridelave, vse intenzivnejše gnojenje in vse večjo porabo kemičnih sredstev, predvsem pesticidov, kar vse je pripeljalo do vse hujših zagat. Tudi agrarna reforma leta 1992 ni ustavila industrializacije v kmetijstvu, marveč jo je celo pospešila. Seznam grehov tradicionalne agrarne politike Evropske unije je dolg in seže od zagat s presežki hrane in desetkratnega povečanja stroškov kmetijskih subvencij (v komaj 20 letih, to je od 1973 do 1993, se je kmetijski proračun EU zvečal od 7,6 na 76 milijard nemških mark!) pa vse do izgube milijonov delovnih mest (zdaj v Evropi vsaki dve minuti zapre svoja vrata ena kmetija, drugače rečeno: propade) in zastrupljanja okolja.
• Reforma skupne kmetijske politike, od katere šo si države Evropske unije toliko obetale, je prinesla nadaljnje širjenje birokracije, kmete pa naredila za “gospodarje s prošnjami”, ki polovico svojih dohodkov dobijo iz javnih financ, za katere morajo seveda zaprositi. Zaradi takega razvoja je kmet prišel na slab glas prejemalca miloščine, kar je v nasprotju s tradicijo (“kmet je kralj”) in kar konec koncev prizadene tudi njegovo samozavest. V obstoječem sistemu seveda ni prostora za majhne in srednje velike družinske kmetijske obrate, ki ne zdržijo tržne tekme.
. Avtorja napovedujeta, da se bo v prihodnje pomen kmetijstva v Evropi še povečeval in ne zmanjševal, saj le kmetijstvo lahko izpolnjuje cel sveženj nalog, ki jih ni moč nadomestiti z drugimi gospodarskimi panogami. Dosedanje napake v razvoju bo lahko ustavila le prenova agrarne politike v ekološko usmerjene oblike gospodarjenja, ki bodo dale kmetom novo perspektivo. Da se bo to zgodilo, ne bo dovolj slediti sloviti Agendi 2000, ker ne prinaša bistvenih sprememb v osnovnih usmeritvah, marveč bodo potrebni še mnogi drugi koreniti ukrepi.
Z novo agrarnopolitično usmeritvijo bi bilo treba preprečiti koncentracijo kmetijske pridelave na posameznih privilegiranih ob-
PO LETU 2000 LE NEOSVINČEN BENCIN
LJUBLJANA - Na slovenskem ministrstvu za oko(je in prostor računajo, da bomo v naši državi do leta 2000 v celoti odpravili prodajo osvinčenega bencina, kar pomeni, da bo po tem letu naprodaj le še neosvinčen bencin. To bo povzročilo precej težav, prav tako kot izpolnjevanje tako imenovanega kiotskega protokola, na podlagi katerega mora naša država zmanjšati emisije ogljikovega dvokisa za 8 odstotkov (v primerjavi z letom 1986). Pri tem bo najtrši oreh promet, ki povzroča polovico vsega onesnaženja z ogljikovim dvokisoni.
VSE O LOVU IN RIBOLOVU
KRANJ - Od 18. do 21. februarja bo v Kranju 1. slovenski sejem lova, ribolova, turizma in prostega časa. Sejem bo na dan otvoritve odprt od 13. do 19. ure, sicer pa že od 9. ure naprej. Na
3.000	kv. metrih površin se bo prestavilo 72 tujih in domačih razstavljalcev. Na voljo bodo ribiške dovolilnice po ugodnih cenah, oprema po akcijskih cenah, bolšji sejem, kjer lahko sodeluje vsak, člani lovskih in ribiških družin ter turističnih društev pa imigo z veljavno izkaznico 20-odstoten popust pri nakupu vstopnice.
močjih, zmanjšati intenzivnost pridelave z omejevanjem porabe kemičnih sredstev, skratka opusti-
• NEZADOVOLJNI BAVARCI -Na Bavarskem, Iger ob pospešeni koncentraciji kmetijske posesti propade zdsy po 45 kmetij na dan, je zadnja javnomnenjska raziskava Miinchenskega inštituta pokazala, da samo še 17 odstotkov kmečkega prebivalstva ocenjuje svoj gospodarski položaj kot dober. Samo 13 odstotkov kmečkih gospodarjev pričakuje, da se bodo razmere izboljšale, več kot polovica pa je pesimističnih. Prvi mož nemškega kmečkega stanu (DBV) Gerd Sonnleitner meni, da je kmetijstvo “samo za pogumne". Po drugi strani pa je tudi res, da nemško kmetijstvo ob večji tržni usmeritvi dosega velike uspehe in daje Nemčija postala največja proizvajalka mleka in svinjskega mesa v Evropski uniji, pri žitih, govejem mesu in jajcih pa je na drugem mestu.
ti vse večjo industrializacijo kmetijstva, ki ji v sedanjem razvoju ni videti konca. Samo agrarna politika, ki bo zasnovana na trajnosti in stabilnosti, lahko postane po mnenju dr. Priebeja in dr. Harten-steina model za sposobnost stare celine, da doseže prehod k novemu, trajnostnemu ravnanju z zemeljskimi bogastvi in uspe s stabilnimi načini gospodarjenja, kot je to zahtevala konferenca v Riu leta 1992. Izdelala sta tudi dvanajst smernic za trajnostno kmetijstvo, ki bodo zanimive tudi za usmerjenja slovenskega kmetijstva, za katero vemo, da je na usodnem razpotju.
Na prvem mestu je združevanje poljedelstva in živinoreje na mešanih gospodarstvih, da se tako sklene kroženje snovi v naravi. Nujna vezava živinoreje na zemljo naj bo izvedena tako, da obremenitev ne bo presegla 1,5 GVZ na hektar. Uvedena naj bi bila tudi zgornja meja za velikost črede, krmljenje pa naj bi bilo,
kolikor je mogoče, odvisno od doma pridelanih krmil. Drastično naj bi zmanjšali porabo mineralnih gnojil (dušika bi smeli trositi največ 100 kg na hektar), še posebno velike pa naj bi bile omejitve pri uporabi pesticidov. Omejiti je treba monokulture in izboljšati kolobarjenje. Avtorja zahtevata prepoved uporabe rastnih hormonov ter gensko spremenjenih rastlin in živali, uvedbo davka na dušik, omejitev uvoza krmil in še nekatere druge ukrepe, ki naj bi pripomogli, da bi se sedanje razvojne usmeritve zaobrnile, predvsem pa da bi se s koncentracijo pridelave in reje zaustavilo naglo izginjanje delovnih mest v kmetijstvu. Ohranjanje delovnih mest v kmetijstvu in socialne strukture na podeželju je eden glavnih ciljev trajnostnega kmetijstva in še kako spominja na eko-socialni razvoj kmetijstva, o katerem je bilo pri nas pred nekaj leti toliko govora.
Sicer pa vse povedano daje še kako misliti našim strokovnjakom in politikom, ki bodo, če hočejo ali ne, nosili odgovornost za to, kar se bo v prihodnjih letih dogajalo s slovenskim kmetijstvom in slovenskim kmetom, posebno še ob vstopu v Evropsko unijo.
- n
KMALU VSELITEV V NOVA STANOVANJA
KOČEVJE - Zaradi dodatnih del okrog novega stanovanjskega bloka (kar je za nekaj manj kot sto milijonov tolarjev podražilo gradnjo) v Turjaškem naselju, so šele prejšnji teden opravili njegov tehnični prevzem in tudi tehnični prevzem kanalizacije. Najdlje v treh tednih naj bi odpravili pomanjkljf-vosti in pridobili uporabna dovoljenja (spomladi bodo okolico asfaltirali) kar pomeni, da se bodo lahko še ta mesec v 26 neprofitnih stanovanj vselili prosilci, ki so bili lani izbrani na javnem razpisu.
“Tako, kot smo delali, tako smo tudi zaključili... ” “Mene v to ne mešaj, jaz nisem nič delal!”
Boris Zupanc: “Kdo bo poslej čistil Kočevsko?”
“Odhajam iz Kočevja”
Podjetje v stečaj, 21-članska družina pa na skrb občine
KOČEVJE - Kočevski Rom Boris Zupanc (46) je daleč naokrog znan obraz med ljud-
mi, saj je 25 let v zadovoljstvo
krajanov skrbel za odvoz odpadnega materiala, pločevine, železa, starih avtomobilov in ureditev divjih odlagališč, policija mu je dala koncesijo za odstranjevanje zapuščenih avtomobilov.
V osamosvojitvenem letuje imel Boris največji tovrstni odpad v nekdanji Jugoslaviji-Takrat so se začele njegove težave. V nekdanjem podjetju Gozdno gospodarstvo Kočevje so mu namreč “svetovali”, naj pospravi oz. počisti vso pločevino na obronkih Stojne na Marofu, podjetje pa mu bo kri-
lo vse stroške, ki jih je imel prt tem, za nameček pa bo dobil še lokacijo za dejavnost. Vmes je prišlo do sistemskih sprememb znotraj podjetja. Takoj je spoznal, da so bile obljube mrtve črke na papirju, čeprav je za ureditev avtomobilskega odpada zapravil precej težko prihranjenega denarja.
Tudi od obljubljene nove lokacije ni bilo nič, saj ko je na Trato pripeljal prvi avtomobil, so se krajani dvignili na noge. Seveda so odločno nasprotovali preselitvi odpada, češ da v tem tiči velika nevarnost poseljevanja idiličnega območja z Romi(!).
“Po novem moram za tlačenje pločevine plačevati po 250 tolarjev za kilogram. Prej tega ni bilo, saj so na klic prišli iz Surovine Ljubljana in celo iz Italije in vse odpeljali. Jaz tega denarja nimam. V 25 letih od občine nisem dobil nič, že dalj čas nameravam županu povedati, da tako ne gre več naprej, a ne pridem do njega, čeprav sem mu tudi pisai,” se potoži Boris Zupanc. Zanj so razmere nevzdržne, zato bo kmalu vrnil obrt, podjetje bo dal v stečaj, pet redno zaposlenih delavcev in 21-članska družina pa bodo poslej na socialni skrbi občine oziroma države. Kočevje namerava zapustiti in se preseliti tja, kjer mu bodo prisluhnili m pomagali.
M. G.
GARANCIJSKI SKLAD ZA ZAHODNO DOLENJSKO
Memorandum za utemeljitev izjeme
Redka posejenost širšega kočevsko-ribniškega območja pomeni težavo za ustanovite' garancijskega sklada - Do sklada le, če bo država naredila izjemo
KOČEVJE - Predstavniki Recinka in v okviru njega delujočega Podjetniško-informacijskega centra Kočevske (PIC-a) so skupaj z državnim poslancem in kočevskim županom Jankom Vebrom prejšnjo sredo obiskali ministrstvo za mulo gospodarstvo in turizem, v petek pa nato še ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Predmet pogovorov na obeh obiskih je bil, da bi območju osmih zahodno dolenjskih občin priznali status izjeme pri ustanovitvi garancijskega sklada.
PIC Kočevske, ki je pričel z delom v začetku letošnjega leta, pripravlja projekt “Garancijskega sklada” na osnovi razpisa ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in v povezavi s Phare programom za področje malega gospodarstva. Z vključitvijo občin Kočevje, Osilnica, Kostel, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče in Dobrepolje bi zadostil pogoju za prijavo na razpis, da mora imeti projekt regijski značaj, vendar pa jim težavo dela redka poseljenost tega teritorialno sicer velikega območja. “Država zahteva za pridobitev garancijskega sklada 60 tisoč prebivalcev, na območju občin, ki bi sodelovale pri našem skladu, pa živi le okoli
45 tisoč prebivalcev,” pravi vodja PIC-a Milena Glavač.
Ker ne izpolnjujejo kriterija glede števila prebivalcev, so pripravili “Memorandum o regionalnem sodelovanju pri razvojnih aktivnostih na območju občin v južnem delu Slovenije”, v katerem utemeljujejo, zakaj so upravičeni, da bi država v njihovem primeru naredila izjemo. “Podpis memoranduma ne pomeni oblikovanja regije, marveč je le predlog, katere občine naj bi sodelovale pri oblikovanju programa,” pravi Glavačeva. V njem so poleg prednostnih ciljev regionalnega sodelovanja med osnovnimi skupnimi interesi občin na območju južne Slovenije predstavili tudi prob-
leme, s katerimi se soočajo vs podpisnice memoranduma, j® ukrepe za njihovo razreševanj6. Poudarili so, da gre za geografs* dokaj izolirano in precej ruraln0 območje, da večina območja spp' da v demografsko ogroženo t® ekonomsko manj razvito območ) ter da je precejšen del tudi obffi6 jno območje.
Po mnenju Glavačeve so po*6' Ijenost območja, ki je manjša o slovenskega povprečja, prihod* prebivalstva, ki so precej p°. povprečjem, ter brezposlcnost,w je višja od povprečja v državl’ dovolj tehtni razlogi za priznanj statusa izjeme, saj naj bi PraVk: pomočjo garancijskega sklada, * bi bil vzpodbuda novim podjetn' kom, skušali to spremeniti. Za* upa, da bo njihov projekt ede izmed samo še dveh ali mord treh, ki jih poleg petih že poRJ6 nih država še namerava potrdi11,
M. LESKOVSEK-SVBt6
•c»°
v***
VSE VEČJI PRESEŽKI VINA
Vino se ne bo prodajalo samo
Z dvodnevnega seminarja - Za uspešno trženje ni modela ali recepta
NOVO MESTO - Vinogradniki in vinarji se morajo soočiti s stvarnostjo sedanjega in jutrišnjega dne: na trgu je vse več presežkov vina, na večjo porabo vina ne moremo računati, cene vina padajo, konkurenca tujih vin pa je neizbežna. To je vodilo Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje Novo mesto, k organizaciji seminarja z naslovom TVženje vina, ki je potekal v zimski idili 11. in 12. februarja v hotelu Šport na Otočcu.
SAD ŠT. 1
KRŠKO - V prvi letošnji številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo piše skupina strokovnjakov (Godec, Koron, Stopar, So-lar, Usenik, Viršček-Marn, Fajt) o reviziji slovenskega sadnega izbora, mag. Zdenko Rajher nadaljuje pisanje o zaščiti geografskega porekli vin v svetu in Sloveniji, mag. Boris oruza poroča o 19. mednarodnem trsmearskem kongresu v Geisnehe-imu, inž. Jurij Mamilovič pa objavlja svojo stalno rubriko “ Kaj se je dogajalo v preteklem obdobju”.
PREDAVANJA ZA KMETE
ŠMARJETA - Kmetijska sve-ovalna služba novomeške enote Kmetijskega zavoda Ljubljana in strojni krožek Krka vabita na predavanje o kmetijskih strojih in avku na dodano vrednost in o novostih v obdelavi tal, predaval no mag. Marjan Dolenšek ter na Predstavitev programa tovarne u, ki jo bo pripravil Ivan Kranjc iz podjetja Kimet. Predavanje 'n prestavitev bo v ponedeljek, 22. e ruarja, ob 19. uri v prostorih šmarješke krajevne skupnosti.
Ena od možnosti za promocijo in prodajo vina, ki v Sloveniji še niso dovolj izrabljene, je vinski turizem, povezan z gastronomijo, saj vinogradnik, ki proda vrhunsko vino na svoji turistični kmetiji, lahko iztrži šestkrat več, kot če bi prodal grozdje. A pri trženju je potreben načrten pristop, pri katerem moramo obvladati pride-
ZNOVOMESKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na rgu prodajale: česen po 500 tolarjev kilogram, čebulo po 200, šalotko po 400, fižol po 400 do 500, oierabo, korenje in redkev po 150 do 250, rdečo peso po 200, Z<.)imPlr Po 60 do 90, kislo zelje po i•	reP°	po	200, jabolčne
p , Jf P° 800, jabolka po 60 do 90, n n'l'e P° 500, ajdovo moko P° 400, šopke teloha po 200, koza-
recmedu po 800 do 900j orehe po oo, zavitek rezancev po 250, zavi-mlincev po 300, liter vilja-in°V j6 po 1-500, slivovke po 950 ‘n sadjevca po 700 tolarjev.
sejmišča
REŽICE - Na sobotnem sej-u so imeli naprodaj 47 do 3 3 star'l1 prašičev, 19, starih p ? mesecev, in 14 starejših.
rvth so prodal j 26 po 320 do 340, S n po ^80 do 300, tretjih pa 00 dO 220 tolarjev kilogram.
KRIZAV
PRAŠIČEREJI
Rejci grozijo s cestnimi zaporami mejnih prehodov
Vlada je z uredbo le malo ublažila razmere
Tolikšnih presežkov svinjskega mesa, kot so zdajšnji, menda na svetu še ni bilo, poroča Gospodarski vestnik. Za to je precej “kriva” Rusija, ki zaradi pomanjkanja denarja ne kupuje na svetovnem trgu več toliko prašičev, kot jih je nekdaj. Poceni prašiči in svinina pritiska tudi na naš trg z nižjo ceno pa tudi z boljšo kakovostjo, saj imajo tuji prašiči večji odstotek mesnatosti kot domači. V Sloveniji je v zadnjih mesecih cena prašičev padla skoraj za 40 odst., in še zdaleč več ne dosega stroškov reje, ki so se povečali zlasti ob dražji uvoženi koruzi, obremenjeni s prelevmani.
Reja prašičev je postala tako nespodbudna, da so rejci zagrozili celo s cestnimi zaporami, če vlada ne bo kaj ukrenila. Taje res zdaj sprejela uredbo, ki naj bi ublažila krizo v prašičereji, povsem odpravila pa je ne bo, saj ima globlje ekonomske razloge. Drobna kmečka reja pač ne more zdržati tekmovanja z velikimi prašičerejskimi obrati, ki se pospešeno oblikujejo v svetu, kot na primer v Nemčiji, ki je v sorazmerno kratkem času postala največja rejka prašičev v Evropski un(ji.
km etijski
Jarina kot rešitev iz zamude
sl0^ino žit, z izjemo koruze (“žito to, to je koruza, o njej molči ,0reen . muza”) in še nekaterih, sejemo pri nas že jeseni in so Pose* °u*m'ne; Včasih pa se zgodi, da zapozneli predhodni jese l- a*' c*e^evno vreme ali celo prezgodnji sneg onemogoči enanS| ° se.tev 'n Je Potrcfono najti drugo rešitev. Setev jarine je setvt rno.^nosti’ ki se je bodo zavoljo lanskih težav pri jesenski ljaj1 kmetje verjetno letos bolj posluževali. Predvsem bo to ve-p za setev ječmena, ki pri reji prašičev spet pridobiva pomen. ze ,! Jari setvi je odločilnega pomena čas. Jara žita morajo v Pre L,mPrej’ vsaj do 20. marca, sicer je prepozno in bo pridelek zniM n' ^evetia Je spomladi zemlja često premokra ali celo hior k-Z.at° je potrebno izkoristiti vsako priložnost. Prav tako Zgod3 - *• za sP°mladansko setev njiva preorana že jeseni ali v h0J nJ'zimi, tako da jo je moč primerno obdelati že z enim ob-7-a l brane ali predsetvenika. Jara žita s<
23 i . •	an jji cur>civtiiiNci. jatci /.im »u iuui picccj uulunjiva
Pavi - c’ najbolj jim prija s hlevskim gnojem pognojena oko-Pritrier predhodnica. Strno žito je kot prejšnji posevek ne-
Me!|i-nai'eiT1 semenskem trguje kar nekaj primernih sort jarih žit. ki sc ■'•ar'rn' pšenicami naj omenimo nizko belo resnico goranko, ■hiis' *° VzS°j'b zagrebški žlahtnitclji, ter nemški beli golici re-Prot 11 e8<)n’ ki sta bili vzgojeni pred nekaj leti in sta kar odporni jarj ' P^Pclovki, listni pegavosti, rjavenju plev in poleganju. Med njc z > ■*e*'men' sta na voljo osiješka dvoredca nizke rasti in sred-ki sz8°dnostni jaran in astor ter novejši tuji sorti magda in elisa, j 0tilikujeta po večji odpornosti proti boleznim. na R*®*! sort ovsa, ki ga tako in tako sejemo le kot jarino, so ga j i s°rte valiant, expander, leanda in pram. Prve tri so tuje-‘akuh°ra’ zac*nj° Pa Je vzgojil profesor z ljubljanske Biotehniške kon e ^r' Anton Tanjšck. Ker se povečuje reja konj, predvsem teea Za ^P°rtno rabo, lahko pričakujemo spet večjo setev ovsa,
so tudi precej občutljiva
užfv P0Stržka mc<^ žiti, ki je, kot je zapisal prof. stv„a Veliko slavo. Konj je bil takrat pač edino “i
i spe sal j
StVo'
Sadar, nekoč
Konj je bil takrat pač edino “prevozno sred-oves pa žito, ki mu je dajal tako željeno iskrost.
Inž. M. L.
lek, ceno, prodajne poti in promocijo.Pridelava vina se mora od pridelka usmeriti k trgu, kar pomeni, da je kupec središče vinogradnikovega zanimanja. Pomembne so njegove potrebe, želje in pričakovanja. Dolgoročno bo imelo na trgu svoje mesto le vino ustrezne kakovosti, pri čemer sta še kako pomembni zunanja podoba steklenic, ki pritegnejo kupca, in blagovna znamka pridelovalca. Predvsem pri neposredni prodaji vina ne tržimo samo vina kot pijače, ampak tudi njegove posebnosti zaradi geografskega porekla in klimatskih razmer, različne tehnologije pridelave grozdja in vina in v povezavi s kulturno dediščino.
Cena vina mora na dolgi rok pokrivati vse stroške, na kratki rok pa vsaj spremenljive stroške. Zaradi izredne razdrobljenosti in težavnih razmer za pridelavo imamo pri nas v primerjavi z Evropo objektivno višje stroške pridelave, zato naša vina cenovno težko konkurirajo tujim vinom. Intenzi-
fikacija pridelave in občutno povečanje hektarskih pridelkov je sicer splošno uveljavljen način za povečanje prihodkov in znižanje stroškov na enoto pridelka, vendar je zaradi trenutnih presežkov vina in sprememb pivskih navad ta
• Seminar so podprle občine Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter drugi pokrovitelji. Otvoritveni govor na seminarju je imel predsednik državnega sveta Tone Hrovat, drugi dan pa je udeležence seminarja pozdravil novomeški župan dr. Anton Starc. Seminarja so se udeležili vinogradniki vinorodne dežele Posavje, predstavniki občin in kmetijski svetovalci, predavali pa so slovenski strokovnjaki s področja trženja in komunikacije.
način pri nas vprašljiv. Trend gre v smeri višje kakovosti po nižji ceni. Pri nižjih hektarskih pridelkih je proizvodna cena grozdja višja in takšno ceno bo slej ko prej moral priznati tudi trg.
A tudi če pridelamo vino odlične kakovosti in ga ponudimo po primerni ceni, še nismo storili dovolj za prodajo. Potrebna je promocija z oglaševanjem, pospeševanjem prodaje, stiki z javnostjo, neposredno prodajo, sponzorstvi, organizacijo dogodkov, povezanih z vinom, in podobno. Pri nakupu vina je potrebno upoštevati tri stvari: poreklo, sorto in blagovno znamko. Ta trikotnik moramo opredeliti za vsako vino in ugotoviti pomembnost posameznih elementov, da pravilno usmerimo svoja promocijska vlaganja. Hkrati moramo spoznati in odkriti tudi posebnosti naše ciljne skupine. Pri neposredni osebni prodaji je vpliv cene in kakovosti bistveno šibkejši, kot sta vpliv osebnosti prodajalca in ustvarjeno vzdušje. Sicer pa: za uspešno trženje ni modelov ali receptov, dar za trženje pa nikomur ni prirojen, ampak se ga moramo naučiti.
K. M., T. S., J. M.
Sadjarji v začaranem krogu
Belokranjci v trgovinah pogrešajo domače sadje
METLIKA - Sadjarsko društvo Bele krajine, kije zakoračilo v deveto leto delovanja, združuje skoraj 130 članov iz vseh treh belokranjskih občin. Poglavitni namen društva je, da bi članstvo čim bolj seznanilo z rezjo, zaščito in pomenom sadja. V letošnjem letu pa bodo posebno pozornost namenili izdelkom iz sadja.
Zato so na sobotni redni letni skupščini v Metliki pripravili predavanje inž. Alojza Pirca iz Krškega o sušenju sadja. Tudi sicer društvo veliko pozornost namenja izobraževanju članstva, saj vsako leto pripravlja predavanja, strokovne izlete in razstave. Zlasti s slednjimi znatno osvešča tudi Belokranjce, ki niso člani društva. Vendar je prejšnji in sedanji predsednik Marjan Pezdirc pozval člane, naj bi bolj delali v društvu.
USTAVNI SPOR ZARADI ZEMLJE
LJUBLJANA - V imenu dvajsetih kmetijskih podjetij je Gospodarska zbornica Slovenije dala ustavnemu sodišču pobudo, naj oceni ustavnost veljavnega zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta namreč omejuje kmetijskim podjetjem nakup in zakup kmetijskih zemljišč in gozdov na največ 200 oz. 600 ha skupne površine, to omejitev pa imajo v podjetjih za novo obliko zemljiškega maksimuma, ki je po njihovem mnenju v nasprotju s slovensko ustavo. Tbdi v združenju agroživilstva so prepričani, da ta omejitev močno posega v obstoj, zlasti pa še v razvoj kmetijskih podjetij, ki uspešno gospodarijo, pridelajo velik del slovenskih tržnih presežkov in še vedno zaposlujejo približno 8.500 delavcev.
Janez Humljan z Boldraža, ki velja za enega večjih belokranjskih sadjarjev, je poudaril, da se morajo veliki sadjarji, če želijo uspeti, v vseh pogledih povezati. Težave pa predstavljajo tudi premajhni belokranjski sadovnjaki in prodaja pridelkov. Zlasti s slednjo
• Dosedanji tajnik Sadjarskega društva Jani Gačnik je predlagal, da bi društvo razdelili na interesne skupine ali krožke, pač glede na to, kaj člane zanima. Delo društva v manjših skupinah bi bilo po njegovem prepričanju zagotovo uspešnejše.
se bodo morali tržno usmerjeni sadjarji še precej ukvarjati. Belokranjski sadjarji iščejo kupce po vsej Sloveniji, medtem ko je v belokranjskih trgovinah moč dobiti sadje od drugod, le iz Bele krajine ne. Humljan je pojasnil, da veletrgovine hočejo, da jih sadjarji zalagajo s sadjem vse leto, česar pa Belokranjci ne zmorejo, ker nimajo ne dovolj hladilnic ne sadja. Tako se lahko vrtijo le v začaranem krogu.
M. B.-J.
Kobal je rekel...
Trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu je na kratko povedano, grozljivo. V histerični ihti lastninjenja so najprej ukinili kmetijske zadruge, pometli s farmami in z obdelovalno zemljo, pri tem pa tisti, ki so to naredili, niso niti za trenutek pomislili, kdo bo nove zadruge ali kakršnekoli nove tvorbe, ki naj bi skrbele za kmetijstvo, vodil. Slovensko kmetijstvo je zato na tako nizki ravni, da gre za popoten nered. Glede mojega podjetja in podjetništva lahko rečem, da vse, kar sem v tistem tako opljuvanem socializmu zaslužil, sem v teh letih tako opevanega kapitalizma izgubil... (Podjetnik Stefan Kobal, izdelovalec kmetijske mehanizacije)
N
HRIBČEK BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Napotki za nego
Pri negi vina stroka ne priporoča šablone. Večkrat slišimo, daje vino živo bitje in daje vsak sod drugi osebek. Ne samo vino v večjih posodah, tudi vsaka steklenica je, če nekoliko preti-ravanmo, osebek zase. Zato je potrebno v zidanici spremljati vsako posodo ločeno in se odločevati za posege po potrebi. To je razumljivo pri žveplanju ali zdravljenju bolezni in odpravljanju napak, ni pa še dovolj razumljivo, da je tudi za usmerjanje razvoja vina nujen individ-ualnen pristop. Pri začetnikih -teh je vsako leto nekaj - je normalno, da se pojavljajo vprašanja, kdaj je treba vino žveplati in kdaj pretočiti. To delo poteka po šabloni, prav tako je šablona spremljiva za vina nižje kakovosti, od katerih ne moremo pričakovati razvoja, temveč poskrbimo le, da se ne kvarijo. Pri vinih višje kakovosti pa je potrebno posvetiti vso pozornost vsaki posodi, v kateri je shranjeno vino in čaka na stekleničenje. Za šablonsko kletarjenje kot za nego vin vrhunske kakovosti pa moramo v tem času imeti najmanj naslednje kemične podatke za vino v vsaki posodi: stanje prostega SO,, ki se kontrolira mesečno, vsebnost hlapnih kislin, vsebnost skupnih kislin, ostanka nepo-vretega sladkorja in alkohol v volumenskem odstotku.
Belo visoko kakovostno suho vino iz ene ali več sort, ki zori, v tem času še gotovo ni doseglo najvišje kakovosti in mu hranjenje v sodu zelo ustreza. Priporočam, da je vino zaščiteno z 20 do 25 mg/l prostega S02
in da ga poskušamo vsaj vsakih 14 dni. Vsako dotakanje zahteva tudi ustrezno higieno vehe in zamaška, da preprečimo razvoj raznih bakterij na površini soda.
Skrbno zapisovanje vtisov ob pokušnji nam bo dokazovalo rast kakovosti vina. Škoda bi bilo vino stekleničiti, dokler se kakovost stopnjuje. Kdaj je najboljši čas za stekleničenje, je odvisno od posameznega vina. Svetujem, naj steklenice počivajo v vodoravni legi vsaj šest tednov po stekleničenju v skladišču, predno jih začnete prodajati. Utrujenost vina takoj po stekleničenju je tako velika, da je kakovost vina zelo spremenjena. Umen vinogradnik si ne bo dovolil, da njegovo vino takoj po stekleničenju pride na mizo v gostilni.
Če imamo čas za zorenje vina v sodu in nas trg ne preganja, potem je zelo pametno držati vino v sodu, dokler ne doseže razpoznavnega značaja. To je odvisno od vina in lahko traja šest do osem ali še več mesecev po končanem alkoholnem vrenju. Za tako kletarjenje na višji stopnji je potrebno znanje in posluh.
Cisterna ne omogoča bistvenega razvoja vina, ker skozi jeklo ni dotoka zraka. V tem primeru je zorenje podobno kot v steklenici, oziroma še počasnejše. Zakaj? Zrak ob stekleniča-nju, ki ga naj bo sicer čim manj, omogoči hitrejše zorenje, zato naj vino raje zori v steklenici, recimo po aprilu mesecu, in spočito čaka na kupca.
(Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
VOJNA ZA CVIČEK - Darko Marjetič, največji poznavalec cvička, Tone Planinc, direktor Kmečke zadruge Krško, katere vinska klet velja za nekakšno centralo cvička, Jože Prosinečki, sekretar Zveze društev dolenjskih vinogradnikov, in Jože Frelih, pridelovalec enega najboljših cvičkov iz Šentruperta, je le četverica iz četice tistih, ki se prizadevajo, da bi posebnež med slovenskimi rdečimi vini postal to, kar si zasluži. Zaščita ali patentiranje imena cviček očitno še ni dovolj, saj se igrice okoli cvička nadaljujejo. Da le ne bi bil dolenjski, mu nekateri želijo prilepiti realsocialistično oznako posavski ali pa kar posavsko deželno vino. Ena dobljena bitka očitno še ni dobljena vojna za cviček. (Foto: M. Vesel)
helena mrzukar] gospodinjski kotiček
Naravno dietno hujšanje
Prepričljiva notranja pobuda, ki zavrača sleherni dvom, je najboljši korak k uspešnemu hujšanju in ohranjanju normalne telesne teže. Dietno hujšanje je v glavnem odvisno od samega človeka, ki mora biti predvsem prepričan o potrebnosti in koristnosti zdrave prehrane. Pred strogim dietnim hujšanjem pa mora zdravnik preveriti bolnikovo zdravstveno stanje s splošnim pregledom in z laboratorijskimi preiskavami, ki povedo, ali ni morda telesna teža povečana zaradi zastajanja vode ali je debelost posledica kake telesne, funkcionalne ali duševne spremembe.
Naravna shujševalna dieta vsebuje predvsem veliko količino presne zelenjave. Naučiti se moramo jesti dosti mešane solate z zmerno količino preliva. Za solatni preliv zmešamo majhno količino limoninega soka ali naravnega jabolčnega kisa z majhno količino sojinega, olivnega ali druge vrste hladno iztisnjenega olja ter dodamo solatne začimbe. Po solati použijemo kuhan obrok, sestavljen iz dveh vrst zelenjave, ki ne vsebu-
jeta škroba (zelje, ohrovt, paradižnik, čebula). Da bo telo dobilo ustrezne beljakovine, bomo obrokom dodali pusto meso, ribe, trdo kuhano jajce ali perutnino. Namesto mesa pa lahko použijemo tudi nekaj lešnikov, orehovih jedrc ali kuhanih suhih stročnic. Za zajtrk si pripravimo mešanico iz žlice naravnega jabolčnega kisa in žličke medu, ki vsebuje veliko kalija. Nato pojemo jabolko ali obrok solate s trdo kuhanim jajcem.
Odpovedati pa se je treba pravi kavi, pravemu čaju in alkoholu, ker ne sodijo k naravni shujševalni dieti. Med obroki lahko pijemo vodo, kolikor želimo ne smemo pa ničesar prigrizniti! Za kosilo si pripravimo presno zeljno solato in dve vrsti kuhane zelenjave, ki ne vsebujeta škroba, ter 20 dag pustega pečenega mesa (največ trikrat na teden). Za večerjo pripravimo surovo mešano solato, dušene bučke ali kumare in 20 dag pečene ribe. Privoščimo si lahko tudi sadje, vendar v prvem mesecu hujšanja le v manjši količini. Tudi gibanje je močno orožje naravnega hujšanja!
Ustvarja zunaj likovnih središč
V Galeriji Krka v Novem mestu so prejšnji teden odprli razstavo olj akademske slikarke Martine Koritnik Fajt iz Krškega - Razstavljena dela so prvič na ogled javnosti
Umetnikova stoletnica
Razstava v počastitev stoletnice rojstva Božidarja Jakca
NOVO MESTO - Julija letos bo minilo sto let od rojstva enega največjih slovenskih likovnih ustvarjalcev, slikarja, grafika, ilustratorja in profesorja Božidarja Jakca. Ker mu je zibelka stekla v Novem mestu, pripravljajo v Dolenjskem muzeju v počastitev te obletnice priložnostno razstavo, skozi vse leto pa bodo tekle še različne druge spremljajoče dejavnosti..
Tematsko razstavo z naslovom Jakac in Novo mesto bodo slovesno odprli 5. marca v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja. Slavnostni govornik bo kulturni minister Jožef Školč, v kulturnem programu pa bo med drugimi sodeloval tudi dramski igralec Polde Bibič. V muzeju bodo od marca do aprila pripravili demonstracije likovnih tehnik, pastela, grafike in olja, ki jih je slavni novomeški rojak najpogosteje uporabljal, v muzejskih delavnicah, ki jih bo vodil akademski slikar Jože Kumer, pa bodo udeleženci praktično preskušali te tehnike, pri čemer bodo za odtis grafičnih listov uprabljali Jakčevo grafično stiskalnico. V septembru bo v sodelovanju z novomeškimi filatelisti ob njihovi petdesetletnici razstava znamk, ki jih je zasnoval Jakac. Novembra bodo predstavili Jakčeve filme z dolenjsko tematiko, decembra pa Jakčevo fotografsko delo. V programu sta tudi predavanje poznavalca Jakčevega dela dr. Milčka Ko-melja, ki bo govoril o umetniku in Novem mestu, ter srečanje in pogovor mladih z gospo Tatjano Jakac, dolgoletno umetnikovo življenjsko spremljevalko.
NOVO MESTO - Na pni letošnji likovni razstavi, ki sojo pripravili v Galeriji Krka, se predstavlja akademska slikarka Martina Koritnik Fajt iz Krškega, avtorica, katere dela nimamo priložnost videti prav pogosto na razstaviščih, saj spada med tiste likovne ustvarjalce, ki se redkeje odločajo za razstavljanje. In ker so prav vse razstavljene slike tokrat prvikrat na ogled javnosti, je naj novejša likovna razstava v Krki še toliko bolj vredna pozornosti.
Odprli sojo v torek, 9. februarja, zvečer v počastitev slovenskega kulturnega praznika, odprta pa bo do 8. marca. Ker je slabo vreme preprečilo prihod napovedane vokalne skupine “Druml-ca” iz Kranja, je voditeljica otvoritvene slovesnosti Barbara Barbič Jakše izpad glasbene točke nadomestila z branjem Prešernovih pesmi. O umetnici je spregovoril višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, ki je poudaril, da gre za neodvisno ustvarjalko, ki že dlje časa po končanem študiju in opravljeni diplomi na ljubljanski akademiji za likovno umetnost živi in dela odmaknjena od likovnih središč. Pretirana samokritičnost in skromnost sta jo potisnila v nekakšno kulturno in socialno izolacijo, ki jo je specifično zaznamovala, ne da bi zavrla njen avtonomni slikarski razvoj, hkrati ko je po drugi strani slikarko zava-
Martina Koritnik Fajt na otvoritvi svoje samostojne razstave v Novem mestu.
rovala pred poplavo različnih iz-mov in nesmiselnega pehanja za spektakularno izvirnostjo za vsako ceno. Njeno delo je lep dokaz, da kakovostne likovne stvaritve lahko nastajajo tudi zunaj likovnih središč.
Sentruperski oder zaživel
Gledališka skupina KD Šentrupert po desetletjih premora razveseljuje s komedijo Zupanova Micka
ŠENTRUPERT - Letošnji kulturni praznik si bodo Šentruper-čani še prav posebej zapomnili. Po mnogih letih je v kraju znova zaživela nekdaj zelo priljubljena in razvita kulturna dejavnosti -gledališče. Gledališka skupina KD je v lani obnovljenem kulturnem domu premierno uprizorila komedijo Antona Tomaža Linharta Zupanova Micka, ki sta jo režirali profesorici Zvonka Krištof in Gabrijela Šturm. Igralci so najbolj veseli dobrega odziva obiskovalcev in doma bodo znova zaigrali v nedeljo, 21. februarja, ob 15. uri.
Kot je povedala Krištofova, je pobuda za igranje prišla s strani mladih in v dveh mesecih se je predstava rodila. “Linhartova Zupanova Micka je pred 210 leti pomenila začetek slovenske dramatike in rojstvo slovenskega gledališča. Ta uprizoritev pa nam pomeni oživitev dejavnosti, ki so jo v kraju mnogi že dolgo časa po-
VODOMC1 - Avtorja skladb Vodomcev sta Andrej Kmetič, ki igra bisernico in Dušan Šuštar, ki poje in igra na brač. V skupini so še Vesna Badjuk (brač), Peter Šmalcelj (berda), Robert Strmec (bugarija, vokal), Matjaž Strmec (tretji brač, vokal) in Roman Žlogar (brač, vokal). (Foto: M. B.-J.)
S tamburicami še drugače
Skupina Vodomec predstavila zgoščenko in kaseto z lastnimi skladbami, ljudsko glasbo in priredbami
MLADI SENTRUPERSKI IGRALCI - Zdaj razveseljujejo z Zupanovo Micko, za prihodnje leto pa že razmišljajo o novi predstavi, ki naj ostane še skrivnost, pravijo. (Foto: L. M.)
grešali. Za to igro pa smo se odločili tudi, ker je ljudem blizu,” je povedala. Hitro se je zbrala skupinica mladih igralcev, v glavnem dijakov in študentov, ki so se na odrskih deskah vsi preizkusili prvič. Nastopili so Damjan in Melita Zupančič, Anton Cugelj, Robert Kostanjevec, Betka Sinur, Daniel Pejovič in Domen Krištof. K dobri predstavi so pripomogli odlični kostumi, ki so si jih nekaj sposodili, večino pa sojih izdelali ali kupili sami.
Sami so tudi poskrbeli za sceno, v domačih logih pa so našli tudi frizerko Bernardo Uršič, maskerko Andrejo Berk, citrarko Urško Ramovš, scenografa Štefana Breznikarja, hišnika Izidorja Kovalja, šepetalko Matejo Ahlin, Janjo Breznikar, ki je poskrbela za svetlobne in glasbene efekte, Roberta Goleta, ki je imel na skrbi izdelavo plakatov, obvestil in vstopnic, ter nekatere druge. “Lepo smo presenečeni, da so nam v tako majhnem kraju znali prisluhniti in priskočiti na pomoč,” je povedala Krištofova. Kako bo z gostovanji po drugih krajih šen-truperski igralci še ne vedo zagotovo, pravijo pa, da bodo na domačih odrskih deskah Županovo Micko igrali do takrat, ko bodo ljudje to želeli.
L. MURN
ČRNOMELJ - Sedem tamburašev, ki so se po naključju znašli skupaj v dragatuški folklorni skupini, je pred dobrima dvema letoma ustanovilo skupino Vodomec. Fantje in dekle so hoteli predvsem dokazati, daje mogoče poleg ljudskih pesmi, ki jih imenujejo belokranjska klasika, zaigrati še marsikatero drugo glasbo, se ob njej prijetno zabavati in celo zaplesati.
Vodomci - ime imajo po zaščiteni ptici in simbolu bližnjega krajinskega parka Lahinja - seveda niso pozabili belokranjske ljudske glasbe, igrajo in pojejo pa tudi hrvaške, madžarske in ciganske
pesmi, priredbe znanih popevk in etno pop. Začeli so pisati še lastne skladbe in morda se je prav takrat utrnila zamisel o zgoščenki in kaseti. Želja se jim je uresničila tik pred koncem lanskega leta. Vseh deset posnetih skladb - gre za priredbe ali za lastno etno pop glasbo - pa so konec preteklega tedna predstavili v črnomaljskem kulturnem domu. In če seje zamisel Vodomcev o igranju drugačne, ne zgolj ljudske glasbe, na tamburicah sprva zdela čudna, je polna dvorana obiskovalcev na predstavitvi dokazala, da jim je njihova glasba že dodobra prirasla k srcu.
M. B.-J.
PODBOSKI IGRALCI GOSTUJEJO
VELIKI PODLOG, KOSTANJEVICA - Dramska skupina KUD Staneta Kerina iz Podbočja bo v petek, 19. februarja, ob sedmih zvečer gostovala v dvorani v Velikem Podlogu s komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo. Naslednji dan, 20. februarja, pa bodo ob sedmih zvečer gostovali na odru kulturnega doma v Kostanjevici.
Martina Koritnik Fajt je za razstavo v Krkini galeriji izbrala enaindvajset svojih olj iz obdobja zadnjih treh let in jih razvrstila v sicer neimenovane, vendar likovno prepoznavne cikle. Kot je v povedala v kratkem razgovoru za Dolenjski list, so slike nastajale v ateljeju, motivno pa se je pri njihovem ustvarjanju napajala v naravi, kije sploh njen priljubljeni slikarski motiv. Vendar ji motivi iz narave služijo le kot izhodišče za likovna izražanja lastnih videnj in občutenj, pri čemer poglavitno vlogo namenja barvi, oblika pa ji je podrejena. M. MARKEU
D
h
RAZSTAVA O REVUI RAST
NOVO MESTO - V avli Knjižnice Mirana Jarca je od tega tedna naprej na ogled priložnostna razstava, posvečena reviji Rast, ki ta mesec začenja deseto leto svojega izhajanja. Razstavo sta pripravila višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič in likovni urednik Rasti Lucijan Reščič.
ZA KULTU RNEJŠE DELOVNO OKOUE - Razstava Oračevih slik je oplemenitila delovno okolje v občinski poslovni stavbi. Na sliki: udeležence otvoritve sta pozdravila s kratkim nagovorom župan Anton Starc in načelnik Upravne enote Jože Preskar.
Suverena likovna govorica
Razstava najnovejših akrilov na papirju novomeškega slikarja Janka Orača v občinski poslovni stavbi
POLJUB VIŠINE
BREŽICE - Danes, 18. februarja, bo ob sedmih zvečer v knjižnici nastopila pevka Melita Osojnik, ki bo ob glasbeni spremljavi Irene Urbanc predstavila svojo najnovejšo ploščo Poljub višine. Gre za uglasbene pesmi znanih slovenskih pesnikov, med njimi tudi Neže Maurer, ki bo gostja večera.
NOVO MESTO - Diplomirani slikar Janko Orač se pripravlja na svojo drugo veliko pregledno razstavo, ki bo letos jeseni v galeriji Dolenjskega muzeja (zadnja taka je bila pred enajstimi leti) in bo med dosedanjimi štiridesetimi njegovimi samostojnimi razstavami verjetno predstavljala vrh v Oračevem ustvarjanju. Tako lahko sodimo po manjših samostojnih razstavah, ki smo jih imeli priložnost videti v zadnjih dveh letih. Tudi najnovejša - odprli so jo prejšnji teden v avli drugega nadstropja občinske poslovne stavbe na Sedilovi cesti - potrjuje Oračevo odločno usmeritev v štu-diozno likovno ustvajanje in njegovo ustvaijalno zrelost, kije plod dolgoletnega zavzetega praktičnega in teoretičnega ukvarjanja z likovnim ustvarjanjem ter ne nazadnje tudi s pridobivanjem formalne visoke slikarske izobrazbe.
V poslovni stavbi, kjer so Oračevi akrili na papirju zamenjali dosedanjo razstavo slik z novomeškimi motivi akademskega slikarja Jožeta Kumerja, Orač razstavlja najnovejša dela, za katera je, kot je dejal višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, značilna suverena likovna govorica, ki se izraža s čistimi likovnimi sredstvi in niha med abstrakcijo m še prepoznavnimi motivi iz narave, ter izdelan občutek za prostor in kompozicijo.
Na otvoritvi razstave, ki se je avtor razstavljenih del zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti, sta govorila novomeški župan Anton Starc in vodja Upravne enota Jože Preskar, organiziral jo je Franc Zaman, v kulturnem programu pa sta nastopila mlada harmonikarja, učenca Glasbene šole Marjana Kozine Matej Dragan in Jana Dular.
M. MARKELJ
Nova Mondenina knjižna zbirka
Grosupeljska založba Mondena je izdala štiri pesniške zbirke v novi knjižni zbirki Lirika - TVije slovenski in en češki ustvarjalec - Kovičeva šola za pesnike
GROSUPLJE - V času, ko se slovenske založbe vse redkeje odločajo za tiskanje pesniških zbirk, ker so pač tržni odzivi nanje skromni in razen redkih izjem ne prinašajo dobička, se grosupeljska založba Mondena ne odreka izdajanju poezije in tako nadaljuje usmeritve, ki sijih je začrtala že na začetku svojega delovanja, da bo namreč izdajala predvsem izvirno slovensko leposlovje. Mondenin urednik Ivo Frbežar je očitno trdno prepričan, da ljubiteljev slovenske besede le ni tako zelo malo, kot se na splošno govori, ali pa upa, da jih bo s svojimi založniškimi dejanji vsaj prebudil. Navsezadnje je mogoče, kot meni, “odlično slovensko pesniško zbirko dobiti že za ceno treh pirov v gostilni”, zakaj bi torej ne kupili pesniške zbirke zase ali prijatelje in občasno kaj prebrali iz nje, da bo vsakdanjik malo manj duhovno klavrn.
V boj za bolj brano slovensko pesniško besedo se podaja z novo knjižno zbirko Lirika. Krstil jo je z izidom štirih pesniških zbirk v snežno belih platnicah (takoj se bo videlo, ali so knjige brane ali ne), avtorji pa so iz domačih in tujih pesniških logov, trije slovenski in en češki: Feri Lainšček, Neža Maurer, Ivo Frbežar in Lu-bor Kasal. Prva knjiga v novi zbirki je Hiša svetega Nikolaja Ferija Lainščka, bolj kot pesnika poznanega po romanih in radijskih igrah, čeprav njegovi izleti na pesniške poljane niso novost, saj je že izdal nekaj pesniških zbirk. Hiša svetega Nikolaja je zbirka drobnih pesniških reminiscenc na cerkev v rojstni vasi, na deškost in mater, zaznamuje pa jih dih minevanja in minljivosti. Spremno besedo ji je napisal pesnik Milan Vincetič. Druga knjiga v Liriki ne prinaša novosti, saj gre za ponatis pesniške zbirke Tej poti se reče želja, ki jo je Neža Maurer izdala pred 15 leti, se je pa zanimanje za njene čustvene pesmi preproste lepote znova prebudilo po televizijski oddaji, v kateri je voditeljica recitirala eno od pesmi iz te zbirke. Novo spremno besedo je napisal Ivo Frbežar. S tretjo knjiga se slovenskim bralcem predstavlja pri nas še malo znani češki pesnik srednje generacije Lubor Kasal. Prevode izbranih pesmi pod naslovom Glodavci gladovci je iz njegovih treh pesniških zbirk pripravil Ivo Frbežar, spremno besedo pa je napisal poznavalec Kasa-lovega pesništva Jiri Travničck. Po mnenju urednika in prevajalca Frbežarja gre za poezijo, ki ho šokirala slovenskega bralca z inovativnostjo in svobodnostjo v izrazu ter s samosvojo poetiko. Prav tako samosvoja in provokativna je
tudi poezija Iva Frbežarja, ki v četrti knjigi Lirike objavlja svojo šesto pesniško zbirko pod naslovom Jezikanja. Z njo pesnik radikalizira svoj odnos do jezika in družbe v oblikovnih in vsebinskih plasteh svojih najnovejših pesniških stvaritev.
Štirim pesniškim zbirkam je Mondena v knjižni paket ob slovenskem kulturnem prazniku do-
KONCERTIN RAZSTAVA
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Danes, 18. februarja, bo ob osmih zvečer v spodnji dvorani zdravilišča šesti koncert Šmarjeških glasbenih večerov, na katerem bo nastopil godalni kvartet Enzo Fabiani. V avli pa do konca tega meseca razstavlja in ponuja v prodajo svoja dela slikar Jure Godec iz Celja.
dala še zanimivo novost Jurij* Koviča Pesem kot načrt in navdih s podnaslovom Šola za pesnika, k1 pravzaprav vse pove. Knjiga velikega formata namreč govor', kako pesniti, njen namen pa Je pomagati pesniku začetniku, d* ustvari pogoje, v katerih se pesem lahko zgodi, ter spodbuditi ustvarjalnost in izvirnost do te mere, da se bo znal dalje učiti sam.
M. MARKELJ
KAM IZ ZADREGE
NOVO MESTO - V sredo, 2* februarja, ob 19.30 se bodo na odi" velike dvorane Kulturnega centi* Janeza Trdine predstavili igrmcl dramske skupine KUD Otočecs komedijo Franca Streicherja “K*01 iz zadrege” v režiji Franca Ivnik*-Igro so premierno uprizorili v začetku tega meseca na Otočcu.
DOBER VEČER, FRANCE
BRESTANICA - Na gr*du Rajhenburg bo jutri, 19. februa(' ja, ob šestih zvečer kulturna prl' reditev Dober večer, France, razstavo del članov Likovneg društva Oko iz Krškega in literarnim večerom članov sekcije ŽaN pri KUD Brežice. Nastopila b tudi pevka Stanka Macur.
OD BACHA DO ŠKERJANCA - Na četrtem koncertu iz cikla GM odtf ki ga prireja Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju s krajevnimi k** turnimi ustanovami, je prejšnji četrtek, 11. februarja, zvečer v dvorani bene šole Mirana Jarca v Novem mestu nastopila mlada in nadarjena p' nistka Kristina Arnič. Solistka, ki izhaja iz znane ljubljanske glasb? . družine Arnič, je dosegla lepe uspehe že med šolanjem na srednji
šoli in potem med študijem na Akademiji za glasbo, ki ga je z
H0°
zaključila lani jeseni. Med drugim je leta 1997prejela študentsko Prešerni
)d>
nagrado. Na koncertu je izvedla skladbe Baelta, Rahmaninova, Beetn° na, Prokofjeva, Matičiča in Šekrjanca. (Foto: M. Markelj)
DOLENJSKI LIST	  St.	7	(2582),	18.	februarja	1999
SAXOMAN I /Sy
so ljudje, ki ljubijo saxo
Avto, ki vam zleze pod kožo z	x
CITROE
	n
r * W	L *
m.	
'•»jgjgA	
	
"■vedno sem bila dobra mačka, pa me vseeno ni nihče pogledal, potem pa sem si kupila saxoja in zdaj lahko zapeljem vsakega.
SAXO TONIC od 1.346.000 SIT dalje	X
kreditni pogoji brez pologa na 3 in 5 let
formilas Mo Tony Sion« li
POTA
ST*
ŠE VEDNO VELIKO SAMOMOROV
KRŠKO - .Lani se je na obje UNZ Krško zgodilo 33 amomorov, leto prej pa en sa-^mor manj. Večje je število Poskusov: lani si je poskušalo n e|' x1ienie 24 oseb, leto prej „j. Se vedno se največ ljudi od'oči za obešanje.
KRŠKO - Čeprav so policisti v lanskem letu v občinah Krško, Brežice in Sevnica zabeležili več varnostnih pojavov, pa lahko rečemo, da so prebivalci Posavja lani živeli približno tako varno kot leto prej. Občutno povečanje kaznivih dejanj, več kršitev javnega reda in miru, narašanje potnikov na mejnih prehodih, vse več ilegalcev, hkrati pa občutno boljše razmere v prometu so tisti kazalci, ki so zaznamovali varnost lanskega leta, predstavljeno prejšnji petek na novinarski konferenci na UNZ Krško.
Kot je dejal v. d. načelnika UNZ Krško Miha Molan, je je bilo najbolj ugodno stanje v prometu, kjer so sicer obravnavali malenkost več prometnih nesreč, a so bile posledice milejše. Če upoštevamo petletno povprečje, so posavske ceste letno zahtevale 17 mrtvih (leta 1989 se je število mrtvih povzpelo celo na 57!), lani pa je bilo stanje daleč najugodnejše, saj je umrlo “le” 11 oseb, manj je bilo tudi poškodovanih, nesreč z materialno škodo pa je bilo več.
Po uveljavitvi novega zakona o varnosti cestnega prometa je število nesreč sicer nekoliko naraslo, vendar so bile posledice teh ugodnejše. Zaskrbljujoče je pa število pijanih voznikov, ki je še vedno nad republiškim povprečjem in daleč od
Miha Molan: “Po številu kaznivih dejanj na 10.000 prebivalcev je UNZ Krško takoj za Ljubljano in Koprom, a če odštejemo kazniva dejanja na meji, je očitno, da tako veliko število ni vplivalo na varnost ljudi in da je stanje, kar se varnosti tiče, ugodno.”
želja. Na to kažejo tudi rezultati alkotestov po 1. maju, ko so začela veljati strožja določila zakona. Kar 634 kršiteljev je napihalo več kot 1,5 promila alkohola, 91 povzročiteljem nesreč s telesnimi poškodbami je alkotest pokazal več kot 1,1 promila, 240 kršiteljev pa je preizkus odklonilo. Vse tri kategorije udeležencev bo slej ko prej doletel ukrep prenehanja vozniškega dovoljenja. Ko bodo pol leta pešci in ko bodo plačali vsaj 90 tisočakov kazni, se bodo lahko ponovno napotili v avtošole.
Mejne prehode v Posavju je lani prestopilo kar 12,5 milijona potnikov, kar je za 15 odstotkov več kot leto prej. Medtem ko se je število vlakov zmanjšalo, pa je tovornega prometa iz leta v leto več. Če odšte-
jemo vikende, gre skozi mejni prehod Obrežje dnevno kar okoli 900 tovornjakov; 790 oseb, ki so se odločile za ilegalen prehod meje, so policisti zasačili izven uradnih mejnih prehodov.
Število kaznivih dejanj se je na območju UNZ Krško povečalo kar za 94 odstotkov, kar je drugo najve-čje povečanje v Sloveniji; razloge pa gre iskati na treh področjih: v spremembi evidentiranja predlagalnih deliktov, večje bilo ponarejenih listin na mejnih prehodih, povečalo pa se je tudi število tatvin, predvsem na območju Brežic, kjer zaradi meje in obleganja Hrvatov cveti trgovinska dejavnost. Razveseljivo je, daje bilo raziskanih več kot dve tretjini ka-
SKORAJ POLOVICA NAPIHALA PREVEČ!
KRŠKO - Ker je bilo lani januarja v prometnih nesrečah na cestah v Posavju kar 18 odstotkov voznikov pijanih, so se policisti v prvem mesecu letošnjega leta kar štirikrat lotili temeljitega preverjanja alkoholiziranosti voznikov. Ustavili so 865 voznikov, zoper 200 pa so odredili preizkus z alkotestom. Kar 86 jih je napihalo preveč, to je desetina vseh ustavljenih ali skoraj polovica kontroliranih! Glede na navedene ugotovitve bodo policisti tudi v bodoče nadaljevali s poostrenimi nadzori.
PADEL Z BALKONA
KRŠKO - V sredo, 10. februarja, dopoldne so v prvem nadstropju hiše Silvestra S. iz Krškega opravljali zidarska dela. Razbijali so star estrih in kose tega metali preko balkona. Pri delu je pomagal tudi 33-letni Martin K. iz Krškega. Ko je vrgel odpadni material na dvorišče, je kos betonskega železa, ki je molel iz betona, Martina zapel za rokav in ga potegnil preko ograje betona. Martin je skupaj z betonom padel skoraj 5 metrov globoko, pri tem pa si je zlomil kolk.
DVA VLOMA V AVTA
SEVNICA - V noči od četrtka ne petek je nekdo vlomil v dva yuga, ki sta bila parkirana na parkirišču v Sevnici. V oba je prišel tako, da je odlomil ključavnico na prtljažniku. Iz prvega avta je skušal vzeti avtoradio, a mu to ni uspelo, vdrugo pa je bil bolj uspešen. Ukradel je radio, vreden okoli 40 tisočakov.
MAHAROVŠKI GASILCI USPEŠNI
MAHAROVEC - Prostovoljno gasilsko društvo Maha-rovec je na nedavnem občnem zboru ocenilo delo v letu 1998 kot uspešno. Nabavili smo novo orodno vozilo Renault master, katerega je Ivan Krajnik iz Mihovice preuredil v gasilsko vozilo. To vozilo smo na pobudo TPV Novo mesto prejšnjo jesen predstavili na sejmu civilne zaščite v Kranju. Tudi na tekmovanjih je bilo društvo uspešno in je dosegalo tudi najvidnejša mesta. Na požarih, ki jih je bilo v občini kar nekaj, smo med prvimi prihiteli na pomoč. Za vse to je društvo lani prejelo republiško preznanje Čivilne zaščite in spominsko plaketo občine Šentjernej. Letos želimo na slovesen način prevzeti in predstaviti novo orodno vozilo na prireditvi, ki jo organiziramo vsako leto.
J. GRGOVIČ
PROSTOVOLJCI,
VABLJENI!
NOVO MESTO - Društvo življenje brez nasilja Novo mesto organizira usposabljanje prostovoljk in prostovoljcev za delo na kriznem telefonu, s tem pa želi društvo študentke in diplomantke pritegniti tudi za delo v varni hiši. Seminar bo obsegal 40 ur. Prvi del bo potekal od 19. do 21. februarja, drugi pa od 5. do 7. marca. Izobraževanje bosta izvajali Mojca Dobnikar iz Društva SOS telefon in Katja Zabukovec iz Društva za nenasilno komunikacijo. Prijavite se lahko na telefon 068 341 615.
PROMETNI KVIZ 151
Kako izbrati čelado (2)
Prejšnje nagradno vprašanje reševalcem res ni delalo težav, saj ste prav vsi pravilno odgovorili, da je najpogostejši vzrok za izgubo življenja pri kolesarjih, udeleženih v prometnih nesrečah, poškodba glave. Tokrat pa nekaj napotkov za pravilno izbiro čelade.
Ko kupujete čelado, preverite, če je izdelana v skladu s standardi in ali ima nalepko, da jo je pregledal ustrezen inštitut. Mednarodnega standarda za kolesarske čelade še ni, zato pa imajo kolesarske čelade nalepke, na katerih piše, da so v skladu s SNELL, ANASI-z 90.4, CSA, DIN-33954 standardi. Za čelade, narejene v skladu z ameriškimi standardi ANSI, je značilno, daje kakovost odvisna od barve nalepke. Najboljše čelade imajo modro nalepko, ustrezno kakovost pa zagotavljajo tudi čelade z zeleno in belo nalepko. Pri čeladah, ki nimajo ustreznih oznak, se lahko zgodi, da v primeru nesreče ali padca ne bodo dovolj zaščitile glave.
Pri nakupu čelade za otroka naj sodeluje tudi otrok, da bo bolj z veseljem nosil čelado. Izberite svetlo barvo, da bo v prometu bolj viden. Kolesarsko čelado kupujete otroku za obdobje štirih do petih let, zato poglejte, ali se lahko s posebnimi trakovi ali blazinicami prilagaja njena velikost. Ob močnejšem udarcu s čelado moramo le-to seveda zamenjati, tudi če ni vidnih poškodb, saj lahko izgubi svojo funkcijo.
Čelade, ki so izdelane za zaščito pri nekaterih športih (na primer hokej), niso najprimernejše za kolesarje, saj so zahteve za kolesarske čelade bistveno večje, ker so lahko pri nesrečah velike
hitrosti. Čelada naj se pripenja s sponko, ki jo bo otrok brez težav zapenjal in odpenjal. Prodajalec naj pokaže, kako se prilagaja velikost čelade in kako lahko prilagodite trakove za pritrditev velikosti otrokove glave.
In še nasvet: z nakupom ne čakajte na poletje, saj je sedaj izbira čelad večja, pa tudi cene so bolj ugodne!
Tudi v 5. kvizu nagrade prispeva Slovenica, zavarovalniška hiša, d.d., Podružnica novo mesto, ki podarja 2 kolesarski čeladi, video kaseto Varna vožnja s kolesom, 2 prve pomoči za kolesarje in 5 kresničk, ministrstvo za notranje zadeve podarja dve knjižici šal Smejmo se skupaj, Dolenjski list pa 5 knjig.
Izid žrebanja 4. kviza: kolesarsko čelado prejmeta Martin Ra-dež, V brezov log 15, Novo mesto, in Nada Barič, Sinji vrh 46, Vinica. Video kaseto Varna vožnja s kolesom prejme Stojan Šonc, Dol. Težka Voda 25, Novo mesto, prvo pomoč za kolesarje pa Uroš Pirc, Drnovo 11, Leskovec pri Krškem, in Anton Ttirk, Podhosta 35, Dolenjske Toplice. Majico z napisom Slovenica bosta nosila Natalija Češek, Stopno 8, Škocjan, in Milan Borštnar, Urhek 30, Tržišče. Na račun policistov se bosta smejala Igor Gričar, Cegelnica 22, Novo mesto, in Ditrih Butscher, Rožni Dol 5a, Semič; knjigo Dolenjskega lista pa bodo prebirali Sandi Pirc, Drča 11, Štraža, Tatjana Starič, Vinja vas 43, Novo mesto, Matija Andrejčič, Ob potoku 11, Novo mesto, Magdalena Šinkovec, Dolenje mokro polje 10, Šentjernej, in Stanislav Becele, Šegova 12, Novo mesto.
T. G.
PROMETNI KVIZ - KUPON ŠT. 5
Nagradno vprašanje: Ali so za kolesarje primerne čelade, ki so namenjene ostalim dejavnostim oziroma športom (hokej, alpinizem...)?
a) primerne so vse zaščitne čelade	p	*-|
b) primerne so samo čelade za kolesarje	I	II I
SLOVENICA
zavarovalniška hiša d.d.
Naslov:............................................
Odgovore pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto. V žrebu bomo upoštevali odgovore, ki bodo v uredništvo prispeli do ponedeljka, 1. marca.
Tisoč Posavcev bo ob izpit
Avtošolam ne bo zmanjkalo dela - Vse več tatvin v trgovinah, predvsem na območju Brežic - Občutno povečanje kaznivih dejanj, drugo najvišje v Sloveniji - Raziskanost zelo dobra
BOGAT VOZNI PARK ZASEŽENIH VOZIL - Okoli 15 osebnih in 2 tovorna vozila čakajo pri carinskem skladišču, da jih vrnejo lastnikom. A včasih se zgodi, da kljub naporom pravega lastnika kljub preverjanju po vsej Evropi ni mogoče najti. Takšnega vozila pri nas ni mogoče legalizirati, čeprav bi na primer policiji kakšen terenec še kako prav prišel... (Foto: T. G.)
11
znivih dejanj, kar je visoko nad republiškim povprečjem.
Dobro so raziskana kazniva dejanja splošne kriminalitete, še posebej vlomi v stanovanjske objekte, najslabše pa so raziskani vlomi v avtomobile. Število obravnavanih kaznivih dejanj organizirane kriminalitete je bilo na ravni iz leta prej, s tem da se je zmanjšalo število kaznivih dejanj, povezanih z mamili, več pa je takšnih, ki so povezani s preprodajo orožja.
T. GAZVODA
PRAL DENAR
KRŠKO - Lani so kriminalisti v Posavju prvič obravnavali kaznivo dejanje pranja denarja, ki ga je bil utemeljeno osumljen Hrvat. Ta je razpečeval denar preko nerezident-nega računa irskega podjetja Biem trade Ltd, ki ga je odprl in bil zanj tudi edini pooblaščenec pri Novi Ljubljanski banki Krško. Tako je prikril pravi izvor denarja, za katerega je vedel, da je bil pridobljen s kaznivim dejanjem zlorabe položaja, storjenim v zagrebškem podjetju Mondi novine. Tako je “opral” več kot 650 tisoč tolarjev.
Nikogaršnjih avtov niti država noče
Na meji v Posavju zasežejo kar polovico vseh zaseženih vozil v Sloveniji - Običajno gre za ukradene avtomobile - Težave, ko pravega lastnika ni mogoče odkriti
KRŠKO - Na mejnem prehodu Obredje seje zalomilo mnogim, ki so poskušali z ukradenim avtom prestopiti državno mejo in so morali tako brez njega potovati naprej. Seveda poskušajo policisti odkriti, kdo je pravi lastnik avta, a včasih to ni mogoče in avtomobile, začasno shranjene pri carinskem skladišču pri Nuklearni elektrarni v Krškem, vreme in čas neusmiljeno razjedata, čeprav so med njimi tudi takšna vozila, ki bi jih na primer naša policaja še kako potrebovala. Praksa drugih držav, pa tudi pri nas je bilo nekdaj tako, da bi legalizirali avtomobile in jih dali v uporabo državnim službam, očitno ni mogoča.
Lani so na Obrežju zaradi suma vozila Mitsubishi, Grand Chero-
izvora iz kaznivega dejanja policisti obravnavali 28 vozil in ugotovili, da imajo ponarejeno številko šasije, dokumentacijo, oziroma da izvirajo iz kaznivih dejanj tatvine. Za večino avtov je bilo preko Interpola ugotovljeno, da so bili ukradeni v zahodni Evropi, največ v Italiji, Španiji in Nemčiji. Gre za avtomobile visokega cenovnega razreda, in sicer za znamke BMW (tip Z3,520i, 520,525 TDS) Mer-ceces, Porsche cabrio, terenska
kee, VW passat, Golf TDI, serija 4, in Rover 620.
Med prevozniki ukradenih vozil so bili predvsem državljani Hrvaške, ki so prevažali vozila iz Italije in Nemčije, španska vozila pa so prevažali državljani Bolgarije in Romunije. Lastniki so bili povečini zavarovalnice, ki so že izplačale premije, ker so bila
ukradena vozila zavarovana.
Lani so na meji zasegli manj vozil kot pretekla leta, saj med njimi ni bilo avtomobilov, registriranih na območju bivše SFRJ, kar je bila praksa v preteklih letih. Da je manj zaseženih vozil iz tega območja, verjetno botruje tudi spoznanje, da so na mejnem prehodu Obrežje poostreni nadzori vozil pogosti. Seveda pa policisti ne zasežejo le vozil na meji. Lani sojih v notranjosti zasegli 10. Gre predvsem za vozila, ki so se uporabljala za tihotapstvo mamil, orožja in ilegalnega sprovajanja oseb. V nekaj primerih gre tudi za vozila, ki so predmet goljufij, predvsem leasinga.
T. GAZVODA
dežurni
poročajo
JE VLOMILCA ZEBLO? - V petek zvečer je nekdo vlomil v osebni avto, ki ga je I. P. iz Črnomlja pustil na parkirišču. Neznanec je iz ayta ukradel oblačila in lastnika oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev.
OB MOBILNI TELEFON - V noči na 14. februarje nekdo v Pre-e.sF; Prišel na parkirni prostor in iz odklenjenega avtomobila ukradel rnobilni telefon GSM. S tem je lastnika B. R. \z Trebnjega oškodoval za 40 tisočakov.
UKRADLA ZAPESTNICO --letna Valerija V. iz Trbovelj je »i .Pri očetu in mačehi v Preski.
aceha je Valeriji poklonila zlato yenzico, tako je Valerija videla, kje ™a shranjeno zlatnino. Ko je bila a ®rija sama, je iz nočne omarice r in z!at0 zapestnico, vredno oko-1 20 tisočakov, in še istega dne odpotovala v Trbovlje k fantu. KRADLA KOZMETIKO - Mla-oletna S. G. iz Ljubljane je uteme-jeno osumljena tatvine, ker je 6. e ruarja dopoldne prišla v drogerijo v Sokolsko ulico v Novem mestu ■n s prodajnih polic ukradla več ozmetičnih izdelkov. Dejanje je opazila prodajalka in o tem obvestila policiste.
VLOMIL V VIKEND - V začet-u ebruarja je nekdo v Maverlenu Vlomil v vikend in ukradel dva reaktorja, lestenec, kotno brusilko, vrtalni stroj in nekaj oblačil. Lastni-a A. M. iz Ljubljane je oškodoval a okoli 300 tisočakov. V istem kraju je nekdo vlomil tudi v vikend, katerega lastnik je P. B. iz Črnomlja. .^ztt.anec je ukradel keramične Ploščice, viličasti ključ, elektromo-or s črpalko za hidrofor, električni rta mik, tlačno stikalo za hidrofor in P'P« za sod. Škode je za okoli 100 '■soč tolarjev.
		Paket	PROSTI ČAS		DRUŽINSKI PAKET	
Tarifa redna 7.00-1 9.00 NIŽJA* 1 9.00-7,00	Priključna taksa Mesečna naročnina Pogovori V	04 1 IN V 0609 V	DRUGA OMREŽJA ** V	041 IN V 0609 V	DRUGA OMREŽJA **	(BREZ P.O.) 4.100.00	SIT 2.700, OO SIT (BREZ P.O.) 50.00 8 2,00 a,so 1 2,00		(s 6.5% P.D.) 4.366.50	SIT 2.075.50	SIT (Z 20% P.D.) 60,00 90,40 10,20 1 4,40	(BREZ P.O.) 0,00 SIT 1.000,00 SIT (BREZ P.O.) 1 5,00 02,00 i ^, a □ 1 2,0 0	(S 6.5 P.D.) 0,00 SIT 1 .065,00 SIT (Z 20% P.D.) 1 8,00 9 8,40 1 8,00 1 4,40
STORITVE, KI SO VKLJUČENE V PAKET PROSTI ČAS! TELEFONIJA, KLIC V SILI (1 12), PRENOS KRATKIH SPOROČIL (SMS), PREUSMERITEV KLICA, ČAKAJOČI KLIC, ZADRŽANJE ZVEZE IN PO NOVEM TUDI PRIKAZ IDENTITETE KLIČOČEGA (CLIP).
		□ snovni paket		DRUŽINSKI PAKET	
		(BREZ P.O.)	(S 6,5% P.O.)	(BREZ P.D.)	(S 6,5 P.O.)
	PRIKLJUČNA TAKSA	4. 1 00,00 S*IT	4.336,50 SIT	0,00 SIT	0,00 SIT
	Mesečna naročnina	4.900,00 SIT	5.2 1 8,00 SIT	' 10 0 0,00 SIT	1 .065,00 SIT
Tarifa	Pogovori	(BREZ P.0.1 ..	(Z 20% P.D.)	(BREZ P.O.)	(Z 20% P.D.)
redna	v 041 in v 0609	45,00	54,00	1 5,00	1 8,00
1 0.00-1 6.00	V DRUGA OMREŽJA **	6 2,00	74,40	62,00	74,40
ZNIŽANA	v 041 in v 0609	30,00	36,00	1 5,00	1 8,00
7.00-10.00	V DRUGA OMREŽJA **	52,00	62,40	52,00	62,40
1 6.00-1 9.00					
NIŽJA*	v 041 in v 0609	1 5,00	1 8,00	1 5,00	1 8,00
1 9.00-7.00	V DRUGA OMREŽJA **	3 2,00	3 8,40	3 2,00	38,40
	Storitve, ki so vključene v osnovni paket		TELEFONIJA, KLIC V	SILI (1 1 2), PRENOS K	RATKIH
	SPOROČIL (SMS), PREUS	MERITEV KLICA IN PO NOVEM TUDI PRIKAZ IDENTITETE KLIČOČEGA (CLIP).			
		POSLDVNI PAKET		DRUŽINSKI PAKET	
	(BREZ P.O.)	(s 6.5% P.D.)	(BREZ P. D.)	(s 6,5 P.D.)	
	Priključna taksa	4. 1 00,00 SIT	4.-366,50 SIT	0,00 SIT	0,00 SIT
	MESEČNA NAROČNINA	5.500,00 SIT	5.875,50 SIT	1.000,00 SIT	1 .06 5,00 SIT
Tarifa	Pogovori	(BREZ P.O.)	(Z 20% P.D.)	(BREZ P.D.)	(Z 20% P.O.)
REDNA	V 041 in v 0609	45,00	54,00	1 5,00	1 8,00
1 0.00-1 6.00	V DRUGA OMREŽJA **	62,00	74,40	62,00	74,40
ZNIŽANA	V 041 IN V 0609	30,00	36,00	1 5,00	1 8,00
7.00-10.00	V DRUGA OMREŽJA **	52,00	62,40	52,00	62,40
1 6.00- 19.00					
NIŽJA*	V 041 IN V 0609	1 5,00	1 8,00	1 5,00	1 8,00
1 9.00-7.00	V DRUGA OMREŽJA **	32,00	38,40	32,00	38,40
STORITVE, KI SO VKLJUČENE V POSLOVNI PAKET: TELEFONIJA, KLIC V SILI (112), PRENOS KRATKIH SPOROČII (SMS), PREUSMERITEV KLICA, ČAKAJOČI KLIC, ZADRŽANJE ZVEZE, KONFERENČNA ZVEZA, ZAPORA ZA KLICE, PRIKAZ IDENTITETE KLIČOČEGA (CLIP), OSNOVNI GSM TELEFONSKI PREDAL, OMEJEVANJE IDENTITETE KLIČOČEGA, ZDRAVSTVENA STORITEV DRUGO MNENJE, PO NOVEM PA TUDI PRENOS PODATKOV Z DODATNO ŠTEVILKO IN PRENOS FAKSIMILNIH SPOROČIL Z DODATNO ŠTEVILKO.
‘ Popoldanski'
	(BREZ P.O.)		(S 6,5% P	D.)	(BREZ P.O.)	(S 6 , 5 % P. D .) .	
	Priključna taksa		4. 1 00,00	SIT	4.366,50 SIT	0,00 SIT	0,00 SIT
	Mesečna naročnina		4.000,00	SIT	4.260,00 SIT	T. 000,00 SIT	1.06 5,00 SIT
Tarifa	Pogovori		(BREZ P.O.		(Z 20% P.O.)	(BREZ P.O.)	(Z 20% P.D.)
redna	v	04 1 in v 0609	50,00		60,0 0	1 5,00	1 8,00
7.00-1 6.00	v	DRUGA OMREŽJA **	72,00		86,40	72,00	86,40
POPOLDANSKA	v	04 1 IN V 0609	2 5,00		30,00	1 5,00	1 8,00
1 6.00-2 2.00	v	DRUGA OMREŽJA **	38,00		4 5,60	38,00	45,60
NIŽJA*	v	041 IN V 0609	1 4,00		1 6,8 0	1 5,00	1 8,00
2 2.00-7.00	v	DRUGA OMREŽJA **	22,00		2 6,40	2 2,00	26,40
DRUŽINSKI PAKET
STORITVE, KI SO VKLJUČENE V POPOLDANSKI PAKET: TELEFONIJA, KLIC V SILI (1 12), PRENOS KRATKIH SPOROČIL (SMS),
PREUSMERITEV KLICA, ČAKAJOČI KLIC, ZADRŽANJE ZVEZE, PRIKAZ IDENTITETE KLIČOČEGA (CLIP), OSNOVNI GSM TELEFONSKI PREDAL.
OB
NIŽJA TARIFA VELJA V NAVEDENIH ČASIH PO POSAMEZNIH PAKETIH OD PONEDELJKA DO PETKA TER SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Stacionarno omrežje ali omrežje drugega mobilnega operaterja..
Vse navedene cene pogovorov so v SIT na minuto. Za obračun pogovorov velja sekundni siste*
Ceniki veljajo za pogovore v notranjem prometu.
svoboden kot ptica
mobitel
SLOVENSKI OPERATER NMT S GSIV
nmT
eni
ik
Podrobni ceniki so na voljo v Mobitelovih centrih in pri pooblaščenih zastopnii
		Paket M 1		DRUŽINSKI PAKET	
Tarifa REDNA 7.00-1 9.00 NIŽJA* 1 9.00-7.00	Priključna taksa Mesečna naročnina POOOVORI v 0609 IN v 04 1 V	DRUGA OMREŽJA ** v 0609 in v 04 1 V	DRUGA OMREŽJA **	(BREZ P.D.) 4.100.00	SIT 3.590.00	SIT (BREZ P.O.) 30.00 40.00 1 5,00 20.00	(S 6,5% P.O.) 4.366,50 SIT 3.823,35 SIT (? 2 0% P. O.) 36.00 48.00 1 8,00 24.00	(BREZ P.D.) 0	, O O S 1T 1.000,00 SIT (BREZ P.D.) 1	5,00 40.00 1 5,00 20.00	(B 6 , 5 % P. D.) 0,00 SIT 1 .065,00 SIT (Z 20% P.O.) 1 8,00 48.00 1 8,00 24.00
Naročniki paketa Mi so vključeni v zdravstveni projekt Drugo
		Pake		T M 2	DRUŽINSKI PAKETI		
Tarifa redna 7.00- 19.00 NIŽJA* 1 9.00-7.00	Priključna taksa Mesečna naročnina POGOVORI V	0609 IN V 041 V	DRUGA OMREŽJA ** V	0609 IN V 04 1 V	DRUGA OMREŽJA **	(BREZ P.D. 4.100.00 1 .490,00 (BREZ P.O. 45.00 60.00 7,50 1 1 ,oa	SIT SIT	(B 6,5% P.O.) 4.366,50 SIT 1 .586,85 SIT (Z 2 O%P.O.) 54.00 72.00 9.00 1 3,20	(BREZ P.D, 0	, O O S IT 1	.000,00 (BREZ P.O. 1 5,00 60,00 1 5,00 1 1 ,oo	) SIT	(S 6 , S % P. O.) 0,00 SIT 1 .065,00 SIT (Z 20% P.D.) 1 8,00 72,00 1 B , O O 1 3,20
		Paket M3			D R U Ž 1 N S K		1 PAKETI
Tarifa * ENOTNA 0.00-24.00	Priključna taksa Mesečna naročnina POGOVORI* V	0609 IN V 041 V	DRUGA OMREŽJA **	(BREZ P.O.) 4.100.00	SIT 920.00	SIT (BREZ P.O.) 50.00 98.00		(B 6,5% P.O.) 4.366,50 SIT 979,80 SIT (Z 2 O % P. O.) 60,00 1 17,60	(BREZ P.D. O.OOSIT 1 .000,00 (BREZ P.D. 1 5,00 98,00	SIT	(B 6 , 5 % P. O.) 0,00 SIT 1.06 5,00 SIT (Z 20% P.O.) 1 8,00 1 17,60
V NAROČNIŠKI PAKET M3 JE VKLJUČENIH TUDI 12 MIN POGOVORA
•	PRVE	4	MINUTE	V	OMREŽJE NMT
*	PRVE	A	MINUTE	V	OMREŽJE GSM
-	PRVE	A	MINUTE	V	STACIONARNO OMREŽJE
PJIŽJA TARIFA VELJA V NAVEDENIH ČASIH PO POSAMEZNIH PAKETIH OD PONEDELJKA DO PETKA TER OS SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
STACIONARNO OMREŽJE ALI OMREŽJE DRUGEGA MOBILNEGA OPERATERJA
VSE NAVEDENE CENE POGOVOROV BO V SIT NA MINUTO. ZA OBRAČUN POGOVOROV VELJA SEKUNDNI BIBTEN
Ceniki veljajo za pogovore v notranjem prometu.
mobitel
SLOVENSKI OPSnATtR NMT B GSM
[DUhV
DAVEK NA DODANO VREDNOST
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance
Začetek delovanja informacijske pisarne DDV 16. februarja
V okviru projekta DDV99 - Uvedba davka na dodano vrednost je začela delovati informacijska pisarna, kjer bodo strokovnjaki odgovarjali na vprašanja, povezana z uvedbo davka na dodano vrednost. Davčni zavezanci bodo lahko odgovore na vprašanja dobili vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure. Na voljo bosta dve telefonski liniji:
061/17 34 410 in 061/17 34 412
Vprašanja lahko zastavijo tudi preko elektronske pošte:
ddv.info@gov.si
ali pa pisno na naslov:
Projekt DDV Informacijska pisarna Železna c. 18 1000 Ljubljana
18. februarja bodo strokovnjaki odgovarjali na vprašanja, ki se navezujejo na registracijo davčnih zavezancev. Vse dodatne informacije o delovanju informacijske pisarne lahko dobite na telefonski številki: 061/173 44 11.
OBVESTILO UŽIVALCEM VARSTVENEGA DODATKA
Tudi v letošnjem letu bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pri vseh uživalcih varstvenega dodatka preverjal pogoje za nadaljnje uživanje te pravice! Po izrecni zakonski določbi morajo namreč uživalci varstvenega dodatka do 31. marca v vsakem koledarskem letu predložiti dokazila o dohodkih, prejetih v prejšnjem koledarskem letu, sicer bo Zavod varstveni dodatek prenehal izplačevati s 1. majem.
Upoštevaje navedene zakonske določbe, Zavod poziva vse uživalce varstvenega dodatka, da izpolnijo vsakoletno obveznost in Zavodu najkasneje do 31.3.1999 predložijo potrdilo o premoženjskem stanju in druga dokazila o svojih dohodkih in prejemkih in o dohodkih in prejemkih drugih družinskih članov v letu 1998. Če uživalec varstvenega dodatka zahtevane dokumentacije do predpisanega roka Zavodu ne bo predložil, mu bo Zavod varstveni dodatek s 1. majem prenehal izplačevati. Hkrati uživalce varstvenega dodatka obveščamo, da je na območnih enotah Zavoda na voljo poseben obrazec “Zahteva za nadaljnje uživanje varstvenega dodatka” z ustreznimi navodili, ki ga izpolnijo, priložijo zahtevano dokumentacijo in ga v navedenem roku vložijo pri pristojni območni enoti Zavoda.
Ob tem Zavod vnovič opozarja, daje uživalec varstvenega dodatka dolžan Zavodu sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na njegovo pravico do prejemanja pokojnine z varstvenim dodatkom.
ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Javno podjetje Komunala Metlika, d.o.o.
Metlika, Ulica XV. brigade 2
vabi k sodelovanju:
voznika traktorja in kamiona
Od kandidata za delovno mesto pričakujemo, da ima IV. stopnjo izobrazbe in vozniško dovoljenje B-, C- in F-kategorije.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo podaljšanja.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v osmih dneh na naslov:
Komunala Metlika, Ulica XV. brigade 2, METLIKA.
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO Šmihelska c. 1 NOVO MESTO
Po informaciji Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, da se je v občini Novo mesto povečalo število respiratornih obolenj -gripe, prosimo vse obiskovalce, da upoštevajo navodila o omejenih obiskih pri pacientih.
To velja zlasti za obiskovalce, ki imajo kakršnekoli znake prehlada ali povišane telesne temperature.
Zahvaljujemo se vam za razumevanja!
svoboden kot ptica
SEJEM MODE
Barve pomladi 1999
Svet ni im niti bel, kaj bi sicer v njem počel?
Vzemi oblakovo sivo mehkobo in izbriši iz srca grenkobo.
Vzemi oblačkov rožni sijaj in obarvaj svet v cvetlični gaj.
Vzemi prostrano modro nebo in s sanjami napolni dušo - pa bo! Dodaj še toplo sončno rumeno in dobil boš mavrico željeno; mavrične barve in mnogo želja, za zadnjo pomlad, ki se v tem tisočletju konča.
Sposojena pesnitev “Ogive 018” najlepše ponazarja barvne smernice pomladi 1999 in tudi jeseni in zime. Siva bo še vnaprej barva sezone.
Zenska oblačila bodo iz mehkih padajočih materialov, flanele melanža, tvida, bukleja, super lahki materili bodo iz lahkega najlona in pletiv. Majice ■n puliji bodo naša druga koža. Tudi moška oblačila bodo siva, tkanine mehke, plašči dolgi in suknjiči predvsem enobarvni, z dvema gumboma in daljšim reveijem ali tremi gumbi in krajšim reverjem.
Zenske hlače bodo široke ali ozke, krila ravna, nagubana, dolžina pa do kolen ali sredine meč.
Z vsemi mogočimi sivimi odtenki, enostavnimi linijami in mehkimi padajočimi materiali bomo moderni tudi v prihajajoči pomladi, v jeseni in zimi.
Z letošnjega sejma mode predstavljamo štiri dolenjska podjetja, ki se enakovredno postavljajo ob rob večjim in priznanim slovenskim proizvajalcem tkanin, pletiv, konfekcije, spodnjega perila in kopalk. Labod in Beti sta letos presenetila tako z razstavnim prostorom kot s kolekcijami. Ljubljanski zmaj bo svoje krempeljčke enkrat moral stegniti v naše kraje. Zasluženo bi jih že letos.
Nagrado Ljubljanski zmaj so podelili Svilanitu iz Kamnika, Muri iz Murske Sobote in Industriji usnja z Vrhnike, priznanja pa so dobili Inplet iz Sevnice, Tekstilna tovarna iz Prebolda, Odeja iz Škofje Loke, Almira iz Radovljice, Lisca iz Sevnice in Komet iz Metlike.
Majda Luzar
mv,
VtVot.
SEVNICA
Dolnje Brezovo 34
NOVOTEKS
TKANINA
Moda se nenehno spreminja. Kolekcije, ki jih izdelujejo dvakrat na leto, so namenjene kupcem na ameriškem, evropskem in domačem tržišču. Modne in kvalitetne tkanine so rezultat osebne ustvarjalnosti oblikovalcev, strokovnega dela tehnologov in visoke tehnologije. Tkanine, ki jih proizvajajo v Novoteks Tkanini, odlikuje modnost, kakovost, uporabnost in lahko vzdrževanje. Primerne so za vse vrste gornjih oblačil, od lažjih ženskih kostimov in hlač do moških oblek in plaščev. Tkanine z lycro in 100 S niso le novost, temveč že ustaljena praksa. Večji poudarek namenjajo tudi dekorativnemu programu in tkaninam za uniforme.
Pletiva za perilo • Pletiva za kopalke • Pletiva za otroška in gornja oblačila • Pletiva za šport in prosti čas
Pletiva vsebujejo micro, tactel rn!cro. tactel diabolo, modal, modal m|cro in druge kakovostne surovine Svetovno znanih proizvajalcev, so m°derna, prijetna in mehka, se lepo Pr'legajo koži ter so lahka za V2drževanje. Poleg perila in zgornjih plačil so pletiva uporabna tudi za gajice, modni hit prihajajoče Pomladi in poletja.
Industrijska prodajalna v Sevnici je odprta vsak dan od 8. do 18., v soboto od 8. do 12. ure.
Podjetju Inplet je za elastična in neelastična pletiva Tekstilni inštitut iz Maribora podelil certifikat za človeku prijazen izdelek in pravico do uporabe znaka “Ekotimtex”.
ljubljanski sejem je Inpletu pletiva, d.d., podelil srebrno Priznanje za tehnološko inovativnost za pletiva, izdelana
Ml
m e 111 k a
■ J1		. . 			 1
ilfaf	' El 1 ■!» tl 1 i
Modne tendence Pomlad - poletje 1999
Tkanine, ki so tako lahkotne kot njihova barva. Volna in svila v mešanicah z viskozo in tencelom za oblačila z mehkim padcem in prijetnim otipom. Neenakomerne strukture, tkanine z leskom in prosojne tenčice za sodoben, urban izgled.
Bogastvo Orienta z mozaiki in eksotičnimi interierji.
Dragocenost surove svile, lanu in svetlečih tančic, obogatena s športnim šantungom.
Udobne, mehko padajoče linije in prelivajoči se vzorci v toplih sončnih barvah.
Med rustikalnim in modernim.
Med etno in športnim. Nepredvidljive črte, droben karo in vidne strukture. Mešanice z lanom in svilo, mehke linije in športni detajli.
V goste prihaja Union Olimpija!
Ljubiteljem košarke na Dolenjskem se spet obeta gala športni dogodek - V soboto ob 20.30 bodo košarkarji Krke gostili Union Olimpijo - Tesna zmaga Krke v Škofji Loki
VISOKA ZMAGA TREBANJSKIH KEGLJAVK
TREBNJE - Kegljavke Trebnjega so v II. slovenski ženski ligi - zahod porazile Pivko z 8:0, predtem pa so v Ljubljani ugnale še Gradis z 6:2. Drugi rezultati - Vzhod: Konstruktor : Sremič Krško 4:4, moški - Zahod: Ribnica: Gradis7:l, Slovan: Kočevje 6:2. Vzhod: Rudar Črnomelj : Konstruktor II. 6:2, III. liga moški -Vzhod: Brežice : Miklavž 2:6, MTT Maribor : Sremič Krško 5:3.
N. G.
ZMAGAL MARJAN KASTELIC
NOVO MESTO - Na februarskem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Novo mesto je zmagal Marjan Kastelic, sledijo Slavko Bedič, Jože Pucelj, Bojan Jerančič, Marjan Stokanovič itd.
R. R.
LOKOSTRELCI V POSTOJNI
POSTOJNA - Osem članov lokostrelskega kluba Novo mesto je nastopilo na prvem turnirju za slovenski pokal. Največ je dosegel mladi Jaka Može, ki je zmagal v kategoriji goli lok. Vrstni red: Goli lok - mlajši dečki: 1. Može, starejši dečki: 3. Povž, člani: 8. Fabjan, Kategorija compound: 2. Glavan, 3. Hodnik, 8. Peterlin, 11. Pirc, 17. Zbašnik, 21. Jenkole itd.
U. G.
ŠKOFJA LOKA - Košarkarji novomeške Krke, ki imajo zadnje čase velike zdravstvene težave, so minulo soboto igrali prvenstveno tekmo košarkarske končnice v Škofji Loki. Borbeni gostitelji, ki se ne ustrašijo nobenega nasprotnika, so bili večji del srečanja enakovredni Novomešča-nom. ŠkofjeloCani so vodili vse do dve minuti pred koncem. Ko so že po tihem slavili, je “vajeti vzel v roke” izredni Ivo Nakič in v odločilnem trenutku zadel svojo sedmo trojko, ta je tudi odločila srečanje. Na tekmi v Škofji Loki sta poleg Nakiča, ki je dosegel 36 košev, blestela tudi Jevtovič in Smodiš, ki sta veliko prispevala k tesni zmagi Novomeščanov (78:75). Če ne bi bilo zdravstvenih težav Union Olimpija, ki sodi med naj-
v ekipi Krke, bi lahko zapisali, da so Novomeščani igrali proti Loka kavi, hkrati pa so razmišljali o velikem derbiju, ki jih čaka v soboto ob 20.30. V Novo mesto prihaja velika
V VODSTVU JE PLASTOFORM
ŠMARJETA - ŠD Šmarjeta organizira zimsko malonogometno ligo, kjer je končan prvi del tekmovanja. Po prvem delu tekmovanja je v vodstvu NK Plastoform Šmarjeta, sledita pa NK Vinica - Granit in NK Dual exspres. Najboljši strelec je Jože Bevc, ki je dosegel 26 golov.
B. Š.
boljše košarkarske ekipe na stari celini. Športna dvorana Marof bo polna do zadnjega kotička, kar je velika spodbuda domači ekipi, ki nima kaj izgubiti. Spomnimo se na zadnje srečanje iz prvega dela prvenstva, ko je Krka tekmo z boljšimi tekmeci izgubila v zadnjih trinajstih minutah, saj je bil do 27. minute neodločen rezultat, potem pa je prišla do izraza boljša in učinkovitejša igra gostov iz Ljubljane.
Krčani, ki so v okviru 1. B-košar-karske igre igrali v Šoštanju, so presenetili domači Elektro. Gostitelje so premagali z rezultatom 82:74 in se tako s poraženci izenačili na lestvici. Kljub tej odmevni zmagi, kjer je največji delež prispeval
razpoloženi Zaturoski (26 košev), Krčani še niso na varnem. Čaka jih ogorčen boj za obstanek v drugi kategoriji slovenske košarke, vendar niso brez možnosti, saj v zadnjem času igrajo zelo dobro.
S. D.
KRKA ZAPRAVILA TOČKO
OTOČEC - Namiznoteniški igralci Krke so na domačem terenu v 14. kolu zapravili lepo priložnost, da bi se še bolj utrdili na tretjem mestu. V srečanju z ETO so samo remizirali (5:5), ker je Kitajec Pan Vej premagal vse tri Krkine igralce, po dolgem času je srečanje izgubil tudi Gregor Komac. Rezultati: Hribar: Petrovčič 1:2, Komac: Pavič 2:0, Ksu Jia : Pan Vej 0:2, Komac: Petrovčič 2:0, Hribar : Pan Vej 0:2, Ksu Jia : Pavič 2:1, Komac - Hribar: Pan Vej - Petrovčič 2:1, Komac : Pan Vej 1:2, Ksu Jia : Petrovčič 2:0 in Hribar : Pavič 1:2. Vrstni red ekip: 1. Maxi Olimpija 26, 2. Maribor 22, 3. Krka 19, 4. ETA 18(-1), 5. ERA 15 itd.
Lepa zmaga Trebnjega v Velenju
Rokometaši Trebnjega so v derbiju kola porazili Gorenje v Velenju
VELENJE - Derbi 14. kroga slovenske moške rokometne lige je bil v Velenju, kjer so se Trebanjci srečali z dobro ekipi Gorenja. Gostitelji, ki so bili prepričani o svoji zmagi, so naleteli na trdožive tekmece. Gostje so ves čas tekme bili v rahlem vodstvu, ki pa še ni pomenilo nič. Gostitelji so na vsak način hoteli zmagati, zato so močno pritiskali na Torlova vrata, ki pa jih je vratar “zaklenil”. Trebanjski vratarje zbral kar 21 obramb, česar se ne bi sramovali niti najboljši vratarji v Evropi. Tako da lahko zapišemo: Torlo je najbolj zaslužen za trebanjsko zmago (26:22), ki jih je obdržala na odličnem drugem mestu, takoj za evropsko Pivovarno Laško.
Rokometaši Dobove so gostov- svoje kože, izgubili so s štirimi goli
ali na vročem terenu v Slovenj Gradcu, kjer niso poceni prodali
POUKU
POLONA
razlike (27:23). Povedati velja, da sodi Prevent med najboljše ekipe, saj je na tretjem mestu prvenstvene lestvice, zato bi bila zmaga Dobove na Koroškem prava senzacija.
Krčani, ki imajo veliko težav s sestavo ekipe, so gostovali v Izoli in doživeli pričakovani poraz, s trinajstimi goli razlike (36:23). Tekmo so praktično izgubili v prvem polčasu, ko so gostitelji dosegli deset golov prednosti.
Razliko so potem povečali v drugem delu še samo za tri gole.
Rokometašem Radeč je v Ljubljani v srečanju s Slovanom v prvem polčasu dqbro kazalo, saj so vodili s 13:11, v nadaljevanju ko so gostje močno napadali, pa se je razigral reprezentančni vratar Imperl, kar je spodbudilo Slovanove napadalce, ki so potem dosegli tesno, vendar zasluženo zmago.
Rokometašice kočevskega Gra-miza so gostovale v Mariboru, kjer so se srečale z Branikom in tesno izgubile s 27:25. Po prvem polčasu je bil rezultat neodločen (12:12), v drugem polčasu pa so Kočevke malo popustile, kar je gostiteljicam zadostovalo za zmago, ki jih je malce oddaljila od začelja lestvice.
S. D.
Mladi šahisti so se dobro odrezali
V Rogaški Slatini prva Sanja Žnideršič
ROGAŠKA SLATINA - Na državnem posamičnem šahovskem prvenstvu v pospešenem šahu za fante in dekleta (10., 12. in 14. let), ki je bilo v Rogaški Slatini, je nastopilo kar 41 mladih šahistov iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Največ je dosegla obetavna Sanja Žnideršič iz Krškega, ki je zmagala v kategoriji šahistk do 14 let, ravno tako pa tudi njeni klubski kolegici Mirela Ahmatovič in Karmen Mar. Vrstni red naših šahistov: Dečki do 10. let: 4. Pucelj (OŠ Grm N.m.), 5. Trebušak (OŠ Leskovec), 13. Penič (OŠ Koprivnica), 14. Kozinc (OŠ Blanca), 15. Piso-tek (OŠ Blanca), 23. Štih (OŠ Center N.m.), 26. Zoranovič (OŠ Grm), Do 12. let: 3. Zorko (Oš Grosuplje), 4. Štajnar (ŠK Triglav Krško), 8. Andolj-šek (OS Kočevje), 9. Žitnik (OŠ Center), 14. Bogovič (OŠ Koprivnica), 15. Tomažin (OŠ Leskovec, 20. Bučar (OŠ Kostanjevica), 22. Hočevar (Center). Do 14. let: 10. Radomir (OŠ Center), 19. Karamehič (OŠ Šmihel N.m.), 21. Kapš (OŠ Stari trg), 23. Bogolin (ŠD Maraton Leskovec).
Deklice do 10. let: 3. Kure (Stari trg), 4. Bogovič (OŠ Koprivnica), 6. Fine (OŠ Grosuplje), 7. Masnik (OŠ Leskovec), 10. Mukavec (OŠ Stari trg), 14. Mirtič, 17. Hrženjak, 19. Malus, 20. Mekiš (vse OŠ Leskovec), Do 12. let: 2. Mar (Triglav), 4. Farič, 5. Štaudohar, 8. Kure (vse OŠ Stari trg), 9. Zorko (OŠ Leskovec), 10. Medic (OS Stari trg), 12. Zoranovič (OŠ Grm), 14. Bogovič (OŠ Koprivnica), 15. Pavčič (OŠ , Blanca), Do 14. let: 1. Žnideršič, 2. Ahmatovič (obe Triglav), 7. Kure (OŠ Podzemelj), 15. Mihelič (OŠ Stari trg).
ROBERT RUDMAN
Tri igre, trije gladki porazi
Dolenjske odbojkarske ekipe so na gostovanjih doživele tri poraze
ZMAGOVALCI TURNIRJA - Pod pokroviteljstvom občine Šentjernej in v organizaciji NK Tabor - Zidaki je januarja in februarja potekala veteranska liga v malem nogometu - starost nad 35 let. Na tekmovanju je sodelovalo šest ekip. V zadnji tekmi, ki je bila v šentjernejski športni dvorani, so nogometaši Kremena premagali nogometaše Mokrega Polja in tako postali zmagovalci turnirja. Najboljši strelec je bil Jože Šinkovec, najboljši vratar pa Ciril Judež, oba sta nogometaša Kremena. Pokal je dobil tudi najstarejši udeleženec, 52-letni Nace Bratkovič iz NK Brezovica. Pokale in priznanja je nogometašem podelil šentjernejski župan Franc Hudoklin. Na sliki: zmagovalna ekipa. (Foto: M. Hočevar)
MARIBOR, KAMNIK, LJUTOMER - Tri dolenjske odbojkarske ekipe, ki igrajo v republiški ligi, so se minuli vikend odšle na tuja igrišča brez upanja v zmago. Še najbolj so se odrezale odbojkarice TPV Novo mesto, ki so favoriziranim Mariborčankam odščipnile niz, kar je velik uspeh v srečanju z Infond Branikom, kije daleč najuspešnejša ekipa v Sloveniji.
Mariborčanke so do zdaj dobile vrednost, saj so gostjam oddale vse-
vseh dvanajst srečanj in so oddale vsega šest nizov. Novomeščanke, ki niso imele kaj izgubiti, so presenetljivo dobile prvi niz, gostiteljice so jih malo podcenjevale, v drugih treh nizih pa so pokazale svojo pravo
ga enajst točk.
Od odbojkarjev Žužemberka, ki so si že zagotovili obstoj v I.državni ligi, v Kamniku nismo pričakovali zmage, vendar vseeno malce več igre. Z ekipo, ki sodi v sredino
Hiša JELKA
SB JELOVICA
Lesna industrija d.d., Škofja Loka tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261
E- mail: info@jelovica.si internet: http://www.jelovica.si
prodajna mesta:
NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444, BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-716
JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje, KERATRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje
KRČANI SO PLAVALI V LJUBLJANI
LJUBLJANA - Ob koncu prejšnjega tedna je bilo v Tivolskem bazenu v Ljubljani zimsko državno prvenstvo za kadete in mladince. Pla-valni klub Celulozar iz Krškega je nastopil z desetimi plavalci. Pri krških plavalcih je največ dosegel Rok Kerin, ki je v kadetski konkurenci osvojil dve srebrni odličji. Dobro sta plavali tudi kadetska štafeta 4x100 m in 4x200, ki sta osvojili tretje mesto. Krška ekipa bi dosegla še boljše rezultate, če ne bi zaradi bolezni ostala doma obetavna Nika Jevnik.
SMUČARSKI SKOKI V ZABRDJU
ZABRDJE PRI MIRNI - Smučarsko društvo Zabrdje pri Mirni organizira v soboto, 20. februarja, ob 17. uri nočne smučarske skoke, in sicer na 30-metrski skakalnici-Organizator sprejema prijave dve uri pred tekmovanjem. Štartnine ni.
MILANOVIČ IN PETRIT ZMAGALA V ZAGORJU
ZAGORJE OB SAVI - Kickbo-xing zveza Slovenije je v Zagorju pripravila prvega od treh turnirjev za državno prvenstvo v semi con-tacktu, kjer sta največ od novomeških tekmovalcev dosegla mladinca Darko Milanovič in Izairi Petrit, k* sta zmagala v kategorji do 63 in 71 kilogramov. Drugi rezultati - mladinci do 56 kg: 3. Mikač (KK Novo mesto) in 8. Grubar (KK N.m.); do 63 kg: 3. Grmaš (KK N.m.); do 71 kg: 8. Konda (KK N.m.). Člani do 69 kg: 11. Tekstor in do 79 kg: 9. Kikic (oba KK N.m.). Tekmovalce sta finančno podprla Diskoteka Otočec in Harley Bar Novo mesto.
MAJ JOŽEF V ČETRFINALU
KRANJ - Novomeški teniški igralec Maj Jožef, ki je član TK Krka teniški center Otočec, je minuli vikend igral na odprtem prvenstvu Slovenije v tenisu, ki je bilo v Kranju-Mladi igralec se je uvrstil v četrtfinale, kjer je potem izgubil s prvim nosilcem turnirja Mihaličem z 2:0.
lestvice 15 doseženih točk v treh nizih, ni vredno piškovega oreha. Končno gre za (zbledeli) ugled dolenjske moške odbojke, ki ga že nekaj časa kvari ekipa Krke, ki se je že “utopila”.
Mladi odbojkarji Krke od katerih ni moč pričakovati čudežev, so v Ljutomeru igrali po pričakovanjih. Z dosti boljšimi gostitelji niso imeli kaj izgubiti, pa tudi ne dobiti, zato je zanje že uspeh, če dosežeko kakšno točko. V Ljutomeru so gladko izgubili s 3:0, zbrali pa so vsega 12 točk.
V soboto bodo vse tri naše ekipe igrale doma. Žužemberčani bodo gostili ljubljansko Olimpijo, Novomeščani predzadnji Šoštanj Topolšico in odbojkarice TPV Novo mesto Šentvid.
TOMU TRIKRAT ZLATO
KOSTANJEVICA NA KRKI - V tem lepem dolenjskem kraju je bilo v soboto državno badmintonsko prvenstvo za igralce, stare do 15 let. V zahtevni konkurenci so se spet dobro odrezali mladi igralci TOM-az Mirne, ki so osvojili tri zlate, eno srebrno in dve bronasti kolajni. Pri dekletih sta obetavni sestri Urška in Špela Silvester po pričakovanjih potrdile izjemno nadarjenost. V igrah posameznic je tokrat starejša Špela ugnala mlajšo sestro-Sestri sta tudi premočno zmagali v igri dvojic. Tretji naslov je TOM-u priborila Špela, ki je v v mešanih dvojicah nastopila z Ljubljančanom Miho Spečem. Katji Strmole in Taji Boršnar je uspelo v dvojicah osvojiti bronasto kolajno, bron pa je Katja dobila tudi v mešanih dvojicah, kjer je nastopila skupaj z Ljubljančanom Mih' jem Arapovičem.	^
Glasujte za “naj” smučišče!
Tudi v šestem krogu glasovanja za “naj” smučišče je največ bralcev Dolenjskega lista svoj glas namenilo smučarskemu centru Rog -Črmošnjice (Gače), kije imel spet srečo, saj ga je ta teden sneg po prvem letu obratovanja, ko je bilo na Gačah skoraj dva metra snega, najbolj obdarilo, naši bralci pa pridno pošiljate glasovnice tudi za druga slovenska smučišča. V soboto bo Gače obiskala komisija vseh radijskih postaj in časopisov, ki sodelujejo v akciji “naj" smučišče, ki bo videno posredovala tudi
svojim poslušalcem in bralcem p° vsej Sloveniji.
Naš žreb je pakete z izdelk' Kolinske tokrat razdelil naslednjim petim bralcem: Martinu Tomažinu iz Novega mesta, Vesni Gern iz Zagradca, Damjan1 Turk iz Podhoste, Emi Vukšinič iz Ljubljane in Zdenki Starašinič iz Gradca. Nagrajencem čestitam0-
Glasovnice za “naj” smučišče nalepite na dopisnice in pošljilL na naslov: Dolenjski list, Glavi)1 trg 24, 8000 Novo mesto, s prip1' som: Za “naj" smučišče.
GLASOVNICA za akcijo “NAJ” SMUČIŠČE
“Niy” smučišče: Obrazložitev: Ime in priimek: Naslov:..........
Kolinska
Novomeški kolesarji bodo letos težko ponovili lanske uspehe, saj sta moštvo zapustila najboljša tekmovalca, a vseeno so v Krki Telekomu pred prvimi dirkami optimistični. O novem moštvu in letošnjih načrtih smo se pogovarjali s športnim direktnem kluba Mirkom Fifoltom.
* v novi sezoni bo moštvo Krke lelekoma nekoliko spremenjeno, kdo bo v njem?
Letos bo novomeško poklicno moštvo štelo le deset članov. Od starih članov bodo v moštvu še naprej Novomeščani Boštjan Mervar, Bogdan Fink, Milan Eržen in Uroš Murn, na kolo seje vrnil Sandi Papež, ki je minulo leto delal kot en®r starejših mladincev, tudi Hr-yat Vlado Miholjevič še naprej osta-
ij Pun Prav tako Ljubljančan obert Pintarič. Poleg teh pa bodo moštvu še Italijani Batistel. In-ocenti in Pascuale. Za manjše moštvo od lanskega smo se odločili, ker nam je naš dosedanji glavni pokro-1 elj Krka dal vedeti, da nam bo, a o kot ostalim klubom, namenil manj denarja, čeprav v klubu meni-o, da bi glede na lanske izjemne v r J 6 zas,az>b več, kot smo dobiti 1 do sedaj. Po drugi strani smo se manjše moštvo odločili zato, da i vse kolesarje združili v eno vrsto, ot lahko uspešno nastopala na mocmh etapnih dirkah. V preteklih in smo namreč istočasno nastopali z dvema vrstama.
* Maj' ^ P°g,avitni cilj sezone? sv»»aS	osv°jiti čim več točk za
pokal in uvrstiti se med B ih 4.1 poklicnih moštev na svetu, tev 'l?10 S'cer |z_boljšati lansko uvrsti-, ko smo bili na koncu sezone 39., la	težk°,	saj sta nas zapusti-
kolesarja z največ točkami Štan-smj in Filip, ki sta s sabo odnesla
ekinaVte-*0Čke’ Poleg tega bo ena
Pn h	osvajala	točke kot dve.
.. ^gi strani bosta po odhodu lan-Prvih mož moštva Štanglja in šti! wja niuno mesto zasedla Bo-tjan Mervar in Uroš Murn, ki sta P. -V,ta o odlična kolesarja, a sta elia j-1 za moštvo oziroma Štan-v n'nu pa in bosta sedaj lahko os-J la bistveno več točk.
Mirko Fifolt
• Kaj pa svetovno prvenstvo?
Seveda, poleg točk za lestvici UCI nas zelo zanima tudi nastop na svetovnem prvenstvu, kjer pa nastopa repreznetanca, ki pa še ni določena, saj je pogoj za uvrstitev na svetovno prvenstvo določeno število točk UCI. Računamo, da se bosta na prvenstvo uvrstila eden ali dva kolesrja Krke Telekoma, na mladinskem svetovnem prvenstvu pa bomo imeli v ognju kar nekaj želez. Poleg tega bi radi ponovili lansko zmago na slovenskih dirkah za točke UCI ter osvojiti državno cestno prvenstvo.
• Imate kakšne možnosti za nastop na Giru, Tuoru ali Vuclti?
Na teh treh največjih dirkah sicer ne, obeta pa se nam nastop na dirki Tireno Adriatico, ki spada v isto kategorijo kot omenjene.
• In trener?
Na trenerskem mestu še naprej
ŽENSKI NOGOMETNI TURNIR - ŽNK Krka je pretekli teden pripravil 1. mednarodni ženski nogometni turnir v malem nogometu. V novomeški športni dvorani se je pomerilo 12 ekip iz Slovenije in Hrvaške. V finalu so slavile nogometašice NK Skale iz Velenja, ki so v finalu s 3:2 porazile Jarše, tretje pa so bile nogometašice Ilirije iz Ljubljane, ki so z 2:1 premagale Senožete. Nogometašice prve ekipe ŽNK Krka so bile v tretji skupini tretje, druga ekipa Krke, ki je igrala v četrti skupini, pa je z zagrebško Mladostjo delila drugo mesto. Ža najboljšo igralko so organizatorji razglasili Polono Govek. Na sliki: nogometašice so kljub mrtvi sezoni prikazale dober nogomet. (Foto: M. Klinc)
Začetnik bi rad postal kar prvak
Slavko Brunskole bo clia zamenjal z BMW-jem M3 - Njegov ded pred šestdesetimi zmagal na Gorjancih z motorjem - Po očetovi zaslugi je Slavko vajen BMW-jev
Rosth^^ ^ sredo, 3. februarja, je avtomobilist Slavko Brunskole v domači basi ri"--13 ^rastu predstavil svoje smele načrte, ki si jih je zastavil za »a n* V*' bvc.stz,,n'- Za leto 2000 je svojim sponzorjem obljubil kar pohod ŠDnrt °V drzavne8a prvaka v skupini N, do katerega se namerava član izk||.nega društva Hrast prebiti z BMVV-jem M3. Do prvih dirkaških senJ je lani prišel v pokalu clio.
JI ?'avko se je z avtomobilskimi lažji, kar jc pri majhnih in lahkih av-ann rar« 'x~|	'	tomobilih	že	lepa prednost.
ncami zares srečal šele lani, ko je lom LC,^el za v°bm dirkalnega av-pr a ‘n svoje vozniško znanje clio'2 rS*' 03 tekmovanjih za pokal osv'V |1 Jc v skupni razvrstitvi storVh Pe-° mesto- Na devetih na-četn Se ^ kar štirikrat uvrstil na pov ? mes,0>a na stopničke za zma-<j0 a Ce mu ni b'i° dano stopiti. Proza tv prve tr' si °beta letos, ko bo kes.^Cg0Vo velikost in težo prešib-n.,H. 'a zamenjal z veliko moč-nam . MW-jem M3. Pokal clio je centre.u^‘nien- za pokal fiat sei-Slavl ^ ga nadomestil, pa se dirkah n'.od*o£d’ saJso mab Fiatovi tekm ■ *azJi °d cliov, njegovi CC1 Pa so od njega tudi za 50 kg
Dirkaški šport ima Slavko Brunskole že v krvi, saj je njegov ded pred vojno dirkal z motorji, leta 1939 pa je z 200-kubičnim puchom zmagal na dirki po makadamski cesti na Gorjance. Slavko je za volan sedel zelo mlad. Ko mu je bilo 12 let, je, ko očeta ni bilo doma, v gostilni pa je zmanjkalo pijače, sam sedel za
vedno vodi znano gostilno, pa mu je omogočil, da se je vedno vozil v BMW-jih. Dirkanje s cliom je bila zanj tako rekoč prvo pravo resnejše srečanje z avtomobilom s pogonom na prva kolesa. Kot rečeno, bi se Slavko letos rad povzpel na stopničke za zmagovalce, a tudi zmagi se najbrž ne bi odrekel. Zanjo bo imel lepo priložnost 15. avgusta na Gorjancih, ki jih vsak dan prevozi vsaj dvakrat. Če mu uspe, bo to po šestdesetih letih druga Brunskoletova gorjanska zmaga.
I. V.
ostaja Srečko Glivar, ki mu bo pomagal njegov italijanski kolega Levati, ki je sicer trener pri Cantini Tollo Alexio Aluminio, s katero smo sklenili nek dogovor in nam bo pomagala z opremo, predvsem pri kolesih in oblačilih. Čantina Tollo Alexio Aluminio bo letos tretje največje italijansko moštvo, ki bo s svojimi kolesarji konkurančno na največjih dirkah. V primeru, da bomo nastopali na isti dirki, in nihče izmed naših kolesarjev ne bo več v igri za najvišja mesta, bomo Cantini pomagali. To sodelovanje nam obenem omogoča nastope na dirkah najvišjega razreda, na katere smo bili do sedaj zelo redko povabljeni.
• Pa mladi kolesarji?
Se naprej bomo v klubu veliko pozornost posvečali mladim. Prihodnje leto bomo imeli izjemno močni obe mladinski vrsti, v vseh kategorijah dečkov pa stremimo predvsem k množičnosti in od otrok ne zahtevamo uvrstitev, saj bi bilo to zanje še prezgodaj. Za mlajše kategorije bomo letos na velodromu pripravili deset tekem, med katerimi jih bo nekaj štelo za šolsko prvenstvo. S temi tekmovanji želimo v klub zvabiti še več nadarjenih fantov. Z mlajšimi mladinci bo do začetka sezone še delal Sandi Papež, med sezono pa bo po Sandijevih načrtih in navodilih z njimi delal Janez Jagodic, ki sicer dela tudi s starejšimi mladinci. V mladinskih kategorijah želimo osvojiti vse naslove državnih prvakov, saj imamo res izjemno generacijo, ki med mlajšimi mladinci lani na skoraj nobeni dirki ni prepustila zmage drugim, večkrat pa so na stopničkah za zmagovalce stali le novomeški kolesarji. Skupno so osvojili 45 zmag. Lani smo osvojili pokal Slovenije v članski in obeh mladinskih kategorijah, kar želimo ponoviti tudi letos.
• Kaj je z velodromom? Je urejeno lastništvo, kdo ga upravlja, kakšni so načrti?
Glede velodroma ostaja vse po starem. Naš klub je podpisal najemno pogodbo za velodrom in plačuje vse stroške vzdrževanja. Čigav je velodrom dejansko, še vedno ni jasno, kaže pa, da se bo o tem letos končno odločilo. Najverjetneje bo lastništvo prevzela občina, kar pa ni tako preprosto, saj je od gradnje ostalo vrsto dolgov, ki jih bo treba na nek način poplačati. To je predvsem stvar občinč in Agencije za šport, ki bo, ko bodo zadeve rešene, najverjetneje prevzela upravljanje. Mi želimo, da objekt ne bi propadel in da bi ga uporabljali tisti, ki jim je namenjen. Preko javnih del imamo na velodromu zaposlenega vzdrževalca, ki trenutno skrbi, da zima ne bi naredila škode. Velodrom do aprila tako in tako ni uporaben, saj se steza ne posuši dovolj.
IGOR VIDMAR
atleti na državnem PRVENSTVU v Ljubljani
nemVBLJANA • Na drŽaV' Dn/ dvoranskcm atletskem nan?StVU v Ljubljani sta od n,1 atlctov dosegla največ ToniJan	(AK	Dol.
srP,lce)> ki je bil drugi v tro-Bo 'Xcn 0 tud' Brežičan
ter m Curčia v skoku s Palico ijj^meščanka Katka Jan-lari; Pbč.anka Snežana Mi-Vr,n°v* 'n Šcntjernejčan Jože
mesta'o ki S0 zascdli Irc'ja člw *'ezultati naši atletov:
i' 'cc: N) m z ovirami: 3. Jan-
3 tl i Krka) 8.60; troskok:
‘(.^'^inovič 12.33,4. Praznik
|. be AK Dol. Topi.) 12.04; pa-
26()x1rCŠko(ATFITBrez)
6(!’' Clam: 600 m: 3. Vrtačič 7V’(>' ^ra*i (oba AK Šent.)
troskok: 2. Šimunič 15,86, 13 2?nda,(oba AK Dol.Topl.)
r,"7> Pabca Brez ) 440.
2. Čurčič (AK N. ŠTAMPOHAR
Slavko Brunskole
volan OM-ovega kombija in se odpeljal v Metliko. Bil je visok, da bi zgledal starejši pa si je na glavo nataknil očetov klobuk in sončna očala ter med potjo možato prikimal miličnikom, ki so ga pozdravljali, misleč, da se s kombijem pelje njegov oče.
Pogon na zadnja kolesa pri BMW-jevent dirkalniku, ki premore več kot 300 konjskih moči, Slavka ne bi smel motiti, saj ga je vajen bolj kol pogona na prva kolesa. Prve vozniške izkušnje je namreč dobil z očetovim starim taunusom, ki so ga poganjala zadnja kolesa, vozniški izpit je opravil s fičkom, oče, ki še
Šport iz Kočevja
• RIBNICA - Ribničanom je uspel veliki met. V zelo pomembni tekmi 13. kroga v 1. B-državni ligi so osvojili točke proti Škofljici v Ljubljani. Izid tekme je bil ves čas tesen. Na koncu so Ribničani le zmogli več moči in dosegli so dva zadetka več (21:19). Razmerje moči na igrišču je krojila gripa. Ribnica je namreč nastopila s kar šestimi igralci z vročino. Večina jih zaradi bolezni prejšnji teden sploh ni trenirala, kar se je poznalo v igri. Gostitelji so imeli v vratih izredno razpoloženega vratarja TUrka, ki je ubranil večino ribniških strelov, z obrambami sta se izkazala tudi ribniška vratarja Djukič in Kersnič. Ribničani so kljub bolezni pokazali zelo podjetno igro v obrambi, ki je odločila zmagovalca.
• KOČEVJE - V razburljivi končnici prvenstvene tekme 12. kroga v drugi državni ligi-zahod so rokometaši Grče iz Kočevja pred Mitolonu v Sežani klonili šele v zadnjih minutah tekme (22:20). Tudi tokrat je Kočevce zapustila sreča, saj bi lahko v zadnjem napadu izid izenačili, a so zgrešili strel, v zadnjih sekundah pa so gostitelji dosegli še drugi zadetek. Ob koncu tekme so domači igralci napadli kočevskega vratarja Kovačiča. Kljub porazu je ekipa Grče obdržala prvo mesto na
lestvici z 21 točkami.
• KOČEVJE - V zelo razburljivi tekmi 13. kroga v prvi državni kegljaški ligi so Kočevke ostale brez točk. V zadnji igri sta Nagu-jeva in Stevaničeva prepričljivo ugnali nasprotnici, a moči za popoln preobrat ni bilo več. Kočevke so na predzadnjem mestu s petimi osvojenimi točkami.
• KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so v povprečni igri visoko premagali Žiri s 84:64. Ob koncu prvega polčasa je bil izid 41:39, za popoln zasuk dogodkov na igrišču so Kočevci poskrbeli v nadaljevanju tekme. Z odlično obrambo so gostom dovolili doseči le 25 točk, strelci Snežnika pa so zadevali kot za stavo. Tudi tokrat so z igro najbolj presenetili mlajši igralci kočevskega drugoli-gaša. Od aktivnega igranja sta se poslovila Smole in Pogorelec.
• KOČEVJE - Pod Pohorjem so odbojkarji Kovinarja prepričljivo izgubili proti domačemu Granitu s 3:0. Kočevci v prvem nizu niso osvojili niti točke, drugi niz so izgubili 15:13, vtretjem pa so spet prevladovali domačini. Kljub porazu kočevski drugoligaš ostaja na sredini lestvice z dobrimi obeti, da se ob koncu tekmovanja uvrsti v zgornji del.
M. GLAVONJIČ
BRLOGČARJI V VODI - Brlogčarji iz Ribnice in Kočevje - pod tem imenom je vsako soboto na lokalnem radiu otroška oddaja - so se odzvali klicu njihovega priljubljenega voditelja Tomija. Skupaj s člani potapljaškega kluba Ponirek iz Kočevja so preizkusili globino vode v ribniškem bazenu, kjer več mesecev veselo čofotajo šolarji iz skoraj vseh občin zahodne Dolenjske. Potapljači so jim z opremo pokazali nekaj veščin, ki jih uporabljajo pri potapljanju v morju. S to akcijo so zagotovo pridobili koga izmed kratkohlačnikov. (Foto: M. Glavonjič)
VOLČIČI NA ZIMOVANJU - Volčiči iz novomeške skavtske skupine smo se prejšnji vikend udeležili zimovanja v Tržišču. Bili smo “lovci na zaklad". Med iskanjem poti do zaklada smo morali zadeti drevo s storžem, poiskati najlepši kamen, poimenovati drevesa in opisati njihove liste, zapeti himno volčičev, poiskati predmete, ki ne sodijo v naravo, postaviti piramido... Zvečer smo se igrali različne igre, ki so razvijale pomnenje, opazovanje in razmišljanje. Trije dnevi so bili prehitro mimo. Najpomembnejše pa je bilo, da smo se naučili prenašati, spoštovati in skrbeti drug za drugega. Zahvaljujemo se našima voditeljicama Karmi in Andreji ter g. Marku, ki nas je tako gostoljubno vzel pod svojo streho. (Besedilo in slika: A. Burger)
VRTEC NA SMUČIŠČU - “Kar se Janezek nauči, Janez zna, "je pregovor, ki velja tudi v smučanju. In če sodimo po udeležbi otrok iz novomeških vrtcev na smučarskih tečajih Rogove šole smučanja na Gačah, bo imela Dolenjska v prihodnosti dobre smučarje in se žičničarjem največjega smučišča v tem koncu Slovenije ni treba bati, da bodo lepo urejene bele strmine samevale. Na sliki: mladi smučarji iz novomeških vrtcev so prejšnji teden ujeli še zadnje sončne žarke v januarju. (Foto: I. V)
NA PRVEM TURNIRJU DVAKRAT TRETJI
KRŠKO - Pred kratkim je bil v Ljubljani prvi letošnji kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih, ki so se ga udeležili tudi trije plesni pari PPK Lukec Krško. Gregor Sotošek in Maja Omerzel, člana PPK Lukec, sta dosegla med mlajšimi pionirji 3. mesto v standardnih in 4. mesto v latinskoameriških plesih. Tadej Drakulič in Katarina Račič sta zasedla v enaki skupini 3. mesto v latinskoameriških in 4. v standardnih plesih. Luka Lazanski in Sabina Zakšek sta bila med mlajšimi mladinci na 9. mestu v standardnih in 12. v latinskoameriških plesih.
PLANINCI GREDO NA MRZLICO (1093 m)
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis Novo mesto organizira v soboto, 27. februarja, enodnevni izlet na Mrzlico. Odhod bo ob 7. uri s parkirišča nasproti avtobusne postaje v Kandiji. Cena izleta jc za odrasle 1.500 in za otroke 1.200 tolarjev. Prijavite se lahko na telefon 068/26-811,323-724 (Marko Rems) in 347-222 (Tone Progar).
PRVOMAJSKO SMUČANJE V FRANCIJI
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov obvešča, da tudi letos organizira zaključek smučarske sezone v Franciji v kraju Tignes, in sicer od 25. aprila do 2. maja. Vabljeni v smučarski paradiž!
TREBANJKE IZBOLJŠALE REKORD
NOVO MESTO - Trebanjske kegljavke, ki so porazile ekipo Pivke, so ob tej priložnosti tudi postavile nov rekord kegljišča pri Vodnjaku, ki zdaj znaša 2.382 podrtih kegljev. Vprašanje časa je, doklej bo novi rekord vzdržal, ker so trebanjske kegljavke v zelo dobri formi.
N. G.
(J* KRKNZDRAVIUŠČN
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
• OTOČEC - Teniški center Otočec organizira v soboto, 27. februarja, ob 16. uri teniško srečanje za člane teniškega cen-
tra. Prijavite se lahko do petka, 26. februarja, do 18. ure na recepciji teniškega centra ali na telefon 75 458.
Murn in Mervar prva moža Krke Telekoma
V letošnji sezoni bo novomeško poklicno kolesarsko moštvo le desetčlansko - Po odhodu Štanglja in Filipa vse stavijo na Murna in Mervarja - V moštvu spet Sandi Papež - Letos deset dirk na novomeškem velodromu
Odgovori,	popravki
RESNICI NA LJUBO
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Derganc. Zelo se strinjam z njim, da človeku ne pomaga doktorski naslov, če nima srčne kulture. Menim, da tukaj glavno vlogo odigrajo starši z geni, ki pospremijo človeka na svet in z vzgojo v najnežnejših letih ter vso dobo odraščanja, zlasti pa s svojim zgledom, pa naj bodo verniki ali ateisti.
Ne morem pa se strinjati z njegovim zapisom, da se imamo za do-
sego samostojnosti zahvaliti katoliškim šolam, ki so učile moralo in vzgajale v narodnem duhu. G. Derganc je očitno pozabil, da že več kot 50 let nimamo katoliških šol. Vendar je rodove nekdo le vzgajal v morali in narodnem duhu, saj so ravno te generacije pripravile in izpeljale prehod v samostojno državo.
JANKO MAVER Novo mesto
Posavje do rente le z argumenti
Dol. list št. 5, 4. februarja
Res čudno, da v tako ugledni in urejeni hiši, kot je Državni zbor, v “ustrezni” službi ne vedo, kateri predlog zakona je vložen v proceduro. Logično, če vprašaš pri vratarju, tam s takšnimi podatki ne razpolagajo. Ampak, modrecu takšnega kova, kot ste Vi, g. Železnik, pa bi le moralo biti jasno, da predstavniki političnih strank v Posavju, občinski sveti pa tudi novinarji ne bi razpravljali in odločali o nečem, česar ni.
Zelo vprašljivo in čudno je tudi Vaše znanje o določanju naslova nekega predloga zakona. Jaz namreč nisem napisal prošnje na podlagi materialnega predpisa, kar pomeni, če bi to storil, da moram upoštevati določbe nekega zakona. Predlagal sem le nov predlog zakona, ki mora vsebovati tiste elemente, ki jih določa poslovnik Državnega zbora RS, in nič drugega. Pokažite mi, prosim, zakon, v katerem piše, kakšen naslov mora imeti neki novi zakon.
Pravite tudi, da je težko dokazati kakršenkoli škodljivi vpliv delovanja NEK (Nuklearna elektrarna Krško). To je res. Težko pa je tudi dokazati, da škodljivih vplivov ni. To bo pokazal čas. Žgodovina pa nas uči, da sta tako politika kot stroka za zaščito svojih interesov (denar) pripravljena zamolčati resnico. (Slovenski primer Anhovo - azbest). Četudi moj predlog zaradi političnih in lo-bijskih interesov ne bo sprejet, je moja vest čista. Upal sem si predlagati nekaj, česar se marsikdo boji.
Pa še to, spoštovani g. Železnik. Brez vseh znakov bolestnosti javno zapišem, da Vas celo spoštujem, tokrat zato, ker tudi sam menim, da je potrebno vse tiste, ki so ali se gredo politiko, ki so za to tudi predobro plačani in ki kot voljeni predstavniki ljudstva odločajo v njihovem imenu, ostro kritizirati, če odločajo v nasprotju z interesi ljudi in v njihovo škodo, vendar če se le da, kritizirati na osnovi resnice in argumentov.
Pri Vas pa argumentov včasih nekaj še je, resnice pa bolj malo.
Škoda, res škoda, da si človek pri dokaj obsežnem znanju zaradi prirojene nestrpnosti in nerazumevanja časa, v katerem živi, zapre vsa vrata za sabo, koder hodi.
BRANKO KELEMINA poslanec Državnega zbora RS
Hrvati dobesedno s peno na ustih
Dol. list št. 6, 11. februarja
To polemiko sem želel zaključiti že z zadnjim prispevkom v tem časopisu, zaradi pisanja Mladine št. 6 pa si ne morem kaj, da ne bi izrazil svojega protesta. In kaj tam piše? Citat iz govora dr. Rodeta: “Kaj recimo razume mladi Slovenec brez krščanske vzgoje, ko hodi po evropskih muzejih, ko si ogleduje katedrale... gleda kot idiot. Kar v resnici je.”
Dokler bomo v časnikih in revijah vedno znova prebirali žaljive izjave visokega cerkvenega dostojanstvenika, bo ta težko prepričal večino Slovencev o svojih dobrih namerah. Odločno zavaračam označevanje mojih potomcev z idioti. Prepričan sem, da tako misli večina staršev.
Nič nimam proti krščanstvu in priznavam vse, kar je dobrega prineslo ljudstvom na zemeljski obli pa tudi Slovencem, o čemer je pisal g.
hvala >
I/V/M V
K.«0*JtKt4.
C&kAMWt MtjJtfTe*
Odprto pismo županu Starcu
Več kot dva tedna sta minila od zadnje seje mestnega sveta, na kateri smo spodaj podpisani svetniki protestirali proti Vašemu predlogu, s katerim ste strankam LDS, ZLSD, DESUS in SLS podelili vso oblast. Stranki SDS in SKD, ki sta glede na volilni rezultat dosegli 2. in 3. mesto, ste tako popolnoma izločili od pripadajočega sodelovanja v občinskem svetu in upravi ter možnosti uresničevanja svojih programov.
Predvsem pa se ne strinjamo z neodgovornim razmetavanjem proračunskega denarja iz žepov davkoplačevalcev ob namestitvi štirih podžupanov, katere si je novonastala koalicija LDS, ZLSD, DESUS in SLS izvolila s svojim glasovalnim strojem in s tem posameznim vplivnim članom teh strank poplačala njihove zasluge v medsebojni podpori. Tako je LDS poleg tega, da ima že svojega izvoljenega župana, dobila še dva podžupana, ZLSD in SLS pa vsak po enega.
V znak protesta za tako neodgovorno obnašanje novonastale oblastne koalicije že na samem začetku mandata sta SKD in SDS umaknili vse svoje predlagane kandidate iz vseh občinskih teles.
Ker nam Vaše mnenje do navedene problematike ni pozna-
no, se v odprtem pismu obračamo na Vas š sledečimi stališči in zahtevami:
1. V skladu z racionalnim ' obnašanjem, tako po vsebinski
kot stroškovni plati, ima občina lahko največ 2 podžupana, eden pripada poziciji, drugi opoziciji.
2. Opoziciji je potrebno omogočiti nadzor nad delom župana, občinskega sveta in uprave. Zato zahtevamo, da imajo svetniške skupine, ki ne pripadajo vladajoči koaliciji, večino v sledečih odborih občinskega sveta: v odboru za gospodarstvo, odboru za okolje in prostor, odboru za komunalo in promet, odboru za družbene dejavnosti in nadzornemu odboru.
3. Kot opozicija bomo delovali v korist vseh občanov, vse koristne predloge in rešitve v občinskem svetu bomo podpirali. Prepričani smo, da občina ne more delovati le v korist strank, ki so oblikovale vladajočo koalicijo.
Svetniška skupina SKD: ALOJZ TURK LOJZE ZUPANČIČ mag. FRANCI BAČAR KAREL KAPŠ LEOPOLD KOLENC Svetniška skupina SDS: MILOŠ DULAR VID MERŠOL ANDREJ BLAŽIČ ALOJZ ZORAN
KAJ PIŠEJO DRUGI
Jadikovanje brez prave mere
Katoliški verniki so se z nastopom ideološkega monopola komunistov glede mnogih vidikov verskega življenja znašli v slabšem položaju kot pred vojno in stoletja prej, ko so bili verniki “edino prave vere "privilegirani. Z vidika verske svobode so bile številne njihove verske pravice kršene, mnogim je bila onemogočena poklicna kariera, mnogi so živeli v strahu. Po drugi strani pa sem kritičen do besed RKC oz. njenih predstavnikov glede tega poglavja slovenske preteklosti, ker pri jadikovanju ne poznajo nobene prave mere. Razmere so bile v resnici daleč od tega, da bi bila Cerkev zaprta v zakristije, kot pravimo. Nekateri ukrepi KP, na primer ločitev države in Cerkve, so bili popolnoma normalna modernizacija, čeprav so bili izpeljani tudi na sovražen način. Naslednja pripomba k cerkvenemu oziranju v pretek-
• Cerkev si gozdov ni pridobila v okoliščinah verske svobode, ampak verske prisile, zato menim, da naj bi o vračanju gozdov ljudje odločili na referendumu. Odgovorili naj bi na vprašanje: Ali soglašate, da bi RKC dobila toliko gozdov, kolikršen delež prebivalcev bi glasoval za vrnitev?
lost je, da se RKC vede, kot da sama ni bila nikoli v podobnem položaju kot KP, v resnici pa je bila v takem položaju dlje. Katoliški verniki so bili v času socializma pri nas v bistveno boljšem položaju kot nekatoličani stoletja v času katolicistične družbe. Če se takrat duhovniki niso pritoževali zaradi stanja protestantov, judov in neverujočih, zakaj se zdaj pritožujejo zaradi lastnega stanja v socializmu? (dr. Marjan Smrke v Svobodni misli)
Kje je bil masaker in kje ne
Ob razpravi poslanca Lojzeta Peterleta v državnem zboru v petek, 12. februarja
V razpravi o aferi Holmec v državnem zboru 12. februarja t.l. je na razpravo poslanca Petra Petroviča, ki je med drugim govoril o domoljubnih dejanjih Korošcev ter o zgodovinskih dogodkih ob slovensko-avstrijski meji in na Koroškem v letih 1919,1945 in 1991, repliciral poslanec Lojze Peterle, ki je med drugim rekel tudi tole: “Na Poljani na Koroškem, povejte mi, kakšna bitka je bila, kdo je streljal z ene in kdo z druge strani? Tam so 15. maja pobijali ljudi, mislim, da več ali manj neoborožene, tako smo mi to jemali pri zgodovini. Zadnje bitke druge svetovne vojne so bile resda na slovenskem teritoriju, vendar v okolici Trsta, ne na Koroškem - tam je bil masaker.”
Kako poslanec Lojze Peterle sledi resnici, o kateri je tudi ob tej priliki vehementno besedoval, in kaj je “jemal pri zgodovini” je seveda stvar njegovega razumevanja in razlage. Nima pa nobene pravice, da v državnem zboru in pred slovensko javnostjo globoko žali na stotine še živih borcev, ki smo boje in dogajanja na Koroškem v majskih dneh 1945. leta doživljali in preživeli, zlasti pa več sto tistih, kijih niso preživeli, ki so v bojih na koroških tleh padli za domovino, pred in še tudi po 15. maju.
Trdim in verjamem, da mi bodo pritrdili vsi še živi borci, da na Koroškem 15. maja 1945. leta pa tudi ne prej in ne pozneje, vse do 23. maja, ko so se vse slovenske enote NOV in tudi enota JA umaknile iz Koroške, ni bilo nikakršnega masakra, ki bi ga povzročile te enote. Resnici na ljubo povedano, so pa edini masaker na Koroškem 11. maja pri Borovljah uprizorile enote slovenskih domobrancev ob podpori oddelkov nemške SS policije, gestapa ter drugih nemških policijskih in
LISTA ZA DOLENJSKO V SLOVENSKIH KONJICAH
Glede na uspeh, ki gaje na minulih lokalnih volitvah dosegla večina neodvisnih mladinskih list, so mladi iz Slovenskih Konjic dali idejo o ustanovitvi mladinske liste, ki bi pokrivala celotno Slovenijo. Po nekajmesečnih pripravah je bil v soboto v Slovenskih Konjicah ustanovni kongres Liste mladih Slovenije, ki sta se ga udeležila tudi Andrej Gorenc in Franci Kek, predstavnika Liste za Dolenjsko. Kongresa se je udeležilo okoli 60 članov iz vse Slovenije. Na njem so bili izvoljeni tudi organi stranke: za podpredsednika Franci Kek in za člana sveta Andrej Gorenc. Lista mladih Slovenije ni privesek nobene stranke, delovala bo na področju mladinske problematike. Vodila njenega delovanja so človekove pravice in temeljne svoboščine, pravna država, neodvisna civilna družba, razvoj, ki bo temeljil na uravnoteženi generacijski obremenitvi, ter policentrični in okoljevarstveni razvoj.
DRUŠTVO SONCE VABI VSE OSAMLJENE
ŠENTJERNEJ - Za 8. marec bo imelo društvo Sonce iz Šentjerneja, ki združuje osamljene, družabno srečanje, in sicer v nedeljo, 7. marca, ob 14. uri v gostilni Ttirk. Na srečanje vabijo vse osamljene moške in ženske, da se jim pridružijo, kjer se bodo med sabo spoznali, zapeli in tudi zaplesali.
NASTOP V DOMU STAREJŠIH OBČANOV GROSUPLJE
V januarju smo s kulturnim programom KUF Zlata jesen Trebnje ob zvokih harmonike in nastopu recitatorke 90-letne Terezije Modic iz Prelogov pri Mokronogu obiskali dom starejših občanov v Grosup-lju. Vse stanovalce smo obdarili s kifeljčki, ki jih je spekla pekarna v Trebnjem, zato se zahvaljujemo direktorju Dolenjskih pekarn Lojzetu Muhiču. Zahvaljujemo se tudi fizioterpevtki Jožici Kralj za lep sprejem. Na obisku smo lahko ugotovili, da varovanci doma v Grosupljem, doma iz trebanjske občine, komaj čakajo, da bo odprt nov dom za starejše občane v Trebnjem.
vojaških ustanov, ki so se umikale iz Ljubljanske pokrajine, Gorenjske in Primorske. To se je zgodilo dva dni po uradnem prenehanju sovražnosti v Evropi, z nenadnim napadom na dele 13. slovenske brigade Mirka Bračiča in Koroškega partizanskega odreda na desnem bregu Drave pri kumpre-škem mostu. Pobitih je bilo okrog 200 borcev (točno število ni ugotovljeno), večino pa, ki so obležali ranjeni ob bregu ali na mostu, so domobranci zmetali v Dravo. Do-mobransko-nemško skupino, kije izvedla ta napad in masaker, so na drugi strani Drave razorožile enote britanske vojske in odvedle v ujetniško taborišče na Vetrinjskem polju.
Na Poljani je 13. maja prišlo do zadnjega spopada enot slovenske NOV z umikajočimi se enotami nemške vojske, ki so prihajale iz smeri Celje-Šojttanj-Črna-Mežica. Ker po večurnih pregovorih s poveljujočimi častniki čelne enote v koloni ni prišlo do mirne predaje in polaganja orožja, skladno z odredbami v aktu o kapitulaciji nemških oboroženih sil in zaradi zaznavnih priprav za nasilni preboj, je prišlo do ostrega in kratkega spopada ter vdaje vseh nemških enot, razporejenih po Mežiški dolini in drugih, ki so še prihajale iz smeri Šoštanja. Vsi vojaki in častniki v koloni nemške vojske so bili še do zob oboroženi, ne samo z lahkim, temveč tudi s težkim orožjem. Torej v tem boju ni bilo neoboroženih in streljalo se je z obeh strani. Ni bilo pobijanja “več ali manj neoboroženih ljudi”. Zaradi izpostavljenosti strnjene kolone nemške vojske so bile seveda večje izgube na njihovi strani.
Z umikajočimi se enotami vojske Nezavisne države Hrvaške (ustaši in domobranci) kot zaveznice nacistične Nemčije ter z oddelki črnogorskih četnikov, ki so se umikali in izsiljevali prehod pa Koroško oz. v Avstrijo iz smeri Mislinjske doline, Slovenj Gradca in Prevalj so bili vodeni boji od 14. na 15. maj na širšem predelu južno in severno od Poljan, ki niso bili brez žrtev na strani slovenskih enot NOV. Delu te vojske se je uspelo prebiti v notranjost Koroške, skupina okrog 30.000 oboroženih vojakov (ustašev, domobrancev in četnikov) ter okrog 20.000 civilnih oseb pa je bilo 15. maja zaustavljeno na Libuškem polju vzhodno od Pliberka. Po dolgotrajnih pregovorih s poveljujočimi generali v tej skupini, v katerih so sodelovali poveljnik 14. slovenske divizije Ivan Kovačič, komisar 51. divizije iz 3. armade JA Milan Basto, poveljnik 38. irske brigade britanske vojske brigadir Patrick Scott in šef britanske vojaške misije pri štabu 4. operativne cone major D.C. Owen, je tudi z grožnjo uporabe sile prišlo do vdaje in razorožitve celotne skupine, kar je trajalo do konca drugega dne. Tudi ob vdaji te zadnje večje skupine sovražne vojske razen manjših incidentov ni bilo “ubijanja več ali manj neoboroženih ljudi oz. masakra”, kot je “jemal pri zgodovini” poslanec Lojze Peterle. Z vdajo in razorožitvijo te zadnje skupine sovražne vojske na Koroškem je bila zares končana
vojna na slovenskih tleh oz. druga svetovna vojna v Evropi (v Aziji je še trajala), pa naj je to povšeči poslancu Lojzetu Peterletu ali ne.
IVAN DOLNIČAR
Bog je bil z vami
Iz pozdrava škofa dr. Grmiča borcem XIV. divizije
V pohodu XIV. divizije na Štajersko se je uresničilo tisto, kar pravi v svojem razmišljanju Ernest Bloch: “Upanje, pričakovanje in zagon proti strahu in grozi je najbolj človeško razpoloženje, ki ga zmore samo človek, saj je zazrto v širna in svetla obzor-
• Za to bodite ponosni na svoje veliko dejanje med okupacijo in se ne ozirajte na tiste, ki so hoteli razvrednotiti vaš boj. Resnice pač ni mogoče zbrisati ali popolnoma utišati. Prej ali slej je vedno zmagovalka.
ja.” Da, upanje na zmago in prepričanje, dragi borci in borke, vas je prevzemalo na vsej poti pohoda, prepričanje namreč, da izpolnjujete po-; membno poslanstvo v službi osvobajanja slovenskega naroda in boja za njegovo lepšo prihodnost, hkrati pa tudi rešujete svet pred največjo nevarnostjo, ki mu je grozila v podobi nacistične in sploh fašistične ideologije in zločinske vladavine...
Dr. Vekoslav Grmič, naslovni škof, bere pozdrav borcem XIVdivizije na proslavi na Senovem 7. februarja
Dragi borci in borke, takšna je bila končno tudi vaša vera, ker moramo nujno priznati, kjer je tako močno upanje, tam je vera, vera celo v ožjem pomenu, ne da bi seje nekateri sploh zavedali. Krščansko povedano: Bog je bil z vami, je bil na vaši strani, čeprav na vaših pasovih, kolikor ste jih sploh imeli, ni bilo napisa “Z nami je Bog’, kakršnega so nosili večinoma bogokletno nemški SS-voja-ki in policisti. Kjer se namreč kdo bojuje za pravično stvar, ga Bog tako rekoč vodi za roko...	_
Z.T.
V PRIPRAVAH NA 120-LETNICO - V enem večjih prostovoljnih gaS'
skih društev v občini, v Šentjerneju, so z mislimi že v letu 2001, ko bo druš^ • praznovalo 120-letnico delovanja. Do takrat želijo nabaviti novo ovt°c stemo z visokotlačno črpalko, saj sta sedanji vozni park in oprema Prerr>.., jhna za območje, ki ga pokrivajo. Sicer pa bodo tudi letos nadaijevm1,. j preventivno dejavnostjo po gospodinjstvih in pregledi hidrantov, na^J bodo ročne gasilske aparate, nadaljevali z izobraževanjem in se udeležb tekmovanj. Na nedeljskem občnem zboru, kjer je nastal naš posnetek podelili tudi priznanja za 10, 20, 30 in 50 let dela v gasilstvu. Za	■	j
ju prejeli Ana Jevnikar in Ana Vide, plaketo veterana pa so podelili f Žnidaršič in Ani Jevnikar. Občnega zbora sta sc udeležila tudi predsedr> | Gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič in poveljnik gasilskega pove!p™ občine Šentjernej Franc Šinkovec. (Foto: T. G.)
DOKTOR FIG - Bogo Sever, upokojenec iz Knafljičeve ulice v Novem mestu, je v ponedeljek za kulturni praznik iz novo zapadlega snega na dvorišču pred hišo naredil kip rranceta Prešerna, v sredo ponoči pa je novi sneg Prešernu naredil še košato frizuro in Bogo ga je naslednji dan le še nekoliko uredil. Nad njegovo belo mojstrovino so bili najbolj navdušeni vnuki. To je bil sicer prvi Prešeren, ki ga je Bogo naredil iz snega, sicer pa kot kleparski mojster rad oblikuje najrazličnejše okrasne izdelke iz pločevine. (Foto: J. Domiž)
Valentinovo razočara-
iMJt - 5-letni Valentin vsak dan Pndno spremlja staro mamo Juli-Jano v hlev in pomaga krmiti prašič-e‘n živino. Ta mu pove, kako pridejo na svet mlade mucke, kako se izvalijo piščančki, kako se skoti sma ki pride skoraj do našega hleva itd. Valentin je tako zadnjič ra-oiedno ogledoval, zakaj v hlevpri-tpr*l° moz7e- Krava je dobila a'. K>da na koncu so možje P°tegnili telička, ki na žalost ni otel oživeti. Valentin je bil žalosten, a sliki je mamica telica, ki so jo cezfva dni odpeljali živinozdravni-L 'Valentin Željko, Gornji Suhor)
Zbor izgnancev v Novem mestu
Se vedno precej neresnih vlog - Program dela
V soboto, 13. februarja, so se slovenski izgnanci 1941 -1945 zbrali na svojem rednem letnem zboru Društva izgnancev Slovenije Krajevne organizacije Novo mesto. Kljub slabim vremenskim razmeram je bila udeležba zelo velika. Zborovanja so se udeležili tudi novomeški župan dr. Tone Starc, župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk, načelnik novomeške upravne enote Jože Preskar in podpredsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič.
Predsednica novomeške krajevne organizacije DIS Zdenka Kaplan je povedala, da imajo 239 članov, dežurstvo imajo urejeno vsak prvi ponedeljek od 9. do 12. ure, da člani redno prihajajo po različne informacije, da so organizirali izlete v kraje izgnanstva, se udeleževali informativnih konferenc v Cekinovem gradu in drugih zborovanj, sodelovali pa so tudi pri zbiranju ankete o prisilnem delu slovenskih izgnancev v krajih izgnanstva. Iz razprav in poročil je bilo razvidno, da še vedno niso rešene nekatere vloge za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja. Člani zahtevajo naj se končno sprejme zakon za poplačilo vojne
Starši, pokličite!
Če menite, da vaši družinski odnosi niso dobri, če ste zaradi početja vaših otrok zaskrbljeni, če imate težave z njihovo vzgojo, pokličite nas! Poizkušali vam bomo pomagati, da bo vaše družinsko življenje lepše. Na vaš klic čakamo strokovnjaki posvetovalnice za učence in starše iz Novega mesta, in sicer vsak delovni dan od 13. do 15. ure. Telefonska številka je: 341-304.
NjfRIIČ ,Z DFUŽINSKE skri-p[} r f* '° nedeljo je v februarju je m:vn rebnJe znova pripravilo zani-v k n Pnred'tev K družinske skrinje, družtJ™ n° s°delovale domače čln„' \ najmanj dva družinska Sn„ P se z različnimi znanji in nosu nOS,mi Predstavila širši jav-io vn»-, / ■ln po{ dolgo prireditev, ki liknvnu tLuR razstava v Galeriji so v ' samorastnikov, na kateri MnJJT'™!* družine Zakrajšek, to no, ln Ekarja, tokrat že četr-koP„T’Je. simpatično vodil Slav-Drivmi ‘z domače skrinje pa je kars,nnSe’ kar Je ljudem blizu, na dru„! Ponosni. Nekateri so peli, spetJ°,je Preizkusili na glasbilih, Na Jul1 so zaigrali kakšno igrico. R°dičevnSJJ s.kuPa>s Podbojem ki sta y ^ ,e ln s,n> Lojze in Uroš, ko ir?1? a 'Ul kitaro in harmoni-' (F°to: L. Murn)
Jožefa Marolt
Jožefa najstarejša
96 let Jožefe Marolt
VELIKE LAŠČE - Te dni, 24. februarja, praznuje 96-letnico rojstva Jožefa Marolt iz vasi Poznikovo pri Karlovi-ci. Je najstarejša članica Društva upokojencev Velike Lašče in tudi najstarejša prebivalka občine. Rojena je bila v bližnji vasici Prasovo, v osnovno šolo pa je hodila v Velike Lašče, ker takrat še ni bilo šole v bližnji Karlovici. Dokončala je tri razrede, v šolo pa je hodila peš in bosa, tako rekoč v vsakem vremenu.
Poročila se je 40 let stara in z možem vdovcem pridobila tudi tri otroke, kasneje pa se jima je rodila še hči. Mož ji je umrl pred 18 leti. Zadnja leta slabo sliši in vidi. Je pa tudi invalidka. Za novo leto jo je obiskal tudi župan Tone Zakrajšek, s katerim sta se dogovorila za srečanje čez štiri leta, se pravi ob njeni stoletnici.
J. P.
Poka i FL£TU-JE - Upokojenke iz Trebnjega smo se odločile, da bomo sliki ,laku ročna dela. Ustvarjamo v krožku vezenja in kvačkanja (na ob,:£JJinov.anja novega leta), ki obstaja že dvanajst let. Dobivamo se je / j ‘ med 15. in /7. ur0 v sobi Društva upokojencev Trebnje. Ker nas rade CSe . Pletilj, starih od 54 do 76 let, praznujemo vse praznike skupaj, VsajJaP,°jem<> m si krajšamo čas, ter se imenujemo tudi Vesele pletilje. Pu\i tl° srečanje upokojencev popestrimo s kulturnim programom. (Ani 1 1 rebnje)
škode. Predsednica je še povedala, da imajo tudi težave s prostorom. Novomeški župan dr. Tone Starc je društvu obljubil podporo tudi pri reševanju teh problemov. Jože Preskar, načelnik Upravne enote, pa je povedal, da so rešili skoraj vse zahtevke za status žrtve vojnega nasilja, da pa čakajo še nekaj odgovorov iz revizije.
Ivica Žnidaršič je udeležence seznanila, da bodo na 11. seji državnega zbora obravnavali tudi vprašanja za dopolnitev Zakona o žrtvah vojnega nasilja in da si izvršni odbor DIS zelo prizadeva, da bi se zakon še izboljšal in da se ne bi ukinjale že uzakonjene pravice. Po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja je bilo po 1. januraju 1996 vloženih 56.041 zahtevkov za priznanje žrtev vojnega nasilja in da so jih na prvi stopnji rešili 47.055, nerešenih pa je še 8.986 zahtevkov. V revizijo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je prispelo 35.737 zadev in rešili so jih 30.372, na odločitev pa čaka še 5.365 zahtevkov. Žnidaršičeva je še povedala, da je IO DIS dal vrsto pobud, da bi tudi zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine končno prišel v drugo obravnavo v Državni zbor.
Sprejeli so tudi program dela za leto 1999.
GREGOR KAPLAN
SLOVESNOST OB SVETOVNEM DNEVU BOLNIKOV
NOVO MESTO - 14. februarja je bila v Domu starejših občanov v Novem mestu krajša slovesnost od svetovnem dnevu bolnikov. Slovesnost z mašo je že tretji zapored pripravila kapiteljska Karitas ob veliki pomoči požrtvovalne lanice Marije Hliš. Svetovni dan bolnikov je razglasil papež Janez Pavel II. pred sedmimi leti. Na ta dan se je v Lurdu začela prikazovati Marija in je kraj postal romarsko mesto za vse bolnike. Ob tej priložnosti so se prostovoljci kapiteljske Karitas, ki obiskujejo bolnike v domu, zahvalili direktorici doma Lojzki Potrč za njeno razumevanje.
MATEJA ZELIČ
PACKE ZA VOLANI
NOVO MESTO - Bilo je 8. februarja ob 13. uri. Po cesti od internega oddelka proti potoku Težka voda je drl kar majhen potoček umazane brozge, ljudje na preozkem in še neočiščenem hodniku pa se niso mogli nikamor umikati. V mesto je šla iz bolnišnice starejša ženica. Kar trije neotesani šoferji sojo zaradi brezobzirne in hitre vožnje močno poškropili in umazali. Dva sta imela tablici z oznakami NM, eden pa s KK. Kje je vozniška kultura zlasti mlajših šoferjev? Ni je, kar se ponavlja tudi te dni, ko odjuga čez dan nekatere mestne ulice in ceste znova spreminja v mlake in jezerca umazanije! Šoferji, tako je moč soditi po njihovih obrazih, celo z užitkom škropijo po ljudeh.
B. K.
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Na kateri ulici v Ljubljani se nahaja PE Modiana? (Nagrada: brisača.); Ali v Optiki Prime izdelujejo stekla za očala, ki se uporabljajo za delo z računalnikom? (Nagrada: darilni bon v vrednosti 4 tisoč tolarjev.) Odgovore je treba do sobote, 20. februarja, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 31. januarja sta: Henrik Hohler iz Slovenskih Konjic in Matjaž Kokelj iz Železnikov.
SREČANJE UPOKOJENCEV NA DVORU
DVOR - V gostilni Štupar na Dvoru se je v nedeljo, 14. februarja, zbralo več kot 130 upojencev tamkajšnjega društva. Kulturni program so pripravili učenci dvorske šole, zbrane pa sta pozdravila predsednik območne zveze upokojenskih društev Mijo Kurpes in žužem-berški župan Franc Škufca. Beseda je tekla o novostih v zdravstvenem zavarovanju. Upokojenci dvorskega društva imajo še posebej bogat družabni program. Tako se bodo aprila podali na nakupovalni izlet na Madžarsko, maja na izlet v slovensko Istro, septembra pa bodo pripravili izlet in družabno srečanje; udeležili se bodo tudi širših srečanj upokojencev, pripravili martinovanje, silvestrovanje in še kaj.
50. občni zbor
Dobro delo prizadevnih gasilcev PGD Zbure
ZBURE - V soboto, 13. februarja, so imeli gasilci iz Zbur jubilejni 50. občni zbor. Še posebej v zadnjih letih je društvo zelo dejavno, tako so nabavili novo gasilsko vozilo znamke Mercedes in ga opremili, uredili gasilski dom in okolico, uspešno nastopajo na gasilskih tekmovanjih, veliko pozornosti namenjajo izobraževanju svojih članov. Že 15-ič zapored so pripravili tekmovanje za pokal Zbur, ki se ga je udeležilo 26 ekip z območja novomeške gasilske zveze. Sodelovali so tudi v akciji Moja dežela - lepa, čista in urejena in v svoji kategoriji zasedli izvrstno 2. mesto v Sloveniji.
Lani so zburski gasilci 14 dni vozili vodo v vodohrane v Suhi kra-
SNEGUUCICA IN PUSTNO RAJANJE
SEVNICA - Zveza kulturnih društev Sevnica organizira danes ob 17.30 v kulturni dvorani v Sevnici lutkovno predstavo. Lutkovno gledališče iz Maribora bo uprizorilo pravljico bratov Grimmov Šneguljčica.
NAGRADNA IGRA
Za zdravo srce
•	v	•	■	•
m ožilje
UU.VV.f* te.K','A' ■ .
NOVO MESTO - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino iz. Novega mesta, objavlja možne odgovore na nagradno vprašanje o krvnem tlaku, ki je bilo postavljeno v oddaji Za zdravo srce in ožilje na novomeški televiziji Vaš kanal 16. februarja, in sicer:
a) nizek krvni tlak je pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja,
b) zvišan krvni tlak ni povezan z boleznimi srca in ožilja,
c) zvišan krvni tlak je pomemben dejavnik tveganja za bolezni
srca in ožilja.
Pravilen odgovor napišite na dopisnico, pripišite svoj naslov in jo najkasneje do ponedeljka, 22. februarja, pošljite na naslov: Televizija Vaš kanal, Adamičeva 2, 8000 Novo mesto.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel enoletno vstopnico za fit-ness v Zdravilišču Šmarješke Toplice. Nagrajenka prejšnje oddaje je Marija Podržaj, Rumanja vas 45, 8351 Straža, ki prejme paket varovalnih živil Agromerkurja iz Murske Sobote.
VA VTOVŠKI GASILCI NADVSE USPEŠNI - Prostovoljni gasilci iz Vavte vasi so v nedeljo pregledali dosedanje delo, s katerim so bili nadvse zadovoljni. Na njihovem območju so imeli lani tri požare, na dveh pa niso sodelovali, ker o njih niso bili obveščeni. Uspešni so bili na tekmovanjih v okviru zveze, kar je zasluga poveljnika Jožeta Kopine in požrtvovalnih mentorjev Ludvika Kocmuta, Jožeta Novaka, Gregorja Goloba in Bernarde Zemljič. Lani so nabavili veliko opreme in opravili preko 2.400 prostovoljnih delovnih ur. Da je njihov gasilski dom v Straži zmeraj živ, skrbijo tudi mladi, ki imajo v okviru društva še jamarsko sekcijo in sekcijo za vodne aktivnosti, skrbijo pa tudi za športno dejavnost. Na občnem zboru je Franc Bariolj, podpredsednik GZ Novo mesto, predsedniku Edu Drobniču predal priznanje za najbolj urejen gasilski dom v občini. (Foto: S. Mirtič)
PREDSTA VIL SE JE TUDI PEVSKI ZBOR - Ob kulturnem prazniku je bilo v Suhi krajini veliko prireditev, ki so dodobra napolnile prireditvene prostore. Ena zadnjih takšnih je bila tudi v petek, 12. februarja, v dvorani na Dvoru. V polni dvorani so se predstavili učenci podružnične šole Dvor, otroški pevski zbor pod vodstvom Aleša Makovca, učenci glasbene šole Može in pevski zbor pod vodstvom Franca M ožeta, ki je požel buren aplavz. Zbrane je pozdravil tudi svetnik SKD v občinskem svetu Žužemberk Janez Hrovat iz Podgozda. Na sliki: Novi mešani pevski zbor KD Dvor se je prvič odlično odrezal. (Foto: S. Mirtič)
PODELITEV PRIZNANJ - Predsednik Gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič je najzaslužnejšim članicam in članom PGD Zbure podelil priznanja in plakete.
jini. Pri tem se je pokazalo, da je njihova cisterna odslužila in začeli zbirati denar za nakup nove. Pri tem računajo tudi na sponzorje in donatorje, seveda pa tudi na pomoč gasilske zveze, občine in ministrstva za obrambo. Predsednik PGD Zbure Franc Anderlič je zagotovil, da bo ob proslavi 50-letnice društva na dvorišču nova Renaultova avtoci-sterna z visokotlačno črpalko.
FOCUS V ČRNOMLJU - Preteklo soboto so po Sloveniji predstavljali novo Fordovo vozilo, imenovano fokus, ki je postalo tudi evropski avto letošnjega leta. Belokranjci so si nov avto lahko ogledali v Prodajno-servisnem centru Stepan v Črnomlju, zanimanje za novost pa je bilo precejšnje. (Foto: M. B.-J.)
ODVAŽANJE SNEGA - Veliko dela imajo te dni delavci Cestnega podjetja in Komunale: sneg ovira promet, še bolj pa hojo ljudi po zametanih hodnikih. Delavcem Cestnega podjetja izdatno pomaga snežni odmetač, ki je po potrebi lahko tudi rezkalnik. Stroj hitro naklada kamione, za njimi pa ostajajo prehodne ulice. (Foto: T. Gošnik)
17
VALENTINOVO - V kočevskem hotelu, ki nosi ime po zaščitniku zaljubljencev, so na predvečer sv. Valentina organizirali ples, ki pa je bil drugačen, kot je ples običajno. Popestrili so ga z modno revijo ženskih in moških kopalk, spodnjega perila, spalnih srajc, pižam in trenirk firme Beti iz Metlike ter predstavitvijo modnih očal Optike Trope iz Kočevja. Oblačila in očala so nosili dijaki in dijakinje Srednje šole Kočevje, ki jim manekenstvo ni popolna neznanka, saj ne le da se ga učijo, marveč imajo tudi priložnost, da svoje znanje pokažejo, ko ob koncu vsakega šolskega leta predstavijo kreacije in delo svojih sošolcev in njihovih mentoric. (M. L.-S.)
Z (2582), 18. februarja 1999
DOLENJSKI LIST
ffcsjpopSsš® • gaomODm^GDsGfi • ©OBBs® • (3]®[pB®B • [?®|p®[?Qai® • gguraBiJiraBw®©G0 • ©OBfe® • (sO®[pB©8
NAŠE KORENINE
Uspavanko pelo mlinsko kolo
Jože Kastelic iz Meniške vasi jih ima zdaj že krepko čez osemdeset. Mimo njegove domačije teče rečica Radeščica. Ni tako živa in mogočna kot voda, katere šumenja je bilo že v mladosti vajeno njegovo uho. Jožetu je namreč že v zibki pelo uspavanko mlinsko kolo in silno vodovje, ki se je ob pomladnih povodnjih valilo mimo njihovega mlina. Bilo je to še pred prvo svetovno vojno v mlinu ob Krki, ki ga je v Budganji vasi postavil njegov oče France. S furanjem je zaslužil toliko, daje pod vasjo kupil skalno obrežje in nanj postavil mlin. Doma je bil iz Dešeče vasi, kjer je bil njegov oče, prav tako France po imenu, tudi furman. Lahko bi rekli, da je bil furmanstvu predan na življenje in smrt, kajti tako je tudi umrl. Nekega dne, ko je bil na ozki furmanski poti visoko na bregu nad Krko, je potegnil za napačne vajeti in vprega je z njim vred zgrmela po bregu. Tudi njegov sin France, Jožetov oče, je našel smrt na poti. A o tem pozneje.
Mlinska kolesa so se veselo vrtela v soteski pod Budganjo vasjo in mladi mlinar si je iz sosednje krške fare pripeljal za ženico Blatnikovo Lojzko. Njun zakon je kmalu dal prve sadove: trije otroci so bili že pri hiši, ko je moral mladi mlinar zapustiti družino. Jože je bil drugi od otrok. Ko je izbruhnila prva svetovna morija, mu je bilo šele dve leti. Torej je bil še premajhen, da bi se spominjal, kdaj je moral oče sleči belo mlinarsko odelo in se v cesarski uniformi vreči v blatne strelske jarke. Tam nekje v daljnji Galiciji je padel v rusko ujetništvo in živ dočakal konec vojne. Tega se pa že spominja, kako je vsa družinica veselo mahala in pozdravljala poštno kočijo, kije po bregu onkraj Krke vozila od Ivančne Gorice do Žužemberka. Z njo se je iz ruskega ujetništva pripeljal oče.
Poslej je bilo življenje lažje. Mlin je mati Lojzka s pomočjo hlapca med vojno nekako obdržala pri življenju, zdaj ko je prišel domov tudi gospodar, pa so se mlinski kamni z vso močjo zavrteli. Pa ne samo žita, tudi otroškega drobiža je bilo v mlinarski družini čedalje več. Trem predvojnim otrokom so se pridružili še trije povojni. Najstarejša dva sta že lahko priskočila očetu na pomoč: France ob mlinskih kamnih, Jožek pa je skrbel za to, da sta imela kaj stresati nanje. “Tisti čas se je mlelo le na vodni pogon. Mlinov ob Krki je bilo veliko in mlinarji so se morali kar potruditi, da so si zagotovili delo. Pri nas je bilo tako, da sem se s konjsko vprego podajal daleč od reke v suhokranjske vasi, tam naložil žito, ga pripeljal v mlin, in ko je bilo zmleto, sem vreče moke in otrobov spet razvozil nazaj po deželi. Vreče so bile vse lepo označene s priimki in naslovi, tako da ni prišlo do pomote. Le dobro in pošteno delo je prineslo uspeh,” se spominja Jože.
In mlin je delal uspešno. Ko je bilo na sodni dražbi prodano manjše posestvo v Meniški vasi, je mlinar imel že toliko zasluž-
ka, da ga je kupil za svojega sina, ki mu je tako pridno vozil žito v mlin. S sabo mu je dal tudi konja. “Konj mi je kar prav prišel, saj na domačiji še podgan ni bilo, tako je bilo vse počiščeno,” pravi Jože, ki se je v Meniško vas preselil leta 1937 in se še istega leta poročil z Goršetovo Jožefo, hčerko Antona Gorše-ta. Njegovo je bilo tisto posestvo, ki je bilo takrat na sodni dražbi prodano. Ženine starše je Jože vzel na preužitek.
Krka je še naprej dajala Jožetu kruh, kajti zemlje je bilo pri hiši premalo, da bi se dalo od nje živeti. Toda kruh ni bil več mlinarski, ampak lesarski - vodna sila je gnala grajsko žago v Soteski in tu je bilo dela za pridne roke dovolj. Tudi doma v Meniški vasi se je poznalo, da je zavel nov veter: v hlevu, v svinjakih, na dvorišču, povsod je vzbrstelo novo življenje in tudi v spalnici je zavekalo: mali Albin, najstarejši Jožefin in Jožetov sin, se je oglasil.
Potem so prišli Italijani. V širnih gozdovih nad Krko so se pričeli zbirati tisti, ki so bili okupatorju najbolj napoti. Kmalu so zaprasketali streli. V zeleno prostranstvo je zakoračil vojaški škorenj. Zagorele so domačije in strah je zavladal med ljudmi. Tudi Meniška vas je prišla na vrsto. Na dan velike maše leta 1942 so Jožeta z moškimi odgnali v Stražo. Tiste, ki so bili prej v partizanih, so postrelili, druge so odpeljali na Rab. Jože je bil med slednjimi. A tudi Rab je bil počasno umiranje. Skoraj vsak tretji od skupaj petindvajsetih iz bližnje Jožetove soseščine se ni nikoli več vrnil v dolino ob Krki. Tudi Jožeta sta bila le kost in koža, ko je po štirinajstih mesecih prišel domov.
A dom ni bil tisto, o čemer je v dolgih mesecih internacije sanjal. Še vedno je divjala vojna in še vedno so se iz Novega mesta po dolini Krke navzgor valile vojaške kolone, le da zdaj niso bile več italijanske, ampak nemške. Jože je pomagal partizanom, aktivno pa v borbah ni sodeloval, kajti še vedno so ga pestile posledice taborišča ter naporne in nevarne poti domov. Tudi doma je bila nevarnost blizu. Nemški mitraljezi so nekajkrat klestili čisto blizu, a se je vse še kar srečno izteklo. Huje se je godilo Jožetovemu očetu, mlinarju iz Budganje vasi. Mimo mlina je prišla kolona partizanov in Franceta so vzeli s sabo, da bi jih peljal in jim kazal pot. Vprega seje prevrnila in ga stisnila do smrti. Umrl je na poti, tako kot že prej njegov oče. Vest o njegovi smrti je prišla tudi v Meniško vas. Jože se je odpravil na očetov pogreb, po pogrebu pa je ostal v mlinu vse do konca vojne. Tako je bilo zanj najbolj varno.
Daleč so že tisti časi. Ždaj kot vdovec spet živi v Meniški vasi, kjer gospodari njegov sin Jože. Ima osem vnukov in dvanajst pravnukov in le redko ga še zanese navzgor ob Krki. Kaj bi tam? Mlini in žage, ki jih je bil vajen v mladosti, so že zdavnaj obnemeli in namesto furmanskih zdaj brzijo ob reki drugačni konjički.	FONE JAKŠE
VARČEVANJE Z ENERGIJO
Varčna žarnica za manjši račun
Vedno večji zneski na položnicah za plačilo električne energije nas silijo, da vse bolj razmišljamo, kje in kako bi lahko privarčevali. Pomislimo na varčne gospodinjske stroje ali na pranje in likanje v času, ko je cena električne energije cenejša, le redko kdo pa verjame, da se da veliko privarčevati tudi pri žarnici. V Agenciji RS za varčno rabo energije pa so izračunali, da se povprečni potrošniki motimo. “Če bi vsako od več kot 630.000slovenskih gospodinjstev zamenjalo eno samo navadno 100-vatno žarnico z varčno 20-vatno sijalko, bi prihranili celo toliko energije, kot je daje hidroelektrarna Mariborski otok!” trdijo.
Z eno samo žarnico gospodinjstvo ne napravi velike izgube, toda izračuni so pokazali, da že pri prižganih petih ali desetih žarnicah zapravimo mnogo več, kot je potrebno. Varčne žarnice so bile doslej pri nas veliko premalo poznane. Če si jo kupci na trgovski polici ogledajo, jih od nakupa odvrne visoka cena. Varčne žarnice so namreč desetkrat in celo do petnajstkrat dražje od navadnih žarnic, zato se nam ne zdijo nič kaj varčne. Toda če zamenjamo klasično 100-vatno žarnico z ustrezno varčno, ki sveti nekaj ur dnevno, se nam naložba povrne v enem letu. Kot opozarjajo v agenciji, se ta čas še krajša s podražitvami cen električne energije.
Varčna žarnica porabi kar petkrat manj energije kot navadna, zato dosežemo svetilnost 100-vat-ne žarnice, kakršne imamo največkrat doma, že z 20-vatno varčno žarnico. Navadne žarnice nam-■ reč večino sprejete energije takoj pretvorijo v toplotno energijo, ki je sploh ne potrebujemo, včasih pa nam tudi po nepotrebnem ogreje prostor. Wolframova spira-
la v notranjosti žarnice se ob prižigu segreje na 2000° Celzija, za kar porabi veliko energije.
Življenjska doba varčne žarnice je 8 do 15 tisoč ur, medtem ko nam navadna običajno odpove po 1000 urah. Tako moramo v času življenjske dobe ene varčevalne žarnice zamenjati 8 do 15 navadnih žarnic. Na agenciji so tudi izračunali, da z zamenjavo ene same navadne 100-vatne žarnice z 20- vatno varčno žarnico, ki gori povprečno 6 ur dnevno, v petih letih prihranimo 13.000 tolarjev. V petih letih bi potrebovali dve varčni žarnici.
Varčne žarnice imajo standardni navoj, zato jih lahko namestimo skoraj v vsako svetilko. Življenjska doba take žarnice je odvisna od pogostosti prižiganja. Primerno je, da jih namestimo tam, kjer običajno gorijo vsaj dve uri ali še dlje. Pri nakupu varčnih žarnic moramo biti pozorni ne le na električno moč, obliko, življenjsko dobo in ceno, temveč tudi na svetlobni učinek in na barvo svetlobe, saj nekatere varčne žarnice spremenijo barvni odtenek okolja. V prodaji so tudi varčne žarnice, ki zasvetijo s časovnim zamikom; take niso primerne za prostor, kjer pogosto prižigamo in ugašamo luč. Tudi za uporabo zunaj hiše moramo poiskati poseben tip žarnice, ki ni občutljiv na nizke temperature, saj se nekatere pri nizkih temperaturah ne prižgejo, svetijo slabše ali zasvetijo z večjo zakasnitvijo. In še ena hiba varčnih žarnic: izdelovalci uporabljajo materiale, ki se po naravni poti ne morejo razgraditi, pri nekaterih tipih je ekološko škodljivo zlasti živo srebro. Izrabljene varčne sijalke bi morali zato zbirati kot posebne odpadke (kot baterije ali odpadna olja), za kar naj bi poskr-
RAZSTAVA DEL LEOPOLDA GANTARJA
Umetniški izdelki iz kerrocka
Od 26. januarja do prejšnjega tedna je bila v prostorih Nove Ljubljanske banke na Glavnem trgu v Novem mestu razstava izdelkov iz kerrocka Leopolda Gantarja, učitelja praktičnega pouka iz novomeškega Šolskega centra, ki je nekatere stvari izdelal skupaj s svojimi učenci. To je bila prva razstava te vrste, ki je mnoge ljudi zelo navdušila, nekaterim pa so bili razstavljeni izdelki, od svečnikov in vaz do pepelnikov in drugih skulptur iz kerrocka, tako všečj da bi jih radi tudi kupili.
“Žal niso naprodaj, saj se z njihovo izdelavo in oblikovanjem ukvarjam ljubiteljsko, ta material pa rad predstavim tudi učencem,” pove Leopold, ki na Šolskem centru uči praktični pouk že 12 let. Kerrock je material, ki ga je možno obdelovati: vrtati, stružiti, rezkati in žagati, Leopold pa gaje spoznal v njihovi lesni delavnici v Straži. Povezal se je s Kolpo, s katero uspešno sodeluje že dve leti. “Ko so videli prve izdelek, so bili nad njimi zelo navdušeni, tako smo lani zanje izdelali vaze, ki so jih podarili svojim poslovnim partnerjem,” pove Leopold.
Leopold rad dela s kerrockom, za delo z njim pa rad navduši tudi učence, saj je ta material prijetnejši kot je jeklo. Vendar je ur, ki jih lahko nameni oblikovanju iz
M
Leopold Gantar
kerrocka, malo, zato temu delu posveti marsikatero prosto popoldne. Lani, ko so na šoli organizirali državno tekmovanje srednjih strojnih šol, so izdelali iz kerrocka 19 malih in en večji pokal, prav slednji pa je ostal na šoli, saj so bili po skupnih rezultatih najboljša šola. “Takšne izdelke pa nam uspe izdelati, ker je šola zelo dobro opremljena in tudi zaradi podpore vodstva šole ter dobrega sodelovanja s podjetjem Kolpa,” poudari Leopold.
J. D.
bela komunalna podjetja, a je vprašanje, če bodo res.
Da bi vzpodbudila učinkovito rabo energije v gospodinjstvih, je Agencija za učinkovito rabo energije, ki deluje pri gospodarskem
MODNI KOTIČEK
Dolenjci na sejmu
Novomeška Labod, Novo-teks in Pomada, metliška Beti in Komet, sevniška Lisca, Inplet Pletiva in Jutranjka, dolenjski proizvajalci ženske in moške konfekcije, metražnega blaga in spodnjega perila, so se med 9. in 12. februarjem priključili ostalim slovenskim in tujim, ki so se predstavili na tradicionalnem 46. sejmu mode. Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani so naznanili številne modne smernice in zapovedi, ki so jih oblikovali za leto 1999 in 2000.
Sicer pa je bilo kljub nenavadnim zimskim razmeram, ki so onemogočale nemoteno gibanje državljanov in s tem tudi modnih navdušencev, prisotnih 206 razstavljalcev iz petnajstih držav. Vsak je opremil svoj razstavni prostor, kjer so se zadrževali tako poslovni partnerji, kot kupci. Nekateri so to storili zelo domiselno, drugi malo manj. Vsekakor je na končni videz vplival njihov položaj v tekstilni industriji, ki se že vrsto let neizprosno bori za svoj obstanek. O tem je spregovorila tudi Vojka Ravbar, državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj ter govornica na otvoritveni prireditvi. Navzočim proizvajalcem slovenskih blagovnih znamk je zaželela “več leska in živopisnosti pri siceršnji sivini trendovske mode ”.
Vizijo oblikovalcev in proizvajalcev mode so si obiskovalc\ lahko ogledali tudi na obsejem-skih dogodkih, kot so številne dnevne modne revije in predavanja ter posveti na temo “Slovenska tekstilna industrija in Evropska Unija”.
Mešanje pomladno-poletne in zimsko-jesenske kolekcije je sicer povzročilo rahlo zmedo, vendar so se proizvajalci strinjali, da bolje en sejem, združen z vsem, kot pa da ga sploh ni. V tujini so namreč te stvari urejene z dvema osrednjima sejmoma letno.
JERCA LEGAN
ministrstvu, skupaj s podjetjem Korona plus iz Ljubljane pripravila posebno akcijo. S koncem januarja so tako po vseh upravnih enotah v Sloveniji začeli akcijo "Tako malo denarja, pa toliko svetlobe! Vse upravne enote (nekdanje občine) so ali bodo še obiskali z informativnimi stojnicami, kjer bodo (v trgovinah Elektrotehne, Elektronabave in nekaterih drugih) osebno razlagali obiskovalcem, jim razdeljevali zloženke, na elektronskem prikazovalniku predstavili delovanje navadne m varčne žarnice ter jih poskušali navdušiti za redno uporabo varčnih žarnic. Vsakemu, ki bo poslušal nekajminutno predavanje, bodo podarili eno od žarnic, kdor pa bo imel dokaz, da je kupil še najmanj eno dodatno varčno žarnico, bo sodeloval v nagradnem žrebanju. V vseslovenski akciji bodo tako razdelili 7000 varčnih žarnic.
Na stojnicah bodo ves čas pri; šotni tudi energetski svetovalci, k* bodo brezplačno svetovali o izbiri ogrevalnih sistemov in naprav, njihovi ustreznosti in zamenjavi, zmanjšanju porabe goriva, toplo)' ni zaščiti zgradb, izbiri ustreznih oken, zasteklitve, sanacije zgradb, o uporabi varčnih gospodinjskih aparatov in drugem. Na enotah pošte bodo v tem času brezplačno razdelili 20.000 razglednic z motivom varčne žarnice, v akcijo pa bodo na primeren način vključili tudi 450 osnovnih šol.	v
BREDA DUŠIČ GORNIK
m
U NIV 0 X
1 07.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
IZDELKI IZ KERROCKA - Lično izdelane vaze, pladnji in druge skulpture so pritegnile marsikaterega obiskovalca banke. (Foto: J. D.)
SLIKAR SAMOUK
Najraje se zateka h Krki
Tam doli v Straži, skoraj ob bregovju Krke, si je slikar Ko-stja Virant na stara leta uredil svoj dom. Prijeten in topel je, k temu pa prispevajo tudi njegovi otroci. Kostji so vile rojenice že ob rojstvu v zibel položile, da bo slikal, še posebno Krko, njene brzice in slapove, katere je poslušal že ob rojstvu leta 1927.
Ko je začel hoditi v šolo, je navduševal z risanjem drevja, starih hiš in kozolcev. Čeprav so učitelji že takrat opazili njegov talent, ga mati ni zmogla dati v šolo. Se je hodil v šolo, ko je že bil za pastirja. Kasneje so ga dali v uk za mizarja na Gradišče, kjer so vajenci in pomočniki delali tudi po 16 ur na dan. Postelja jim je bila kar delavnica, kije bila nastlana z oblanci. Ko sije nabral osnove mizarske učenosti, seje podal v svet s trebuhom za kruhom. Za slikanje ni bilo več časa, a to so bila leta njegovega zorenja, ko je dodobra spoznal bedo delavstva.
Med vojno je kmalu odšel v partizane, kjer je doživljal silovite borbe. Nikoli ne bo pozabil zmagovitega boja z elitno fašistično grupacijo divizije “Ma-cerrata”. Takrat je bil njegov mitraljez prvi na bojni črti. Med vojno je bil težko ranjen. Po vseh burnih partizanskih poteh pa v njem želja po slikanju ni ugasnila. Ko je s partizani počival pod samotnimi kozolci, ob mlinih ali kočah, so se mu vtisnile v spomin podobe narave, bučanje vetrov, šumenje slapov ob Kolpi in Krki, kar je kasneje tako rad upodabljal.
KO ST J A Z ŽENO MAGDO ■ Slikar samouk Kosija Virant -ženo Magdo, ki mu že dolga desetletja stoji ob strani.
K naravi se zateka tudi kot član lovske in ribiške družine,v katerih sodeluje že desetletja-Rad se vrača tja, kjer je meč vojno preživel hude dni gveril' stva, ter na bregove Kolpe m Krke, kjer rad naslika samoteh mlin s slapovi. Sam pove, da }e slikar krajinar. Svoja dela Jc razstavljal v Ljubljani, Črncih' lju, Novem mestu. Straži in D°" lenjskih Toplicah.
Mimo Kostjc so tiho in neopazno odšli njegovi številni ž|V' ijcnjski jubileji. Tudi 50-letnK8 poroke z ženo Magdo, ki nu*Je na vseh poteh zvesta sopotnic*;
T. VIRAN1
	
	
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 18.11.
SLOVENIJA 1
7.10-0.37 Teletekst 7-30 Vremenska panorama
8.30 Počitniški program An ban pet podgan
8.55 Moj prijatelj Arnold, mlad. nadali. 9.25 Pod klobukom 10.15 Zgodbe iz školjke ,, Otroški program
11.10 Tedenski izbor Službeni vhod, 6/11
12.00 Živali na filmskem platnu, serija, 2/6 „„ 12.30 Življenje slovenskih vasi, 2/7
13.00 Poročila
14.30 Tedenski izbor Zoom
16.00 Osmi dan
16.30 Slovenski utrinki
17.00 Tedi
17.40 Glejte, kako rastejo
18.00 Obzornik
18.10 Resnična resničnost 19-15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik
21.00 TV poper
21.40 Turistična oddaja
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Opus
23-20 39. jazz festival Ljubljana SOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.30 Angel, varuh
mn”/"12'’16/22'1115 IPavci-TV na(lalj. -‘2.30 Svet poroča -13.00 Euronevvs -15.35 Cof-racot-16.00 Varčevalni ukrepi, angl. film -17.15 ® ™dmce v biatlonu -17.30 Po Sloveniji -15.13 Lukas, nem. naniz., 13/13 -18.30 Naj-Sumor, angl. naniz. -19.00 Kolo sreče -w.3t) Videoring - 20.00 Košarka - 22.00 Oči Azije, P lug. film. 23.50 Aliča, evrop. kult. mag.
KANAL a
7-30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, naniz. - 8.30 wadyjevi, hum. naniz. ■ 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 “jite, prosim, hum. naniz. -10.00 Maria Merki«n°!!?V''1100 Mannix’ nadalJ- - 12 00 Odri J-" ic ™ Bral1skow' Brooklynski most, "Miz. 15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show -17.00 :Jla' ,0r“des- nadalj. -18.00 Korak za korakom. k!l ' f Princ z Bel Aifa, naniz. -19.00 Tretji p.. od »nra. naniz. -19.30 Zmenkarije - 20.00 P« izbiri gledalcev - 23.45 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL
. Ji46 v'0eostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz “razenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski kultom pregled. J930 24 ur. 20.00 Kontakt-71kt i 20'40 Nas P°znate? • 21-00 Novice stimozarkSkikUltUrnipreglcd‘21'30Liti)' HTV i
sPorad - 8.00 Dobro jutro. Hrvaška -12 nn D0rocda'	Izobraževalni program
‘2.00 Por°ciia. i2 35 NewYork (serija) ‘ S ralda (serija) -13.55 Poslovni klub -14.2 15 ?5FpSniCa"14'66 Izobraževalni program daj. ,“8ram za mladino - 17.00 Hrvaška daia io in Dorainilranci v Dubrovniku, od-ni*' °30 Kol° sreče -19.05 Risanka -19.30 Pol,,’ Vlieme' šP°rt' 20-10 Odprto - 20.55 Ona,™ f ■ Ulturo ' 21-30 Izziv, kviz - 22.05 dok Ju Ca ’22'36 *skanie izgubljenega časa,
“°k.oddaja- 23.25 Genesis, indijski film
HTV 2
Dober dan - 17.15
tvigrLrni8n78naTZah0da (serija)'18'05 ^0• nii<L Trenutek resnice -19.00 Zupa-
.»orama-19-30Dnevnik, vreme, šport
21 25 7 r • 2P'26 Tbmmvknockcrji (serija) -
Con nilv lfnJe 2 Rogerjcm (hum. serija) - 21.55
stokff^ • 22.55 Največje romance 20.
13.05
14.25
PETEK, 19.11.
^ovenim 1
7 30' l30 ^elelekst
8 3n Tr^menslla panorama u Tedenski izbor
9mu f*'1 P0683"
Moj prijatelj Arnold, mlad. nadalj. ■30 Glejte, kako rastejo
10 2(1«
12iin oVražnikljudstva,SLGCelje 13 oo d "lčna resničnost 14» D°rotila 15' Po domače ,6 ; korovska giasba
17on ^°su,vi
17 4(i kal,k|b nog na okrog ........................
2000 7 evnik' vrctnc, šport
22 (k! ?L'i"leld, amer. naniz., 6/22 22 45 u cv/' RuUura, šport
°odalni oktet Zurich Sl0VeMJA 2
7 2
izbor, - ™enska panorama ... ■ cukaš. nem. naniz.; 11.00
10.30 Tedenski nn Najstrašnejši
umor, naniz. -11.30 Poredna Frida, norv. film; 12.45 Šanghajska Triada, kitaj, film; 14.30 Aliča -15.00 SP v nordijskih disciplinah -16.40 Spoznavajmo..., amer. dok. serija, 7/8 -17.30 Po Sloveniji -18.05 Žebljico na glavico, amer. naniz., 1/24 - 18.30 Davis, ravnatelj, amer. naniz., 13/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Video-ring - 20.00 Osnove znanstvene fantastike, dok. serija, 1/4 - 21.00 Življenje je gradbišče, nem. film - 22.50 Nash Bridges, amer. naniz., 15/18 -23.35 Poročila, kan. naniz., 6/13
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv. naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Maria Mercedes, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Zmenkarije -12.30 Klub Avenija -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Brooklynski most, naniz. -
15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo Maestro -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Princ z Bel Aira, naniz. -19.00 Tretji kamen od sonca, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Brovvningova verzija, film - 21.45 Kvantni skok, naniz. - 22.30 Vročica noči, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 16.45 Najspot - 17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji?
HTV 1
7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Dok. oddaja -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mladino -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -
19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10 Reški karneval (dok. oddaja) - 20.45 Lerpa naša - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Večer z Pavlom Balenovičem - 23.25 Nočna straža: Nikita (serija); Čudežni svet Paula McKenne; Ženska v belem (amer. film); Sedmi element in filmska klapa
HTV 2
14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.05 Hugo, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Roseanne (hum. serija) - 21.00 Mrzlica (amer. film) - 22.40 Oddelek za umore (serija) - 23.25 Fatamorgana
SOBOTA, 20.11.
SLOVENIJA 1
7.05 - 1.55 Teletekst
8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke
8.30 Nesrečniki, risana naniz.
8.55 Otroška oddaja
9.50 Don Kihot, naniz., 22/39 10 15 Tedenski izbor
Petka
11.30 Seinfeld, naniz., 6/22 12.00 Tednik
12.50 Dobrodošli doma
13.00 Poročila
13.30 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.40 Med valovi 14.10 Polnočni klub
15.20 Vzhod, nem. film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Velike romance 20. stoletja, 18/26
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip
20.15 Orion
21.45 Živali na filmskem platnu, serija, 3/6
22.30 Poročila, šport
23.00 In življenje teče dalje, angl. nadalj., 7/8 23.50 Mladi Američani, angl. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.50 Nostalgija z Beatniki -10.50 Tedenski izbor: Štafeta mladosti; 11.45 Risanka -12.25 SP v AS smuk (m) -
14.00 Nash Bridges, naniz., 15/18 -14.45 Euronevvs -16.30 Košarka NBA -17.00 Teniški magazin -17.25 Smučarski skoki -17.55 Rokomet -19.30 Videoring - 20.00 Očetova slava, franc, film - 21.45 Cik cak - 22.15 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Nimaš pojma, naniz. -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Coopcrjeva druščina -
11.00 Alf - 11.30 Tomov show, naniz. • 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Stotnik Nevvman, film -16.00 Jezdeci Škrlatne Kadulje, film -18.00 Odklop -
19.00 Profesionalci, naniz. - 20.00 Zmenkarije -
20.30 Sanjska prihodnost, dok. oddaja - 21.00 Psi faktor - 22.00 Vratolomna pot, film - 23.45 Vražja novinarja, naniz. - 0.30 Klub Avenija
VAŠ KANAL
14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop
HTV 1
8.00 Tv spored - 8.15 Poročila - 8.20 Program za mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -
13.35 Čudežni svet Paula McKenne • 14.10 Briljanten -15.10 Škotski dvorci (serija) - 15.40 Meje (serija) -16.15 Mounl Royal (serija) -
17.30 Turbo Limach Shovv -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.10 Nhša hišica, naša svoboda (dramska serija) - 21.05 Film - 22.55 Opazovalnica - 23.25 Nočna straža: Samo dekle(film); Frasier (serija); Morilska vrsta (film)
HTV 2
12.40 Tv koledar -12.50 Črno-belo v barvi -
14.20 Picasso in ples -15.50 Junaški Kermes (film) -17.50 Vrnitev v divjino (dok. serija) -
18.20 Glasbeno dokumentarna oddaja -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.15 Zlati gong - 22.05 Vesolje Stephe-na Havvkinga (dok. serija) - 23.55 Svet zabave
NEDELJA, 21.11.
SLOVENIJA 1
7.05 - 2.20 Teletekst
8.00 Živžav Risanke 9.15 Telcrime
9.20 Zares divje živali 9.50 Ozare
9.55 Nedeljska maša
11.00 Gospodarji živali, franc. dok. serija, 7/13
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.30 Pomagajmo si
13.55 Tedenski izbor Orion
15.20 TV poper
16.00 Potepanja
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Slovenski magazin
18.40 Življenje slovenskih vasi, 3/7
19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
21.35 Očetje in sinovi
22.30 Poročila, šport
22.55 Timna Brauer in Elias Meiri Ensemble
23.55 Enigma Gallus, balet
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.55 SP v AS SVSL (m) -11.55 Smučarski skoki - 14.00 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -14.30 Eu-ronews -15.25 Košarka NBA -16.55 Hokej -
19.30 Videoring - 20.00 Rdeče in črno, franc, nadalj., 1/4 - 20.55 Zgodba o Nehurju in Gandiju. angl. dok. serija, 1/4 - 21.50 Šport v nedeljo - 22.50 Murphy Brown, amer. naniz., 25/25 -
23.15 Življenje je gradbišče, nem. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Nimaš pojma -10.00 Nora hiša -10.30 Cooperjcva druščična -11.00 Alf -
11.30 Tomov shovv, hum. naniz. -12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver, naniz. -14.00 Zgodba iz Chicaga, film -
15.30 Ferris Bueller, hum. naniz. - 16.00 Družinske zadeve -16.30 Princ z Bel Aira -
17.00 Klub Avenija -17.30 Ta čudna znanost, hum. naniz. -19.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Tvegani pregon, film -
22.00 Stilski izziv - 22.30 Kletka skrivnosti, film - 0.10 Nema priča, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -18.50 Predstavitve -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - - 20.30 O gospodarstvu - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 22.11.
SLOVENIJA 1
7.10 -1.40 Teletekst
7.30 Vremenska panorama
8.30 Počitniški program An ban pet podgan
8.55 Moj prijatelj Arnold, 1. del 9.25 Mačke in psi, dok. naniz.
9.35 Risanka
9.45 Lahkih nog naokog 10.25 Tedenski izbor Dober večer 11.15 Na vrtu
11.40 Velike romance 20. stol, angl. dok.
serija, 18/26
12.00 Slovenski magazin
12.35 Utrip
12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.10 Očetje in sinovi
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni taček 17.20 Zares divje živali
17.40 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 6/18
21.00 Odstiranja
22.00 Odmevi, kultura, šport
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Žebljico na glavico, naniz., 1/24; 12.25 Davis, ravnatelj, naniz., 13/ 13; 12.50 Osnove znanstvene fantastike, dok. serija, 1/4 -13.50 Nordijske discipline -15.25 Veleslalom, 1. tek (ž) -16.30 Sestre, nadalj., 5/ 24 - 17.30 Po Sloveniji -18.25 Veleslalom, 2. tek (ž) -19.15 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studo City - 22.30 Zvezde Hollvvvoda, dok. serija - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindiy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Maria Mercedes, nadalj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -
13.30 Oprah show -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. - 18.30 Princ z Bel Aira, naniz. -19,00 Tretji kamen od sonca -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadalj. -
21.00 Nikoli ne obupaj, film - 22.40 ’Alo, 'alo. hum. naniz. - 23.15 Da, gospod premier, naniz. - 23.45 Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV
TOREK, 2J.II.
SLOVENIJA J
7.10-1.30 Teletekst
7.30 Vremenska panorama
8.30 Počitniški program Radovedni Taček
8.50 An ban pet podgan
9.10 Moj prijatelj Arnold, 2. del
9.40 Pustolovščine, novozel. naniz., 23/24
10.10 Risanka
10.20 Tedenski izbor
Recept za zdravo življenje
11.10 Potepanja
12.05 Komisar Rex, naniz., 6/18
13.00 Poročila
13.10 Vremenska panorama
15.10 Odstiranja
16.00 Brez meje
16.30 Prisluhnimo tišini
17.00 Sprehodi v naravo
17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadalj., 7/13
18.00 Obzornik
18.10 National Geographic, dok. serija, 4/6 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Učitelj, franc, naniz., 17/18
21.00 Mednarodna obzorja
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.50 The Suitor, norv. drama
23.50 Gilberte in George, dok. oddaja, 2/2
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Nordijske discipline -11.45 Sestre, amer. nadalj., 5/24. -
12.30 Gospodarska panorama -13.20 Nordijske discipline -15.25 Veleslalom, 1. tek (ž) -16.25 Steenfortovi, franc, nadalj., 2/6 -17.30 Po Sloveniji -18.25 Veleslalom, 2. tek (ž) -19.15 Lin-go - 20.00 Turistične akcije - 21.00 Na Jupitru, dok. oddaja - 22.00 Krestonosec. ruski film KANALA
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Aio, 'alo, naniz. -10.00 Maria Mercedes, nadalj. -
11.00 Mannix -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah shovv -14.30 Brook-lynski most, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -
18.00 Korak za korakom -18.30 Princ z Bel Aira -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Zadnji rop, film - 22.40 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.15 Da, gospod premier, naniz. - 23.45 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 V smeri urinega kazalca, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 24.11.
SLOVENIJA 1
7.10-1.45 Teletekst 7.55 Vremenska panorama 8.30 Počitniški program Otroška oddaja
8.55 An ban pet podgan
9.25 Moj prijatelj Arnold, 3. del
9.55 Dobri duh iz Avstralije, avstral. nadalj., 7/13
10.20 Tedenski izbor
National Geographic, serija, 4/6 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Učitelj, franc, naniz. 17/18
13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor
Obzorje duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Alberto Giacometti, dok. oddaja 15.35 Pomp
16.30 Mozaik
17.00 Otroški program
18.00 Obzornik
18.10 Službeni vhod, 7/10 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, slovenski film
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25 Koncert
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.30 Steenfortovi, franc, nadalj., 2/6 -11.20 Na Jupitru, dok. oddaja -12.20 Turistične akcije -13.15 Atentat, franc, film -15.25 Slalom, 1. tek (ž) - 16.30 Angel, varuh moj, naniz. -17.30 Po Sloveniji -
18.25 Šlalom, 2. tek (ž) -19.15 Kolo sreče -19.55 Košarka - 21.30 La Casa Rosa, italij. film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Brad)jevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Maria Mercedes, nadalj. -
11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv -
17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Princ z Bel Aira -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Drakula. Smrt in ljubezen, film - 21.40 Zamenjavi ob rojstvu, nadalj. - 22.30 ’Alo, alo, hum. naniz. - 23.00 Da, gospod premier, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.15 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Ponov. filma -18.25 O gospodarjenju -19.00 Novice -19.30 24 ur- 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Zgodovina avtomobilizma
DESET
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mariji Trščinar iz Maistrove 3 v Novem mestu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (3) Ne bom te več prosil - ansambel Slapovi
2. (1) Ob 40-letnici - TVio Frančič
3.	(2)	Pastirce mlado - ansambel Vasovalci
4.	(5)	Drobno mi pisemce - ansambel Korenine
5.	(4)	Na stranskem tiru - Trio Pavleta Malnariča	s	Šentviškimi fanti
6.	(6)	Mačkoni - ansambel Mačkoni
7.	(8)	Dohodnina - ansambel Jožeta Kuplenka in	Dolenjci
8.	(7)	Prometna - ansambel Nočna ptica
9. (-) Moj jasmin - ansambel Jasmin
10. (9) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji Predlog: Domovina me kliče - ansambel Petovio
KUPON ŠT. 7 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 7
NAGRADE V KRŠKO, NOVO MESTO IN NA VRANSKO
Žreb je izmed reševalcev5. nagradne križanke izbral Jožeta Zajca iz Krškega, Zdravka Pevca iz Novega mesta in Marijo Cestnik z Vranskega. Zajcu je pripadla denarna nagrada, Pevec in Cestnikova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 1. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 7”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 5. KRIŽANKE
Pravilna rešitev5. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ZORE, AKA, DENKTAS, OBORINA, MARTA, ON, OKONČINA, ATENE, OAS, DOLORES, TOP, URAD, STARKA, LITIJA, LAST, ALIJA, TANIN, ROVAR, GNIDA.
*
AVTOR:
JOŽE
UDIR
OGRSKI
VOJAK
OTROŠKA
GLISTA
KONICA,
VRH
PRIPADNIK
ANGL. KONSERVATIVNE STRANKE
RIŽEVO
ŽGANJE
GLAVNO MESTO ST.
GRŠKE
POKRAJINE
LAKONIJE
BOBROVO
KRZNO
NAPUSTEK,
ZIDEC
GL. MESTO TURČIJE
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
SPLAVLJENI
PLOD
DEL STARE NAPRAVE ZA PRIPRAVO OGNJA
ODPADNIK
RAZČLENJE-
VANJE
IVANA
KOBILCA
PISANJE,
SPIS,
LISTINA
PREČNI NOSILEC VOZILA, NA KATEREM SO PRITRJENA KOLESA
HITER
MOTORNI
ČOLN
NAJVIŠJI DEL KARPATOV
BOKSARSKO
BORIŠČE
PRAV TAKO, ENAKO (LATINSKO)
MOŠKO IME
ŠPANSKI
SLIKAR
(SALVADOR)
ZAČETNIK
BOLGARSKE
VLADARSKE
DINASTIJE
PRINC IZ MAHAB-HARATE
KAMEN
VVALE
SKUPINA
SREDNJE-
VEŠKIH
POTUJOČIH
GLUMAČEV
IVAN
TAVČAR
JAP MESTO NA HONŠUJL
IME
PISATELJICE
PEROCIJEVE
IZUMET-
NIČENOST
GEOME-
TRIJSKI
POJEM
GORA NA JUGU HERCEGOVINE
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
19
7 (2S82), 18. februarja 1999
DOLENJSKI LIST
Poslovili smo se od našega ljubega očeta in dedka
RUDOLFA
BOHTETA
Prisrčna zahvala vsem, ki ste mu lepšali leta in vsem, ki ste nam bili v oporo v težkih trenutkih slovesa.
Družini Bohte, Breščak
V SPOMIN
Dragemu in ljubljenemu tati in dedu
JANKU POPOVIČU ŠLIMERJU
s Sel pri Jugorju 2 8.2.1989 - 8.2. 1999
Ljubljeni ne umirajo; dokler živijo tisti, kateri jih ljubijo. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Z bolečino v srcu njegovi najdražji: hčerka Božica, zet Dako, vnuka Vedran in Mladen z družino
Janko Bračika
?
Pretekli teden se je za vedno od nas poslovil eden od starih metliških korenin, 88-letni Janko Bračika. Njegov uskoški rod sicer izhaja iz Dragoševcev pod Gorjanci, od koder se je v začetku tega stoletja praded Jovo preselil v Metliko. Tu je na graščinskem Majerju pognal korenine tudi njegov pravnuk Janko. Pognal in se za vedno zapisal rodni Metliki.
Ni bilo lahko življenje, a je uspel. Kot mlad fant v domači gostilni, trgovini in na posestvu, kot borec, ki se je v osvobodilnem boju postavil na pravo stran, daje lahko v povojni obnovi z bogatimi izkušnjami pomagal vsakemu po svojih močeh.
Vedel je, da je v njegovih mladih letih le redkokdaj priromal na belokranjsko mizo bel kruh. Pa si je zato poleti 1940 pri takratnem kmetijskem referentu v Črnomlju priskrbel pšenico produttore, tako imenovano “talijanko”, in z njo zasejal svojo njivo. Poskus je uspel. Po dveh letih je je dobil nadpovprečen, dvakraten pridelek v primeru z domačo ovsenko. Tako lahko mirno zapišemo, da je Bračika Belokranjce, ki so potem pričeli “talijanko” množično sejati, spravil do belega kruha.
Pa tudi sicer je Bračika pomagal ljudem z nasveti in zgledom, največkrat tako, da levica ni vedela, kaj daje desnica. Svetoval je ljudem kot občinski odbornik, delal je v raznih društvih, zanimala ga je zgodovina in bil je med drugim tudi ustanovni član Belokranjskega muzejskega društva v Metliki. Veliki življenjski smisel pa je našel predvsem v gasilstvu, ki mu je zvesto služil polnih sedemdeset let. Svojo organizatorsko sposobnost je Bračika kot dolgoletni društveni predsednik pokazal zlasti leta 1969, ko je ta humana organizacija zgradila svoj dom in hkrati praznovala svoj stoti jubilej.
Prav zato pa danes vitrino pokojnega Janka Bračike krasi vrsta priznanj in odličij. Naj jim skromno dodamo še našo hvaležnost za vse, kar je uspešnega in dobrega storil za svojo in našo Metliko.
ZAHVALA
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
V 49. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, oče in dedi
BRANKO PIRC
Klemenčičeva 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem njegovim sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivu Labod Trebnje za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Oklešen in pevcem iz Šmihela.
Žalujoči: mama Minka, hčerke Hedvika z družino, Branka in Klavdija
ZAHVALA
Za vsako dobro besedo kaj reči si nam znal.
Za vsak lep dan,
za vsak smeh Tvoj - HVALA.
Tiho nas je v 85. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
LEOPOLD RUGELJ
iz Zabukovja 33
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga imamo radi
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, sestra, teta in stara mama
MARIJA
VRANIČAR
roj. Sašek
iz Nakla pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Še posebej hvala GG Črnomelj, ZB, ge. Hiti za besede slovesa, pevkam, g. Hitiju za organizacijo pogreba, župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
• Največje tragedije na svetu in v posameznikovem življenju izvirajo iz nesporazumov.	(Dean)
VIKTORJI 1998
Viktorji '98 RADIO	
	
	J CiaSujem Za
	imE in priimek
UL sggp 7	. naslov
Viktorji 98		TV
		
	J tilASUJEM ZA	
	imE in PRiimEk	
IM. 7	. NAŠL0V	
Viktorji '98
GLASBA
člasujEm h
hSTIn HffiMR
na£5V~
Spoštovani bralci,
tudi Dolenjski list se je pridružil Stopovi akciji za izbor najpopularnejše radijske in televizijske osebnosti ter najbolj priljubljenega glasbenega izvajalca ali skupine v lanskem letu. Zmagovalci bodo prejeli nagrado Viktor.
Glasujete lahko na priloženih glasovnicah, ki jih pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24,
s pripisom “Viktor”.
Glasovnice iz tokratnega Dolenjskega lista bodo veljavne, če bodo prišle v uredništvo do torka, 23. februarja.
• Solze so kakor nevihta, po njih je človek mirnejši. (Tlirgenjev)
• Če hočete ljudi razveseliti, jim pripovedujte o velikih nesrečah, ki so vas doletele. (Schopenhauser)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti zaključil naš dragi mož, oče, brat, dedek, stric in svak
ANTON
BLAŽIČ
Žaloviče 31
Ob boleči izgubi dragega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za izraze sožalja. Iskrena hvala sodelavcem Revoza, Krki Zdravilišču Šmarješke Toplice, Ljubljanskim mlekarnam in Komunali. Hvala tudi pevskemu zboru, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen za opravljene storitve in zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
MM
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
JOŽEFE KRALJ
iz Dobrave 30 pri Škocjanu
se iskreno zahvaljujemo vsem, še posebno sosedom in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za svete maše ter našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Strašku za prelepe besede slovesa ob odprtem grobu, pevcem za lepo zapete žalostinke in pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! *
Žalujoči: sin Franci in hčerka Jožica z družino
ZAHVALA
V 32. letu starosti nas je zapustil naš dobri sin, očka, brat
IZTOK
BRADAČ
z Dol. Sušic 23
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred in sosedu Janezu Tekavčiču za poslovilne besede. Hvala za darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste ga v tako množičnem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: oči, mami, brat, sestri in hči Ksenija
ZAHVALA
Zvonovi žalostno pojo in bliža zadnje slovo, k počitku ateta neso, od tam ga več nazaj ne bo.
Nešteto rož tvoj grob krasi, okoli mnogo lučk gori, spokojno spavaj mi mimo, saj trpljenja dosti je bilo.
V 90. letu starosti je smrt iz naše družine iztrgala našega dobrega in skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA JEGLIČA
iz. Orešja pri Šmarjeških Toplicah
V dnevih trpljenja in žalosti nismo bili sami, zato se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih dneh bili z nami, nam s svojo prisotnostjo in izrazi sožalja pomagali’ Dolžni smo se zahvaliti osebju Visceralnega oddelka in patronažni sestri za nesebično pomoč. Zahvala velja vsem gasilskim društvom, Društvu upokojencev Šmarjeta, podjetju Plastform, DSO Grosuplje in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Iskreno se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Šmarjete, govorniku, pogrebni službi Blatnik, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in pokojnega tako številno pospremili na zadnji poti-Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
k.	J
ZAHVALA
Živela je tiho in mirno, tako je tudi odšla v večnost k svojemu možu in sinu naša dobra mama, stara mama, tašča in sestrična
ROZALIJA
VERČEK
roj. 1906. leta iz Cegelnice 24
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, Pljučnemu oddelku, Komunali Novo mesto in g. trobentaču za zaigrano Tišino. Z vso hvaležnostjo pa se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedi ge. Dragi Mokotar, sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje in našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: vsi, ki jo imamo radi Cegelnica, Novo mesto, Ljubljana, Dražgoše, Šmarješke Toplice
ZAHVALA
Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj, v komaj dopolnjenem 49. letu starosti, po hudi bolezni zapustila naša najdražja žena, mama, hčerka, sestra in teta
JELKA ELICA HROVAT
roj. Drab
z Rebri pri Žužemberku
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali zadnje tedne življenja, nam pa v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali vence, cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu Pospremili na njeni zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo dr. Dularjevi, duhovnikoma gg. Povirku in Godcu, pevcem in govornici za lepe poslovilne besede. Vsem in vsakomur posebej najlepša hvala!
Z žalostjo v srcu: mož Tone, sin Primož in hčerka Silva v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Delo, skromnost in trpljenje -tvoje je bilo življenje, a za teboj je vsepovsod ostalo delo tvojih pridnih rok.
Po hudi in zahrbtni bolezni nas je v 62. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
FRANC TRŠČINAR
Dol. Vrhpolje 4
fskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom ln znancem za darovano cvetje, sveče, denar, za sv. maše ter Pisno in ustno izražena sožalja in vsem, ki ste ga prišli nu -P'1 'n ste sočustvovali z nami. Zahvala pogrebni službi klešen, pevcem vinogradniškega okteta ter g. kaplanu za ePo opravljen obred. Lepa hvala vsem, ki ste pokojnika v o velikem številu pospremili na zadnji poti.
žalujoči: žena Marija, hčerka Bronka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil dragi mož in oče
MATIJA
RAMUTA
Osojnik 32, Semič
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, ustno in pisno sožalje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Štrekljevec in gospodu župniku za prelep pogrebni obred in za sveto mašo.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Zakaj si morala nam umreti, kopa s tabo je bilo lepo živeti?
Ljubila si življenje, polje in dom, vendar brez slovesa zapustila si svoj dom.
16. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama
ANTONIJA HOČEVAR
iz Dol. Stare vasi 5, Škocjan
Hvala vsem, ki jo nosite v srcu, postojite ob njenem preranem grobu in prižigate sveče.
Vsi njeni
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar te ni,
MARKO
BRDAR
V tvojem domu je tiho in žalostno. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate sveče in se ga spominjate.
Žalujoča žena Jelena z družinama
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
VALERIJE MURN
iz Metlike
se iskreno zahvaljujemo vsem njenim dolgoletnim prijateljicam in sosedom za izrečeno sožalje, za sjrremstvo na njeni zadnji poti ter za darovano cvetje in sveče. Še posebno se zahvaljujemo požrtvovalnemu osebju v Domu počitka v Metliki za skrbno nego. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in darovano mašo, pevcem za lepo petje ter g. Piškuriču za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njeni
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in teta
ANA
DRAKSLER
iz Kostanjevice na Krki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, nudili pomoč, pokojni darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, pogrebnikom in vsem, ki ste pokojno pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi
ANTON
KOČJAŽ
iz Novega mesta, Foersterjeva 8
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter pokojnemu darovali cvetje. Posebna hvala osebju DSO Novo mesto, družini Litrop ter g. proštu za lepo opravljeni pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
V naših srcih ti živiš,
% zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
Minilo je pet žalostnih let, odkar smo ostali brez tebe naš dragi
BLAŽ HOTKO
z Bojsnega
Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu.
Mama, ati, brat Matjaž, obe stari mami in teta Jožica s svojimi
ZAHVALA
Kje je tista deklica, v vrtu je sedela, lepa kakor rožica, pesmice je pela.
Hitro, hitro mine čas, mine tudi lep obraz.
V tihi žalosti vam sporočamo, da je v 31. letu za vedno zaspala naša ljubljena
SILVA STOPAR
iz Metlike, Gubčeva 20
jskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem tistim, ki ste jo Poznali in imeli radi in nam ob naši žalosti pisno ali osebno izrazili sožalje, jo pospremili na zadnji Poti ter njen grob odeli s cvetjem in svečami. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom, patronažnim ^sirarn in osebju ZD Metlika, šc posebej dr. Blažu Mlačku, vsem zdravnikom in požrtvovalnim edicinskim sestram Internega oddelku Novo mesto, oddelku Intenzivne nege. Najlepša hvala župniku za občuteno opravljen obred in izrečene tolažilne besede ob grobu, ge. Vladki Škof 'zbrane besede o življenjski poti naše hčerke in sestrice in za besede slovesa. Posebna zahvala esanemu pevskemu zboru iz Doblič, glasbeniku za zaigrano Tišino ter pogrebni službi za rganizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi.
Vsi njeni
ZAHVALA
Zakaj prišla si ti, žanjica, ko klasje moje še zori?
Zakaj prišli sle vi trgači, ko v vinogradu mojem grozdje še zrelo ni?
Nikomur razen tebi, o Bog, ne bi priznal te svoje muke...
V 45. letu je odložil svoj križ trpljenja naš ljubi in dragi mož, ati, sin, brat, svak, stric in boter
IVAN VIZLER
iz Veniš 61, Leskovec pri Krškem
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v teh žalostnih dneh kakorkoli pomagali, hvala za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Za nesebično pomoč se še zahvaljujemo zdravnikom in osebju Visceralnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so se trudili lajšati hude bolečine, in vsem, ki so ga obiskovali, trpeli z njim in ga tolažili. Hvala g. župniku za opravljen obred, direktorju Evrosada za besede slovesa, sodelavcem Evrosada, OŠ Leskovec, kolektivu vrtca Leskovec, Agrokombinatu Krško, Kmečki zadrugi Krško, pevcem in pogrebni službi Žičkar. Izredna zahvala tudi prijateljema Stanetu in Katici Žičkar ter vsem in vsakemu posebej. V tolažbo nam je, da ste se s sočutjem in v tako velikem številu od vsepovsod poslovili od našega Ivana in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Ksenija, hčerki Jana in Manca ter vsi njegovi
TA TEDEN ¥AS ŽANOMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 18. februaija - Simeon Petek, 19, februarja - Konrad Sobota, 20. februarja • Leon Nedelja, 21. februarja - Irena Ponedeljek, 22. febmarja - Marjeta Torek, 23. februarja - Marta Sreda. 24. februarja - Matija
LUNINE MENE
23. februarja ob 3.43 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 18. do 21.2. (ob 18. uri) komedija Bondinka. Od 18. do 22.2. (ob 20. uri) akcijski film Pogajalec. 24.2. (ob 18. in 20. uri) Babe - Pujs v mestu.
ČRNOMELJ: 20.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Ljubi me, ne ljubi me.
DOBREPOLJE: 19.2. (ob 19.30) komedija Ljubi me, ne ljubi me. 21.2. (ob 19.30) ameriški akcijski film Kačje oči.
GROSUPLJE: 19.2. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Kačje oči.
IVANČNA GORICA: 20.2. (ob 18. uri) komedija Ljubi me, ne ljubi me.
KOČEVJE: 18.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Ljubi me, ne ljubi me. 22.2. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Kačje oči.
KRŠKO: 18. in 19.2. (ob 20. uri) ter 20. in 21.2. (ob 18. uri) kriminalni film Kačje oči.
METLIKA: 19.2. (ob 18. uri) risani film Mala morska deklica. 21.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Ljubi me, ne ljubi me.
NOVO MESTO: Od 18. do 24.2. (ob 16. uri) komedija Babe 2 - Pujs v mestu. Od 18. do 24.2. (ob 18. uri in 20.15) akcijski film Obsedeno stanje.
RIBNICA: 20.2. (ob 21. uri) akcijski film Kačje oči. 21.2. (ob 16. uri) komedija Ljubi me, ne ljubi me.
TREBNJE: 19.2. (ob 20. uri) in 21.2. (ob 17. uri) vojna drama Reševanje vojaka Ryana.
VELIKE LAŠČE: 20.2. (ob 19. uri) akcijski film Kačje oči. 21.2. (ob 19. uri) komedija Ljubi me, ne ljubi me.
film
• KANDIDATI ZA OSKARJE -
Pred dnevi je ameriška filmska akademija v Los Angelesu razglasila nominirance za letošnje oskarje. Sodeč po prvi peterici, se bo 21. marca, ko bodo zlati kipci razdeljeni, ponovila lanska in predlanska praksa, ko je kar znaten del zmagovalcev predstavljala za to nagrado netipična produkcija manjših filmskih študijev in Angležev.
Največ, skoraj že rekordnih trinajst nominacij, je dobila britanska romantična komedija Zaljubljeni Shakespeare, štorija po scenariju genialnega Toma Stopparda. Gre za menda izredno posrečeno kombinacijo fikcije in realnosti: ker je o samem Shakespearu zelo malo verodostojne biografije, jo je Stoppard fingiral, in sicer tako, da je barda postavil v vlogo dramatika v ustvarjalni krizi, ki mu na vratu visi ambiciozni delodajalec, lastnik gledališča. Nekaj manj (enajst) nominacij je dobil Spielbergov film Reševanje vojaka Ryana, vojna drama, katere odličnost moti predvsem obraz Toma Han-ksa. Film, ki je že z legendarnim uvodnim 20-minutnim izkrcanjem v Normandiji en sam velik
in neverjetno naturalističen specialen efekt, začuda za to kategorijo sploh ni nominiran. Preostala trojka si s po sedmimi nominacijami enakopravno deli tretje mesto. Kostumska zgodovinska drama Elizabeta je spet britanski film, v teh krajih prav tako že prikazovan. Večjih uspehov si Elizabeta težko obeta, vsaj sta njuna konkurenta netipični mojstrovini. Italijanski film Življenje je lepo, pravkar distribuiran po Sloveniji, je vrhunska komedija najbolj smešnega Italijana Roberta Benignija, ki z inteligentnim humorjem sredi najbolj tragičnega prostora pod soncem, v koncentracijskem taborišču, ustvari svojemu sinčku paralelni svet neskončne zabave. Potem pa je tu še Tanka rdeča črta, po zatrjevanju redkih, ki so fdm že videli, bojda nepozabna vojna drama skrivaškega režiserja Terenca Malicka, o katerem ne obstaja niti fotografija, kaj šele, da bi ga kdo videl.
Vse kaže, da bosta oskarjevski hit leta 1998 dve temi: vojna in kostumska zgodovina eropske aristokracije in gledališča. Fino, ni kaj, saj so vsi najtežji nominiranci pametni in vsesplošno prijazni, če že ne kar etični. Nobene prepotentnosti, nobenih Titani-kovih mega proračunov. Popoln poraz Trumanovega Showa s komaj tremi nominacijami je sicer presenečenje, toda povsem na mestu.
TOMAŽ BRATOŽ
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Občanom nudimo
Uro račune, tekoče račune, hranilne vloge, depozite, plačilne kartice in kredite za osebno potrošnjo
na vseh poštah v Sloveniji.
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Rreda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 2IU tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.801) tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52IIIO-620-I07-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo 1068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
Čestitka
Na Valentinovo, 14. februarja, je v krogu številne družine obhajal 90-letnico Valentin Dolinar z Laz pri Uršnih selih. Še mnogo let in prešernih druženj ob njegovi harmoniki mu želijo
vsi njegovi!
ČESTITKA
TANJI GRIČAR najlepše čestitajo za osebni praznik vsi njeni: mama, Jože, Zinka, Bojana, Lado, Uroš, Aleš.
KMETIJSKI STROJI
PESNI KOMBAJN, dvoredni, Stoli, plug Kvederland, 3-brazdni, obračalni, prodam. TT (062) 745-657.	540
NAKLADALKO SIP, 16 m3, in harmoniko frajtonarico, starejšo, prodam. TT (068)42-951.	555
* GUME BARUM, akumulatorje Vesna in Topla ter vse rezervne dele za traktorje Ze-tor, Ursus, Tomo Vinkovič, Univerzal, IMT, Torpedo, BCS, Sip Šempeter nudi ugodno Agroizbira Kranj, TT (064)324-802.	580
TRAKTORSKI OBRAČALNIK Sip, ličkal-nik koruze in sadilec krompirja prodam. TT
(068)73-265.	597
KRHALNIK KORUZE Tornado 35 prodam. IT (068)81-549.	608
CISTERNO za gnojevko, 220-litrsko, dobro ohranjeno, prodam. TT (068)41-157.	542
KUPIM
20 M' hlodovine smreke ali jelke kupim. TT (041)730-246.	559
MOTORNA VOZILA
GOLF JX B, letnik 1991, rdeč, lepo ohranjen, prvi lastnik, 83.000 km, prodam. B (068)53-231.	545
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 27.9.1993, sive kovinske barve, 63.000 km, prodam. B (068)342-503 ali 342-603.	546
OPEL VECTRO 1.6 IGL, letnik 11/93, z vso opremo, prodam. B (068)325-677.	551
GOLF JX D, letnik 1988,155.000 km, rdeč, 3V, registriran do 30.10.1999, solidno ohranjen, 2 gumi, prodam za 480.000 SIT. TT (068)89-388.	554
LADO 1300, letnik 1988, in 300 litrov rdečega ter 200 litrov sortnega belega vina prodam.B(068)70-224.	.	567
OPEL KADETT 1.6 i GT, črn, z dodatno opremo, letnik 12/89, prodam za 570.000 SIT. S(068)52-720.	568
DAIHATSU CHARADE 1.0 TDI, prva lastnica, letnik 1990, registriran do 5/99, prodam. B (068)325-248.	570
R 5 D, letnik 1993, prodam. B (068)58-233, dopoldan, 50-002, popoldan.	573
PGD MAHAROVEC proda avto kombi IMV, letnik 1988, registriran do 6/99. Ogled na sedežu društva. TT (068)42-362.	574
OPEL KADETT 1.7 D, letnik 1991,5V, bel, prodam. B (068)49-216 ali (0609)638-103.
GOLF 1.9 Europa, letnik 1996, bel, 57.000 km, prodam. TT (068)82-203.	578
R 4, letnik 1982, dobro ohranjen, 91.000 km, garažiran, registriran do avgusta, prodam. IT (068)79-826.	579
GOLF II CLD, letnik 1991, rdeč, 3 vrata, 5 prestav, ohranjen, prvi lastnik, prodam. TT (068)42-194, (041)682-873, Jože Vodopivec, Brezje 7, Šentjernej.	585
SUZUKI SWIFT 1.3 GS ugodno prodam za
420.000	SIT. TT (068)347-023.	589
OPEL CORSO 1.28 swing, letnik 1989, registrirano do 8/99, kovinske barve, garažirano, dobro ohranjeno, prodam B (068)44-424.
126 P, letnik 1988, registriran do 3/99, prodam za 30.000 SIT. IT (068)73-564.	602
Novi simbol
m
nove storitve
Odtrgajte m -Jtrnnitr A A A A
E.P.S. - elektronsko pismo
Elektronska poštna storitev
Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej:
• izdelavo,
• izpis,
• kuvertiranje,
• dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil.
POŠTA SLOVENIJE
hltp://ww'v.posta,si e-maH: inlo^povla.si
LADO SAMARO, letnik 1993, rdečo, 85.000 km, prvi lastnik, prodam. B (0608) 78-315. Z 128 skala 55, letnik 1989, 80.000 km, prvi lastnik, prodam. O (068)85-830.	606
JUGO 45, letnik 1991, 76.000 km, prodam. TT (068)51-466.	547
GOLF JX D, letnik 12/89, 3V, prodam. B (041)729-850.	603
ŠKODO 135 L, letnik 1990, dobro ohranjeno, prodam. B (068)326-122.	582
GOLF III CL 1.9 D, letnik 12/94,5V, kovinske barve, prvi lastnik, prodam. B (068)67-039.	563
ZASTAVO 101, letnik 1985, 82.000 km, garažiran, prodam. B (068)73-297.	586
LADO R1VO 1300, letnik 1991, 39.000 km, izredno ohranjeno, prodam. B (068)44-479.
POHIŠTVO
POHIŠTVO ugodno prodam. TT (068)324-074.	565
RABLJENO SPALNICO ugodno prodam. IT (068)322-539.	566
KAVČ in dva fotelja ugodno prodam. TT (068)25-936.	571
POSEST
LEP nov vikend ob Kolpi, v zgornjem toku, prodam za 3.900.000 SIT. B (00385) 12-00-47-26.	562
STAREJŠO bivalni hišo v centru Semiča prodam. B (068)66-599.	553
V OKOLICI Uršnih sel kupim smrekov gozd. B (068)66-655.	601
PRODAM
OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. TT (063)451-082.	402
RDEČE VINO iz Pisec prodam ali menjam za hrastov ali smrekov les. TT (0608)65-526.
NOVO lovsko obleko po naročilu, št. 45 do 46, ugodno prodam. TT (068)51-862.	572
200 DO 300 LITROV rdečega vina cvička zelo ugodno prodam. TT (0608)89-242. 577 KROMPIR za sajenje in jedilni frizija, dezi-re, vesna, karlingford, navan, cita in sante prodam. TT (061)785-097.	593
TV ISKRA, 60 cm, brez daljinca, prodam za
15.000	SIT. TT (068)51-423.	584
KOSTANJEVO KOLJE za vinograd in hlevski gnoj prodam, rt (068)324-646.	549
KOSTANJEVO KOLJE za vinograd prodam. TT (068)344-170.	541
VINOGRADNIŠKA sidra prodam. B (068)42-852.	556
VINO cviček ugodno prodam. 15 (068)81-484.	557
RAZNO
ANGLEŠČINA - pripravljam za maturo in mednarodne izpite splošnega in poslovnega jezika. TT (068)341-106, po 18. uri. 543
NUDIM USLUGE na domu (obdelava in urejanje vrta, likanje, pospravljanje, čiščenje oken). TT (068)84-530.	598
OPREMLJEN gostinski lokal v centru Črnomlja oddam. TT (0609)654-828.	609
V NOVEM MESTU iščem varstvo za enoletnega otroka. TT (041 )760-135.	610
REJCI PRAŠIČEV! Če želite poenostaviti proizvodnjo, zmanjšati stroške in povečati prirejo, so krmilniki TUBE-O-MAT odlična rešitev! TT (041)538-236.	612
V CENTRU NOvega mesta oddam lokal, 20 m2, primeren za trgovino ali mirno obrt. TT (068/75-393.	550
SLUŽBO DOBI
GENERALNI ZASTOPNIK vabi k sodelovanju 3 zastopnike - komcrcialisze v PE Novo mesto. B (041 >402-503.	538
PRIJETEN KOLEKTIV išče nove prodajne zastopnike. Zelo dobro plačilo! Studio Print, B(061)1343-257.	544
DEKLE za delo za sunkom zaposlimo. (068) 341-932, popoldan.	587
KV POHIŠTVENE in POMOŽNE MIZARJE takoj zaposlimo zaradi razširitve proizvodnega programa.
MIZARSTVO BOBIČ, d.o.o.
Belokranjska cesta 15 8000 Novo mesto.
NATAKARICO in KUHARICO
zaposli gostilna Brunskole na Hrastu. Tel. 068/50-125
Zaposlim več voznikov šleparjev-kiperjev s prakso.
Kličite zvečer na telefon 068/ 42-350.
NATAKARICO, KUHARICO ali PICOPEKA zaposlimo v novomeškem bistroju.
Tel. 041/628-385
KROVSTVO IN STAVBNO KLEPARSTVO Drago Kosovan, Mali Podlog 16, Leskovec, zaposli 2 delavca, stara do 30 let. Delo na višini! TT (041)730-246.	558
KV KUHARJA (-ICO), KV natakarico z izkušnjami redno zaposlim v Črnomlju, rt (041)732-474.	564
KOVINARJA ali delavca za priučitev zaposlimo. MU-REN, d.o.o., Trebnje, TT (068)44-670.	590
DEKLE za delo za šankom zaposlimo v gostinskem lokalu, rt (0608)31-435.	596
SODELAVCE za prodajo novega proizvoda na slovenskem tržišču iščemo. TT (041) 408-808.	599
STANOVANJA
STANOVANJE v Novem mestu oddam. TT (068)27-123.	539
GARSONJERO, 26 m2, drugo nadstropje, CK, prodam. TT (068)53-765.	560
GARSONJERO v Novem mestu oddam. TT (068)25-277.	595
MLAD izobražen par najame eno- ali enoin-polosbno stanovanje v Novem mestu, rt (061)339-371, zvečer.	581
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Dragatu-šu pri Črnomlju, vseljivo 1.3.1999, oddamo. rt (068)53-007.	548
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za cnodnev-ne kilogramske bele piščanec ter rjave in grahaste jarkice. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, TT (0608)89-038.	168
PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, da sprejema naročila za vse vrste belih, grahastih in rjavih enodvenih in večjih kilogramskih piščancev. Vse informacije na TT (0608)71-375.	245
MLADE NESNICE hiscx, rjave, pred nes-nostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, TT (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, TT (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9, TT (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, TT (068)49-813.	279
PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste nesnice prodajamo. Sprejemamo naročila! Kuhelj, Šmarje 9, Šenlernej, B1068)82-424.	457
PRAŠIČA, 130 kg, prodam B (068)81-867.
KRAVO SIMENTALKO, slaro 3 leta, po prvem teletu, prodam. TT (068)65-036. 569 KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Ludvik Vidrih, Dečja vas 5. 1303 Zagradec, IT (1141)530-024. po 17. m i	576
PRAŠIČA, 130 kg, domača hrana, ugodno prodam. O (068)73-584.	588
M1ADE PUJSKE. 25 do 30 kg, prodam. TT (068) 25-846.	600
\°n Zt,/>
^ sr
(1 A o
00
c
O-
"o
d)
e
°/cev n-•s 068/324-377
PSIČKI, stari 2 meseca in	pol,	nižje rasti,
mešanki, prodam. B (068)51-464.	611
PRAŠIČE, težke 50 do 130 kg, ter odojke prodam. B (068)81-179.	592
PRAŠIČA, 100 do 120 kg, prodam. Možeh zakol. B (068)770-014.	607
PRAŠIČA, 120 do 160 kg in odojke, 25 do 30 kg, prodam. B (068)73-003.
605
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK tel (068) 324-496, 67-108.
Jasnovidka Amalija
vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja.
Tel 090-40-36
EURO C.A.T., d.o.o., Novo mesto, zaradi prestrukturiranja podjetja proda zelo vpeljano trgovino s spodnjim perilom “INTIMO ITALIA" v novomeškem BTC-ju, ter kombi furgon fiat ducato, 1.89, cca 9 m3, nosilnost 1000 kg, in prikolico, cca 16 m3, nosilnost 1000 kg. Informacije na tel.: 068/325-068, 041/621-635, 041/769-199.
MIPO Dobova, d.o.o. MIHALOVEC 53 b Podružnica: Gaberje 42 8257 DOBOVA Tel.: 0608/67-999 Fax: 0608/67-527 Spoštovani poslovni partnerji, vabimo vas, da nas obiščete v novih poslovnih prostorih (Gaberje 42 pri Dobovi) še posebej pa boste dobrodošli v tednu od 22. ■ 26. februarja. Seznanili vas bomo z našimi novostmi in ugodnostmi za vas.
KMETOVALCI!
Popravljam kardane vseh vrst za traktorske priključke. Štangelj Ivan, Drska 68, Novo mesto, tel. 068/27-870 vsak dan po 16. uri.
Jožef Vesel, Bršljin 22, Novo mesto, sporočam, da bom 6.4.1999 prenehal z obrtno dejavnostjo.
$ SUZUKI
Za avtomobile SUZUKI JIMNY sprejemamo naročila za dobavo v marcu in aprilu!
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto TT 068/24-791
SVVIFT GAL že od 1,295.000 tolarjev
Metlika - veselica.
Prodamo poslovno zgradbo
gostišče veselica.
Objekt 131,67 m2 na parceli 3168 m2 prodamo za 41,6 mio SIT. Tel. 068/638-160.
isggjgg; Iradio maxI
88.9 FM
87,6 FM
Radio fbrežice
88,9 in 95,9 MHz
LERAN, d.o.o.
Prodamo:
• stanovanja:
Novo mesto, Šmarješke Toplice, Straža, Dol. Toplice, Žužemberk, Krško, Brežice, Sevnica, Ljubljana;
• hiše:
Novo mesto in okolica, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej in okolica, Ratež, Črnomelj, Krško, Sevnica, Brestanica, Brežice, Kostanjevica, Mokronog, Semič, Metlika;
• kmetije:
občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika;
• vikende:
Bela krajina, okolica Brežic in Krškega, Novo mesto z okolico, Dvor, Ajdovec, Straža, Otočec z okolico;
• poslovne objekte: Novo mesto, Črnomelj, Krško;
• zidanice:
območje občin Novo mesto, Krško, Trebnje, Črnomelj;
• oddamo v naiem poslovne prostore in stanovanja.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite na tel. 068/322-282; 068/342-470 ali 0609/633-553.
servis
SLAVKO GRIL
vozil in rezervnih delov
Pooblaščeni servis - prodaja
Pooblaščen servis FIAT in LANCIA
ŽUPNCA3, NOVO MESTO/
Prodaja vozil FIAT, LANCIA	/tei./fax: 068/28-714/
in ALFA ROMEO
Originalni rezervni deli FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO Kleparske in ličarske storitve
KZ Krka, z.o.o.
Rozmanova ulica 10, Novo mesto
vabi k sodelovanju
kmetijskega tehnika - prodajalca ali kmetijskega tehnika - trgovskega poslovodjo
~fQ!?e.lovno mesto strokovnega prodajalca fitofarmacevtskih
mesto V ^ ^fka' z'0,0'’ ^ Agroservis, Knafeljčeva ul. 2, Novo
zar° Hdat bo delovno razmerje sklenil za določen čas (3 mesece) adi povečanega obsega del. Zaradi delovnih pogojev je delo
Primernejše za moške.
rijave pošljite v 8 dneh na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni.
KZ Krka z.o.o. Novo mesto
^EK, d.o.o., Proizvodnja embalaže,
340 Črnomelj, Kanižarica 42
objavlja prosto delovno mesto
PREDDELAVEC
pogoji:
. oblikovalec kovin (orodjar ali ključavničar) mesecev delovnih izkušenj
p® °Vno razmerje bomo sklenili za določen čas, z dvomesečnim kusnim delom in možnostjo kasnejše sklenitve delovnega ^zmerja za nedoločen čas.
P0 e .Prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju razpisnih na«i°,ev’ °Pisom dosedanjega dela pričakujemo do 28.2.1999, na Kan°Vu; d.o.o., Proizvodnja embalaže, 8340 Črnomelj,
ZRNO, d.o.o. Gmajna 6 a 8274 RAKA
V Trgovini Zrno Raka poteka posebna akcijska prodaja kmetijskega in gradbenega materiala.
I.
1. cement Anhovo
699.00 SIT/vreča
2. apno 338,20 SIT/vreča
3. armaturne mreže 9x6
4.890.00 SIT/kom
4. Bramac	144,50 SIT
5. mod. blok	79,90 SIT
(cel šleper)
Najugodnejši nakup vseh vrst fasad v predprodaji:
• thermoputz P 2500
699.00 SIT/vreča
• thermoextra supertherm
899.00 SIT/vreča
• stiropor fasada 5 cm kpl. m2	1.599,00	SIT
Poleg tega vam mojstri v Zrnu kvalitetno izvedejo fasade vseh vrst in notranje strojne omete ter vodovod in centralno napeljavo. Njihova prednost je vrhunska kvaliteta, najboljši materiali iz uvoza in konkurenčne cene. Prav na področju fasad in notranjih ometov so v Zrnu pionirji, saj se že dobrih osem let ukvarjajo s to dejavnostjo, tako da imajo na tem področju veliko izkušenj in gotovih objektov.
II.
Po ugodnih cenah nudimo umetna gnojila:
- NPK 15-15-15
1.345.00 SIT/vreča -KAN 1.049,00 SIT/vreča
- NPK 7-20-30
1.548.00 SIT/vreča
- NPK 8-26-26
1.658.00 SIT/vreča in vinogradniško gnojilo
Ravno tako je ugodna ponudba semenskega	krompirja	v
omejenih količinah:
• desire E	133,50	SIT
• jerla E	139,00	SIT
• kenebek E	149,50	SIT
Ugodna ponudba semenske koruze Pionir:
• Stira	5.100,00	SIT
• Eva	4.262,00	SIT
in ostale sorte so na zalogi.
Ugodna ponudba zaščitnih sredstev - 30% nižje cene od sezonskih:
- primaextra	1.280,00	SIT
-dual	1.190,00	SIT
-antrakol	1.160,00	SIT
- ditan	870,00	SIT
- dicuran forte	4.100,00	SIT
Ugodna ponudba:
- oves	20,00	SIT
- ječmen	24,00	SIT
- krmila Emona program
Za nakup se vnaprej zahvaljujemo.
Telefon:	0608/75-410
0608/75-086
*-6 MVA7-
STU
io
y03.0 MHZ
VI NAM - MI VAM
°§las na kratko s pošto ^^068/323-610 ali 041/623-116
DERMATOLOG
odmevno objavo v
DOLENJSKEM LISTU
Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil, kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj, kapilar na obrazu in hemoroidov z laserjem. 061/1401-555, za hemeroide GSM 041/694-429.
Verjentjje ali ne,
W
-o)Wr~ ffi>
OGNJIŠČE
Krvavec	Kum
104,5	105,9
JE
523
Vse za telefon
Kranj GSM
tel:068-322-127 Philips, Panasonic,
BTC I iublianska 27 ALCATEL’ Motorola, ’	' J	L	SAMSUNG,	NOKIA, TELITEL,
NOVO MESTOmobičuk
in REGLJA
ŽENITNO POSREDOVANJE IN PRIJATELJSTVA
OBJEM
OD SEDAJ TUDI V NOVEM MESTU - več kot 3 leta uspešnega delovanja -- več kot 2500 aktivnih članov -8 (068) 342-002, mob. (0609) 630-450
Zaposlimo RAČUNOVODJO
(za nedoločen čas). Zahtevana ustrezna izobrazba, samostojno in odgovorno opravljanje dela, komuniciranje s strankami.
Prošnjo je treba poslati v roku 7 dni na naslov: “SAN 21”, d.o.o., Ljubljanska 27 (BTC), 8000 Novo mesto.
TELEVIZUA NOVO MESTO
.vas
kanal
ZAVAROVALNICA MARIBOR, d.d.
Predstavnišvo NOVO MESTO 8000 NOVO MESTO, Zvvittrova ul. 1 Tel.: 068/325-330, fax: 068/325-331
DRUGA NAJVECJA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA
želi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju še razširiti svoje poslovanje
Vabimo podjetne ljudi, pripravljene sprejeti nove izzive z območja Metlike, Črnomlja, Semiča, Novega mesta, Žužemberka, Šentjerneja, Škocjana, Trebnjega, Krškega, Brežic in Sevnice, da se nam pridružijo pri prodaji zavarovalnih storitev na terenu.
Nudimo vam strokovno izobraževanje, samostojno in dinamično delo, izredno stimulativno plačilo, možnost napredovanja oziroma redne zaposlitve za nedoločen čas.
Pričakujemo, da imate srednješolsko izobrazbo, vozniški izpit B-kategorija in veselje do dela z ljudmi.
Prosimo vas, da svoje vloge skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 10 dneh po objavi pošljete na naslov:
Zavarovalnica Maribor, d.d.
Predstavništvo Novo mesto, Zvvittrova 1,
8000 Novo mesto
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI!
— - - 			—1 1—	l
	■■MMM——i|i ii23
KOVINOTEHNA
Pomivalni stroj
art. 14800	.
ični mešalnik trenje M 600
V vseh prodajnih enotah
Kovinotehna
59.900,
52.620
§ PHILIPS
brisalo
S kartico DODATNI POPUST!
Pri plačilu z gotovino
Glasbeni stolp SONY MHC RX 55
PORTRET TEQA TEdNA
Matjan Mikložič
i
PET LET KLUBA PRIJATELJEV MIKLOVE HIŠE
RIBNICA - Klub prijateljev Miklove hiše v Ribnici je bil ustanovljen pred petimi leti, vanj je vključeno več kot sto članov, odprti so tudi za nove moči. S svojim delom si želijo oživiti kulturno zavest kraja in so doslej pripravili več odmevnih predavanj, prireditev in izletov. Zelo odmevni so debatni klubi, ki jih v ozkem krogu pripravljajo v klubskih prostorih v kleti Miklove hiše. Ob koncu tedna so v dvorani središča Ideal imeli v gosteh Janeza Škofa, igralca Slovenskega mladinskega gledališča, ki je skupaj z ansamblom Čom-pe prepeval skladbe, ki jih je uglasbil na besedila Daneta Zajca, Milana Jesiha in Edvarda Kocbeka.
Ribiča si navadno predstavljamo kot možaka, ki ure in ure stoji ob reki ter vanjo namaka trnek. A takšna podoba za okrog 260 članov Ribiške družine Črnomelj že dolgo ne velja več, kajti lovljenje rib je zanje drugotnega pomena. Že leta 1980 je bila namreč v društvu ustanovljena komisija za varstvo okolja s sekcijami v Starem trgu, Vinici, Dragatušu in na Pretoki. Pred sedmimi leti pa se je družina še ekološko doregistrirala.
Že iz teh skopih podatkov je moč sklepati, da so črnomaljski ribiči predvsem naravovarstveniki, njihov sloves pa ni šel le po Sloveniji, temveč tudi onkraj Kolpe, za katero skupaj s hrvaškimi ribiči dobro skrbijo. Predsednik Ribiške družine Črnomelj Marjan Mikložič prizna, da so prav Črnomaljci odprli oči ribičem na drugi strani državne meje, na srečo pa so dovzetni za nasvete slovenskih učiteljev. Mikložič, ki je predsednik Ribiške družine od leta 1995, njen član pa že več kot 20 let, pravi, da si ne more sam lastiti zaslug za ekološke dosežke družine, ki je bila zastavljena pred dobrimi 85. leti. Znal pa je pravilno ravnati z dediščino, ki mu jo je zapustil njegov predhodnik Stane Muhič. Hkrati sta se izvrstno ujela s podpredsednikom družine in hkrati predsednikom komisije za varstvo okolja Stanetom Lozarjem, ki so mu s tenkočutnim odnosom do narave uspeli med ribiči skoraj čudeži.
Če danes črnomaljski ribiči veljajo za ene najbolj osveščenih v Beli krajini, pa vedno ni bilo tako. Mikložič prizna, da je bilo potrebnih kar nekaj trdih prijemov, da so jih disciplinirali. Zato pa se mu zdi krivično, da morajo člani Ribiške družine vsako leto najmanj deset ur čistiti okolje, medtem ko občina ne kaznuje onesnaževalcev. In takšnih ni malo, zlasti ne ob Kolpi, ki postaja vse bolj turistično zanimiva. “Predvsem nam gre v nos čolnarjenje. Izposojevalnice čolnov zaslužijo poleti veliko denarja, ribiči pa moramo za nevestnimi čolnarji pobirati smeti. Zato razmišljamo o odloku o čolnarjenju na Kolpi ter o uvedbi ekološke takse, od katere bi del dobili ribiči za čiščenje in skrb za ribji zarod, ki ga čolnarji z vznemirjanjem rib zmanjšujejo, ” pravi Mikložič. Pri tem ne taji, da si za vzor reda ob reki postavlja Sočo. Nič nima sicer proti razvoju turizma ob Kolpi, ve pa, da jim bo vse ušlo iz rok, če se ne bodo dobro organizirali.
Ribiči v sodelovanju s turističnimi društvi, krajevnimi skupnostmi in celo turisti ob Kolpi pripravijo najmanj tri ekološke akcije na leto. “Evropa si je zapravila čisto naravo, Belokranjci si je ne bi smeli. Spoštljivosti do narave par je žal tudi med njimi še vedno premalo, "pravi Mikložič, čeprav meni, da se v glavah ljudi vendarle premika. Uspeh je že, da soseda, ki malomarno meče odpadke okrog sebe, vaščani opozorijo, naj tega ne počne. Pa še nekaj pekli Mikložiča. “Njegovi ” ribiči dobro skrbijo za 67 kilometrov Kolpe, Dobličico in del Lahinje. Temu je dokaz tudi ekološko priznanje breza, ki ga bo Ribiška družina prejela ob jutrišnjem občinskem prazniku. Pa vendar je osnutek zakona o vodah napisan tako, da ribičev nihče nič ne vpraša.
A karkoli bo zakon zapovedoval, črnomaljski ribiči bodo zagotovo še naprej hodili ob vodotokih s črnimi vrečami na ramenih in pobirali smeti. Nekateri že sedaj preživijo ob vodi več časa z vrečami kot z ribiškimi palicami. Veseli so, ko opažajo, da je vsako leto manj smeti. Bodo dočakali, da se bodo vrnili z ekološke akcije s praznimi vrečami?
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
DUNJA MOČNIK V ORIONU
To soboto, 20. februarja, bo na 1. programu Televizije Slovenija v oddaji Orion ponovno potekal izbor Pesmi meseca. Med petimi kandidati bo tudi pevka Dunja Močnik, doma iz Novega mesta. Nastopila bo s skladbico En utrip srca, ki jo je zložil Sašo Fajon, besedilo pa je napisala sama.
KONCERT TINKARE KOVAČ
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi v petek, 19. februarja, ob 21. uri na pop koncert, ki bo v klubu pod kavarno. Nastopila bo Tinkara Kovač.
PREDAVANJE O EKVADORJU IN PERUJU
NOVO MESTO - V soboto, 20. februarja, bo ob 19.30 v galeriji Luna predavanje z diapozitivi o • Ekvadorju in Peruju. Predaval bo Rok Košir. Vstopnine ni!
POPEVKA VESELE JESENI
Organizacija za glasbene prireditve Bertissimo pripravlja letos že 32. festival Popevke vesele jeseni. Prireditev bo 16. oktobra v Mariboru, vse, ki bi želeli sodelovati s popevko, pa morajo svoje izdelke poslati do 19. aprila. Za dodatne informacije in prijavnico pokličite na telefon 062 307 365!
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pohvala električarjem in kritika trebanjski Komunali - Divjadi preveč - Kdaj odkriti krivci za Pionirjev propad? - Bivši delavci čakajo na odgovor - Pozabili na invalide
Prejšnji četrtek zvečer so bili nekateri kraji na Dolenjskem in v Posavju zaradi obilnih snežnih padavin še vedno brez elektrike. Delavci Elektra so delali po cele dneve, pri tem pa so bili kljub težkemu delu deležni predvsem kritik. Rozalija iz Adiešičev in Bojan iz okolice Sevnice pa sta dežurnega novinarja poklicala zato, da bi javno pohvalila njihovo delo in prizadevnost.
Zaradi težav, ki so jih imeli še posebej kmetje v času, ko so bili brez elektrike in pitne vode, je poklical Polde Višček z Mirne. Povedal je, da so bili brez vode dan pa pol, najhuje pa je bilo z živino. Kljub temu daje Polde trebanjsko Komunalo večkrat poklical, naj že nekaj storijo, so mu odgovorili, da bo voda pritekla, ko
(-------------------------
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bi>mo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam ho jjozomo prisluhnil.
\_________________________
bo prišla elektrika. Vendar vode tudi potem še dolgo ni bilo. “Ob pol desetih zvečer smo vodo za 35 glav živine vozili iz potoka in jo za silo napojili. Komunali sem predlagal, naj priključijo rezervni vodovod, ki deluje na prosti pad, pa so mi odvrnili, da ta voda ni primerna, čeprav bi bila za živino dobra,” pove. Polde meni, da so komunalci tokrat padli na izpitu, čeprav so se nedolgo tega, ko so na Trebelno dovažali vodo, hvalili, kako so sposobni.
Ivan Križe, Dolenjec iz Štajerske, pravzaprav iz Gornje Radgone, je poklical, ker je želel povedati svoje izkušnje in pogled na divjad, o kateri je tekla beseda v naši anketi. Ivan pravi, da je divjadi resnično preveč, saj kmetom dela zelo veliko škodo. Spominja se, kako so v Starih Žagah, od koder je doma, cele noči kurili okrog koruze, da so pregnali divje svinje. V dobrem spominu ima Avgusta Zamido, lovca iz Občic, ki je divjačinsko meso potem razdelil med ljudi. Pove tudi, da se je že srečal z medvedom, pregnal volka in da tisti, ki govorijo le o zaščiti divjadi, ne vedo, koliko škode lahko povzroči, še posebej, če je je preveč. Glede zidanja oz. potrebnih papirjev za to pa se Ivanu ne zdi, da je najhujša država, ampak sosedje, ki te zaradi nevoščjivosti zelo radi prijavijo.
Franceljnu iz Novega mesta, nekdanjega Pionirjevega delavca, zelo moti to, kar seje s Pionirjem zgodilo. “Tisti, ki so bili nekoč zelo slabi organizatorji v Pionirju, so si največ prilastninili oz. prigrabili, kar so pridni delavci v 40 letih prigarali. Sedaj imajo vikende in
jahte na morju pa hiše, vendar tega bogastva ne bodo uživali ne oni ne njihovi potomci, ker se ustvarja organizacija, ki jim bo to preprečila,” je ostro zaključil Francelj. Povedal je še, da ne ve, zakaj tako drvimo v Evropo, ko pa smo že del Evrope. “Germani in Romani Slovana ne bodo imeli nikoli za nič drugega kot za hlapca. Edini, ki so nam kdaj pomagali, so bili Rusi," pove Francelj. Na koncu je pohvalil pokončno in kritično pisanje našega novinarja Andreja Bartlja.
Na zapis o stečajnem postopku Pionirja se je odzval tudi Janez iz okolice Novega mesta, ki pa ga zanima, zakaj je do propada Pionirja prišlo in kdo je kriv. “Zakaj tega nihče ne pove?” se sprašuje.
Marjja iz Novega mesta, ki je invalidka, je imel v teh dneh, ko je bilo vse zasneženo, nujen opravek na občini, ker pa parkirišče na Novem trgu-pred občinsko stavbo ni bilo očiščeno, do občine ni mogla priti. “V teh razmerah so na invalide povsem pozabili!” je zaključila.
P. F. iz Črnomlja je že pred nekaj tedni v Dolenjcu postavila javno vprašanje, zakaj črnomaljska Komunala ne čisti pločnika na Bu-torajski cesti. Ker ni dobila odgovora, se je ponovno obrnila na časopis. “Cesta je ozka in zato tudi nevarna, zanima nas, zakaj sosednji pločnik očistijo, našega pa ne. Smo mi manj vredni?” se sprašuje bralka. Namestnica direktorja na črnomaljski Komunali Marija Mušič je odgovorila, da pluženje tega pločnika ni v njihovem planu, plan pa pripravljajo skupaj z občino, zato bralki svetuje, naj se obrne na občino.	J.	D.
'estivaf
irešice
AVIOSOiA • TAM • KNT • A ^ « «41 • 5S5 zaeotok tac*S? Cff B5
' lhrbf\ihrvt talno korak pral J
OfTtK
V KROFU DOBILA ZLAT OBESEK
BELA CERKEV-Murija Dravinec z Vinjega Vrha je v torek v zasebni trgovini Demetra v Beli Cerkvi kupila več krofov pekarne Pepe iz Škocjana. Prijetno presenečena pa je bila, ko je v enem iznted njih dobila zlat obesek.
VLADAL KOSTANJEVIŠKIPRFORCENHAVS - Pust, ki naj bi po starem ljudskem izročilu preganjal zimo, je imel tokrat zaradi obilice snega in hudega mraza veliko (kot zaenkrat kaže neuspešnega) dela. Tudi v Kostanjevici, kjer je Prforcenhavs prevzel oblast že v nedeljo zjutraj in je vladal vse do srede popoldne, ko so domačini pokopali kurenta in se za zaključek pozabavati na veseli sedmini. Sicer pa so se lahko občani v štirih dneh pridružili številnim prireditvam pustnega rajanja. Gotovo najbolj množičen obisk je bilo zaznati v ponedeljek zvečer na občnem zboru, kjer so do kosti obrali številne krajane in druge občane, izvolili pa so tudi novega predsednika Prforcenhavsa. Goran Strel je pustno krono za eno leto predal Francu Laknerju. (Foto: T. G.)
Ivica Jambrovič izdelal največ zobotrebcev
Nastop harmonikarjev
Po nekaj letih premora spet presenetile domače in tuje gledalce pa tudi etnologe
VELIKE LAŠČE - Vodstvo osnovne šole Velike Lašče si prizadeva izginjajoče izdelovanje zobotrebcev ohraniti, zato je organiziralo 12. februarja že drugo tekmovanje, posvečeno pokojnemu zobotrebčarju Tonetu Strle-tu, enemu glavnih organizatorjev lanskega prvega tekmovanja zobotrebčarjev.
Na tekmovanju, kije trajalo le lO minut, je letos zmagal Ivica Jambrovič iz Velikih Lašč, ki je izdelal 107 zobotrebcev in prejel za nagrado 6.500 tolarjev (5.000 za prvo mesto in 1.500 za 15 izdelanih zobotrebcev več od drugouvrščene Marije Cim-
Ivica Jambrovič, letošnji prvak
perman, ki je naredila 92 zobotrebcev). Tretje mesto sta si delili lanska zmagovalka Marija Zlobko in Marija Cimperman s po 92 zobotrebci in prejeli vsaka po 3.000 tolarjev nagrade. Praktično darilo je dobil kot nagrado še Lado Kovačič, ki je kljub odrezanemu prstu po oceni komisije izdelal najiepše zobotrebce.
Tekmovanje zobotrebčarjev je bilo združeno z nastopom harmonikarjev, razstavo ročnih del članic Društva upokojencev Velike Lašče in razstavo ter pokušnjo nekaterih jedi, ki jo je pripravila gostilničarka Vanja iz znane gostilne Kukelj (dobitnica zadnje nagrade “srebrne žlice”), ki je bila tudi glavna pokroviteljica te prireditve. Solarji pa so za to priložnost pripravili razstavo svojih del iz lesa in tudi raznih domiselnih izdelkov iz zobotrebcev.
J. PRIMC
DOBREPOLJE - V Zagorici v Dobrepolju so se minulo nedeljo po večletnem premoru spet predstavile zagoriške mačkare, in to prav tako, kot je opisal pokojni etnolog dr. Niko Kuret v svoji knjigi “Praznično leto Slovencev”. Prireditev si je ogledalo več sto domačinov in gostov, med njimi tudi znani domači in tuji etnologi. Zagoriške organizatorje je treba pohvaliti, da so kar natančno obnovili stoletni običaj zagoriških maškar. Letošnjo maškarado so izvedli mladi domačini, ki pa so se prej temeljito seznanili o tem obi-
čaju ne le iz knjig, ampak so pov' prašali tudi pri starejših doma-činih.
V nedeljo dopoldne sta nabira' la po vasi darove jajčar in jajča-rica, ki jima je družbo delal grbec-Sicer pa so tistega dne po vasj razgrajali grbci, ki so preganja11 zimo, po vasi pa lovili otroke »j tudi dekleta. Popoldne se je zače glavni del karnevala s pustnin1 sprevodom, poroko, babjim rna*' nom, žaganjem babe ter orači in sejalci. O tej izredni pustni prim-ditvi bomo še poročali.	p
4. SREČANJE ETNOGRAFSKIH MASK - Dvajset minut po napovedanem pričetku se je v soboto v Ribnici pričel tradicionalni pustni karneval pod imenom “4. srečanje etnografskih mask iz Slovenije in tujine”. Po napovedih organizatorja, Pustnega društva Goriča vas, naj bi na karnevalu sodelovalo preko 30 skupin s 1000 maskami iz vseh slovenskih pokrajini Hrvaške in Italije, vendar zaradi^ slabega vremena gostov iz Italije ni bilo Premraženo občinstvo je letos v sprevodu po ribniških ulicah pogrešalo tudi znamenite cerkniške čarovnice, pestrejši kot lani pa je bil drugi del sprevoda s pravljičnimi, političnimi in drugimi maskami. Pustovanje so v Ribnici letos pričeli že v petek zvečer s pustnim plesom, nadaljevali v soboto s sprevodom in pustno zabavo, zaključili pa v nedeljo z zabavo za otroke-(Foto: M. L.-S.)
Zagoriške mačkare oživele
MAČKARADA V ZAGORICI - Glavni del pustnega karnevala v Zag°0 ci se je začel s parado mačkar, ki ji je bil na čelu komadant s sabljo in Čelu . do, za njim je šel godec (moskontar), za njim pa župnik, ženin z nevesto1 j svatje pa še druge tradicionalne mačkare. (Foto: J. Primc)
'L manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše.
(061) 125 33 66
ARS RAMOVŠ
Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju...