POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNI K 1 Leto XIV. 1 | Štev. 254 | TELEPON UREDNIŠTVA : 25—67 NAROČNINA NA MESEC Cena | din 1— j U °R A V E: 25—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova TELEPON LJUpLJANAt In 28—67 3. tel 280 46—91 Maribor, torek 15. oktobra 1940 Preieman v ti Dravi ali oo ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din, tnlina 30 din. POSTNI CENOVNI RACUNr 11.409 Sovieti obliubili Turčiji podporo? V Bukarešti pravijo, da stoji Sovjetska zveza pred dokončno odločitvijo — Povsod obsežne vojaške priprave — Turčija je sklenila postaviti se v bran vsakemu pritisku — Antonescov govor na vojaškem banketu — Ogenj v petrolejskih izvirkih : pogašen ~ ~ BUKAREŠTA, 15. oktobra. Unp. Ameriški novinarji so izvedeli v dobro informiranih diplomatskih krogih, da je Sovjetska zveza obljubila Turčiji moralno podporo proti vsakemu pritisku, ki bi sledil po zadnjih dogodkih v Romuniji. Na romunsko-sovjetski meji so včeraj nemški vojaki postavljali protiletalske topove, sovjeti pa so na besarabski strani zbrali že veliko število čet. Diplomatski krogi računajo, da je sedaj v Romuniji že okoli 50.000 nemških vojakov. Včeraj je prišla v Bukarešto tudi nemška mornariška misija, ki ima nalogo pripraviti vse za zgraditev pomorskega oporišča Galacu in v izlivu Donave. Tam bo zgrajena tudi velika delavnica za podmornice. Turčija -se ibo na vsak način branila CARIGRAD, 3:15- :okt. Reuter. Čeprav ie v-turški javnosti nastalo vznemirjenje zaradi zadnjih vesti, vjndar pričakuje z mirnostjo razvoj. dogodkov. Javnost je razdeljena v pogledu namenov nemškega Prediranja v Romunijo. Eni mislijo, da so Nemci jjasedli Romunijo zaradi nevarnosti angleško-tyrškega sodelovanja, drugi pa menijocda jo bila Romunija 'vključena v nemški življenjski prošfbr. Romunija je bila vključena v načrte osi glede popolne prevlade v Sredozemlju. V tem primeru bo morala Turčija braniti Prebod nemških Čet ifrčko Dardanel v Anmofijo, určlja pk' bo p6 drugi strani doživela vdor z bolgarske in albanske strani. Turški politični krogi pa smatrajo, da stojita, temu dve stvari na poti: prvJč, kaj bo storila Sovjetska zveza, če pridejo drugi prej v Dardanele, in drugič dejstvo, da se bo Turčija branila pred vsakim napadom. Dogodki v Romuniji so Še poglobili sodelovanje med Turčijo in Veliko Britanijo. ANKARA, 15. okt. Reuter. Govori se, da je turški zunanji minister informiral ameriškega in sovjetskega poslanika, da bo Turčija držala daijo besedo Grčiji. Vsaka izprememba statusa quo v Grčiji bo smatrala Turčija za direkten napad na sebe. V turških krogih mislijo, da bo prav kmalu prišlo do koncentracije nemških in italijanskih čet pri Dardanelah. Pravijo, da se bo Turčija branila do konca. Sovjetska zveza pred odločitvijo BUKAREŠTA, 15. okt. United Press. Posvetovanja, ki-so v teku med zastopniki Turčije iti Sovjetske zveze, ustvarjajo-v tukajšnjih diplomatskih-krogih dojeni, da bi se Sovjetska zveza mogla eventhhlnO Sedaj odločiti, v katero stran bo dokončno usmerila svojo zunanjo t>o-Ihlko. -Anketa, iZvedena-^v romunskih vojaških krogih, je pokazala, da so sovjetska vrhovna vojaška oblastva storila v Besarabiji Hi Bukovini razne ukrepe previdnosti, ki imajo, kakor se zdi definitiven značaj. Tako se n. pr. potrjujejo vesti o evakuaciji Cernovlc; -Iz tukajšnjih vojaških krogov sc je dalje izvedelo, ^a v zadnjih dneh ni bila opažena nobena večja-, nova koncentracija sovjetskih čet ha romunski UjejiT pač pa so te dni pri-Važali sovjeti manjše čete k Prutu. BUKAREŠTA, 15. okt. CBS. Sovjetska zvez« gradi z ,ysoj naglico sedem letal- Vojaški ukrepi Sovjetske zveze BUKAREŠTA, 15. okt. Reuter. Vojaški je, da imajo 12 oboroženih čolnov v tem so sovjetske čete postavile težke baterije. Romunski listi ponatiskujejo francoske liste, la javljajo, da Sovjetska zveza pazljivo spremlja dogodke na Balkanu, da' se pa ne bo preje premaknila, dokler ne bodo njeni interesi direktno'ogroženi, i BUKAREŠTA. 15. okt. Reuter. Dose- danje sovjetske čete, ki so okupirale Besarabijo, so bile zamenjane z najboljšimi sovjetskimi četami, ki so vse motorizirane. Nemške čete so izkopale jarke na zahodni obali reke Prat, kjer teče nova meja med Sovjetsko zvezo in Romunijo. Pomemben vojaški banket v Bukarešti BUKAREŠTA, 15. okt. Rador. Romunska vlada je priredila v Častniškem domu banket na čast nemški vojni misiji. Navžbčnih je bilo nad sto povabljencev, med njimi odličniki in diplomati Nemčije, Italije, Španije, Japonske ter romunski generali. General Antonescu je v zdravici naglasil, da je prišla nemška vojna misija v Romunijo na zahtevo romunske .vlade. Akt je-posladica stvarnega in plodnega sodelovanja. Osvojiti danes doktrine in tehnične možnosti velike vojske in vojne industrije, organizirati vojsko zaradi obrambe domovine na novih osno-, vali, pomeni vendar akt modrega hi stvarnega patriotizma. Pozdravil .je generala Hansena in Speidela ter predstavnike Italije, Japonske in Nemčije, nakar je dvignil čašo v zdravje Hitlerja, Gorin-ga, Viktorja Emanuela III. in Mussolinija. General Hansen se je zahvalil rekoč, da je naloga nemške vojske, poučavati ro-. munsko vojsko. Banket je potekel v iskreni prisrčnosti. Ogenl v treh petrolejskih izvirkih BUKAREŠTA, 15. okt. Unp. V treh velikih petrolejskih poljih v dlstrlktu Bai-coi, ki leži okoli 200 km .severno od Bukarešte, je na misteriozen način izbruhnil požar, ki je vrelce popolnoma uničil. skih oporišč v Besarabiji. Sovjetska letala prihajajo neprenehoma na še na pol izgotovljena letališča ter odlagajo velike količine materiala. Prav tako pošiljajo Nemci nove čete in nov material v ustje Donave. Nemški častniki imajo v Bukarešti veliko konferenc. LONDON, 15. okt. Unp. Diplomatski krogi mislijo, da je Nemčija svetovala Romuniji, naj nikar ne prekine odnošajev z Veliko Britanijo, da bi na ta način pomirila Sovjetsko zvezo. Vznemirjenje na Balkanu je vsak dan' Večje. Pričakuje se, da bodo nemške čete prav kmalu vkorakale v Bolgarijo. ■ : m' BUKAREŠTA, 15. okt. Rador zanika kot popolnoma izmišljene vesti angleškega radia in ameriških agencij, da je sovjetski rušilec napadel romunsko ladjo in jo potopil. krogi so informirani, da se. vršijo Ivellki Premiki Sovjetskih motoriziranih kolon ter letalstva ob obali Črnega morja. Edi-nice,' ki so bile staclonirane v okolici Odese, so dobile nalog, da krenejo v Besarabijo. Sovjetski.diplomatk so navzlic izjavam, da je nemška okupacija sledila Po sporazumu z Moskvo, v veliki zadregi. Nemška vojska je začela že z iiistruk-piiami romunske vojske. Najprej. Inštruirajo nemški specialisti romunske vojake v protiletalski obramb*. Protiletalski to-POvi so v glavnem razmeščeni ob nekem važnem železniškem križišču v bližini Bukarešte ter v bližini petrolejskih polj. Sovjeti priznavajo, da imajo 20 divizij na besarabski meji, vendar pravijo, da So tam zaradi vežbanja. Sovjetske čete so Prišle na jug ter prekoračile Chileo, najsevernejše ustje Donave. Pravijo,- da so sovjetske čete prišle do Suline, na ustju centralnega rokava Donave. Od tu je zelo verjetno, da bodo predrle do Jurijevega rokava, ki je najjužnejši kanal Donave. V posledici incidentov, ki naj bi se od’-rali v okolici Gaiaca, so sovjeti po-s!nU v Donavo nove 4 monitorje. Znano okrožju. Okoli 30 km vzhodno od Gaiaca m GRŠKI KRALJ JURIJ II., ki je v tesnih rodbinskih zvezah z angleško kraljevsko dinastijo, ima v zvezi z razvojem položaja na jugovzhodu trajno avdience. Tako se je včeraj posvetoval s podtajnikoma ministrstva vojske in mornarice. BUKAREŠTA, 15. okt. Reuter. Nemški nemških garnizij v Bukarešti, so že na gasilci, ki tvorijo posadko ene izmed delu, da ugasijo velike požare v petrolejskih poljih v Baicoiu, v okolici Pole-stija. BUKAREŠTA, 15. okt. CBS. Dva petrolejska izvirka izmed treh, ki gorijo v Baicoiu, pripadata romunskim družbam, tretji pa neki nemški družbi. Uradno pravijo, da je nastal zaradi iskre, ki je skočila iz mašinerije. Nemški gasilci, ki so specializirani v gašenju petrolejskih vrelcev, so preprečili, da bi se požari razširili na druge vrelce. BUKAREŠTA, 15. okt. Rador. Kakor javljajo, je 14. oktobra iz neznanega razloga nastal požar v treh petrolejskih vrelcih v Baicoiu. S pomočjo nemških čet je bil požar kmalu udušen. Škoda znaša največ štiri milijone lejev. Delo se normalno nadaljuje. Nova japonska ofenziva ŠANGHAJ, 15. okt. ZPV. Japonske čete, podpirane od letalstva in rečnih ladij so pričele na 300 km dolgi fronti med Uhoo na Jangceju in Hangčuajem, kjer že od leta 1937 ni bilo večjih bojev, novo ofenzivo. Po vesteh iz japonskega glavnega stana je pa prešlo v srednji Kitajski v napad 20 divizij čungkinske vlade. Kitajske divizije so dobro izvežbane in opremljene, V četrtek bo odprta burmanska cesta Japonci se pripravljajo na bombardiranje — Američani odhajajo — Upori in atentati Kitajcev — Snuje se voiaška zveza vseh držav Amerike — Mehika na strani USA RANGOON, Burma, 15. okt. Urip. Na tisoče kitajskih mehanikov je prišlo v Rangoon, kjer prevzemajo ameriške avtomobile ter drugo blago na železniški postaji med Rangoonom ter kitajsko mejo. Kitajski šoferji so avtomobile že prevzeli ter čakajo, da bo v četrtek odprta pot na Kitajsko. Angleška vojska je postavila vzdolž burmanske ceste vojaške garnizije, ki imajo nalogo, preprečiti napade na avtomobilske karavane. JAPONSKE PROTIPRIPRAVE ŠANGHAJ, 15. okt. Japonsko letalstvo je dobilo nalogo, neprestano bombardirati burmansko cesto takoj, ko bo 17. oktobra prenehal japonsko-britanski sporazum. S tem hočejo preprečiti odprtje te važne ceste, po kateri bo Kitajska dobivala niunicijo in vojni material. Severni konec burmanske ceste je v mestu Kun-mingu, glavnem mestu province Yunnan. Kunming so v nedeljo japonska letala že I ti trije parniki zadostovali za evakuacijo I Američanov. UPOR KITAJSKIH MORNARJEV ŠANGHAJ, 15. okt. DNB. Kitajska po-sadka nekega japonskega rečnega parni-jka se je uprla, ko je brod pristal pri Va-sunga. Z železnimi lopatami je moštvo navalilo na japonskega kapitana ladje ter njegovega pomočnika in oba ranjena vrglo v orje. Pomočnik se je oddaljil, kapitan je pa splaval na kopno. Posadka je ugjz&ha na ladji 5000 jenov m 800 do- bombardirala. Bilo je veliko škode. Nevtralni viri poročajo, da so japonska letalu Kunming zravnaia z zemljo. EVAKUACIJA AMERIČANOV NEW YORK, 15. okt. Unp. Ameriški parniki »Monterey«, »Mariposa« in »Wa-shlngton« bodo odpluli na Daljni vzhod, j Urjev r pobegnila, da odpeljejo ameriške državljane domov. | NAPAD NA JAPONCE V ŠANGHAJU Računajo, da bo šlo samo 3000 do 17.000! ŠANGHAJ, 15. okt. DNB. Neznanci so ameriških državljanov na Japonskem in j lapadli japonske pomorske Častnike v Kitajskem domov. Mislijo tudi, da bodoi Nadaljevanje na 2. strani! Zopet srditi napadi na London V pretekli noči so nemška letala napadla 52 londonskih in podeželskih okrajev — Angleška letala so v manjšem številu dosegla Berlin, sicer pa bombardirala več nemških in zasedenih krajev VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 15. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sle deče poročilo: Lahki in težki oddelki bojnih letal so nadaljevali včeraj in pre teklo noč s povračilnimi napadi na London, kakor tudi na druge važne cilje v iužni in severni Angliji, in sicer z velikim učinkom. Nemške eskadrile so letele val za valom čez dan zavarovane z lovskimi letali, tako naglo druga za drugo, da so bili med posameznimi napadi samo kratki premori. V Londonu so izbruhnili zlasti severno od palače »Timesa«, v prostoru dokov Victorija in India veliki požari, ker so te cilje zadele bombe srednjega in težkega kalibra. Ti požari so se videli ponoči z angleške obale. Po napadu na neko električno centralo so se pokazali veliki ognjeni zublji in gosti oblaki dima. Drugi močnejši napad je bil izveden na pristaniške naprave in vojaške tovarne v Liverpoolu. Tudi tu so bombe povzročile hude eksplozije in velike požare. O priliki napada na razne vojne cilje v srednji in južni Angliji sta bili med drugim uničeni dve taborišči čet. Ob izlivu reke Temze je moštvo nekega bojnega letala izvedlo posebno drzen napad, ko je letelo zelo nizko nad nekim močno zavarovanim konvojem 18 oboroženih trgovskih ladij. Ker letalo ni imelo več bomb, je konvoj napadlo s strojniškim ognjem ter zanetilo požar na krovu ladje. Čeprav se je sovražnik v glavnem izmikal boju z našimi lovskimi letali, je vendar na več krajih prišlo do letalskih spopadov, ki so se končali uspešno za nemške letalske oddelke. V vodah zahodno od Cadixa je nek nemški bombnik, ki lahko leti na velike razdalje, uničil oboroženo trgovsko ladjo (3—4000 ton). Zadeli sta jo dve bombi. Podnevu sovražnik ni izvedel napadov na nemško ozemlje in na kraje, ki so jih Nemci zasedli. Dve britanski ogledniški letali, ki sta leteli posamič, sta naleteli že na francoski obali na ogenj protiletalske artilerije. Ponoči je sovražnik letel nad severno in zahodno Nemčijo. Bombe, ki jih je metal brez načrta, so povzročile samo manjšo škodd na zasebnih hišah, niso pa jadele niti enega vojaškega cilja ali naprave, ki bi bila važna za izvajanje gospodarske vojne. Včeraj je sovražnik izgubil skupno 13 letal, od teli 12 pri spopadih v zraku, eno pa je zbila na tla protiletalska artilerija. Eno nemško letalo se ni vrnilo. DANAŠNJA NEMŠKA POROČILA BERLIN, 15. okt. DNB. Včeraj popoldne so nemška letala uspešno napadla aerodrom blizu Londona, Zadetih je bilo več hangarjev in letal. Druga skupina nemških letal je napadla pristanišča v južni Angiji, na povratku pa n^ki angleški parnik v Kanalu. Napadi na London in druga mesta so se nadaljevali vse popoldne pozno v noč. Posebno uspešni so bili napadi na jugu Anglije. BERLIN, 15. okt. Unp. Ameriškim novinarjem je bilo rečeno, da je nemško letal, ttvo uničilo važno angleško letališče, ki ;e imelo nalogo braniti London pred na- padi. Nemški bombniki so pvzročili veliko | LONDON, 15. oktobra. Reuter. V noči požarov v angleških pristaniščih, indu. [ od ponedeljka na torek so bili glavni striji in vojaških objektih. V strankinih j nemški napadi namenjeni Londonu in ne- krogih pravijo, da pade za vsako angleško bombo 50 nemških. NEMCI O ANGLEŠKIH NAPADIH BERLIN, 15. okt. DNB. V noči od 14. na 15. t. m. je letel nad severno Nemčijo oddelek angleških letal. Nekaterim bombnikom je uspelo, prodreti do Berlina. Od. vrgli so bombe, ki so zadele stanovanjske hiše. Zadeta je tudi neka bolnišnica, ni pa bilo večje škode na ljudskih žrtev. Protiletalske baterije so letala pregnala, trije bombniki so bili sestreljeni. BERLIN, 15. okt. Reuter. Nemška uradna agencija javlja, da so angleška letala v Berlinu zadela nekaj hiš, vendar ni bilo žrtev. Tri britanska letala so bila sestre, ljena, ne da bi se mogla približati Berlinu. DANAŠNJA ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 15. oktobra. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala v teku noči napadla nemške petrolejske rafinerije ter kanalska pristanišča. V Londonu so pogašeni že vsi požari, ki so jih vnela nemška letala v teku noči. V Londonu in predmestjih je bilo ubitih večje število ljudi, vendar je število žrtev manjše kot včeraj. Bombe so bile vržene tudi v Walesu in drugih angleških di-striktih, vendar ni nikjer večje škode. kemu drugemu mestu v notranjosti. Napadi pa niso bili tako hudi, kakor prejšnje dni in niso napravili posebne škode.. Nekaj požarov je poškodovalo industrijske naprave, bili so pa kmalu udušeni. V Londonu in bližnji okolici je Mio neka mrtvih in ranjenih. POROČILO AMERIŠKE AGENCIJE LONDON, 15. okt. Unp. V teku današnje noči je London doživel v zadnjih 38 dneh najhuiši napad. Nemška letala so odvrgla tone visoko eksplozivnih in vžigalnih bomb. Velike zgradbe v Središču mesta so težko poškodovane od nemških bomb. Že pred polnočjo je bilo napadenih 40 londonskih distriktov ter 12 podeželskih provinc v južni Angliji. Šte vilo žrtev je veliko. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI ^LONDON, 15. okt. CBS. V snežnem viharju so angleška letala napadla v Nemčiji pomorska oporišča v Kielu, WHhelms. havenu, Hamburgu in Blohmu in Kruppo-ve tvornice v Essenu. LONDON, 15. okt. Unp. Holandska In belgijska pristanišča so bila težko bombardirana po angleških letalih v teku da našnje noči. Angleški bombniki so napadli belgijska pristanišča Vlissingen, Zes-brugge in Duinbergen. Napad na Dodekanez RIM, 15. oktobra. Unp. Britanske vojne ladje so obstreljevale Dodekaneške otoke ter italijanske pozicije v bližini Sidi el Barranija. Italijansko vrhovno poveljstvo javlja, da pri teh napadih ni bilo žrtev niti materialne škode. Med tem pa je italijansko letalstvo napadalo angleški otok Perim, ki leži na južnem vhodu v Rdeče morje, kjer so bili zadeti vojaški objekti. Nastal je tudi velik požar. RIM, 15. oktobra. CBS. Britanska letala so bombardirala po poročilih italijanskega vrhovnega poveljstva italijanska oporišča v vzhodnem Sredozemlju. Napaden je bil Portolago na utrjenem otoku v Do-dekanezih. Direktni zadetki na katoliški cerkvi ter drugih civilnih zgradbah so po- ra- vzročili 34 smrtnih primerov ter 20 njencev. Vojaške škode ni veliko. Dve angleški letali sta bili sestreljeni. Tri britanske ladje so obtsreljevale italijanske pozicije pri Sidi el Barraniju. KAHIRA, 15. oktobra. Reuter. V uradnem sporočilu javljajo, da so angleška letala bombardirala tri sovražne objekte v Tobruku in Eritreji, posebno pri Guri, kjer je bilo mnogo škode. Italijani so napadli Malto. RIM, 15. oktobra. Stefani. Listi javljajo, da so dospele v Gibraltar štiri linijske ladje in štirje rušilci angleške mornarice. Dospeli so iz Sredozemskega morja zaradi popravil. Razsodnika komisija v Budimpešti Nadaljevanje s 1. stran)! nestu, ki so se vozili v avtomobilu. Iznenada je bilo zstreljenih nanje več revol-/erskih strelov, šofer je lažje ranjen. Uvedena je preiskava. VOJAŠKA ZVEZA AMERIKE BUENOS AIRES, 15. okt. Unp. Vojaška n diplomatska pogajanja so v teku med USA in večino južnoameriških držav. Namen teh pogajanj je, sklenitev vseameriš-ie obrambne zveze. Ameriške države preučujejo, kakšno vojaško In gospodarsko jomoč bi lahko dale USA, če bi prišlo do xojne. MEHIKA NA STRANI USA MEXICO CITY, 15. okt. Unp. Priča-tujejo, da bo novi predsednik Manuel Avila Camacho najtesneje sodeloval z USA v primeru vojnih zapletljajev. Me-'iika bi se v primeru vojne med USA in Japonsko takoj postavila na stran USA. BUDIMPEŠTA, 15. okt. Stefani. Sem je dospela italijanska delegacija pod vodstvom ministra Rugiera de Villanuova in tajnika grofa Pignattija Morano di Custoz za, ki bo sodelovala pri mešani nemško-italijanski komisiji za preučevanje sporov med Madžarsko in Romunijo. Nemška delegacija bo dospela v Budimpešto jutri. CUR1H, 15. okt. ZPV. Budimpeštanski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da je po predložitvi spora med Romuni in Madžari v razsodbo silama osi prenehala vsa medsebojna polemika in kampanja. V Budimpešti mnogo razpravljajo o vprašanju, kako bosta sili osi rešili ta spor in menijo, da ni izključeno, da bosta predlagali zamenjavo narodnih manjšin, t. j. preselitev Romunov iz Madžarske v Romunijo ter Madžarov iz Romunije na Madžarsko. Društvo, ki ga je ustanovil Maniu in se imenuje »Pro Transilvania«, je izrazito iredentistično in revizionistično. — Položaj na Angleški obali LONDON, 15. okt. Reuter. Posebni dopisnik agencije javlja, da je vzdolž južno-vzhodne angleške obale ostalo še na tisoče in tisoče civilnega prebivalstva v domovih. Otroci se igrajo po ulicah, ženske gredo, kljub obstreljevanju iz zraka, nakupovat najpotrebnejše, dočim so moški, posebno mlajši, po večini pod orožjem ali pa pri utrjevalnih delih. Življenje teče normalno dalje. Španija in Južna Amerika MADRID, 15. okt. DNB. Drugega dne proslave »Dneva rase« je govoril panamski poslanik v madridskem radiu ter nagla sil tesne vezi med Španijo in južnoameriškimi državami. Predsednik madridske občine je govoril o krščanski misiji špa. nije v državah Južne Amerike in se zahvalil prebivalstvu, ki je pomagalo Špan. skim nacionalistom med državljansko vojno. Tisk piše ob tej priliki o velikih zaslugah Franca, Primo di Rivera in Ra-mir ade Mecga ter o nalogah nove Španije na jugu Amerike. Odmev Cvetkovičevega govora rečenih na skupščini, ki se BERLIN, 15. okt. ZPV. Govor predsed nika jugoslovanske vlade v Skoplju je bil zapažen v politični javnosti Berlina. Na konferenci novinarjev je tolmač nemškega zunanjega ministrstva Izjavil, da Nemčija ne namerava komentirati govorov, iz-— M- nanašajo na notranji položaj, to je na stališče vlade do naroda. S tem je podprta naša teza o gledanju iz Berlina na Jugoslavijo, namreč, da vsi razlogi govore o potrebi1 okrepitve sporazuma na vodstvu narodne politike. Izgledi za zimsko vojskovanje RIM, 15. okt. ZPV. »Relazloni Inter-nazionald« opozarjajo na možnost uspešnega nadaljevanja vojnih operacij proti Angliji v teku bližajoče se zime, ker severne megle ne otežujejo, ampak nasprotno olajšujejo bombardersko akcijo nem- škega letalstva, dočim postajajo v Egiptu šele tekom jeseni in zime vremenske razmere take, da omogočajo večje operacije. Zato je treba tudi pričakovati novih dejanj maršala Grazianija. Gospodarska vloga Jugoslavije BEOGRAD, 15. okt. United Press. V Beogradu se mudi nemška gospodarska misija, ki je razložila jugoslovanskim delegatom bodoči ustroj evropskega gospodarstva. V gospodarskem pogledu bo Jugoslavija sprejela vlogo, ki sta ji jo sili osi določili v novem evropskem redu. HALIFAX BO ODSTOPIL? HELSINKI, 15. okt. Stefani. Londonski dopisnik lista »Helsinki Sanomat« javlja, da krožijo po Angliji neprestano vesti o skorajšnjem odstopu lorda Halifaxa. GOSPODARSKA RAZDELITEV SVETA BUDIMPEŠTA, 15. okt. Stefani. List »Magyarsag« piše, da so gospodarski predstavniki Nemčije in Italije razpravljali te dni o bodoči gospodarski razdelitvi sveta in novem redu v Evropi s posebnim ozirom na svetovno trgovino. AMERIŠKI ODBOR ZA VOJNE DOBAVE WASHINQTON, 15. okt. Reuter. Finančni minister Morgenthau je sporočil predstavnikom tiska, da je ustanovljen odbor za proizvodnjo letal za USA in Veliko Britanijo. Člani odbora so minister mornarice USA, KnOx, vojni minister Stimson, predsednik narodnega odbora za obrambo držav Knudsen in Morgen-thau. PIERLOT IN SPAAK ZAPRTA NEW YORK, 15. okt. Reuter. Kakor poročajo v Nemčiji, sta belgijska ministra Plerlot in Spaak še vedno v španskih zaporih v Madridu. Ministra sta odpotovala iz Francije in sta hotela čez Španijo in Portugalsko priti v London, so ju pa Španci prijeli in zaprli. NOV GUVERNER SUDANA KAHIRA, 15. okt. Reuter. Sir Hubert Huddelston, ki je izvrsten poznavalec prilik v Sudanu, bo zamenjal dosedanjega tamkajšnjega guvernerja. VARČEVANJE Z ŽIVILI V GRČIJI ATENE, 15. okt. Stefani. Poljedelsko ministrstvo je izdalo odlok, da morajo kmetje pospešit! gojitev krompirja in drugih rastlin, potrebnih za domačo prehrano. Trgovci morajo takoj prijaviti vse zaloge glicerina. Prodaja glicerina je ustav ljena. Kave je v Grčiji že zelo malo, a januarju pričakujejo nov dovoz. Ljudstvo je pozvano, da varčuje tako s porabo kave ikakor drugih živil. SELITEV AMERIŠKIH FIRM NA DALJNEM VZHODU. ŠANGHAJ, 15. oktobra. DNB. »New York Times« javljajo iz Šanghaja, da bodo ameriške firme, ki se bavijo s prodajo bencina, prepeljale svoje zaloge iz Šanghaja in Hongkonga v Singapur, kjer bodo bencinske zaloge za ameriške ladje in Kitajsko. REPRESALIJE NA HOLANDSKEM AMSTERDAM, 15. okt. Havas. Število Holandcev, aretiranih na osnovi represalij I>lSpUBlOH A AMIU9N BfUBJldEZ iptJJEZ Vzhodni Indiji, znaša 130 oseb. OBISKI DE BONA MADRID, 15. okt. DNB. Maršal De Bono je obiskal Cadix in Sevillo. Danes odpotuje v Barcelono. > BALL POSTAL SENATOR ST. PAUL, USA. 15. okt. CBS. Joseph Bali, 34 letni politični reporter "»St. Paul s Dispatcha«, je postal senator. Bali je najmlajši ameriški senator. ENOTNO MILO NA FINSKEM HELSINKI, 15. okt. Stefani. Poleg ostale racionalizacije hrane je zdaj uvedena tudi prodaja enotnega mila. Mariborska napoved: Oblačno, megleno irj vlažno vreme. Včeraj je bila naj-vi.šja temperatura 11.5, danes najnižja 9.8, opoldne 11.8. Borza. Curih, 15. oktobra. Devize: Pariz 9.92K, London 17.43^. Milan 21.80, Berlin 172.75. \ Franciji je primanjkovalo odločnega Clemenceaua Andre M a u r o i s - Prepozno smo začeli - Usodno sovraštvo med Reynaudom in Daladierjem - Tudi ženske so intrigirale - Ofenziva Reynauda na Gameiina žalostne so bile posledice osemmesečnega brezdelja. Francija, ki je imela še pred vojno samo v »Renault« tovarnah nad 30.000 delavcev, jih je v vojnem času zaposlila komaj še 8000. In to je bila najpomembnejša tovarna za produkcijo tovornih avtov, oklepnih avtomobilov in tankov! Inženirji, ki so. bili odgovorni za industrijsko proizvodnjo med vojno, so se ukvarjali z načrti gradnje novih podjetij, ki jih je bilo mogoče dokončati šele 1941 ali celo 1942 1, Nihče ni mislil na dobavo vojnega materiala iz Amerike, od koder bi lahko dobili zavezniki še pravočasno najpotrebnejše orožje. »Motorji, ki jih delamo doma, so cenejši!« so se izgovarjali odgovornejši činitelji. In baš to nas je stalo poraz... Generalni štab ni imel drugega posla, kakor da je pripravljal velikopotezen načrt za frontalni napad na'Siegfriedovo črto. Zato so računali, koliko je treba težkih topov ter jih hiteli vlivati, na okrepitev šibke obrambne črte od Malmedyja k morju in postavitev močpih motoriziranih divizij ter protiletalskih topov ni mislil nihče. Ko so javljali prve nemške padalce v Saar-skem ozemlju, so dobili vsi častniki ukaz, da morajo imeti revolverje. Pa kje jih dobiti, ko jih država ni imela dovolj. Naročili so jih še v maju v Italiji, toda bilo je že prepozno... Po vstopu Sovjetske Rusije na nemško stran je zavirala produkcijo v tovarnah tudi komunistična apatičnost delavcev. Ti sicer niso dajali javne opozicije, delali so pa brez pravega navdušenja. Edini mož, ki je bil zrel da bi poskrbel za brezhibno poslovanje francoskih železnic, Raoul Dautry, je prišel v vlado tudi prepozno. Ta izvrstni inženir se je zagrizel v delo, dajal stroga navodila, pa Vendar povprašan, kako bo, je pesimistično odgovoril: »Prepozno smo začeli! Če bi hotel urediti vse, kakor je za vojno treba, bi moral delati do 1942.« Na obisku v Angliji, januarja 1940, so mi {»kazali manevriranje vojne mornarice v Severnem morju. Vsekakor odlična stvar. Toda, od suhe vojske je bilo malo videti. Redke bataljone so vežbali večinoma stari podčastniki, ki niso imeli pojma o novem vojskovanju. Da, tisti pri oklepnih divizijah so se vežbali temeljito, imeli so pa voze in tanke starega kova. Februarja 1940 sem obiskal Gorta v Ar-rasu. Bil je večji optimist ter je trdil, da je čas dobro storil za zaveznike. V resnici je pa ■bilo drugače. V Italiji so došli do prepričanja, da so zavezniki slabo izkoristili zimski čas in so že kovali prve skrite korake h končni odločitvi. Res, da bi delali krivico moštvu in častnikom, če bi trdili, da niso storili ničesar. Delali so pridno, toda v slabem smislu, ker so menili, da zadostuje za obrambo zgradnja bojne črte, kakršna je bila do-voljna 1914, dalje ker so menili, da poljske metode ne bodo uporabljene proti Franciji in da bo vojna trajala toliko i časa, da se bodo lahko medtem | oborožili... Franciji je primanjkovalo Cie menceaua, moža odločnosti, ki bi zedinil vse Francoze v odporu. REYNAUD je bil sicer eden najinteli-gentnejših politikov, uredil je z izvrstno potezo finance, se zavzemal odločno za De Gaulleovo zamisel postavitve čim več oklepnih divizij in je napisal politično zelo vzpodbudno knjigo: »Mladina, kakšno usodo želiš svoji domovini«. Reynaudova bojevita narava, njegove finančne sposobnosti, agresivno tehnično znanje in vedno pravilno usmerjeni tok v gospodarskih in finančnih vprašanjih, je seveda dražil Daladierja. Ta sicer ni bil nič slabši govornik od Reynauda, toda kot bivši profesor zgodovine je s svojim familiarnim nastopom, malce žalostnim tonom in pacifizmom zbujal dojm nesigurnosti. Prisojali so mu pomanjkanje energije, nič ni pomagalo, da je včasih izbruhnil v bolestno jezo in udaril » pestjo po konferenčni mizi. V zvezi s tem dvema politikoma ne smemo pozabiti, da je posegla v usodne dogodke Francije tudi ženska. Milijone družin v Franciji je vodilo preprosto družinsko življenje ne moremo pa tega reči o mnogih v Parizu Daladierjeva soproga, šarmantna, mladostno lepa markiza je bila sicer previdna in se je v političnih zadevah držala v ozadju, ni bilo pa tako z gospo Reynaudovo, malce udarjeno komteso, ki se je silno rada vmešavala v ministrske posle. Ko sem nekoč kritiziral neko imenovanje Daladierja, mi je Reynaud dejal: »Tako je sklenila ona. Kaj hočete, človek, ki dela trdo ves dan, si ne more nakopati doma še prepirov ...« Reynaudova komtesa ni dala miru, dokler ni bil njen mož ministrski predsednik. V vseh salonih Pariza je razširjala zgodbe o slabosti in neodločnosti Daladierja in dala vsakomur razumeti, da nujno potrebno, poveriti vodstvo Reynaudu. Bili so trenutki, ko oba državnika, člana vojnega kabineta, po več dni nista spregovorila med seboj. Absurdi, ki so morali povesti domovino k zlu ... Dan kapitulacije Finske je bil za DALADIERJA zelo težak. Padali so nanj očitki, katerih pa ni bil kriv. Kako naj pošlje ekspedicijsko vojsko na Finsko v danih prilikah? Ko je zvečer tistega dne dospel na večerjo Reynaud, je pripomnil: »Ubogi Daladier! Imel je slab dan. Nič me ne bo presenetilo, če bo nocojšnjo noč pa del.« »In kdo bo njegov naslednik?« je povpraševala moja žena. »Vi sami?« »To je odvisno od prezidenta in okoliščin Daladierjevega padca,« je pripomnil Reynaud. »Toda, v tem primeru boste morali obdržati Daladierja. Dežela mu zelo zaupa,« sem pripomnil. »Da, ker ga ne pozna,« je odvrnil Rey-naud. Tako se je tudi zgodilo. Daladier je padel še isto noč, Reynaud je prevzel novo vlado. Pred svetovno vojno je razpolagala Nemčija s 70 kolonialnimi družbami. Danes obstaja še 40 do 50 od teh, večina pa ne deluje. Ko je pa bil sklenjen trojni pakt, je naraslo zanimanje za kolonialna vprašanja v Nemčiji znova, kar se vidi iz značilnega porasta borznih tečajev posameznih družb. Tako so akcije Nemške vzhodnoafriške družbe narasle od decembra lani do septembra letos za 98%, one Kamerunske železniške družbe za 116%. Močan porast beležijo akcije nemške Novogvinejske družbe, od 177% v de- KAKO POCENITI PROIZVODNJO? Proizvodni stroški industrijskih izdelkov se morejo znižati samo na dva načina: ali mehanizacijo ali pa z znižanjem mezd. Mehanizacija zahteva velikih investicij in pove Čanje kapacitete, čemur sledi nastajanje in dustrijskih središč in proletariata. To sicer ni nepremostljiva zapreka, pač pa je zapreka okolnost, da proizvodnja v masah zahteva potrošnjo v masah. Te pa pri nas za večino predmetov ni in ne more biti, ker je naša država premajhna. Zato nam preostane samo izbira ali pocenitev proizvodnje z znižanjem mezd, ali pa carinska zaščita. Ker gre carin ska zaščita izl drevi v tukajšnjem gledališču. m Veliko alarmno sireno je zgradila delavnica državnih železnic, ki je nameščena na požarni opazovalnici. m. Začetni tečaj ruskega jezika se vrši od 15. t. m. dalje, vsak torek in petek od 19.— 20. v prostorih Narodne strokovne zveze, Sodna ul. 9, III. Ob dovoljnem številu prijav bo še poseben ob nedeljah dopoldan. Informacije se dobe v tajništvu Narodne strokovne zveze v Mariboru od 9.—12. in od 15.— 19. m V našem uredništvu se je oglasil narodni _ pesnik iz Bosanske Krajine Jovo Djukič ter nam pokazal ‘drobno knjižico svojih pesmi. Med njimi smo našli nekaj pravih biserov narodne poezije iz heroičnih dob Bosne in Srbije. Ljubeznivega in simpatičnega preprostega moža priporočamo vsem, ki se zanimajo za narodno poezijo. Prispevke prevzema tudi uprava „Večernika“. m Fazana z obročkom je ustrelil znani mariborski lovec g. Justin Gustinčič pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Obroček je imel številko 43. Kdo j§ fazana obročkal, naj sc javi imenovanemu. Ana Sernec, učiteljica v pokoju, je v visoki starosti 94 let zatisnila svoje ■trudne oči. Službovala je 35 let kot vestna in priljubljena učiteljica ter narodna vzgojiteljica v Slovenski Bistrici. Bila je članica za naš narod zaslužne Sernčeve rodbine. Kot izvrstna učiteljica je vzgajala mnoge generacije naše mladine, katera se je nje v poznejših letih spominjala z občudovanjem in hvaležnostjo. Odlikovala se je tudi izven šole v narodnem delovanju. Tako jo že navaja dr. Josip Vošnjak v svojih »Spominih« kot hčer Semčeve rodbine s pripombo, da je narodno delovala že leta 1868 ter tedaj pomagala pri diletantskih predstavah v čitalnici. Tudi v Mariboru je vneto sodelovala pri raznih prireditvah in tako odlično zmagala pri utrjevanju narodne zavesti in povzdigu njegove družabne kulture. Vsem, ki so jo poznali, bo vedno ostala v spominu kot svetel lik idealno čuteče in v tistih dobah narodne probuje še redke, samostojno delujoče slovenske žene. m Nočna lekarniška služba: od 12. do vključno 18. t. m. lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79. Moderni uhani bogata iabira nizke cene M. Jf g er/e v sin. Gosposka ulica 15 m Mariborski biljardni klub vabi vse člane in prijatelje biljardne igre k sestanku, ki bo v sredo, 16. t. m. ob pol 21. v kavarni „Jadran“. Predmet razprave bo izvedba jesenskega klubskega turnirja, novo sestavljanje skupin in sl. Udeležba za člane vseh skupin je strogo obvezna. Pristopne izjave novih članov se sprejemajo. m Cene goveje živine ustaljene. Kakor nam poročajo mariborski mesarji, sc opaža ustaljenost cen goveje živine in telet zaradi uvedbe brezmesnih dni. m Oclovo kislino je izpila v samomorilnem namenu 55 letna delavka Lene Marjeta s Pobrežja. V bolnišnici so ji rešili življenje. m Gostilniška rabuka. V neki gostilni v Taborski ulici so se sinoči stepu pivci m razbili mnogo steklenic ter kozarcev. Intervenirati je morala policija, ki je napravila red. m Spet dve kolesarski tatvini. Včeraj je bilo trgovcu Adolfu Turnšku iz Limbuša na Rotovškem trgu ukradeno kolo „Tnumph“ z ev. štev. 132088. Istega dne je izginilo kolo tudi elektrotehniku Ivanu Wcgschneiderju iz veže na Aleksandrovi cesti 14. Ukradeno kolo je znamke „Wan-dener ConlinentaI“ z ev. štev. 23609. m Ubeglega kaznjenca, ki je te dni pobegnil iz _ bolnišnice, so orožniki na Pobrežju ujeli in - ga izročili kaznilnici. Marodno glmdalltlm Torek, 15. okt., ob 20.: Vojaška pred- slava. Sreda, 16. okt.: zaprto. Četrtek, 17. okt, ob 20.: „Cyrano d« Bergerac". Red A. Druga gledališka premiera »Nenavaden človek" je tudi na večjih odrih zelo uspelo delo priznanega hrvatskega dramatika Gena Senečiča, Id se osftmo udeleži premiere v Mariboru. Ta komad se uprizori že kot druga letošnja premiera, da sc čimprej nadomesti lanski izostanek hrvatskega delaj ki je — v nasprotju z dolgoletno tradicijo mariborskega gledališča — iz tehničnih razlogov lani izostal. Abonma A, je letos na vrsti, da začne serijo abonentskih predstav. V četrtek, 17. t. m., dobi kot prvi Rostandovo znamenito herojsko komedijo „Cyrano de Bergerac". Kino * Grajski kino. Do vključno torka liu-bavni film „Vr®la kri“. — Od srede dalje prvi ruski velefilm „Peter Veliki". — Kupite vstopnice v predprodaji. * Kino Union. Danes senzacija! I. del amerikanskega velcfilma „Phanlom-jahač“ z znamenitim Buck Jones-om v glav. vlogi. * Esplanade-klno. Odlični zabavni, veseli, glasbeni dunajski velefilm „Dunaj mesto ljubezni" z Hans Moser-om in Paul Hdr-biger-om. FRANCOSKI TEČAJI Konverzacijski sestanki gospe C. D’ A c a r o ob torkih in petkih od 19. do 20. so se že začeli, tečaj g. prof. F. G a s-parina ob petkih od 17.30 do 18.30 pa se bo začel v peteik, 18. t. m. Prijave za te kakor za vse druge tečaje francoskega krožka se še sprejemajo. Društvena čitalnica v Gregorčičevi ul. 4 je odprta ob sredah od 17. do 19. ure. POHIŠTVO OPREMA STANOVANJE ODDA SOBO ODDA CttNCrMALlM Q0t.A$QM V m^lih’oglasih stane vsuka beseda 5C Dar. najmanjša pristojbina za te oglase Je din 10.—*. Dražbe, prejtftc!. dopisovanja In ienitovaihislci din 1.— po besedi. Najmanjši znesete jra te oglase le dih Debeld tiskane'besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno obJavo znaša din 2—. Znesek za. oiale oglase-*e^i>lačuje tako) ot! naročilu. oziroma ga ie vposlati v oismu slcupai z naročilom aii Da do poštni položnici na čekovni račun 5L 11.400. — Za vse pismene odzovete c lede tmtiih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Kurim; dobro * . > .,! ' OHRAN.lfiM) PEČ za kurjenje z žago vino. Vrtna ul.-9. hišnik. - -18937-17 SOBO IN KUHINJO ddsHti, -Pobrežje, Slomškova 3. "18936-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. >akoj» Ciril^Metodava-ni,, j8. Studenci.. . . ,189321-5 SOBA IN KUHINJA se. odda,- JurčiCeva ul., .21. Studenci. 18933-5 DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom se takoj odda ali s !. novembrom Tomanova 7r 18941-5 SOBA 1nYlTh1NJA odejam s 1. novembrom mirni in snažhi stranki. Pojasnila v "Delavski 65. 18942-5 Zahvala fttoeifoes&ifc OPREMLJENA SOBA čista, se odda. Meilska 12*1. vrata 5. ^ . . _ 1.8935-S ~ OPREMLJENA SOBA , posebnim vhodom- se odda. Ciril-Metodova 18. Studenci; 18931-S OBRT - TRGOVINA MALI OGLASI SLUŽBO DOBI POSEST RAZNO MEHANIK ALI KLJUČAVNIČAR z mojstrskem izpitom dobi takoj stžilno nartieščeuje.. Ponudbe pod »Mehanik* ni poslovalnico »Večernfka« v Ljubljani. • 18946*2 ^ B^M^Il<| lapOi^6ČNlK'" Naslov v-.ogl. odd. »Večer-nika«. ___________ 18934-2 Sprejmem takoj popolnoma SAMOSTOJNO POMOČNICO alt pomočnika za damska dela. Kavšek, Aleksandrova cesta 36-1. . - 189302 Sr/reimem KROJAŠKEGA POMOČNIKA za boljše delo Male, Koroška cesta 50. 18940-2 OPREMLJENA SOBA čista, pri fcovski. ,-obitelji, 1 —2 postelji, z ali brez dobre meščanske hrane,-• ^"itiitrtite- ■ od. Glavnc.sa kolodovra in parka, se odda. Naslov v ogl odd. »Vcčernika«. ' 18944-8 LEPA SONČNA SOBA poseben vhod, v centru.' se odda bolj.šenni gospodu. Marijina io, pritličje levo. 18943-8 Usodno na prodaj . HIŠA »a jer«m pjostort^ in poceni. Vprašati Zg, Radvanje',~ trgo-vin^'Bračko. 18938-11 KUPlM HIŠO vinograd alt pošešlvo, v vred nosti do 50.000 din. Direktne gonudbe na ogl. odd. »Večer-nika« pod »50«. 18925-11 Na prodaj - VEČJE POSESTVO z vinogradi, travniki in gozdom. Lep položaj.. Naslov, v ogl. odd. »Večernika«. • 18923=11 °9,a“ odvijali MBO protl skazila ocW varjajočeg-a znEsk .alipriloženih znamkah °&,a,n* oddelek „ Vsem, ki ste poičas.tili,spomin našega dragega pokojnika, gospoda dr. Ovidona Serneca z venci- Tri cvetjem, z zadnjo tužno pesmijo, s toplimi prijateljskimi besedami, z molitvijo in spremstvom k poslednjemu počitku, izreka globoko užaloščena rod-birta-najfcskrettejšozahvalo. • Celje’ 14. oktobra 1940. : c:: Rodbina dr. Sernečeva. SPOMNITE SE CMDJ l/d iu iu ureiuie ADOLU IUBN1KAH v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru ne »racajo. - Uredništvo in uprava: Maribor. KonallSka ulica 6. - Telefon urednica štev 2W!7 in uprave štev. 28-67. • .KERAMIKA« HiStit posestniki In najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa peCarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Qrožnova 6, kjer si lahko ogledate> veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji Dopust. .. ...-5212-13 Kupim dobro ohranjeno - DECIMALKO i hi ateže. Kosec Albin, Maribor. Bctnavska 47. 18927-13 VAŽNO ZA VSAKOGAR! Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike pri prvovrstnem ^ječarskem podjetju. Stalno velika zaloga ttaj-novejših modelov "peč!, štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav. Maribor, Tyrševa ulica 12. : ' ~ ' 13218-28 DIVJI KOSTANJ kupUje samo še ta teden PO najvišji ceni M. Vrhiinc, Cankarjevi Ul. 22. 18929-23 VeSiko izbiro Vam nudi knjigarna Tiskovne zadruge Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 25-45 Oglasi po ceniku — Rokopisi se Postni čekovni račun štev 11 409. Strelske tekme V nedeljo je priredila Aiuriuorska strelska družina na vojaškem strelišču družinske slrelske tekme. Tekme so se vršile kljub nalivu. Uspehi so zelo dobri. Prof. Cestnik je na zmagovalni tarči dosegel s 415 točkami boljši rezultat kot letošnji državni prvak Drago Tošnie, ki je dosegel lit točk. Sledijo mu najboljši omladinci Hibič Janko s 310 točkami, Mi* horJui-Milovan 321, 'Curie. Vlado -287*,itajb 252,^Rr9PuYi'*2B7~'NTajT5o1^5r'(>fnTa(liriči''sit tekmovali za prehodni pokal kap. Glišiča. Pokal si je že drugič priboril akademik Miiiorko Milovan s 104 1 očkami, sledij. Ribič Janko 101, Vlado Turič 159, Naj- . boljši strelec v ležečem slavu je bil ii. ■ s 72 točkami, v klečečem Ribič s 64, - v j 'stoječem Turič s 63 točkami.. Prof., Cest- ; nik je dosegel v ležečem slavu od do- ! segijivih 200 točk lot), v stoječem 147,” v j klečečem 139, j _. , ^ ■»% /ffc Najboljši mariborski strelci bodo...v trtek odpotovati v Beograd na zvezne^ so- j -■>; « - ® kolsKe ‘ .strelske., tekme za kraljev zlati pokal. trto točko proti Madžaroma Asbothu in Oa-boryju s 6:4, 6:1, 2:6, 6:4. s. Na meetingu po dolžnosti SK Celja sta startala tudi Maratonova atleta Lužnik in Stojnšek iz Maribora. Lužnik je zmagal v metu diska s 36.35, v metu kopja z 4143, tretji mesti pa je zasedel v skoku v daljino s 5.60 ter v teku za zaprekami na 110 m v| 18.3- Stojnška je presenetljivo porazil v teku' ua 5000 m Celjan Agrež v 16:45.2, Stojnškov čas na drugem mestu je 16:51. Mariborski prvi razred V obeh. skupinah mariborskega prvega raz-reda“SB' je 'včeTaj 'ftadaljeva1p''s po eno 'tekN mo, -V- -zapafinVA-9ktrpini je-bifa'V MatrbanV tekma' . . .. s:: - ; •'-> Rapid— Slovan (Guštanj) 9:1 (5:0), ki je prinesla zasluženo zmago boljšerpu Ra-pidif.*vQ6str >o zaigrali'sTcej jako,' požrtvovalno, vendar še za enkrat v tehničnem in taktičnem pogledu niso kos staremu prvorazrednemu nasprotniku Tudi na težkem terenu so se slabše znašli kakor domačini. Pri DifavS^—^Mura' 0:? (6:3) Mura je tudi svojo drugo tekmo v Ptuju dobila z visokim rezultatom. Drava na polju sicer ni predvedla tako slabe igre, da bi zaslužila ta visoki poraz,..ven4af.-'pa .je stalno odpovedala'' v ..pž^pjfetnjicd^em -.kazenskem prostortu.Mura .se je' Mije prilagodila spolzkemu ilovnatemu 'Terenu! Strelci š'o"b!Ti Kukanja 5, Krčmar in Bosina po- h Sodil je g. Kemec iz Maribora. Na. tablig.,-je po .včerajšnjih Uskniai) padci v zapadni"sfeupini Slovan na tretje mestd; po' vrstnem redu je 1, Rapid, 2. Slavija, 3. Slo/ van, 4. Slovenjgradec, v vzhodni “skupini pa je ostal vrstni red klubov neizpremenjenr' 1. Mura, £. Drava, 3. Lendava,. Ptuj. , r. s. Ligaška tekma Bask — Slavija (S) v Beogradu se je končala z remijem 2:2 (1:1) KOLESARJI PO SEVERNI SRBIJI V Zemunu se je zaključila' dvodnevna Kolesarska dirlca po severni Srbiji, v ka-teri je sodelovalo tudi 10 Slovencev. Peternelj sicer ni odnesel pričakovane zrnate, pač pa so se Slovenci častno plasirali.' Po skupni oceni je zmagal-Vojnov (Jugoslavija) v 14:25, 2. Pavlovič (Fortuna, Beograd), 3. Peternelj (Hermes), 4. Veljkovič (Beograd), 5. Davidovič (Beo-srrad), 6. Erdelji (Borovo). 7. Gregorič (Slovenjgradec), 8. Valant (Zarja, Jesenice), vsi imajo isti čas ko prvi. 12. ifi 13. mesto sta zasedla Slovenca Gartner (Ljubljanica) in Golob. ...V ... ... -J *i'CJ HRVATSKA — MADŽARSKA 2 ;1 Stanje teniškega dvoboja v Zagrebu med Hrvati in Madžari je 2:1 za Hrvate. DosTej je Mitič izgubil proti Asbothu 2:6, 0:6, 2:6 ter premagal Gadoryja 6:8, 3:6, 6:0, 6:3, 6:1, do-čim je Punčec premagal Gaboryja 6:3, 6:3, 6:0, njegov^ igra proti Asbothu pa je bila zaradi teme v tretjem setu prekinjena. Prva dV.fi -je-' dobil Afebotli, v tretjem pa vodi Piin-čec s 3:0. Dvoboj se bo- danes alt jutri nadaljeval, ako se bo vreme izboljšalo. HRVATSKA — MADŽARSKA 4:1 V nadaljevanju igre > je Punčec- premagal Asbotha 2:6, 3:6, 6:1, 6:2, 6:0, v.igri v dvoje | pa sta Punčec in Phllada sSvojifa tudi še če- V Magrebu jč bil' nOgOihetfii dvoboj za preV Stiž v našem nogometnem športu. Enajsto-rica„iz prestolnice je predvedla boljšo in po-Vezahejšg, igro ter je zasluženo zmagala. Za-j grebčanl so do odmora vodili z 1:0, strelec1 je bil Matekalo, v drugi polovici je Djajič izenačil, 4 minute pred koncem pa je BožO-vič dosegel z glavo zmjgonosni gol. Sodil je Beograjčan Zivkovič. Povratna tekma bo 1. decembra v Beogradii. V juniorski medmestni tekmi v predigri so zmagali Zagrebčani z 2:1 (0:0). s. Zagrebška atletska poazveza je drakonsko kaznovala atlete, ki so proti volji HAZ nastopili na balkaniadj. v Carigradu. Aleksa Kovačevič, Abramovič in Markušič ,so dobili doživljensko diskvalifikacijo, Gojič in dr. Bu-ratovič bosta kaznovana šeie po zaslišanju. Kot sporedne kazni je podzveza predlagala •z-vezt prepoved delovanja v forumih, prepoved dostopa na športna igrišča in prepoved udejstvovanja v drugih športnih panogah. JUN10RSKO IN REZERVNO PRVENSTVO Loltahio juniorsko prvenstvo se je nadaljevalo s tekmo Slavija — Maribor 1:5 (1:5). Maribor je odigral v jesenskem prvenstvu prvo tekmo. Na tablici vodi Železničar s 3 točkami iz dveh tekem, sledi Maribor 2, Rapid 1, Slavija 0 točk. V rezervnem prvenstvu je železničar dosegel hazenski rezultat 10r0 (3:0) proti Ra-pidovi enajstorici. V prvenstvu vodi Slavija s 5 točkami pred Železničarjem s 4, Rapidom s- 3 -in Mariborom z 0 točkami. s. Meddržavna. nogometna tekma Jugoslavija — Nemčija bo po sklepu Vrhovne nogometne zveze 3. novembra v Zagrebu na igrišču Concordije. Drsatone vesls n Rotarijski sestanek je bil včeraj v Beogradu. Predsednik je bil bivši minister Ru--žič, V svojen* govoru je dejal, da so rota-rijci zvesti sinovi države in nimaio z masor,-stvonv ničesar skupnega. Za delegata v rotarijski internacionali je določen dr. Krejči iz Ljubljane. n i2 jadralnih letal so krstili včeraj v Skoplju. "Prisotni so bili zastopnik kralja, mi* nistrški predsednik in vojaški dostojanstveniki. . n Eksplozija plinske bombjB s kisikom, ki. so jo.aiolclj .uporabili za.motorni pogon, je razrušila v MaiHiniču v Banatu mlin Josipa Kellerja. Pri Lem sla izgubili življenje dve osebi. n.” Albanska, raatarsia. jatlivaka. se jo po .opila južno od otoka Viša. Najprej se j‘ /»okvaril molor, nato jadro. Ko je odpovedalo šu krmilo,.so valovi trcitiili'jadrnico ob obalo, kjer se je potopila. Posadka je rešena. ' .. n GasEiasRo osebje v Novem Sad« ja stopilo v stavko v zvezi z zahtevo po izboljšanju plač. „ n Neznani vlomilec je vlomilcev neki zagrebški bar v Petrinjski ulici 2 ter odnesel iz blagajne 140.000 din. h Listnico s 35.000 dinarji je ukradel neznani žepar nekemu potniku v vlaku na progi med Zagrebom in Slavonskim Brodom. m.;, r n Cena svinjski masli in mesu je začela v prestolnici polagoma popuščali, kaljo smairati' t«' poslodicq obilne., koruzne leline,; ki. «mogoča pitanje .svinji.ter sporazuma r. Nemčijo,....da se v oktobru ne bodo izvažale ''svinje*. L -n Minimalne odkupne eene za oljarice v prihodnjem lolur jev določil' trgovinski minister. Seme sončnic bo stalo 350 din, bučno 100, laneno 050, ricinusovo 715 din za 1(X) kg. _ n Davek na nepismenost. Več uredb glede pobijanja nepismenosti v banovini Hrvatski pripravljajo za prihodnje leto. Na nedeljskem zborovanju hrvatskih kulturnih društev v Zagrebu, kjer so razpravljali o organizaciji dela proti nepismenosti, je bilo govora tudi o tem, da se bo uvedel poseben davek na one, ki se ne bodo naučili čitati in pisati. n Mlini bdrio smeli?' imeli odslej enomesečno zaiolg > pšenice meslo polmesečne, kakor poročajo iz Beograda.