,
i
pofrmnA piAčAnAvcotovmi.
posAH€znA {t€Viika gAne f-010
LETO m.
LJUBLJANA, SOBOTA, 3. JUNUA 1939.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Čopova 1 Del. zbornica — Tel. št.: 35-29 — Pošt. čekovni račun št. 17.548 — NAROČNINA:	Za
člane ZZD 2 din mesečno, za druge naročnike 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 23.
Prvi slovenski delavski tabor
pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena.
Vzorniki in prijatelji slovenskega delavskega stanu:
Prvi slovenski delavski tabor Zveze združenih delavcev je tik pred vrati. Ta tabor naj bi bil za nas vse nekaka razgledna točka, od koder pregledamo preteklost, presodimo sedanjost in odločamo bodočnost. S taborom namreč organizatorji novega slovenskega krščansko socialnega pokreta vsekakor zaključujejo prvo najvažnejšo dobo svojega udejstvovanja. Priznati je treba, da so v zares kratkem času dosegli veliko nalogo. Zbrali so kljub vsemu odporu v treh letih okrog sebe toliko močno število delavstva, da morejo v sami Ljubljani prirejati svoj prvi delavski tabor. Za ZZD je tako po treh letih dela ta tabor njen prvi praznik, ob katerem se veseli svojih uspehov.
Ne bomo danes tu ponavljali, da smo vstali radi nujne potrebe slovenskega naroda in vernega delavstva. Za varstvo verskih, kulturnih, narodnih in socialnih vrednot. Delali smo dosledno in vztrajno zato, ker so drugi na to nalogo pozabili. Vzorniki, ki so temelje stavili prvemu slovenskemu delavskemu gibanju, bo bili s temetiji vred zavrženi Dediči so njihoTO čisto dediščino zapravili v družbi z nasprotniki. Boljševiški breznaraden in Bogu sovražen marksizem je vsak dan bolj zastrupljal naše skupno življenje. Velik čas je našel silno majhne ljudi.
Mi »mo se zato k zavrženim temeljem vrnili, mi smo aktivnega, delavnega, praktično krščanskega in narodno zavednega duha velikih vzornikov obnovili. Z nami je oživel zopet Evangelist Krek.
V naših delih Krek živi
Majhni ljudje so mrcvarili našo celoto, ubijali njen vzpon, zastrupljali zdravo življenje. Delati se jim ni ljubilo, delo so sovražili. Samo žeti so hoteli tam, kjer nič sejali niso. Zato je bila njihova žetev beraška, sadovi njihovega deia neznatni. Praznih rok so tako stali pred delavskim stanom. Revni po svoji krivdi so v velikih, odločilnih časih le nergali in rušili — sami časom nedorasli.
Zopet smo zoper mržnjo in sovraštvo do dela vrnili ljubezen do njega. Ob odločilnih trenjih isveta smo zagrabili z veseljem sami odločno za delo. Po vzoru neutrudnega vladike, ki nikoli ni počival, smo šli preko večnih kritikastrov, neplodnih zabavljačev. Kar je on v svoji oporoki po-
»ZA ISTE CILJE Z VAMI STRNJENI, POZDRAVLJAMO VAS ZDRUŽENI!«
»NARODU ZVESTEMU Z NARODOM ZVESTI!«
udaril, smo mi čutili z njim že tudi prej. Vedeli smo:
..Veliki so čhsil"
Hoteli smo, da smo z njimi mi in naša ustvarjajoča, oblikujoča moč. Malodušje »mo sovražili resignacijo pred navalom boljševizma smo prezirali, a verovali, da bomo z močno vero svet premagali.
Ta naša vera je bila živa in zahtevala je dela. Brez odloga smo zato šli z velikimi prijatelji in delali za novo, lepšo dobo. Njen tok smo pričeli z njimi sami usmerjati. Z nami v prvi vrsti je tu sta'! naš drugi Krek, kateremu mi lahko rečemo:
..Mi smo oiroci Tvojih skrbi 1"
Komaj namreč more kdo pravilno oceniti njegove napore, da zlomimo v naših vrstah sramotno predajo marksizmu in ustvarimo nov, borben pokret. Bil nam je velik prijatelj ves čas. Danes mu rečemo: »Hvala za to! Brez Tebe bi nas morda še ne bilo, ker smo otroci Tvojih skrbi.«
Previdnost je odločila tako, da je v časih naše rasti od početka do danes vodil pri nas doma slovenski narod in obenem delavski stan, pravičnim zahtevam delavstva iskreno vdan naš dobri ban g. dr. M. Natlačen. Tudi v njem smo našli pravega prijatelja. Bil nas je vesel, rad nas je imel in vselej nam je rad pomagal, kakor je najbolje mogel. Ne samo danes, ves čas nam je bil — lahko rečemo — dobrohoten pokrovitelj. Ko tako ob taboru gledamo okrog sebe in se veselimo svojih uspehov, smo hvaležni gospodu banu in iz srca iskreno kličemo:
»Ljubezen in varstvo poplačaj Vam Bogi"
Tisti, ki so Evangelistovo dediščino zapravili in se Jegličevemu duhu in delavnosti izneverili, so se izneverili tudi Evangelistovemu in Krekovemu narodu. Povsod drugod so iskali vzorov, samo doma jih niso našli. Proti narodni celoti so se strnili v enotno vrsto, proti narodnemu vodstvu so se zatekli pod tuje okrilje. Voljo naroda so briskirali, njegovega voditelja nevredno sramotili samim sebi v sramoto. V trpljenju preiskušeni borci za narod, na čelu voditelj dr. Korošec so v
»LJUBEZEN IN VARSTVO POPLAČAJ VAM BOG!«
našem pokretu našli v delavskem stanu zasidrano zvestobo narodu in spoštovanje njegovemu vodstvu. Premalo je to rečeno. Več so našli; našli so, da smo v ljubezni do naše skupnosti z njimi združeni. Kakor narodu, tako so tudi nam našo zvestobo s svojo povračevali. Njim vsem, zlasti pa našemu narodnemu voditelju z narodom neločljivo povezani v veselih in žalostnih časih kličemo ob našem prvem taboru:
»Narodu zvestemu z narodom zvesti 1"
Ustvarjamo zato novo družbo soglasja in urejenosti stanovskih interesov pod vidikom skupnosti. Toda vprašanje o družbi, o stanovih, o njihovih odnosih niso samo naša slovenska. Kuga boljševizma enako ni samo naša nevarnost. Splošnega značaja je oboje. Kot stvarni ljudje moramo 8 tem računati in vedeti, da teh vprašanj sami rešili ne bomo.
Naravno je tako, da v skupnem državnem življenjskem prostoru iščemo zvez in opor, tipamo za sorodnimi vezmi in se z njimi zvežemo v skupno moč za skupne cilje. V boju proti brezbožnemu boljševizmu, v pozitivnem prizadevanju za koristi in pravice stanu na novih narodnih osnovah ob upoštevanju narodnih verskih tradicij ®mo se tako našli s sorodnim pokre-tom Jug. del. zveze — Jugorasom na Jugu in sklenili z njim zvezo. Vodja te zveze, odlični socialni delavec, mož, ki čuti z narodom, je sedanji predsednik naše kraljevske vlade dr. Dragiša Cvetkovič. Mož velikih umskih zmožnosti in širokogrudnega srca razume posebne prilike v osnovah našega pokreta in jih tudi visoko vrednoti. Srečni smo tako, ko ob tem taboru pozdravljamo v imenu slovenskega delavstva mnoge prijatelje z juga, srečni Zlasti, da pozdravljamo v svoji sredi svojega velikega prijatelja, predsednika Jugorasa in •predsednika kraljevske vlade dr. Dragiša Cvetkoviča:
»Za iste cilje z Vami strnjeni, pozdravljamo Vas Združeni 1"
Lepa je lista naših prijateljev, ponosni smo nanjo. Še so, ki bi jih morali našteti, a prostor ne dopušča. So tu senatorji, poslanci, mnogi drugi odlični javni delavci. Bog vsem povrni, kar so za nas storili!
V DNEVIH
TABORA
|	SI	OGLEJTE
LJUBLJANSKI
VELESEJEM
REVIJO IZDELKOV, KI JIH JE USTVARILA PRIDNA ROKA SLOVENSKEGA DELAVCA
»MI SMO OTROCI TVOJIH SKRBI!« *
Taka je naša sedanjost. Svetla, lepa. A naš pogled gre v bodočnost k velikim, težkim nalogam. Če nas ne bi skrbele, ne bi bili vredni, da so nam dane. Skrbe nas, zelo nas skrbijo. Ko tisoči brezbrižno spe, spanec od nas beži, ker po dnevi in ponoči v mislih neprestano iščemo srečnih, pravih potov. Veliki so časi, težke so naloge. Strašna je odgovornost. Ali vse zgubimo ali vse dobimo. Srednje poti ni. Ali zmaga v svetu hudič in njegovo razdejanje ali Bog in njegov nravni red. Zato se našamo samo nase in na svojo pak zavestno iščemo svojemu pomoč. Mi smo prepričani, da z pot skrbi še mnoge in vemo, da nas poročajo božji Milosti. Uverjeni smo, da naša slovenska cerkvena kneza med njimi nista zadnja. Hvala jima. Bog usliši njih in našo prošnjo, da bi iz razrvanih razmer za družbo in za delavski stan našli pravo pot. Resnico in življenje. V bodočnost je ob taboru uprt pogled. Tam je nov božji red pravice in ljubezni. V njem je obsežen ves naš program.
Ne mi, zmaga naj program.
ZADOVOLJNI boste ako
dobro in poceni kupite
Velika izbira lepih in trpežnih kamgarnov ter blaga za športne obleke. - Krasne svile j	in volneno blago — razne barve in moderni
vzorci — Vam nudi j	znana manufakturna trgovina
IVAN CESNIK
LJUBLJANA - Lingarjeva ulica
Zadnja navodila za tabor
Resolucija II. kongresa lugosi. delav. zveze
Zberite še zadnje prijave za tabor:
Nemudoma naročite za vse udeležence radi % vožnje pri centrali posebne legitimacije, ki jih za to priliko izda centrala. Brez te legitimacije Vi vožnje ni.
Z legitimacijo kupite na postaji doma y2 in obrazec K-14. V Ljubljani teh kart in obrazcev ne oddajte, ampak jih shranite za povratek. Z njimi imate nazaj domov brezplačno vožnjo, če ste dali na obrazcu K-14 potrditi, da ste se tabora udeležili. Reditelji naj zato v Ljubljani obrazce K-14 zberejo in jih dajo potrditi v centralni pisarni, nato jih vrnejo udeležencem.
Naročite takoj tudi taborske znake. Znak in legitimacija'staneta vsako po en dinar.
Naročite takoj skupinske znake za začasne prapore (zeleno blago ali državna zastava na 1.80 m do 2 m dolgem drogu, blago široko 70 cm je ob drogu). Skupine, ki so naročile stalne prapore, prejmejo iste proti takojšnjemu plačilu v centralni pisarni že sedaj ali pa na dan tabora takoj zjutraj. Taborske znake bodo mogli dobiti reditelji še na dan prireditve v centralni pisarni, če bi jih zmanjkalo preje za novo priglašene udeležence. Reditelj naj znaka nikomur ne da, za kogar ne more pred po-kretom brezpogojno odgovarjati. Še enkrat opomin: Kdor nima na taborskem znaku številke skupinskega znaka, & katerim mora iti v sprevodu, ga brezpogojno odstranite iz tiste skupine. Naj poišče prapor s svojim skupinskim znakom. Tam ga poznajo. Če ga ne, je falot* ki bi rad delal zmedo med nami. Zato ven z njim! Nihče brez znaka ne more v sprevod in ne v Unionsko dvorano.
Za udeležence z zgodnjimi jutranjimi vlaki je določena velika dvorana Delavske zbornice za čakalni prostor. Tja naj gredo grupe strnjeno in čakajo tam skupno na odhod k svetemu Jožefu. Zajtrkujejo v Delavski zbornici v javni kuhinji.
Brezpogojno sledite navodilom rediteljev.
Glede sv. maše bodite vsi več kot točni. Red tu ne trpi nobenih zamudnikov. Pojte pri sv. maši glasno, med bv. daritvijo se vedite katoličana vredno. Počakajte v cerkvi do konca blagoslovitve deseterih stalnih praporov, nato pa hitro v sprevod.
Sprevod naj bo pravo izpričevalo naše zrelosti. Lahko pojete narodne pesmi. Pozdravljajte z mahanjem robcev, z zamahom roke, z visokim dviganjem klobukov. Vzklikajte samo pokretu ZZD, naši narodni skupnosti, našemu narodnemu vodstvu, gg. ministrom, predsedniku vlade, (Cvetkovič, Krek, Snoj, Natlačen). Kakršnikoli vzkliki, ki se začenjajo z: »Dol...« niso dovoljeni. V tem oziru velja edina izjema za vzklika: »Doli židovski marksizem!« in »Doli brezbožen boljševizem!« .
Zamudniki, ki pridejo v Ljubljano šele okrog 9 ure, gredo v cerkev oo. frančiškanov in potem pri Unionu počakajo na sprevod, ki pride od sv. Jožefa okrog 10. ure. Za njimi gredo v dvorano na zborovanje. Za morebitno potrebno preoblačenje posebnih skupin za sprevod dobijo potreben prostor v centralni pisarni.
Skupinskim rediteljem!
V	pisarno naj ta dan prihajajo samo reditelji, drugi naj ne delajo drenja. Nekateri so pisali, da bi se ta dan radi o tem in onem razgovorili z odborniki ali z osebjem v pisarni. Povemo že sedaj, da je vsak razgovor ta dan o čem drugem kakor o taborskih zadevah v pisarni čisto izključen. To je enostavno nemogoče.
Ponavljamo še kratko taborski red za
4.	junija:
Ob 6 zjutraj igrajo fanfaristi na Ljubljanskem gradu, po mestu pa godba budnico.
Ob 6 do 8 prihodi vlakov z udeleženci tabora, nato odhod na čakališče v Delavsko zbornico, oziroma k sv. Jožefu.
Ob Y29 sv. maša, pridiga in blagoslovitev deseterih praporov.
Ob y410 ureditev sprevoda in sprevod na manifestacijsko zborovanje v Union.
Ves sprevod gre točno po določenem redu po zaporednih številkah skupinskih znakov. Reditelji podroben spored sprevoda še prejmejo v roke.
Za sodelovanje v sprevodu so doslej prijavljene štiri godbe na pihala in ena skupina fanfaristov.
V	Unionu do prihoda častnih gostov igra godba venček narodnih, zborovalci godbo lahko spremljajo s petjem.
Prihod častnih gostov v dvorano napovedo fanfare, zborovalci pozdravijo goste in zborovanje otvori predsednik ZZD tov. France Prež el j.
Na zborov a n ju govorijo kratko zastopniki ZZD, zastopnik centralnega tajništva Delavskih zbornic, nato predsednik vlade in Jugorasa Dragi-ša Cvetkovič, naš narodni voditelj in predsednik senata Dr. Korošec in naš zvesti sodelavec gradbeni minister Dr. Miha Krek.
Zborovanje pričnemo z državno, konča-> mo pa s slovensko narodno himno. Po končanem zborovanju gremo veseli zopet na novo delo, za našo končno zmago.
Vsi udeleženci v skupinah brez izjeme, gredo od glavnega kolodvora naprej do »Del. zbornice«. Reditelji v centralni pisarni dobijo še zadnja navodila in potrdila ter drugo kar rabijo. Od tu šele gredo k sv. Jožefu.
Legitimacije za x/\ vožnjo, vam bomo dostavili že podpisane in žigosane, ime udeleženca, kraj in točen naslov pa naj napiše vsaka podružnica sama.
Tabor se vrši v vsakem vremenu. Zato pokažite ob vsakem vremenu disciplino in red in se tabora sigurno udeležite.
V zadevi odložitve Volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov za leto 1939 je izdala Delavska zbornica sledečo okrožnico :
V zvezi z našo okrožnico št. 2-39 z dne 16. t. m. pod zgornjo številko Vas obveščamo, da je kraljevska banska uprava dravske banovine na podlagi razpisa ministrstva socialne politike in narodnega zdravja z dne 12. maja 1939 St. br. 33.905, s katerim je odločilo, da se volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov za leto 1939 izvrše izjemoma v času od 15. julija 1939 do 15. avg. 1939 mesto v mesecu maju, že določene dneve volitev preložila na dneve v mescih juliju in avgustu 1939.
(Nadaljevanje.)
6. Da se pristopi k zboljšanju gospodarskega položaja delavcev, ki so zaposleni v vseh državnih in gospodarskih ustanovah, prav posebno pa, da se revidira v korist delavstva pravilnik o delu v monopolskih ustanovah, pravilnik o starostnem fondu monopolskih delavcev in pravilnik o zaposlitvi in zaslužku stalnih monopolskih delavcev. Nadalje, da se vračajo neupravičeno odtegnjeni prispevki delavcev za zavarovanje pri SUZOR-u in da se primora vse državne in privatne ustanove na spoštovanje in izvajanje čl. 219 obrtnega zakona.
7. Da se izvrši revizija zakona o zaščiti delavcev in Uredbe o javnih Borzah dela in preskrbovanju brezposelnih delavcev v duhu narodne ideologije in socialnega skrbstva in da se zviša število Borz dela na podlagi stvarnih potreb ter, da se razširi delokrog delavskih zaupnikov. Nadalje, da se zviša število inšpektorjev dela in razširi njihov vpliv; da se sedeži Delavskih zbornic določajo glede na potrebe posameznih krajev itd.
8. Da se omogoči in pospeši razvoj delavskega zadrugarstva ter na ta način da delavcem možnost gospodarskega podviga in pridobivanja zdravih in higijenskih lastnih stanovanj.
9. Da se z zakonskimi določbami zavaruje podporo delavcem onih strok, ki so vsled industrializacije, obrti in rokodelstva ali drugih modernih tehničnih pridobitev ostali brez dela in zaslužka. S temi določbami se naj uvede posebne dajatve na industrijo obutev v korist nezaposlenih čevljarskih delavcev.
10. Da se čimpreje izda Uredba o ureditvi državne tiskarne in s tem v zvezi rešuje starostno zavarovanje njenega celokupnega osobja tako stalnih, kakor tudi začasnih uslužbencev in delavcev, ker je osobje državne tiskarne v tem oziru popolnoma zapostavljeno pred vsem pa, kar se tiče zavarovanja v primeru starosti in onemoglosti.
11. Da se izda zakonske določbe o
omejitvi zaposlitve ženskih delovnih moči, kakor tudi poročenih žena v ustanovah in podjetjih, v kolikor niso odvisne od zaslužka, da prehranijo sebe in svojo družino. S tem se naj brezposelnost zmanjša in zavaruje zaslužek družinskih očetov.
12. Da se ukine in prepove vse .strokovne organizacije, ki so zasnovane na ideologiji, katera je v nasprotju z narodnim in državnim interesom.
13. Da se radi dejanske in popolne zaščite delavskih množic izda zakon o prisilnem organiziranju v enotno narodno delavsko strokovno organizacijo.
Eventuelno že izvedene volitve smatra kraljevska banska uprava na osnovi tega za neveljavne in se morajo vsled tega ponoviti na od nje določene dneve, o čemur je ona obvestila vse predsednike volilnih odborov.
To velja za vsa podjetja razen sezonskih in novoustanovljenih podjetij, v katerih se vršijo volitve, kolikor niso bile zaključene v mesecu februarju, še nadalje po odst. 2. člena 2 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov.
Ljubljana, dne 25. maja 1939.
Predsednik:	Tajnik:
zdah, poravnavanju in razsodništvu reformira in določi višje osnove minimalnih mezd ter da se ta uredba razširi tudi na poljedelske delavce.
15. Da se iz vseh poklicev, bodisi javnih ali privatnih odstranijo zavarovani upokojenci, da se s tem nudi možnost zaslužka našim brezposelnim izobražencem.
16. Da se v upravne odbore raznih gospodarskih podjetij v režiji države delegirajo tudi delavski zastopniki.
17. Da se v narodnem gospodarstvu ustvari vse predpogoje za njegov polet in napredek.
18. Da se brez odlaganja izvede javna dela in s tem končno rešuje vprašanje brezposelnosti ter s tem omogoči boljše življenjske pogoje velikemu številu jugoslovanskih delavcev.
19. Da se zaprosi kr. vlado, da izda navodila, da se v občinske, mestne in banovinske svete delegirajo tudi predstavniki Jugorasa po svoji številni moči in se s tem ščiti in pospešuje interese delavcev.
20. Da se uvede odgovarjajoče sankcije proti onim delodajalcem, ki ne izvajajo določbe obrtnega zakona, katere dajo delavcem pravico do uživanja plače do 6 dni za slučaj bolezni, in pravico plačanega letnega dopusta.
21. Da se pri ministrstvu vojske in mornarice podvzame akcija za ustvaritev upravičenih zahtev delavcev in nameščencev vojnih zavodov, arzenalov in delavnic.
Da se delavcem po treh letih službe prizna stalnost in da v teh ustanovah obravnavajo disciplinske prestopke posebna disciplinska sodišča, da se ne bi mogli' delavci za vsak najmanjši prestopek svojevoljno odpuščati.
Da se v slučaju pamanjkanja dela v eni ustanovi premesti delavce v drugo mesto, da se jih enostavno ne odpusti.
Da imenovane ustanove spoštujejo in izvajajo pravilnik ministrstva vojske in mornarice št. 2911 od 25. II. 1933, ki predvideva razvrstitev kvalificiranih delavcev.
Po tem pravilniku morajo ti delavci na koncu všfke&a leta dobiti ‘avtomatično napredovanje in po vsakem tretjem letu morajo preiti v višjo grupo.
Da se delavcem vrača pogodbena taksa, ki je plačana po določbah ministrstva vojske in mornarice od 6. junija 1936 in točki 20. zakona o taksah, zato ker velja druga določba od 12. 5. 1938 po kateri so te pogodbe takse oproščene.
Da bodo delavci zaposleni 8 ur in ne da delajo kakor do sedaj v posameznih ustanovah vsega 5—6 ur dnevno.
22. Da se delavcem, ki ,so zaposleni v podjetjih, kjer so v delavnem času izpostavljeni življenjski nevarnosti in smrti radi same prirode posla, dodeli poseben dodatek, kakor je to slučaj pri oficirjih, inženjerjih in drugih reguliranih uslužbencih v zavodu Obiličevo pri Kraševcu.
23. Da se tudi vsem ostalim delavcem izposluje pri ministrstvu za promet najmanj dvakrat na leto režijska karta za poljubno progo^ kakršne uživajo sedaj neomejeno železniški delavci.
24. Da se čimprej organizira sindikalna šola, v kateri se naj vzgojijo člani našega pokreta, ki bodo za tem služili daljnemu razvoju in napredku Jugoslovanske delavske zveze — Jugo-rasu kot edine narodne strokovne organizacije.
Dokler se ta šola ne formira in iz nje izidejo sposobni sindikalisti, se po-(Nadaljevanje na str. 3.)
14.	Da se Uredba o minimalnih me-
Volitve obratnih zaupnikov
Viktor Kozamernik 1. r.
Andrej Hafner 1. r.
TIVAR OBLEKE:
MOŠKE ŠTRAPAC OBLEKE od Din 240 - do MOŠKE ŠPORTNE OBLEKE od Din 290 - do 390 -KAMGARN OBLEKE, volno od Din 390 - do 590'-FINE, MODNE OBLEKE od Din 590 - do 890-
Pri nos se oblačite elegantno, dobro In cenen NaSe fine modne obleke, cene od Din 590 — do 890 — jo.li blaga ki ne zaostaja zo drugim inozemskim blagom.
ANTON BRUMEC, LJUBLJANA NASPROTI GLAVNE POSTE
Naša borba - naša rast
Ljubljana — Splošna
Odbor splošne podružnice, Ljubljana vabi vse člane, da se v nedeljo dne 4. junija t. 1. zberejo točno ob 7 uri zjutraj na dvorišču Delavske zbornice. Ob 8.30 krenemo na kolodvor k sprejemu naših gostov, ki se bodo udeležili našega 1. slovenskega delavskega tabora. Dolžnost nas vseh je, da se tega sprejema polnoštevilno udeležimo in s tem pokažemo, da naša podružnica živi. Tam dobite tudi taborske znake, ki jih bodo razdelili naši reditelji, zato Vas prosimo, da se držite gori navedenega in s tem pokažete vso disciplino, ki je naši organizaciji potrebna.
Gradbeni — Ljubljana
V nedeljo 4. junija t. 1. ob pol 8 uri zjutraj bo pred Delavsko zbornico zbirališče vsega gradbenega delavstva. Dolžnost vseh Vas je, da na ta veliki dan pridete vsi in točno na zbirališče. Seboj lahko pripeljete tudi naše somišljenike in vse prijatelje našega pokreta. Rediteljski znaki se bodo izdali tovarišem rediteljem, v kolikor bi ne bilo izdanih, bodo tovariši reditelji dobili iste v zbirališču. Naj ne bode med Vami nobenega, ki bo ta dan odsoten. Z velikim trudom in borbo se gradi naša organizacija, zato v nedeljo pokažite, kdo so graditelji.
Kamnih
29. V. se je vršil skupni sestanek Duplica Kamnik, udeležba je bila zadovoljiva. Centralo je zastopal tov. France Kralj. On je v svojih jedrnatih besedah žel veliko odobravanje in tudi delavstvo želi, da pridemo kmalu skupaj. Pogovorili smo se tudi glede tabora za 4. junij, za katerega se člani zelo zanimajo.
Senovo
V nedeljo dne 28. t. m. se je v Slomškovem domu v Rajhenburgu vršil sestanek delavstva iz Senovega in Rajhenburga. Na sestanku je govoril zastopnik centrale ZZD tov. Višnar, kateri je obrazložil delavcem nastanek in razvoj delavskih organizacij in ZZD, kakor tudi sedanji položaj ZZD z ozirom na zvezo z Jugora-som, na preimenovanje Delavske zbornice in volitev obratnih zaupnikov. Navzoči so govor z zanimanjem poslušali in sklenili, da se bodo v čimvečjem številu udeleževali tabora 4. junija v Ljubljani.
Na sestanku se je tudi ugotovilo, da obstoja v Rajhenburgu podjetje, ki delavke plačuje po 50.— in 60.— din na teden za delo, ki traja 12 ali 13 ur dnevno.
(Nadaljevanje z 2. str.) oblašča izvršilni odbor, da vzame iz našega članstva 10—15 dobrih govornikov in poznavalcev našega velikega poi-kreta, ki naj obidejo na terenu naše organizacije in pred pristojnim članstvom tolmačijo idejno osnovo našega pokreta.
25. Da se na merodajnem mestu izposluje, da se delavsko mezdo do mesečnega zneska din 1.200.— za neože-njene in din 1.800.— za oženjene ne more niti sodnim niti administrativnim potom zarubiti.
26. Da se zaprosi g. ministra za soc. politiko in narodno zdravje, da po pooblastilu, ki ga je dobil po finančnem zakonu za leto 1939/40, čimpreje izda uredbo o ureditvi položaja delavcev v ortopedskih zavodih v celi državi, ker se ti nahajajo v težkih gmotnih razmerah.
27. Da se zaprosi g. ministra vojske in mornarice, da sestavi čimpreje komisijo, v katero naj bi šli predstavniki imenovanega ministrstva, predstavniki delavskih zbornic in predstavniki Jugoslovanske delavske zveze kakor tudi predstavniki delavcev, ki so zaposleni v delavnicah za vojaške Obleke, da ta komisija ugotovi težak položaj delavcev, ki so zaposleni v imenovanih delavnicah in da predloži g. ministru radi pod-vzemanja potrebnih ukrepov. Na ta način bi se naj popravil neznosen položaj delavcev v gori imenovanih delavnicah.
Kongres Jugoslov. delavske zveze obenem tildi sklene, da se ta resolucija pošlje predsedniku kr. vlade in ministru za soc. politiko in narodno zdravje, a glavnemu odboru Jugorasa nalaga skrb, da se v prednji resoluciji imenovane zahteve dejansko sprovedejo v življenje.
Delavke morajo delati tudi ponoči, za nadure pa dobijo na teden po 6.— do
8.— din.
Murska Sobota
Tudi pri nas se vneto pripravljamo za čim večjo udeležbo na I. delavskem taboru v Ljubljani. Naš prekmurski delavec se veseli, da bo ta dan skupaj s tovarišem štajerskim viničarjem, trboveljskim rudarjem, ljubljanskim gradbenikom in jeseniškim kovinarjem imel priliko manifestirati za enotni slovensko-katoliški delavski pokret pod zastavo Zveze združenih delavcev.
Naš narodni poslanec g. Bajlec bo te dneve odpotoval v Ljubljano, da se pogovori z zastopniki ZZD o enotnem nastopu in skupnem delovanju našega sezonskega delavstva z ZZD.
Rafaelova družba je odprla v Murski Soboti svojo pisarno, kjer ima izseljeniški duhovnik g. Škafar svojo pisarno.
G. Škafar je te dneve odpotoval med naše sezonske delavce v Bačko in Baranjo. Po vrnitvi iz Bačke bo g. Škafar odpotoval med naše delavce v Nemčijo, kjer ga delavci že težko pričakujejo.
Nabiranje delavcev za Nemčijo pri Borzi dela se je že zaključilo in s tem odpadejo razne intrige, hujskarije in sumničenja, kar je bilo v zvezi s posredovanjem v Nemčijo in kar je napravilo precej nezadovoljstva med našim delavstvom.
Viničarji
Obveščamo vse člane posmrtninskega sklada Strokovne zveze viničarjev, da je
17.	maja t. 1. umrla članica s Frama pri Mariboru, tovarišica Ernesti Juljana, v starosti 59 let.
Svojce te naše dolgoletne in zveste članice, ki njim izrekamo naše tovariško sožalje, se izplača 1000 din. posmrtninske podpore.
Po zadnji naši objavi o zbiranju prispevkov za 95 + 96 kot izrednih, pa sedaj — z ozirom na ta smrtni slučaj —, sporočamo, da je bilo zbiranje samo za 95 izredno, za 96 pa redno, radi slučaja smrti zgoraj imenovane pokojnice.
VABILO
na IX. redni občni zbor Viničarske kreditne zadruge, r. z. z. o. z., ki se vrši v nedeiijo dne 11. junija 1939 ob 9. uri dopoldne v pisarni zadruge — Viničarskem domu — v Ljutomeru.
Dnevni red:
1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzonstva.
3. Čitanje revizijskega poročila.
4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938.
5. Volitve nadzorstva.
6. Predlogi in sklepi.
7. Slučajnosti.
Zadružniki, ki se osebno ne udeležijo občnega zbora, morejo biti zastopani po drugih zadružnikih na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooblastil.
V	smLsiu § 41, se opozarja vse zadružnike, da »v slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih in zastopanih članov-za-družnikov.«
Pozivamo zato vise zadružnike, da se občnega zbora gotovo in ob pravem času udeleže.
Velenje
V najlepšem pomladnem času in v najboljših letih nas je po 6 mesecev trajajoči mučni bolezni in v neznosnem trpljenju dne 21. IV. t. 1. zapustil naš tovariš Krajnc Rudolf v starosti 34 let. Pokojni tovariš je okusil mnogo in grenke kupe življenja.' Že v zgodnji mladosti mu je umrla mati. Ni pa še dovolj dorastel, se je že moral podati na težko delo v Velenjski rudnik.
Ko pa se je pri nas omejilo obratovanje, se je moral tovariš vsled redukcije podati po svetu služiti kruh. Šel je v Srbijo na rudnik sv. Peter v Laškem polju. Ker pa so na tem rudniku vladale jako slabe razmere, je moral delo pustiti in se vrniti v domovino upajoč, da dobi zopet delo v Velenju. Ker pa tukaj ni mogel priti do zaposlitve, se je še enkrat podal v Srbijo in sicer v Klenovnik, kjer pa ni mogel obstati zaradi slabega zdravja in previsoke temperature v klenovniških jamah, se je podal v domači kraj in čakal zaposlitve.
V preteklih boljših časih si je pritrgal in prištedil skromno svotico denarja, s katero si je kupil na lepem gričku majhen domek, da bi imel na stara leta lastno streho in mirno življenje.
Izbral si je tudi družico, katera bi z njim delila trpljenje te solzne doline. Ali usoda je odločila drugače.
V mesecu septembru lansko leto je po večletnem moledovanju in čakanju vendar dobil službo na rudniku Velenje, a čez 3 mesece potem ga je zavratna in neizprosna tuberkuloza položila na bolniško posteljo, iz katere sploh ni več vstal. — Bolezen ie hitro napredovala tako, da zadnje 14 dni je ležal nepremično in brez glasu.
Njegovi prijatelji, znanci in sorodniki, posebno pa njegova zaročenka so ga vedno obiskovali, ali kaj, ker revež z nobenim več ni mogel govoriti. Z žalostnim pogledom in solznimi očmi je potrjeval in spoznaval obiskovale? a jezik mu je onemogel. Tako je naš dragi tovariš Rudolf namesto, da bi šel k poroki, se mu je približala smrt, katera ga je obstopila dne 21. IV. okrog 9. ure dopoldne.
V jeseni, ko je uvidel, da brez organizacije ni pomoči je pristopil, kot redni član v našo organizacijo ZZD, ter je svoje dolžnosti napram organizaciji izpolnjeval tako vestno, da je kljub dolgotrajni bolezni imel ob smrti plačano članarino celo v naprej. V tem pogledu ga stavimo vsem tovarišem za vzgled.
Naša podružnica ZZD. je na željo vseh članov namesto venca najela zanj dve sveti maši.
Dragi Rudolf! Za slovo Ti želimo: — naj Ti bo zemlja lahka.
Končana je trpljenja pot.
Daj duši pokoj, o Gospod!
Podružnica ZZD v Velenju je nabrala prostovoljnih prispevkov za stavkujoče delavce v Mislinju v znesku Din 376.—. Prvi znesek Din 193.50 je odposlala centrali ZZD v Ljubljano, ostali Din 182.50 pa podr. ZZD v Mislinje.
Zdravilišče Slatina-Radenci
V nedeljo 7. maja se je poročila v cerkvi na Tišini tovarišica Gobar Antonija z g. Šinko Leopoldom, mesarskim pomočnikom iz Skakovce.
Mladima zakoncema želimo vsi delavci na novi življenjski poti obilo sreče in božjega blagoslova.
Naroči »SLOVENCA«! Zakaj ?
Ker je najboljši slovenski dnevnik in ker si zavarovan za 10.000 din za primer smrtne nezgode
Oglašuj v »SLOVENCU«! Zakaj?
Ker je naj večji in najbolj razširjeni slovenski dnevnik ter imajo zato oglasi v njem najzanesljivejši uspeh.
Naš naj cenejši popoldnevnik
»Slovenski dom« le 12 dinarjev)
je dober informativen dnevnik, ki ga priporočamo vsakomur, zlasti pa vsem tistim, ki ne zmorejo naročnine za „Slovenca“.
je naš največji, najbolj razširjeni tednik — ■■ prinaša reilnu dve strani slik. Stane letno le 38-— Din. Požarna podpora 1000’— Din.
••■J*®® je najboljši in najlepši nabožni mesečnik. Vpjmf Letno stane le 20— Din.
Časopise naročate lahko pri vseh naših podružnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju, Novem mestu in na Jesenicah in pa pri glavni upravi v Ljubljani, Jugotiovanska liskama
MODRACE
otomane, kauče itd., dobite poceni in solidno pri
IVAN HABIČ-U
TAPETNIK
LJUBLJANA
KOPITARJEVA UL. 1 r (nasproti Ničinana)
Nameščenci in delavci!
Samo enkrat obiščite našo kuhinjo, pa bodete stalen naš abonent, ko se bodete prepričali, da tako okusno hrano ne dobite nikjer drugod po tako nizki ceni, kakor v naši menzi
Nova ljudska kuhinja
Kolodvorska ulica
Jos. Zalta & Co
Ljubljana, Tyrševa cesta 9
(poleg „SIavije“)	Telefon	3471
priporoča toplo svojo bogato zalogo, razne železnine, kakor betonsko ielezo, stavbeno okovje, razno orodje, cemenia, kuhinjske posode, sanitarne opreme, jedilno orodje
in to vse po nainižiih cenah
Ivan Sax
konfekcijska trgovina L j u b 1 j a 11 a, Mestni trg
Obleke za moške in dečke domačega izdelka po najnižji ceni pri
Ivan Sax, konfekcijska trgovina Ljubljana, Mestni trg
Teod. HORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8
(Preje Henrik Kora) Ustanovljeno 1852
Krovec, stavbni, galenterijski in okrasni klepar.
Instalacija vodovodov in centralne kurjave,
Naprava strelovodov.
Kopališke in klosetne naprave
Dobro in poceni blago
dobite pri
Marija Bajda
Ljubljana
Študentovska ulica 9
Trflovina „Pri Marički"
Zaloga vseh vrst stekla in porcelana. — Stavbno in umetno steklarstva — Specialna delavnica za okvirjanje slik
tulu Hitih
Jtfublfana, TOalfma 4 Telefon 33-80 Ustanovljeno 1850.
VAŽNO
Od Krekove knjižnice smo odkupili celotno zalogo knjižnih izdaj. Po-leg pomembnih domačih del so med njimi prevodi znamenitih in važnih stvaritev svetovne književnosti.
Radi svoje aktualne vsebine in lepe opreme so važno in bogato dopolnilo vsaki knjižnici.
Knjige oddajamo po izredno znižanih cenah!
Zahtevajte seznam!
jugoslovanska knjigarna
v Ljubljani
A. ŠmHoH -
Uvoz lutoMidM tote - l/eteUfovuta s sftemUa Itefefuažutua aa (tava - tkiUU aa dišave CtavM zaloga eudaittsluk voda
Brzojavni naslov:
Šarabon Ljubljana
Telefon št. 26-66	Ustanovljeno	leta	1886
Pisarniške potrebščine
za trgovino, obrt, industrijo, urade {in zasebnike
Šolske potrebščine in knjige
za ljudske, srednje, strokovne in visoke*šole
Knjige lastne in drugih založb
leposlovne, mladinske, nabožne, znanstvene, poljudnoznanstvene in druge — ter vse drugo v stroko spadajoče blago nudi v veliki izbiri po nizkih cenah
Knjigarna Mohorjeve tiskarne
Ljubljana Celje Murska Sobota
Miklošičeva 19
Prešernova 17 Glavni trg 5
Novi seznami knjig Družbe sv. Mohorja so brezplačno na razpolago
Obrestujemo vloge
na hranilne knjižice in v tekočem računu z najugodnejšo obrestno mero.
Dajemo posojila
vsake vrste.
Kupujemo,
prodajamo in posojujemo vrednostne papirje.
Opravljamo vse posle
denarnih zavodov.
Dravska banovina
jamči z vsem svojim premoženjem in davčno močjo za naše obveznosti.
HRANILNICA
DRAVSKE BANOVINE
Ljubljana Maribor Celje Kočevje
Lenasi&Gerkman
Ljubljana
Velika prodajalna manufakturnega blaga: kamgarna, sukna, volnenega in modnega blaga, pliša, svile, platna, odej, pregrinjal, kocev, zaves, preprog, garnitur, rut in šerp
Vedno najmodernejše
„TRIGLAV“
J. OLUP
industrija perila in obleke Ljubljana
priporoča za vse letne čase; ako želite sebe in svojo družino poceni obleči, pridite in se prepričajte v naših poslovnih prostorih
Stari trg 2 in pod Tranco l
Obleko in perilo izvršujemo tudi po naročilu po najnovejši modi in naj■ nižjih konkurenčnih cenah _
Halo! Delavstvo pozor!
Ali Vam je že znano, da je otvor j ena nova trgovina z ostanki in cenejšim oblačilnim blagom, ki ga potrebujeta delavec in kmet, v Ljubljani pri Zmajskem mostu, tik ob Ljubljanici (kjer je krompirjev trg), Sv. Petra nasip 29. Ravnokar je na zalogi veliko ostankov za moške pražnje in delavne obleke meter od 20 do 60 din, veliko ostankov za ženske n otroško pražnje in vsakdanje obleke, ostanki pralne svile, krepov itd. Ravno tako dobite tudi od kosa poceni blagove n. pr.: bela kon-tenina srednja 5 din, najboljša 8.80 din, pisano za srajce srednje 5 din, najboljše 9 din, tiskovina za predpasnike srednja 6 din, najboljša na dve strani 9 din, naglavne rute 6 din, žepni robci 1 din itd.
To trgovino je otvorila špecijelno za cenejše blago
““"“K F. I. GORIČAR
ki ima svojo glavno trgovino na Sv. Petra cesti 29, v novi hiši, kjer je velika zaloga boljšega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi izgotovljene obleke, na Sv. Petra cesti 30 pa ima oddelek za nevestine opreme in pohištveno blago (zavese, tepihe, garniture za postelje, perje, žimo in morsko travo itd.). — Torej vse, kar rabite, najdete sigurno v naših treh trgovinah, kjer dobite dobro in po nizkih cenah! Naše geslo še vedno drži: majhen zaslužek, a čim večji promet.
Priznano dobre in elegantne
TJvat (Meke
dobite po priznano nizkih cenah v prodajalni na
Miklošičevi cesti 18 in Sv. Petra c. 26
izprašan optik in urar
Fr. P. Zajec
LJUBLJANA, Stritarjeva ni. 6
(pri Frančiškanskem mostu) Velika izbira vsakovrstnih očal, daljnogledov, toplomer je v, barometrov, hygrometrov itd.
Razne ure, zlatnina in srebrnina.
Kvalitetna optika.
Ceniki brezplačno.