NAJRAJE NOSIM HLAČE Praznik graničarjev Danes praznujejo svoj praznik naši budni čuvaji meja. Na vseh obmejnih postojankah bodo pripravili priložnostne slovesnosti, vojaki pa bodo v goste sprejeli prebivalce s katerimi se vsak dan srečujejo in sodelujejo. vojakom ob meji tudi iskrene Čestitke. naSe Turistična tedna v Titovem Velenju in Šoštanju Vabljiva noč ob Jezeru Prijetno in turistično vedno bolj zanimivo okolje restavracije Jezero bo v soboto prizorišče osrednje prireditve turističnega tedna, ki bo od 17. do 24. avgusta v Titovem Velenju. Zanimivi dogodki se bodo ob restavraciji Jezero vrstili ves dan: Tako bo že-dopoldan začetek teniškega turnirja za pokal Šaleške doline, popoldan pa bodo svoje sposobnosti pokazali jadralci na deskah, nastopil bo harmonika-ški orkester, ansambel Zvok tišine in plesna skupine Kaos. Najbolj pestro pa bo seveda zvečer, ko se bo ob 20. uri pričel nastop Zdravka Čoliča z ansamblom in naradno zabavnega ansambla Savinjskih sedem. Organizatorja tega večera, restavracija Jezero oziroma REK Družbeni standard in turistično društvo Titovo Velenje, pričakujeta nekaj tisoč obiskovalcev, zato bo seveda tudi organizacija zastavljena tako, da bodo gostje kar najbolj zadovoljni. V naslednjih dneh se bo zvrstilo še nekaj zelo zanimivih turističnih prireditev. Že v nedeljo bo srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih sku- AJctiv mladih zadružnikov iz Šmihela nad mozirjem bo v soboto, 17. avgusta, znova pripravil vsakoletni Ovčarski praznik, ki se je doslej že krepko uveljavil. Prireditev se bo pričela ob 18. uri, namenjena pa je predvsem ohranjanju bogatega izročila ov-čarstva, pa seveda tudi njegovemu oživljanju v zadnjih letih. Časi se spreminjajo, ovčatjenje tudi, zato prikaz starih ovčarskih opravil ni odveč. Člani vseh aktivov mladih zadružnikov iz Gornje Savinjske doline se bodo poleg tega pomerili v spretnostnih igrah, o dobri jagnjetini in o vsem ostalem pa seveda ne kaže razpravljati. TVaavče Že prihodnjo soboto pa bo na vrsti naslednja, vsaj tako zanimiva narodopisna prireditev, ki je prav tako namenjena ohranjanju bogatega izročila nekdanjega dela in življenja na kmetih, ki več ali manj že tone v pozabo. Tr-navčani in njihovi sosedje se trudijo, da bi vse skupaj ohranili in prikazali tudi mlajšim rodovom. V soboto, 24. avgusta, bo torej zanimivo in veselo v Trnavčah nad Mozirjem. Ob 16. uri popoldne se bodo v tej prijazni in lepi vasici najprej pomerili kosci, obenem pa bo po vsej vasi obiskovalcem na voljo prikaz nekdanjih kmečkih opravil, ki ga resnično ne kaže zamuditi. Sem seveda sodijo opravila kot so mlačva, škopanje, kuhanje žganja, izdelava koša in brezovih metel, skodlanje, dobrote na kmečki mizi in vzdušje ob njej ter vasovanje. Tudi ob tej prireditvi ni treba govoriti o ponudbi dobrih domačih jedi in' pijač, o prijetnem in veselem vzdušju pa sploh ne. Gorenje notranja oprema Tretjina keramičnih ploščic v izvoz Ob pregledu rezultatov polletnega dela in gospodarjenja so v Gorenju Notranja oprema ugotovili, da vseh nalog niso uresničili. Kljub temu, da so delali bolje kot lani, je polletna proizvodnja, in to za okrog 5 odstotkov, zaostajala za predvidevanji. V obdobju januar — junij 1985 so izdelali nad 539.000 kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic, skoraj 71.000 pohištvenih in kopalniških elementov, 8.100 kubičnih metrov lesene embalaže itd. Na tuje pa so prodali skoraj 153.000 kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic in 7.800 vrat za kuhinjske elemente. Se pravi, da so izvozili 17 % vse proizvodnje Gorenja Notranja oprema oziroma blizu 30 odstotkov vseh izdelanih talnih keramičnih ploščic. Omeniti je potrebno, da so v Gorenju Notranja oprema v letošnjem prvem polletju začeli obnavljati male peči za žganje glazure v tovarni talnih keramičnih ploščic, v teku pa so tudi nekatera druga naložbena dela. Pisali smo že, da sta tozda Pohištvo in Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema prejela prva Gorenjeva priznanja za visoko kakovost. Spremenjene tržne razmere, tako doma kot na tujem, pa zahtevajo, da namenijo še večjo pozornost nadaljnjemu dvigu produktivnosti in kakovosti izdelkov.. Še večjo skrb pa bodo namenili tudi trženju izdelkov Gorenja Notranja oprema. Da bi lahko kar najbolj zadovoljili čedalje zahtevnejša tržišča pa bodo skušali v predvidenih rokih opraviti vsa za letos predvidena naložbena dela. pin na Graški gori. To jubilejno, deseto srečanje, se bo pričelo ob 14. uri in tudi tu organizator, Kulturno prosvetno društvo Ivan Cankar iz Plešivca, pričakuje zelo veliko obiskovalcev. Med dogodki, ki se bodo še zvrstili v turističnem tednu omenimo glasbene večere v atriju velenjskega gradu 22.,23. in 24. avgusta, razstavo slaščičarskih izdelkov v atriju KSC in nastop plesne skupine v vrtu hotela Paka 23. avgusta, vrtno diskoteko na terasi kopališča, ples v hotelu Paka ter Večer pod lipco z na- rodnimi napevi na RTC Trebeliško 24. avgusta. V turističnem tednu vas vabijo na slovenske narodne jedi v restavracijo Nama, na kunčje spe-cialitete v hotel Paka, na jedila z roštilja in žara v restavracijo Men, pestrejšo ponudbo in ples pa vam bodo nudili tudi v restavraciji Jezero. Od 17. do 24. avgusta se bo torej v Titovem Velenju zvrstilo toliko zanimivih turističnih prireditev, da bo vsakdo lahko našel kaj zase. (bz) Pestra ponudba septembrskih dni Tako kot v Titovem Veleajn od 17. do 24. avgusta bo tudi v Šoštanju od 1. do 7. septembra v organizaciji tamkajšnjega turističnega društva organiziran turistični teden. Za prvi teden v septembru so se tu odločili zato, ker bo takrat v tem mestu evropsko ribiško prvenstvo, ki bo gotovo izredno zanimiv turistični pa tudi izjemen športni dogodek. Turistični teden bodo v Šoštanju pričeli z otvoritvijo cvetlične in lovske razstave, nato pa je v prihodnjih dneh predvidena še vrsta kulturnih in zabavnih prireditev ter raznih športnih tek-' movanj. V petek* in soboto bo seveda vrhunec. Najprej bo v petek dopoldan kramarski sejem pred -blagovnico Merx, nato pa popoldan ob 18. uri uradna otvori- tev velikega ribiškega tekmovanja. V soboto pa se bo ob 19. ari pričela Šoštaajska noč, ia sicer na bazenu in na vrtu Kajuhove-ga doma. Za prijetno vzdušje bodo med drugimi poskrbeli Veseli planšar ji. Turistično društvo Šoštanj, gostinski delavci in ostali organizatorji turističnega tedaa v Šoštanju seveda pričakujejo, da bodo prireditve privabile kar aajveč obiskovalcev, vsi pa obljubljajo, da Šoštanja t teh dneh ne boste zapustili nezadovoljni, saj si boste splet prireditev lahko popestrili še z raznovrstnimi jedrni, ki jih bodo v tem tednu pripravljali v Kajuhovem domu v Šoštanju. (bz) ZARES VROČE POLETJE — Letofeje poletje so v aaši domovini izbruhnili številni požari, ki so povzročili ogromno materialno škodo, ogrožali pa so tudi življenja občanov. Pogosto je bila za nastanek požarov kriva naša malomarnost. Bodimo torej bolj budni, bolj skrbnice dajajmo možnosti, da uničujemo svojo ali družbeno imetje. Gorenje Gospodinjski aparati — tozd MGA Nazarje Naredili več kot so načrtovali Čeprav zaposlujejo 3 % manj delavcev kot lani so v Gorenjevi tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah do konca prvega polletja izdelali 3 % več malih gospodinjskih aparatov kot lani v prvem polletju. Polletna planske naloge pa so presegli za 2 odstotka.; Ob tem, ko so osvojili proizvodnjo električnih mešalnikov z elektronsko regulacijo vrtljajev, so imeli težave pri dobavi reprodukcijskega materiala. Če ne bi bilo zamud pri dobavi embalaže, priključnih kablov in stikal bi bila polletna proizvodnja večja, kot je bila sicer. V prvem polletju so v tozdu Mali gospdinjski aparati Nazarje Gorenja Gospodinjski aparati izdelali okrog 532.000 malih gospodinjskih aparatov. Za prodajo na tuje so proizvedli skoraj 200.000 malih gospodinjskih aparatov, kar je 23 odstotkov več kot lansko prvo polletje. Povečali so zlasti proizvodnjo električnih mešalnikov in mlinčkov za-kavo. Izvoz resda zaostaja za načrti, vendar v Nazarjah pričakujejo, da bodo letne obveznosti prodaje na tuje do konca leta uresničili, saj je za drugo polletje izvoznih naročil več, kot jih je bilo za prvo polletje. To pa je zadnja leta že običaj. Poudariti je potrebno, da so v Gorenjevem tozdu MGA Nazarje v prvem polletju pomembno povečali proizvodnjo električnih mešalnikov z elektronsko regulacijo vrtljajev in podstavkov za električne mešalnike. Nasploh pa so si prizadevali, da bi kar najbolj zadovoljili želje kupcev, posebej še kar zadeva izgled, funkcionalnost in kakovost malih gospodinjskih aparatov. Vse za vas in vaš dom Takole veselo pa je bilo v nedeljo na 16. lučkih dnevih. 2. stran ★ fiaS CBS OD ČETRTKA DO ČFTRTKA , Titpvo Velenje * 15. avgust 1965 Vzgojno varstveni zavod Titovo Velenje Z novim šolskim letom tudi mobilni oddelek Šolsko leto ]e pred vrati in nanj se pripravljajo tudi vzgojno varstvene ustanove. Na območju Titovega Velenja bo vključenih v organizirano varstvo s prvim septembrom nekaj manj kot 160« otrok, poleg tega pa bodo vzgojiteljice Vzgojno varstvenega zavoda Titovo Veleaje Izvajale Se malo šolo za 280 otrok izven dnevnega varstva. Komisija za sprejem otrok v vrtec je obravnavala prošnje že v mesecu juniju, in jih večino ugodno razrešila. Največji interes za vpis otrok v vrtec je v novoseljenih soseskah, kjer živijo mlade družine, tako da ima komisija veliko dela z razmestitvijo, vsi starši pa žal ne morejo dobiti mesta za svojega otroka v najbližjem vrtcu. Vse enote vzgojno varstvenega zavoda Titovo Velenje imajo polno zasedene, nekaj prostora pa je še v Pesju in v Skalah. V času dopustov je bila večina enot odprtih, čas, ko je obisk otrok majhen, pa so izkoristili za redna vzdrževalna dela, temeljito čiščenje ter razkuževanje igral in igrač. Med novosti, ki jih velja posebej omeniti, bo v novem šolskem letu mobilni oddelek za otroke od 4. do 7. leta starosti. V ta oddelek bodo vključevali otroke z manjšimi odkloni v duševnem oziroma telesnem razvoju. Sicer bodo ti vključeni v redno delo svoje starostne skupine, občasno pa bodo obiskovali ta mobilni oddelek, kjer jih bo pri delu usmerjal pedagog pod vodstvom strokovnega tima. Imajo tudi oddelek za lažje in težje prizadete otroke. Uspešno pa razvijajo tudi varstvo na domu, saj imajo v redno razmerje vključenih že 1-8 varuhinj, ki varujejo 108 otrok od 8. mesecev do dveh let. Poleg rednega vzgojnega in izobraževalnega dela primernega starostni skupini otrok, bodo delavci vzgojno varstvenega zavoda Titovo Velenje v naslednjem šolskem letu namenili še več skrbi sodelovanju s starši. Še bolj jih bodo vključevali v samoupravno delo vzgojno varstvenega zavoda. Pri delu z otroki bodo namenjali vso skrb razvoju govora, razvijali bodo delovne navade otrok, jih vzgajali k varčnosti, negovali bodo tradicije narodno osvobodilne borbe, veliko pozornosti pa bodo namenjali tudi varovanju okolja. Seveda pa bodo uresničili tudi vse ostale oblike vzgojnega in izobraževalnega dela primernega starosti otrok, poudarja ravnateljica velenjskega vzgojno varstvenega zavoda Majda Gabcriek. Sodelovali bodo tudi s krajevnimi skupnostmi in tistimi društvi, ki imajo v svoje programe vključeno tudi delo z otroki. Skupaj z njimi bodo pripravljali različne aktivnosti tudi za tiste otroke, ki redno ne obiskujejo vrtcev. Mira Zakošek Vzgojao varstveni zavod sodeluje • krajevnimi ikapaostml in tistimi dreštvi, ki delajo z otroki. Graška gora Srečanje narodno zabavnih ansamblov Člani kulturnega društva Ivan Cankar iz Plešivca bodo pripravili v nedeljo, 18. avgusta že deseto tradicionalno srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin, prireditev s katero pritegnejo v ta kraj vsako leto številne ljubitelje narodno zabavne glasbe iz velenjske in slovenjgraške občine, pridejo pa tudi od drugod. S to prireditvijo bodo proslavili letos tudi 40-letnico osvoboditve. Na srečanju bo med drugim govoril tudi generalpol-kovnik Ivan Dolničar Janošik. Doslej se je prijavilo 1S ansamblov iz številnih krajev Slovenije, gostoval pa bo tudi slovenski ansambel iz Pli-berka. Nekatere skupine se bodo na srečanju, ki sicer ni tekmovalnega značaja, predstavile tudi z lastno skladbo na temo Graška gora med NOB in danes. Te skladbe bo komisija tudi nagradila. Srečanje bodo popestrili tudi člani Aero kluba Gorenje, pokrovitelj letošnje desete tradicionalne prireditve na Graški gori pa je občinski sindikalni svet Velenje. Organizatorji so poskrbeli tudi za avtobusne prevoze. Tako se lahko v nedeljo, 18. avgusta odpeljete na Gra-ško goro iz Titovega Velenja izpred avtobusne postaje, pošte in tržnice ERA ob 12. uri, 12.20, 13.00 in 13.20. Seveda pa so organizatorji poskrbeli tudi za parkirišča. Titovo Velenje Obisk članov TZ iz Vienne OBISK ČLANOV TZ IZ VIENNE Po nekaj letih je stekla zaželena izmenjava s francoskim mestom Vien-na. Gostje so prišli k nam za 14 dni, začetek obiska pa je bil 4. avgust. V Ljubljano so se pripeljali z avtobusom po dveh dnevih naporne vožnje. K nam jih je pripeljal Evgen. V hotelu Paka smo se seznanili s stiski rok in pozdravnimi besedami v francoščini, nemščini in angleščini. Naši gostje so simpatični in imajo prijetna imena: Cecile, Florence, Chri-stine in Philippe. Dobili so propagandni material o Titovem Velenju in Topolšici. Ob prijetnem pogovoru, polnem smeha smo pili kavo »Paka«, s katero nas je pogostil hotel Paka. Napisati je bilo treba še nekaj dokumentov o nastanitvi v našem kraju. Zmenili smo se tudi, pri kom bodo preživeli prijetne dni. Dogovorili smo se, da se že popoldan dobimo v restavraciji Jezero. Pijačo plača Ruža, zaradi zamude iz Domžal. Mladinski odsek Turističnega društva Titovo Velenje Gasilci Šoštanja Memorial Jožeta Žunkoviča Vsako tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami je zelo zanimivo za tekmovalce in posebej obiskovalce. Tako bo prizadevno gasilsko društvo Šoštanj-mesto letos znova pripravilo takšno tekmovanje, ki ga prireja v spomin na znanega gasilskega častnika in velikega strokovnjaka za motorne brizgalne, pred leti umrlega Jožeta Žunkoviča iz Maribora, ki je bil tudi velik prijatelj šoštanj-skih gasilcev. To tekmovanje je še zlasti zanimivo zato, ker je potrebna kar velika mera znanja, požrtvovalnost in spretnosti, da stare motorne, predvsem pa ročne brizgalne, gasilci pripravijo za tekmovanje. Obenem je to edino tekmovanje te vrste v bližnji in daljni okolici, zato se ga udeležujejo gasilska društva iz vse Slovenije. Lanski zmagovalci so bili gasilci iz Prekmurja, letošnje tekmovanje pa se bo pričelo v soboto, 17. avgusta, pred gasilskim domom v Šoštanju. V. K. Upokojenci in samoprispevek Na predsedstvu OK SZDL Velenje smo v začetku julija zaradi nejasnosti pri obračunavanju samoprispevka upokojencev obravnavali to problematiko in zahtevali uradno pojasnilo od republiške Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Danes posredujemo njihovo pojasnilo. Krajani občine Velenje smo 21. 4. 1985 izglasovali na referendumu da smo za samoprispevek, ki ga bomo plačevali od 1. 5. 1985 do 31. 4. 1990. Upokojenci ga plačujejo 0.75 % od pokojnin, ki presegajo najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo. Republiška SPIZ za mesec maj ni odtegnila samoprispevka. Na podlagi zahteve OK SZDL so to poračunali v mesecu juliju. V mesecu juliju so torej odtegnili od pokojnin 1.36 %, to je 0.75 % rednega odtegovanja in 0.61 % na račun zaostanka. 0.61 % seje na račun zaostanka odtegnilo zato, ker je med mesecem majem in julijem bila uskladitev pokojnin za 22 % in so v skladu z dogovorom odtegnili isti obrok od pokojnin kakor bi se odtegnil v mesecu maju. Pri pokojninah za mesec avgust 1985 in seveda za vse mesece do maja 1990 bodo odtegovali 0.75 % za samoprispevek, tako kot je bilo izglasovano na referendumu. Po tem pojasnilu lahko ugotovite, da niste bili ogoljufani in daje bilo le poraču-navanje bolj zapleteno. OK SZDL VELENJE ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV OBČINE VELENJE Občinska zveza prijateljev mladine Priprave na novoletno praznovanje otrok V tem času se pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje že pripravljajo na novoletno praznovanje otrok. Že nekaj let namreč organiziramo v velenjski občini enotno novoletno praznovanje in obdaritve za predšolske in šolske otroke. Vsak otrok si lahko v dneh pred novim letom ogleda vsaj dve kulturni prireditvi v svoji krajevni skupnosti oziroma v bližnjem kraju, ob tej priložnosti pa ga tudi obdarijo. Za organizacijo tega praznova- nja prispevajo organizacije združenega dela po 250 dinatjev na zaposlenega, denar delavcev iz sosednjih občin prenakažejo v te kraje, obdarijo pa prav tako tudi otroke delavcev iz drugih republik. V teh dneh so organizacije združenega dela že prejele vlogo za te prispevke, ki naj bi jih poravnali do sredine prihodnjega meseca, saj bodo le tako lahko pripravili vse potrebno za otroško praznovanje. (mz) Nove cene komunalnih storitev Na osnovi sklepa delavskih svetov uporabnikov in izvajalcev delovne organizacije Vekos — tozd Komunalna oskrba in tozd Toplotna oskrba z dne 26. 4. 1985, sklepa odbora za planiranje in ekonomsko politiko pri komunalni skupnosti občine Velenje z dne 13.5.1985 je skupščina komunalne skupnosti občine Velenje (zbor uporabnikov in izvajalcev) na svoji seji 29. 5. 1985 obravnavala predlog povišanja cen komunalnih storitev in oskrbe ter sprejela naslednji SKLEP Sprejmejo in potrdijo se cene komunalnih storitev in dobrin za široko potrošnjo Vrsta storitve 1. VODARINA 2. KANALŠČINA 3. ODVOZ SMETI 4. TOPLOTNA OSKRBA A) obračun po dejanski porabi — energija — zagotovljena moč — ogrevanje sanitarne vode B) obračun po standardu — ogrevanje po stanovanjskih blokih — ogrevanje enodružinskih hiš — ogrevanje sanitarne vode Stara Nova ME cena cena din din m3 12,50 18,30 m3 4,50 6,00 m2 1,95 3,90 1.075,00 1.158,00 MWh 752,00 835,00 MWh 323,00 323,00 MWh 82,50 90,00 m3 m2 26,90 29,50 m2 37,30 40,80 oseba 223,30 245,50 Cene veljajo s 1. 9. 1985 po soglasju 26. seje Izvršnega sveta SO Velenje z dne T 7. 7. 1985. Predsednik skupščine: Jože KRK. 1. r. Obrazložitev k dogovorjenim cenam komunalnih storitev v občini Velenje Na podlagi Dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 je Izvršni svet občine Velenje sprejel na svoji seji 17. 7. 1985 drugo povišanje cen komunalnih storitev in oskrbe. Nove cene bodo veljale od 1..9. 1984 dalje. V mesecu februarju so se cene komunalnih storitev povišale za 38 % linearno za vse komunalne storitve s tem, da se po proučitvi cen komunalnih storitev na republiškem nivoju, cene lahko povišajo še enkrat v letu 1985, različno glede na potrebe za posamezno storitev. Povišanje cen komunalnih storitev narekujejo predvsem podražitve toplptne in električne energije, pogonskih goriv in reprodukcijskega materiala. V planu za leto 1985 smo predvideli, da bo rast stroškov dosegla 45 % povečanje, vendar pa dejansko stanje močno odstopa od predvidenega, saj se je samo cena toplotne energije na pragu TEŠ povišala za 66 % zaradi podražitve premoga. Prav tako so se povišali stroški zaradi ostre zime predvsem na toplotni oskrbi zaradi podaljšane kurilne sezone, na vodooskrbi in tudi pri odvozu odpadkov. Nove cene komunalnih storitev predstavljajo povprečno 17 % povečanje na sedanje cene. Tako bo tričlanska družina v 52 m2 velikem družinskem stanovanju v bodoče plačevala za stroške osnovne komunalne oskrbe mesečno okoli 350,— din več, štiričlanska družina v lastni hiši z 90 m2 stanovanjske površine pa okoli 770,— din mesečno več za komunalno oskrbo. Pri predpostavki, da znaša povprečni mesečni dohodek velenjske družine v tem letu 45.000,— din bodo znašali stroški tričlanske družine za komunalno oskrbo (za enostavno reprodukcijo) 6,5 % prejemkov. V te stroške so vključene: osnovna cena vode, odvajanje odplak, odvoza smeti in ogrevanja. Ob ceni za osnovne komunalne storitve za široko potrošnjo se zbira od 1. 9. 1985 še prispevek za razširjeno reprodukcijo, ki se združuje v komunalni skupnosti in je namenjen za investicijsko izgradnjo komunalnih objektov in opreme. Višina prispevka je bila objavljena v glasilu Naš čas št. 7/21. 2. 85 in kot popravek objave Naš čas št. 19/23. 5. 85 in sicer se za široko potrošnjo zaračunavajo v odvisnosti od porabljenih količin naslednje vrednosti: a) vodooskrba b) odvajanje odplak c) odvoz smeti • d) toplotna oskrba 1.) obračun po dejanski porabi — po števcu (osnova zagotovljena moč) 5,00 din/m1 4,00 din/m1 1,00 din/m2 150,00 din/MWh 3,00 din/m1 4,10 din/m2 2.) obračun po standardu — ogrevanje v stanovanjskih blokih — ogrevanje v enodružinskih hišah Poleg prispevka za razširjeno reprodukcijo se pri vodooskrbi zaračunava od 1. 7. 1985 dalje povišan prispevek za vodno območno skupnost Savinja Sotla in sicer 1,58 din na m1 porabljene vode (Ur. list SRS št. 5/85). Tako znaša skupaj cena za posamezno storitev: a) vodooskrba —- enostavna reprodukcija 18,30 din/m' — razširjena reprodukcija 5,00 din/m3 — prispevek za OVS Savinja — Sotla 1,58 din/m1 Skupaj: 24,88 din/m1 b) odvajanje odplak — enostavna reprodukcija — razširjena reprodukcija c) odvoz smeti — enostavna reprodukcija — razširjena reprodukcija Skupaj: 6,00 din/m1 4,00 din/m3 10,00 din/m3 3,90 din/m2 1,00 din/m2 Skupaj: 4,90 din/m2 d) toplotna oskrba 1. po dejanski porabi — po števcu (osnova zagotovljena moč) — enostavna reprodukcija 323,00 din/MWh — razširjena reprodukcija 150,00 din/MWh Skupaj: 473,00 din/MWh i. po standardih porabe — za ogrevanje v stanovanjskih blokih — enostavna reprodukcija — razširjena reprodukcija Skupaj: — za ogrevanje v enodružinskih hišah — enostavna reprodukcija — razširjena reprodukcija Skupaj: 29,40 din/m2 3,00 din/m2 32,40 din/m2 40,80 din/m2 4,10 din/m2 44,90 din/m2 Uporabnikom komunalnih storitev v enodružinskih hišah, katerim smo prispevek za razširjeno reprodukcijo zaračunali po sklepu SKIS-a pri akontacijah že v I. polletju 85 ga v akontacijah za II. polletje 85 ne bomo zaračunali, razlika glede na porabljene količine pa bo obračunana pri končnem obračunu za komunalne storitve za leto 1985. STROKOVNA SLUŽBA SKIS OBČINE VELENJE in DO »VEKOS« n. sub. o. TITOVO VELENJE »NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja:1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. / Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Škupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. » 15. avgust 1985 * Titovo Velenje OD TU IN TAM * strm 3 Vojaki ob državni meji slavijo Neomajno na braniku svobode Vojaki v obmejnih postojankah v Logarski dolini in Podolševi so obiska vedno veseli, ne le ob svojem praznika, ki ga slavijo na današnji dan. 15. avgust je namreč njihov praznik in na ta dan vedno sprejmejo medse pionirje, tabornike, predstavnike občinske skupščine in njenih družbenopolitičnih organizacij, obrambne in samozaščitne dejavnike, predvsem pa domačine, s katerimi vedno živijo v vzajemnem sožitju in pomoči in brez katerih naša meja ne bi bila nikoli tako varna kot je. Obiskali smo jih torej pred njihovim praznikom. Izjemno lepo urejeno postojanko in njeno okolico v Logarski dolini že dokaj dobro poznamo, zato smo se s skupino vojakov, ki je pravkar odhajala na svojo naporno, dolgo in odgovorno dolžnost, popeljali nekaj kilometrov više, na obronke Matkovega kota. Še pred koncem poti so nas vojaki zapustili in krenili po svoji poti naprej. Tega lepega poletnega dne so bili njihovi obrazi vedri, malo manj vedri, pa toliko bolj odločni pa so ob drugih, bolj neprijetnih okoliščinah, v dežju in Besim Gojak visokem snegu, hudi vročini in mrazu, v megli, vetru, ponoči. Priznavajo, da je opravljanje njihovih odgovornih, pomembnih in nevarnih dolžnosti tudi naporno, nikoli pa ne tarnajo. V celoti se zavedajo, da varujejo nedotakljivost meja naše domovine ter njeno in našo varnost, zato jim ni nič prenaporno. Naj- , Janez Grčar raje se odgovoru izmaknejo z nasmehom in znanim izrekom »kar se mora, ni težko«. Pri premagovanju naporov jim je v veliko oporo tovarištvo, okrepljeno s prijateljstvom in bratstvom, pa tudi z izrednim sodelovanjem z domačini. Krenili so torej svoji dolžnosti, mi pa naravnost na mejni prehod Pavličevo sedlo. Tudi delavci Postaje Milice Mozirje so pomemben člen v trdni verigi, ki zagotavlja varnost naše meje. Tega dne je bil v službi Tone Bastl. Povedal je, da mu na mejnem preho: du visoko v hribih ni preveč dolgčas. Služba je seveda še kako odgovorna, prehodov pa ni niti preveč, niti. premalo. Zlasti po novem določilu, ki velja za Jugoslovane in Avstrijce, da lahko s potnim listom ali maloobmejno dovolilnico hodijo po označeni poti od Pavličevega sedla do Bele na avstrijski strani in nazaj navzgor do Savinjskega sedla in naprej v Savinjske alpe, ali pa obratno. Tudi sicer je prehodov še kar nekaj, še več pa bi jih bilo, če bi bil dovoljen prehod z motornimi vozili. Z naše strani se lahko z avtom pripelješ le do prehoda, naprej pa peš, avstrijski državljani pa se lahko peljejo po obeh straneh meje, pod pogojem, da jim lastnik posestva in lovišča na njihovi strani to dovoli. V tem obdobju je tudi veliko nabiralcev gozdnih sadežev, ki seveda morajo imeti dovolilnice za gibanje v mejnem pasu, To- Tone in Hubert na mejnem prehoda Pavličevo sedlo ne pa skrbno pazi, kot vnet član gorske straže in ljubitelj narave, da ne uporabljajo tudi nedovoljenih pripomočkov, zlasti za nabiranje borovnic. V trenutkih, ko ni opravkov na prehodu, pa je dobrodošla družba avstrijski tovariš na drugi strani prehoda. Obiskali smo tudi mejno postojanko v Podolševi, na kateri vojaki zlasti letos pridno urejajo okolico. Pogovarjali smo se z njimi, od vsepovsod so prišli v ta lep kraj, njihova mnenja in občutki pa so si na moč podobni. Janez Grčar je iz Ljubljane: »Tu- kaj služim tisti drugi trimesečni del, prej sem bil že leta 1981 v Somboru in Prištini. To »doslu-ženje« je po moje prav nerodna zadeva. Delo ob meji je naporno, prostega časa skoraj ni, sicer pa radi pomagamo kmetom ob težjih delih.« Besim Gojak je iz Sarajeva: »Najprej sem bil v Mariboru in ko sem prišel sem, sem bil prepričan, da ne bom zdržal. Zdaj je že lažje. Sicer pa velja resnica, da kar se mora, ni težko. Sem bi še prišel, vendar nikoli pozimi, je prehudo.« Gorenje - Glin Nazarje Obresti jim pijejo kri Na poslovanje nazarskih lesarjev so v letošnjem prvem polletju odločilno vplivali številni zunanji in notranji pogoji. Med zunanjimi so vsekakor na prvem mestu cenovna nesorazmerja med gibanji cen vhodnih materialov in končnih izdelkov, kar je še posebej pomembno v temeljnih organizacijah Iver-na in Žagarstvo. Poleg tega se je močno skrčilo tržišče, kar v največji meri velja za proizvodnjo . stavbnega pohištva, poleg tega pa ■a njihovo dohodkovno uspešnost odločilno vpliva neprestano zviševanje obrestnih mer za kedite za obratna sredstva, ki so v tem obdobju ie 75-odstotne. To je seveda izredno velik zalogaj, zato ni čudno, da so v prvem polletju prav za obresti namenili samo nekoliko manj, kot za osebne dohodke, pa tudi čistega dohodka so ustvarili le nekoliko več. Seveda so na (nejuspešnost precej vplivali tudi nekateri notranji razlogi. Pri tem so na prvem mestu neuresničeni izvozni načrti, ki se jim pridružuje tudi prepočasno prilagajanje razmeram na trgu, pa tudi večja vztrajnost pri izboljševanju nabavnih pogojev ne bi bila odveč. Jasno je, da se zunanji pogoji tudi v bodoče ne bodo izboljševali, zato bodo lahko letošnje načrte in dolgoročne usmeritve uesničili le s povečano notranjo učinkovitostjo. Prav zato bodo morali dosledno uresničiti naloge kot so' organiziranost in informatika, kadrovska utrditev celotne delovne organizacije in sistem nagrajevanja. V prvih šestih mesecih so v vseh temeljnih organizacijah povečali produktivnost in izdelali zoru2enješoferjev in avtomehanikov velenje titovo Velenja OBVEŠČA - da prične tečaj za voznik« vseh kategorij dne 26. avgusta 1985 s pričetkom ob 17. uri v prostorih Delavske univerze, Titov trg 2, Titovo Velenje. — praktična vožnja se opravlja na sodobnih vozilih A— kategorija, motorno kolo 150 ccm — traktor Zetor B — kategorija, Z 101, Golf C, E — kategorija TAM 130 + prikolica D — kategorija, avtobus tM Čakalnih rokov ni, plačilo po dogovoru, vse ostale informacije pa dobite v pisarni ZŠAM ob torkih in četrtkih od 16. do 18. ure. Hkrati sprejemajo tudi prijave za šolanje za poklic Voznik. Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenje Rudnik lignita Volonjo Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS OBJAVLJA dela in naloge OEOMEHANSKO TEHNOLOŠKA DELA Pogoji: — srednja strokovna izobrazba rudarske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanski jami Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Srečno! bistveno več, kot v enakem lanskem obdobju, kljub temu pa niso uresničili zastavljenih ciljev. Predvsem velja to za razliko med vrednostjo proizvodnje in vrednostjo prodaje na tržišču, ki gre na račun manjšega povpraševanja po stavbnem pohištvu. Izvoz so v tem obdobju realno povečali za 10 odstotkov in s tem izpolnili letne načrte 84-odstotno. S tem nočejo biti zadovoljni, zato bodo z novimi ukrepi skušali izvozne načrte uresničiti in celo preseči. Zaradi manjše prodaje na domačem trgu pa so se v prvem polletju močno povečale zaloge gotovih izdelkov, ki zlasti bremenijo temeljno organizacijo Stavbno pohištvo. Z oskrbo s surovinami v tem obdobju niso imeli večjih težav, ki pa jih glede na trenutne razmere pričakujejo v naslednjem obdobju, zato bodo morali tudi temu področju nameniti veliko pozornosti in naporov. Dokaj slabi poslovni dosežki v prvem polletju so posledica notranjih razlogov, kot so previsoke zaloge in stroški, pa tudi zunanjih, kamor sodijo visoke cene vhodnih materialov, slaba likvidnost kupcev, revalorizacija zalog in predvsem visoke obrestne mere. Prav zaradi obresti, delno pa zaradi zastojev v proizvodnji in visokih cen lesa ter lepila, je temeljna organizacija Iverna ob polletju »prigospodarila« 48 milijonov dinarjev izgube, na robu rentabilnosti pa je tudi proizvodnja stavbnega pohištva. Naloge do konca leta so tako še bolj zahtevne, kot so predvidevali. Zunanje razloge, ki neugodno vplivajo na gospodarjenje, bodo skušali nadomestiti s povečanjem njihove lastne učinkovitosti, saj prav v odpravljanju notranjih slabostih vidijo največ možnosti za uspešnejše delo. Krajevna skupnost Pesje Brezskrbni starši in otroci V času, ko mladež preživlja počitnice, šolske skrbi pa so v tem obdobju ob strani, so v nekaterih krajevnih skupnostih velenjske občine društva prijateljev mladine poskrbela za organizirano varstvo otrok. Nekatera imajo na tem področju že veliko izkušenj, saj so z varstvom pričela že pred nekaj leti in s tem- rešila starševske skrbi, kako bodo otroci preživeli prosti čas in da ne bodo prepuščeni sami sebi. Med društva prijateljev mladine, ki so tudi letos namenila veliko pozornosti varstvu otrok med počitnicami, sodi tudi društvo iz Pesja. Varstvo so organizirali od 5. avgusta dalje in bo trajalo do 25. avgusta. Vsak dan se na tamkajšnjem igrišču zbere kakšnih dvajset otrok, vsekakor več kot prejšnja leta. Že drugo leto zapo- Samira Medara: »Vesela sem, da lahko pomagam tovarišici Nadji.« Z igro otroci krepijo tudi prijateljstvo in družabnost red skrbi za otroke ter jih uvaja v delo in igro animatorka počitniškega dela Nadja Koželj. »V varstvu so predšolski in šolski otroci, katerih starši so v večini na delu, nekaj pa je tudi takšnih, katerih starši so doma. Program dela vsak dan sproti oblikujem, je pa zelo pester in zajema najrazličnejše igre z žogo, loparji, vrvjo in drugimi igrami na igrišču. V sobi društva prijateljev mladine pa rišemo, šivamo in iz različnih materialov delamo izdelke. Nekako ob polovici varstva imamo malico in popijemo sok, za kar vse skrbi društvo. Varstvo je povsem zastonj, otroci prinesejo od doma le kakšen material, papir, krpe, usnje in podobno, kar vse skupaj tukaj oblikujemo. »Kljub otroški razposajenosti in nagajivosti so otroci zelo pridni in poslušni in tako z njimi nimam nikakršnih težav. Med njimi so tudi taki, ki mi pri delu pridno pomagajo,« je povedala Nadja Koželj. Ena tistih, ki že vsa leta pridno obiskuje počitniško varstvo v Pesjem je tudi Sa-mira Medara. Ko smo jo zmotili pri igri nam je povedala: »V varstvu mi je zelo lepo. Doma nimam kaj početi zato ga z veseljem obiskujem. Našla sem si tudi prijateljice. Če je lepo vreme, se vsak dan igramo na igrišču, nekaj časa pa preživimo tudi v društveni sobi kjer rišemo, šivamo in delamo razne ročne izdelke, sama jih najraje delam iz usnja. Ob koncu tritedenskega varstva bomo naše izdelke tudi razstavili. Na razstavo seveda vabimo starše, pa tudi ostale krajane.« B. Mugerle Zgornjesavinjska kmetijska zadruga (Pre)dolga pot od obljub do dejanj Podobno, kot celotno slovensko kmetijstvo in celo še bolj, so sedanje družbeno-ekonomske razmere prizadele tudi Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo. Najhujša težava je neskladnost cen in obresti v kmetijski proizvodnji, obresti pa jih pestijo tudi v trgovini na drobno, ki pokriva večino področja mozirske občine, obrestnim meram pa se pridružujejo tudi razmeroma nizke marže. Kljub vsem, že dolgo znanim zvenečim izjavam o pomenu pridelovanja hrane in vsem zahtevam in stališčem navkljub, zgornjesavinjski kmetijci ugotavljajo, da je najbolj na udaru prav najbolj intenzivna kmetijska proizvodnja, ki je žal tudi najbolj odvisna od tržnih zakonitosti in tržnih gibanj. To predvsem velja za mlečno proizvodnjo in perutninarstvo. Tako ocenjujejo, da bo letošnja proizvodnja prvič po petih letih zaradi cenovnih neskladij manjša kot v preteklem letu, kljub dejstvu, da se število živali na tem področju na vso srečo le ne manjša. V Zgornjesavinjski kmetijski zadruji tega pojava ne ocenjujejo za izrazito negativnega, ampak smatrajo, da je za nenormalne pogoje gospodarjenja celo normalen. O vseh, že kar nerazumljivih težavah in nedorečenostih, so seznanili vse občinske, regijske in republiške gospodar- ske in družbenopolitične ustanove in organe. Vsi imajo za omenjene težave veliko razumevanja, to in obljube pa preveč težko spreminjajo v materialna dejstva. Na zadrugi se torej še naprej opirajo na lastne moči, ki pa so zaradi razmer tudi omejene. Ob tem tudi pričakujejo, da se bo odnos ponudbe in povpraševanja na tržišču že prihodnje leto spremenil, da bo sedanjo krizo zamenjala konjunktura. Na to že kaže trenutno stanje pri proiz- vodnji in prodaji mesa in kokošjih jajc. Seveda so se za boljše gospodarjenje lotili nekaterih notranjih ukrepov. Osnovna usmeritev je vsekakor pridelovanje kar največjih količin kakovostne domače krme. Za to so seveda potrebna zgodnja košnja, pospešena izgradnja silosov, povečevanje njivskih površin za silažno koruzo, vsako leto povečujejo število živali na planinskih pašnikih za deset odstotkov, predvsem pa bodo morali tudi v prihodnje še bolj uresničevati načrte za izboljševanje kmetijskih površin in za zagotavljanje novih. ( Seveda tudi načrtov za prihodnje srednjeročno obdobje ne manjka. Glede na naravne danosti in pridobljene izkušnje pri pridobivanju mleka, v perutni-narski proizvodnji in pri vse močnejšem razvoju kmečkega turizma, svojih osnovnih proizvodnih in razvojnih usmeritev ne bodo bistveno menjali. Ostali bodo zvesti temeljnim smernicam, ki so jih v mozirski občini opredelili že pred dobrimi petnajstimi leti, s tem, da bodo celotno osnovno proizvodnjo v naslednjem obdobju še okrepili. Kljub vsem težavam načrtujejo letno rast proizvodnje od 4 do 5 odstotkov. Posebej velja poudariti njihovo krepko in dolgoletno željo, da bi v Gornji Savinjski dolini zagotovili zmogljivosti za proizvodnjo visokokakovost-nih in s tem maloserijskih mle čnih izdelkov, saj smatrajo, da s za to dani vsi potrebni pogoj; velja predvsem za kakovost i. rejsko tradicijo, saj se že danes po proizvodnji mleka, njeni organiziranosti in čistoči lahko primerjajo z najbolj znanimi rejski-mi središči v vsej Evropi, kar potrjujejo laskave, pa predvsem realne ocene znanih tujih strokovnjakov. 4. stran * flOS C3S NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje ic 15. avgust 1985 Vročevod Šalek II Najbolj si ga želijo krajani Starega Velenja Če ste m v zadnjih dneh vozili po Celjski cesti ali po cesti skozi Stari trg, ste opazili, da se tam v teh dneh marsikaj dogaja. Delavci, ki tako marljivo delajo, opravljajo namreč dela na vročevodu imenovanem Šalek II. Gre za vročevod, ki ni pomemben le za Staro Velenje, ampak ima širši pomen. Omogočal bo neprimerno boljšo oskrbo s toploto tudi krajevnim skupnostim Sslek—Gorica, Konovo in Šmartno, poleg tega pa tudi naselju Šalek II. Izvajalec del je Vekosov tozd Toplotna oskrba. Kot nam je povedal Miran Zager, tehnični vodja tozda Toplotna oskrba, potekajo vsa dela po načrtu. V pogodbo so zapisali, da bodo dela opravili v devetdesetih dneh, delati pa so pričeli 10. junija. »Če sedaj primeijamo plan z opravljenim delom, lahko s ponosom povemo, da je gradbeni del narejen že 70 odstotno — Toplotna oskrba, ki opravlja strojna dela, pa dela tudi brez zamud. Pohvalimo se lahko tudi, da je prekopavanje glavne ceste proti Celju (nasproti Rdeče dvorane) in ceste, ki vodi skozi Staro Velenje, potekalo brez težav, hitro in var-no.Devetdeset dni po pogodbi pa pomeni, da bi morali dela zaključiti sredi septembra, točneje 10. septembra, »pravi Miran Zager. Ob tem pa velja omeniti tudi to, da dela napredujejo tako hitro kljub temu, da so delavci tozda Toplotna oskrba pet dni mo- rali posvetiti pozornost izvedbi rednega letnega remonta daljinskega sistema ogrevanja Šaleške doline, in da teh pet dni niso delali na vročevodu. Seveda pa smo Mirana Zager-ja vprašali tudi, kako kvalitetno so opravili dela. »Vse dosedanje preiskave so bile pozitivne, kar pomeni, da je vse narejeno kakovostno. To pa nam je tudi spodbuda, da tako nadaljujemo.« O vročevodu Šalek Ilje bilo v Titovem Velenju že nekaj časa govor. Problem pa so bila sredstva. K sreči je letos denarja vsaj toliko, da so kos izvedbi 1. faze vročevoda. Zadnje podražitve in zakasnitve so namreč privedle do tega, da je moč narediti le 1. fazo, čeprav so prej načrtovali tudi drugo. Ta 1. faza vročevoda teče od Rdeče dvorane preko glavne ceste proti Celju, mimo bencinske črpalke do objekta Stari trg III (vila Bianka), kjer je tudi odcep za napajanje Starega Vele- nja. In ta vročevod bo že v tejo-grevalni sezoni omogočil napajanje s toplotno oskrbo zaselkom Starega Velenja in Trebuše. Kneževič Milan, koordinator komunalne skupnosti, samdtt-pravna komunalna interesna skupnost pa je investitor tega projekta, pa nam je povedal, da so se sredstva zbrala po planu komunalne skupnosti z razširjeno reprodukcijo in pa s prispev- kom iz dohodka organizacij združenega dela po zaključnih računih. »Celoten vod je namenjen napajanju severovzhodnega in jugovzhodnega dela mesta, odpravil pa bo težave pri ogrevanju Šalek—Gorice, Konovega in Šaleka II. Močno potrebna pa je tudi 2. faza vročevoda, ki naj bi tekla od Starega Velenja pa do toplovoda. Sočasno s 1. fazo bodo že potekali tudi postopni pri- Krajaai za gradom pri polaganju betonskih cevi 0 80. Krajane tega zaselka čaka tudi največ dela. (foto L. O.) Obiskali smo Žagarjevo kmetijo Gostje in gostitelji kot ena družina Kmečki turizem Gtfrnje Savinjske doline je ob redkih drugih področjih v naši republiki že pojem kakovostne ponudbe, ki se ji ob vseh naravnih lepotah pridružujejo še gostoljubje, prijaznost in domačnost gostiteljev na turističnih kmetijah. To je zagotovo vse tisto, kar gostje od vsepovsod drugod najbolj pogrešajo. Med številnimi nosilci turizma na preusmerjenih kmetijah, ki predujačijo v svojih naporih za čim lepše in boljše počutje gostov na svojih domačijah je tudi Zagarjeva kmetija. Leži aa pobočju nad Nazarjami, vendar v prijetnem zavetju, v katerem se neugodni vplivi tega industrijskega središča Gornje Savinjske doline ne čutijo preveč, ali pa sploh nič. Od 23 hektarjev, kolikor kmetija meri, je največ gozda, sicer pa Žagaijevi redijo krave molznice. S turizmom so se na kmetiji pričeli ukvaijati pred petimi leti in so z njim zadovoljni, čeprav jim načrtov in predvsem želja tudi sedaj ne manjka. V lepo preurejeni hiši imajo 7 sob za turiste-s 17 posteljami. Zadovoljnih gostov jim ne manjka, prihajajo pa od blizu in daleč, iz ožje in širše domovine ter iz tujine. Veliko zaslug za vse ima seveda Zgornje-savinjska kmetijska zadruga, lani in letos pa so se tesneje povezali s Kompasom in, njegovo poslovalnico v Mozirju. Čeprav je sodelovanje dobro, upajo, da ga bodo v prihodnje še okrepili. To veijetno ne bo prehud zalogaj, zlasti ob njihovi pripravljenosti, delavnosti in dobri volji ne. Porok zato je tudi nedavni dogovor med Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo in Kompasom, na podlagi katerega bo zadruga še naprej skrbela za strokovno plat krepitve razvoja kmečkega turizma, Kompas pa bo poskrbel za celotno propagando in prodajo vseh zmogljivosti na področju mozirske občine, tudi in predvsem pa za podaljšanje turistične sezone na kmetijah, ki doslej ni bila prav na zavidljivi ravni. Med tiste, ki si podaljšanje sezone nadvse želijo', so tudi Ivan Žagar, njegova žena in hčerke: »Gostov na naši kmetiji ne manjka. Prihajajo iz Slovenije, vse Jugoslavije in iz tujine. Kako se sporazumevamo s tujci? Kar v redu nam gre, tudi »od rok«, malo se trudimo mi, malo pomagajo gostje, pa smo vsi zadovoljni pravi Ivan Žagar,« Ob obisku so veda za manj zahtevne smučarje, za ostale pa tudi Golte niso predaleč.« Gostje so predvsem zadovoljni z izvenpenzionsko »ponudbo«. V narekovaju je ponudba zato, ker za domačine vsakdanje malenkosti ne pomenijo skoraj nič, razen seveda nujnih opravil na kmetiji, za goste pa so to malen- Gostje ae pri Zagarjerlh zares počutijo kot doma bili pri Žagarjevih gostje iz Murske Sobote, Reke, Trsta, Beograda in Zvezne republike Nemčije, sicer pa bodo letos zabeležili še prenekateri drugi domači in tuji kraj. Slabost kmečkega turizma je (pre)kratka sezona. Vsi bi jo radi podaljšali, resnici na ljubo — nekatere kmetije si tega podaljšanja malo manj želijo. Žagarjevi pa ne sodijo med nje: »Na naši kmetiji si vsekakor želimo, da bi bila sezona zares daljša, pripravljeni smo sprejemati goste tudi vse leto, in prav zato si veliko obetamo od dogovora med zadrugo in Kompasom. Za zimsko sezono imamo tudi vlečnico, se- skosti včasih prava in celo prva doživetja v življenju. Ko smo se pogovarjali, je gospodar nestrpno pričakoval, kdaj se bo teliček »odločil« vstopiti na svet, še bolj nestrpni pa so bili gostje. Za vse je bilo to prvo doživetje te vrste, za otroke pa neizmerno veselje potem, ko se je teliček prvič negotovo postavil na krhke noge, zatem pa še posebej. Tudi drugih, za gosle neznanih, za gospodarja pa vsakdanjih opravil, na kmetiji rie manjka, res paje, da jih še vedno ne znamo prav izkoristiti (in vnovčiti). Koline pozimi, denimo. »Ja, na to pa doslej res še nismo pomislili, morda tudi zato ne, ker pridejo pozimi gostje šele februarja, koline pa so takrat že mimo. Sicer pa ni problema v tem, da se ne bi delno prilagodili. Ob tem moram povedati, da so pred leti pri nas bivali smučarski učitelji iz vse Jugoslavije. Po obilni večerji, ta dan smo namreč imeli koline, smo se zbrali v kuhinji. Ob klepetanju in dobri kapljici sem jim za hec ponudil hrbtišče, kjer seveda nož in vilice odpadejo. Kako z veseljem^in s kakšnim užitkom so obiralCprav glodali, te kosti. Zamisel res ni slaba, « meni Ivan Žagar. Kaj pa pravijo gostje? Manfred Anton Cerny iz Zvezne republike Nemčije je pri Žagarjevih že drugo leto. Na priporočilo prijateljev je prišel sem lani prvič, letos pa ga je k temu »prisilila« hčerka: »Ze lani mi je bilo izredno všeč, hčerka pa je bila prav navdušena. Na kmetiji imajo namreč konja haflingerja in lani se je hčerka nekoliko naučila jahanja. To ji je bilo tako všeč, pa seveda vse drugo tudi, da smo letos znova prišli in bomo ostali 14 dni. Ob boljši izvenpenzion-ski ponudbi v dolini, bi bilo pri vas še lepše, sicer pa mi je pri Žagarjevih resnično všeč in lepo. Pa skoraj ne bi prišli, saj sva z ženo komaj usidadila kolektivne dopuste.« Med gosti je bil tudi Rade Čanak iz Beograda, slučajno tudi predsednik Partizana Jugoslavije: »O Žagarjevih sem v Beogradu zvedel med prijatelji in po vseh težavah z zasedenostjo zmogljivosti končno le uspel priti sem. Moji vtisi so izredni, narava je čudovita, predvsem pa prijaznost in gostoljubje gospodarja in vseh njegovih. Če bom še prišel? Ne enkrat, večkrat.« Iz Murske Sobote sta prišla zakonca Marija in Branko Samec: »Sem srčni bolnik in sem se po zdravljenju v Radencih odločil za letovanje nekje v planinah, morja in preveč sonca si seveda ne smem privoščiti. Nasvet za Žagarjevo domačijo je bil zadetek v polno. Kraj je lep, ljudje nadvse prijazni, hrana odlična, vse je čisto, in še bi lahko našteval prednosti. Imamo vse, kar sodi k dobremu turizmu. To dokazujejo gostje od vsepovsod, tudi iz tujine, ki se sem vračajo že vrsto let. Predvsem pa moram pqvedati, da kmečki turizem in to prelepo doiino pri nas v Prekmurju vse premalo poznamo,« žena Marija pa je dodala, da ji je pri Žagarjevih najbolj všeč to, da so vsi gostje, od koderkoli že pridejo in gostitelji, kot ena sama družina. OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE Maribor, Strafiška 16 a GRADITELJI PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0160 km MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA« ^^ Telefon S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI V (062) 39-911 klopi zaselkov krajevne skupnosti Staro Velenje. To pa finančno sodi pod okrilje te krajevne skupnosti in obstajajo realne možnosti, da se bodo v njej lahko že letos greli,« pravi Milan Kneževič. Kako vroče si tega želijo krajani Starega Velenja ni treba posebej omenjati. Dosti je bild o tem govora: o njihovih prizadevanjih, udarniškem delu, zbiranju sredstev. Zapišemo pa lahko, da bo s toplifikacijo tega najstarejšega predela Titovega Velenja, opravljeno tudi eno največjih del zadnjih let. Ivan Kadliček, podpredsednik gradbenega odbora za primarni Vod, ki ga bo krajevna skupnost sama financirala, namje povedal : »Ogrevanje je že na celi Partizanski cesti in delu Celjske, ko pa bo še na Žarovi, v Starem trgu in Za gradom, bomo lahko rekli,da je toplificirana cela krajevna skupnost. Zaradi težke finančne situacije bomo gradili po posameznih odsekih postopoma. Naš cilj pa je, da vsaj do občinskega praznika v enem od zaselkov sklenemo dela. Največje možnosti so na Žarovi, ostali zaselki pa do 29. novembra. Sedaj poteka za primarni razvod in toplotne podostaje podpisovanje sporazumov z lastniki objektov v družbeni lastnim in sicer za sofinanciranje izgradnje primarnega voda in toplotnih podpostaj. Po tem sporazumu pa naj bi krajani prispevali udarniško delo in nekaj materiala, družbeni sektor pa 15 dinarjev na vat po prikljtični moči. Komunalna skupnost bo vložila zbrana sredstva iz pri-spevka za priključitev objektov vročevoda in objektov v Starem Velenju. Skupna vrednost naložbe primarnega razvoda je 57 milijonov 887 tisoč dinarjev.« Da pa se investicija 1. faze vročevoda Šalek II ni še bolj zavlekla in s tem tudi občutno podražila, gre veliko zaslug Samoupravni komunalni interesni skupnosti, ki je omogočila prelivanje sredstev iz vira namenjenega za vodovod na področje toplovoda. Na tozdu Toplotna oskrba pa pravijo, da se drugi predviden vir — to je prispevek organizacij združenega dela iz čistega dohodka po zaključnem računu — ne napaja tako, kot bi se moral. Znaten izpad teh sredstev je nastal zaradi REKa, ki še ni poravnal vseh obveznosti iz tega nslo-va. mkp uničene sanitarije Barbari so med nami Gradnji otroških igrišč smo namenjali v Titovem Velenju vedno veliko pozornosti. Uredili smo jih ob številnih stanovanjskih blokih, poleg tega pa imamo tudi centralno otroško igrišče, ki ga ne moremo in ne moremo obraniti v takšnem stanju kot bi želeli. Vedno se najde kdo, ki ga urejeno okolje očitno moti in iz objestnosti dela škodo. Največkrat se nato jezimo na vzdrževalce, ki ne popravijo narejene škode. Vzdrževalec otroških igrišč sektor Vrtnarstvo Vekosa pa ima veliko težav, saj je denarja za odpravo vseh pomanjkljivosti vedno premalo. Tako so na primer laai uredili na centralnem otroškem igrišča v Titovem Velenju sanitarije in v ta namen porabili okoli 500 tisoč dinarjev (novih seveda!) Odločili so se, da jih bodo odprli, ko bodo dobili čuvaja, ki bo skrbel za red na otroškem igrišču in v sanitarijah, ki jih bo zvečer tudi zaklepal. To jim je pred nedavnim uspelo, žal pa sanitarij še vedno niso odprli in verjetno jih Ko so odklenili vrata, so bili neprijetno presenečeni. Vrat skorajda niso mogli odpreti, saj je bil na tleh velik kup seaa, starih oblačil... In kako je prišlo vse to tja? Objekt v katerem so sanitarije, ima leseno streho in neznanci so odstranili nekaj lesenih deščic ter si naredili »bivališče«. Pa seno, oblačila in druga navlaka ne bi bil tolikšen problem, tudi streho bi še nekako popravili. Nepovabljenim gostom pa žal to ni bilo dovolj. Prav gotovo iz objestnosti (nič samreč ni odaefcae-ga), so uničili svetila in vso 4rugo opremo v sanitarijah. Neznancem je tako uspelo, da v Titovem Velenju na centralnem otroškem igrišču še nekaj časa ne bomo imeli sanitarij. Tako pa je bilo ničnega stran tudi precej družbenega denarja, denarja nas vseh, denarja, ki nam ga v teh časih za uresničitev naših želja tako primanjkuje. Mira Zakaitk V sanitarijah je kopica različne navlake PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Slovenija, moja dežela Torek, 6. avgusta 1985, približno ob 9.15. uri. Z družino .se odpravimo V Titovo Velenje po pravkih. Slikal bi se. Ob ol desetih pri Foto Pajku še ni odprto. (Odpirali čas od 10. do 12. ure in še dve uri enkrat popoldne). Stopim do urarja — zlatarja ob zavarovalnici Triglav — rad bi opravil manjšo uslugo — nič, je na dopustu. Nekaj nakupov nam le uspe opraviti in tudi na PTT ni težav. Le hčerke ne morem razveseliti v okrepčevalnici Urška — je zaprta. Malo na-rej, v Zelenem baru, tudi zase ne do-im malega piva, saj mi tabla pove, da ga do 17. avgusta ne bo nihče dobil. Obrnem se in pred Delavskim klubom čakam drugi del družine. Tega sicer dočakam, vsi skupaj pa od 11. do 11.20 ne tudi strežnika. Naložimo se v avto in se mimogrede spet napotimo k foto Pajku, kjer pa se mi po-smiha tabla za napisom: »Pridem čez 15 minut.« Čakam do 11.35 in se zavem, da se tistih petnajst minut lahko začne pravzaprav vsako minuto. No, grem pač v Šoštanj, si rečem, kjer me bo foto EMACO le ovekovečil. Lahko si že mislite, da tudi tu ne uspem, saj lokal odprejo šele ob 16. uri. Končno pa me je ta dan tudi minila volja za slikanje, saj se mi je ob vseh pripetljajih precej podaljšal nos. Alojz Podgoršek, Rečica 28 Z jadralno desko na Triglav Piše: Jana Rihter Ob 13. uri pa je zaplapolala naša zastava. Razpeli smo še jadro in veter se je ujel vanj, kot da bi hotel z nami zajadrati čez sneg. Neponovljiv občutek je, ko stojiš čisto na vrhu in veš, da više ne moreš stopiti. Ozreš se naokrog in povsod vidiš samo zrak in zemljo, ti pa stojiš med njima — majceno živo bitje. Toda ne edino! Ne boste verjeli, ampak resnično so okoli nas letali metulji! In tri velike črne kavke so nam ponosno demonstrirale svoje znanje v letenju oz. jadranju na zračnih tokovih. Ža nami so na vrh prilezli še drugi planinci in okrog Aljaževega stolpa je kmalu postalo tako živahno, kot na kakšni plaži ob motju. Tudi sicer je bilo precej podobnosti: sonce je pripekalo, nekaj pogumnežev je bilo v kopalkah, dišalo je po kremi za sončenje, in za krono vsega je poleg nas stal še surf z razpetim jadrom. Tako prijetno je bilo, da smo šele ob 14.30 krenili nazaj proti Doliču. Pot navzdol je bila veliko lažja. Navadili smo se višine in skal in tako sva z Alenko plezali kar brez varovalne vrvi. Tudi z desko je bilo lažje — kjer je bil sneg, so jo fantje lahko vlekli po njem (navzgor to ni bilo možno). Pa še zavest, da smo uspešno opravili nalogo, nam je dala'poleta. Tako smo ob 16. uri že bili pri Tržaški koči na Doliču. Violando je kar malo skrbelo, ko pa smo se čili in zdravi vrnili se je čisto po »materinsko« zavzela za nas: priskrbela nam je čaj, enolončnice in posteljo. Kaj več tudi' nismo potrebovali. Kmalu smo drug za drugim zaspali in to ta-kotrdno, da nas še smrčanje Hrkota ni utegnilo motiti. Sobota, 6. 7. 1985 Zjutraj nismo preveč hiteli, ko smo vstajali iz toplih postelj. Šele okrog sedmih smo krenili nazaj proti Trigalvskim jezerom. Najprej smo morali premagati kar precejšen vzpon po snegu, po katerem smo se prejšnji dan tako z lahkoto po-drsali do koče. Saj stvar niti ne bi bila omembe vredna, če ne bi tako zelo pihal veter, da smo morali res krepko postavljati noge na tla, da nas ni zaneslo. Največ težav sta imela Boris in Darko, ki sta nesla desko, saj je kar brez jadra hotela odjadrati z vetrom. Ko smo prišli čez Hribarice je veter ponehal, imel pa je to dobro posledico, da je razgnal meglo. Posijalo je sonce in Dolina Triglavskih jezer se je v vsej svoji lepoti razgrnila pred nami. Še enkrat smo šli mimo Zelenega jezera, ki je bilo že Komarčo. V dobri uri hoje se je treba spustiti z nadmorske višine 1340 m na 651 m, ko': kor je pri Koči ob izviru Savice. Kdor misli, da je laže iti po taki strmini navzdol kot navzgor, se moti. Noge ob hoji navzdol bolj trpijo, kot ob hoji navzgor, še posebej, če ti na ramah poskakuje težak nahrbtnik. Če ti pa zraven poskakuje še jadralna deska, je toliko te-že. Vendar nas vse to ni moglo spraviti v slabo voljo: Triglav smo osvojili, vsi čili in zdravi, teh nekaj korakov bomo pa ja še zdržali. Ob 14. uri smo že lahko odložili nahrbtnike, prišli smo do cilja, izhodišča našega pohoda. Čez nekaj trenutkov sta za nami kot zadnja prišla z desko še Srečko in Marjan. »Leva, desna, leva, desna, ...« sta si dajala zalet in zakorakala med turiste s kravatami in dame z visokimi petami, ki si niso upali dlje kot do slana Savice. »Tajfunčka« smo rešili njegove črne torbe in ga pokazali radovednežem. Razdelili smo še zadnje prospekte in se še zadnjikrat postavili pred fotografski aparat. Potem smo se odpeljali in Triglav je ostal daleč za nami. Kdo ve, mogoče bomo še kdaj stali na njegovem vrhu! Toda nikoli ne bo tako, kot je bilo zdaj, in nikoli ne bomo ega pozabili. 15. avgust 1985_★ Titovo Velenje __ZANIMIVOSTI _H3S C35 *. stran 5 pak .. Kako uro smo posedli pred kočo, izbrskali še zadnje zaloge hrane iz nahrbtnikov, nato pa vzeli'pod noge še zadnji kos poti. Nismo se vračali čez Komno, ampak smo se odločili za krajšo (toda težjo) pot čez Komarčo. Pot nas je vodila mimo še enega triglavskega jezera — mimo Črnega jezera, ki se mi je zdelo najlepše med njimi. Tako samotno, tako tihotno leži med drevjem pod strmimi, navpičnimi stenami Studorja. Kmalu za jezerom se začne pot strmo spuščati navzdol, čez veliko manj ledeno kot prejšnji dan in mimo Velikega jezera, ki zaradi sonca ni bilo več tako temno in skrivnostno. a . Iščemo najstarejšo fotografijo Niže ko smo prihajali, več je bilo zelenja, rož in drevja, večinoma macesnov, ki so najlepši tam okrog Dvojnega jezera pri koči ob Triglavskih jezerih. Do tja smo prišli okrog 10. ure. Spet se je okrog nas nabralo precej ljudi, ki jih je zanimalo, če smo uspeli priti na vrh. In čeprav vsi vemo, da samohvala ni lepa lastnost, pa je le bilota-ko prijetno reči: »Da, uspelo nam je! Težko je bilo, am- Na vrha — Priprave n slikanje Danes znova objavljamo razglednico Šoštanja. Poslal nam Jo Je bralec S. T. iz tega kraja in napisal, da je razglednica stara 52 let. Veliko kmetov kooperantov se Je zbralo, »svoje« tekmovalce pri vlečenju vrvi pa so bučno spodba-Jali ja, športni center, grobnico narodnih herojev, nekaj muzejev itd. Bili smo na Lovčenu, kjer smo obiskali grobnico Petra II Petroviča Njegoša. Nekaj dni za tem smo odšli na izlet v Bar, Bilo je prelepo, da bi dolgo trajalo. Minili so dnevi druženja, toda prijateljstvo bo za vedno ostalo. Zadnji skupni večer je minil brez programa. Samo plesali smo in uživali v zadnjih skupnih trenutkih. A tudi zadnjega plesa je bilo konec. Po licih so se ulile solze. Solze žalosti, ker se nikoli več ne bomo videli vsi skupaj. Poljubljali smo se, jokali in se objemali. Slišala se je pesem, ki smo jo peli iz srca. Za zadnjo poslovilno noč, smo prijatelje namazali z zobno pasto, da bi se na vlaku še vedno lahko smejali na ta račun. Izmenjali smo si naslove in si obljubili, da si bomo redno pisali. Vlak je odpeljal. S solznimi očmi smo mahali prijateljem na postaji. Na svidenje prijatelji! Na svidenje Suto-more! Ognjenka Čovič, OŠ Bratov Mravljakov Srečanje pionirjev Titovih mest Pionirji Titovih mest smo se že drugič sestali, tokrat v črnogorskem letoviškem mestu Sutomoru od 15. do 28. julija 1985. Srečanja smo se letos udeležili pionirji osnovne šole Bratov Mravljakov. Izbranih nas je bilo petnajst najbolj aktivnih učencev šole — glasbeniki, športniki, predsednica pionirske organizacije itd. Za spremljevalki smo dobili dve mladi tovarišici. V Sutomore smo prispeli z vlakom. Presenečeni smo bili nad domom Rdečega križa, v katerem naj bi preživeli petnajst dni. Dom je velik in lep, zgrajen pa je bil po potresu, ki je bil leta 1979. Ima tudi igrišče za košarko oziroma mali nogomet. Tega so se najbolj razveselili fantje. Začeli so teči dnevi skupnega druženja. V sosednjem letovišču »Bratstvo in enotnost« so preživljali počitniške dni pioniiji iz Titograda in Ere-vana iz Sovjetske zveze, s katerimi smo kmalu postali dobri prijatelji. V našem domu pa je bilo po petnajst pionirjev iz vsake republike in pokrajine. Postali smo prijatelji kakršnih zlepa ne najdeš. Vsi skupaj smo zjutraj vstajali, odhajali k telovadbi in dviganju zastave, kjer smo zapeli tudi jugoslovansko himno. Potem smo šli pospravit sobe in zajtrko-vat. Po zajtrku smo odšli na plažo, kjer smo počeli vse mogoče in nemogoče. Po kosilu naj bi počivali, vendar tega nismo. Večkrat smo se med počitkom zbrali v dvorani, kjer smo prepevali in se učili pozdrave. Po počitku smo zopet odšli na plažo, s plaže pa na večerni zbor in večerjo. Po večerji je bilo vedno najbolj zanimivo. Na velikem igrišču smo se zbrali pioniiji iz Erevana, Titograda in Titovih mest, kjer smo imeli najprej kulturno zabavni program nato pa še ples. Na dan vstaje slovenskega naroda smo se tudi mi predstavili s kulturnim programom. Imeli smo organiziran enodnevni izlet v Titograd, kjer smo obiskali tovarni traktoijev in alumini- LJUBNO OB SAVINJI Sprostitev (tudi) za kmetovalce Zenekajletna in lepa navada je, da ljubenska enota temeljne organizacije kooperantov nazar-skega Gozdnega gospodarstva, 1 pripravlja tovariško in zabavno srečanje za svoje člane. Kmetom in lastnikom gozdov v tem času dela ne manjka, pa čeprav je dnevu ime tudi nedelja. Toda to skromno, vendar prijetno prireditev, imajo radi in zanjo vedno najdejo čas. In tako je prav, saj . si redkih trenutkov sprostitve še kako zaslužijo. Tako je bilo tudi v nedeljo na prostoru ob Savinji. Veliko se jih je zbralo, zato tudi ni manjkalo zabave in tekmovalnega duha. Letos so se namreč odločili, da »e posamezni zaselki pomerijo v vlečenju vrvi. Bili so tako tekmovalno zagnani, da niso pristali na tekmovanje na izpadanje. Terjali so sistem »vsak z vsakim«, kar so po prvih »bojih« v precejšnji vročini, že obžalovali. Seveda so vztrajali do konca, marsikdo pa je le priznal, da si ni predstavljal, da je navadno vlečenje vrvi tako težko »delo«. Zmagala je ekipa Tera, pred Primožem, Savino, Radmirjem in Planino. Navada je tudi, da ob tej priložnosti krstijo novega logarja. Jasno je, da mora odgovarjati na vprašanja starejših logarjev, jasno pa je tudi, da kljub vsemu strokovnemu znanju, ne bo nikoli prav odgovoril. Recimo — ob vprašanju, katero drevo je v njegovem revirju najvišje, se je močno naprezal, odgovor pa je zelo preprost: tisto, ki od tal do vrha meri največ centimetrov. Ali pa — zakaj logarju stopi pijača v glavo. Nobena »strokovnost« mu ni pomagala, odgovor pa je: ker ima v žepu denar, v trebuhu savinjski želodec in je torej samo glava prazna. SAVINJSKI GAJ COKLARSTVO VERTAČNIK PETER Loke 49 , MOZIRJE 63 330 tel.: (063) 831-050 \ 6. stran * nSS C35 OD TU IN TAM Titovo Velenje * 15. avgust 1985 ~ _ . _ - - ,m Velenje 2000 B. Negospodarstvo Potem ko smo poizkušali pri- ■ kazati značilnosti razvoja na področju gospodarskega delovanja, si oglejmo njeno prisotnost še na drugih področjih (družbenih) dejavnosti. Popolnejše poznavanje teh področij naj bi mobilizacijsko delovalo na subjektivne dejavnike, tako da bi bili na vsakem koraku osveščeni in pozorni do razvojnih potencialov, ki jih je dostikrat mogoče aktivirati, ne da bi to nujno teijalo (večja) materialna sredstva. Družbene dejavnosti so storitve za človeka, zato jih razvojno opredeljujemo s socialne plati. 1. Ocena obstoječega stanja, ključni problemi Močno zaostajanje teh dejavnosti do sedemdesetih let se spremeni v njihovo desetletno favoriziranje,' ko zlasti nekatere dejavnosti doživljajo svoj razcvet (zdravstvo, otroško varstvo, osnovno šolstvo) druge korakajo po stopinjah (kultura, telesna kultura) ali še dobivajo svoj samoupravni status (raziskovanje). Med značilnostmi njihovega razvoja je omeniti: — neenakost razvoja med družbenimi dejavnostmi, — neenakost razvoja znotraj posamezne družbene dejavnosti — neenakomerna razporeditev in dostopnost storitev in dobrin družbenih dejavnosti med razvitimi in manj razvitimi območji v občini — intenzivno investicijsko dejavnost pri graditvi objektov družbenega standarda so omogočili samoprispevki, kljub temu pa je delež investicij v te namene, v investicijah v SRS v opadanju. Tudi indeks rasti sredstev za funkcioniranje družbene dejavnosti v primeijavi z republiko je nižji. Stabilizacijska etapa sedanjega jugoslovanskega investicijskega cikla uporablja v glavnem restriktivne ukrepe v vseh oblikah uporabe: osebna, skupna, splošna ter investicijska. Pričakovati je, da bo ta stabilizacijska etapa trajala do leta 1987—1988.glede na ugotovljeno zakonitost 6—8 let trajajočega investicijskega ciklusa v Jugoslaviji. Zato predvidevamo, da bodo restrikcije skupne porabe občutne še cca 5—6 let. Ves ta čas do 1. 1990 je potrebno, da bo imel še naprej družbeni standard prednost pred osebnim, ker je to ključ zmanjševanja neopravičenih socialnih razlik. Pomembno izhodišče strategije socialnega razvoja in v njem družbenih dejavnosti je strategija bodoče transformacije gospodarstva v produktivnejšo strukturo. Dolgoročno se bo velenjska gospodarska struktura spremenila tako, da bo industrija in druge dejavnosti opuščala manj produktivne programe in osvajala tehnično zahtevnejše, z več znanja in manj fizičnega dela, z več dela in manj energije in surovin ipd. Tak proces prestrukturiranja lahko omogoči le spremenjena struktura dela v družbenih dejavnostih predvsem pa v šolstvu in vzgoji, raziskovanju in v dobršni meri v zdravstvu. V kolikor se družbene dejavnosti ne bodo odzvale potrebam združenega dela in elementom nove strategije, potem je ta zasnovana bodočnost brez svoje subjektivne podlage. V kontekstu tega poglavja je smotrno začrtati družbenopolitične in socialno-ekonomske značilnosti take prostorske poselitve, ki so predvsem v: — zagotovitvi enakomerne rasti prebivalstva v vseh KS ter ohranitvi poselitve manj razvitih območij .občine — uvajanju policentričnega družbeno-ekonomskega razvoja tudi z gospodarskimi impulzi — ohranjevanju poseljene in kultivirane krajine in spoštovanju narodno-obrambnih smotrov, zlasti v revitalizaciji in družbenoekonomski aktiviza-ciji manj razvitih območij v občini. 2. Cilji in strategija dolgoročnega socialnega razvoja Cilji socialnega razvojasossvo-jo humano vsebino hkrati osnovni cilj družbenega razvoja, ekonomski cilji so le sredstvo za njihovo uresničevanje. Osnovni cilj socialnega razvoja je: rast družbene blaginje. Iz tega osnovnega cilja se s pomočjo kriterijev in omejitev definirajo operativni cilji oz. intermediarni cilji kriterijev socialnega razvoja in sicer: — vsestranski razvoj človekove osebnosti in odločujoč položaj delavca in občana, — skladen razvoj življenjskega standarda in produktivnosti — hitrejši razvoj družbenih ' dejavnosti, ki neposredno vplivajo na proizvodnost dela, — rast prostega časa in razvoj družbenih komunikacij, — odpravljanje socialne diferenciacije v prostoru, — skladen medobčinski in regionalni razvoj Z razvojem družbeno ekonomskih osnov bomo na osnovi, tehnoloških sprememb delovnega procesa spreminjali tudi človekovo miselnost in osebnost. Socialne vrednote, kot so huma-nizacija medsebojnih odnosov, sodelovanje, prijateljstvo in medsebojno spoštovanje, medsebojna in družbena solidarnost in vzajemnost in drugo bodo odpravljali individualizacijo, zaprtost v družine in skupine, egoizem, materialno prestižnost, vsiljeni kult agresije in vse vrste odtujenosti ljudi, ki nasprotujejo smislu socialističnega humanizma. POTROŠNIK vas vabi, da obiščete Novo restavracijo Blagovnice Gorica v Titovem Velenju —restavracija ima na voljo 228 sedežev —dve posebni sobi s po 20 in 30 sedeži —sprejemajo tudi naročila za zaključene družbe (svatbe, praznovanja obletnic in za ostala praznovanja) — obratovalni čas restavracijo vsak dan od 10, do 22. ure, ob sobotah od 12. do 01. ure — v mesecu avgustu »DANCE CLUB« ob sobotah — v mesecu septembru »DANCE CLUB« ob petkih, ob sobotah ples — igral bo ansambel »ODMEV« —informacije po telefonu na številki 853-745 — dnevno sveže pripravljene malice — abonentska kosila po 300 din SPECIALITETE KUHINJE: —puran, jagnjetina z ražnja, goveji prašniki, odojek, školike-buzara, lignji, škampi-buzara, ocvrti žabji kraki in še mnoge druge specialitete » — 12 vrst koktailov ter bogata izbira vseh drugih pijač VABI VAS NOVA RESTAVRACIJA BLAGOVNICE GORICA V TITOVEM VELENJU! 3. Dolgoročne usmeritve pomembnejših področij družbenih dejavnosti a) Razvoj na področju izobraževanja V preteklosti je bila v ospredju kvantitativna rast oz. šujenje šolstva. Z vidika predlaganega modela razvojne usmeritve, kot tudi glede na predvideno zmanjševanje doseljevanja prebivalstva naj bi v dolgoročni razvojni perspektivi vse bolj postavljali v ospredje vprašanji: Ali ni eden od temeljnUT razlogov za zaostajanje v razvoju v tem, da pristajamo na (ali celo pospešujemo) povprečništvo. Ali ne gre za samoprevaro če zabri-sujemo dejanske individualne razlike, namesto da bi na podlagi spoznanih razlik diferencirali programe in tako upoštevali individualizacijo pouka? Iz gospodarskega razvoja je razvidno, da so naši kadri preveč navajeni n^- nekritično, izvajalsko vlogo in da to postaja eden temeljnih problemov, ko poizkušamo vzpodbujati kreativnost in razvojno-inovativno dejavnost. Šole kot relativno zaprte institucije se bodo v dolgoročni razvojni perspektivi odpirale s treh značilnih vidikov: — v prostorskem smislu, tako da bo za šolske objekte značilna večnamenska raba prostrov, — v kadrovskem pogledu oz.z vidika izvajalcev vzgojno-izobra-ževalnega procesa — z vidika programa oz. same vsebine tega delovanja, ki se bo nujno vse bolj prežemala v ožjem in širšem okolju. Izobraževalni proces bo vse bolj postajal sestavina združenega dela in celotnega reprodukcijskega ciklusa. b) Kulturni razvoj Kulturni razvoj postaja vse bolj sestavina vsakdanjega življenja. Zavestna krepitev in spodbujanje povezovanja kulturno-umetniškega delovanja s produkcijskim procesom v materialni sferi proizvodnje bi lahko že v bližnji prihodnosti v praksi potrdilo trditve, da tudi kultura ne sodi le v sfero potrošnje. Umetniško oblikovanje in proizvodnja keramičnih izdelkov predstavlja naravnost izzivalen primer za prizadevanja v tej smeri. (&en-zivni razvojni programi na takšni podlagi bi lahko v temelju spremenili vlogo in materialni položaj nekaterih kulturno-umetni-ških dejavnosti, saj estetska komponenta postaja tudi v materialni proizvodnji vse pomembnejša v odnosu do gole funkcionalnosti. Preveč je prisoten vzorec klasičnih kulturnih prireditev, v velikih dvoranah, premalo pa vzpodbud za bolj raznovrstna shajanja v manjših skupinah. c) Razvoj na področju socialnega skrbstva Po eni strani lahko sledimo procesu profesionalizacije in in-stitucionalizacije, kot npr. ustanovitev centra za socialno delo, delovanje doma za ostarele ipd. Vendar pa se institucionalizacija in profesionalizacija pojavljata pravzaprav šele na pol poti do socializacije teh dejavnosti. Nadaljnje usmerjanje razvoja na tem področju je sicer bistveno pogojeno z materialnimi možnostmi. Prekomerna institucionalizacija in iluzorna pričakova- j nja, da bo »družba« brez angaži- | ranja soljudi v danem okolju rešila vse porobleme, so vodila do značilnih negativnih posledic. Po eni strani se je kmalu potrdila njihova iluzornost, saj te institucije niso imele zadostne moči, da bi se ustrezno odzivale in reševale vse probleme. Po drugi strani pa je takšna usmeritev pomenila tudi obliko dehumanizacije in demoralizacije. Bolj individualiziran pristop do vsakega posameznika, ki potrebuje pomoč drugih ljudi bo omogočal, da se bo prizadeti dejansko v večji meri oprl na lastne sile in zadržal veijo samostojnost. Temeljna in dolgoročna usmeritev torej ni v segregaciji, temveč v integraciji človeka v njegovem vsakdanjem življenjskem okolju. Večja pozornost npr. do starejših ljudi s strani krajevne skupnosti sproža tudi njihovo večjo odzivnost Tn Identifikacijo s skupnostjo. Na ta način pa nas reševanje socialne problematike opozarja še na čisto druga področja družbenega delovanja m na značilnosti družbenega okolja. Kako bogati smo!? F JHi ... ph« Kako bogati smol V razvitih državah pa kljnb tema take stvari, kot so na tej fotografiji, ne sodijo na odpad. Posnetek je bil narejen v četrtek, 8. avgusta, na Partizanski cesti v Titovem Velenju, (foto L. O.) Človek mora imeti srečo, da v deželi, kije po številu telefonskih priključkov predzadnja v Evropi, naleti na prazno govorilnico. Šele tedaj, ko vstopi, se mu posveti, odkod ta nenadna sreča: telefonski imenik je zažgan, slušalka odtrgana, kljuka od-lomljena. Slovenija L— _ : 15. avgust 1985 it Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC * stran 7 KOLEDAR MA- ČETRTEK, 15. avgusta RIJA PETEK, 16. avgusta — ROK SOBOTA, 17. avgusta - PAVEL NEDELJA, 18. avgusta — HELENA PONEDELJEK, 19. avgusta -UUDEVIT TOREK, 20. avgusta — BERNARD SREDA, 21. avgusta - IVANA M ALi OGLAS! PRIČELI SMO AKCIJSKO PRODAJO nesnic krmljenih s koruznim šrotom, 2-krat cepljenih. Od 15. do 18. avgusta jih dobite po ugodnih pogojih — v kolikor vzamete 10 piščancev, jih plačate po 350 din za komad in dobite enega brezplačno. Drugače je cena za piščanca 400 din. Te nesni-ce vam bodo sigurno nesle že meseca novembra. Dobite jih pri gostilni Špegelj na Muti. Telefon: (062) 873-202. Pohitite, da ne zamudite! Se priporoča Spegel. NOVA GARAŽNA VRATA, belo kopalno kad in 1 m' hrastovine, prodam. Telefon: 882-305. IŠČEMO VARSTVO za otroka na domu. Telefon: 856-253 ali naslov v uredništvu. Športno kolo senior (5 prestav) in moško kolo rog, prodam. Branko Vodovnik, Tomšičeva 55, Titovo Velenje. KOSILNICO Gorenje Rex kombi z diesel motoijem kupim. Telefon: 778-112. BRAKO PRIKOLICO Special prodam. Jože Uranjek, Vrnjačke banje 2, Titovo Velenje, telefon: 858-214. ZARADI SELITVE ugodno prodam 2 fotelja, 1 regal za dnevno sobo (starejši model), 1 dvodelno omaro in 1,5 leta staro 320 1. hladilno skrinjo. Milena Debelak, Kersnikova l/V, Titovo Velenje. KIOSK Imgrad Ljutomer prodam. , Ogled in informacije vsak dan od 9. do 12. ure v kiosku pri domu učencev RSC (ob Efenkovi cesti), Titovo Vele- i žara DI SELITVE ugodno prodam raztegljivo sedežno kotno garnituro, 24 m' itisona (drap v enem kosu) in 12 m" v zeleni barvi (en kos). Telefon: 858-326, popoldan. ZAMENJAM solidarno družbeno stanovanje I05m' za enosobno na Kardeljevem trgu v višjem nadstropju v Titovem Velenju. Telefon: 858-326. ZASTAVO 101 letnik 1979, ugodno prodam. Informacije vsak dan od 19. do 21. ure na telefon: 889-110. DIRKALNO KOLO Pinarello trevi-so, ugodno prodam. Informacije popoldan na Špeglovi 44, Pesje, Titovo Velenje. RADIO KASETOFON Gold star (2 x 30 W) s carinsko deklaracijo, prodam. Telefon: 855-335, popoldan. GLASBENI STOLP »schneide SPP 54,1 RC 2 x 35 W na daljinsko upravljanje v omarici, še v garanciji in s carinsko deklaracijo prodam. Cena 21 SM. Cauševič, telefon: 856-654, popoldne. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo frizerski salon »ZLATA« zaprt zaradi dopusta od 19. do 31. avgusta. ČOLN Maestral 18 in motor -Tomos 4, prodam. Telefon: 888-261. BRAKO PRIKOLICO staro 5 let, dobro ohranjeno prodam. Telefon: 853-907, dopoldan, Stane Podlunšek, Veljka Vlahoviča 40, Titovo Velenje. KOMBINIRAN KUHINJSKI ELEMENT (pomivalno korito in 2 plinska gorilnika) ter šotor za 4 osebe prodam. Tel.: 853-979. ZASTAVO 101 letnik 1978, prodam. Telefon: 855-086. CENTER Sanwa, kolo Pony, kljuko za Golfa, gume Semperit 155 x 13 in daljnogled 12 x 50, prodam. Telefon: 858-884. TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto prodam in kupim camp prikolico Adria 2 + 1 ali 2 + 2. Telefon: 853-708. UGODNO PRODAM peč za centralno kuijavo »SIGMA« Žalec 3500 kalorij. Informacije po 'telefonu: 856-941. DEŽURSTVA DEŽURSTVA: DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU SO-STANJ: ČETRTEK, 15. avgusta, dr. Lazar Od 16. avgusta do 18. avgusta, dr. Pirtovšek Od 19. avgusta do 20. avgusta, dr. Stupar SREDA, 21. avgusta, dr. Pirtovšek DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 16. avgusta do 23. avgusta, Ivo Zagožen, dipl. veter., Vrnjačke banje 7, Titovo Velenje, telefon: 857-782 Kako bi pozabili to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam je brezmejno vdano bilo, ves čas do zadnjega je dne. (S. Gregorčič) SPOMIN 5. avgusta je minilo žalostno leto, odkar se je za vedno poslovila od nas naša ljubljena SILVA CERNIČ To je bil najhujši dan v našem življenju. Bridko je spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, vendar bo v naših srcih spomin nate živel večno. Vlvaia vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. VSI NJENI REK Tiskarna p. o. Titovo Velenje RIK TIskarna Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. vodenje skladišča pogoji: — IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe (KV) — poznavanje skladiščnih predpisov — fizične sposobnosti — zaželjen izpit za viličarista 2. rezanje pred tiskom pogoji: — I. stopnja strokovne izobrazbe (NK) — večje fizične sposobnosti — zaželjen izpit za viličarista Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo 30 delovnih dni. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v roku 8 dni od dneva objave na naslov: REK Tiskarna, Štrbenkova 6, Titovo Velenje. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. Srečno! dinos Ijubljana TOZD Priprava odpadnih surovin JUBUANA Titova 118 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge skladiščnega delavca 1 delavec na skladišču Titovo Velenje Pogoji: dokončana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušelnj na podobnih delih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, poskusno delo 1 meseG. Kandidati naj vlože ponudbe v roku 8 dni poobjavi na gornji naslov lahko pa tudi na skladišču Titovo Velenje, kjer dobe tudi podrobne informacije. SPOMIN Jutri 16. 8. 1985 mineva leto žalosti, odkar ti je kruta usoda pretr-„' gala nit življenja ŠTEFAN ZORMAN Za teboj je ostala praznina, ki je nikoli ne bomo mogli zapolniti. Odšel si za vedno in nikoli te ne bomo pozabili. Žena Gelka z Mitjem in Romano ter drugo sorodstvo POPRAVEK k razpisu »javne prodaje z ustno licitacijo« CENTER SREDNIH ŠOL n. sol. o. DOM UČENCEV, Titovo Velenje objavljen v tedniku Naš čas dne, 8. avgusta 1985. Osnovno sredstvo pod zap. št. 4 mizica klubska 50 kom. — cena za kos 2000.- din in ne 200,- din, kot je bilo objavljeno v razpisu. JL INŽENIRING p. o. TITOVO VELENJE Po sklepu Delavskega sveta in določilu 93. člena Statuta delovne organizacije Inženiring razpisujemo prosta dela in naloge , I PO - DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidat mora izpolnjevati naslednje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom, — da ima končano višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri, — da ima pet let delovnih izkušenj, — da je moralno politično neoporečen. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Mandatna doba traja štiri leta. Stanovanja ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15. dni po objavi razpisa na naslov delovna organizacija INŽENIRING, Trg mladosti 6, 63320 Titovo Velenje z oznako »PRUAVA NA RAZPIS«. Osnovne podatke o delovni organizaciji lahko kandidati dobijo na sedežu delovne organizacije. Izbrani kandidat mora nastopiti delo dne 06.11.1985 zaradi poteka ukrepa družbenega varstva. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po poteku razpisnega roka. Era T. Velenje TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA» TITOVO VELENJE DELAVSKI SVET TOZD MALOPRODAJA RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let 1. Vodenje sektorja Živila 2. Vodenje sektorja Tehnično blago Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višješolsko izobrazbo ekonomske oz. komercialne smeri — da imajo pet let delovnih izkušenj v blagovnem prometu Stanovanj ni na razpolago. —— Rok za prijavoje 8 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili na naslov: DO ERA Titovo Velenje, Kersnikova 1 — Razpisna komisija TOZD Maloprodaja. ZAHVALA Ob mnogo preranem izteku življenjske poti naše drage žene, mamice, stare mame in tašče ELICE KRAJNC roj. KODRUN Jenkova 11, Titovo Velenje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v času njene krute bolezni, jo pospremili na zadnji poti in zasuli njen grob s prelepim cvetjem. Posebej se zahvaljujemo zakoncema Dobovičnikovima, sorodnikom, sodelavcem Tovarne usnja Šoštanj in REK-DS Zračenje, delavski godbi »Zarja«, pevcem ža zapete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, g. župnikoma, sosedom iz Jenkove 1 i v Titovem Velenju, prijateljem in znancem. , Žalujoči: mož Franci, hčerki Jelka z družino in Irenca, sin Franci ter ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša dolgoletna sodelavka MIHAELA KRAJNC Od nje smo se poslovili 5. 8. 1985 na pokopališču v Podkraju v Titovem Velenju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv IUV-TOZD Tovarna usnja Šoštanj. POLETNE KULTURNE PRIREDITVE ANKETA Predmet našega današnjega zanimanja so knjige. Tiste, ki jih prodajajo v Mladinski knjigi v Titovem Velenju in tiste, ki si jih lahko sposodite v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik. Kaj v teh dneh iščemo po knjigarnah in kaj si sposojamo po knjižnicah? Zmago Frankovič, vodja Mladinske knjige ▼ Titovem Velenju: »Za osnovne šole lahko pri nas že kupite vse, sicer pa naj povem, da osnovnošolci učbenike in delovne zvezke dobijo tako v šoli, kupiti morajo samo zvezke, vsi drugi, razen učencev OŠ Miha Pintar Tole-do,ki tudi te dobijo v šoli. 2e v juliju je bilo kar precej povpraševanja, veliko staršev je šolske potrebščine že kupilo. Med ostalimi artikli pa gre trenutno najbolj v promet knjiga patra Simona Ašiča pomoč iz domače lekarne. Do sedaj smo prodali že okoli tristo izvodov te knjige, v kateri so nasveti,ki so jih zbrali patri iz Stiškega samostana. Res pa je, da ljudje leposlovja kupujejo vedno manj, le tu in tam, za kakšno darilo. Marijo Cakš, smo zmotili, ko je kupovala v Mladinski knjigi zvezke za 6. razrd osnovne šole.: »Prišla sem sedaj, ko še ni prevelike gneče in zbrala sem lahko vse, kar potrebujemo. Nekaj je hčerki ostalo še od lanskega leta in tokrat samo še dopolnjujem. Knjig v Mladinski knjigi ne kupujem, ker sem članica Sveta knjige in tako vsako četrtletje izberem kak- šno. Nazadnje sem vzela Zelenjavne jedi, drugače pa izberem kaj, kar bo hčerkama prišlo prav za domače branje. Tako kot je danes vse, pa so tudi knjige postale zelo drage.« Iz Mladinske knjige smo se napotili v knjižnico Kulturnega centra Ivan Napotnik. Želeli smo zvedeti, kaj ljudje berejo v teh poletnih dneh. Elizabeta Toff, knjižničarka: «Dela imamo res veliko, vsak dan pride po knjige približno 80 bralcev, izbirajo pa predvsem knjige za razvedrilo, lažjo literaturo. Veliko berejo Konsalika, Kirsta.« Sicer pa še povejmo, da si v knjižnici v Titovem Velenju na oddelku za odrasle sposoja knjige 2388 bralcev, to so aktivni, so nam povedali. »Kot aktivne bralce pa označujemo tiste, ki si vsaj enkrat na leto pridejo izposodit kakšno knjigo.« Med zbiranjem literature smo zmotili Lovra Kresnika, stalnega obiskovalca velenjske knjižnice. Povemo naj, da je star že 89 let, da pa zelo rad bere. »Najraje imam zgodovinske knjige, za ljubezenske sem že prestar,« se je pošalil. »Vsak mesec si sposodim štiri knjige, ki jih potem tudi preberem. Knjige pa iščem tako, da-prebiram naslove. Velikokrat »utro-fim«, kot slepa kura najdem zrno, včasih pa naslov tudi nič ne pove. Nazadnje sem prebral Gozd obešencev, to sem danes tudi prinesel nazaj. Povem pa naj, da sem tudi s knjižničarkami zelo zadovoljen. »Mi pa naj dodamo, da so tudi knjižničarke z njim. Vedno jim kaj prinese, kakšen bonbonček, tokrat, ko smo bili na obisku mi, pa je iz žepa privlekel čokoladico. mkp, M. Z. KINO 0 KINO # KINO 16. Lučki dan Tokrat še bolj bogato in veselo Ločani so vztrajal, marljivi in iznajdljivi povrhu, zato jih dolutj-šaja vsebinska zvodenelost njihovega »Lučkega dne« pred leti ni vrgla iz tira. Niso dolgo razmišljali in ie so za svojo prireditev našli novo obliko in vsebino. Nekdanjo povorko, ki je prikazovala izročilo, nekdanje šege hi navade ter delo in življenje, je zamenjala nora in zares privlačna prireditev. Ta je zlasti uspela v lanskem letu, ko so jo mnogi uvrstili med naj-pffvlačnejše narodopisne prieditve v Sloveniji in tudi letos ni bilo nič drugače. Gre namreč za to, da so vso bogato izročilo kraja in okolico prikazali na »štantih«, ki so jih postavili po vsej tej lepi vasi, zato tudi »neuradno« ime prireditve »od štanta do štanta«. Kovaška opravila, predenje volne, pletenje vrvi, delanje skodel, prikaz življenja in dela nekdanjih gozdarjev in še bi lahko naštevali, vse to je bilo obiskovalcem od vsepovsod, mladim in starim, na voljo ves dan. Za mnoge, ki so se z bogatim iiročilom na tak način srečali prvič, je bilo to enkratno doživetje. Seveda so s stojnicami Gorenje Glin — Lesna ii Imenovanja Po sprejemu nove organiziranosti so v Gorenju Glin, Lesni industriji Nazarje imenovali poslovodni organ delovne organizacije ter delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Delavski svet Gorenja Glin je za predsednika kolegijskega poslovodnega organa imenoval Janeza Zivka, dosedanjega direktorja delovne organizacije, za člana KPO za področje ekonomike, trženja in flnanc Antona Vrhovnika, za člana KPO za organizacijsko, kadrovsko in splošno področje pa Slavka Rozensteina. Člana lustrija Nazarje KPO za razvojno-tehnično področje na bodo imenovali porneje. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb Gorenja Glin pa je imenoval delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, to je vodje sektorjev in samostojnih služb. Imenovani sO bili: Jože Tlaker (posebna finančna služba), Jožica Vratanar (planske računovodski sektor), Marjan Dobrove (razvojni sektor), Gregor Verbuč (komercialni sektor), Darko Bele (služba organizacije in informatike), Rudi Hramec (kadrovski sektor) in Jože Rakun (splošni sektor). Vodje tehničnega sektorja in službe kakovosti pa bodo imenovali pozneje- Zveza društev upokojencev Velenje Kar sto odpovedi letovanj Vsako leto se vse več upokojencev odloča za organizirano letovanje ob morju, v toplicah, planinah ali kje drugje. Seveda je veliko tudi takšnih, ki si zaradi nizkih pokojnin in naraščajoče draginje, letovanja enostavno ne morejo privoščiti, teh pa je v zadnjem času vse več. Velenjski upokojenci imajo letos na voljo počitniški dom upokojencev v Izoli, zanj se je iz vseh štirih društev v občini odločilo 385 upokojencev, v Rogaški Slatini je letovalo 21 upokojencev, v Varaždinskih toplicah pa 26. Skupno je torej letos letovalo kakšnih 10 odstotkov upokojencev iz velenjske občine. Vsi so prejeli 350 dinaijev regresa na dan, ki ga prispeva zveza društev upokojencev Velenje. Prav tako so bili deležni regresa republiške zveze, ki znaša 250 dinatjev na dan, če višina pokojnine ne pre- sega 15.000 dinaijev na družinskega člana, za višje pokojnine pa 150 dinaijev. Kljub tej, na prvi pogled kar obilni denarni pomoči, se je letos letovanju v Izoli odpovedalo kar 100 upokojencev. Vzrok je preprost — predrago letovanje, saj znaša v sezoni 2.650 dinaijev, v predsezoni 1.700 in v posezoni 2.500 dinarjev na dan. Tudi sicer ima večina upokojencev, ki se je odpovedala letovanju in je že letovala v Izoli veliko pripomb. Slab odnos tamkajšnjih delavcev do gostov, dragi napitki, visoka celodnevna oskrba in podobno. Njihovo razočaranje je še toliko večje zato, ker je bil dom za upokojence v Izoli zgrajen s prispevki vseh slovenskih upokojencev ter sredstev republiškega sklada za upokojence. B. M. poskrbeli tudi za pristne domače jedi, igrače, osvežitev in še kaj, domači godci pa so poskrbeli za še bolj prijetno vzdušje. Nedeljsko prireditev so popoldne obogatili še z zabavnimi in spretnost-nimi igrami, ki so sodile v letošnjo akcijo Kompasa in Dela »Poletje 85«. Številni obiskovalci pričajo, da tudi letos njihov trud ni bil zaman, sicer pa so se prireditve vrstile že v soboto. Že dopoldne je velemojster Bruno Parma odigral simultanko z 32 nasprotniki. Premagal ga je turist in Beograda, poleg tega pa je bil primoran od- dati še pet remijev. Popoldne so odprli še novo košarkarsko igrišče, ki so ga večinoma zgradili s prostovoljnim delom. Ob tem so pripravili turnir na katerem so bili najboljši igralci iz Nazarij, za njimi pa so se zvrstile ekipe Mo-zitja, Luč in Gornjega grada. Morda še najbolj prijetno je bilo v soboto zvečer. Znano je namreč, da so Lučani dobri pevci, zato si lahko predstavljamo, kako prijetno je bilo, ko so domači fantje in možje poskrbeli za vasovanje in podoknice po vsej vasi. NK Rudar Vrniti gledalce Pretekla tekmovalna sezona v slovenski nogometni ligi je bila za oba predstavnika iz velenjske občine — nogometaše Rudarja in Šmartna, zelo slaba. VelenjČa-ni so se šele zadnji trenutek rešili izpada iz lige, igralcem Šmartnega pa to ni uspelo. Zaradi takšne (ne)igre so vse bolj samevale tudi tribune, saj se je na nekaterih tekmah zbralo komajda nekaj deset gledalcev. Skratka, kot je ocenil predsednik izvršilnega odbora Rudaija (prihodnjič bomo obiskali NK Šmartno) Jože Mraz, je Rudar minulo sezono preživel v velikih kadrovskih in materialnih težavah, kar vse je bila posledica popolne deprofe-sionalizacije v klubu. »Zato smo v klubu sklenili, da se moramo za naslednjo sezono čimbolje pripraviti in z dobrimi igrami vrniti gledalce na tribuno^« V klubu so dolgo razmišljali, kako rešiti vprašanje strokovnega dela, zlasti s peto selekcijo. Želeli so, da bi mesto treneija prvega moštva prevzel kdo od nogometnih zagnancev iz občine. Vabili so predvsem Kostanjška (treneija mladincev šoštanjskega Usnjaija) in Napotnika, ki je bil nazadnje eden od treneijev v El-kroju. »Toda zaradi pričakovanih težkih razmer in nekaterih neurejenosti v izvršnem odboru in vodstvu kluba, se ni nihče odločil, da bi prevzel to odgovorno nalogo. Nazadnje smo se odločili za Aca Krivošeja, trenerja, ki ga mnogi ljubitelji nogometa prav tako dobro poznajo. Novi trener bo zaposlen v gospodarstvu, s klubom pa bo imel pogodbeni odnos. Ob njegovem dobrem strokovnem delu, z nekaterimi okrepitvami, predvsem pa vrnitvijo Hudarina in Jalušiča iz Olimpije, znova pričakujemo dobro igro Rudaija in da se bodo naši igralci enakovredno kosali z drugimi ekipami za sam vrh lestvice. Ob tem pa vendarle moram reči, da je za bodočnost kluba poskrbljeno. Pioniiji so v minuli sezoni bili prvi v medobčinski ligi Celje, kadeti tretji v republiki (za Koprom in Olimpijo). Slabši so bili le mladinci (osvojili so deveto mesto v območni ligi), ker smo se dogovorili z NK Usnjar, da bodo pri njih zbrani najboljši igralci. NK Usnjar je prepričljivo osvojil prvo mesto v področni slovenski mladinski ligi in se uvrstil v enotno slovensko mladinsko ligo, kjer bo imel gotovo vidnejšo vlogo. Izboljšati pa moramo tudi delo izvršnega odbora kluba, predvsem pritegniti vanj več članov, takšnih, ki bodo pripravljeni vsako popoldne priti na igrišče in pomagati klubu.« (vos) Srečanje skakalcev treh dežel Smučarsko skakalni klub Velenje je že lani navezal stike s kluboma Libe-rec iz ČSSR in Zahomec iz Avstrije. Češki skakalci so se letos skupaj z Ve-lenjčani zbrali na poletnih pripravah v Savudriji, skupno z Zahomčani pa so se dogovorili, da se pomerijo na skakalnici v Pesjem. Prvo srečanje vseh treh klubov je bilo v sredo, 7. avgusta, skakalci vseh treh dežel pa so se dogovorili, da bodo srečanja postala tradicionalna, vsako leto pa bo tekmo pripravil drug klub. Sodelovanje tudi sicer širijo in bodo tako velenjski skakalci 24. avgusta za teden dni gostje kluba Ještet iz Libereca. Pred rezultati velja povedati še to, da za Velenjčane na zadnji tekmi niso na-' stopili najboljši tekmovalci Golob, Pušnik, Tamše, Mihelič in Pogorel-čnik, ki so trenutno na reprezentančnih pripravah. • ' j Rezultati — mlajši pionirji: 1. Viki Čepelnik 169,6 točke (24,5, 28,5), 2. Boštjan Rednjak (oba TV) 168 (25, 26,5), Kristopher Knez (Zahomec) 162 (25,5, 26); starejši pionirji: 1. Danilo Rednjak (TV) 195,1 (30,5, 30), 2. Peter Rausch 186,4 (28,5, 29), 3. Janko Zwitter (oba Zahomec) 178,8 (27, 29); mladinci: 1. Miroslav Madera (Liberec) 206,3 (30,5, 32), 2. Martin Wiegele (Zahomec) 169,7 (26,5, 28). Japonska — dežela vzhajajočega sonca V petek, 16. avgusta, ob 20. uri bo v atrija gostišča »Grajski hram« na velenjskem gradu predavanje z naslovom »Japonska — dežela vzhajajočega sonca«. Predaval bo svetovni popotnik Igor ~ " ki bo ob spremljavi fil- mov, diapozitivov in japonske glasbe predstavil eno svojih zadnjih potovanj z avtostopom, s katerim je tudi to daljno deželo prepotoval po dolgem in počez. Če bo vreme slabo, bo prireditev v knjižnici v Titovem Velenja. Četrtek, 15. 8. ob 18. in 20. uri GADNE MATURIRAJO - francoska komedija. V gl. vi.: Michael Gala- bru Petek, 16. 8. ob 10. uri PIRANHA II — italijanski, grozljivka. V gl. vi: Tricia 0'Neil Petek, 16. 8. ob 18. in 20 uri BEG — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Steve Mequeen Sobota, 17. 8. in nedelja, 18. 8. ob 18. in 20. uri PIRANHA II — italijanski, grozljivka. V gl. vi.: Steve Mequeen Ponedeljek, 19. 8. ob 10., 18. in 20. uri PRED PREMIERA OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU - domači pol. drama. V gl. vi.: Miki Manojlovič Režija: Emir Kusturica. »VELIKA ZLATA ARENA« PULA ;«'* Torek, 20. 8. ob 18. in 20. uri 10 MINUT DO POLNOČI - ameriški triler. V gl. vi.: Charles Bronson Sreda, 21. 8. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 22. 8. ob 18. in 20. uri GOSPODAR ZMAJ - hongkonški - V gl. vi.: Jackie Chan KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 15. 8. ob 20 uri BEG — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Steve Mequeen Četrtek, 22. 8. ob 20. uri VOJNA LEDENIH PIRATOV — ameriški, fantastični. V gl. vi.: Robert Urtich KINO ŠOŠTANJ Sobota, 17. 8. ob 20 uri BEG — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Steve Mequeen Nedelja. 18. 8. ob 18. in 20 uri GADJE MATURIRAJO - francoski, komedija. V gl. vi.: Michael Gala- bru Ponedeljek, 19. 8. ob 20. uri PIRANHA II — italijanski, grozljivka. V gl. vi.: Tricia 0'Neil Sreda, 20. 8. ob 20. uri 10 MINUT DO POLNOČI — ameriški, triler. V gl. vi.: Charles Bronson KINO BRASLOVČE Nedelja, 18. 8. ob 19. uri BEG — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Steve Mequeen Sreda, 20. 8. ob 20 uri PIRANHA II - italjanski, grozljivka. V gl. vi. :Trici» 0'Neil Rokometne novice • Rokometaši Šoštanja, letošnji slovenski prvaki, in igralke Velenja, ki so komajda obstale v drugi zvezni ligi, se že marljivo pripravljajo na začetek prvenstva. Po nekajdnevnih pripravah doma so Šoštanjčani te dni odšli na Roglo, kjer si bodo skušali nabrati kar največ moči. Po besedah treneija Mira Požuna bo tudi v novi tekmovalni sezoni njihov cilj: prvo mesto. Veijetno bodo naslov težko obranili, saj so ostali brez odličnega državnega mladinskega reprezentanta Puca, ki je odšel k banjaluškemu Borcu in Plaskana, ki je odšel k vojakom. Vlogo Puca naj bi v novem prvenstvu prevzel Djurina, ki je prišel iz Aera Celje, novi igralec pa je tudi Marolt iz Minerve. • Tudi v ženskem rokometnem klubu Velenje je nekaj sprememb. Domov sta se vrnili sestri Jurič, novi igralki pa sta Boško-vičeva in Džafičeva iz Visokega. Po dvanajstih letih je prenehala braniti Hlebova, tako da je sedaj najbolj izkušena igralka Bovho-va, ki je prav tako dolgo že v klubu. Sicer pa bo ekipa letos zelo mlada, poprečna starost igralk je približno 18 let. • Čeprav so šele na začetku priprav so igralci Šoštanja odigrali že dve prijateljski tekmi. Na igrišču Partizana v Šoštanju so v soboto premagali slovenskega li-gaša ekipo Astra Jadran iz Kozine z rezultatom 31:28, v nedeljo pa v Rdeči dvorani v Titovem Velenju izgubili s prvoligašem Infosistem iz Zagreba z rezultatom 19:29. Najrrf pozoraoati obiskovalcev so vzMila koraflu Ma Marija Čakl Lom Kresalk Elizabeta Toff > i