Novosti iz znanosti in tehnike
»Koboltov top«
V    kovinsko-predelovalni    in-duslriji je rdntgen najbolj učin-kovjt  aparat  Za  kontroJo fovali-tete.  Z  rontgenskimi   žarki  raz-iskujejo   stanj«   notranje   struk-ture protevoda in takoj odkrije-Jo     mor&bitne     napake.     Slaba stran   teh   analiz    pa   je   visoka cetia   rontgensfcih   naprav.
v mTakovski tovarn, rontgen. «kih aparatov so izdelali »ko-baltov t&p«, to je a-parat, v ka-terem uiporaibljajo radioaiktivni kobalt za proizvodnjo gama žar-kov. S temi gama žarki lahko raziskujejo kovinjke kose vseh obHk in debelin do 250 mi-limetrov. »Kobaltov top« Je na-domestil uporabo rontgenskih naprav.
Popolnoma avtomatične statve
V  neiki  avstrijsk;  telcstilni  to-»arni  so  začele  obratovatj  no-ve avtomatične  statve.  Na   120  po-poJnoma    avto-matiziranth    stat-vah delajo samo 4 delavci.
Ciščenje vode z ioni srebra
Med najnovejše metode od-etranjevanja mikroorganizjnov ie oitne vode, spada čiščenie ˇode z loni  sre-bra. Ta metoda
sloni na dejstvu, da so mikro-organizrni elaktronegativni, ter jih zato pozitivno naelektreni ioni srebra privlačijo. Zadostuje nekaj sekund dotika, da tj or-ganiami poginejo in se voda na ta način očisti. Ioni srebra na-stajajo iz razstopine iono-s-pre-minjajoče mase, ki jih po nev-traJizaciji mLkroorganiizmov zino-va zibira, tafco da se zelo malo troSijo. Pri nas uporabljajo to metodo v Zenici. Zanimivo je, da so že stari RLmljani hranili pitno vado pred uporabo v sre-brnih  posodah.
Povečuje se pomen plinskega goiiva
Ze davno je zoano, da se slabše vrste premoga opleme-njujejo s sipreminjanjem v plin-ska goriva. V zadnjem času pa v industriji vedno bolj raste-povpraševanje p0 plinu kot go-rivu. Pri proizvodnji plina so starejše metode dajale. znaten odstotek kofaa. Ker potrebe po koksu niso v ugodnem razmerju s potrebo po plinu, so iznašli no-ve postopke, pn katerih se pre-mog skoraj brez ostankov spre-minja v p!in. Hkrati s proizvod-njo plina pa je zelo napredova-
la tudi tehnika prenašanja plina po cevovodih na v&č lOOkm ve-like  razdalje.
Velika stružuica
Neka masikovaka tovarna orod-nih strojev je izdelala stružni-co za obdelavo in kopiranje proizvodov veliikih dimenzij. Na stružaici lahiko obdelujejo kose, ki so dolgi po 10 metrov, imajo premer 2 metra in tehtajo 10 ton. Stružnlco upravlja samo ea delavec.
Točnost do stotinske milimetra
Rjazanslca tovarna orodnih strojev je lzdelala prvo serijo strojev za obdelavo kolenastih osi za ladijske motorje veiikili dimeiuij. Značilna je natanč-nost obdelave delov, ki dosega tudi do stotiake milimetra ia hikrati pospešaije delo z istočas-nUn delovanjem dv&h nožev.
Energija plime
Te dtii so v Franciji podrobno obdelali načrte za zgraditev električnih central na pogon s plimoenergljo. Po teh načrtih Se bo proizvodnja električne ener-gije s sarao difema takima cen-traiama podvojila. Samo ena centrala bi lahiko presegla pro-izvodnjo energije nekaj bogatih premogovnikcv. Vse to dckazu-je. da bo ta vir energije lahko zavzel pomembno mesto tudi v konkurenci z bodočimi napra-vami  na  jedrska  goriva.
Načrtj za lzkoriščanje plime obsloje že zdavnaj. Danes pre-hajajo ti nafrti iz ©bmočja za-bavne literature v območje pr-vih del in končnih tehničnih re-žitev. Načrti imajo zanimivo zgodovino, ki sega nekaj stole. tij nazaj- Ze v 17. stoletju so opisali mline, ki delajo z upo-rabo energije plime. Do začet-ka 20. stoletja ni bilo ničesar sližati o lakoriščanju plime za industrijo v večjem obsegu. Pli-me niso mogli dovolj proučiti, ker niso imeli rešitve diferen-ciataih ena&b, s katerimi so po-   livov, ki  jih  morje poplavlja v   do 60 cm.
jasnjevali pHmo kot periodičen pojav. Francoskemu matematiku Poincaržu pa je z novimi ma-tematičnimi teorijami uspelo rešiti te enačbe in je na ta na-čin takorekoč iz kabineta odprl vrata iizkoriščanju energije pli-me  v lmdustrijske  namene.
Tako bo iz šircldh rečnih za-livov, ki  jih  morje poplavlja v
periodičnih obdobjih, v hližnji prihodnosti priteklo na milijone kw ur elektri^ne anergije. 2al pa so te možnosti regionalne, kajti amplitude plime dosezajo samo v majhinem številu mest na glcbusu višino 10 metrov. Na Sredazemsikein morjai n. pr. plima ne dosega več kakor 50 do 60 cm.