Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Prešer- nom 7 — Telefon 156, NB Ptuj štev. 643-T-206 Stev. 1 — Letnik IX. Urejuje uredniški odix)r — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Ro- kopiaov ne vrafamo — Tiska Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 din Največje zanimanje so v zad- njih dneh nedvomno vzbudile parlamentarne volitve v Franciji, ki so bile 2. t. m. Teh volitev se je udeležilo rekordno število francoskih volivcev, saj je pri- šlo na volišča nekaj nad devet- deiset odstotkov volilnih upravi- čencev, kar pomeni za Francijo nedvomno izreden dogodek. To niso bile redne parlamen- tarne volitve. Do njih je prišlo zararli zagate, v kateri se naha- ja fraricoski parlamentarni si- slsm že vsa povojna leia. Skup- Sčina namroč nikdar ni v stanju iipos.aviii stabilnega kabineta zaraJi svoje prevelike rje za realnejšo politiko Fran- cije, je stagnacija v pogledu porasta njunih sil za Francijo resnična škoda. Iz nesporazuma rdendes-Francs : Faure sta KP in Poii"ade izvlekla obilen plen — več kakor sto poslanskih mc-t je nedvomno rezultat ne- zadovoljstva francoskih voliv- cev s poeort"m menjavanjem vlai in sploh nemočjo francoske politike v zadnjih letih. Obisk predsednika Tita v r:?iptu, ki gre h kraju, pomeni UGV velik korak v nove:30vaiTju politike obeh t:c2il. ilc.ultat obiska bi naj bil ro žslji criptovskjh predstavni- i:av dc^.;:iment mednarodnega ro^i-iera. kakor je bila deklara- r:ja, ol-v^vijena po lanskoletnem (5h".3ka 1,'shriija v Jugoslaviji. Iz rje nrjj bi izhajala težnja, da b' sa uveljavil v mednarodnih Etif ".1 duh rrdroljabnega sodelo- in a':t^/ne koeksistence, .C pa iče ^ugoslovansko- f - iptovsk;:! odnosov, pa bi naj Iizr.ižcna želja obeh vlad, tUi bi se razšir:le prijateljske z okrepitvijo sodelovanja na v?.ch področjih. In clrgr^rV 1 v Alžiru? Ti nam pf da je p:!claj kljub vsemu vedno slabši, Ita- je napotilo generalnega gu- vernerja k zahtevi, naj bi po- sla M v to deželo novih 60 tisoč i^ojakov. Odstopi predstavnikov ?o:načega prebivalstva s poleža- le v v upravi dežele se Sc ved- no nadaljujejo. Francoske čete 'a krepijo svojo dejavnost, da b5 »^■labiMzIrale stanje«, kar naj bi "r},:eno le omogočilo izvedbo ^r.amentarnih volitev v fran- ""^ko skupščino. Tako xopet ne line noč, da bi naslednji dan le ugotavljali žrtev, ki so padle ? odporu Alžircev proti Fran- cozom, V organizacijah SZDL bo pogrebna ^iiroka ra%prata o poIripUninkih sretih Odborniki Okrajnega odbora SZDL so se danes, 5. januarja t. 1. na seji, ki jo je vodil pred- sednik tov. Nace Voljč, teme- ljito pomenili o vlogi In nalo- gah potrošniških svetov, ki bo- do ustanovljeni v bližnji bo- dočnosti tudi v naš&m okraju, o osnovnih organizacijah SZDL, ki se pripravljajo na volitve odborov, o ustanovitvi komisi- je za vprašanja delavskega in komisije za vprašanja družbe- nega upravljanja ter o nekate- rih organizacijskih vprašanjih. O vlogi in nalogah potrošni- ških svetov je dal poročilo tov. Lojze Frange.s, nakar so v di- skusiji povedali svoja mnenja tov. Nace A^^oljč, tov. TomažiC, tov, Langu«ova, tov. , Bračič, tov. Kanclerjeva in drugi. Vsi So se zavzeli za ustanovitev po- trCvšnikih svetov in so podčrtali široke možnosti njihove pomo- či trgovini kakor tudi potroi^- nikom s koristnimi pobudami ZA izboljšanje naše trgovine, njene postrežbe, cen, dobičkov in tako dalje, pa tudi s kritiko nepravilnosti v primerih, kjer je potrebno energičnejše pose- ganje sveta v poslovanje trgo- vine. Glede ustanavljanja potroš- niških svetov smo slišali več mnenj, in sicer da bi člane za svete izvolili na zborih voliv- cev, da bi jih predlagale trgo- vine iz vrst svojih rednih od- jemalcev, ali da bi jih predla- gali potrošniki in trgovine. — OrganiMcije SZDL bodo o teh vprašanjih sedaj razprav- ljale in bodo tudi dale Okraj- nemu odboru svoje predloge za način ustanavljanja svetov ter njihovo številčno moč. Delo in uspehi svetov bodo vsekakor zelo odvisni od kvalitetnega se- stava svetov samih. Trgovine pozdravljajo ustanovitev sve- tov in pričakujejo od njih po- moč, ker ni dvoma, da bodo vanje predlagani potro-^.niki, ki se spoznajo na svetle in temne strani trgovskega poslovanja in bodo dokaj lahko vplivali na delo trgovine v korist potrošni- kov in splošno družbeno korist. Tov. Voljč je mnenja, da se delo ix)trošnL«kih svetov ne bo omejevalo samo na kritiko o cenah, temveč bo v marsičem koristilo izboljšanju skrbi za zadovoljstvo potrošnikov. Po- trebno bo prisluhniti predlogom in kritiki potrošnikov in najti oblike dela, ki bodo v oboje- stransko korist. Potrebno bo do- bro razmisliti o potrošn. s\'etih v mes^tih in na podeželju, kjer so že sedaj članstvo KZ na zborih tn drugačo zanima za poslovanje zadružnih trgovin in tudi v precejšnji meri vpliva pa njeno delo. Na socialistična tTgovsska podjetja potrošniki doslej niso imeli direktnega vpliva razen kolikor so o trgo- vini razpravljali na sestankih in sejah SZDL ter zborih vo- livcev in vanio posegali potom svojih voljenih organov. Tov. Tomažič je tolmačil stališče trgovinske zbornice do potroš- niških svetov. Ta pričakuje pre- cejšnjo pomoč trgovinam, zla- sti če bodo v svetih potrošniki, ki poznajo posebnosti trgovine in njene evidence, finančne kot materialne. Pojasnil je tudi mnenje v zvezi s knližicami po- trošnikov in deležem na dobič- ku trgovine, v kateri kupujejo. Po njegovem mnenju bodo ime- le trgovine z uvajanjem knjižic precej dela, vendar ne bo mo- goče drugače, ker gre tudi za ekonomsko zainteresiranost po- trošn-kov na u&pelem poslova- nju trgovine. Tov. Voljč se je nekolilco zadržal še pri sposob- nostih, kvalifikacijah, varčeva- nju in odnosu trgo\'skega ka- dra, pri njegovih prejemkih in je poudaril, da bo potrebno v bodoče več misliti in upošteva- ti ljudi iz trgovine, ki zmanj- šujejo kalo, ki varčujejo in ki So napram potrošnikom, res rva mestu. Tov. Langusova je mne- nja, da bo ob mnogo širšem in živahnejšem sodelovanju po- trošnikov 6 trgovino težje raz- širjati med potrošniki paniko o nevarnosti pomanjkanja naj- važnejših živil (sladkor, moka, mast, sol). Tov. Bračič Je mne- nja, da odgovarja ustanovitev potrošniških svetov interesom trgovin kot potrošnikov, ven- dar ni dvoma, da se bodo ti in- teresi nekje križali. Po njegovem bo treba po teh vprašanjih za- četi široko razpravo v osno\'nih organizacijah SZDL in zbirati predloge, pobude in mnenja članstva v 7a'ezi z delom, kom- petencami in širino potrošniških svetov. Tov. Kanclerjeva pravi, da se bodo v bodoče trgovine ob pomoči potrošniških svetov nedvomno vse bolj zavzemale za zadovoljitev poti-ošnikov. za čimbolj še blago in tudi za ce- ne. Tov. Belšak je pojasnil, ka- ko so se doslej člani KZ zani- mali za poslovanje trgovine, da so o njihovem poslovanju dis- kutirali na zborih in sestankih ter sejah in da bo potrebno razmisliti, kako bo s potrošni- škimi sveti okrog trgovin KZ. Diskutirali so še ostali odbomi- ki in po njihovi diskusiji se je videlo, da so mnogi o tem vpra- šanju že razmišljali in da se zanj tudi zanimajo. V zvezi z diskusijo so bili spr-.jeti ustrez- ni sklepi. Na današnji konferenci sta bili ustanovljeni komisiji za vprašanja delavskega in druž- benega upravljenja. ki bosta sprejemali in proučevali vse probleme v zvezi z delom, te- žavami in nejasnostmi s pod- ro^^ja obeh. V razpravi je bilo tudi nekaj organizacijskih vprašanj osnov- nih organizacij, ki zahtevajo poloč Okrajnega odbora SZDL VJ Novoletna poslanica predsednika T šla Državljani in državljanke, tovariši in tovarišice! Ko se mudim na pragu nove- ga leta zunaj Jugoslavije, bi rad z najboljšimi željami ob nastopajočem letu 1956 naslovil na narode naše dežele nekaj besed. Predvsem bi rad poudaril, da je bilo minulo 195.5. leto bogato z raznimi dogodki mednarodne- ga značaja, izmed katerih so se mnogi zaključili bolj ali manj srečno. To je ugodno vplivalo na pomiritev na svetu, ljudje so znova dobili zaupanje v to da Je moč ohraniti mir in da je nastala doba mirnega obravna- vanja mednarodnih problemov. Pri tem .je zlasti tolaSilno, da ta ideja čedalje bolj dozoreva tudi med vodilnimi ljudmi na sve- tu, to se pravi, da odklanjajo vojno kot sredstvo za obravna- vanje spornih vprašanj med državami in narodi. Mislim, da ne bi kazalo je- mati preveč tragično nekaterih napovedi o dozdevni novi hlad- ni vojni. Ljudje dobre volje in pravega razuma zelo dobro ve- do, da se tudi hladna vojna ne splača, ker ne le izčrpa gmotne in druge sile, marveč lahko tu- di nevarno ogroža mir na splošno. Takšne napovedi pri- hajajo predvsem iz ust ljudi ki omahujejo, ali bi sprejeli novo pot, pot mirnega sporazumeva- nja med državami. Toda sile miru in mirnega sodelovanja med narodi so zdaj tako števnl- ne in moralno močne, da se bo- do tudi ljudje, ki skeptično pre sojajo možnost mirnega ^ spora- zumevanja in sodelovanja, pod- redili tej prevladujoči težnji narodov. Ne bi hotel, da bi te moje besede razumeli tako, da pojde zdaj vse gladki in samo po se- bi. Ne, mislim da bomo še do- življali težave, trenja in zasto- je, toda nam nič ne sme vzeti poguma, da ne bi vztrajno na- daljevali boja in storili vsega, kar Je v naših močeh, da bodo [laposled zmagale ideje miru, mirnega sodelovanja med naro- di in koeksistence med država- mi z različnimi notranjimi družbenimi sistemi Zdaj že lahko z zadovoljstvom vidimo, da si ideja aktivne koeksisten- ce med narodi uspešno utira pot in da jo svet čedalje bolj upošteva kot edini možni izhod iz sedanjega še zamotanega po- ložaja na svetu. Plemenite človeške leinje na ših narodov po miru, mirnem sodelovanju ter enakopravnosti narodov malih in velikih, raz- vitih in nerazvitih, so napotile mene in moje sodelavce v dalj- ni deželi, hrepeneči po istih ci- ljih — da bi ju bolje spoznali in še bolj poglobili sodelovanje z njima, da bi spoznali njune težave in težnje njunih naro- dov. ki so v svoji mračni zgo- dovini globoko občutili, kaj po- meni ne biti svoboden in ne- odvisen, in ki se zdaj bore. da bi se dvignili iz zaostalosti in nerazvitost} in si ustvarili bolj- še življenje. Kadar ijudje govore ali pi- šejo o deželah, ki so imele ali imajo svoje kolonije, govore navadno o njihovi blagodejni »civilizatorski« vlogi. Jaz sem imel te dni priložnost, da sem se prepričal o nasprotnem. Člo- vek nikoli ne bj mogel verjeti ee sam ne vidi. kako si narodi v teh afriških deželah prizade- vajo, da bi okrepili svojo ne- odvisnost, da bi se sami uprav- ljali in da prav zafo goje glo- boke simpatije, zaupanje in spo- štovanje do naše male in od- daljene dežele, ker ima na svoji zastavi napisana svetla načela o enakopravnih in pravilnih sti- kih med narodi na svstu in ker se zanje vztrajno bcr= Tudi na tem našej potova- nju v deželi, ki sta si nedavno priborili svobodo, da se kot ne- odvisni sami upravljata, ki pa se borita z mnogimi težavami nerazvitosti in zaostalosti, smo se lahko prepričali, da je nese- bična pomoč tem In takšnim de- želam, ki naj jim jo nudijo raz- vite dežele, ne le imperativna potreba, marveč tudj neogibna obveznost, če hočemo, da bodo na svetu izpinili vzroki različ- nih sporov, ki lahko nastanejo iz težnje po gospostvu nad šib- kimi in nerazvitimi deželami pod pretvezo civilizatorskega poslanstva in varuštva. Ml smo se tudi na tej poti miru čutili srečne in i>onosne, da so nas narodi Etiopije in Egipta tako prisrčno sprejeli kot goste Iz dežele, katere ime nikoli v zgodovini ni bilo oma- deževano z zasužnjevanjcm drugih narodov. Državljani in državljanke Ju- goslavije I V nastopajoče leto 1956 sto- pamo z velikim upanjem, da bomo še z večjim uspehom na- daljevali izgradnjo svojega sreč- nejšega življenja. Težave, ki nes še čakajo, niso nepremagl^ve, ker so mnogo manjše od že premaganih. Naše gospodarske možnosti so zdaj že tako raz- vite, da lahko s pravilno orga- nizacijo, varčevanjem in pa- metnim vodstvom v kratkem času odstranimo tiste elemente, ki zdaj še zavirajo normalni potek življenja in brez potrebe povzročajo začasno zaskrbele- nost državljanov. Mi zdaj zelo dobro vemo v čem so naše po- manjkljivosti, loda odstranje- vati jih moramo disciplinirano in vztrajno. Od pravilnega in uspešnega razvoja našega socialističnega sistema, od monolitnosti naše državne enotnosti, od pravilne- ga obravnavanja važnih vpra- šanj gospodarskei^a, kulturnega, političnega, socialističnega In drugega značaja — poleg naše načelne in dosledne zunanje politike — bo tudi v prihodnje odvisen naš mednarodni ugled. Največjega pomena je torej, da ima naš državljan /meraj pred očmi koristi vse skupnosti, ne pa samo svojih in ozkih kra- jevnih koristi. Gojiti moramo čimbolj tiste lastnosti, ki nam omogočajo dosto.Tno mesto med narodi sveta « S temi željami pošiljam iz .> prijateljske dežele v svojem in v imenu svojih sodelavcev naši domovini ngjtot^lc.f^f pozdrave in želim vfcm dr-Iavtjarom in državljankam .fri^cslavijo sreč- no novo IS55. leto!« V soboto, 31. decembra 1955, je bila v Narodnem domu v Ptuju posebna slovesnost, na kateri je bii Izročen upravi Muze.ja Ptuj v čuvanje dekret o odlikovanju heroja Jožeta Lacka z redom narodnega be- ro.}!, 19 občanom pa odlikova- nja — Red dela III. stopnje in Medalje dela. Dekret in odliko- vanja ie izročil odlikovanim predsednik občine tov. Janko Vogrlnec v navzočnosti pred- stavnikov oblasti, množičnih organizacij, podjetij in ustanov. V soboto dopoldne je obisl«! predsednik občine lov. Vogri- nec v spremstvu nekaj odbor- nikov mestne občme, zdravni- kov ptujske bolnišnicf in nje- nih funkcionarjev uglednega funkcionavja v internem oddel- ku tov. Mirka Ogorelca, kjer se imenovani zdrav;. Po kratkem nagovoru je izročil tov Vogri- nec tov. Mirku Ogorelcu odli- kovanje — Red dela lU. stop- nje. ki mu ga je podelil pred- sednik republike tov Tito v znak priznanja za njegovo ja- vno delovanje, ki za.služi sploš- no priznanje. Močno gmjen .se je tov. Ogorelec zahvalil za odli- kovanje in je prosil tov. Vo- grinca za zahvalo predsedniku republike tov. Titu in sporočilo, da se bo tudi v bodoče z vsemi svojimi močmi zalagal za pro- cvit naše domovine Predsednik nh^T« in v<;i nav7nri r.'^ na'o čestitali tov Ogorelcu in so mu želeli v letu 1956 čimprejšnje okrevanje in zdravje. Vse naj- boljše so vsi želeli tudi tov. dr. Aleksandru Pozniku, ki se zdravi v isti sobi kot tov. Mir- ko Ogorelec. V soboto popoldne je bila v Narodnem domu slovesnost, ki so se ie udeležili povabljeni odlikovanci in zastopniki ljud- ske oblasti, množičnih organi- zacij, Lackovi otroci in svojci, zastop. podjetij ter ustanov. Prrdc^rH ''' občinp tr>v .la^ikn Vogrinec je v kratkem nagovo- ru pojasnil namen slovesnosti, prečital imena odlikovanih, jim čestital za prejeta odlikovanja in jih vsakemu vročil skupno z odločbo o odlikovanju ter želel srečno leto 1956 Najprej je vročil sporazumno z Lackovo družino upravniku Muzeja Kuja tov Franju Gu- niilarju dekret o odlikovanju heroja Jožeta Lacka z redom narodnega heroja V oddelku NOB ptujskega Muzeja bo ostal ta dragoceni dokument med 'Irugimi zgodovinskimi drago- cenostmi sedanjemu in poznej- šim rodovom priča junaškega iela in dejanj heroja Jožeta f.-acka. K mizJ z odlikovanji so po- rm pristopili drug za drugim občani — 7 odlikovanih z Re- dom dela II• stopnje in 11 od- likovanih z Medaljo dela. Ob vročitvi odlikovanj in odločb je predsednik tov. Vccrinec vsa- kemu posebej čestital. Z Redom dela III. stopn.je so poleg tov Mirka Ogorelca odlikovani še lov. Ivan Kranj- čič iz Ptuja, Alojz Bi7.jak iz Stukov. Franc Vidmar iz Ptuja, dr. Franc Piskemik. Aleš in Emilija Lešnik iz Ptuja ter Martin Gobec iz Kidričevega. Z Medaljo dela pa so odliko- vani tov. Ivica Kristanič, Mag- da Planjšek, Anton Rojko, Mi- hael Rogina, Franc Medik in Alojz Funtek iz Ptuja, Ciril Klinec, Ivanka Bubnjar iz Stu- kov, Julka Babošek iz Ptuja, Rajko Iglar iz Hajdine in Meta Feldin iz Dornave. V imenu odlikovanih se je zahvalil predsedniku tov. Vo- grincu tov. Ivan Kranjčič, ki je poudaril, da so s prejetimi od- likovanji odlikovani vsi naši delovni ljudje, ki so pomagali odlikovanim pri izvajanju na- log naše socialistične graditve in je obenem obljubil, da bo zalaganje vseh tudi v bodoče temeljilo na globokem sociali- stičnem patriotizmu V imenu sekretarja OK ZKS tov. Ignaca Voljča in Okrajnega odbora SZDL Ptuj je čestital odliko- vanim ljudski poslanec tovariš Miro Bračič, ki je obenem želel vsem navzočirr prav mnogo uspehov, sreče in zadovoljstva v letu 1956. J- V rprava Muzeja Ptuj je prcvze la v varstvo dekret o odlikova- nju Jožeta Lacka za narodnega heroja P.edsednik občine P.uj tov Vo griner je izročil v bolnici odli- Jtovanje tov. AUrku Ogorelca Zvezna poslanca tov. dr. Jože Potrč in Stane Benčič ter republiški poslanci tov. Milko Goršič, Ivan Bratko. Jo- že Tramšek, Lojzka Stropnik, Franc Belšak, Vladimir Bra- čič, Janez Petrovič, Milan Lacko, Rezika Kovačič in Stane Bizjak so želeli v št. 51 »Ptujskega tednika« vsem volivkam in volivcem iz ptujskega okraja srečno in uspehov polno leto 1956, žal pa so FK)motoma izostala imena poslancev tov. Ivana Bratka, Lojzke Stropnik in Franca Belšaka, kar nam m' im^rovnni. volivkp in volivci. Uredništvo ^UijoKtiediuK Ptui, 6. ianuaria 1956 ^ se e delavskega sveta Delavski svet Tovarne glinice n aluminija v Kidričevem Je )red dnevi razpravljal o dopol- litvi pravil podjetja ter troSe- iju sredstev \z fonda za «amo- itojno razpolaganje ter o planu jroizvodnje za leto 1956. Na tej seji je bilo sklenjeno, la se celotni delavni kolektiv proti vsakomesečno obvešča o rošenju sredstev iz fonda za amostojno razpolaganje. Posebna pozornost Je bila )osvečena razpravi o letošnjem >roizvodnem planu. Analizo anskoletne izvršitve plana je lal šef planskega oddelka tov. Fanžekovič, ki je poročal, da je >11 plan presežen za 20 odstot- :ov Za uspešno izvršitev letoš- ijega plana bo kolektiv potre- )Oval predvsem zadostne koli- ine surovin: boksita, sode, pre- noga in seveda tudi električne nergije Poleg tega bo treba idpraviti ozko grlo v parilnici, :atere kapaciteta ne zadošča lotrebam ostalih obratov. Člani veta so bili mnenja da bo tre- la montirati rezervne vparilni- :e, če naj tovarna nemoteno bratuje. Delavski svet se je zedinil ri planu na teh količinah: 6.000 ton glinice in 12,000 ton luminija. Plan glede aluminija D razdeljen po mesecih in da i ga dosegli, bo moralo obra- DVati januarja najmanj 60 pe- i, v času od maja do decembra a 144 peči. Poseben problem e tudi glede boksita, premoga a kale. sode. Rudnik boksita ' Dmisu hoče namreč zvišati eno boksitu za okrog 30 odst., er ga hoče predvsem izvažati '■prašanje podražitve se postav- ia tudi glede električnega toka 1 premoga, V zvezi s temi podražitvami, redvsem pa v zvezi s potreba- li zadostnih količin surovin je vet obširno razpravljal. To- ama porabi namreč dnevno ad 500 ton premoga in ima za- Dge samo za dva dni. Boksita na sicer za nekaj časa, toda aloga bi morala zadostovati za emoteno 6-mesečno obratova- je. Slabo vreme ali kakšna ruga stvar namreč lahko za- istavi redno dobavo boksita in tem je redno obratovanje to- •arne ogroženo. Najvažnejše j® seveda redno obavljanje električne energije, er je od tega odvisno pravza- prav vse. Dekvskj svet je obširno raz- pravljal tudi o bodoči tarifni politiki v zvez s predlogom Rep. sindikata metalurških in rudarskih delavcev Slovenije, da bi fie v bodoče plače- valo po proizvedenih koli- činah. Delavski svet je b'i mnenja, da bi bilo treba ta predlog podrobno preučiti ter z njim seznaniti člane delovnega kolektiv«. Razprava se je dotaknila tudi vprašanja novih kadrov. Spre- jet je bil sklep' da se raz^še šest štipendij: za dva kemika, za dva metalurga, za enega strojnika in enega električarja. S. J. Obvestilo Obveščamo vse davčne zave- zance iz obmoičja Občinskega ljudskega odbora Ptuj. da se s 1. jan. 1956 ukine gotovinsko blaga^išk« poslovanje. Vse davčne zavezance pozivamo, da odslej plačujejo svoje davčne obveznosti s poštno položnico na poštah ali pri Narodi ban- ki Ptuj. Istočasno pozivamo vse davč- ne zaostankarje, da svoje davč- ne ol)veznosti takoj poravnajo. Kolikor niniajo položnic, jih dobijo pri Upravi za dohodke Občinskega ljudskega odbora Ptuj. Za vse davčne predpise odnosno akontacije v letu 1956 prejmejo davčni zavezanci po- ložnice. Vsa plačila vseh vrst davkov se bodo odslej vršila samo pre- ko pošt ali Narodne banke Ptuj. ObMnski ljudski odbor Ptnj Uprava za dohodke Velik porast hranilnih vlog pri Zadrulni hran Sn^ii u Ptu u Poživitev hranilrJškega delo- vanja Zadružne hranilnice in posojilnice v Ptuju ob medna- rodnem dnevu varčevanja je dosegla zelo lep uspeh Število vlagateljev se je dvi- gnilo od prvotnih 62 na 26i' znesek vseh vlog pa od l,556.7e din na 3.372.868 din. Števil vlagateljev se je dvignilo tud pri hranilno-kreditnih odsekil" kmetijskih zadrug na skupn'' 1065, s skupno 8,281 dinarjev. Med stalne vlagatelje so s( vključili nekateri kolektivi za- družnih podjetij Znaten prira- stek je zabeležen tudj s stran mladine, ker se le v zadnjen času pridružilo varčnim vlage- tel jem 170 učencev in dijakov Za uspehe v pridobivarji novih varčevalcev je Zadružna hranilnica razpisala in tudi iz- plačala več nagrad. Tako so kmetijske zadruge Ormož, Jur- šinci in Starše, ki so dosegle v tem pogledu največje uspehe, dobile nagrade v zneskih po 6000 dm. Profesorski zbor gimnazije in up'aviteljstva obeh osnovnih šol v Ptuju so pri popularizaciji varčevanja sodelovali s tem, da so obravnavali z učenci o var- čevanju ter da so dijaki in učenci pisali šolske naloge o koristnosti varčevanja Najbolj- še naloge so bile nagrajene s tem, da so bile izročene dija- kom in učencem hranilne knji- žice z gotovim vloženim zne- skom. Dosežem uspehi pri dvigsnju števila vlagatel:ev in zneska hranilnih vlog so vredni upo- števanja ter dokazujejo, da se hranilniška služba Zadružne hranilnice dobro razvija. Na- predek v tej smeri t>o še bolj dvignil ugled zedružnega de- narnega zavoda, kar ne bo v korist samo vlagateljem samim, temveč tudi skupnosti. Kd.^deljevanje hraaiJnih knjižic dijakori ptujske gimnazije Upam, da mi tokrat no bo treba urgirati tudi glede mojega članka pri uredništvu »Ptujske- ga tednika« zaradi objave kot zadnjič, ko se je izgovarjalo, da članka ne more objaviti, ker ga urednik ni pregledal. Članek v 49 številki »Ptuj- skega tednika« pod gornjim na- slovom ni imel namena kogar koli žaliti, ampak Je zasledoval edini smoter spregovoriti, kako naj pišejo novinarji. Tov Miha Remec trdi, da sem se izognil jedru, vendar je bila vsebina tako jasna, da bi jo moral ra- zumeti Njegov odgovor, ki ga je dal v 50. številki »Ptujskega tednika« kaže po vsebini, da je užaljen in skuša osebno pole- mizirati z menoj. Ce to želi, mu priporočam, da se podrobno se- znani « problematiko mesta Ptuja. Ce je ne pozna, mu bo težko odgovarjati na razna vprašanja. Nikomur ni prepo- vedano kritizirati kritika pa mora biti objektivna konstruk- tivna in sloneti mora na stvar- nih principih, ne pa na posme- hovanju in zaničevanju Vsi ljudje imajo pravico kritizirati in vem, da mnogi pri sestankih SZDL in na zborih volivcev prav energično kritizirajo in kažejo na nepravilnosti in tudi tov. Mihi Remcu, novinarju, občanu in članu Sveta za pro- sveto in kulturo pri občinskem ljudskem odboru te pravice nihče ne jemlje Gre samo za to. kaj in kako kdo piše Zares se čudim zakaj se tako razbur- ja, če si recimo laz usojam kri- tizirati njegovo delo Posebno se čudim, da mu moja zadnja izvajanja niso bila dovolj jasna, ker je v njih videl edino le ne- kakšno podtikanje, da nima patriotske zavesti Glede naštetih pomanjkljivo- sti, ki kvarijo ugled mesta, ni- ma občinski ljudski odbor inte- resa. da bi jih zavlačeval, pač pa se trudi, da jih po danih možnostih več ali manj uspešno odpravlja Tudi tov Mihi Rem- cu kot novinarju občanu in članu omenjenega Sveta je da- na možnost, da pomaga pri od- pravljanju nepravilnosti. — V družbenem upravljanju namret lahko vsakdo sam ali kolektiv- no soizvršuje naloge, ki jih in- teresi skupnosti postavljajo pred nas. Na koncu ponovno poudar- jam da imajo novinarji težko in odgovorno nalogo in da je za to delo potrebna patriotična Tave.5t Janko Vogrinec ^elikiioral^najire, IZUD Domava se trudi z ztrajnim in požrtvovalnim de- jm, da bi dopolnilo z opremo a družni dom. Domačini so bili rav prijetno presenečeni, ko o na Silvestrovo prišli v dvo- ano. ki je bila povsem dru- ačnia kot doslej: oder krasi daj krasna rdeča baržiinasta avesa. Morda je kdo pomislil, mogj pa najbrž ne, koliko ti- ega in napornega dela je bilo loženega po članih IZUD, da ; končno vendarle zavesa tu; oliko večerov prezebanja ob ajah v nezakurjeni dvorani, oliko potov, koliko prostovolj- ega dela še po težkem dnev- em delu. V tem letu bo dvo- ma opremljena še s sedeži, ako dobi Domava res dostoj- 0 kultumo-prosvetno sredi- ce. Z veseloigro »Poslednji mož« ; Domava šla s smehom inve- »lim upanjem v novo leto. ★ Dne 26. decembra 1955 je ime- 1 ZB Domava svoj občni zbor. B je izmed agilnih organizacij, i je stalno na braniku za na- redek in ki je vedno priprav- ena nuditi oporo posamezni- om, še bolj pa skupnosti. Zbor ; sprejel razresnioo staremu dboru, a mu dokazal svoje za- panje tudi s tem, da ga je celoti zopet izvolil. h Zefat Po odhodu tov. Zemljiča, vo- telja in predsednika KUD Že- le, je to društvo pravzaprav enehalo z delom Toda samo i nekaj časa in delo se je za !lo znova Na prvem sestanku, so se ga udeležili vsi člani, bilo sklenjeno da bo društvo •odalo instrumente tambura- :ega zbora, mesto tega pa bo it-anovljen vaški kvintet. To : je tudi zgodilo in novi zbor ( pridno vadi Tudi pevski >or. ki se doslej še ni uveljt 1. se bo v kratkem pomladi aa svniem nastopu pokaza dove svojega dela Odrski ralci bodo tudi pokazali, kar se naučili ko bodo nastopil" isro »V soboto se poročim«. KUD v Zetv^lah že]'mo v no :m letu mnogo lepih usnehov S. R Vzgoja gasilskega naraščaja v prenekaterih društvih to- žijo, da v njihovih vrstah pri- manjkuje mladine. Drugod zo- pet slišimo, da mladina ne kaže tiste odgovornosti kot starejši člani, ki delajo v društvu mor- da že nekaj desetletij Podobne tožbe so, da mladj neradi spre- jemajo vodilna mesta v dru- štvu. Le 2 ugotavljanjem teh pojavov ne bomo prišli na ze- leno vejo. Težko je odgovoriti, kje so temu vzroki. Ponekod so v prvih letih omalovaževali gasilska društva in jim kar na splošno pritikali klerikalizem. Mnogo mladih ljudi je zapusti- lo vas in si našlo svoje delovno mesto za strojem, pisalno mizo ali v predavalnicah srednjih in visokih šol. Malokdo se je vra- čal nazaj. Napačno bi bilo, če bi iskali krivdo samo pri mla- dih. Pogosto opazujem, kako šo- larji oblegajo motorko. kadar ta zabmi in p>ožene skozi cev mo- čan curek vode. Kolikšna rado- vednost in občudovanje sije v mladih očeh Radovednost, tista živa otroška radovednost po- vzroči navadno celo napotje. Zal se prepogosto dogaja, da se s kletvijo ali celo z udarci bra- nijo pritiska mladih radovedne- žev. Otrok doživi dvojno raz- očaranje. V očeh in gibih mu ugasne živahnost, katero zame- njajo strah, odpor in mržnja. Bi ne bilo bolje zadovoljiti otroka? Kako bomo te pionirje vključili kasneje v dmštvo, ko bodo le ti aorastli v mladince? Tak odnos je presenetljivo po- doben razmerju med mojstrom, oziroma pomočniki in vajenci v obrtnih delavnicah pred vojno To je le en sam primer in po dobnih je verjetno še več. Tud to moram pribiti, da le ni po- vsod tako To pač zavisi od vzgojenosti odraslih; žal prepo- gosto hočemo vcepiti mladini tiste lepe črte značaja, katerih niti sami ne premoremo. Pri tem pa pozabljamo, da so vzori brez primere močnejši od kopi- ce lepih besedi Mislim, da lahko tu marsikaj storimo če bomo začeli reševati problem tam, kjer izvira Tu ga bomo najbolj zanesljivo odpra- vili in si počasi, vendar sigurno vzgojili mladi naraščaj Ta nam bo porok, da ne bodo dolgo- letne izkušnje stareiših pozab- ljene. temveč da se bo z njimi obogatila mladina ki bo dodala še SVOJ mladostni polet. Velika škoda je če se pretrga nit do- bre tradicije Brez skrbi! Mla- dina bo znala dajati tradiciji sodobno lice, toda prej se mora vključiti v društvo. Sola naj k temi. nekaj pripo- more. V pionii-ski organizaciji lahko organiziramo oddelek pi- onirjev gasilcev. V tem oddelku bi naj delal učitelj pa tudi ga- silec. Ustanovili bi mogoče po- sebne značke. Toda to je že stvar vsebine dela Upam, da bom lahko ob letu napisal že kaj o delu pionirskih gasilskih oddelkov v gasilskih društvih občine Bori. Karel Kordeš V Osluševcili bodo gradili tovorno pcsta|o? v zadnjem času slišimo mno- go pogovorov, predlogov in kri- tik glede razširitve železniškega postajališča v Osluševcih in zgraditve tovorne postaje. O tem smo čitali tudi že v časo- pisih. Sedanji prostori namreč nikakor ne ustrezajo, predvsem čakalnica, ker ne more sprejeti številnih potnikov, ki vsako- dnevno potujejo z železnico. Posebno vprašanje je tudi grad- nja tovorne postaje, do katere imajo okoličani Osluševc sedaj zelo daleč, ko morajo voziti svoje pridelke v Moškanjce ali celo v Ormož. Glede na te potrebe je bila že na področju Osluševc in Cvetkovc posebna komisija, ki je proučevala teren in možnosti graditve na obeh postajališčih ter pri tem upoštevala, da se na postajališču 'Osluševci stekajo ceste širšega okoliša z dobro razvitim kmetijstvom ter se tu- di iz tega razloga odločila za razširitev postajališča v Oslu- ševcih. Iz čisto gradbenih razlo- gov se je komisija odločila za Osluševci zaradi visoke talne vode, ki bi gradnjo v Cvetkov- cih precej podražila, pa tudi zaradi cestnih zvez, ki bi jih bilo treba posebej zgraditi. Za razširitev postaje v Oslu- ševcih potrebno zemljišče so sosedni kmetje odstopili brez- plačno, poleg tega pa so številni prebivalci iz okolice obljubili brezplEČno izvršiti mnogo pre- vozov in opraviti precej dela. Posebna delegacija iz p>odroč- ja Osluševc je obiskala železni- ško direkcijo v Ljubljani in je tam dobila obljubo, da se bo začelo z gradnjo, čim bo odo- bren proračun. Tako smo r Osluševcih prepričani da se bo spomladi začelo z gradnjo to- vorne postaje v Osluševcih in razširitvijo postajnega poslopja, da potniki ne bodo več izpo- stavljeni vremenskim neprili- kam, kakor se to sedaj dogaja. Podporo v našem prizadeva- nju nam je obljubil tudi naš republiški poslanec tov. Goršič. -jek- iBkmouon e stre!Eev u tast dneva JLH Sekdja »Železničar« strelske družine Ptuj je organizirala strelsko tekmovanje z zračno puško na dan 22 dec. v poča- stitev dneva JLA. Tekmovanje se je vršilo v domu železničar- jev. Strelce je pozdravil agilni se- kretar OSO tov. Koželj. Tek- movale so 4 ekipe po 7 članov, a za izid tekmovanja se je ra- čunalo prvih pet plasiranih. »Železničar« zelo skrbi za po- živitev strelstva, medsebojnega spoznavanja strelcev in prosla- vitve praznikov, kakor n. pr. Dan republike in dan JLA. Rezultati sicer niso dobri. ker so prvič strelci teikmovali pri umetni razisvetljavi. Tudi mimicija, ki jo dobivamo iz Ljubljane ni zadovoljiva. Strelci so pa kljub pomanj- kljivosti bili s tekmovanjem zadovoljni in upamo, da se bo- mo še večkrat v zimski sezoni srečali. Rezultati: JLA: Zupančič 60 krogov. Mulec in Simič 46, Grujič 33, Damjanovič 26, Zivkovi^ 23. »Železničar«: Zemljak 55 kro- gov, Voglar 52. Kralj 51, Laure 49 in Femec 42. »Mladinec I.«: Sonaja 69 kro- gov, Bevk 52, Mahorič 49, Bru- men 48, Vogrinec 47. »Mladinec II.«: Rojko 60 kro- gov, Lenart 50, Senčar 49, Ca- futa 35 in Znidarič 30. Vseh tekmovalcev je bilo 36 oripadnikov strelskih družin Ptuj. Družina »Mladinec« se je na tem tekmovanju dobro uve- ljavila ter jim želimo .še vna- prej obilo uspeha. »Zelezn-čar« pa naj organizira še več takih tekmovanj. VABILO ŠOFERJEM IN AVTOMEHANIKOM! V nedeljo 8 januarja 1956, ob 8. uri i>o občni zbor Podruž- nice združenja šoferjev in avto- mehanikov v Piuju dvorani OK ZKS z dne\Tiim redtm, ki tx> določen na občnem zboru. Vabimo vse stanovske tova- riše in amatsrje, naj se udele- žijo občnega zbora in ob dolo- čenem času. Odbor v sredo, 4. ja______..>36 (za Hter, kilogram ali kos) Čebula 40, česen 100, luščeni fižol 50 hren lOC, krrmpir 15, petršilj 50, rdeča pesa 30, red- kev 25, solata endivija 70—80, špinača 100, rdeče zelje 20, zelje v glavah 15, zelena 40. korenček 40, ohrovt 20, koruza 30, pšeni- ca 35 koruzna moka 35, ajdova moka 60 koruzni zdrob 50, aj- dova kaša 130 prosena kaša 80. surovo maslo 400. zaseka 300, mleko 28. smetana 130, sir 40— 80. kokoši 400, piščanci 400. pu- rani 600—-1000, hruške 40, orehi 140. jajca 17, kisla repa 30 ki- slo zelje 40. radič 100 rrr'ovi- lec 120, jačmenova kaša 50. Tov. Tmci KauklerfevI v sporam Tiho in neopazno je odšla od nas, kot so bila tiha zadnja leta njenega življenja. Pokopali smo jo 23 decembra v Ljutomeru, kjer je dogorevala kot sveča, ki je vse življenje gorela le za druge. Kot mlada učiteljica je prišla leta 1897 iz Ljubljane na oko- liško šolo v Ptuj. Delavna, izredno samostojna, poštena in požrtvovalna, ni svojih bogatih sposobnosti naklonila^ le šoli in svoji družini, temveč se je do pozne starosti nesebično in uspešno udejstvovala v vsem narodnem življenju našega me- sta. Dober tovariš svojemu možu, upravitelju okoliške šole Ptuj, je z njim pogumno vzbujala v narodu slovensko zavest v tedaj ponemčenem Ptuju, Ko je potem po moževi smrti ostFila sama. je bila svojima ne- doletnima sinovoma najboljš-^ mati. Pridna kot čebelica je oc i'anega jutra do poznih nočnih ur poleg upraviteljskih in raz- rednih dolžnosti opravljala sa- ma tudi vse gospodinjske posle in je pri tem še vedno našla čas za narodno delo. Bila je dolgoletna tajnica Učiteljskega društva in Dmžbe sv. Cirila in Metoda, bila je suflerka Dram- skega društva v Ptuju ter že sivolasa bila tudi vaditeljica ženske sokolske dece. Le nekaj let je uživala pokoj v^ svojem toplem in gojenem domu. Pobesneli hitlerjanski ptujski živel j ni prizanesel 65- letni starki. Izgnana v Bosno se je po osvoboditvi vrnila strta v opustošen dom v Ptuju, kjer je živela do letošnjega poletja, ko so jo izčrpano odpeljali k sinu v Ljutomer. Odšla je od nas; zapustila pa je za seboj dela bogato življe- nje in svetel lik plgmenitega čioveka. Mbina Kovač j fs'!reEi(i idhvn^ in o^^^nem sožalie 70 akin i iz KcElfforn 3 Lani spomladi je i>o 35 letih odsotnosti z doma obiskala svoj rojstni kraj Sesterže rojakinja Amalija Behrens iz daljnje Ka- lifo^Tiije Obiskala je svoja bo- lana brata Jurija in Matevža in ostalo sorodstvo. Pred odhodom nazaj v Kali- fornijo je prispevala za posta- vitev spomenika padlim bor- cem NOV v Lešju vsoto 3000 dinarjev. Ta spomenik je sedaj skoraj gotov v obliki vodnjaka pred zgradbo občinskega ljud- skega odbora Lešje. Ob slovesu je imenovana ob- ljubila, da bo poslala za napise na spomeniku potrebno zlato barvo. To svojo obljubo je tudi v celoti izpolnila. Odbor je od nje prejel material za zlo*e na- pise v vrednosti okrog 13.000 dinarjev. V pošiljki je pouda- rila, da je to njen poklon iz spK3Štovanja in ljubezni do svo- jega rojstnega kraja Občinski odbor Zveze borcev NOV Lešje se prav iskreno za- hvaljuje naši rojakinji g Ama- liji Behrens za prejeto darilo, istočasno pa ji izreka globoko sožalje v zvezi s smrtjo brata Jurija Gojčič, ki je po dolgi in zahrbtni bolezni umrl 23. de- cembra 1955 in je bil 26. de- cembra 1955 pokopan na poko- pališču v Ma'šperku Upam-^ da bo roi=;' inja gospa Amalija Behrens ob piiložnosti zopet obiskala svoj rojstni kraj, grob svojega brata in spomenik padlim borcem NOV ter se bo od tukaj zopet vračala v Kali- fornijo polna lepih in globokih vtisov na svojo nepozabno do- movino Jugoslavijo. IzSolietlr C Mladina sobetinške gasilske čete nas je na novega leta dan presenetila z lepo prireditvijo. Ta je bila sicer napovedana za Silvestrovo, toda takrat nam je prijeten večer onemogočila ne- nadna prekinitev električnega toka. Zato pa so se številni gle- dalci zbrali v dvorani v nede- ljo popoldne, kjer so najprej gledali simboličen prikaz priho- da novega leta, nato simbolično vajo pionirjev, slednjič pa še igro »Dekle iz Trente* in šc"o- igro »Pavliha in policaj*. V igri »Dekle iz T.ente« je cdl č- no rešila gla\'no vlogo Mundo- va Ivanka, v šaloigri pa Franc Munda in Jožko Go.ob. Najspodbudncje je da so to- krat gledalci dvorano res na- polnili. Med njimi smo videli tudi mnogo starejših ljudi, ki jih v dvorani še nismo v»deli. Mladina bo Sla s pripravljenem programom tudi gostovat in si- cer v Bukove", l^Tureti^f^s in v Dornavo. Ptui. 6. januarja _3 Mnogo obetajoča uprizoritev „Bele vrtnfce" v izvedbi dramsl Mraz svojo ne- običajno odločitev usmeril tako, da bo mladini ne le v veselje, temveč tudi v korist. 11 hajdinskih učencev oziroma dijakinj je bilo za Novoletno jelko obdarovanih z različnimi oblačili, ki jih je podaril Svet za socialno skrbstvo pri občin- skem ljudskem odboru v Ptuju. R. L KrtGlia miika okdio v plu m&m okrn; u le i^Iiro uspele Klic bolnikov, ki ležijo v ljubljanskih bolnišnicah in kli- niki ter čakajo na težje or.nra- cije, je prispe.l tudi v r^uj ki okraj. Potreba' po krvi je v. dno večja tako, da je Ijublj Tn'.>ki prebivalci ne moit;jo ver sami kriti. Zato je prispela transfu- zijska ekipa meseca novembra v ptujski okraj, kjer je Rrlt-či križ skupno s FZDL, in ob- činskimi ljudskimi -dbori. ka- terim gre velika zaslu;;" /a do- ber uspeh, organiziral krvoda- jalsko akcijo. Dobro je bila akcija organi- zirana v Majšperku, kjer se je odzvalo 180 krvodajalcev, zlasti se je izkazala tovarna, Makole 6 50 krvodajalci, Videm s 131 krvodajalci, kjer zasluži vse priznanje za dobro organizacijo Rdeči križ in občinski ljudski odbor, ravno tako Ormož z 220 krvodajalci. Središče z 28, Go- riSnica s 95 in Kidričevo — to- varna s 140 krvodajalci. V to- varni Kidričevo, kjer je zbra nih nad 2000 ljudi, bi lahko ak- cija bolje izpadla. I Ves potek nam jc pokvizal, da , naši ljudje radi pomagajo svo- , jcmu bolnemu sočloveku in se . radi odzovejo klicu pomoči po- trebnih. V zadnjem času je Rdeči križ organiziral tudi sadno akcijo, ki je tudi dobro uspela. Pod- I mladkarji RK osnovne šole , Žetale so zbral} za lastne po- . trebe 700 kg jabolk in jih v i šoli vskladiščiii za ziv .'^ke me- sece, osnovna šola Leskovec pa " 430 kg. Osnovne šole: Majšperk, Naraplje, Cirkulane, Podlehnik so zbrale jabolka za trbovelj- ske otroke Pri zbirki za Tr- bovlje so se izkazala tudi dr- žavna posestva. Podlehnik je daroval 2000 kg jabolk, držav, pof.rstvo Dravinjski vrh 500 kg, Vurberk 500 kg, Cirkulane 500 kg itd. Skupno je bilo v Tr- bovlje odposlanih ca 7000 kg j?bolk. Nekatere šole pa so se med seboj obdarovale. N. pr. PRK osnovna šola Ptujska gora je zbrala jabolka za osnovno šolo Kidričevo PRK Destemik je poslal 100 kg jabolk šoli Kan- fanar v Istro, PRK Cirkulane je poslal 7 zabojev jabolk šoli Ljubljana-Bežigrad, Stoperce otroškemu vrtcu Breg itd. Trboveljski otroci se hvalež- no zahvaljujejo za prejeto sad- je. Vsak dan prihajajo zahvalna pisma. Med otroki raznih kra- jev se s tem vzpostavlja pri- srčna prijateljska vez, ki se bo z rednim dopisovanjem še po- globila. Rdeči križ pa bo posre- doval, da se vse te akcije v pomenu utrditve človekoljub- nih dejanj okrepijo in da se prijateljstvo v okviru borbe za mir utrdi pri nas med posame- zniki in kolektivi, kakor tudi med PRK v drugih državah, da se s tem da prispevek za sploš- ni mir v svetu. isffsls SHriz i"E rozusselil In ofideiril - ■ ■^ r^ci p pleKC^u ko;-,) nrcJ .ra Deuek Mraz raeu maiu/ii mi otroškega oacteiita ptujske bolnišnice Dedek Mraz je v dnevih pred i Novim letom obiskal ptujske ■ otroke, ki so se zbrali v dvora- < nah, pripravljenih za njegov ; sprejem in jih tudj primerno i obdaril. Vsem, ki so bili navzo- : či. Pa tudi tistim, ki jim je de- ■ dek Mraz pustih darove doma, { bo ostalo to doživetje globoko v 1 spominu. Terenski odbori SZDL, Dru- štvo prijateljev mladine in šole so se zelo potrudile z nabiralrio akcijo, z nakupi daril in pri- pravo programov za novoletno jelko. Sprejem dedka Mraza v dvorani Doma JLA, v Narod- nem domu, v Železni čarskem domu, v bolnišnici, v dvorani SZDL na Vičavi. v šoli na Bre- gu pri »Slovenskih goricah« in drugod je bil enako prisrčen, cnsko pa tudi program pred sp:'ejemom g snežinkami, zajčki, lisičkami medvedk- itd. Iz na- smejanih otroških obrazov se je videlo, kako živo so doživljali dolgo pričakovano novoletno slovesnost z dedkom Mrazom in njegovim spremstvom. Ptuj- ske trgovine so občutile pripra- ve na novoletna obdarovanja, saj je marsikje zmanjkalo vse, kar je bilo prikladno za obda- ritve Po vsem novoletnem razpolo- ženju otrok in odraslih se je videlo, kako so otroci navezani na svoje prireditve. Vsem, ki so prispevali za ob- daritve in vsem, ki so sodelo- vali pri programih in pripra- vah, v imenu otrok in staršev prav iskrena zahvala za vso do- bro voljo, trud in materialne žrtve, ki so pripomogle k temu, da smo lahko našim najmlaj- šim pripravili nekaj veselih uric )«--,-----^------------------------ • --------—------—„,.. ---- S O i; O B N « O M A ^ l^A KMEIIIH fVAN POTRČ (52) Rudi je govoril počasi, ko da bi sproti premislil vsako bese- do. ki jo je povedal. Naložil je pipo, jo prižgal in začel vleči. Govoril je in vmes pocmokal. ko da bi .se mu do noči nika- mor ne mudilo Toplečka ga je gledala, kakor da bi ga hotela prebostj in ko da ne bi ne mo- gla do sape: le tako je lahko stric potem svoje do konca po- vedal. »Mislil sem da bi omožila Hano, starejša ie. in ji prepis i - la. Naj se še ona svojega nav- žije! Vsi smo se morali « Hana se je dvignila in doma- la pobegnila iz izbe, za kar se pa moški ni več zmenil. »Kaj pa ono, kar se mi v hi- ški dere, onega n^ slišiš?« Toplečka je vstala, vendar Je bila tako vsa iz sebe da ni mo- gla več kaj povedat;, vsaj v p^-vi sapi ne. »Tega. Zefa si sama kriva Ce ni imel pubec pameti, bi jo morala imeti ti!« Jezus, saj!« Sestrana le bila skozi in sko- zi moževe pameti; ko da bi sp domenila da bo on govoril, ona pa pokim?vala. Eh, bilo je, ko da tudi mene ne bi bilo v izbi Tudi mene je prijelo, da bi odšel, vendar, če bi se dvignil — sedel sem za mizo. bi me vsi zagledali. Lah- ko sem samo ostal in čakal na konec — a ta je tudi že bil tu, v hramu. Toplečka je jela kričati Zno- va je povedala, da ni imela ni- koli ničesar od življenja, da je prišla samo zavoljo dolgov m otrok sem k tej prekleti hiši in da bo, skratka, živela, kakor se bo njej zdelo; zavoljo Hane pa naj zvesta oba. sestrana in Rudi, enkrat za vselej: »Dokler bo malo migala, Ha- na ne bo dobila grunta! Te pra- vice mi ne more nihče vzet'! Samo PO moj. smrti — « Ni končala bila je, ko da bi ii glas vzelo. Odšla je v hišo in zaloputnila vrata. Zase vem, aa sem pri teh zadnjih besedah ©drevenel, takrat nisem vedel zakaj — dandanašnji vem. Je- zus, da vem! Tudi Rudlu in sestrani ni ka- zalo drugače, kakor da sta »Jezus — Jezus — Jezus!« .je sikala sestrana za možem. k. sta odhajala. »Kje se je vzela? Ti m.oj Jezus, resnica!« Mene sta pustila, ko da nic tudi zdaj ne bi videla. Se sreč- no ni nobeden rekel. Izmaknil eem se iz hrama v kuhinjo, ko- likor se je dalo. Tako mi je začelo s časoma vse čez glavo rasti. Hana je prihajala k meni v hiško ali na hram; kajti jaz se v hiško, kjer sta spali s Tuniko, pod milim bogom nisem pustil zvabiti. Nekega večera, ko sem se pozno vrnil z oranja in sem bil s Hano na hramu, zbit od plu- ženja in od vlačenja po smrt- nih njivah, oral sem pri Mur- kovih, pri neki Toplekovi žlah- ti, ki ni nikoli zmogla dveh krav Za vprego — razen tega sem bil zbit še od vročega dne m od jabolčnika. se mi je za- zdelo najprvo, da sem prizna- ni viži. ki so jo peli fantje spo- daj pri stezi. in skozi vas, ujel besedo o Hedlu. »Počakaj! Prisluhni!« sem za- siknil proti Hani in se napol dvignil z ležišča. Skraja ni bilo nič pravega slišati; viža, povedal sem že, je bila stara, vlekla se je celo več- nost in potem so utihnili. Nato so znova zapeli —.in zdaj. ne vem. je potegnil spodnjak ali kaj, sem zaslišal vsak posame- zen glas. Fantje, dva ah trije, med njimi sem dobro poznal Paleka, so peli glasno in zate zujoče »Oj, Hedl ti, 'maš hujše skrbi, so Toplečke tri — nesrečen si ti...!« In še enkrat — slišal sem vsako besedo kakor da bi bila pri fari in s kora zapeta! »So Toplečke tri nesrečen si ti...! Se in še so peli... in še m še so ponavljal: o nesreči. Ni d? bi povedal, kako mi je naen- krat bilo. kako je začelo vse trza ti po meni, ko da moja ko- ža ne bi bilg več moja Potem sva lahko oba s H mo slišala, kako je začel nekdo prestavljati rože na hišnih ok- nih in okna zapirati, da so šipe tenko zazvenele. To ni moge' biti nihče drugi ko Toplečkri ki je prav tako slišala pesem o treh Toplečkah; vstala le in ,ie- la zapirati okna pred vižam; s ceste. Začutil sem Hanino roko na svoji, poiskala jo jp in fe je hotela okleniti, toda iztrgal sem jo. vstal in se pognal s sena na gumno. Ce me je prvi trenutek pesem poparila, če me je zalem domala za srce zagrab.la. me je ob tem zatreskavanju oken vsa reč razkačila Bi^ sem pred hra- mom m še vedno sem čutil na sebi Hanino roko — roka se m o je hotela okleniti in me z^držd- ti,,, čutil sem, kako sem se ji v navalu jeze iztrgal še enkrat mi je šlo skoz; ušesa zapiran-^e oken Zagnal sem se ob niivah in proti stezi ter se gnal in gnt i, da me v grabi, pri jarku ni bi- lo kaj drugega več ko »^n Srm sopež. Pognal sem se čez :.rci\ in se ustavil za gabrovo mejo ob cesti — moral sem se od- dahniti, priti k sebi, Tačas so peli. nekje od kovačevega sem. Potem so s petjem prenehali in zaslišal sem coklanje po ce- sti, zaslišal sem smeh, zatem govorico in znova smeh, vsi tri- je so se smejali Zatem se niso več smejali. Prišli so po- časi. ko da bi hodil vsak s svo- jo pametjo. Zganil sem se, si zapel pred pašnik in si podvihal rokavce; ves sem se tresel, čeijust mi je podrgetavala — vedel sem. da se bom stepel Kol, za katerega ne vem. kdaj in kje sem ga spo- toma odtrgal s plota, sem sti- skal v rokah. Da, prihajali so; Imel sem kol, oni so bili brez vsega, z rokami v žepih. In za tem sem slišal, bili so skoraj vštric — samo malo bi še morali priti in pognal bi sb z gabrov j a — sem prisluhnil govorici. »Eh. pustimo hudiča ... ubo- ge,f?a . ..!« Bil je glas Irglovega. »Pustimo ga!^ jc pridjal tret- ji. krajni; bil je Hrvatov. Potem so prišli domala vštric. Palek ie zavzdihnil, napravil še kak korak in dejal: »Meni se samo Tunika sm'- li. « »Uboga deklina res le ., ••» le prikim-Tl krajni »ViP 1o mora gledati eh!« To je bil znova Palelt. Takrat bi moral planiti na cesto, toda to o Tuniki me je prizadelo huje ko ono o moji nesreči. Tunika se je tudi meni samemu smilila; nisem vedei zakaj, a smilila se mi je Zadr- žal sem dihanje, vendar mi je srce tako tolklo da sem se zbal, ali ga ne bodo na cesto slišali. Oni so šli dalje od mene in se še menili ter se smejali. Ir- glov je povedal nekaj o Han-, česar n.sem dobro slišal, slišal pa sem Paleka. ko je rekel: »Hana? Ta je vsa pasja!« Eden se je oglasil ,Hev-hev!', da so se znova zasmejal!, po- tem so šli in niso več zapeli. Naslonil sem se na kol; v meni ni bilo več volje, da bi stekel za njimi, a okoli mene Je nastala takšna tihoča, da sem slišal, kako mi je srce vse huje in huje nabijalo Tesneje in tesneje mi je postajalo, nagnil sem glavo nazaj, zajel sapo m se ob vejah divjega kostanja, ki je rastel v živj meji ter ob križpotjih. zagledal proti zvez- dam na nebeški modrini. Bile so mirne, ko da jih ne bi nic skrbelo, meni pa je bilo izne- nada tako hudo, da bi umrl. N^t vem. kako sem prišel do hra- ma. kdaj sem sedel na oje v kolarnic; :n si zakopal razogla- vo glavo v roke. Po glavi se mi je mešalo dvoje: .nesrečen si ti' in ,uboga deklina'; zares se mi je zasmilila in zares sem bil nesrečen (Nadaljevanje sledi) 4 Piuj. 6 jannarja 1956 1 Tudi tesna sobica je lahko prijeten dom Težke stanovanjske razmere i nam že precej let nudijo le i skopo odme.jen stanovanjski i prostor. Veliko samskih ljudi j pa tudi številne družine bivajo i v eni sami sobi. Ta »enopro- stoma« stanovanja pa so nered- i kokdaj tudi vzrok "ečjim ali i manjšim težcvam Tako 6i n. pr. kuhinjo deli med seboj več : najemnikov in pogosto nasta- ! nejo med njimi prav zaradi različnih želja pri souporabi neprijetni spori Najboljša rešitev je vseka- kor ureditev prijetnega ku- hinjskega kotička kar v sobi. V njem lahko nemoteno kuha- mo kadarkoli in kolikor dolgo želimo, saj se nam na nikogar ni treba ozirati. Za improvizacijo kuhinje ni potrebno kdo ve koliko prosto- ra. Najpreprostejša je srednje visoka omanca s policami, ki jih spredaj pokriva zavesa ali pa se zapira z običajnimi lese- nimi vratci. Kuhalnik postavi- mo na zgornjo ploskev, ki naj bo po možnosti sestavljena iz dveh zložljivih desk, da na ta način povečamo delovni pro- stor. Kot nalašč za kuhinjo so pri- pravna tud, slepa vrata, v ka- tera nam mizar vdela police. Ena pd njih nam lahko služi Za delovno ploskev. Navadno kuhinjsko m:zo prav tako ahko spremenimo v kuhinjo. Spodaj naj bodo police za posodo pa tudi na vrh lahko postavimo majhno omarico Oboje pregr- nemo z zaveso ki naj bo v skladu z ostalimi pregrinjali in zavesami v sobi. Sobica, ki se nam je mese^ ali dva po vselitvi še zdela udobna, postane sčasoma tudi pretesna. Mali dom je prena- polnjen in stanovalcem zaradi tega greni življenje. Toda tu- di temu se da pomagati. Mi- sliti moramo na preureditev s katero bomo pridobili na pro- storu. Pogosto imamo v sobi kos pohištva, ki nam dejansko ni potreben. Pa tudi velikostni učinek, četudi je to le navidez- nost. lahko povečamo s pravil- no razporeditvijo predmetov, njihovo barvo in barvo sten Pohištvo naj bo v tesnih pro- storih svetlo in prostor se bo sam od sebe širil. Tudi podobe na stenah naj bodo sestavni del notranje arhitekture. Moderno stanovanje lepo dopolnjuje tudi knjiga, položena na mizi ali omarici. Ce imamo knjig več, jih ne zapirajntio v omare, am- pak jih namestimo na police, ki delujejo bolj sproščeno. Za police lahko najdemo pro- stor v zidnih vdolbinah, pod oknom ali pa ob kratk} prazni steni. Tako razvrščene knjige v stanovanju prav prijazno učin- kujejo. Orot^ne ŽA\MIMIVOSTl v^eaa sveta NEW YORK IMA 15 MILI- JONOV PREBIVALCEV Po zadnjih statističnih po- datkih število prebivalcev naj- večjega ameriškega mesta zelo hitro raste Število njegovih prebivalcev je v zadnjih štirih letih zraslo za več kakor prej v desetih letih Po teh podatkih šteje New York sedaj nad 15 milijonov prebivalcev, torej to- liko kot srednje velika država. PRVA ALf^RIINIJASTA STAVBA V EVROPI V norveškem mestu Christi- ansad gradijo desetnadstropno stavbo, katere zidovi bodo iz aluminija To bo prva stavba te vrste na evropskih ^leh. Predvidevajo, da bodo zidovi te .stavbe zadrževali za polovico več toplote kakor zidovi iz ope- ke ali betona. ZDRAVILO PROTI KRVNEMU PRITISKU Neka tovarna zdravil je po- slala na trg novo zdravilo proti previsokemu krvnemu pritisku. To zdravilo se imenuje rezer- pin. Pridobivajo ga iz neke tropske rastline Ima to dobro lastnost, da na bohiika Izredno pomirjujoče vpliva Prodajajo ga ponekod tudi že v Evro^. NENAVADNA RIBA V morskih globinah Mehiške- ga zaliva živi neka riba, ki jo imenujejo domačini »strašna riba«. To ime so JI dali zato, ker v trenutku nevarnosti po- žre toliko vode, da popolnoma spremeni svojo obliko in pos- stane okrogla SRČNI UTRIP PRI NEKATERIH ZlVAUH Puis ni pri vseh živalih enak. Pri nekaterih je zelo hiter, pri drugih pa nenavadno počasen. Slonu udari srce 20 do 28 krat v minuti, konju 36 do 40 krat, psu 90 do 100 krat, mački 120 do 140 krat in kokoši 138 do 140 krat 600.000 LJUBEZENSKIH PISEM Čeprav je zahcdnonemški kancler Adenauer ie precej v letih (star je že nad 70 let), je prejel v zadnjih letih nad 600 tisoč ljubezenskih pisem. Večji del teh pisem so mu pisale mla- de deklic^« ROJSTVA POKOKE IN SMRTI V OB?:JOCJU MESTA PTUJA ZA PRETEKLI TEDEN Rojstva: Slodnjak Ana, Ga- bernik 33, je rodila Nežo; Kme- tič Marija, Starše 53 - Franca; Petek Marija Strejaci 4 — Ma- rijo; Zinko Veronika Ptuj — Franca; Kirbiš Marija, Prepo- Ije 21 — Marijo; Suen Jožefa, Slomi 4 — Janeza, Sluga Mari- ja, Stogovci 9 — Marijo; Ster- gar Marija, Ločki vrh 23 — Franca; Veršoč Stanislava, Nova vas 67 — Marjana; Perger Ma- rija, Frankovci — Marijo; Ki.selak Marija, Gerečja vas 46 — Silvestra; Lovrenčič Marija, Ilj.-iševci 49 — Edito; Bedrač Antonija, Rcpišče 3 — Franca; Pisanec Silva, Budina 23 — Sil- vo; Kokot Danica, Ptuj — Bo- ženo; Kos Neža, Nova vas 28 — Silvo; Zupanič Marija, Mure- tinci — Dragico; Horvat Mari- ja, Gabermk 32 — Marijo; Ko- iarič Marija, Nova vas 31 — Janka; Voduše' Leopoldina, Podiože 56 — Silvo; Zver Ga- brijela, Doklece 8 — Cirila; Domik Vida. Ptuj - Danico; Kovačič Ana, Štatenberg 55 — Stanislava; Petek Matilda. Po- dvinci 68 — Milana; Malak Ne- ža, Sp. Velovlak 23 — Silvo; Praprotnik Marija, Lo\Tenc 3 — Marijo, Peršuh Marija, Zu- pečja vas 54 — hčerko; Zalig Marija, Vel. Vamica 9 — An- tona; Serdoner Jenca, Starše 50 — Janka; Mlakar Elizabeta, Lancova vas 73 — Frančiške; Božičko Jožefa. Pragersko 108 — Darinko; Ozvaldič Angela, Zetale 15 — Alojza. Smrti: Cernezel Franc, Sp. Hajdina 152 roj 1867 — um.-l 29 decembra 1955, Podgoršek Alojz. Muretinci, roj. 1880 — umrl 26. decembra 1955; Miha- linc Branko, Gorišnica 19a, roj. 1955 — umrl 27 decembra 1955; Cafuta Julijana. Vareja 8 roj. 1910 — umrla 30 decembra 1955 — Porok ni bilo Rojstva, pcroke in smrti decembra 19.=i5 v občini Videm Rojstva: Kristina Smigoc iz Belavšeka št. 45 je rodila hčerko Kristino. — Porok de- cembra 1955 ni bilo. — Smrti: Marija Belšak roj. Vindiš (roj. 14. VI. 1886) iz Repšice št. 30 je umrla 6. decembra 1955; Mari- ja Vodušek, roj. Topolovec (roj. 30 I. 1897) iz Vel. Okiča št 18 je umrla 26. decembra 1955; Marija Krajnc roj. Arnejčič (roj. 1. VII 1898) iz Skorišnjaka št. 21 e umrla 29 decembra 1955. — V letu 1955 je bilo prijavlje- nih rojstev, porok in smrti: roj- stev je bilo skupno 46, od tega 22 dečkov in 24 deklic, 1 mrtvo- rojen deček in 1 mrtvo rojena deklica. — Umrlo pa je 20 ljudi, in sicer 3 moški in 17 žensk. — Porok pa je bilo 11 Neka' kiih n skih receptov KUHANI OREHOVI ŠTRUKLJI Vlečno testo: četrt kilograma moke, eno jajce, sol in voda. Nadev: 30 dkg orehov, osminka litra mleka, limonine lupinice, cimet, 2 rumenjaka, 14 dkg slad- korja, 2 beljaka — trd sneg. Iz moke, enega jajca, mlačne vode in soli napravimo precej mehko testo in ga pustimo, da pol ure počiva. Nato testo raz- valjamo kolikor mogoče na- tančno, pomažemo z nadevom, zvijemo in denemo v prtič, po- tresen z drobtinami, ga pove- žemo narahlo z vrvico ter ku- hamo tričetrt ure v sladkem kropu. Nadev: sladkor vmešamo z rumeniaki, mu oridenemo zmle- te orehe, rumenjake, ciemt, na- strgane limonine lupinice in sneg iz beljakov. DROBNI NASVET KAKO RAZBISTRIMO JUHO Večkrat se zgodi, da juha med luihanjem postane motna, kar navadno povzročijo kosti ali meso premladega goveda. V ta- ko juho zakuhamo po možnosti riž, če pa jo hočemo razbistriti in zakuhati v njej rezance, te- daj pustimo, da se ohladi. Ne- koliko žlic te mrzle juhe zme- uja*i v ni spo reu za nedeljo, 8, jjjiuarja 1956 6,00—7,00 Poskočne in vesele za ne- deljsko jutro — vmes ob i5,05—6,10 Poročila ia vremenska napoved. 7,00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7,15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in pri reditve dneva. 7,35 Operetni zvoki. 8,00 O Nportu in iportntkih. 8,15 Nen« ček slovenskih narednik pesmi in na- peTfOv. 9,00 Otroška predstava: laTbirčnt Gogo. (radijska igra). 9,50 Glasbena med- igra. 10,00 Družinski pogovori. 10,10 Dopoldanski simfonični koncert. A. Gla. zunov: Koncert ra vtolino 'n orkester v a-molu. P. I. Čajkovski: Smfonija iSt. 5 v etnolu. 11,15 Odilaja za Bene- ške Slovence. 11,35 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00— 12,10 Pogovor s poslušalci. 13,00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved. rregled dnevnega sporeda m ob- jaive. 13,15 Zaiavna glasba, vmes rc- kleme. 13,30 Po! ure za našo vas, vmes ob 14,00—16,00 2eleH ste — poslu- šajte! 15,00—15,15 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objave. 16,00 Po naii lepi deželi — Dušan Kralj: Od Mirne do Sevnice. 16,30 Pro- menadni koncert. 17,30 Radijska i*ra — VI. Nazor: Boškarira (ponovitev). 18,05 Melodije, ki jih radi poslujte. 19,00 Radiijski dnevnik. 19,30 Zaba-vna glas ba. vmes reklame 20.00 Večerni oper- ni koncert. 21,00 Kulturni razgledi. 21,15 V svetu ritmov in melodij. 22,00 Vapoved časa. poročila, vremenska na^ (»veil !n pregled sro'eda za naslednii , dan. 22.15—23.00 J Ch. F Bach: Kon- cert za harpsfliord. violo tn orkester ' ?. Cli. Bach: Simfonia concertante za dve vioMii oboo in orkester 22.15— 23,00 UKV "-opran: V r'ecnem ritmu 23.00—2^.00 Oddaja ta tu'ino — na -alu 327,1 m (prenos te Zagreba). šamo nato z beljakom in zlije- mo v ostalo juho. To ponovno prekuhamo in precedimo skozi laneno krpo. Juha bo po tem postopku zop^et bistra. POROVA JUHA Por je zimska zelenjava, ki jo uporabljamo kot začimbo k raznim juham in omakam. Ra- zen tega iz njega lahko na.pra- vimo tudi odlično prikuho, za katero potrebujemo tričetrt kg pora, 4 dkg masti, 4 dkg moke, četrt litra mleka, sol in vodo. Por očistimo in mu porežemo konce listov, nato ga razreže- mo na približno 5 cm dolge koščke, ki jih skuhamo v slani vodi. Iz masti in moke naredi- mo prav svetlo prežganje, toli- ko da moka v masti zakipi. Pre- žganje razkuhamo z mrzlim mlekom. Nato položimo vaoij odcejen por. Ce je treba, ga za- li jemo z nekoliko vode, v ka- teri se je kuhal. Vre naj počasi, da ostanejo koščki celi. Jed na- to se osolimo in po želji tudi po- popramo. DOBER SEGEDINSKI G0LA2 2^nj kupimo pol kg s\'injsl^e- ga mesa, pleče ali flam. Zre- žemo ga na koščke kot za obi- čajen golaž. Na 4 dkg masti za- rumenimo 15 dkg sesekljane če- bule, jI pridenemo žličko slad- ke paprike, žlico konserviranega paradižnika, sol, kumino, meso in to dušimo tako dolgo, da se meso zmehča. Tedaj dodamo še Pol kg zelja, ki smo ga medtem kuhale posebej. Vse skupaj zo- pet dušimo, dokler se zelje ne zmehča. Nazadnje prilijemo ne- koliko zeljnice. da postane jed gosta in imamo n^aj omake. Sele zdaj solimo, sicer se nam zgodi, da že slano zelje vso jed presoli. Preden serviramo, pal- dencmo golažu še nekaj sme- tane. ^ Kinematografi ''I MESTNI KINO PTUJ predva- ja v dneh od 6. do 9. jan. ruski barvni film »SADKO«; od 10. do 12. jan. amer. film »SKIVNOST TVDKJANKE«. S AH Naslov prvaka SD Ptuj v br- zoturnirju za mesec december je osvojil Pernat Viktor, ki je nabral od 14 možnih 11 točk. Slede: Rudolf 10 in pol, Drofe- nik 10, Berden in Maurič po 9 Nežmeh st.. Prelog in Kaučič po 8, Kancier, Vricl in Kovač DO 7 točk itd. ATOM - simtK^I model nc (lot)e Kje eo že časi, ko «o ljudje videli v radiju čudežnega zdrav- nik« In dajali premoženje za nekaj gramov dragocenega pra- hu? Na radioaktivnost zvTačajo danes preprosti ljudje v Angli- ji, kakor v srednjem veku nj čarovnice, krivdo za vsakršne nadloge življenja. Obtožena sv, veda nI radioaktivnost iz radij- skih ležišč v Joachimsthalu, temveč radijsko sevanje atom- skih poskusov, ki Jih ti vražji znanstveniki tako lahkomiselno izvajajo. Nekaj visi v trdovrat- no mrzlem, deževnem ozračju, in kaj naj bi bilo drugega kot ta preklicani (In še s slabšimi priimki obkladani) atomil To je moderno \Taževerstvo množic«, ki si za atomske znanstvenike čeeto želi povrnitev mkvizicije. Mnogi ljudje se takim pripo- vedkam smehljajo, morajo pa vendar upoštevati razpoloženje, ali bolje nerazpoloženje ljud- stva tako kakor Svetovna organizacija za meteorologijo, ko je preiskovala in zavrnila zvezo med lanskim vremenom in poskusi z atomskimi t>(>mba- mi. V Angliji, kjer niso imeli niti prave pomladi niti poletja, hočejo vedeti več kakor vreme- noslovski strokovnjaki — Pr«® pričanje o atmosferskih mot- njah zaradi atomskih eksplozij so prevzeli od Angležev pre- prosti ljudje tudi drugje po svetu. Zanimivo pa je, dg je za prihodnost, v kateri naj bi na otok deže\-ale atomske bombe, prebivalstvo precej ravnodušno. Zato tudi organizacija za civil- no , letalsko zaščito nima nič kaj dosti navdušenih privržen- cev. Ljudje sc šalijo, češ če boš vtaknil glavo v pesek si v ne- varnosti. da je pesek atomski. Ljudje se od daleč ogibljejo tudj miroljubnim poskusom eksperimentalnih institutov, atomskih laboratorijev in ^itom- skih naselij, ki imajo človeko- ljubni namen atom »civilizini- ti«. V te ustanove, kjer ležijo naokrog Geigerjevi števci ka- kor drugje termometri je tako mogoče priti le s posebnim do- voljenjem. Ob različnih zastrupljenjih infekcijah in drugih bolezen- skih težavah mislijo preprosti ljudje vedno pogosteje na ra- dioaktivno sevanje kot eno od vzrokov čeprav mnogi vedo. da medicina prav sedaj uporablja atomske odpadne produkte, izo- tope, z največjim uspehom in da so te snovi že pomembno izvozno blago, saj gredo s po- sebnimi avtomobili in letali v bolnišnice in industrijske Isbo- ratorije vsega sveta Kakor ostajata med običajni- mi industrijskimi piocesi primer pepel in dim, tako ntj- staiajo med delovanjem vseh atomskih strojev različni atom- ski odpadni produkti, večkrat še močno radioaktivni Kam z njimi? Kadar se atomski tehnik ki odločijo za neko mesto, ka- mor naj bi odlagali te snovi, se čez deželo razlije val ogorčenja Strokovnjaki so na primer zbrali za •>atomsko pokopali- šče« opuščene rudniške jaške. Rudarji v sosednih kopih na to nikakor niso hoteli pristati, češ da bi živeli v večnem strahu, da t>o v njihova delovna mest.-^ pronicala radioaktivna voda. Njihovega prepričanja ni mogel omajati niti najvišji vodja an- gleških atomskih taziskovanj in to je značilno, kakor za prej omenjeno vremensko debato* v atomskih zadevah preprosti ljudje znanstvenikom enostav- no ne verjamejo, V vsakem najpreprostejšem človeku tiči razumljiva slutnja kam bi svet pi-ipeljala nova vojna z atom- skim orožjem odtod tudi neza- upanje do drugih atomskih pro- jektov. četudi za miroljubne namene Male atomske vsakdanje skr- bi im? jo tudj svojo prijazno plai, saj beremo da ]e na Zrad- nji razstavi l-Cidljevega vrtnar- skega društva pritegnilo n.ijvcč pozornosti prgišče bled h, bo- lehnih cvetlic, prinesenih ^ av- stralskega otoka Mor te Bello. kjer so se lani od;grele angle- ške poskusne atomske c-^sp^o- zije. In ena teh cveM;c že kaže sveže, zelene pogan.jke Naj to pomeni, da mo e že iz atoni- sk:h ruševm vzkiiti novo ' v- 1 jen je? Tal}:»rniki Iz Slov. Bistrica so gostovali v Fiiijt Igralska sKup:na tuborniši-ie organizacije Rodd Črnega jezera Slovenska Bistrica je v torek, 3. januarja t 1.. v ptujskim g.eddlibču dvdk.at uprizorila pod vodstvom scenarista m re- žiserja akad. slikarja prof Ja- neza Vidica 3 dt.iansko veselo- igro iz taborniškega življenja »Medvedkove sanje ob Črnem jezeru«, ki jo je napisal ravna- telj gimnazije tov. Jurij Novak, ki je pnšel z igralci v Pvuj Pn obeh predstavah je bilo tjledališče polno mladih in od- raslih gledalcev ki so bi'.i ze.o nsvduJenj nad dobro igro slo- venjebist iškm gostov kai se je najbolj odražalo po tišini v dvorani in po aplavzu ob koncu dejanj. S to igro so dali slove- njebistriški gostje ptujskim ta- bornikom vzpodbudo, da se bo- do tudi semi lotili lažje igrice. Mladi igralci-tabornik iz Slo- venske Bisirice so to igro po- novili 5 krat v Slovenski B stri- ci, 2 krat v Ptuju, gostovali pa bodo še v Konjicah in Poljča- nah. S predstavami pridobljena sredstva bodo porabili v počit- nicah Za taborjenja v lepih p e- dolih naše domovine. Avtor scenarist in igralci za- služijo vse priznanje za ves trud, čigar sadove bodo uživali mladi taborniki v letošnjih po- čitnicah v lepi prirodi ob sa- mozavesti da so si sami ustva- rili možnosti za lepe počitnice po napornem študiju Ta njihov primer je v Ptuju vreden po- snemanja. J. V. Stevan Sremac je ▼ gost:lr naročil juho Ko jc v njej naš« las, jig poklica' natakarja. »Kaj pomeni ta las v juh:?« >Oh to vendar n: n?č poiet nega. Zgod; €e pači* se je rabi '^pravičeval natakar Ko pa je Sremac našel še dru gi in tretji las, je zavpi! na na taksrja; »Brž mi prinesite glav nik. da bom počesal to vaš juho.« Nekaj o glavobolu Mnogo ljudi toži za bolečina- mi v glavi Toda glavobol Ife redko predstavlja samostojno bolezen. Najbolj pogosto je po- sledica drugih bolezni. Glavne skupine obolenj, k} povzročajo glavobol so: 1. preutrujenost, neizmerncst v uživanju alkohola in niko- tina, biv-snje v zatohlih,_ sla- bo prezračenih prostorih in podobno. Tak glavobol. pre- leha, kakor hitro je c.:.^.ranjen ^^rok. ki ga je izzval 2. Nadalje je glavobol sprem- ni mak vseh nalezljivih bolezni s povišano telesno temperaturo. 3. Glavobol je lahko tudi spremljevalec krvnih obolenj, bolezni ledvic, arterioskleroze, ter vseh možganskih obolenj. Sem soaddjo težki glavoboli, ki pridejo pri tumorjih — novo- tvorbah v možganih. Ce čutimo dolgotrajne bolečine v glavi, po- tem moramo takoj k zdravniku. Lahkomiselnost je v tem pri- meru lahko zelo pogubna. 4. Glavobol lahko spremlja tudj razne očesne bolezni in motnje v vidu, obolenja v nosu, grlu in ušesih. 5. Največ pa zajema glavobol živčno bolne ljudi. Glavobol kot samostojno bo- lezen imenujemo migrena Ta bolezen se pokaže v hudih na- padih v večjih ali manjših pre- sledkih. Prično se navadno z bljuvanjem ali krvavitvijo iz nosa. Bolnik potem Zžaspi. No- pad povzroče vedno zunanji dražljaji: prevelik duševni ali telesni napor, strah, nezmernost pri kajenju ali pitju alkoholnih pijač in podobno. Migrena mu- či predvsem ženske. Njene žrtve so največ živčni ljudje. Bolezen se začne te v mladosti. Najboljša so zdravila, v katerih je poleg pomirjevalnih sredstev še kofein. Druge bolezni pridejo, trajajo določen čas ter imajo svoje do- ločene znake Glavobol pa niti ni viden in traja včasih samo nekaj minut, nekaj dni ali pa celo nekaj tednov. Bolnikova okolica težko razume, da je tak človek lahko zaradi tega začas- no nesposoben za delo. Glavobol ima loitj lucii Andcaj. Škoduje poedmcu. družini, in skupnosti. Vendar tega ne sme- mo gledat) preveč črno. Lahko rečemo, da je večino teh obo- lenj možno ozd-aviti. Vsakdo pozna sredstva, ki oblažujejo bolečine v glav; (aspirin, pira- midon, fenalgin in podobno* Vendar ta sredstva učinkujejo samo trenutno važno je, da gremo pravočasno k zdra\Tiiku, ki bo ugotovil vzrok naših te- žav. Z zdravljenjem morebitne bolezni ki jo glavobol sprem- lja. se bomo rešili obojnih te- žav. Steklenico, v kateri je bilo olje. lahko umijemo s pepelom, Natresemo ga v steklenico in zal i jemo z vodo, nato pa polo- žimo steklenico v lonec z vo- do ter počasi segrevamo, prav tako pa počasi ohladimo. Nato steklenico umijemo še v mlač- ni milnici Slovo od 90-!etnika Les je. — Tukaj je ner.adno preminul najstarejši vaščan Ja- kob Horvat iz vasi Stogovce 16 pri Ptujski gori. Pokojni je bil rojen 13 julija 1866 in je umrl 27. decembra 1955 v de- vetdesetem letu starosti S svojo še živo ženo Elizabeto, ki je tudi v devetdesetem letu, je živel 62 let v zakonski skup- nosti. Pokojni Horvat je bil dober gospodar in vsakemu poštenemu človeku dober prijatelj. Horva- tova mama — kakor jo tukaj imenujejo —, ki je še čila in popolnoma razumna žena je rekla: »Sem že v devetdesetem letu in še nimam grbastega če- la. S svojim pokojnim možem sva se skozi vse življenje do- bro razumela, zato ga tudi zelo pogrešani!« Pokojnega Horvata, kot naj- starejšega vaščana v Stogovcih in okolici, bomo ohranili v do- brem spominu. Njegovi ženi pa želimo v njenem nadaljnjem živ^ljenju še mnogo zdravih in ALI VESTE... — da bo na p>obudo Medna- rodnega vin komiteja (sedež v pirlzu) leta 1057 v Ljubljani mednarodni kongres vinarskih strokovrnjakov z udeležbo stro- kovnjakov 12 najmanj 25 držav, kar pomeni za naše vinogradni- štvo novo veliko mednarodno pr.znanje glede na velik med- ncrodnd sloves naših v n; starejši samski naime- SCENEC išče opremljeno sobo v Ptuju Naslov v upravi lista. ZAPESTNA URA je bila najde- na pretekli teden Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri Luki Varvoda, Žnidaričeva 2, Ptuj. PETČLANSKA DRUŽINA gre na posestvo za pomoč pri de- lu. (v najem) Naslov v upra^ PK. arov v Pacinju. Javite se v Paci- nju štev. 22. PRODAM VITLO. Kamenšek Franc. Krčevina 89, p. Gra- jena. PRODAM 150 PLOSCIC češke izdelave za štedilniik. Na-sloa' v upravi lista. PRODAM MLIN (umetni kam- ni premera 80 cm in 40 m tro- žilnega kabla. Lah Jože, Mo- škanjci 54. LFPO, ZID.\NO TRI?iO»5NO HI- SO (takoj vseljivo) z gospo- darskimi poslopji, sadovnja- kom. njivo elektriko in vodo pocr.ii p.-odam. — Culek. Sre- dišče 194. EvUPlM SLADKO SENU. sajt-e pri Viktorju Sernecu, Krčevina št. 25. Ptuj. z.uivala Zahvaljujemo se vsem so- rodnikom, znancem in prijate- ljem, za izraze sožiJja. tolažilne besede, vence in spremstvo na zadnji poti na.^e nepczabne TEREZIJE JI NGER iz Ptuja, ki nas je v 68. letu starosti po dolgoletni mučni bo- lezni 24. decembra 1955 za ved- no zapustila. Posebno se zahvaljujemo za vso pozomc-st hišnemu svetu na Muzejskem trg-j št, 1 in so- stanovalcem, ki so nam bili v tem žalostnem trenutku v ro- moč in tolažbo. žalujoči: mož, hčerka, zet in vnukinja.