P R O L t i A K E il' J E
DELAVSKI LIST ZA MISLECE OTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ÍTS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1888.
IftM —H», DM. 4. M9T. i umémr mm Act «I Čm|(«h
IM7. al HM r*1 «MM «I «i M«x.k ». im.
CHICAGO 23, ILL., *!. NOVEMBRA (November 17), 1943. „hjbhad Waesly at 2S01 8. Lawodal. Ava.
•ia LETO—VOL. XXXVIII.
¿13RST ¿ t&r ' ' i ». "" . s-JIH	m il ''K ■ftflH 'ril H 11 iti«
■U&Mjjj^^'	i JpflR 11LTL t ¿A Al' •jgt"' *" l^^fl
jH JKIgfcM^^M	
K" V' i An JH^»	B^j, f J j B i k. j
	■ jjHOMprt fcT J
	J
S&OSl Ktiev te sedaj pomika sovjetska mehanizirana armada, koraki ia drufe čete v nadaljevanja ofenstve preti sapsdu. Nemci so se na tej straal Ukrajine morali omaknltl pred zmagovitimi ruskimi četami fte preko meje bivie poljske ia Moskva pravi, da ae bo dolgo, ko bo vsa Sovjetska unija istrebljeaa sovražnih vpadalcev.
Francozi nočejo med države
//
tretjega reda
rr
atlantski carter v teoriji in praksi. — zatoni velesil — vretje v arabskih deželah. — radodarnost angležev. —
kaj bo s Kolonijami, ki se upirajo?
Is veličini v ponižanje
Ko je stopila Francija i leta | 1914 v prvo svetovno vojno, Je I bila velesila.. Po versaillskem; miru pa je postala v Evropi dominantna dfžava. Sele ko se je začel ustiti Mussolini, in potem it Hitler, se je njena pomehkužena javnost ustrašila in začela popuščati.
Ko je Šla v sedanjo vojno, je bila oglašana za najmogočnejšo militaristično silo na svetu, saj kar se kopne armade tiče. Ves svet si jo je predstavljal za nepremagljivo. A Hitler pe je le poznal njeno slabost. In na drugi strani Moskva, ki je iz romani marelarjev iz Londona in Pariza v Monakovo spoznala, da se ji na zvezo s Francijo ni prav nič zanašati. Sklenila jo je v dobri veri, a je bila prevarjena. Nato se je ukanila s še slabšo zvezo, namreč s paktom z Nemčijo, v katerem ni pridobila drugega kot težke izkyšnje in blamažo.
Kaj s Francijo po vojni?
Francija, ki je bila tepena v tej vojni kot ie ma loka ter a mogočna dežela v zgodovini, je sedaj nekam potiskana tudi s strani onih, ki so Ji bili zavezniki. Nad tem dejstvom se huduje po-1 sebno odbor za osvobojenje, SI sedežem v Alžiru, ki mu nače-ljpje general Charles de Gaulle. On je bil po porazu francoske armade ljubljenec Anglije, ker se je boril v naprej proti Nemčiji in v teh naporih Veliki Britaniji v takratni njeni osamelosti veliko pomagal. A ko pa so Šle Zed. države v vojni metež proti Hitlerju, in £e prej, pa so naši diplomati skušali z apizarstvom s Petainom in njegovimi ljudmi v Vichyju In nato z Darlanom in drugimi francoskimi fašističnimi prvaki v Afriki.
Dfe Gaulle se je nad to taktiko ameriške diplomacije zelo zgražal in se ji zameril. A ker general Henri Giraud, ki ga je prote-žirala amerška vlada, nf dobit zadostne opore niti med franco^ skimi konservativnimi krogi, se je nedavno umaknil de Gaulleu, toda diplomatično je prišel njegov osvobodilni odbor v še težje razmere. Bil je ignoriran na konferenci v Moskvi in prej pa v sklepanju premirja z Italijo. Nato mu je še Churchill z javno izjavo povedal, da ga Anglija smatra le za nekakega poverjenika, kateremu so angleška in ameriška vlada zaupale uprav-
Skupni napori Italijanov, da si izvojujejo zmago vzlic porazu v vojni
Le še majhen del Italije je pod zavezniško okupacijo Na njemu se vrše bitke naših čet z nemškimi in Mussolinijevimi, a v ozadju pa se pletejo intrige, ki so tolikšne z zavezniške kot s "so-bojevniške" strani, da so celo darlanizem zasenčile. Zavezniki so priznali kralja in Badoglija, a očividno je sedcn vsem, da ju v Italiji nihče več ne mare Torej kaj naj storita London in Washington z njima? Churchill bi rad ohranil Italijo sa-vojski dinastiji in ameriška vlada mu v teh prizadevanjih ne dela ovir! Toda London in Washington bi ob enem rada, in pritrdila jima je Moskva, da naj postane sedanja kraljeva vlada 'bolj demokratična." Ne moreio pa dobit» depnokratov, ki bi hoteli Emanuelu in Badogliju delati stafažo Se celo Sforza, ki je človek velikih ambtcij m bi se rad vrnil na krmilo italijanske notranje in vnanje politike, se brani v družbo s kraljem in s "knezom oddis-ababškim" (Badoglijem). Ker italijanski in ameriški diplomati v pogajanjih v Meaplu niso uspeli, so od tam prišle vesti, ah po domače "sugestije", da naj dinastija ostane, toda za kralja nai se proglasi kronprinčevega šestletnega otroka Dinastija bi še v nadalje zajemala iz državne blagajne, a izgubila bi besedo v vlad» Badoglio bi lahko postal regent ali kar že, vlado pa naj bi tvorili taki demokrati, ki so za volilno pravico toda ne za socializem
Tqkih demokratov je med Italijani mnogo Najbolj znan izmed njih je v svetovni javnosti grof Sforza. 0 njemu poročajo, da noče v vlado pod kraljem in Badoglijem, a tudi če odstopita, je pripravljen prevzeti vajeti*le, če se Italije po zmagi nod Nemčijo ne bo askubilo. Zahteva, da zavezniki obljubijo Italiji povrnitev njenih koloni) v Afriki in da ostone njeno kar je dobila v prejšnji vojni. To stališče je Sforza propagiral ves čas .tudi v Ameriki. Z njim soglašajo v teh zahtevah vsi E Italijani. Jugoslovani, Grki, Albanci, pa tudi Etiop-ci in Arabci imajo torej dovolj vzroka, da so no straži pred imperializmom iz Rima, kt ?jim znova preti.
Zavezniki obetajo pravo invazijo in sebi velike izgube
ljanje tistih francoskih krajev, ki niso pod nemško okupacijo.
ja	f * <4tak	• * * i 1
Rusija bolj popustljiva
Moakvi se prepehavanje borbenih Francozov s strani Wash-ingtona%i Londona kaj pade rti dopadlo in je to izrazila na dokaj razumljiv način. A dosegla ni dosti s tem. Priznala je odbor v Alžiru za predstavnika vsega francoskega ozemlja, toda to je bila le diplomatična gesta brez militaristične opore. Afrika je v, posesti Anglije in Zed. držav in
v Alžiru so angleške in ameriške!______
čete. Sovjetske so daleč na vz-	—T" ~	—
hodu. v boju z Nemci, in v Afri- Neodvisnost Filipinskih njihovih otokov, seveda nod
Ameriški armadni častniki pravijo, in druga poročila jim pritrjujejo, da se obetana "druga fronta" ustanovi prav gotovo — če ne prej, pa neizbežno v prihodnjem letu. Vsi pa priznavajo, da bo taka invazija za poraz Hitlerja stala mnogo življenj. Hitler je zgradil ob Franciji, Belgiji in Nizozemski utrdbe, o katerih jo v svojem nedavnem govoru dejal, da jih ne bo nikomur mogoče prodreti. Churchill meni, da se je bahal po krivem, a ob enem priznal« da jih ne bo mogoče zavzeti brez zares * velike izgube življenj
Rumunski Kari in
e
habsburški Oto segata predaleč
žrtve borbe za svobodo ignorirane, kralji, ekskraui in pretendanti za prestole pa oglašani za veličine. — norčevanje na račun demokracije
Zed. države se ponašajo za
najdemokratičnejšo deželo na
svetu, kar je bila tudi Nemčija
pod weimarsko ustavo. In kakor
tam, tako tukaj izpodkopavajo
tisti, ki imajo denar, ugled in Kaj take izgube pomenijo, ve-, vpiiv V8e tisto kar naj bi bilo ^
do v Sovjetski uniji, kjer je bilo meIj resnične demokracije. To
v letošnji sovjetski ofenzivi mi- f ¡^ v tej deieli dovoljuje zato
lijon sovjetskih vojakov ubitih \ ker ^^ -višja družba" kaj šte-
in dva milijona pa ranjenih in je. Chicago Sun z dne 15. nov
ujetih. Tako trdijo NemcL | je imei k temu uvodnik, ki se v
bistvu glasi:
Ameriške izgube Širom sveta
v tej vojni so znašale od dneva japonskega napada na Peari Harbor pa do novembra (citirano iz uradne objave 11. novem-zra) 120,967 mož. I s med teh je 25.389 ubitih, 32,959 pogrešanih, 35,805 ranjenih in 26,820 ujetih.
V zadnji vojni so nam zmago-
Kari in Oto
Rumunski ekskralj Kari in pretendant za odpravljeni avstrijski prestol Oto Habsburg si vse mogoče viže nakositi čimveč detelje v Ameriki. Kari sicer ne sme v to deželo, zato si je iz Mehike najel publicijski urad v
vite dežele prisegale, da takih New Yorku, Oto pa je med nami tragedij ne bodo več dopustile. in si ^m kuje publiciteto.
Sedaj enake obetajo. A premalo pa govore o vzrokih za vojne. Ce teh ne odpravijo, bodo vse te žrtve znova zaman.
koncert zarje v clevelandu bo na
zahvalni dan
f
Splošno znani pevski zbor
Njun namen je enak: Oba se hočeta prikopati na*aj na hrbet brezmočnega ljudstva in v ta namen iščeta opore med reakcionarnimi in zmedenimi Američani. .
Lahko se o njima tole reče: j Trdo kožo imata. Oto si je izpo-sloval v našem vojnem depart-mentu dovoljenje za ustanovi-
Zarja v Clevelandu priredi svoj tev avstrijskega bataljona Pro- T©čaiw, da je bile tedaj v ura-
ki torej brez vpliva.
De Gaulle, ki je zahteval, da ie naj francoski osvobodilni odbor prizna za francosko vlado, je dobil iz Washingtona odgovor, da francoske vlade ne bo, dokler ne bo Francija osvobojena in si jo sama določi Ugovarjal je, da je francoski odbor na francoskem ozemlju, torej pomeni veliko več kot razne ubežne vlade
otokov
Filipinski otoki eo izgubili neodvisnost pred 878 leti. Mor narica Zed. držav jih je osvobodila španske nadvlade, nI pe jim dala svobode, temveč eo prttli pod vlado v Washmgto-nu. Vso to dobo so ee Filipinci borili za neodvisno*, večinoma ustavno, pa tpdi neustavno.
S iivv v vv ■ » vs v a c> Ali i v vii/vmIIv V In lit ^	»
v Angliji ali kjer že vedre, pa Îkongres Jim je končno
mu ni nič pomagalo. Tudi Rusija ni hotela napraviti afere iz tega vprašanja. Nji je glavna naloga poraziti Hitlerja, in v tej ribi vso pomoč, ki ji jo moreta ali pa hočeta dati Amerika in
(Konec na 3. strani.)
svečano »zagotovit da postanejo leta 1946 neodvisni.
Medtem so Filipinci prišli v tej vojni izpod ameriške pod japonsko vlado. Zviti japonski državniki eo se odločili pridobiti naklonjenost Fllipincev a proglašen jem "neodvisnosti"
koncert, kskor vsako jesen, tudi letos na Zahvalni dan v četrtek 25. novembra. Vršil se bo v Slovenskem narečnem domu na St. Clair Ave. Podrobnosti ao v dopisu L. Poljšaka. priobČen v tej številki.
ZABAVA NADE
Žensko društvo Nada št. 102 SNPJ bo imelo v četrtek 18. novembra domačo zabavo v spodnji dvorani SNPJ. Vsi njeni prijatelji so vabljeni, da se je udeleže. Ob tej priliki bo oddala fu-
japonskim "protektoratom". In res si je japonska vlada pridobila v teh manevrih precej vplivnih filipinskih politikov, ki so ostali v času jsponske in- ] di nekaj nagrad vazije na svojih otokih, nekateri, v*tev*i predsednik C^ui-jo«, pa so pobegnili v Zed. države. Predsednik Roosevelt je dne 6. oktobra kongresu priporočil , da naj ga pooblasti proglasiti neodvisnost Filipinov kadarkoli If I umestno, torej pred letom 1946, da s tem FHfrpince fcovi o poštenih na mas i h rtffce vlade, od katere ima je vsekakor pričakovati v vantam oziru več, kot pš od Japonske.
Noša vojna v Italiji ni lahko stvar
Iz porečila vojnega depart-
menta jfe razvidno, da znašajo
v	iItgube v Italiji povprečno
m« bo zdelo yJJlk dan ^ ^
S tem bi ameriška vlada dobila tudi dobro prothiteft zoper japonrko propagando na Filipinih.
testi, ki so sledili, so mu to potezo ugonobili. Vojni department se je pod pezo protestov premislil in načrt preklical.
Kari v Mehiki skuša priti v Zed. države, a ker mu ni dovoljeno, si je najel publicijsko a-genturo v New Yorku, ki dopoveduje, kako bi le on mogel voditi uspešno gibanje za "svobodno Rumunijo". Bivši državni podtajnik Sumner Welles mu je hladno odgovoril, da bi tako sodelovanje ne bilo zavezniški stvari v nikakršno korist. A vzlic temu si oba ta dva krta kar naprej prizadevata pririniti se k tronu.
Oto je nedavno predaval v Chicagu. O Viktorju Emanuelu je dejal, da je velik patriot, a
grof Sforza bi v Italiji niti za konjederca ne mogel biti izvoljen. •
Istočasno je ekskralj Karf izdal proklamacijo za "svobodo in demokracijo" v Rumuniji. Dokler je bil kralj, je to oboje zatiral. V proklamaciji je izrazil željo, da jo bi ljudstvu v Rumuniji sporočili zavezniški narodi — to se pravi, ameriški in angleški radio in v pamfletih naši letalci.
Upamo, da mu ne bo ugodeno. Naj rajše pomagajo ljudstvu Rumunije in Avstrije.
Rumunsko ljudstvo je bilo pod pustolovcem Karlom dovolj oskubeno in prav nič ne želi njegove vrnitve.
Avstrija je imela pod Habs-buržani dovolj tiranstva,"
Tako piše o tem omenjeni časopis, ki je eden izmed onih par redkih ameriških dnevnikov, ki propagira demokracijo tako, kot jo je treba oglašati in braniti.
Obročonjo ploščo po vetru
: Pred kongresno komisijo za raziskovanje občevalnih sredstev je bilo minulo poletje po-
dit is vojne informacije upo-slenih 417 tujcev z letno plačo od $8,«00 do $8,000. Med njimi je bil Italijan Renzo Niasim, ki ga je ko*Mjfc zaslišala za. radi «ato&b proti njemu. Kan «Tesnik Cox ga je vprašal, če je bil v Italiji fašist. Odgovoril je da. "demu?" je silil vanj kongresni k Cot. "Zato, da sem dobil delo/' In tu pa si nehal biti fašist, zato da si dobil dek> pri ameriški vladi f7,
"Da," je odgovoril konrres-niku Coxu Renzo Nissim. Tu je bil uposlen za oddajanje italijanskih govorov v Italijo v propagandi proti fallzmu. Ljudje, ki pravijo, da sa za denar vse dobi, so torej šs vedno v pravem.
."i i..
Kdo in kako naj preživlja gladne po svetu?
Na konferenci zavezniških dežel —- nad 30 je zastopanih na nji, se je šlo predvsem o problemu, odkod dati ljudem kruha, ko bo konec vojne. Zbrali so se v Atlantic Cityju, kjer se dobi vse, kar se more kupiti za denar, in argumentirali večinoma taki ljudje, ki sploh ne poznajo virokev, Čemu milijone ljudi hira * 4 pomanjkanju v morju izobilja. Zate se živilski problem presojali, p stališča svojih privatnih' liiteresov in svračali odgovornost sa preživljanje sestradanega sveta pred vsem na Zed. drŽave, ker so najbogatejše. To pa je kakor nalašč olje na ogenj tistim propagandistom, ki tukajšnji masi pripovedujejo, da smo žrtev svetovnega izkoriščanja in da vsi pričakujejo, da naj ho le Uncle Sam sveti Miklavž.
Vendar pa je prehranjevalni problem tako ogromen, da javnost ne more preko njega niti v takosvanih 'sitih' deželah. Mno-
ga države, ki so pridelovale pred te vojno več živeža kaker ae ga potrebovale, bodo pe tej vejsi odvisne saj par let od uvoza ia "sltllT dežel. Na primer Romunija, Jugoslavija in morda celo Madžarska.
Z mesom in žitom lahke največ pomagajo Zed. države, Argentina in Kanada. Argentina ni na naši strani, toda trguje t Anglijo, čeprav je naklonjena Hitlerju. A te tri dežele same ne bi mogle prevzeti odgovornosti sa prehranjevanje ljudatev po svetu, tudi če bi hotele. Ptoblem Je svetoven in na svetn Je veliko dešel, ki pridelujejo več živil kot ps jih potrebujejo.
To je eno in v Atlantic Cityju o tem ni bilo spora. Vprašanje ae tiče zgolj točke, kdo naj plačuje živila in fth potem podar-Ja onim, ki jih nimajo.
Ob vsakem takem vprašanju •e.. oči. delegatov«, takosvanih /druženih narodov uprto v dele-
gacijo Zed. držav. Pa rte povsem J ob enem pomoč Hitlerju. Torej
po krivem. Kajti čeprav se hvalimo s rad od a most jo, je vsemu svetu vendarle znano, da smo mu prodajali svoje blago sa zlato toliko časa, dokler Jo zlata kaj imel. Sedaj gs imamo zakopanega v Kentuckyju, ker ga niti našim državljanom več ne zaupamo.
Ampak zlato, tudi če bi ga Zed. države hotele rastrositi naša j po Urnem svetu, ne bi Klad-nim nič pomagalo. Med ljudi je treba s živili, ne s zlatom. To poudarja grška za mejna vlada, enako poljska, in isto vidimo v Italiji, kamor Amerika ne uvaža nikakršnih cekinov, pač pa živila. Poljska vlada pravi, da bo to simo umrlo vsled pomanjkanja četrt milijona poljskih žen, otrok in mož, če jim ne pomagamo. Enako poudarjajo Grki . Angleška vlada nasprotuje., češ, vsako živilako podpiranje ljudstev v okupiranih krajih je
poraaime najprvo nJega, potem pa s< sproščenimi ladjami glad-nlm s živili ns pomoč.
"A kdaj ga mislita porssiti?" vprsšujejo Grki. MAko bomo sa-vlsčevsll s poraženjem njega in sanikavali dovos živil našemu narodu, čemu se je Grkom še sploh vredno boriti?"
Slično vprašujejo Pollaki, katerim so Nemci pripravljeni dopustiti dovos hrane, ker bi imeli od tegs saj neposredno tudi onfr dobiček. Angleška in ameriška vlada vztrajati, da naj pride živilska pomoč šele po vojni. In če si hočejo pogažena ljudstva pomagati, naj čimveč store, da se jo konča rajše danes ko jutri. In potem se prične boj med propagando in — kruhom. Vlada Zed. držav je uverjena, da ji bo šlo v nji dokaj gladko, ker bo lahko nudila več hrane glednlm ljudstvom v pomoč kot katerakoli druga dežela.
JSZ in Prosvetna matica obdržujeta konferenco dne 6. dec. v Milwaukeeju
Anton Garden# tajnik krajevne organizacije Prosvetne matice in JSZ za okrožje Chicago-Mil-waukee-Waukegart-Sheboygan je v vabilu za izvolitev delegatov na konferenco, ki se bo vršila 6. dec. v Sostarichevi dvorani na 539 So. Sth St. omenil med drugim;
"Konferenco se bo bavila poleg domačih prosvetnih zodev tudi s starim krajem, ker to vprašanje je sedaj med nami najbolj v ospredju, kakor tudi Sons in njegovo delo. Koliko moremo mi vplivati na razvoj tamkajšnjih razmer, kar se splošne ureditve Balkana in Evrope tičft, je seveda odprto vprašanje. Vendar pa si bomo lahko izmenjali naše mišljenje in storili, kar je mogoče. Koj mislite, ali noj podpremo partizane, ki so po vseh videzih edino sila v Jugoslaviji in na Balkanu v splošnem, ki so zmožni ustvarjati res koj boljšega kot je obstojalo pred to vojno? Po svojih zastopnikih lahko izrečete svoje mišljenje, konferenca po svojega na podlogi mišljenja večine/'
Konferenco se prične ob 10. dopoldne. Prijave delegatov sprejema tajnik Anton Gafden, 2657 So. Lawndole Ave., Chicogo 23, III. Vstop no zborovanje vsakemu prost.
PROLETAREC
L13T ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
l»d«ja Jufo.lo*««.k* D«Uv»ka Titkovaa Druib«, Ckic*g*> IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavsn u celo leto $3.0u; u pol leta $1.1»;
ss ietrt let* $1.00. V Inozemstvo: ss celo leto $$.10; sa pol leta $3.00.
Vil rokopisi in oglasi Aorsjo biti V našem uradu nsjposneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v Iterilki tekoiega tedns.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
las. Established 1000.
Editor_______
Business Manager.
________Frank Xsits
.Charles Poforelee
SUBSCRIPTION RATES: înited State«: One Year $4.00; Si* Months $1.75; Threo Months $1.00. Foreign Countries. Ose Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. L.wndale Avenue
CHICAGO 23. ILL.
Telephone! ROCKWELL 2864
Hitler se upa. da se mu posreči izolirali Sovjetsko unijo
Glavni up Hitlerja v tej vojni je še vedno kapitalizem Anglije in Zed. držav. Posebno na slednjega se zanaša.
Kmalu po moskovski konferenci, ali bolj določno, dne 11. novembra, je njegov propagandni minister Josip Goebbels priobčil v časopisu Das Reich članek, v katerem poslednjič svari Anglijo in Zed. države, da ako Nemčija pade, bo z njo vred konec zapadne civilizacije v Evropi in tudi v Ameriki bo propadla.
Na kratko povedano, smisel članka je, da če se bo morala Nemčija podati Rusiji, bo konec kapitalizma v Evropi in nato tudi drugje.
Hitler ga je enkrat že rešil. To njegovi propagandisti pridno ponavljajo. Pravijo, da je Rusijo napadel zato, ker je misija Nemčije proti vzhodu. Angleži in Američani tega niso razumeli, pa so jo "napadli".
Bilo bi nesmiselno tajiti, da je v Zed. državah in v Angliji — sploh povsod po svetu mnogih strah pred sovjetsko zmago. Boje se namreč za svoje privilegije in za svoja bogastva.
Churchill jih je skušal nedavno potolažiti z izjavo, da je on nasprotnik socializma. Če ne bi bil, bi sploh ne bil Churchill in še manj pa na čelu torijske stranke. Prav gotovo je nasproten socializmu tudi minister vnanjih zadev Anthony Eden, čeprav je zelo dober diplomat in zato tega nasprotstva nikjer odkrito ne poudarja. Prizadeva pa si s Churchillom vred ohraniti sistem kakršen je. Ko je šel zadnjič v Moskvo naš državni tajnik Cordell Hull, prav gotovo ni odletel na obisk k Molotovu in Stalinu v namenu, da iz-podkoplje tla kapitalizmu.
A ker so se domenili, da bodo vztrajali v vojni dokler ne bo Hitler poražen, in potem pa sodelovali v preurejevanju sveta, se je Hitlerjev štab ustrašil in preko glav angleških in ameriških drfavnikov znova zagnal svarilo kapitalistom, češ, ako pustite Nemčijo v poražen je, boste tudi vi dokončali \
Nedvomno sta Eden in Hull na konferenci v Moskvi govorila z Molotovom o teh stvareh. Namreč o načelu privatne svojine. Iz poročili je razvidno, da jima je sovjetska vlada zagotovila ne-umesav^nje v gospodarski red tujih dežel, a ob enem pa dobila v zameno od nju obljubo, da se bo socialna vprašanja reševalo demokratično, ali po naše rečeno, tako, da bo moral kapitalizem popuščati ne da bi se ga kratkoraaio zrušilo. Če že mora izginiti, naj se to zgodi razvojno, brez bolečin zanj.
' Trik Nemčije, da se zaveznike razdruži s strašilom hipnega propada kapitalizma, se torej ni obnesel. Sicer bi bil ves angleški in ameriški kapitalizem še vedno odprto v boju zoper Sovjetsko unijo, kakor je bil, če bi Hitler ne storil usodno zmote, da je spravil skupaj proti sebi dežele, o katerih je mislil, da bodo z njim v vsakem slučaju. Ker so v Moskvi dokaj razumni, so ta položaj izkoristili in ob enem kapitalizmu zagotovili, da se Rusija proti njemu izven svojih mej ne bo borila. Naj ljudstvo vsake dežele samo odločuje, kaj in kako.
Razrednih razlik se posedujoči sloji v Veliki Britaniji in Zed. državah sicer zelo zavedajo in v strahu pred delavstvom se ukvarjajo z načrti za socialno zaščito onih, ki jim grade bogastva. A razredni boj bo vzlic temu ostal, pa če se Rusija vanj umešava ali ne. Ostal bo, dokler bo v veljavi sistem, v kakršnem je eden izkoriščevalec in drugi pa izkoriščan. In izkoriščani se bodo borili naprej, da ga odpravijo. Moskovska konferenca je morda to borbo usmerila v razvojne, humanitarne toke, princip hitlerizma pa je, da se inspiracije tlačenih duši v krvi.
Pred volitvami vsi za delavstvo
» ,
V prihodnjih volitvah ne bo treba delavstvu drugega kot le izbirati med "prijatelji". Demokratska stranka, ki je šla v par letih zelo na "desno ", bo postala "delavska" prijateljica spet pri-hodnjo pomlad. Wendell Willkie pa je svoji republikanski stranki priporočil, da se naj čimprej proglasi za zaičitnico delavcev in njir 'novih unij. Ekonomske rojaliste je posvaril, da si delajo veliko 'kodo, če bodo smatrali republikansko stranko neprenehoma za *čit svojih privilegijev in za orožje proti delavstvu. Naj torej razumejo, da so tudi delavci ljudje. Willkie je spreten politik in ve, kako motiti maso, da ne bi zahtevala več kot drobtine.
J0ŠK0 oven :
RAZGOVORI
IZKRCAVANJE AMERIŠKIH C ET V NEAPLU.—Na sliki v sredi Je ameriška bolničarka in ta njo mnogo drugih, ki saeno s vojaki grede s ladje aa sva jo si oš be v južni Italiji.
Rusiji je potreben dolgotrajen mir
Napisal DUNALD BELI/
Moskovska konferenca je bila zastrta z zaveso neprodirne
skrivnosti, toda na podlagi do-
•«► | ' -
sedanjih informacij je možno
trditi, da so Rusi z največjim poudarkom stavili zahteve glede bodoče organizacije varnosti, in da so s temi zahtevami tudi prodrli. Obenem pa so tudi izjavili, da so pripravljeni garantirati meje svojih sosedov, kot na primer čehoalovaške, ne da bi se vmešavali v notranje zadeve teh držav. V tem je z veliko jasnostjo obrisana omejitev ruskega vpliva v Evropi. Ta vpliv bo diplomat ične vrste in določen po mednarodnih pogodbah. Moskva torej ne bo^mela v povojnem svetu revolucionarne politike. ki bi mogla spremeniti vso Evropo v domeno Sovjetske unije.
Kaj je bilo sklenjeno glede nalog in razvojnih ciljev, katere Nemčije, se bo pokazalo v so- si j« Sovjetska država stavila razmerno kratki dobi. To se bo	Vladarji v Kremlinu
zrcalilo že v tem, kakšno stali- » oblagodarjeni, kajti nahajajo šče bodo zavzele Zedinjene dr- v takem položaju, da jim iz-žave napram različnim nem- j koriščanje domačih naravnih škim komitejem v najbližji bo- zakladov nudi večje možnosti
pokazalo vsemu svetu z nepo-bitno jasnostjo, da je Rusija na evropskem kontinentu odloču joča vojaška sila Nezaupni opazovalci so radi tega začeli dvomiti o tem, da-li bosta smatrala Stalin in Molotov po takih zmagah sploh še potrebno, da se sporazumeta z Anglijo in Ameriko. Povsem verjetno je bilo videti, da bo sla Rusija preko onega, kar je potrebno za njeno varnost in da bo prevzela hegemonijo na evropskem kontinentu. Kajti Sovjetski uniji bi bilo mogoče, ako b) hotela, zavzeti politiko, da Nemčijo sama premaga in potem Evropi vsili svojo voljo.
*Ta pesimistična sodba je v Moskvi propadla. Rusija nima namena, razvijati se na imperialistični način. To je najbrže manj radi tega, ker je komunistična. kot radi njenih posebnih
na inozemskih tržiščih. To dobo bo posvečala rekonstrukciji evropske Rusije, tako da bo šlo vse, kar bo producirala. nazaj v evropsko Rusijo. Zdaj že splošno prevladuje mnenje, da bo dirigirana ruska industrija zmožna popraviti opustošeno gospodarstvo za pa dno-ruskih pokrajin, v katerih je razsajala vojna, v teku te izredno kratke dobe. Ko bo ta prehodna doba končana, Rusija ne bor ile zado-bila nazaj zopet svoje prejšnje sile, temveč bo za prirastek sibirske industrije še celo moč-
In vendar se suče!" je rekel Galileo svojim rabljem, kateri so ga skušali prisiliti v izjavo, da je zemlja ploščnata. In če so kdaj veljale te besede, veljajo danes, kajti zem^j* i svojimi epohalnimi časi se tianes v resnici giblje.
Na ruski fronti
Kijev je padel in sovjetska armada je prodrla od njega že daleč na zapad. Zadnje poletje, ko se ja ves zavezniiki svet tresel in ugibal kje in kako grozna bo tista poletna nemška ofenziva— ali bo padla Moskva — ali jo Nemci umerijo proti Leningradu — danes vedo, da so tisti, kateri so napovedovali poraz Nemcev, ko pride zato ugoden čas, pa naj bo poletje ali zima, imeli prav. Rusija j4 hrapila svoje rezerve, kot jih je hranila pri Moskvi lata 1941, ter pri Stalingra-du. Danes je vsa južna nemška armada razkosana in v begu.
Praznovanja ses t ind vaj se t letnice ruske revolucije se je udeležil ves zavezniški svet In prav je tako, kajti Rusija je pokazala to, kar ni pokazala nobena druga organizirana država—armado. katera je ustavila in premagala največjo oboroženo silo, kar jo je še videl svet. Hitlerjev govor ob dvajsetletnici nacij-skega pustolovstva je to priznal-
V Jugoslaviji
se vedno bolj čisti. Obdolžit ve generala Tita, da so gotov\ čet-niki v službi Nemcev, potrjuje svarilo generala Henry M Wil-sona. naslovljeno vsem jugoslovanskim četnikom, naj takoj prenehajo s pajdašenjem z Nemci, če nočejo nositi imena izdajalcev. To so od nemškega poveljnika precej težke besede. Ni se zgodilo prvič v zgodovini, da kadar sta bila v nevarnosti prestol in krona, se je šlo po pomoč tudi k sovražniku. Vzgled francoska in ruska revolucija, špan-
Čudno! Leta 194*, ko so Nemci udrli v Rusijo, je ravno ta lastnik Tribune konstatiral, da je ruska armada zanič in da ne bo vzdržala več kot šest tednov. Sedaj pa misli	narobe. In te ideje ni prežeT-samo krnel Mc-Cormick, kajti čujemo jo tudi po radiu.
Ruski relif
Jože Koršič iz Detroita, Mich , se je ponovno oglasil — to pot z vsoto* $17.30. V svojem pismu o-menja, da je Slovenski narodni dom daroval $10, $7.30 pa so prispevali udeleženci seje. Jožetu Koršiču ter vsem darovalcem iskrena hvala. Na glavnem stanu tukajšnje centrale, kjer jih obišcem skoro vsaki teden s kakšno vsoto, so zelo veseli in nas jugoslovanske socialiste dobro poznajo. Od kar so člani skupne relifne akcije, ne apelirajo več direktno za denarne prispevke, ampak vsak dar * pride prav. Ravno ta teden je velika kampanja za nabiranje ponošenih oblek za rusko prebivalstvo. Kvota za Chicago je 2,000,000 oblek. Rusko prebivalstvo, posebno v po Nemcih okupiranih krajih, je vse izgubilo. Ze vec kot dve leti ni bilo v Sovjetski uniji nobene obleke sešite, kajti vsa industrija je za armado in municijo. Kdor razume grozoto in velikost trpljenja sovjetskih delavcev, bo z veseljem pogledal v svojo zbirko ter daroval vsaj eno obleko ali pa toplo suknjo
Ko bo prišel čas, bomo zbirali obleko tudi za naše ljudi v Jugoslaviji — in ne samo obleko
— vse kar bodo potrebovali! *
Sodrugi in sodružice! Bliža se Božič in Novo leto. Ne pozabimo Proletarca! Vsako darilo mu bo dobro došk>.
nejša kot pred vojno. Svoje iz-	ska civilna vojna itd. Upam, da
gube ljudi bo nadomestila s	to strežne tudi naša ljudi. Pisa-
tem. da bo a nek tirala ona ozenv	telj Louis Adamič je Slovencem
lja v vzhodni Evropi, katera bo-	in Jugoslovanom napravil ogro-
do tvorila za sovjetska ozemlja	mno uslugo s svojo knjigo "Mv
nekakšen pas obrambe in sigur-	Native Land", kjer je tako moj-
nosti	s trsko razkrinkal naše rodne fa-
Po tej periodi rekonstrukcije,	šiste. Kritika o nji, kar sem je še
bodisi od 3 do 5 let, bo seveda	do danes čital, je zelo. po vol j na
dbčnosti. Vsekakor pa je jasno, da je propadla ideja, ds velja Nemčijo raztrgati na male kosce. Tudi tukaj je prišlo do kompromisne rešitve z Rusi, in to bo najbrže pospešilo razpadanje nemške morale. Mnogi tukajšnji krogi sodijo, da je polom Nemčije še pred božičem
nego plenitev tujih ozemelj. Ts-ko, da je za Ruse problem zunanje politike preprosto vprašanje, kako zavarovati proti grožnjam cd zunaj notranji razvoj Rusije .
Ta program notranjega razvoja in napredka Rusije je že zdaj precej jasen 2e med to
vse odvisno od vprašanja, ali se bo morala Sovjetska unija pripravljati na nove vojne, ali pa se bo mogla z vsemi svojimi si» lami posvetiti še za dobe ene dodatne generacije izkoriščanju svojih bogastev.
V prvem slučaju se bodo op-novile one krize, katere smo poznali okoli leta 1930 V drugem slučaju pa bi napočila za prebivalstvo sovjetskih dežel v najkrajšem času dolga doba. v kateri bi se njegove življenjske razmere neprestano boljšale, dočira bi se sovjetski vladi od
in jaz jo priporočam vsakemu, da si jo nabavi. Dobite jo v knjigarni Proletarca.
Pri nas
Republikanske zmage v zadnjih volitvah, katere so se vršile v nekaterih državah, so spravile naše reakcionarje naravnost v nebeško veselje. "Roosevelt je premagan", "new deal" mrtev! so v naših meščanskih listih kričale štiripalčne črke, katere si lahko čital preko ceste. Staro besedilo in še starejša ameriška navada se spet ponavlja. Danes
ne le mogoč, temveč celo pre- vojno so napravili iz Sibirije cej verjeten.	največji industrijski kompleks
Rezultati moskovske konfe- vse Azije. Sibirska industrija je
pl-1 čas naraščajočega vpliva in demokrati — jutri republikanci velike oblasti. Razvoj v nemote- j — in delavci so pa danes tu, ju-nem miru je tako neizmerno bolj tri tam — kot je pač stara unij-
ugoden, toliko bolj primeren cilj za njihovo politiko, da so možje v Kremlinu radi priprav«
OSCAR AMERINGER
renče so tem bolj značilni, ker je bilo mnogo takih pesimistov, ki nikakor niso mogli najti izgledov, da pride do takega an-glo-ameriškega-ruskega sporazuma. V trenutku, ko sta' prispela Cordell Hull in Anthony Eden v Moskvo, so te pesimistične sodbe še vedno naraščale Ravno v tistem času so se začele kazati v vsej svoji slavi nove velike ruske zmage, ki so bile za vse vojaške strokovnjake največje presenečenje. Tem strokovnjakom zapadnih velesil je predrtje ruskih čet na Dnje-pru pokazalo, da je rdeča armada popolnoma kos nalogi, in da celo nadkriljuje nemško Wehrmacht. Ako bi bilo prišlo letos poleti do ustanovitve druge fronte v Franciji, ni nobenega dvoma, da bi vsi pripisovali se-• Idanje ruske zmage podpori zavezniške fronte ropi.
zdaj tako obsežna kot kitajska ljeni odreči se marsikaterim ta-
Stari šaljivec, satirik, organizator in bojevnik Oscar Amerin-ger Je utihnil. Preminul je v 73. letu starosti. Vse njegovo življenje je bilo plodovito in vseskozi je bil bojevnik, bodisi dokler je delal pri socialističnih listih, potem kot urednik glasila odstople illinoiske in kansaške sekcije UMW, in nato kot izdajatelj tednika American Guardian. V boju z John L. Lewisom je struja, katero je pokojnik zastopsl v njenem glasilu, izgubila, in šlo mu ni po sreči tudi v njegovem tiskarskem podvzetju v Oklahomi.
Socialistično stranko je pustil—oziroma aktivnosti v nji Čim
in japonska skupaj, in popolnoma upravičeno je danes trditi, da bo imela Sibirija v Aziji nekoč isto vlogo,' katero imajo zdaj v industrijskem pogledu Zedinjene države v zapadni he-misferi.
Naravne razvojne možnosti za Sibirijo so danes ravno take, kot so bile za Ameriko pred sto leti. Največji problem za oba kontinenta — kajti Sibirija je po svojem obsegu in svojih naravnih zakladih ogromen kontinent — je bil isti, namreč pomanjkanje delavskih sil. Od začetka vojne je Sovjetska unija naselila v Sibiriji 15 do 20 milijonov ljudi, in večina teh beguncev iz Evrope se ne bo nikdar več vrnilo nazaj v evropsko Rusijo. Ostali bodo kamor
jih je zaneslo, in bodo tako po-v zahodni Ev- j stali ključ, ki bo odprl ogromna I bogastva te dežele Zavlačevanje s to drugo fron- Sibirska industrija se sevei to pa je imelo to nepričakovano prva tri ali štiri leta po.vojni ne in nezaželjeno posledico, da je bo pojavila s svojimi produkti
- - —
je zmagala struja militantov, s katero je bil. Pred to vojno se Je posvetil boju proti Rooseveltovi vnanjl politiki, češ. da nas tira v konflikt Nsto pa se je s svojim listom vred umaknil. Lotila se ga
bo™n in P°k°P®l« Z njim je šel eden izmed zadnjih pionirjev ameriškega socislističnega gibanja časten mu spomin, kajti v
fa Pravice Proletariata je storil veliko-več kot pa "mož je storiti dolžan".	K
kim interesom, katere bi si mogli vzeti s silo svojega orožja.
Vodilna Molotova misel na moskovski konferenci je bila torej ta. da doseže za Sovjetsko unijo čim več mogoče in Čim trdnejše garancije za dobrobit svoje dežele, ne da bi pri tem pognal britansko ali ameriško velesilo v novo skupno defen-
ska navada, da se voli za prijatelje in pobija sovražnike.. O kakšni močni delavski stranki danes še ni nobenega sluha.
Zadnje čase so bili ameriški listi polni neke afere doli v Nas-sau, Bahamas — kjer je neki aristokratski pustolovec baje u-bil svojega bogatega tasta. Cela stvar se j« vlekla tedne in je bila končana 11. novembra z oprostitvijo obtoženca, če bi bil do-tični ubiti Ust navaden delavec, ne pa multimilijonar, bi bilo že
zivno fronto, ki bi brezpogojno1 davno v** k°nčano. Tako je pa
komaj zavzetje Kijeva spodrini-k> tisto neumnost iz prvih strani ameriških dnevnikov.
Čikaška Tribuna nadaljuje s svojim strupom, de posebno sedaj po nekakšnih republikanskih zmagah ji j« zrastel pogum 2e precej časa se piše po gotovih listih, katari so bili pred napadom Japonska iskreni Zagovorniki izolacija, da naj Amerika popusti svojo bojno akeijo v Evropi ter vrže čimprej vse sile proti Japonski Ali vse to bi jim človek, kateri jih poana, še ne zameril, če bi na bilo tistih strupenih »nsinuacij proti ostalim zaveznikom. Nekaj časa je imel
asa___< • ■ *	-
nastala, ako bi bile ruske zahteve neznosne — a to bi onemogočilo ureditev trajnega miru m s tem tudi omejitev mednarodnega oboroževanja. To pa je eden izmed ciljev sovjetske politike Videti je, da je konferenca izdatno približala uresničenje tozadevnega sporazuma z anglo-saškimi velesilami.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
fkrner samo Anglijo na piki, *odaj se je spravil pa fe na Rusijo, češ, čemu podpirati in pošiljati hrano in municijo tem ljudem, kateri nočejo napovedati vojne Japoncem? Njemu ni dovolj, da pretepajo 230 divizij Nemcev, "krnel" hoče, da se spravijo takoj tudi na Japonce
0 prešernovem koncertu
Chicago, lil., -rr- Pevski zbor Prešeren ima v armadi 16 članov, ostalih 20 «pa je podalo v nedeljo 14. nov. v dvorani SNPJ lep koncert, kot običajno vsako jesen. Zbor je zapel v prvem delu pod vodstvom Franka Kubine kakih sedem pesmi, nekaj pesmi je zapel zbor Slovenske ženske zveze. Frank Gradišek. Tim Prelesnik, Angeline Roka vec in Alice Kosmerl pa so zabavali občinstvo z dueti in kvartetom Njihovo predvajanje je bilo posvečeno Prešernovim pevcem v armadi
V drugem delu je bila vpri-zorjena burka S petjem v enem dejanju "Sinoči sem na vasi bil". Vloge so imeli Chas Renar. Frances Gradišek, Angeline Mo-žina. Jack Marinich, Frank Gradišek ml., Stanko Možina, Anton Udovich in Lovrenc Gradišek
Naj še omenim* da je v prvem delu imel plesno točko deček Frank Sternj[sha. muzikalni du-et pa sta predvajale Angeline in Evelyn Možina. Udeležba je bila obilna in zabava po koncertu je
trajala pozno v večer—n. -- ■ -
Vojni bofMti in znamke so vloga državljanov v svojo deželo.
mi»
Tole mi ne gre v glavo?
MCamu usiljevati ljudstvom kralje, če se jih tiranije celo se-daj, ko trpe pod nacijsko okupa c«j*ko silo? Z.kaj podpirati tna-narhizem, ki je povsem ohromela, strohnela ustanova?
POVESTNI DEL
i.
JANKO LAVRIN
Iz popotnikovih zapiskov
PUSTOLOVEC
Večerna zarja se je pneia nad puščavo, ko sem prišel v Tugurt Prehod iz peščenih sipin v tropsko oazno mesto s palmami, zidovi, terasami na ploskih stre hah in stolpi je bil tako nagel, d£ se je zdel skoraj neverjeten ir nekam očarljivo neresničen. Ta vtis pa je še večal pogled na trg. kjer je mrgolelo in vršelo z bur-nusi pokritih Afričanov. Bil jc namreč konec ramadantf. ,
V hotelu pa sem se spet znašel sredi Evrope, ali kar je huje — sredi potvorjerje Evrope. Obed-nica je bila kakor bi jo bili prinesli iz francoske province naravnost v Saharo. Isto pohištvo, isti natakarji, isti kozarci aperi-tivov, da. prav ista debela, na-šminkana madame s svojim poslovno vljudnim smehljajem. Ta povsem provincialni videz je dajal vsemu ozračju tudi moj mizni sosed, monsieur Dupain. Bil je podčastnik ogorelega o-braza, imel je velike brke in še večji apetit. Vedel se je, kakor bi bil prišel v Tugurt edino le zato, da bi vtisnil temu kraju vse spodobne manire, ki se jih je bil navzel v kakšnem Arrasi ali Tarasconu. Prav tem pa sen se hotel ogniti vsaj tu v Sahari Brž sem po večerjal in pobegni iz hotela, ven, v pristno Afriko
Trg je bil natrpan Berberov Arabcev in črncev. Večidel so se zbirali v skupinah okrog zabavišč. Tu je razcapan pevec o\ spremljavi "gvinbrije" prepeval zateglo melodijo, v kateri sts utripala otožnost, pa tudi okrut nost in znoj puščave. Precejšnja tolpa je bila zbrana okoli starega koščenega Beduina, ki je hri-pavo vzklikal in za vsakim stavkom udaril po bobenčku, da bi opozoril nase Nedaleč od njega se je pačila opica sredi roja črnih paglavcev, ki so se vedli kakor peklenščki na dopustu. V gruči za njimi je jadikovalo kakih sedem ali osem slepcev. Nji-hov vodja, visok Berber z izra-
f#
?om oslepljenega jastreba je pel olo, ostali pa so mu odgovarjali boroma in v rednih presledkih. / sosedni skupini je krotilec :ač pihal in piska 1 nad omam-jenimi kobrami. Tik njega pa je •epel starec s svetopisemsko si-/o brado in pravil zgodbo, ki se e od Harun al Rašidovih časov tomajda kaj spremenila.
Bila je vedno večja gneča in tehote sem krenil proti ozkim ilicam. V nasprotju s trgom pa o bile povsem temne in prazne, takor po naključju je kedaj pe veda j posvetil skozi špranje v nratih trak luči. Le časih je huš-:nil mimo burnus. neslišno in litro nalik nočni senci. Po zaviti n smradljivi poti sem prišel do adnjih bajt, kjer se mi je od-irlo nebo polno zvezd in nočne išine. Prav tukaj, na robu meta je rasel s tal bel mavzolej, >oslednje bivališče nekega afri-kega "veličanstva**, ki je, kakor :ravijo, v zabavo paralo nosnim :enskam trebuhe. Zadaj pa se je azprostirala puščava — temno :iva mora, ki se je vlekla v nedogled.
Sum, ki je prihajal iz trga, me je dosegel le že kot slaboten od-nev. Prav blizu pa se je kmalu razlegel nov direndaj. Bila je udna mešanica krikov, petja, lavt in afriških bobnov. Krenil «m v to smer in prišel do arab-ke kavarne, iz katere je donel ves ta hrup in trušč. 2e sem hotel vstopiti, ko sem iznenada izrl monsieura Dupaina. Stal je îa vogalu poleg načičkane \rabke. ki se mu je režala z dota j nedvoumno spogledljivostjo.
"Bon soir, monsieur."
"Bon soir, monsieur."
"Mar proučujete tukajšnje življenje?" je vprašal z neprijetno ironičnim proizvokom.
"Zakaj pa ne? Ali se vam ne zdi zabavno?"
Debelo me je pogledal.
"Zabavno? Hm ... Ali greva noter?"
nizko in slabo razsvetljeno bez-nico, ki je bila bržkone kakšno skladišče, preden so jo preuredili v kavarno. Berbersko dekle je plesalo trebušni ples. Zatohli zrak se je tresel od hrupa, ki so ga delali svirači in bobnarji. V demonskem fortissimu so venomer ponavljali isti stavek, ki je spominjal na zamorski tam-tam. Toda z burnusi pokriti gledalci se niso menifi za punčaro, ki jim* je bila očitno presuha, pa naj se je še tako zvirala po odru. Šele naslednja plesalka — bila je prav tista, ki je preje dvorila Dupainu — jih je nekoliko poži-vela. Bila je debela babura z nizom, kovancev pkoli vratu. Plesala je s počasno sladostrastno trudnostjo v udih in njene kretnje so polagoma prevzele tudi pivce. Prenekaterl obraz je sledil njene gibe s poželjivim, kislim in. ostudno vlažnim smehljajem.
šum in ples sta bila vedno ista. plesalke pa so se ves čas menjale. Čednih je bilo malo, tudi niso bile kdo ve kako živahne. Dupain, ki si je z izrazom poznavalca venomer vihal brke, je naposled vzdihnil.
"Naj jih vrag vzame," je dejal. "Pa ti še govorijo o strastnih Arabkah! Edina njihova strast je denar!"
"Ali so res že tolikanj civilizirane?" sem vprašal
"V tem oziru se presneto hitro civilizirajo. Poglejte, poglejte no tisto cipo. Kako se vam z vira, kakor bi še nikoli ne vi-* deta afriškega plesa?"
"Ali so domačinke?"
"Kaj še; iz plemena Uled Nail so. Ženske tega rodu so nekakšne saharske gejše. Za ta poklic se vadijo že v otroških letih, ko pa malo odrasejo, po navadi odrinejo v svet, tako rekoč s trebuhom za kruhom."
"Mar se ne boje konkurence, ki vlada v mestih?*'
"Vse zavisi od njihove spretnosti, nekaj pa tudi od tujskega prometa ... Ko si naberejo do-
(ndi
RUSINJE delajo na fronti ca zmago svoje t armadi. Gornje je ena izmed njih.
deiete. a veliko jih je
beznic, orgij, barak in bolezni, kar je končno tudi umljivo. Vsaka stvar ima svoje posledke."
Obmolknil je. ker ga je prekinil nov vzbuh godbe in ploskanja. Na odru je bilo pet žensk, ena je bila še skoraj otrok. Krila so jim plahutala, okrasi so cing-ljali in udje so Se jim zvijali v nesramnih, kačjih vijugah. Godci pa so pihali kakor mehi. Pod-plute oči so jim bile izbuljene, kakor bi jim hotele skočiti iz očesnih votlin in se skotaliti dol proti kuštravi, zanemarjeni bradi. Vse je bilo kakor prizor iz umazanih sanj, v katerih je vse pomešano med seboj: mračna beznica. plesalke, godci, burnu-volj denarja, se po navadi vrne- si. turbani. afriški na pol žival-
jo domov ter postanejo žene in matere. Prenekatera pogine v Stopila svo v prostorno, toda smradljivem ozračju afriških
V te čikaftki vojni tvomici električna sila pomaga izdelavatl zobčasta gonilna kolesa za motorje P-T čolnov.
MOČNE MALE LADJE MORNARICE ZED. DRŽAV
Kakor ognjene strele drve po morju P-T čolni nasproti velikim japonskim ladjam.
Te male vojne ladje ameriške mornarice so dosegle priznanje naših narodnih boril cev ... ki jih hočejo Imeti več In več.
Tej zahtevi bo ustreženo, ker električna sila, ki je energija vojne proizvodnje, je hitra pri delu. Pospešuje vse operacije pri Izdelovanju. Rele, brusi, vari in zbija... pripravlja in sestavlja—električna sila pomaga Izdelovati P-T čolne na debelo.
Električna sila pospešuje vojno preisvodnjo.
Tu je nov električni stroj, ki ga uporabljajo „ pri varenju aluminastlh predmetov, ki se rabijo za opremo P-T čolnov.
¿i
- Elektriko se rabi v vojne svrhe — ne tratite )o!
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
Zalaga potrebne električne sile sa vojnojprolsvodnjo v Chicagu
ski obrazi in tobakov dim. ki nas je zavijal v gost, neprediren oblak.
"Nikar ne mislite, da je vse to že prava Afrika," je dejal. S prav živim zanimanjem je sledil vse, kar se je dogajalo na odru.. Ko pa so dekleta doplesala točko programa, se je spet okrenil k meni in ponovil. - "Ne, to še ni Afrika. Ce hočete spoznati resnično Afriko, lahko potujete z menoj skozi Saharo. K zamorkam! K zamor-kam! Oh. la. la . . Ravno jutri grem spet v Timbuktu. 2e šestič!"
"Govorite, kakor da gre za izlet. Ali se nič ne bojite?"
"Hm, človek se vsemu privadi. Celo nevarnosti te sčasoma jamejo dolgočasiti. Seveda, kedaj pa kedaj doživiš kaj nenavadnega, če si voljan tvegati. Poglejte tole!" je menil in pokazal brazgotino na ključnici. "Spomin na divjake tam onkraj Hoggarja. Se zdaj se vprašujem, kako sem jim ušel. Toda to bi bila dolga zgodba, pa tudi ne edina."
Cim so ga obšli spomini, jih ni mogel več udržati. Stresal jih jc kakor iz rokava. Polagoma pa so se razrasli v komaj verjetno epopejo puščave, epopejo samu-mov, fatamorgan, žeje, lakote in neštevilnih težav, ki pa jih je vse premagal s svojim umom in svojim pogumom. Kdo bi bil slutil, da se skriva v tem majhnem, spodobnem možicu toliko junaštva! In kako živahen je postal zdaj nenadoma. Ni govoril z besedami, marveč tudi z obrazom, z rokami, z rameni, z vsem telesom. Bilo je, kakor da bi iz-nova doživljal vse te dogodivščine, in tudi jaz sem jih doživljal z njim. Za nekaj časa sem pozabil na vse okrog sebe, ove-del sem se šele. ko se je moj sosed ustavil in je spet postal spodoben in vsakdanji kakor sicer. Srknil je ostanek črne kave in si zavihal brke in vzkliknil:
"No, še eno leto, potlej pa pariška — carinarnica! Pa tudi. če ne pridem v Pariz, saj je še dovolj mest, kjer je vredno živeti. Marseilles ni napak. Pa tudi Toulouse bi ne bil tako ..
Ostrmel sem.
"Pa menda vendar nočete reči, da ste prestali vse te pustolovščine in nevarnosti samo zato, da bi prišli konec koncev do prozaične carinske službice?"
"Zakaj pa ne? V Franciji si mora človek zaslužiti vsako še tako_ prozaično službo, monsieur," je odvrnil malce užaljeno. "Sicer pa, kaj neki vam ne ugaja na carinski službi? Redno plačo imaš, prijetno kajžico, prijetno ženico ali metreso in naposled celo pokojnino . . Mimo tega se še rešiš tc vražje, živinske Afrike in lahko spet živiš v Franciji! Veste, tudi zaročenko imam tam, krasno dekle!" Strnil je konice vseh peterih prstov in jih poljubil. "Krasno dekle je! ... te nekaj let me čaka. toda ne čaka me zastonj. Se leto dni in njena zvestobami bo poplačana ... Oh, ali je res že polnoč. To se pravi, da moram iti. Navsezgodaj moram na pot."
Vstal je. Debela plesalka, ki se je tolikanj proslavila na odru, je koračila mimo njega, se rahlo zadela s komolcem obenj in se mu nasmehnila. Tudi on se je namuznil in ji pomenljivo namignil z obrvmi. Tiho in previdno je šla za njim ...
Ostal sem v kavarni še kake pol ure in se čudil ljudem in njihovemu početju. Se posebno pa sem se čudil monsieurju Dupainu, ki jc tako herojsko kljuboval vsem afriškim nevarnostim, pri tem pa je mislil le na carinarnico, ki ga je čakala — kakor krona zmagovalca — morebiti v Parizu, nemara pa v Toulouseu.
<Dalje prihodnjič.)
ZA OSVOBODITEV ROJAKA IN DRUGIH STVAREH
St. Louis, Mo. — čas imam in za svoje delo še nisem sposoben, bom pa nekaj napisal v Prole-tarca, sem si mislil, urednik pa naj se nekoliko popraska za ušesi, kako ho te vrstice skupaj spravil, ako jih ne bo vrgel v kos
Proletarec je zelo podučljiv list. Saj sem si ga želil že zdavnaj naročiti, pa se je vedno kaj "pokadilo", da namena nisem izvršil. A pred nekaj tedni pa me je poklical John Spiller. češ, bi rad bral Proletarca? Seveda! Saj sem si ga hotel že naročiti, pa ni bilo nobenkrat prave priložnosti. Ali pa mu saj kak "co-pak" poslati v tiskovni sklad.
Ko mi je J. Spiller pojasnil, da bi rad dobil nekaj novih naročnikov, sem mu odgovoril, da naj me le kar "pripopa" zraven. Posebno sedaj, ko imam za branje dosti časa. Sem namreč "krevljast". Na nogi so mi odbili prst, pa se morajo sedaj drugi privaditi, ker imajo več prostora.
Tako sem dobil v tem položaju po Spillerjevem nagovarja-
nju Proletarca, ki se mi kar do-pa de.	>
St. Louis je mesto, ki je Hitlerju in Hirohitu trn v peti. Kajti tu se izdeluje veliko municije, velike množine zdravil — namreč takih, ki so v škodo Japoncem in Nemcem, in pa drugih, ki so našim vojakom v korist.
St. Louis je za oba omenjena diktatorja kakor tista pripovedka o grozdju. Je previsoko in lisica ni mogla do njega. Zato je trdila, da ga sploh noče, ker je prekislo.
Kar je tu rojenih slovenskih fantov, so skoro vsi v vojni službi strica Sama. Torej "slovenska kri nikjer ne fali".
Sedaj pa nekaj o našem nesrečnem rojaku, ki je že 15 let za jetniškim zidovjem. Obsojen je bil v dosmrtno ječo radi posilstva. Ko pa sem se v njegovo zadevo poglobil, preudarjal zaprisežene izjave o vsi stvari, sem pa sprevidel, da je bil izvabljen v zanjko. Mati dekleta mu je na podlagi tistih izpovedi dajala o-mamljiva sredstva v pijačo in ga napeljala v. grešno dejanje.
Dotični rojak se piše Joe Ba-vers. V vzhodnem Ohiu ga v premogarskih naselbinah mnogi dobro poznajo. Nedavno se je obrnil name, da bi mu pomagal v prostost. Sel sem k odvetniku, ki je zadevo preštudiral in dejal, da ga ne bo težko spraviti iz jet-nišnice in da tudi stroški ne bodo veliki. Rekel mi je. da za svoje delo ne bo računal, pač pa le za stroške. Je pošten odvetnik in se zanesem nanj. Toda s takimi stvarmi so sodni izdatki, pa če odvetnik zase kaj računa ali ne.
Nekaj denarja za to akcijo bo torej treba, če hočemo omenjenega rojaka osvoboditi zapora, v katerem je že dovolj pretrpel. Prispevke v ta namen sprejema spodaj podpisani. Objavljeni bodo v Pros veti in Proletarcu. Podrobnosti o celi zadevi so v Pro-sveti z dne 5. novembra. Danes, ko pišem ta dopis, sem prejel ček v znesku $5, ki jih je prispeval dobro znani delavski bori-telj Matt Tuseck iz Power Poin-ta., O., in pa pismo, v katerem pravi med drugim:
"Cenjeni prijatelj Medved:— Pošiljam Ti $5 v namen oprostitve rojaka Baversa in želim, da se tvoja želja njemu v pomoč izpolni. Prepričan sem, da Ti bo za to dejanje do smrti hvaležen.
Tudi želim, da bi se saj kakih par sto Slovencev oglasilo z ma-lo vsoto denarja za kritje legalnih stroškov, ki so v zvezi s tako akcijo. Mi jih ne bi pogrešali, njemu pa lahko pomagajo v prostost. — Matt Tuscck."
Zase pa naj rojakom to omenim: Karkoli boste prispevali, bo šlo v dani namen, če pa bo kaj preostanka, gre Sansu. Zase nočem ničesar. Svoje delo za o-prostitev rojaka vršim brezplačno. Račune o vsem točno vbdim.
Ako je kdo. ki me osebno ne pozna v dvomu glede mojega karakterja, naj mu zagotovim, da je ok. In da bo zraven še nekaj šale, naj dostavim, da tudi pijem ne drugega kot vodo in mleko. Posnemaip Franka Bar-Ibiča. Torej če bo on potoval kdaj i tod mimo, naj se le pri meni o-glasi. Sosed ima dve kozi, ki nam dajeta mleka v izobilju. Pa se ga bova "nažehtala".
Prispevke v opisani namen se naj pošilja tajniku društva Planinski raj št. 107 SNI J, na naslov Ciril Medved, 6007 Gravois Ave., St. Louis 16, Mo.
FRANCOZI NOČEJO MED DRŽAVE 'TRETJEGA REDA"
tNadaljevanje s 1. strani.)
Anglija. Odbiti to sodelovanje bi bilo nevarno. Pač pa je Molo-tov skupno z Edenom in Hullom izjavil, da se bodo zavezniki borili za osvoboditev Francije kot vseh drugih okupiranih dežel. *
A kaj z imperijem?
Odbor v Alžiru je vzel to na znanje po svoje. Namreč v dvomu. Tolmači si, da sta se ameriška in angleška vlada odločile ravnati s Francijo ne več leot z velesilo, ali kot z visoko razvito kulturno deželo in kot s sovrst-nico pač pa kot z "manjvredno" državo, na primer nekako tako kot se ravna s Španijo pod Fran-com ali mogoče še slabše. "Smo med dvema ognjema", pravijo Francozi. "V enega nas potiskajo Nemci, v drugega zavezniki, ki so pozabili, kaj že smo pretrpeli v prejšnji in v tej vojni.
V tej negotovosti svoje bodočnosti sta se francoski nadvladi uprle Sirija in Lebanon, kar je povzročilo napetost v vsem a-rabskem svetu..
Izgleda, da francoska oblast na to ni bila pripravljena, pa je začela upor dušiti na stare imperialistične . načine in s tem spravila v zadrego Churchilla in Roosevelta, ki sta obljubljala v atlantskem čarterju svobodo, a ob enem podpirata režime, ki jo šiloma duše.
Francozi v Alžiru, kot komentirajo nekateri poročevalci, menijo, da je upor v Siriji in Leba-nonu proti francoski kontroli podnet ali pa saj simpatično podprt od Anglije, ki želi iz se* danje situacije iziti kot vodilna sila tudi v krajih, ki so pripadali v Afriki in Aziji Franciji, na a-meriški strani pa vzame francoske posesti vlada v Washingto-nu pod svoje varstvo.
Dve Franciji
Angleži so obljubili s Francozi vred Siriji in Lebanonu neodvisnost, a izgleda, da Francozi le na papirju, o Angležih pa pravijo, da obljubljajo neodvisnost samo takim deželam, ki niso pod Anglijo, to se pravi na druge stroške. Stara imperialistična igra je torej vzlic atlantskemu čarterju še v veljavi.
Kar se Francije same tiče, je lahko spoznala, da je njen imperij izgubljen, tudi če ga ji nekaj v Afriki puste, in da se bo morala kot velesila uveljaviti znova. Ampak kako? Prav gotovo ne vec z imperializmom, ampak kot prenovljena republika, v duhu svojega revolucionarnega gesla svobode, enakosti in bratstva.
Obsodbe vsekrižem
V Italiji so sedaj vojni zločinci vsekrižem. Mussolini je namreč obsodil v smrt fašista kralja, Badoglijo in druge, ki so jima pomagali izvršiti "preobrat, in* enake smrtne obsodbe so bile izrečene zoper Mussolinija in njegove pajuaše na kraljevi strani. A ubit pa ni bil vsled tega še nihče izmed njih.
Koncert z opereto
"Piknik v gozdu"
priredi
Soc. pevski zbor "Zarja"
NA ZAHVALNI DAN, 25. NOVEMBRA V S. N. D. NA ST. CLAIR AVENUE
UevHand, Ohio
Pricetek ob 5:30 popoldne
Po koncertu ples in prosta zabava	.
IGRAL BO PECONOV ORKESTER	■
■
Občinstvo je vabljeno na obilno udeležbo ■
■
I	,||-Iin' ■ ^fL^t^^^.^^-^iL______.... ,.a. u*
* KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE *
KOMENTARJI!
Vojnih zločincev ne bo prav
lahko dobiti pred sodni stol. To nam priča Italija, kjer smo vojne zločince priznali za naše sobojevnike. Grki, Jugoslovani in Etiopci se sicer zgražajo, a v naši vojni politiki oni ne odločujejo. V Badoglijevi vladi sta generala Ambrosio «in Roatta, ki sta dajala v imenu Mussolinija pobijati v Jugoslaviji in v Grčiji talce in uganiala druge okrutnosti. Badoglio je v Etiopiji ugo-nabljal ljudi s strupenimi plini. In po mnenju vsakega pravičnega Italijana je tudi kralj Viktor Emanuel ne samo vojni zločinec, ampak zločinec sploh, ker je pomagal fašizmu v sedlo.
V prejšnji vojni so imeli zavezniki v seznamu vojnih zločincev okrog 900 oseb. Izmed teh jih je bilo le 45 pozvanih pred sodišče v Leibzigu v Nemčiji, obravnava se je vršila proti dvanajstim in izmeh vseh jih je bilo samo šest kaznovanih s kratkim zaporom. Bili so to sami nižji častniki. Generali, maršali in kajzer pa so ostali svobodni. Kajzerja je sicer skušal neki ameriški vojak na Ho-landskem ukrasti, da bi ga izročil ameriški justici, pa se mu nakana ni posrečila. Sicer pa zahteva za kaznovanje vojnih rabljev ni toliko važna. Važno pa je ustvariti tak mir, v katerem se vojni zločini več ne dogode.
Anton Grdina v Clevelandu je oznanil v katoliških listih svoj izstop iz Sansovega širšega odbora in pozval ostale katoličane, ki so bili imenovani na slovenskem narodnem kongresu v isti odbor, naj njemu slede. Sans z Grdinovim izstopom ni veliko izgubil, ker je bil v njemu le ime. Svoj protest je izvršil, ker ima sočutje "z onimi katoličani "v starem kraju, ki si sami ne morejo pomagati". On smatra, da so "versko preganjani". Sklicuje se na članke Rev. Ambroži-ča. v katerih opisuje grozote, ki jih vrše nad katoličani razbojniški partizani. Sploh se sedaj vsa kampanja proti njim v katoliških listih vrši na način, kot da slovenski narod trpi le pod partizani, ne pa pod nemškimi in italijanskimi okupatorji.
Rev7J. M. Trunk se za proti-partizansko kampanjo še ni navdušil vzlic Ambrožičevim člankom in izstopu župnikov Omana in Urankarja, ter Antona Grdi-ne iz Sansa. V "Am. Slovencu" pravi, da partizanov sploh ni toliko kot pišejo, torej ne 300,000, pa tudi 200,000 ne. On je stvar takole presodil:
.. Pri številu partizanov in četnikov utegnejo biti oči prevelike. Partizanov je morda 20,-000, Mihajlovičevih četnikov pa ne dosti nad tri tisoč, vse drugo pa je kakor pri lovcih, ki znajo
lagati, da v gorski in lovski bajti stene pokajo."
Trunkovo mnenje torej je, da se stvari o partizanih in čet-nikih pretiravajo, in isto je potrdil tudi dopisnik Associated pressa, ki je bil tam. Rev. Ambrožih pa po drugih virih dokazuje, da je partizanska "banda" velika in da se v Sloveniji in v ostali Jugoslaviji koljejo med seboj po nepotrebnem in mnogi med zavezniki delujejo, da se tej borbi stori konec. Le Sansu in Adamiču "se ne smili to nesmiselno prelivanje krvi", pravi Ambrožič, in dostavlja:
"Nasprotno, celo pospešili bi f« radi. s k o hi Jim bilo dano! Dokaa: Adamič Je poslal na moskovsko konferenco kabel, v katerem zahteva med drnfim, da aaveaaiki sata-JiJo Mihajlovica in dajo pomoč samo Titu.
To se pravi: Tito naj dobi orošja kolikor največ mogoče, Mihajlovic ki se po poročilih tndi bori soper Nemce, naj ne dobi nič! Potem bodo imeli Titovci lahko delo, da bodo pobili Mihajlovlceve pristaše, kot so Jih pred kratkim pobili v Sloveniji vsaj 17, med njimi mojega osebnega prijatelja Pavla Bosna rja. sa katerega garantiram, da Je bil kristalen snačaj in ni imel sa Nemce in Lahe niti toliko simpatij kolikor Jih Je imel sa komunisem! KlJnb temu — morda ravno sato Je moral umreti.
Ali sta dobila SANS in Adamič od Slovenskega kengresa take naloge? Ali Jima Je Slovenski kongres naročil, naj podpihujeta Zavetnike soper te ali ono skupino Jugoslovanov, posebej Slovencev, ia tako pospešujeta nesmiselno prelivanje krvi, slovenske in jugoslovanske, ki Je danes bolj dragocena kot Je bila. kdaj?
Na to naj nam odgovore Adamič In Kristan in Zalar in dragi govorniki na SANSovem s bo ro vanju v Clevelandu dne 14. novembra.
Tisti, ki boste šli te in take moše poslušat Usti dan — sahtevajte od njih tudi odgovor aa te vprašanje."
Pater Bernard je torej hepo-mirljivo hud in kar se njega tiče, ga ne bi zadovoljil noben odgovor, če ne bi udaril po partizanih. Gotovo so na omenjenem shodu minulo nedeljo govorili tudi o tem in na Bernardovo vprašanje je bilo razloženo kakor so govorniki smatrali za pravilno in resnično. Toda spora, ki ga p. Ambrožič tako vneto oglaša, pa seveda niso odpravili. Nastal je zaradi gotovih razlik, ki ji hniti zavezniški pritisk ne more odstraniti. Vsakdo, ki ni zagrizen, bi rajše, da bi bil odpor enoten in ljudstvo pa izobraženo in demokratično. A če ni tako kot bi radi, je treba vzeti stvari kot so in v njih delati ter vplivati kot je pač najboljše mogoče.
Pravijo, da je avtor Newbur-ških novic v Am. domovini ka-
COROELL H t'L L si Je s svoje misijo v Moskvo napravil v tej dešeli In v Angliji i^lo velik sloves Star 72 let, se Je et tej priliki votli prvič v aereplanu In bil prvič v inosemstvu na Uko važnem poslanstvu. Ko se Je vrnil v ffashlngten, ga Je čakal aa valetalfšču predsednik Roosevelt le dragi člani svetne vlade. Gornja etika ga predstavlja oh prihodu v Moskvo Spremlja ga Molotov ob ipalirju sovjetskih vojakov.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
?	iT? O , n F m »	fr |*S 1 W
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
99
Nmrointnm sa Zdraftea« drftsv« (isven Chicags) la K .«do $«.00 [j na leto» $3.00 sa pol letat tl.SO sa ¿«trt letat sa Chicago In Cicaro $7.50 sa celo lato; $3.78 sa>ol lata) aa inoseiaitvo $9.00. '
Naslov za list in tajništvo je:
20«?7 So* Lawndale Avenue I Chicago 23p Illinois
»%, 4 ^ v 4 ^ v 4 ^ v J ^ k/rf kVJ fc i # fcY^ 4 fcV*	^Yrf k v 4 fc v 4 k v 4 ^ ^
nonik Oman. Njegova kolona se odlikttje po silno "močnem" slogu, posebno še kadar piše o Adamiču. O njemu piše v "A. D. *
dne 5. nov, med drugim:
"Pravijo, da Je nas Slovence v Ameriki ftele Adamič predstavil. Vsak. ki hoče bM pravičen ln nepristranski. pa lahko ve. da smo
Slovenci v Ameriki imeli svoje In-teligentc. svoje tdravnike, advokate. učitelje in učiteljice, duhovnike in umetnike in drago inteligenco, ko o Adamiču še ni bilo ne sluha ne smrduha. Adamič nas Je pred Ame-rikanci predstavil-tako, kot bi dihur predstavil mačke.**
V	isti koloni istega dne od istega avtorja je tudi sledeče:
"Od vseh strani prihajajo šaloat-na In pretresljiva poročila glede naših rojakov onstran morja. Kakor vse kaše Je nekaj brezsrčnih komunistov, ki sedaj, ko ni prave vlade, revarije, ropajo in pobijajo po Sloveniji, kakor tbeaneU biki ali raakalena sverjad. Ni Jim mar. da t tem privabljajo še sovrstnika, kateri petem ruši vse vprek in pobija tisoče nedolinih žrtev."
Gorja v Sloveniji so torej krivi komunisti, ne pa fašisti. Slovenski duhovniki v Ameriki so v tej kampanji zašli v ekstrem-nosti. Fašizma nikjer ne vidijo, kakor da ga v Sloveniji sploh ni, temveč samo* "krvoločne komuniste", tu pa Adamiča, "ki hoče tudi ameriške Slovence napraviti za komuniste". Ves'ta boj se bi lahko vzelo za "špas", če ne bi bil tako tragičen ob enem.
V	New Yorku se komunistov ne boje toliko kot se jih gospoda Ambrožič in Oman ter Anton Grdina. Izmed sedemnajstih članov mestnega sveta, ki se ga voli po proporčnem sistemu, sta bila izvoljena dva komunista, en kandidat delavske stranke, 10 demokratov, trije republikanci in eden neodvisen.
Minister Richard K. Law je v angleškem parlamentu dne 10. novembra pojasnil, da so zavezniki naročili maršalu Badogliju odstraniti iz njegove vlade generala Mario Roatta, ker g jugoslovanska vlada obtožuje vojnih zločinov. - Proti generalu Ambrosiju pa je uvedena preiskava, Nekaj so javni protesti Jugoslovanov in Grkov torej le zalegli. Saj toliko, da taki zločinci ne bodo v nam prijateljskih vladah, čeprav ne bodo kaznovani. •
"Nadvojvoda" Oto je v nekem ženskem klubu v Chicagu ostro prijemal poročevalce iz tuje-zemstva.. "ki lažejo o italijanskemu kralju". Viktorju Ema-nuelu gre zasluga za strmoglav-ljenje Mussolinija, je dejal Oto, in za vojno napoved Badoglije-ve vlade Nemčiji. Otona je poslušalo 600 oseb. Več jih v tisti klub iti ne more. Rezervacije za sedeže so bile že pred tedni oddane. Klub je "ekskluziven", torej je Oto govoril izbrani višji družbi. V istem govoru je napadal kraljevega nasprotnika Sfor-zo. "Amer. publiki se ga je predstavljalo za velikega liberalca in predstavnika italijanskega ljudstva, dočim bi v Italiji ne mogel biti izvoljen niti za konjederca." je dejal Oto. ki upa, da se nekega dne vrne v osvobojeno Avstrijo in postane njen cesar Ako bi družba, ki ga je poslušala, večinoma višje, bogate dame, mogla, bi mu bil zavrženi prestol
Dunaju res ponuden in njegov up v obnovitev habsburške monarhi ie uresničen. Sicer pa tudi v Ameriki živi "po ceearsko" Za finančna sredstva ni v zadregi Da-U jih črpa še iz starih cesarskih vlog v Inozemstvu, ali pa ga zalagajo bogati avstrijski monarh 1st i. piscu te kolone ni znaho. Vemo le. da tu svobodno agitira za povratek na prestol svojih dedov.
Will Lawther, predsednik unije premogarjev v Angliji, je na shodu 7. novembra v Newcastlu označil stališče Ameriške delavske federacije napram sovjetskim unijam za izdajstvo. Angleški unijski voditelji si namreč prizadevajo pridobiti predstavnike ameriškega organiziranega delavstva za skupno konferenco z odborniki sovjetskih u-nij, v svrho, da se domenijo za medvojno sodelovanje in za skupno mednarodno delavsko akcijo po vojni. AFLr—to se pravi, njen odbor —. pa taka povabila odklanja z utemeljevanjem, da sovjetske unije niso svobodne. Lawther, ki je bil par mesecev v Ameriki in tudi v Rusiji, je dejal, da če bi primerjal ameriške unije s sovjetskimi, bi moral nekatere izmed prvih vreči v pomije. Je res tragično, ker se A. F. of L. upira vabilu angleških unij, o katerih ve, da niso eks-tremistične in da ne nameravajo zanesti v sodelovanje z ruskimi unijami komunizma v Gree-nov odbor.
Bodoča Jugoslavija ne bo "komunistična". Tako so sklenili v Moskvi in to velja. Adamič je torej "poražen" in vsako zbiranje denarja v politične svrhe je sedaj nepotrebno, ker je tudi Stalin še posebej obljubil boriti se za osvoboditev Jugoslavije, in skupno pristal v načelo, da naj ima vsaka dežela popolno pravico svobodno odločati o obliki svoje vlade. Tako tolmači moskovsko konferenco in Adamičevo blamažo" uvodnik v "Am. d." z dne 9. novembra. Koliko besed je bilo napisanih po nepotrebnem! Namreč če je "A. d." v pravem! Tako silno se je bala s svojimi sotrudniki vred, da postane Jugoslavija boljševi-ška. a sedaj se je celo sam Jože Stalin odločil, da kar se njega tiče, lahko ostane taka kot je bila ali pa kakor drugače že sama hoče. To slednje je dobro, če bo ljudstvu res jamčeno, da odloči kaj in kako naj bo z njim. A med vrsticami v tistem članku v A. d." se bere, da bo stari sistem privilegijev ter privatnega in birokratičnega izkoriščanja o-stal v veljavi. To tudi pojasni, čemu toliko gonje proti vsemu, kar se upira staremu redu. Zato so partizani podivjane zveri in silna nosm-a za narod. Ako ne bi poznali tistih, ki sipljejo nanje v svoji propagandi ogenj in žveplo, bi morda verjeli, da so zverine. Tako pa — ker vemo. da je na eni strani masa. ki ve lc. da hoče nekam na boljše is starih razmer, na drugi pa tisti, ki se boje, da $o jim predpravice ogrožano, pa lahko mirne vesti zaupamo, da je smisel vse te borbe bodisi v propagandi kot na bojiščih, vzlic zločinom, ki se dogajajo v nji na obeh straneh, vendarle boj med onimi, ki hočejo socialne krivice obvarovati.
in tistimi, ki delujejo, da se jih odpravi.
Vladni uradniki včasi kritizirajo javnost, češ, da še vedno ne razume resnosti vojne in raznih gospodarskih ter dirugih problemov, ki jih povzroča. Mnogi jim odgovarjajo, d* je pomanjkanje takega razumevanja največ v vladnih birojih. V dokaz navajajo njihove izjave in govore, ki pobijajo drug drugega. Na primer, nekdo je iz raznih vladnih birojev nabral sledeče protivne si citate: *
Mesa bo za domačo uporabo čezdalje manj.
Mesa je zadosti sa vse.
Masla manjka, zato je treba konzum znižati.
Masla je v zalogah toliko, da
ne vedo kam s njim.
i. «
Kave bo bržkone spet primanjkovalo.
Kave je bilo na trgu zmerom v izobilju.
Vladnih regulacij je še veliko premalo.
Vladnih regulacij je toliko, da so v oviro produkciji, distribuciji in konzumu.
Papirja za časnike in knjige vedno bolj primanjkuje.
Papirja je v izobilju.
Vojne bo kmalu konec.
Vojna bo še dolgo trajala.
Morala v Nemčiji peša in ljudstva se loteva obup.
Morala v Nemčiji je visoka in ljudstvo je s Hitlerjem za nadaljevanje vojne.
Papež v Rimu je Hitlerjev jetnik.
Papež v Rimu je sedaj prav tako svoboden kot je bil pod Mussotinijem
V Nemčiji je postalo veliko pomanjkanje Hvil.1
Ljudstvo v Nemčiji še ne občuti pomanjkanja.	1 *
Konzum gasolina bo treba še bolj omejiti
Gasolina je v izobilju za vse potrebe
S M*	'	*
Cene iivilom so previsoke.
Cene bo treba dvigniti, da dobe tudi farmarji 'tvoji.'4 4 "
!»• «	.,n) »'j*»
Ena statistika: cene iivilom so se znižale.
Druga: cene življenjskih potrebščin gredo vztra jno navzgor.
POROČILO GLAVNEGA BLAGAJNIKA JfO-SS
V mesecu oktobru sem sprejel sledeče prispevke: Josip Okorn, blagajnik lokalnega odbora št. 2, Cleveland. O., $600; M. A. Schwartz, Waukegan and No. Chicago Community Chest $30; Nick Povše, blagajnik lokalnega odbora št. 12. Pittsburgh, Pa., $11; John Dolenc, tajnik podružnice it. 9 SANS, $6.70; Joseph Krasovec. blagajnik podružnice «t. 16 SANS. $50; John Habjan; tajnik lokalnega odbora it. 31, Bveleth. Minn., $52 20; Josephine Erjavec. tajnica lokalnega odbom št 1, Joliet, 111., $50; Anna P. Krasna (Glas naroda), New York,, $10.50; Mrs. Mathews ' Lanus, Harmarville. Pa., $10; Agnes Justin, Valley, Wash., $10; skupaj $1.330.40
Prvega novembra 1943 je bilo v blagajni JPO-SS $59,933.80.
Hvala lepa vsem darovalcem. V časopisih čitam, da sta lokalni odbor št. 2 in 35, oba v Clevelandu, imela zadnji mesec dve uspešni prireditvi, za kar pričakujem, da se bo naša blagajna povišala za par tisočakov v mesecu novembru.
Želel bi, da bi naši lokalni odbori poživeli svoje aktivnosti v zimskem času, da bi kaj več nabrali za naše trpeče ljudi v domovini.
Leo Jurjovec, 1840 West 22nd Place, Chicago, 111.
KONCERT IN OPERETA NA ZAHVALNI DAN
Cleveland, O. — "Zarja" je z vso vnemo v predpripravah za koncertni program, katerega poda na Zahvalni dan, 25. novembra, v avditoriju S. N. doma. Zbor pod vodstvom zborovodje John Krabca se intenzivno vadi in prizadeva, (ia do dobra izgla-di hibe in prednaša pesem čimbolj gladko in izpopolnjeno. Spored vključuje varijacijo klasičnih in narodnih pesmi in za priboljšek večera tudi še komično opereto "Piknik v gozdu".
Opereta "Piknik v gozdu" bo prvič na tem odru. Prejeli smo jo od Prosvetne matice. "Sava" v Chicagu jo je predvajala zadnjo jesen. Po melodijah je mojstrsko delo, finega kova, težko prekosi j i va. Odigrava se. kot naslov pove, v veseli družbi na deželi. Slovenski prevod je menda oskrbel, kot je oskrbel več drugih del marljivi zborovodja John Berlisg iz Detroits. V opereti v vlogah nastopijo Ivan Ceh, Frank in John Kokel. Jose-phine Türk. Sophie Elarsich, John Krebel. August Komar, Tony Strle in ostali zbor.
V pevskih točkah je uvrščenih več glasbenih del, ki bodo s prizadevanjem zbora prvič vpeljane na naš oder, torej novinke, zato je potrebno, da se jih omeni. Premrlo va "Gasilska" je preurejena za mešani zbor, Jerebova "O kresu", del simfonije je zborovodja preuredil iz moškega v mešan zbor, Kreuzerjeva "Večerna pesem", ženski zbor in Straussov valček "Južne vrtnice", mešan zbor, bodo predvajane v našem jeziku. Zbor je posebno ponosen na prvenstvo
Straussovih. valčkov. Ta je že peti na "Zarjinih" sporedih v našem prevodu. Zadnji je bil » Ženska, vino in spev". Podanih bo še cel ducat melodičnih znank in neznank, katere pa radi prostora ne morejo med te vrstice.
Pričetek programa bo ob 5:30 popoldne Vstopnina v predpro-daji je samo 50c. Za ples igra Picanov orkester.
To je na kratko obris tega sporeda. Vi vsi ste pa povabljeni ta večer med Zarjane. Večer obeta biti lep za pevce in za vas, če pridete v SND. V teh težkih časih so zrahljane pevske vrste potrebne vaše moralne in gmotne pomoči. A tudi naša publika potrebuje narodnih inspiracij in takih vedrih večerov. Posebno je povabljena napredna slovenska plat. Vam je Zarja žarela in pela in še poje in v bodoče naj Zarja žari še jasneje,
' Leo Poljšak.
_1-
VABILO NA SEJO KLUBA ST. 49 JSZ	/
Cleveland, O. — Klub št. 49 JSZ vabi člane na svojo sejo, ki se bo vršila v nedeljo 21. novembra v čitalniski sobi Solvenske-ga delavskega doma na Waterloo Rd. Prične se ob 9. zjutraj. — Anton Jankovich.
Vsak čitatelj tega lista je vabljen, da mu dobi aaj enega novega naročnika. Če to storimo, bo cilj tisoč novih naročnikov kmalu d<
. SODELUJTE V KAMPANJ I ZA
TISOČ
«i)Tiii
NOVIH NAROČNIKOV VSI. KI SOGLAŠATE S SMERNICAMI PROLETARCA
.i *<•

»00» #	... . . » % . . i . . 4 .-VV. . . . i-4 't-V.VjK. ? k * ............

PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
CHICAGO 8, ILL. t
1727-1731 W. 21st Street
v 4
Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jomčeno
TELEFONI: CANAL 7172—7173
M...........................
JLSJi
____L

•eoaaa«aaaaaaaaaaaaaeeeooeoeeeeeaaaaaaaeaaaasaaaaaa
WIUMIII KMM.O
"MY NATIVE LAND"
ki jo je spisal
' ' I ' |1	• I» w'	.
Louis Adami«-
IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75
iA
V zalogi tudi druge Adamičeve kifjige. Pišite po cenik ( ^
—_
s Naslovite:
rilOI I I AHM
: 2301 S. Lowndole Avenue CHICAGO 23, ILL.
toaaaaassssaaaaoaoooooooaoaaoaaooasssaOaaassaaaaaaa
aa •
a a a a a a a a a a
a a a a a a aa
r
♦.........................j........................a
ZA I,I< NK TISKOVINE ViSKll VRS1 PO ZMERNIH CBN A A ŠE VEDfiO OBRNIT^ tfA UNlJSkp TISKARNO
! ADRIA PRINTING CO. jj
Tal. MOHAWK «707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO |4, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL.
Par besed k članskim imenikom
Ze pred nekaterimi tedni smo se obrnili do vseh Sansovih podružnic s mošnjo, n*J nam sestavijo vsaka svoj članski imenik. da bi se potem pošiljal "Bulletin", ki je uradno glasilo Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev. članstvu po pošti na dom
Doslej se je s takim imenikom odzvala pičla tretjina vseh naših podružnic, ki jih imamo zdaj šsstindevetdeset.
Zdi se nam, da bi nekatere podružnice rajo videle, če se jim omenjena publikacija pošilja še nadalje tako, kakor se to dela sedaj. To se pravi, da jo dobivajo tajništva v primernem številu kar skupaj, teleti bi bilo, da bi nam to tudi pismeno naznanile.
V	imenikih, ki smo jih prejeli doslej, so večinoma navedena imena vsega članstva neoziraje se na to, da so mnogokrat včlanjene kar po cele družine, ki živijo v isti hiši in na istem stanovanju. Vse take imenike moramo tu v tem uradu prepisati in tako urediti, da bo "Bulletin" prihajal le v enem iztlsu v take družine.
Vse tiste podružnice, ki še mislijo izdelati članske imenike za nas v ta namen, naj sfe ozirajo na to in jih sestavijo tako, da bp v njih navedeno le po enp ime za vsako včlanjeno družina Tisk je drag in treba se je izogibati vsake najmanjše potrate.
Poročila e nakupu vojnih / vladnih obveznic
Poročila o tem, za koliko so naši ljudje pokupili vojnih vladnih obveznic med kampanjo za tretje vojno posojilo, so nam v času od 4. dp 1. novembra poslale sledeče podružnice
St. 6, Ely, Minn., nam je naznanila za posameznike $102,-00«, za ABZ pa $30,000. skupaj $132,000; štev. WUV>ck, P*. $500; št 42, Hackett, Pa., $5,-500; št. 44, Traunik, Mich., $*-125; št. 48, Cleveland, O,, $12.-635.
v
Naše gibanje
V	dobi od 4- do 11. novembra so nam poslale svoje prispevke sledeče podružnice: fit. 6, Ely, Minn , $32; št. 9, WiUock, Pa., $5.17; št. 32, Cleveland, Q., $$; št. 43, Fontana, Calil, $20; št.
44,	Traunik, Mich., $17.90; št.
45,	Sheboygan, Wis., $2; št 5d, Center, Pa., $40; št. 61, Indianapolis ind., $50; št. 65. NVoicc-5ter, N V., $9.25; št. 67, fuos Angeles, Calif., $25.50; št. 73, Her-erinie. Pa., $40; št. 86, Elizabeth N. J., ?5; št. 88, Brook)vn, N. Y.. $3.33.
Federacija društev SNKt. Export, Pa., se je spet spomnila te organizacije z darom v znesku t*4 S25 m dr. št. 317 SNI\! ravoo tam na # zneskom po $4..>0. Uho je je nam poslal Aleksandet Skeriy.
Slovenska društva, zborujoča v Narodnem domu v Pueblu, Colo., so nam naklonila $5 v dar. Poslala ga jf v ta urad Mrs. Antonija Klune.
Postojanka št. 32 JPOSS, So. Chicago, 111./ je od svoje prireditve, ki se je vršila dne 24. ok-
I tobra, poslala lepo vsoto v znesku od $200.
Po "Glasu Naroda" v New Yorku sta nam poslala Joe Trebeč, Long Eddy, N. Y., $1.50 in M Otoničar iz Kirkland Laka v Kanadi $5
Škodi, seje, sestanki U
Kakor nam je sporočil tajnik Peter Bode, bo prihodnja seja podružnice št. 65, Worcester, N. V., dne 21. novembra.
PocJružnJfs št. 2, Chicago. III., .una svoje seje vsako četrto soboto v mesecu. Prihodnja se bo vršila dne 27. t. m v običajnih prostorih na 1638 N. Halsted St. Po vsaki taki seji se razvije lepa pomača zabava in tako se bo tudi po tej.
Ta podružnica bo imela teden dni prej, t. J. v soboto dne 20. novembra zvečer ravno v isti hiši veliko veselico s petjem in plesom Sansu v prid. Ce je soditi po zanimanju, ki ga je opažati med članstvom in drugimi našimi ljudmi po naselbini za to prireditev, se je nadejati prav obilne udeležbe.
I>ne 12. decembra bo v Pueblu, Cok>., za Sans velika prireditev, pri kateri bodo sodelovala vsa tamošnja slovenska društva.
bah zavezniških vlad. da se Slovenci tu in v staram kraju ne navdyšivjejo za tako vlado kot je bila pryd vojno, pač pa za združeno Slovenijo v federativni, «ks mokratični Jugoslaviji.
Da vse to stane denar, ni potrebno še posebej poudarjati. SANS v svojem delo potrebuje nas in nase pomoči. Z radostjo konstatiramo, da imamo v vodstvu zmožne in agilne osebe. Ujim na čelu Adamič in Kristan
Polžnost vsakega Slovenca in Slovenke, ki ima količkaj narodnega čuta. je pomagati na ta ali oni način, da bomo uspešni pri tem delu.
Ker imamo v C^nagu "vzro-1 ko" in izgovore, da ni priporočljivo "kolektati" pp hišah (kakor to tako lepo c^elajo v drugih naselbinah i, smo se odločili za1 to priredbo, da na ta način spravimo skupaj par stotakov Da bo poleg vseh omenjenih dobrot prireditev Še toliko prijetnejša, nam bo Tomaž Cukale zapel par naših narodnih pesmi s sprem-ljevanjem na klavir Ksenije Novak. Pa tudi pri bari bomo zapeli.
Torej se vidimo v domači družbi to soboto zvečer v Fleinerje-vi dvorani
Za odbor	John Turk.
£AQAVA V KORIST SANSA NA NORTH SI DE
Ckk«*o. Ul — Bilo je že poročeno, a je potrebno tukajšnjo javnost še enkrat opozoriti na veliko veselico, ki jo priredi podružnica SANSa št. 2 prihodnjo soboto zvečer 20. novembra v Fleinerjevi dvorani, 1638 North Halsted St
Ce oovmvno, da imajo članice društva Bled" in društva št 86 SNPJ. katere so tudi skoro vse članice te podružnice, vso kuhinjo v oskrbi, je to garancija, da bo vse fino. Kaj vse bodo pripravile. je še njihna tajnost. Postrani smo izvedeli, da bo dovolj potic in se med sabo kosajo, katera bo boljšo s pekla Seveda bo na razpolago tudi obilo drugih dobrot, ker naš namen je udeležence č i m b o l jš e zadovoljiti. Igrala bo naša domača Gradi-škova-Omerzova godba. Zagotavljamo, da vam bo žal, ako ne pridete v soboto večer na to veselico Prijetne domače zabave bo sa vse dovolj.
Ampak to ni glavno. Namen te prireditve je, da zberemo kako večjo vsoto za našo trpečo staro domovino. Ves prebitek bo šel v to svrho. Sedaj je čas, da se potrudimo. Iz dnevnih poročil je razvidno, da ne bo več dolgo, ko nam bo mogoče imeti direktno zvezo z našimi ljudmi v stari domovini In za tisti čas moramo imeti kar največ mogoče pripravljenega za pomoč—za gmotno kakor tudi za politično delo.
Ah čitate, kako Italijani delujejo, da bi si obdržali vse, kar so si nakradli pred to vojno? Zato je nujno, da tudi mi napnemo vse svoje sile in damo SANSu ter njegovim voditeljem vso mogočo oporo. Svetovno javnost je potrebno seznaniti s težnjami slovenskega naroda in ji dokazati, da naša lepa Slovenija spada le njemu in nikomur drugemu. Tudi je treba poudarjati in ponavljati pri odgovornih ose-
zjokal nad njim. V teh nih lokalih imajo tudi strašno gladbo in še celo klasično povrhu.
Ženeva je mesto, kjer nikdar ne slišiš petja na cesti, mesto, kjer si človek iz dobre meščanske družine ne upa prekrižati nog. Dekleta v Ženevi ti ne pogledajo v oči; otroke morajo uvažati.
Med Ženevo in zvezo narodov, ki je prebivala tu do tedanje vojne, nI nobene zveze. Ženevčani odklanjajo zvezo narodov, funkcionarji zveze narodov pa Ženevo, ki so jo
zapustili kadarkoli le do mogli. the American Communist
SLOVENSKE IN	
ANGLEŠKE KNJIGE	
:	Največja slovenska
•	knjigarna v Zed. državah i ■
	Pišite po cenik PROLETARCU
	7 • 2301"S LAVVNDALE AVENUE .. 1
	^ CHICAGO 23, ILHNOIS . « » J
Kaj je z Ženevo, da je o nji vse tako tiho?
O žmnmrl e Svki ee marsikaj ▼••kdo, lu ÜU c«M>ptN. V »veternem t^ku j« bila najpofostojae ocenjeno pa ustanovitvi drnatvn narodov, ki »i j« tu 4aia »f radi t i sijajno palača, o tiroma aia palač, pa do skraluraaja ta nad»aro4na drnžbe vlad, ki j« sla v sat on kmalu pa vpadu Muutlinijm Italija v Etiapijo. Zauava ja auaaa tudi vslad ataatatav, ki »a »a «godili v nji. a ¿a rodkokdo pa ja ja apUal taka groba, kakor piaalalj W RODE. Kaka ja au proaojal ta grabitta prvaga društva naroda*, priča njegov sla-dači opisi
Kakšno mesto je ženeva' bavno življenje tako, da bi se To srploh ni mesto.
Mesto, to je zavarovanje pred vlago — pred talno vodo in poplavami, meeto, to eo arkade, kurjene svetle kavarne, garderobe za dežnike in zimske ruknje. V Ženevi pa pridejo ljudje z dežniki in suknjami v koncertno dvorano.
Ženeva je sama vlae*, mokrota. voda. Voda, a»ma voda. Povrod voda. Ženeva leži na k slih travnikih, med kislimi vitovi in kislimi gorami. To, ki preveva Ženevo je revmati-zem. Ženeva je ozek pas zemlje ob reki Ronu, vogal ob zakrivljenemu jezeru.
Vse ceete vodijo v Lausanne, v suho, soločno Lausanne, ta živ emporij švicarske moči; in datleč zadaj, ob razpotju leži izgubljena, pusta Ženeva brez MM.
Ženeva ni več kakor križišče potov. Povsod vidiš table: v Evian, v C hämo nix, v Lyon, v Pariz! In Ženeva je točka/od katere so pelješ v Evian, Ch*> monix, Lyon, Pariz. Ženeva as razteza samo v daljavo, ženeva, to je Rue basse, dolga trgovska cesta, kjer se prodajajo čevlji za velike noge in siv« flanelaste hlače za kratke noge. Univerza v notranjosti mesta, konservatorij, ateneum itd. so imitacije, ki naj pobnde pripombo v Baedekerjevem vodiču, da je Ženeva za Parizom drugo središče francoskega duhovnega življenja. Toda Ženeva nima nič opraviti s Francijo in njenim duhovnim življenjem. Samo govori se francosko v Ženevi.
Ženeva te razveseli, če si v njej na avgustov dan, ko lahko Vidiš Mont-Blanc. Toda ta dan težko ujameš. Ce pa si v Ženevi tedeirdni, postaneš nejevoljen, čez mesec dni besen, po enem letu apatičen.
Ženeva je imela ta smisel, da je bil v njej rojen največji pisatelj osemnajstega stoletja Jean Jacques Rousseau. Potem je izgubila smisel. Postala je brez smisla. Zato je morala podati sedež tzrveze narodov. Prevladujoče dejstvo Ženeve je njeno podnebje. V februarju, marcu in aprilu je Ženeva najslabše prebivališče na svetu. Ce ne sneži ali lije ko* is škafa je megla ali veter. Navadno pa dežuje tudi v megli in vetrovju. Ženeva ima slabo podnebje, ki kvarno vpliva na duha, ti jemlje iniciativo in veselje do dela. Človek bi najraj-še skočil v Ron o. V vseh letnih časih misliš komaj na kaj dru-1 gega kakor ti a to: pod kako pretvezo lahko zapustim ženevo vsaj za štirinajst dni.
Pozimi si samo truden; poleti si ps kot ohromel Samo zapoved dolžnosti te (priganja, da storiš najpotrebnejše. Spiš Slabo, vstaneš z glavobolom, vsak dan te mori drug atmosferski pritisk. Radi podnebnih ki zgodovinskih dejstev Je ženeva postala najbolj hladno, neveselo mesto brez temperamenta. Poleti je bolj mrtva kakor Lucem pozimi.
Ženevskei kavarne in restavracije U vabijo, da jih takoj zapustiš. To so prostori brez svetlobe in zraka kakor jedilnice na pamikih.
Plesni lokali so hladni, aar
Ni treba povečevalnçaa stekla. da ne bi spoznali, kako je v j protislovjih Je za svetovno družino narodov — torej skupno s Sovjetsko unijo, a z njenimi delavskimi unijami pa noče nič skupnega!
Enako starokopiten je z ozi-rom na delavsko politično akcijo. Mogoče pa se njemu taka taktika izplača? Saj je v nji boss, namesto voditelj. A delavstvu to ni v korist.
* %
Ako je William Green iskren demokrat, čemu ni pomagal, da bi prodrl na konvenciji predlog, ki je določal, naj bi se tri glavne odbornike pooblastilo za pregledovanje računov katerekoli pridružene unije? Le na ta način bi lahko Peglerju zamašili gofljo. A to se ni zgodilo.
Mogoče je Wm. Greena iste dn^ motila obravnava y New Yorkfc proti gangstarjem, ki so sè usidrali v unijo kino- in gledaliških delavcev* Tudi njihna unija pripada v AFL. V javnosti je ta sodrta razprava vzbujala veliko ( več zanimanja kot pa konvencija AFL. A delegacija iz tega vseeno ni znala napraviti
konstruktivnih sklepov. Oprostite, ampak jaz ne morem hvaliti kar hvale nI vredno. *
V Chicago Sunu z dne 31. oktobra poroča Frederick Kuh v bistvu tole:
Ubežna jugosl. vlada pod Milošem Trifunovič^m je. demisijo-nirala 10. avfu^. Pridno pp so njeni člani svoje urade Zapustili, so si nakazali letne plače po $8,640. To je na "razpoloženju" prilična pokojnina. Ni čudno, če se partizani upirajo takim "ministrom0, bodisi v vladi ali pa na "razpoloženju", ki prejemajo skoro deset tisoč dolarjev na leto, ne da se jim bi bilo treba izpostavljati na bojiščih, ali pa delati. Ampak- partizane se oglaša za morilce, take ministre pa za predstavnike narodu, iz katerega so zbegali že v prvem dnevu nevarnosti za svojo kožo.
f Knezu Pavlu, ki je odobril pakt med Hitlerjem in njegovo vlado, so isti ministri odobrili v dar par tisoč funtov šterlingov. Ko je bils Jugoslavija napadena, je bežal iz nje pod angle&o varstvo in živi v ubeiništvu po
Catalog of English Books
Outstanding Books Well Worth Adding to Your Permqnent Library.	*
Never forget that through reading well selected books you continue your education from where it ended with the last d%y of school.
Reading broadens your outlook upon life, and enlarges your scope of knowledge. Don't neglect this important part of > our life.
American Outpost. By Upton Sinclair A book of re mini-
cences, (cloth) ...................... $1.50
American Communism. (James Oneal.) A hihstory of the origin and development of
by
By
Delali so si polno opravkov po svetu, da bi bili Čim manj v ženevi. In vendar je ta pusta ženeva težila svežo narodov. To malomeščansko dolgočasno mesto je vtisnilo tjvszi narodov brezmejno dolgočasnost.
V	ženevi je nemogoče, da bi kaj nastalo. Delegatom zastane srce. Nejevolja se jih loti.
V	Barceloni, v Biaritzu (južna Francija), V ZOrichu bi moglo kaj nastati, v ženevi nikdar. Tu delegat ne more imeti abraaib misli, v svoji nejevolji more imeti le eno misel: Kdaj bom mogel zapustiti ta kraj dolgočasja?
NEKAJ DROBIŽA
Chicago. 111. — V otvoritvenem govoru nedavne konvencije AFL je predsednik William Green svečano izjavil, da se mora politika Zedinjenih držav enkrat za vselej odreči izolaciji. Svet je sedaj tako spojen, da ne
movement, (cloth) .............. 1.25
America's Way Out. (Norman Thomas.) A program for
Democracy. (Cloth) ............ 2.00
Anarchism and Socialism, (G.
Plechanoff), (cloth) ............ 60
Ancient Society, (Lewis H. Morgan ) Researches in the lives of human progress from Savagery through Barbarism to Civilization. cloth 1.15 Brass Check, By Upton Sinclair. A study of American
journalism, (cloth) .............. 1.00,
Between Two Worlds. A New Novel by Upton Sinclair, &59 pages, (cloth) ...
Street and the panic of
1S07, (cloth) ............ .....
Mountain City. A novel Upton Sinclair, (cloth) My America. 1928 - 1938,
Louis Adamic (cloth)	3.75
My Native Land, By Louis
Adamic, (cloth) ....................
Native's Return, By Louis
Adamic (cloth) ... No Pasaran, A Story of the Battle of Madrid by Upton
Sinclair .?..........?.................... v .25
Oil. A picture of the oil industry, in Southern California and taking in the world-struggle. By Upton Sin-
.............. 1.50
1.50
1.50
3.75
_____1.75
Cradle ef Life. The story of one man's beginning. A Novel by Louis Adamic, (cloth)	2.50
Cry for Justice. ,An anthology of the literature of social protest. By Upton Sinclair
(cloth) ..................................
"Debs, His Authorised Life and Letters," (David Kars-
ner), (cloth) ........................
Debs and the War. His Canton Speech, his trial and imprisonment .................................25
1.50
1.50
1.50
1.50
.75
1.50
more* nobena deželi na njemu ! English - Slovene ***der By
Al	rr 1	Dr F. J. Kern, (cloth) ...... 2.00
živeti sama zase Ta vojna nas je Kl|d of ^ WorW> (Dr< M
izučila, da se ne moremo izolirati od ostalega sveta. Naša dobra volja za ohranitev trajnega miru ne zadostuje, zato moramo sprejeti načelo sodelovanja, da ga obvarujemo, ko bo konec te vojne.
Nad 600 delegatov mu je aplavdiralo. Tudi podpisani, ki je član AFL že od leta 1904. soglaša z njegovimi izvajanji. *
Ampak ta isti William Green je ob enem pokazal, da je v vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja še vedno "zelen".
Dočim je delegaciji AFL v Bostonu poudarjal, da moramo kot dežela živeti z ostalim svetom in sodelovati z njim, je pa ob enem angleškim unijam oznanil, da AFL ni za tako mednarodno konferenco zastopnikov delavstva. na kateri bi bile tudi sovjetske unije zraven, češ. da niso svobodne Angleški unijski kongres si že več let( prizadeva, da bi AFL pridobil zà spremen i-tev tega stališča in priznala sovjetske unije za res delavske in enakopravne, a izgleda, da so bile doslej vsi taki napori zaman.
Ne samo to — temveč je dala AFL angleškemu delavskemu Jumgresu Razumeti, da smatra samo sebe za edino pravoveljavno zastopnico ameriškega delavstva — torej naj se na mednarodni sestanek ne vabi predstavnikov CIO in železniških bratovščin. Iz tega je razvidno, da dokler bo načeljeval AFL William Green. ni kaj boljšega pričakovati. Mož je proti izolaciji, a ob enem jo neguje tam, kjer delavstvu najbolj škoduje.
.60
60
Wilhelm Boelsche), (cloth) Evolution of Property from Savagery to Civilisation. by
Paul Lafargue, (cloth) .....
Ethics and the Materials! Conception of History, By
Karl Kautsky. (cloth) ...........60
From Many Lands. By Louis Adamic. One of the greatest stories under the sun, the story of the coming and the meeting of scores of different peoples, in so brief a period, on the vast and beautiful A m e r ican continent,
(cloth). ................................... 3.50
O r a n d s ons. The Story of a man's love for his country and his search for the American Ideal. A Novel by Louis Adamic. (colth).... 2.50 Goslings. A study of the American schools. By Upton Sinclair, (cloth) ....................... 150
Hundjred Per Cent. By Upton Sinclair. A story of a patriot, (cloth) ...................... 150
Jimmie Higglns. By Upton Sinclair. A novel of the ' World War 1914-18, (cloth) 1.50 Jungle, A novel of the Chicago Stockyard, by Upton
Sinclair, (cloth) .................. 1.50
Karl Mars Biographical Memoirs by Wilhelm Lieb-knecht, (cloth), . King Coal. A novel dealing with the strike of Colorado Coal Miners. 1913-14, By
Upton Sinclair, (cloth)........
Laughing In the Jungle, By
Louis Adamic, (cloth) ........
Law of Biogenesis. By J.How- *
ard Moore, (cloth) .............. 110
Llfa and Death. A Study in • Biology, By Dr E Teich
mann. (cloth) ...................... 60
Hammonart. An essay in economic interpretation. By
Upton Sinclair, (cloth)........ 2 00
Mnnay C hangers. By Upton Sinclair. A novel of Wall
.60
.60
clair. (cloth) ..................
Profite of Religion, A study of super naturalism as a source of income and a shield to privilege. By Upton Sinclair, (cloth) ............
..... 2 50 | physician in the House, For Family and Individual Con-sultation. By J. H. Greer,
M. D.. (cloth) ......................
Republic of Plato. By Alexander Kerr, LITT. D.,
(cloth) ................................
Roman Holiday. (Upton Sinclair.) America since the World War—the Roman republic; after the destruction of Carthage — how much alike wore they? (cloth).... | Robert's Rules of Order, Revised. By Henry M. Robert,
(cloth) .................................. 1.50
Straggle Between Science and SuperstiUon, (A.M. Lewis),
(cloth) ..................................
Science and Revolution. (Ernest Untermann,) (cloth).. Social Evil. U's Cause. Effects, and Cure, by J. H. Greer, -
M. D., (paper).........................40
The Social Revolution. (Karl
Kautsky.) (cloth) ..............
Two-Way Passage, By Louis
Adamic, (cloth) ..................
They Call Ma Carpenter. -(Upton Sinclair.) A tale of the Second.Coming, (paper) The Wei Parade, (Upton Sinclair.) A full-length novel dealing with liquor drinking and the liquor traffic in the United State« during the past thirty years (cloth) Trinity of Plunder. A cheerful slam at rent, interest and profit. By August Cleassens Vital Problems la Social Evolution. By A. M. Lewis,
(cloth) ................../....,.:.
Walls and Bars, (Eugene V. Debs.) The story of Deb's
life in prison, (cloth) ______...
What's Your Name? By Louis
Adamic (cloth) ....................
Witchcraft Trial in Moscow,
Friedrich Adier ...... .........10
Workers In American History,
By James Oneal .................. 25
World's End. A novel by
Upton Sinclair, (cloth)........ 2.50
Verney's Justice (Ivan Can-kar.) Translated by Louis Adamic A faithful, stirring piece of realistic fiction by the man who is considered the greatest writer Jugoslavia has produced, (cloth)
.60
2.50
.75
60
1.50
3 00
.•e
ORDER FROM
PROLETAREC
2301 So. Lowndol« Ave., Chicago 23, Illinois.
aristokratsko. Sedaj je menda v neki vili v Egiptu. Kralj Peter II. |pa prejema $433,000 na leto celo v ub?žničtvu! Menda je določeno, da mora iz te vsote plačevati svoje dvorne ceremonijo, vzdrževati mater, dva brata, dve teti in bratrance. Prav gotovo ni v taki stiski, kajti do pol milijona dolarjev na leto zadostuje za vzdrževanje tudi še taki multimilijonarski družini. Se nekaj: Petrova mati ima 50% več dohodkov, kot njegovo veličanstvo, njen sin Peter. Te in druge slične stvari so dokaz, čemu je v Sloveniji partizansko gibanje. Kdo pa ga je povzročil? Ljudje doma se bore, da se jim paraziti nič več ne vrnejo na njih hrbte. Ob enem se hočejo iznebiti š? onih, ki so doma in udinjani v službo okupatorjev.
Radoveden sem, kako se bodo fratri, patri in demokrati počutili takrat, kadar demokracija res zmag* v Jugoslaviji? Ali ne ^odo žalostni samega sebe?
John Chamazar.
Z ničemer ne koristite Pro!e< tarcu bolj kakor s pridobiva« njem novih naročnikov.
Trmerjevo grenko vino razvozlja resne probleme
Ko je pred 55 leti pri&lo Triner-Jevo grenko vino na trg v tej deželi, je bil razvozljan resen problem. Z Želodčnimi neredi se ni igrati. Prebavni organi morajo biti čisti, imeU morate zdrav apetit in dobro prebavo. Zapeka, glavobol in nemirno spanje morajo biti odstranjeni. Trinerjevo grenko vino je izvrstno želodčno zdravilo, njegove nove primesi, vitaminov B-l, ga napravi Se boljšega. Vživajte ga po navodilu. Dobite ga pri lekarnarju v vaši okolici, ako ne. pa pošljite $1.25 ali $6.50 na Jos. Tri-ner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, UL in prejeli boste poštnine prosto, eno ali šest steklenic Trinerjevega grenkega vina z vitamini B-l.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
k»jiiic«, s poljudnimi navodili kalu> posuti AMERIŠKI DRŽAV. LJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri ispitu sa državljan-! sivo, vsebuje knjižica ic v II. dela nekaj važnih letnic iz ssrodovine Ze-dinjenih držav, v 111. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisno-Hi, Ustavo eZdinjenih Jržav, Lin čolnov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države.
Ctu knjižici j» tamft 50 ccatOT ff poštnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarno Proletarčo
CHICAGO 23. ILL. CHICAGO, ILL.

1 50
.25
60
1.25
2.50
PRISTOPAJTK K	¡[
; SLOVENSKI NARODNI " ; PODPORNI JEDNOTI
! NAROČITE SI DNEVNIK ||
i "PROS VETA" < j
Stan« •« celo leto $G 00, j ) pol leu $3.00	;;
t	Ustanavljajte nova društva.	<»
>	Deset članov(ic) je treba sa
\	novo društvo. Naslov za list in	«»
;	za tajništvo j«:	o
I 2«S7 S* Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN aad SURGEON ~ 3724 West 26th btreet
T4 Crawford 2112
OFFICE HOURS:
1>30 to 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) 6:30 te S:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Res. 2219 So. RMfew«, Ave. Tel. Crawford $440 If so answer — C»| Anatin 5700
BARETINCIC & SOI {
POGRF.BNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street „ JOHNSTOWN, f A.
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
EDUCATION > * k ORGANIZATION
CO-OPERATIVE *	COMMONWEALTH
NO. 1888.
PttklUkod Weekly at 2301 S«. UwíW» Ave.
CHICAGO 23, ILL., November 17, 1943.
VOL. XXXVIII.
Bucking the Escalator
We read a newspaper story the other flay that reminded us of the fruitless and never ending fight that workers make for a fair share ol the product of their labor.	A , .
The story was about a woman who tried to climb the steps of an escalator—you know, one of those moving sets of steps that the depart •nent stores of large cities install to save you the exertion of walking. The trouble was that the woman tried to walk UP while the escalator was going DOWN. And so she walked and walked and walked, and got nowhere. Finally she dropped from sheer exhaustion.
Most workers are wise to the escalator. So they don't buck it. But they are not wise to the capitalist profit system. And so they fight and organize and strike and bicker and bargain and complain and chisel— and never get to where they'd like to be
There was a time when 90 cents per day was a laborer's v/age. Under that rate of pay a worker was forced to serve a profit-taker until he was old and worn out. He never was secure. He always lived under the lowest existing standards.	»
Today the wages of laborers are, in some cases, as much for an hour as they were once for an entire day. But laborers still must serve as long os they live and still have the lowest existing living standards The reason for the failure of workers to make real progress is that the escalator trick is being worked against them. Living standards rise as wages increases. But they fall as prices advance. And it so happens that whenever wages go up the costs of living likewise go up. The wage-earners appear to be going up. but. in reality, they are always pretty much where they were before.
The lady who tried to buck the moving stairway had two ways of making progress. She could have found an escalator that was going her way. Or she might have asked the manager of the store to reverse the motion of the one she was on. Likewise, there are two possible ways in which the average worker can "get somewhere" under the capitalist system. He can move with the system and become an exploiter of labor himself. Or he can reverse the process of the economic machine.
The chances of workers becoming exploiters are becoming smaller every day. With government freezing them in their present employment few of them ever will be anything but—merely workers.
The chances of reversing the process are better—if they will all act together to do that.
Workers can enjoy the full fruits of tlieir labor only by, abolishing the price and profit system ... and by setting up a Socialist economy i»nder which people will produce abundance, not for sale and profit, but for use. Until workers do just that they'll continue to sweat and struggle until they fall exhausted. Under the present economic and social system some of them may finally reach the "top" where they can exploit other workers. But the great mass of them will struggle and sweat and fume and exeft all their energy to keep from slipping off at the bottom. — Heading Labor Advocate.
THE MARCH OF LABOR
■tgg
s®®
fifesSSSr
Qlo*« THAN tOO Of NVi* lUSlHtSS MIN OÄäANillO M+ClTI*«** ALUANCl" IN 190S IO W#*nMÍ MAMtCATiON« Itfts. ITS ».«Miff Mmo , .0 •ffOOTT PlftMS *I*MM« IIOM AMHMIHTS.

»**rr toAtftctoo* Wtiirftou ******
tout*. tofMOAc!
0*4A*ltt VOUÄ OOUAÄ4-tot Ü*ON'MAP« mooocr*.
M ****** MAT
IN THE WIND
From THE NATION
Military intelligence: "filip Quiz," a children's game manufactured by Selchow and Righter, New York, includes the question. "Who commanded the Loyalists in the Spanish Civil War?" The answer provided is "General Franco." The manufacturer has no explanation of how the mistake was made, and reports that there have been no complaints thus far ... One of the definitions in a recent cross-word puzzle published by the New York Times was "Famous Ukrainian patriot." The patriot was Petlura. who with German help fought the Bolshevicks in 1918.
Dr. Alfred Baake of Chicago, a spokesman for the National Civic Federation, comes out for collective bergaining: "It is to the interest of organized labor for business to have the right to bargain with labor without Interference of government."
\
The Rubicon, an Italian-American news letter, offers this explanation of the destruction in Italy: "The civilizing work of two thousand years, which was only scratched by the various invaders of Italy who were supposed to have been uncivilized, has been destroyed in
EPICAL HISTORY OF YUGOSLAVIA
Reviewed by HANN8 LEO REICH
MY NATIVE LAND. By Louis Adamic. Harper. 507. pp. $3.75.
How are the chances for a World War III? Not bad, says Louis Adamic in "My Native Land"; not bad, indeed, especially if we continue to consider Dar Ian ism as the political answer to the Yugoslav question. This definitely will not work in Yugoslavia, warns Adamic. and he knows his native land very well. It always has been regarded as the powder keg of Europe. But who provided the powder? The imperi-
* allistic powers. They were immensely interested in keeping the Balkans in S constant state of mild turmoil to prevent unity, the fundament of a nation's strength.
Thus, the South-Slavs were torn by internal strife. The greedy interests of the ruling classes and the religious differences (so negligible, in reality) widened the cleft be-| tween Serbians, the Croatians and the Slovenians, who shed their blood in futile fractricidal wars.
Yet, out of World War I emerged something like a United Yugoslavia, and Louis Adamic proves that it was almost a success. Great popular leaders stepped forward, but King Alexander preferred to listen to reactionaries and grafters instead of to the patriots. His dictatorship was much worse than the Hapsburg oppression, and his dreadful Glavnyacha ranks among Europe'4 most infamous torture chambers, destined to kill the spirit of social progress. Prince Regent Paul, succeeding Alexander who was assassinated in 1934, also contributed his full share to the downfall of Yugoslavia, thereby making it an easy prey for the Nazi conquerors—or at least, so they thought. •
.Unexpectedly, out of betrayal, corruption, political crime, inefficiency and rivers of blood; out of the nightmare of 1941, like the phoenix from Its ashes, rose a new unified Yugoslav spirit.
Who is the personificstion of this spirit which for two years has been puting up such magnificent resistance? Until a short time ago, nine out of 10 Americans would have answered, why, Gen. Mlkhailovich, of course! Drgza Mlkhailovich had become almost a myth. Now this beautiful myth has exploded. "The fearless guerilla leader" has been unmasked as a Fascist underling.
It is humiliatingly sad to be the victim of a gigantic hoax, because every man by nature Is a hero worshiper rather than an iconoclast. However, for the sake of truth, upon which alone a sound future can be built, the bubble of the "heroic Chetnics" had to be prick, ed.
Louis Adamic. by way of exclu-
, ' - m iti-
sive sources, gives us the complete story behind this unbelievable swindle, perpetrated by a gang of ultra-reactionary politicians around the boy-king Peter of Yugoslavia, all of whom are still enjoying the hospitality (if not the support) of our Western democracies. To further their own Fascist designs, this unscrupulous set fostered the Mlkhailovich legend, accrediting victories to him that were actually won with the blood of the real Yugoslav people's army, the Partisans, under the leadership of Tito. Contrary to popular conceptions, this Liberation Front is made up of Communists and non-Communists, "fighting in unity, groping toward new formulae for civilization."
No praise can be high enough for "My Native Land." It is an epical history of Yugoslavia, written with an impassioned conviction, based on sensational documents, and cemented with a profound knowledge. Its range of view and action is tremendous and the conclusions cannot be disregarded. Louis Adamic proves that an enduring peace hinges upon an entirely new Yugoslav state, built from the bottom up. To prevent World War III we must help her figd "the stepping stones to the future, to a clear dawn."
In the light of current events, "My Native Land" should be mandatory reading for everyone. At any time it would make exciting and valuable reading.—(From The Chicago Sun Book Week.)
ELECTI0NS--1943-1944
The Republicans are justified in raising cries of jubilation from unaccustomed throats Th#election returns are precisely in line with whatever swell was evident last year. The stay-away vote was just as large. The majorities were, in some cases, even larger. National issues were only indirectly involved, but it cannot it*" denied that the Republican I arty as of today is in an excellent position.
Old-timers will naturally recall their history. The Republicans were in power for 16 years, the Democrats controlled for 8 years, the Republicans followed for a period of 12 years, and now the Democrats have held the reins for three terms. It is easy to say that there is a rhythmic beat in our political life and that there is nothing to be done about it.
Such mediations are too easy and superficial. An administration coming in after such a tremendous failure as that of the Coolidge-Hoover regime was justified in expecting a longer term of popular support. The undisputed accomplishments of the Roosevelt administration cannot be forgotten within a few years. President Roooevelt can probably win next year. But his party cannot win this ?ear. These two facts put together indicate the Democratic weakness. The President and the party are separate. There never has been a New Deal Party.
The President has the support of the too, too solid South, of the urban political machines of the North and of the organised labor forces The machines are in disrepute, and Labor is too loosely organized to I unction effectively in local elections. According to present indications, the President—if he runs next year—may serve out his time as a New Deal island in the midst of a Republican and reactionary sea. He may be elected as Commander-in-Chief while his political enemies take over uie politics of the country We have little hope of regular and continuing progressive regime until we have a regular progressive party. —; The New Leader
NICE WALLACE!
Vice President Wallace has made another of his excellent speeches, which hold out so much hope that then turns to ashes This time he doesn't call for a vague "ceAtury of the common man' in which capitalism will do miraculously what apologists said capitalism was doing in the Coolidge era: namely, providing all men with peace, security and fredom. This time, speaking before civic groups in Texas, he attacked, monopolies—transportation monopolies, which he says have burdened agriculture, industry and trade in the South and West, fostered monopoly in other industries and threatened the American way of life. This, he opines, is keeping these sections of the country in oolonial status und is the source of many of this country's ills.
The vice president ringingly cqjls for legislation to break up transportation monopolies, which he likens to the plundering and intolerable stranglehold of previous railroad empires on the people; and urges an end to discriminations (reginoal rate discriminations, he means, not jim crow).
So far so good. Mr. Wallace is against burdens on the people and against plundering and monopoly.
Then he goes on to another group in Dallas and promisees organized labor at the UAW hall that "full employment may help solve the whole postwar world picture and prevent future wars." Hpw get lull employment? Mr. Wallace proceeds then to the junior chamber of commerce, whose members he warns that "business must co-operate with the government to preserve the capitalistic system and preserve jree enterprise."
Full swing around the circle.
Now everybody'; satisfied and we can go back to the system that's responsible for it all. Hail the Third World War!—The Call. New York.
Victory for J. L\ Lewis
The coal settlement must be regarded as a substantial victory for John L. Lewis. Although he did not succeed in getting the full increase of two dollars a day—ten dollars for the five-day week—which he great part by the military machine i demanded last spring, the weekly increase under the njew contract of civilized nations that were fight- amounts to approximately $11.50 because of overtime pay on Saturdays, ing for democracy against auto- From the standpoint of the general public, however, the settlement is cracy."	j not without merit. The working time of the miner* has been lengthened
r . ________ M	1 by one hour a day in addition to the extension brought about by the
„	^m1**; J?*"!'- I!??™! introduction of the six-day week. This should mean a considerable in-
crease in the production of coal at a time when every effort must be made to expand output. Moreover, the partial recognition of the principle of portal-to portal pay must be regarded as justified. When the extra hours and payment for part of the underground travel time are taken in account, the settlement can be fitted within the framework of the "Little Steel" formula. The most serious cause for apprehension in connection with the settlement lies in the fact that it will undoubtedly strengthen Lewis's prestige not only within the United Mine Workers but in the labor movement as a whole. Responsible sections of organized labor may have to pay a heavy price for Mr. Lewis's victory.—The Nation.	s .
from France tell of patriots writing "Vive De Gaulle!" in public places There has been no report thus far that anyone has written "Vive Ol-raud!"... German-language underground newspapers are circulating among Germans in Norway... Since the Norwegians have had to give up all their firearms, the bears, wolves, foxes, and wolverines in their country have been increasing at an alarming rate. And
the wild animals no longer show any fear of man ... A Nasi paper in Prague explains the military si* tuaJion with this quotation from Clauaewitz: "Defense is the more effective form of warfare for insuring the defeat of the enemy."
I Correction It was stated in this column on October 23 that Prince Hubertus zu Loewenstein's draft classification was 4-c, the category of refugees who want to defeat Hitler but don't want to shoot Germans. This was an error, for which we apologize. The Prince, a pre-Pearl Harbor father, is in Classification 3-a.
DEMOCRACY'S PERILS
•
"Democracy ... is dependent on. knowledge and wisdom beyond all1 other forms of government. The grandeur of the aims of democracy is matched by the difficulties of their achievement. For democracy is the reign of reason and justice on the most extensive scale. And the difficulties have appalingly multiplied since Jefferson's day. Not only has our industrial civilization, which he so feared even in its inclplency, thrown up an intricate range of new problems, but the mis use and manipulation of modem devices, chain newspapers, cheap magazines, popular polls, the movies, snd the radio, have enormously enlarged opportunities for arousing passion confusing judgment, and regimenting opinion. And now we also know better how slender a i reed is reason — how recent its emergence in men, how deep the coutervailing instincts and pas-sinos, how treacherous the whole rational process."
—Mr. Justice Felix Frankfurter on the occasion of the Bicentennial of Thomas Jefferson's birth.
Where the Money Goes
That business corporations and firms, not citizens, are getting the billion of dollars which are cited as evidences of "inflation danger," and are used as excuses for beating down wages, has been proved by the Federal Reserve Board's analysis of the ownership of bank deposits rubject to check.	- *
The Board says frankly that its investigation has shown a larger 1 mount of "business deposits ' and leas "Individual deposits" than had keen "previously estimated.'* Busimw organisations have in hank 79 percent of all checking deposits, individuals own only 25 percent. The other five percent belongs to non-profit organisations such as unions, lodges, etc., and to foreigners.
Business organizations own $36,700,000,000, individals $14,300,-000,000, non-profit institutions $1^09.000,000,* foreigners $1,200,-000,000.	»	• ii # v
What becomes of all that ballyhoo about Business being "taxed to Jeath" while the working man riots il* luàùlbrf
And, how about all this "after the war prosperity" when the folks turn loose and spend their big fat war earnings with business Looks ïike business has already got that money—or most of it at any rate.— United Mine Workers Journal	'
Make PROLETAREC work overtime. After reading, hand it to a non-subscriber.
POWER POLITICS IN ITALY
Confirmed cynics are referred to the Nov. 6th issue of the Saturday Evening Post, wherein thef will fipd the headiest brew of Real po-litik since Machiavelll worked out the recipe. "Power Politics Succeeded in Italy" by Demaree Bess is the contribution we have in itund. Ita thesis, briefly, is that we won out in Italy because we rejected all recourse to popular forces. Far from having anything against fascism as such, we tried from the start to bribe Mussolini into breaking with the Axij; having failed in this objective we fought and were ultimately in a position to approach Italy with anti-fascist slogans intended to win over the people. At the same time we instructed AMG officials "to suppress all forms of local political activity"; and with the slogan "Abolish Fascism!" we combined "such a conservative policy otherwise that it amounted to the freezing of the status quo In Sicily, once Mussolini's personal party machine had been destroyed." By this sort of manipulation, writes Mr Bees admiringly, "the
decks were cleared for negotiations with any group inside Italy which could get rid of Mussolini." Accepting Mr. Bess's analysis without his glowing approval, we can see the "power-polities" part of his title, but we are not so sure about the success. The Darlan deal, with which he enthusiastically compares theBadoglio arrangement, has been defended on the ground that it saved liver But what lives have been saved in our inch-by-inch advance through Italy? "Had the armistice come immediately," Adol-fo Omodeo. rector of the University of Naplea, told Herbert Matthews, "the Allies could have landed at Genoa. Spezia, and northern ports, and Italy would have been theirs. Now the pentosula Is being devastated from south to north." Tragic, but we needed those fifty days for Mr. Bess's power politics. — The Nation.
Soc. Zarjo's Thanksgiving Concert and Operetta *
Soc. Zarja is having another Thanksgiving Concert and alao an operetta
The concert and operetta are both very good. Included in the concert are three chorus songs, two ladies' chorus', duets and trios. All the songs are new? one being a waltz. It is similar to the "Blue Danube." and its name is "Southern Roses," and has been translated from English to Slovenian.
The name of the operetta we are giving is "Piknik v gozdu" (Picnic in the Forest). It is a comedy about a group of people on a picnic In a forest in Europe and the events that follow. A gypsy also enters the scene. There are two solos and four chorus songs.
The program will take place on November 25, 1943 at 5:S0 p.m. at the Slovene National Home on St: Clair. The admission for both the mnce and program is 50c in advance and 60c at the door. The admission for the dance alone is 50c and music will be furnished by Johnny Pecon's Orchestra.
Get your tickets from any Zarja member. We will also have refreshments.
Hoping to see you all on Thanksgiving,
A Zarja member, Donna Slabe,
NEW LOW FOR PUBLICITY AGENTS
Carol of Rumania is as disreputable a "spring of reyalty" as ever disgraced a throne. He succeeded in getting out of Ills country with a lot of money and a mistress. Apparently our government barred the door to him, so he went to Mexico.
Now he has hired an American publicity agent, and almost every day we read about Carol's "devotion to democracy." and the lady In the case Is pictured as "cultured and refined." Manifestly it is all part of a scheme to get his royal profligate into this country, so he may be in a more advantageous position to carry on negotiations for the recovery of his throne.	.
We hope no one in our State Department is a party to this despicable conspiracy. Having barred the door to Carol, Uncle Sam Should ( Keep it barred. In the meantime, it is interesting to speculate Just how I much the newspaper men who are boosting Carol's game are receiving • lor their labors —Labor.
SATISFIED WORKERS ARE BEST PRODUCERS
Satisfied workers make the best producers, the War Manpower Commision reported. Citing result:, of an industrial survey, the com mission said it found, that where morale among workers is good, production is high, and that the reverse is true where workers have
S v
unsettled grievances.
The patient had just come oat of a delirium.
"Where I am?" he asked feebly, as he felt lovhu^hsnds making him comfortable. "Am I In heaven?"
"No," cooed his wife, "I'm stil with you, dear."
MELTING POT
There's » teztile mili in Peeetyl-vania with an employe rell that's a perfect example of our melting pot democracy.
Sortlng is done by an Ameriten.
Cardlng is done by an Itallan.
Aptrming is dono by a Swede.
Drawing Is deas by a Seot.
Weavlng is done by % Belgian.
Inspection la done by a Preaek-man.
Se o u ring Is done by a A Iban Un.
Dyeing is done by a Turk.
Pressing Is done by a Pele.
Supervisión is done by an Irish-amn. And wkat de Uey maksT — Amerleaa flags.
GOVERNMENT OWNS * 75% OF NEW PLANTS
; n	■ "... . »
latiMM Publication« Fear P««t.
War Effect« UsUm Properly
Is Jvaked
%
Uncle Sam's huge investment in war plants is turning the post-war dreams of Big Business into a nightmare. Hints are ?ppearing in publications devoted to industry that It is not too >arly to begin considering what shall be done with these plants when no longer needed for war production, and broad intimations are held out that most of them should .be junked.
The New York Trust Company revealed that the Federal government owns. 75 per cent of the 1,500 plants built in less thsn three years at a coat of $20,000,000,000.
If the government keeps the plants and should decile to operate them as
"yardstick," the bank pointed out, it would control more than 60 per ceitt of the Scluminum capacity of the country, 92 per sent of magnesium, 20 per cent of ateel, nearly 100 per cent of synthetic rubber and high-octane gasoline, 10 per cent of machine tools snd at least 90 per eent of eircraft capacity.	*
If the plants ars continued in operation, the bank mid, the country would have e capacity to produce goods valued at 1(9 billion dolls««, or 55 billions more than we tamed out in 1949.
ONLY HALF OF WQMtN WORKERS keep jobs )
For every tws women who take jobs in war factories, one quita. the Office of War Information reported
recently. It investigated the reasons why half the women drop oat aad here's what it found 1
Some find running a home And tilling a wr jcb too much to handle.
Inadequate child c*rf .f^tQitieJ-compell many women to rettft* home
Poor transportation and shotting difficulties tire them oat >
Wives of service men leave theif jobs when their husbands am transferred to other camps
8ome get married ot have children, and then drop out of ii
ADAMIC'S NEW BOOK
MY NATIVE LAND
Based upon the author's exclusive material this lnpf»HihU .1
SJSS^^ ~ th* wuntr* of W? Slerb anl and the Slovenians — and her heroic strugle holds a significant
lesson for the democracies.
Order Your Copy Now
Autographed Copies Will Make An I<fc*i Jfanas Gift
$3.75 a copy ,	» ) f f
\
PROLETAREC BOOR SHOP 2301 So Lawndale Ave., Chicago 29, 111.