r Stev. 31. V Ljubljani, 31. julija 1908. XLVIII. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ti ti »i dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Izletnikom v Prago! Tvrdka A, Wilder i drug v Zagrebu, Akademički trg 7, ki prireja poseben vlak v Prago, je izpremenil načrt izleta v toliko, da se odpeljemo v Prago dne 7. avgusta t. 1. in ne 8., kakor je bilo prvotno določeno. Iz Zagreba se odpelje vlak ob 4-06 popoldne in pride na Zidan most ob 5'5S. Tam se pridružimo Hrvatom in Srbom tudi mi. Edor se hoče voziti s tem vlakom, naj se zglasi najkasneje do 2. avgusta ln pošlje denar za vožnjo. Oni, ki so se prvi zglasili za izlet, bodo dobili te dni legitimacije, onim pa, ki so se zglasili pozneje, jih pošljem, ko jih dobim iz Prage. Ce bi pa kdo, ki se je zglasil šele te dni, ne dobil legitimacije, naj ga to nič ne moti, skrbel bodem, da jo dobi v Pragi. Do danes se je priglasilo 44 udeležencev. L. Jelene. Naše narodnostne razmere — in naša narodna šola. (Govoril Ivan Prekorlek na shodu slovanskega naprednega dijaštva v Pragi.) V drugi polovici 6. stoletja po Kr. se začenjajo priseljevati Slovenci do alpskih dežel. Sedmo stoletje zaključi proces njihove naselitve in pomeni dobo največjega razširjenja slovenskega ozemlja s središčem v Korotanu. Vsi poskusi vstvariti trajno državno jednoto, ki bi mogla braniti politično samostojnost, končajo brezuspešno. Nemška frankovska država in zmaga tuje cerkve in nemškega duhovnika pomeni konec narodove samostojnosti na zunaj in znotraj. Gradovi, samostani in cerkve tvorijo predstraže tujega nasilja in strejo narod v spone gospodarske duševne in politične sužnosti, predno se je zavedal samega sebe, predno si je zamogel vstvariti — ločen in razdeljen po geografični legi svojega teritorija — svoj naravni center, ki bi družil periferije z osrčjem in dal podlago skupnega, enotnega dela. Stoletja se ponavljajoči navali Avarov, Madžarov in Turkov tvorijo drugo temno črto na zgodovinski sliki slovenske preteklosti. Mogoče, nekako spontani izraz narodne samobitnosti in obupne odpore proti telesnemu in duševnemu suženjstvu pomenja doba kmečkih uporov in slovenske reformacije. Narod začenja živeti sebi, začenja delati za se. Po kratkih letih toliko obetajočega življenja nastopita zopet združena zgodovinska nositelja sužnjosti slovenske, država in cerkev ter uničita sadove narodnega dela in mu zastavita pot k napredku in kulturi. To je slika naše preteklosti, slovenska je ta preteklost, hlapčevali smo in delali za druge, niso nas družili lastni interesi, družila nas je tuja sila, služili smo tujim koristim. Janičarji iz lastnih naših vrst so nas tirali in še tirajo k temu. Ideje revolucije pomenijo tudi v našem narodu novo pomlad življenja, tudi za naš že pozabljen narod nastopi doba narodnega pro-bujenja, začenjajo se boji za narodno-jezikovno ravnopravnost v šoli in uradu — boji za politično moč narodovo. Izčrpali so nam ti boji doslej najboljše moči, ovirali so naš gospodarski in kulturni razvoj, in danes ob 601etnem jubileju narodovega probujenja, ko so tudi že za nami časi samo narodne politike, ko se je tudi pri nas že izvršila ostra diferenciacija političnega življenja, tvorimo Slovenci v državi narod četrte vrste, ki še nimamo najprimitivnejših predpogojev za kulturni in gospodarski razvoj. Ob nas bije ves naval nemštva proti jugu in jugovzhodu, stremeč ob Adrijo, ob edini naš emporij Trst, v nas poskuša avstrijska vlada z vsemi nepostavnimi sredstvi in z vso brutalnostjo izvesti germanizacijo, ki so jo drugi narodi že odbili. Je navada, če razpravljajo zastopniki tlačenih avstrijskih slovanskih narodov o svojem položaju in kulturnih zahtevah, da skuša drug z drugim nekako tekmovati v tem, da izgleda njegov narod bolj ko mogoče brezpraven. To je naša tradicijonalna navada, ki mora med nami izginiti,, ako hočemo zares drug drugega poznati in pravilno presojati medsebojne potrebe in zahteve in videti, kje treba v prvi vrsti pomoči celoti v obrambo posameznega slovanskega plemena. Treba je torej nam vsem jasne, resnične slike tega, kar imamo, da moremo na podlagi obstoječega staviti skupne zahteve in skupno delati za njih realizacijo. V tem vidim za napredno slovansko akademično mladino, posebej še avstrijsko, pot, ki jo moramo nastopiti mi — pot na zunaj ne vsikdar tako prijetna in „mogočno slovanska" kakor je ona naših slovanskih politikov, a na znotraj realnejša, resničnejša. Ne govorimo o izgubah, ki jih je utrpel slovenski živelj in slov. ozemlje od narodove naselitve v te kraje do današnjega dne. AH ta proces germanizacije in italijanizacije našega življa še za nas ni skončan, vrši se dalje pred našimi očmi. In ta prodirajoča germanizacija preko nas do Trsta, ki rodi zlasti na Koroškem Štajerskem in Gorenjskem naravnost grozeče uspehe, nam kaže vso resnost in nevarnost našega položaja, ne more in sme pa biti vseeno bratskim slovanskim narodom, ki v interesu lastnega razvoja ne morejo pripustiti take okrepitve nemštva na jugu, ki bi pomenilo uničujočo gospodarsko in kulturno premoč nad Slovani. Po vladnem ljudskem štetju iz 1. 1S00. štejemo Slovenci, razdeljeni na Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko 1,192.780 duš ter tvorimo samo na Kranjskem večino. Prihodnja tabela nam kaže v procentih ves naš razvoj, oziroma nazadovanje od leta 1846, oz. 1830. do 1. 1900. Slovenci tvorimo na: Kranjskem Štajerskem leta 1830. — 3886% „ 1846. 88-10%*) 3620% „ 1880. 93-70% 32-70% „ 1900. 94-20% 31-20% Koroškem Primorju „ 1830. — — „ 1846. 30-—% 37-10% „ 1880. 29-70% 32-60% „ 1900. 25-10% 2 *) Odstevši Belokranjee. Smo torej nazadovali na Štajerskem za 7 %, na Koroškem za 5 % in na Primorskem za 7%. Te številke že same jasno govore o nezdravih razmerah, v katerih živi narod, ki pada v svoji relativni moči vsled germanizacije in odseljevanja kot posledice slabih gospodarskih razmer, ki silijo narod drugam, ker domovina nima zanje kruha. Pol s t o 1 e t j a se že borimo za slovensko narodno šolstvo in vendar označimo samo resnično dejstvo, če trdimo, da še danes ne razumeva in ne zna ceniti narod pomena in nalog narodnega šolstva. Šolstvo v Avstriji je danes zgolj predmet političnih bojev, kjer ne odločajo človeške pridobitve in izkušnje stoletij na polju pedagoškem, pri nas odloča in govori absolutno politična moč posameznih strank v parlamentu, politika države in politika cerkve, katerim vsem naj služi šola in le temu ne, komur je namenjena. Tako postaja v 20. stoletju v našem narodu šola najvišja kulturna institucija človeštva protinarodna in protikulturna. Ves naš šolski boj je ostal lam, kjer je bil pred desetletji, ne za korak nismo napredovali, in vsak dan nam prinaša novih porazov, h katerim pripomoremo sami z najboljšimi svojimi močmi. Kakor se je globoko verstvo in nabožen-stvo v našem človeku ubilo in nadomestilo s celo vrsto mrtvih ceremonij, ki naj popeljejo človeka skozi to „ubogo, zapuščeno dolino solz" k edinemu njegovemu cilju onkraj groba, tako je tudi šola našemu slovenskemu človeku le institucija, kjer se naj v prvi vrsti uči katekizma in nemščine, kar bi mu bilo še več potreba, da z zaprtimi očmi preroma grešni človek to življenje, tega se nauči že doma. To je tako vsa življenska modrost slovenskega človeka, začrtana sicer črno, ki pa tako globoko korenini v njegovi duši kot plod naše pretekle in sedanje šole. Pokaže se sicer večkrat v svetlejši luči, v lepših oblikah, ki mu jih izsili življenje in narava. A trajnega, večjega napredka v mišljenju in delu ni, brani ga država s svojim poneumnjevalnim, germa-zatoričnim sistemom, brani ga cerkev, ki se LISTEK. Jakobu Cepudru v spomin. Prišlo je kakor klic iz daljav. Tajno vabeča znamenja so dvignila ptico. Tako je jela potovati v svojem neznanem hrepenenju. Daleč tam blešči vedno jasno nebo v mehki razkošni luči neznanega solnca. Zavel je topel dih iz onih krajev in lahni veter je prinesel seboj polno omamljajočega vonja. Dvignila se je ptica visoko nad zemljo. Nad njo neskončna širjava nebes, pod njo stepa, a na obzorju bleščeča črta morja. Brezmejnost vsepovsod ! Ali te ne vznemirja gluha samota ? Ptica plava dalje ... Bog s teboj ! Solnce je zatonilo, stepa temni. Šelest stepnega bičevja in visokih trav je zazibal ptico v spanje. Sladak mir vlada nad spava-jočo stepo . .. Glej, nebo je zažarelo in poklicalo ptico iz spanja. Hrepeneče njeno oko se je uprlo v daljavo in ptica je že hotela razpeti krila. Naenkrat se je začul surov človeški glas moteč vesmir božanskega jutra. Predrzna roka je hotela zalučiti kamen proti potujoči. .. Pustite njo, ki se je dvignila visoko nad zemeljska tla ! Njeno srce je polno slutenj in hrepenenja po neznanem svetu, v katerem je večen mir ... Ali seže vaša roka tako daleč ? Poglejte njeno dobro ljubeznivo oko ! Ne, pustite ! Oster kamen je zalučila predrzna roka. Zakaj ste jo ranili ? Ali je tolika vaša škodoželjnost ? Ali hočete uničiti vero v dobroto človeškega srca, ustvarjenega po božji podobi ? Prestrašeno se je umaknila ranjena ptica v gostejšo, nepristopnejšo samoto. Videl sem, kako ji je tamkaj krvavelo srce ... Ali tudi tja je priletel kamen za kamenom ! Skrivala se je ptica v žalosti, živela in popotovala v hrepenenju, strahu in slutnjah in vsa izmučena dospela do bleščeče črte večnega morja. Tako je bilo zadnje leto Tvojega živ- ljenja, dragi tovariš 1 Tiho, globoko in malokdo je slutil Tvojo veliko bol. Kje si videl hvaležnost za svoje dobrote ? Komur si skrivil le las ? Bil si prvi, ki je priskočil na pomoč bednemu sotovarištvu, ki Te je spoštovalo in ljubilo kakor očeta. Sedaj vlada sladak mir okrog Tebe in z vedno jasnega neba lije vsenaokrog mehka božanska luč nam neznanega solnca. Ernest Šusteršič. Pismo iz Ljubljane. ii. Hvala lepa Vam, gospod urednik, za posredovanje med g. Gabrškom in menoj. G. Gabršek je namreč že odložil častno mesto učiteljskega zastopnika v mestnem šolskem svetu. Tu se vidi, kako velik je Vaš vpliv ! Sedaj pa Vam poročam še to, da sem kompetiral za nadučiteljsko mesto v Ljubljani. Ker je moderno, da se pritiskajo kljuke, kadar kdo kompetira, sem tudi jaz dejal cilinder na glavo in sem šel k gospodu, ki ima prvo besedo v deželi. „Učitelj Pavliha 1" se predstavim. „Hm 1" — Z enim očesom je zamižal, z drugim me je pogledal in takoj je vedel, po kaj sem prišel. Nasmejal se je in rekel: „Tudi kompetent za nadučiteljsko mesto v Ljubljani ?" „Da, gospod 1" Ponudil mi je stol, potem pa ja jel govoriti : „Kompetentov je veliko — še več pa mnenj, komu gre pravzaprav to mesto." „Korporaciji, kakršna je dež. šolski svet, pač ne bo težko določiti, komu sodi to mesto, saj oddajaste službe vendar po gotovem principu ! ?" „Po gotovem principu — hm — seveda — po gotovem principu postopamo vselej; toda naša korporacija ima v svoji previdnosti več principov — razumete ? — En princip je n. pr., da se nekaterikrat oziramo na starost kompetentovo; drugi princip je, da se oziramo na zasluge, ki jih ima kompetent za nas! - boji prosvetljevanja narodovega. Tako sledijo in se hvaležno oklepajo naši ljudje „prijateljske" roke, ki jim kaže le pot nazaj v laž in temo tako se vbija narodu življenjska energija, zmaguje sistem poneumnjevanja, da more nad narodom neomejno gospodaviti država in cerkev. Leta 1902. in 1903. je priredila Anglija dve poučni potovanji v Ameriko proučevat tamkajšnjo šolo. Udeležili so se jih šolniki in voditelji delavstva, da bi uvideli, da tvori velik del gospodarske moči in produktivnosti države, ki ima toliko prirodnega bogastva in toliko nadarjenih mož, ravno amerikanska šola, katere cijj je svoboden razvoj individualnosti in priprava za življenje, ki je boj, ki tirja vedrega duha, zdravega razuma, ki ne gleda na življenje kot na skrivnostno pobožno romanje grešnega človeka, ki vidi v življenju dobo resnega in velikega stremljenja, kateremu ni začrtanih mej. — In pri nas ? Mi ne poznamo narodne šole, ki bi vzgajala mladino v duhu narodnem v samostojne, ponosne člane naroda. Na Dunaju se je vršila letos anketa o reformi šolstva, v parlamentu so se sprejemale resolucije za ustanovitev novih visokih in srednjih šol — na Slovenskem pa vlada propagira duševno nasilstvo nad stotisoči slovenskih otrok, in narod nima volje ne moči, da bi zlomil te suženjske spone, saj jih že skoro ne čuti več. Žalostne gospodarske razmere obračajo njegov pogled drugam, da ne vidi, kje tiči vir in po-četek vse bede, da ne vidi tega dobro pre mišljenega umora, ki ga vrši vlada na njegovem narodnem telesu. Iz tujih slik, iz tujega življenja mora sprejemati mlada duša že v ljudski šoli vse utise in misli, ne pozna svoje zemlje, svoje slovenske domovine, ne sliši ničesar iz narodove preteklosti, ničesar iz življenja svojih očetov. Nimamo velike in slavne preteklosti, a imamo svojo slovensko preteklost, svojo zgodovino, ki pa je danes tuja in nepoznana naši šoli in naši mladini in tako oropana naša šola največjega narodno-vzgojevalnega pripomočka. V tem oziru, sme li biti in more biti tudi slovensko šolstvo zares slovensko-narodno, 0 tem še danes razmotrivati, ko je to najpri-mitivnejše vprašanje že zdavnej rešeno, bi bilo nepotrebno tratenje časa. Imamo dovolj razvit književni in znanstveni jezik, imamo zadostno število slovenskih učnih moči in zadostno število slovenskih dijakov. Slovenci tvorimo narodno-jezikovno enoto na Kranjskem, Primorskem, južnem Štajerskem in južnem Koroškem — to je naša slovenska narodna celina, kjer imamo vse predpogoje in pravice za razvoj in napredek na kulturnem in gospodarskem polju — naše zahteve eo torej naravne in povsem upravičene. V tem pogledu ne more biti ne za nas ne za vlado odločilen nikak ugovor, ni kak veto onih par procentov Nemcev, ki živijo na izključno slovenskem ozemlju in so v šolskem oziru naravnost pre-nasičeni. Njihovo nemško šolstvo se mora vkljub umetno vzdrževanemu importu nemških študentov iz vseh nemških kotov Avstrije v nemške „Studentenheime" na Slovenskem (Celje, Maribor itd.) samo po sebi reducirati, brž ko smo Slovenci dobili svoje lastno šolstvo. — V teh 6vojih naravnih postulatih ne moremo več poznati nikakega kompromisnega polovičarstva, dovolj zla je že rodila za naš narod nemška in utrakvistična šola, ki pri nas ni 1 Tretji princip je, da se oziramo na spretnost in sposobnost učiteljevo, kar pa pride redkokdaj v veljavo, četrti princip je ta, da se oziramo na osebno simpatijo, ki z njo vpliva kompetent na nas: njegov nastop, njegovo vedenje, njegova obleka itd. — razumete ? Peti princip je princip protekcije; ta je jako važen za nas in se prav mnogokrat vpošteva, ker se na podlagi tega principa ustreže ne samo tistemu, ki službo dobi, ampak tudi njegovemu protektorju, kar je za nas večjega pomena kakor pa tiste zamere od strani propadlih kompetentov I Razumete ?" „Razumem 1 Torej, ker imate toliko in tako lepih principov, potem pa lahko mene nastavite bodisi že po tem ali po onem principu — kar je meni vseeno, ali mi podelite službo na podlagi principa št. 1., št. 2., št. 3. itd. — glavna stvar je, da službo dobim 1" „Bodite zagotovljeni, da bo dež. šolski svet postopal gotovo po svojem principu in bo gotovo tako ukrenil, da bo zanj prav ; vendar pa vam ne morem nič obljubiti, ker ne odločujem sam in ker je toliko kompetentov ! nič drugega, ko domena vladnih germaniza-torjev, ki vzdržujejo sistem korupcije na vseh poljih, kamor le sega na Slovenskem moč in oblast nemške vlade. Vkljub vsem poskušnjam in neštevilnim lastnim odpadnikom, ki se prodajajo vladi in nemštvu za drag denar in vodilne službe, nam kažs statistika, da nam vsaj v jedru in osrčju narodove sile niso mogli še germanizirati. Več sadov in uspehov rodi nemško šolstvo pri nas na polju poneumnevanjain vcepljenja absolutne toposti in pomanjkanja vsakega praktičnega smisla za življenje, ko pa na polju germanizacije. Tega nam ne pričajo številke statistike, o tem nam govori celo obupno zgodovina življenja našega naroda, vsa duševna stagnacija in konservatizem, vse ono duševno suženjstvo in servilizem, ki cvete in se razvija pri nas prav organično dalje od časov tlake in suženjstva, ki so za druge narode bili — za nas pa trajajo dalje in tiščijo narod k tlom, da ne more napredovati, kakor bi zahteval naraven njegov razvoj, odgovarjajoč njegovi legi in duševni zmožnosti. Od tod tako velik odtok naših delavnih moči v tujino, odtod oni velik procent naših moči v industrijskih in gospodarsko višje stoječih nemških centrih, ki nastajajo na Štajerskem, Koroškem in v Trstu. Utrakvistična ljudska šola je neka posebnost, namenjena zlasti Slovencem. Leta 188 0. je bilo okrog 1200 utrakvističnih šol v Avstriji, od teh jih pripada 18% na Slovence, torej nad 20 0. Sčasoma se je pa spoznalo, da taka šola vpliva slabo, in vsak narod je smatral za predpogoj svojega razvoja, da si je preskrbel šolstvo v svojem narodnem jeziku in narodnem duhu, padlo je Število utrakvističnih šol na 400, le pri nas je ostalo pri starem in tako je pfisojenih sedaj nad 50% dvojezičnih šol samo Slovencem, to je več kot polovica vseh v Avstriji. Koliko energije se brezplodno potrati, na to nihče ne misli, ker smo vsi vzgojeni in vzrasli v takih šolah. Vzgojen s tujo kulturo, na tujem zavodu, kjer vedno čuti, da je nekak manj vreden človek, mu manjka povsod, manjka izraza, manjka poguma za delo. Tu leže vsi početki in vzroki naše površnosti, ki nas tira v propast! Narodu prihaja korist le iz onih šol, ki jih vodimo v duhu našega naroda, v duhu njegove zgodovine in narodove kulturne samo-raslosti. Hočemo, da se vzgaja naša mladina v duhu narodnem, v duhu prosvete in duhu napredka. Pomagano pa bo šoli in narodovi vzgoji v šoli malo, ako manjka šoli dela na znotraj, ki pripravlja in vstvarja modernega človeka, naj še bo pritisk vlade in cerkve tako silen. Naravna je torej zahteva naša po značaj nih, globoko naobraženih, pedagoško svobodnih učiteljih, ki bodo umevali pozitivno šolsko-vzgojno delo, ki bodo umeli učiti mladino samostojno misliti, da se bo obogatilo čuvstvovanje in mišljenje mlade duše z zakladi narodove kulture, da ne bo več one praznote, ki jo danes polni neznačajnost, klerikalizem in renegatstvo, ki vodi k duševni degeneraciji in počasni germanizaciji. Za pravilno in pravično presojevanje ta-koimenovanega „posestnega stanja" nemškega na slovenskem teritoriju, podam v tabeli natančno sliko nemških jezikovnih otokov v kompaktni slovenski masi. Apropos, gospod Pavliha ! — Vi poznate svoje kolege, in jaz bi rad dobil nekaj informacij o njih. če nam podaste z a n a s dobrih in uporabnih informacij, potem se bi morda oziralo na vašo kompetenco na podlagi principa št. 2., ki govori namreč o zaslugah, ki si jih pridobi kdo za nas! Razumete ?" „Razumem ! — Vendar pa moram pripomniti, da bi bil rajši imenovan za naduči-telja na podlagi kakega drugega principa, vse-kako pa vam rad ustrežem glede informacij 1" On mi prinese konpetentno tabelo in me prosi, da naj povem o vsakem kompetentu, kar se mi zdi umestnega. Jaz začnem: 1. Bahovec Franc, to je mož, ki služi že 30 let na eniinisti šoli; ves čas je vestno služil in izpolnjeval natanko svoje dolžnosti. Priljubljen je pri občinstvu in pri otro-kih in pripoznati se mora, da je izkušen in praktičen učitelj. Mož ima dve hiši v Ljubljani, kar gotovo ni v kvar reprezentanci mestnega nadučitelja !" „Pardon, da vas motim," mi seže on v besedo, „ravno zato, ker je Bahovec bogat, so Po uradnem ljudskem štetju iz 1. 1900. je štelo Nemštvo na slovenskem teritoriju : 1. Štajersko: Slovencev 409.531 — Nemcev 52.716 in sicer 27.154 Nemcev v mestih Maribor, Ptuj in Celje in 25.562 Nemcev v raznih sodnih okrajih v slovenskem delu Štajerske; slovenska manjšina v imenovanih treh nemških mestih znaša 6052 Slovencev. 2. Kranjsko: Slovencev 479.973 — Nemcev 28.177, izmed teh v Ljubljani 5423 Nemcev med 29.733 Slovencev. 3. Koroško: Slovencev 90.495 (25 0%) — Nemcev 276.829 (74-8%) v celi deželi. 4. Primorsko: Slovenci 212.978, Hrvati 143.602, skupaj 3 5 6.5 8 0, Italijani 384.159, Nemci 19.454. Izmed teh je naštetih v Gorici: Slovencev 4754, Italijanov 16.112, Nemcev 2760, Trst: Slovencev 24.679, Italijanov 116.825, Nemcev 8880. Bilo je pa v Trstu oddanih pri zadnjih državnozborskih volitvah 8415 slovenskih in 8371 laško-liberalnih glasov, neštevši slovenskih socialnih demokratov, ki so glasovali za laško soc. dem. stranko. Celotno Nemštvo na slovenskem ozemlju šteje torej: 28.177 52.716 19.454 100.347 Nemcev, odštevši Koroško, kjer se more govoriti o dovolj enotni slovenski celini, kar so pokazale tudi zadnje volitve. To je torej numerična nemška moč, umetno vzdrževana od nemškega uradništva |in razškropljena na toliko kosov in neznatnih delcev, da bi v naravnem razvoju morala že zdavno izginiti, da ne narašča in se ne krepi od slovenskih priseljencev, od nemškega šolstva, nemškega uradništva in onih naših inteligentnih ljudi, katere korupcija vladnega sistema spravlja v nemški tabor. Preidimo dalje in konštatirajmo, kaj ima teh 100.000 „Nemcev" (polovica renegatov, po veČini takih, da še nemški ne znajo) in 1,192.780 Slovencev, ki prebivajo skupno na slovenskem teritoriju, Slovenci enotno-kompaktno, „Nemci" razkropljeni in razdeljeni ponekod v brezpomembne manjšine, po drugod v umetno in krivično vzdrževane v nekaterih mestih in trgih. Teh naštetih 100.347 Nemcev ima 7 realk, 9 gimnazij, 6 učiteljišč, okoli 14 meščanskih šol. 1,192.780 Slovencev pa ima na svojem teritoriju 4 utrakvistične višje gimnazije (Kranjsko) in dve nižji utrakv. paralelki, (Maribor, Celje) eno privatno realko v Idriji, ki jo šele letos prevzame v oskrbo država, eno utrak. moško učiteljišče (Ljubljana) in slov. učiteljiške paralelke ženske (v Gorici) in slov. višjo dekliško šolo v Ljubljani (mestna), ki se razširi v ženski licej. Na Štajerskem, Koroškem in Primorskem ni nobene slovenske meščanske šole. Slovenskih ljudskih šol je na Koroškem (90.495 Slovencev) 5, utrakvističnih — t. j. za Koroško germanizatorično poneumnevalnih 88. Nemških in ponemčevalnih ljudskih šol je na slovenskem celotnem ozemlju okoli 200, če onih niti ne štejemo, ki so (kakor na Štajerskem) oficijelno slovenske ali utrakvistične z nemško-nacijonalnim učiteljstvom, ki se rekrutira iz breznačajnih nekateri mnenja, da njemu ni treba te službe, da ne bi odjedal zaslužka drugemu, ki je bolj potreben kakor on !" „Česar ne bi odjedal drugemu ?" „No, zaslužka !" „Kakšnega zaslužka ?" „Funkcijske doklade vendar !" „Funkcijske doklade ? — Koliko pa znaša ta ?" „300 K na leto — za Boga !" „300 K ? To ne pride na dan niti ena kronica in za to bagatelo mora nadučitelj delati na dan 3 do 4 ure in ima poleg tega še vso odgovornost za ves zavod na svojih ramah ! Oprostite, po mojem mnenju to ni zaslužek, in Bahovec bi nikomur zaslužka ne odjedel, pač pa bi obvaroval svojega sodruga od dela in skrbi, ki ni zanj nikakor plačan ! Funkcijsko doklado bo treba zvišati, posebno če se podeli mesto meni!" „Pa glede Bahovca so tudi mnenja, da je predober človek in p r e m e h -k e g a srca ; on ne bi mogel ustrahovati podrejenega učiteljstva." „štreberskih" slovenskih renegatov, ki se jim s tem korakom odpre pot karijere. Naša zahteva je popolno slovenske narodne šole, kot pogoj temelj itejše narodne na-obrazbe ter kulturnega in gospodarskega razvoja. Že danes imamo Slovenci kljub temu, da je srednja šola pri nas docela tuja — nemška — in torej težko dostopna slovenskemu dijaku 2726 slovenskih gimnazijcev in 705 slovenskih realcev. Začetkom šolskega leta 1907/8 je bilo slovenskih gimnazijcev : Kranjsko : 1493 (utrakv. gimnazije !) Štajersko : 643 (samo nižji dve !) Primorsko : 460 (nemško vse!) Koroško : 100 (vse nemško 1) Drugod: 30. Gimnazijcev imamo Slovenci še razmerno veliko, a vkljub temu še mnogo premalo. Če pa upoštevamo, da imamo tako neznatno število realcev (705 !) potem vidimo, da število 2726 koncem leta 1907 zaostaja daleč pod normalo pri drugih narodih v Avstriji. Vzrokov za to moramo iskati v prvi vrsti le v tujem šolstvu, ki naravnost ubijajoče ovira prouspeh dijakov in rodi direktno toliko mladih izgubljenih eksistenc. Začelo se je tudi pri nas v novejšem času pod vplivom splošne prenapolnitve v službah akad. izobražencev misliti, da imamo preveč inteligentnega naraščaja, preveč dijaštva — to pa je docelo napačno in more razvoju in napredku narodnemu le škodovati. Ojačimo svoje moči! Nov udarec lopovstva pada na nas — piše levovska „Szakota" — prsi križarjev udarjajo ob prsi naroda, ki se zvija od bolesti in bolečin. Niso še zaceljene rane, zadane Poljakom v Vrešnji, niso se še posušile solze krvniku izročenih otrok in že nas je zadel nov udarec iz rok barbarov. Nad onimi, ki so brez orožja, se lahko znašajo oni, ki ne poznajo človeških čuvstev. Vendar prenašanje tega brutalnega preganjanja in sprejemanja udarcev groznih krivic, to vam je bolest nad bolestjo, otožnost, ki nad-kriljuje slehrno ©tožnost. Kakor že pravi Runvid k Gražini: „Te iskre zanetijo požar v duši. Ta dim je 'napovodovalec groznega izbruha," tako smemo reči tudi mi, da je novi zakon, izdan od Prusov zoper Poljake, napovedovalec strašnih dni, borb neoborožencev s tlačilci, da so to iskre, ki hočejo zanetiti velik požar v duši naroda. Vsekako pa nas ne ugonobe iskre, ki jih krešejo križarji, marveč nas le razvnemajo k obrambi in vztrajnosti. Ne zatemni nam pogleda dim, zbirajoč se v črn oblak; ako >pa je napovedovalec izbruha strašnih dni, pa naj nas dobi pripravljene za odboj zadanega nam udarca. Ojačimo svoje moči za vztrajno in težavno delo, zakaj slehrno dejanje, ki ga danes zamudimo, utegne priti jutri prepozno. Celo brez orožja v rokah se je moči časih zmagovito boriti. Brez isker, ki netijo požar, je vendarle mogoče sežgati sovražnika, zarotivšega se na življenje drugega naroda. Dalje v prilogi. ~ < „To trdite prav ! Bahovec je dober človek, mehkega srca — zato nikakor ne sodi za voditelja ! Dober človek, mehkega srca — prosim Vas — kakšen vodja bi pa to bil! ? Nazadnje bi imel še kako sočuvstvovanje s podrejenim učiteljstvom ! Morda bi se celo tako daleč spozabil, da bi z učitelji, občeval — ali celo jim katerikrat pokazal prijazen obraz ! Pfff — tak nadučitelj, ki bi s prijazno ¡besedo pa z dobrimi sveti vodil svoje učitelje — haha — take figure so bile pred sto leti morda šolski voditelji, a dandanes — prosim Vas za Boga — dandanes mora imeti voditelj energijo — energijo pravim, brezobzirnost, kakršno so imeli ameriški priganjači in pazniki sužnjev, nad katerimi so vihteli svoje biče — tak mora biti današnji nadučitelj, sicer ne pridemo nikamor. Bahovec pa je dober človek in ima mehko srce — zato je Bahovec od muh, in nikar se ne ozirajte nanj." „Saj se tudi ne bomo !" „Tako je prav! — 2. kompetent je Ra-zinger Anton, miren in resen mož, vesten učitelj. Služi že 35 let in je delaven na peda- .Učiteljskega Tovariša" dne 31. julija 1908. Priloga k 31. štev Da se le nobeno srce ne bi zaprlo v egoizem, da se le nobeden duh ne bi omadeževal i malomarnostjo 1 Ojačimo svoje moči, da v resnici razberemo vse to, kar podpira prusko trgovino in obrtnijo in to bodi naša nravstvena in gmotna obramba. Tu pojde več za to, da stopimo vsi v vrsto tega pasivnega odpora proti vsem nemškim izdelkom, kakor za to, da se otresemo nekaterih lastnosti. Tu pojde več za ono pre-zirauje, ki naj velja nečimurni nemški družbi, kakor tudi za to, da izkušamo prebiti brez 'nemških „Blattov" in „Bibliothek". Ali res nismo sposobni za to, da ustvarimo v svoji sredi zdravo in vztrajno organizacijo, ki naj bi bila naperjena zoper to, da bi v slehrnem poljskem društvu, v slehrni poljski hiši ne bilo več nemških časopisov. Ali mar ne bomo znali bojkotirati onih nemških prostorov, v katerih se nahajajo „Žeitunge" na mizah? Saj nemški tisk, ki ga ne pokriva rdečica sramote zaradi takšnih postav svoje vlade, naj spozua, da za takšne postave mora žeti in bo žel samo preziranje. Nahajajo se časih roke tako umazane, da se jih roke, ki so snažne, dotakniti ne morejo. Nahajajo se tudi duhovi tako nečimurni, da človek ne more imeti z njimi nič skupnega. V sedanji dobi si Poljska lahko reče, da z barbari, živečimi v XX. stoletju, jnoče imeti nič skupnega, zaraditega tudi proč s tem, kar je pruskega!. Ko je geslo enkrat izdano, je treba vztrajno delovati v človeški družbi v to svrho, da se to geslo tudi uresniči. Zaraditega naj vztrajni ljudje osnujejo posebni davek v ta namen, da se olikajo vsi oni, ki rabijo v govoru nemške izraze, ki pošiljajo sinove na pouk v Berlin ali v Vrati-slavo, ki dajejo hčerke v nemške zavode, ki imajo po hišah nemške pestunje, ki sprejemajo pruske potnike v svoje kleti, ki se še s tisočerimi nitmi vežejo z narodom, ki niti človeškega imena ni vreden ! Takšen davek, ko bi se enkrat uvedel, zamore prinesti velik dobiček, in vinar pridobljen na ta način, nam pomore v boju z nemškim pritiskom v krajinah ob meji. Naj nas ne straši misel na težave in upor. Ako nastopimo vztrajno v vrsti slično lavi, izpulimo družbo izpod nemškega vpliva ter presekamo križarjem niti. Zoper udarec, naperjen zoper pravice naroda našega, pa si ojačimo moči in branimo se. Samo da se le nobenega srca ne bi polastil egoizem, da se nobeden duh ne bo omadeževal z malomarnostjo! Zborovanje „Zaveze" v Gorici in odkritje Gregorčičeve spominske plošče in spomenika. Nedavno smo čitali, da namerava odbor za odkritje spominske plošče na Gregorčičevi rojstni hiši in nagrobnega spomenika, odkriti oboje dne 6. septembra t. 1. Ker bi to odkritje bilo slovesneje, ako bi se ga udeležila tudi goško-literarnem polju. Prej je izdajal v zvezi z Žumrom, sedaj pa z Gabrškom učne knjige. 3. Cepuder Jožef, marljiv kot mravlja, živi in dela le za šolo in družino. 4. Bele Ivan, inteligenten in duhovit učitelj. On ima izpit iz francoščine in poučuje tudi ta jezik. 5. Bezlaj Jožef, zaslužen učitelj,ima meščanski izpit, delaven na literarnem polju. Bilje že nadzornik in je mojster v svoji stroki. 6. Bežek Juraj, učitelj, ki ima poleg pripravniške tudi gimnazijsko maturo. Predsednik deželnega učiteljskega društva; ima torej zaupanje vsega kranjskega učiteljstva. Kot učitelj jako marljiv in celo tako neumen, da hodi ob ^nedeljah popoldne v šolo zvezke korigirat. 7. Pretnar Jakob — stara korenina, bil je že nadučitelj iu povsod je ščitil svoje podrejene učitelje. Imel je med učiteljstvom najlepšo — zastopnost in kolegialnost, ki jo je pa dosegel z ljubeznijo. Mož je vztrajen in „Zaveza", ki ravno one dni zboruje v Gorici, ali pa saj oni tovariši in tovarišice, ki nameravajo po zborovanju poleteti na grob našega planinskega slavčka, in teh ne bo malo, mislim, da bi bilo dobro, ako bi vodstvo „Zaveze" stopilo v dogovor z omenjenim odborom v svrho, da bi se to odkritje preneslo za dva dni, t. j. na dan 8. septembra zjutraj. Glavno zborovanje „Zaveze" bi namreč bilo v ponedeljek predpoldne. V ponedeljek popoldne, oziroma zvečer bi se odpeljali do sv. Lucije tin Tolmina. Drugo jutro 8. septembra pa bi se peljali dalje na odkritje in v Beneško Slovenijo. S tem bi sicer izpremenili prvotni načrt izleta, ali bili bi zato obilo odškodovani v činu, da bi mi, pijonirji prosvete, bili kolikor mogoče številuo zastopani pri odkritju plošče in nagrobnega kamna našemu miljencu. Pokazali bi s tem, kako znamo ceniti naše genije. Saj narod, ki jih ne zna ceniti, ni vreden, da jih ima. Obenem mislim, bi to privabilo mnogo naših cenjenih tovarišev in tovarišic, da se udeležijo nameravanega izleta na Gregorčičev grob in v Beneško Slovenijo med naše brate-trpiue. I. S. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Za glavno skupščino „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", ki se bo vršila v dneh 6., 7. in 8. septembra letos v Gorici, so izvolila in prijavila delegate sledeča „Zavezina" društva: 1. Tolminsko učiteljsko društvo: 1. Matija Kenda, nadučitelj v Volčah; 2. Fran Kašca, nadučitelj v Tolminu; 3. Josip Bakovšček, nadučitelj pri Sv. Luciji; 4. Matej Mikuž, učitelj v Tolminu; 5. Josip Prijatelj, nadučitelj v Grahovem; 6. gospica Dragica Pavšič, učiteljica v Podmelcu. II. Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo: 7. Fran Ferlinc, učitelj v Šmarju pri Jelšah; 8. gospa Marija Ferlinc, učiteljica v Šmarju pri Jelšah; 9. gospodična Tilka Lecker, učiteljica v Slivnici pri St. Juriju ob juž. žel. Namestnika: 1. gospodična Leopoldina Hotschewar, učiteljica v Šmarju pri Jelšah; 2. Pavel Fleré, nadučitelj pri Sv. Štefanu. III. Sevniško-brežiško učiteljsko društvo: 10. Josip Pečnik, nadučitelj v Kapelah; 11. Ludovik Potočnik, učitelj naDobovi; 12. gospa Terezija Potočnik, učiteljica na Dobovi; 13. Fran Srebernič, nadučitelj v Za-bukovju; 14. Ignacij Supan, učitelj v Brežicah. IV. Savinjsko učiteljsko društvo: 15. gospodična Bibiana Kolšek, učiteljica na Vranskem; 16. Ivan Kramar, učitelj v Braslovčah. Namestnika: 3. gospodična Frida Zmerzlikar, učiteljica v Letušu; 4. Bobert Senica, učitelj v Št. Juriju ob Taboru. Prosimo vsa Zavezina društva, da vrnejo o pravem času izpolnjene društvene izkaze in prijavijo delegate, Zavezinemu blagajniku pa pošljejo udnino. Priprave se marljivo in vsestransko vrše za dostojen nastop v Gorici. Posebno marljivo je na delu „Učiteljsko društvo za goriški okraj", da sijajno sprejme udeležence XX. glavne skupščine. neumorljiv govornik; on zvrta s svojim govorom če je treba, luknjo v trebuh; torej porabljiv človek. 8. Leveč Janez, reformator slovenskega lepopisnega pouka, izboren učitelj — mož samostojnega mišljenja. 9. Kleč Avgust, inteligenten človek, učitelj, ki govori perfektno tri jezike: slovensko, nemško in laško. Denarja ima kakor smeti. 10. Trošt Franc, delaven na šolskem in glasbenem polju. Izboren glasbenik in ženij glede izdelovanja učil. On izdeluj« iz starih gumbov, polomljenih dežnikov itd. prav uporabljiva učila. 11. Jelene Luka, predsednik „Zaveze", učitelj, ki ima meščanski izpit in človek, ki se nikdar ne prelevi. Kakršnega mnenja je bil pred 30 leti, takšnega je še danes. 12. Furlan Jakob, priden učitelj, reformator telovadbe, jako prijazen človek. 13. K e c e 1 j Alojzij, mož, ki ima glavo na svojem mestu. Priden in vesten učitelj, star vojak, je pomagal Bosno in Hercego- Vsakdo, komur količkaj pripuščajo razmere, pohiti one dni v solnčno Gorico. Vodstvo Zaveze Luka Jelene, predsednik. Štajersko. Grornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 6. avgusta t. 1. v G o r n j e m g r a d u ob 11. uri v 4. razredu tamošnje šole. Vzpored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Zapisnik in dopisi. 3. Poročilo o slavljenju društvene dvajsetletnice. 4. Predavanje:„Tudi pri pouku v telovadbi se je ozirati na praktičnost v življenju." Predava g. Burdian. 5. Volitev delegatov za „Zave-zino" zborovanje v Gorici. 6. „S v j e t o z o r" — praktično učilo. Bazkazuje in razloži g. Šijanec. 7. Slučajnosti. Po zborovanju je skupni obed v gostil-nici g. Šarba. Z ozirom na to, da je isti dan ob 10. uri ustanovni shod okrajnega društva za varstvo zanemarje mladine v veliki graščinski dvorani — je pričakovati, da se zbere takrat vse okrajno učiteljstvo v Gornjem gradu. Gostje k zborovanju kakor tudi k skupnemu obedu dobro došli! Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje 6. dne m. avgusta ob 10. uri v „Narodnem domu". Dnevni red: 1. Zapisnik o zborovanju dne 4. aprila 1908. 2. Dopisi in sicer: a) dve resoluciji „Zveze" v Celju; b) prispevanje doneskov za „Legov" spomenik; c) oglaševanje pevcev, pevk in godbenikov za „Zveziue" prireditve; d) „Najvišja zahvala" „Zvezi" za izraženo vdanost; e) predlog o izdanju plačnega zakona; f) predlog za okrajne šolske svete v zadevi učit. plač ; g) sestanek slovanskih učiteljev v Pragi (9.—14. 8.); h) nabiralne pole v zadevi „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani; i) pristop k „Zvezi narodnih društev"; j) pristop k „Narodni založbi" v Celju; k) pristop k „Haft-plichtversicherung". Poročevalec tov. Zinnauer. 3. Volitev delegatov za „Zavezino" skupščino v Gorici. 4. Predlogi, nasveti i. dr. Šoli in učiteljstvu naklonjeni gostje dobro došli 1 Imenom odbora: A. Požegar, t. č. načelnik. Učiteljsko društvo za šentienarski okraj zboruje v četrtek dne 6. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne v Sv. Lenartu po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Zelo zanimivo predavanje. 4. Poročilo o „Zvezi". 5. Volitev delegatov za „Zavezo". 6. Kako naj obhaja društvo 60 letnico presvetlega cesarja. 7. Slučajnosti. Tovarišice in tovariši! Pokažite 6. avgusta t. 1., da se zavedate svoje stanovske dolžnosti ter pridite vsi. Le v slogi je moč. J. K o p i č , predsednik. Srednješolski vestnik. ** Ruski jezik na krakovski gimnaziji. Na neki krakovski gimnaziji se uvede ruščina kot obvezen predmet. V Galiciji biva zdaj mnogo poljske mladine iz Privislinskega okraja v Busiji, ki bojkotira ruske šole. Ker bi pa ta mladina v Busiji ne mogla dobiti služb, ako ne dokaže znanja ruskega jezika, je ustregla vlada željam ruskih Poljakov na omenjeni način ter jim dala priložnost, da se poljski mladeniči nauče ruščine. To je prvi slučaj, da se v Avstriji poučuje na javni šoli ruski vino „notjemati". Tvegal je že kri iu življenje za cesarja. 14. G a 1 e Franc, mož, ki dosedaj še ni ničesar storil, kar bi se mu moglo v zlo šteti! 15. Likozar Anton, občinski svetnik, ki imponira s svojim odločnim nastopanjem ljubljanskemu občinstvu. Mož je bil tudi vojak in se je udeležil okupacije Bosne! 16. Jegl . .. „Dovolj!" me ustavi gospod. „Ne govorite dalje! Iz teh petnajstih kompetentov ne bomo nobenega izbrali 1" „Seveda ne", — odgovorim jaz — „ozirali se boste vsekako name! Iz mojega poročila ste lahko povzeli, da so to ljudje, ki nimajo pravih svojstev za nadučitelja. To so vsi ljudje, ki drže še sedaj na značajnost, ki pravijo o kolegialnosti in medsebojni ljubezni in ki govore še o narodnosti in veri. Mene poglejte! Jaz sem to že zdavnaj vrgel med staro šaro; zatajil sem že narodnost pa tudi vero in zatajim, če je treba, oboje skupaj. Taka so mo- jezik, ki so ga dosedaj vedno smatrali za nekako strašilo, dočim se ga Nemci, Francozi in Angleži pridno uče, ker je edini slovanski svetovni jezik. Morda pa se je začelo vendarle daniti v glavah avstrijskih birokratov? ** Jesenski zrelostni Izpiti na moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani se vrše od 21. do 28. septembra. ** Matura na celjski gimnaziji se je vršila od 20. do 25. julija. Napravilo je izpite 55 maturantov, 8 z odliko. ** Stoletnice celjske velike gimnazije, ki so jo slavili prav v vsenemškem duhu minulo soboto v nemškem gledališču, s e slovenski fantje na gimnaziji niso udeležili. Vsa čast mladim Slovencem, ki se niso pustili žaliti in so s svojo odsotnostjo ostro obsodili samonemški značaj te prireditve. Nemci se silno jeze, ker se ni udeležil stoletnice celjski glavar g. baron Müller. Ima pač več takta kakor oni, kar mu mora služiti le v čast. ** Matura na II. državni gimnaziji v Ljubljani se je vršila 20., 21. iu 23. t. m. Izmed 22 kandidatov sta dva odličnjaka, dva reprobirana za pol leta, ostali „zreli", deloma soglasno, deloma z večino glasov. ** Sprejemni izpiti na slovenski gimnaziji y Celju. Oglasilo se je k sprejemnemu izpitu 24 fantov, sprejetih je bilo 22 — toliko kakor lansko leto. ** C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani je izdala poročilo o šolskem letu 1907/08. Zavod je obsegal nastopne oddelke: 1. Zimske kurze za stavbne obrtnike (zidarje, kamnoseke in tesarje). II. Oddelek za šoloobvezne dečke z dvema razredoma. III. Dnevno šolo za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki za a) stavbno in pohištveno mizarstvo, b) strugarstvo, c) rezbarstvo, d) kiparstvo. IV. Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike. V. Dnevno šolo za umetno vezenje iu čipkar-stvo s strokovnimi oddelki a) za umetno vezenje, b) šivanje čipek, c) pletenje (klekljanje) čipek. VI. Javno risarsko šolo za deklice. — Na zavodu je poučevalo poleg ravnatelja 9 profesorjev in učiteljev, 4 učiteljice. 3 delovodje iu 8 pomožnih učiteljev. Obiskovalcev (rednih in hospitantov) je bilo v začetku leta 269, koncem leta pa 179. Izmed rednih učencev jih je zdelalo 115, pri 10 je bil nepovoljen uspeh. Odhodao spričevalo je dobilo 12 obiskovalcev. Slovencev iu Slovenk je bilo 157, Nemcev 20 in 2 Hrvata. ** Madjarska gimnazija v Osjeku. V Osjeku zgradi ogrska državna železnica poslopje za madjarsko nižjo gimnazijo. — Vse to se dogaja pod tistim baronom Bauchom, ki ga Frankovci kraj vsega svojega velikohrva-škega radikalizma slave kot pravega hrvaškega bana. So pač vredni drug drugega: Bauch, Madjari in — Fraukovci. Politiški pregled. * Kdo bo predsednik avstrijske delegacije. Letos se ima za predsednika avstrijske delegacije voliti član gosposke zbornice' Kandidatje so trije: dr. Baerenreither, vitez Madeyski in baron Gautsch. Po dosedaj običajnem modusu bi moral biti izvoljen doktor Baerenreither kot član levice, ker sta v preteklih sezijah to mesto zapored zavzemala člana središča in desnice. Zakaj se stranke sedaj nočejo več držati prejšnjega modusa, ni zuano. Delegati gosposke zbornice so imeli te dni sejo, da se sporazumejo glede predsednika. Pravijo, da bo izvoljen Madeyski. * Naslov justičnih in sanitetnih svetnikov. V jubilejskem letu bodo posamni zdravniki in odvetniki odlikovani s podelitvijo naslova justičnih, oziroma sanitetnih svetnikov. Odvetniškim in zdravniškim zbornicam se bo dala prilika, da se posvetujejo o tem vprašanju. Splošno prevladuje mnenje, naj bi se s tem naslovom odlikovale samo take osebe, ki so se po dolgoletnem poklicu izkazale vredne za tako derna naziranja in jaz se jih držim. Bes je, da nimam dosedaj nikakih zaslug, ne takih, ne takih, pa to nič ne de, zaslug si lahko pridobim s tem, da bom Vam vdano služil, kakor pokoren sluga, in pa s tem, da bom — zagotavljam Vas — najstrožje postopal z učiteljstvom in v kali zamoril takoj vsako prosto misel, ki bi se znala pojaviti v tej ali oni učiteljski glavi. — Učiteljstvo se bo naučilo pod mojim vodstvom, da ne bo mislilo s svojimi možgani, ampak da bo sveta edino le moja misel!" Tako in enako sem govoril h gospodu. Kakor sem zapazil, so napravile moje besede najboljši vtisk na gospoda in zato sem preverjen, da bom preskočil vseh 15 navedenih kompetentov. Kadar se to zgodi, Vam poročam, gospod urednik; do tedaj pa mi ostanite zdravil Jia zdar! Vaš P a v 1 i h a. i (ilikovanje. Predlaga se, da bi se s tem naslovom odlikovali oni zdravniki in odvetniki, ki že 25 let uspešno delujejo v svojem poklicu. * Avstrijska gospodska zbornica. Knez Wmdiscbgratz je otvonl sejo 21. t. m. in se je najprej v toplih besedah spominjal umrlega člana gosposke zbornice, grofa Bawo-rowskega. Zakonski načrt glede zavarovanja delavcev proti nezgodam in za slučaj bolezni je bil rešen v prvem čitanju in izročen komisiji, sestoječi iz 15 članov, ki se jih izvoli v prihodnji seji. Nato je knez Dietrichstein poročal o predlogah glede povišanja rekrutnega kontingenta za 1908. V debato je posegel tudi podpredsednik grof Schonburg, ki je poudarjal, da se mora tudi gospodska zbornica baviti z vojaškimi stvarmi v trenotku, ko se pripravljajo važna vojaška vprašanja, čeravno spadajo vojaške stvari v kompetenco delegacij. Govornik je omenil med drugim tudi zveze z Nemčijo. — Grof Eudolf Traun je obžaloval, da se ni še povišal rekrutni kontingent za skupno armado in da ni še dovršena potrebna reforma vojnega zakona. Govornik je omenil tudi predlogo o reservistih in je izrazil željo, naj bi odpadle zaduje vojaške vaje tudi za častnike in kadete. Končno je izjavil, da bi bilo bolje da se je skrbelo za izpopoinjenje skupne armade in mornarice. (Živahna pohvala.) Potem sta govorila še knez Orsini Riesenberg in minister za deželno brambo FML Georgi, nakar je bil zakonski načrt v drugem iu tretjem čitanju sprejet. — Potem je zbornica razpravljala zakon o rezervistih in po referatu poročevalca je bila zaključena. Baron Plener je nato poročal o predlogu glede določitve alkoholnega kontingenta za obratno dobo 1908/09. Predlog je bil sprejet brez debate. Potem je zbornica sprejela več manjših zakonskih načrtov, ki jih je poslanska zboiuica rešila v zadnji seji. — Zbornica je odobrila sklep proračunskega odseka, da se davek na sladkor ne zniža. Zbornica je sprejela melioracijski zakon, zakon .o državnih slugah ter načrt o podržavljeuju češke severne železuice. * Češka iu nemška duhovščina na Oeškem. Nemški listi pišejo, da je med 4800 katoliškimi duhovuiki češke skoraj sedmi del (to je 686) Nemcev, dočim pripada od katolikov dežele nad tretjino nemškemu narodu. Češko ozemlje ima samo češke duhovnike; nasprotno je v 718 „čisto nemških" cerkvenih občinah v dušnem pastirstvu 6i8 nemških in 563 čeških 'duhovnikov (47-7 odstotkov), 289 nemških župnij ima sploh le češke duhovnike. Vzrok tem odnošajem je v tem, da se med Nemci le malo mladeničev posveča duhov-skemu stanu. * Podržavijenje železnic t Avstriji. V zadnjem času so v Avstriji prešle v državno posest tri železuice, severozapadua železuica in južuo severno nemška spojna železnica. S po-državljenjem teh železnic se pripoji državni železniški mreži 30UU km železniške proge, tako da ima sedaj država skupno okolo Ib.UUO km železuice. * Volilna reforma In nemadjarske narodnosti na Ogrskem. Madjan uvidevajo. kaka nevarnost jim preti z novo volilno reformo, zalo jo vlada z vsemi mogočnimi pretvezami zavlačuje. Sedaj si je -začela vlada med narodnostno strauko iskati zaveznikov. Vlada hoče namreč na narodnostno strauko pritiskati, naj bi se zadovoljila z omenjeno volilno reformo. V prvi vrsti so se Madjari spravili nad Rumune kot najmočnejšo nemadjarsko skupmo. V treh rumunskih časopisih, ki so v službi madjarske vlade, je neki dr. Babeš fabriciral celo serijo polemik pod različnimi imeni za ustanovitev zmerue stranke. Rumuui pa so takoj izpregledali manever, ki men na razdvo-jitev med nemadjarskimi skupinami ter so solidarno izjavili, da vztrajajo na narodnostnem programu iz i. 1895. ter izjavljajo na vse take niadjarske poizkuse, da je mogoče misliti na pomirjenje z nemadjarskimi narodnostmi šele tedaj, ako se volilui imeniki pravilno in pia-vičuo izdelajo. V vsakem okraju mora nemad-jarska naroduost voliti svojega poslanca, kakor je to na Aloravskem mogoče. Rumuui bodo pri volilui reformi gledali poglavitno na ugouuo razdelitev volilnih okrajev, ne pa toliko na liberalnost volilne reforme v splošnem. — iz Budimpešte poročajo: Tu se govori," da predloži vojno ministrstvo jeseni zakonski načrt o povišanju rekrutnega kontingenta. Minister grof Audrassy odpotuje bodoči mesec v 161, da poroča cesarju o volilni reformi. Ako cesar ne odobri Audiassyjevega načrta za volilno reformo, tedaj bo grof Andrassy izvajal posledice, ker je baje volilna reforma obljubljena kakor rekompeuzacija za zahteve Madjarov namesto koncesij v vojaških jezikovnih vprašanjih. * Doseljevanje Madjarov. Po uradni statistiki se je meseca marca t. 1. izselilo 354 Hrvatov, 43 Madjarov iu 33 Nemcev; naselilo se je pa 7fc> Hrvatov in Srbov, 193 Madjarov, 51 Nemcev iu 33 drugih. Po tej statistiki ¡je dokazano, da se je samo v enem mesecu naselilo dvakrat več Madjarov nego Hrvatov — iu to večji del železniških uslužbencev. * Novi železniški načrt na Balkanu. Kakor je zvedeia „Hrv. Korespondenca", je avstrijska vlada poverila uekemu meduaroduemu železniškemu podjetništvu izgotovljeuje načrta za novo zvezo med bosensko-heicegoviuskimi železnicami in Adrijo. Ta proga bi šla iz Usti-piač v Bosni čez Fočo v Nikšič-Podgorico v Crui gori do Virpazarja, kj^r bi se zvezala z železnico, ki jo gradi italijanski konsorcij v Bar. Proga Bar-Virpazar bo koncem oktobra t. 1. izročena prometu. Ako se izvrši ta avstrijski projekt, bosta po železnici Kruševac-Var-dište-Foča-Nikšič-Virpazar zvezaui Srbija s črno goro, oziroma z Adrijo čez avstrijsko ozemlje. Z^ ta načrt je tudi Črna gora, ki upa, da se avstrijska vlada ne bo upirala črnogorskemu projektu glede železniške zveze med Duuavom in Adrijo, ki bi šla iz Zibefča čez Prištino-Medare-Prizren, potem proti Tuzim pod Gusinjem na črnogorsko-balkanski meji in v Podgorico. V Podgonci bi bilo križišče za duuavsko-adrijsko in za avstrijske železnice, ki bi dobile pri Ustipračah zvezo s progo Sarajevo* Vardište. Na tak način bi prišel srbski načrt Piizreu-Sv. Ivan v Medui docela iz upošteva. Za novi črnogorski projekt je tudi Ru-sija. Najprej bi se zidalo progo Ustiprače-Foča-Nikšič-Podgorica-Virpazar, potem pa progo Zibefče-Prištma-Medare-Prizren-Tuzi-Podgo-rica. Iz okolnosti, da črnogorska vlada ne ugovarja avstrijski železnici v črni gori čez Nikšič, sklepajo, da je avstrijska vlada zadovoljna, da se zgradi dunavsko-adrijska železnica s končno točko v Baru in da je ta obljubila v to svrho celo svojo podporo. Iz vsega izhaja, da sta se Avstrija in Črna gora popolnoma domenili glede nameravanih novih železnic, in mogoče je, da se bo o načrtu Ustiprače-Vir-pazar razpravljalo že v prihodnjem zasedanju delegacij. To progo žele tudi avstrijski krogi. Tozadevni sporazum naše in črnogorske vlade je, kakor trdi „Hrv. Korespondenca", sad zadnjega potovanjo kneza Nikole v Petrograd. * Srbska skupščina. Novo izvoljena skupščina se je konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen dr. Vukševic, za podpredsednike pa Miloš Costic in Gjoka Stojkovic. Vsi trije pripadajo staroradikalni stranki. Ko je bila skupščina konstituirana, se ji je predstavila nova vlada in podala svojo deklaracijo. Samo-stalci v predsedstvu niso zastopani, ker tega sami niso želeli. Skupščina bo imela seje do 23. avgusta, nakar se odgodi do 13. oktobra. * V turški armadi je nastala cela revolucija. V Drinopolju zahtevajo častuiki in vojaki, da se izpuste iz zaporov vodje reformnega gibanja. V Solunu zbujajo nemire Mladoturki. Vojaki, ki dlje časa služijo, hočejo odpust iz služb . — V Seresu je bil umorjen polkovnik Mustafa beg. * Revolucija na Turškem. Iz Soluna brzojavljajo: Skoplje. Bitolj iu Solun so zavzeli uporuiki. Povsod vlada mir. — Uporuo vojaštvo iz Besne je navalilo na Bitolj m ga zavzelo. Uporniki so proklamirali ustavo. V mestu je sedaj mir. — „Kölnische Zeitung" poroča, da je generalni guverner Macedonije Hilmi paša podal demisijo. V Soluu so dospeli štiri auatolski polki, ki so bili takoj poslani proti Bitolju. — Na kompetentnem mestu izjavljajo, da še niso dobili uobenega uradnega obvestila, da bi dal sultan svoji državi ustavo; takisto še tudi ni došio ofieialuo poročilo, da bi uporniki zavzeli Soluu, Skoplje in Bitolj. — „Pester Lloyd" pnobčuje brzojavko iz Soluua, da je dal sultan ustavo in da se v kratkem skliče parlament. * Odgoditev ruske dume. S carskim ukazom je bilo odgodeno prvo zasedanje tretje dume do 28. oktoora. Huma je imela skupuo 98 sej, izmed katerih so bile nekatere velike važnosti za politiško in kulturno življenje, ker se je prvič ustavno sprejel državni proračun, rešil se je zakon o ljudskošolskem pouku itd. Nerešene pa so ostale velike reforme, ki jih je obljubil oktobrski manifest. Kmetiško vprašanje; o katerem je rekel car v svojem nagovoru na poslance, da bo prva in neodložljiva naloga dume, je ostalo neuotaknjeno. Tudi državljanske svoboščine, ki jih je obljubil vladni komunike, se niso uresničile. Vendar pa ima tretja duma zaslugo, da je ideji parlamentarizma priborila veljavo ter prisilila birokracijo, da mora priznati dumo za važen, odločileu faktor. * Volitev predsednika Združenih držav. Kakor javljajo iz Novega Jorka, napovedujejo ameriški listi hudo volilno borbo, kakršne še ni bilo. Oba kandidata — Taft in Bryan — se še ta mesec podasta v poedine države v svrho agitacije. Republičanski listi, ki so še nedavno menili, da je izvolitev Tafta go tova, so klouili duhom iu to zaraditega, ker je Bryan mnogo spretneji agitator in govornik nego Taft. Trusti ne bodo fiuancialuo podpirali te volilne borbe. * Predujmi portugalski kraljevi hiši. Komisija, ki je imela ustanoviti visokost predujmov, ki so bili izdani kraljevi hiši, je konstatirala, da so se taki predujmi dajali samo visokim uradnikom. Tu so se dogajale grozne zlorabe. Neki visoki uradnik, ki ima letne plače 10.000 frankov, je dobil predujem četrt milijona frankov, drugi uradnik je dobil predujem 625.000 frankov. Neki drugi visok uradnik je bil imenovan guvernerjem neke portugalske kolonije v Afriki, dal si je izplačati plačo za pet let naprej, a potem se je odrekel temu mestu. Komisija je skleuila, da ta imena priobči parlameutu. S tem bodo kompromitirane mnoge odlične osebe. * Nasi, bivši laški naučni minister, ki je bil obsojen zaradi poueverjeuja na več mesecev ječe, je v Trapani zopet izvoljen za državnega poslanca. Od 30üü glasov jih je dobil 2ö66. Vestnik. Nečuveno obrekovanje. „Slovenec" je zadnjo soboto, dne 25. t. m., priobčil članek „Šolstvo", kjer na brezstiden način obrekuje učitel|stvo. Sovraštvo naših nasprotuikov je pri-kipelo do viška, saj poživlja „Slovenec" koncem imenovanega članka naše ljudstvo naravnost na upor. Pouatiskujemo tu „Slovenčeve" infamije v trajen spomin, kako znajo krščanski ljudje obrekovati, ne da bi si kdo veljavnih mož njihove stranke prizadeval pomirjajoče vplivati na izbruhe politiške strasti klerikalnih žurnalistov. „Slovenec" piše. „Zal da tudi v ljudskih šolah vedno bolj prodira ta duh. En del učiteljstva je dober in vesten vkljub neprestanim napadom od nasprotne strani, večina našega učiteljstva pa gre slabe poti in se vedno bolj pogreza. To je žalostno dejstvo, a treba ga je očitno povedati, da se ne bo korupcija neopažeua vedno bolj razširjala. — Liberalni del učiteljstva je že prekosil daleč stare liberalce. Človek z učiteljiško izobrazbo, ki ne čita drugega, kakor vsak dan svoj „Narod", mora duševno popolnoma degenerirati in podivjati. Ce govoriš ž njim, se ti že pri prvih besedah izda vsa njegova neotesanost, ki jo včasih hi-navščiua le za silo in nezadostno pokrije. — Če čita kako knjigo, izbira nalašč protiverske, najrajši lascivne stvari, ki jih razširja tudi med mladiuo. Mnogo je učiteljev, ki v cerkev sploh več ne hodijo in celo ostentativno še druge odvračajo. Mnogo jih živi tako očitno pohujš-l)ivo, da ljudstvo, boječ se za svoje otroke, poizkuša vse mogoče, da bi se jih lznebilo, a ne more doseči niti pjibove prestave, ker dobe ravuo taki učitelji često svoje protektorje. Tudi naziranje gotovih nadzornikov bo treba nadzirati, ker so uspehi preiskav ponavadi jako suhi iu pohlevni. — Obžalovanja so vredne mnogokrat učiteljice, ki so prisiljene s takimi ljudmi sodelovati, često tudi stanovati v eni hiši. Večinoma mestna dekleta, nevajena življenja na deželi, brez primerne družbe postanejo često žrtve sirovih liberalnih tovarišev. — Težko je tako živeti, da se človek ohrani na površini in ne propade za drugimi. Vsa čast onim, ki se bore z zlom in mu ne podležejo 1 Ta hrabra četa nam je nada za boljšo bodočnost." — Koliko silovite siro-vosti in laži je nagromadene tukaj, to se ne da povedati. Gotovo pa je, da kriči taka pisava po maščevanju, ki pride bodisi v taki ali drugačni obliki. Nesramnost posebne vrste je zlasti to, da si upajo „Sloveueevi" ekslemenatarji nežinirano blatiti visoko moralično čistost naših koleginj, medtem ko bi najprej morali ostrgati zobe z onih celibatarjev, ki so guusni v besedah iu dejanjih. Vsa „Slovenčeva" revolverska pisava je tako grda, da se dostojen človek ne more dalje baviti z njo! Fej! Ljubljanski škof in njegova skrb. Kako plemenito in vzvišeno nalogo ima ljubljanski škof, namestnik Kristov, zagovornik in zaščitnik pravice in resnice, to razodeva sam v svojem „Škofijskem listu", pišoč med drugim: „Opozarjam vas na mladinski list „Mladost". Začeli so ga izdajati goreči laiki in vneti duhovniki. Namenjen je za kmečko in dijaško mladino, čuti se pa, da bo ostal le za naše mladeniče po deželi; za dijake se bo moralo drugače preskrbeti, na kar se že misli in si priprave delajo. „Mladost" ima že nad 2000 naročnikov; širite jo med mladeniči, da nam jih ne prevzamejo liberalni učitelji z listom, ki ga za mladeniče snujejo. Osvojimo si teren in držimo ga! — Po zaupnih osebah pazite na knjige in liste, ki se bolj ali manj skrivaj razširjajo. Zasledujte posebuo delovanje dijakov akademikov in učiteljevi Vigilaute!" — Tako ! Zdaj vsaj vemo, kaj je skrb ljubljanskega škofa iu kako sveto, nepristransko iu apostolsko je njegovo pastirovauje! čast in hvala mu! Denun-cianti in strankarski agitatorji, stran! Vladika ljubljanski prekliuja vaš umazani posel! častimo iu poveličujmo ga, ki nam je tako dober in blag! Res, blagor nam, ker imamo takega očeta! Amen! Podlo ovaduštvo. Sotrudnik našega lista in tovariš nam piše: „Te dni sem bil v Lescah. Oglasivši se pri tamošnjem tovarišu, sem zagrmel nanj: „Ali si ti tisti lopov, ki — kakor piše „Slovenec" — že leto dni ne moliš „očenaša" v šoli?" — Izvedel ^em, da že pet let tovariš poje pred šolo in po šoli primerno pesem. Tovariš v Lescah kakor tudi jaz sva bila gojenca slavnega, pred kratkim umrlega pedagoga Revelanteja, ki je — dasi duhovnik — učil, da se predšolska in pošolska molitev lahko nadomesti s pesmijo, in proti temu se tudi ne upira šolska postava. — V hiši tovariša v Lescah sem se prepričal, kako v k r-ščanskem duhu odgaja vrli mož svoje otroke. Rosa mi je bliščala v očeh ob teh prizorih ! In vendar ima „Slovenec" odličnega moža za „brezverca" in Bog ve, kaj še vse 1 V Lescah sem tudi izvedel, kdo je podli ovaduh. To je dotičnega tovariša učenec, kateremu je mož pomagal, da je prišel na visoke šole na Dunaj in da je dobil mastno štipendijo. Kako že pravi pregovor? „Dobrota je sirota." Maturanti iz L 1898. v Ljubljani. Svoječasuo 6em Vas pozival v našem „Tovarišu", kako in kje bi slavili desetletnico. Samo trije (D., Mer. in Šij.) so se mi odzvali. Ne morem si misliti, kako to, da se tako malo N nič — zauimate za desetletnico. Ali jo m slavimo po smrti? Vzdramite se! Po moje^ sešli naj bi se v Ljubljani, recimo sredi avgust, Najlepše pa bi bilo, da se vsi udeležimo glavne skupščine „Zaveze avstr. jugoslovanski! učiteljskih društev" v Gorici. Kako mislite In Ve, cenjene tovarišice? Oglasite se vi kmalu, da vem poročati v „Tovarišu". Zdrat stvujte! Vaš Legat, Dol. Logatec. Iz seje c. kr. okrajnega šolskeg sveta v Radovljici dne 19. julija 1908. Prej sednik pozdravi uovoimenovanega c kr. ok| šol. nadzornika želeč, da bi tudi on deloval prospeh šolstva m učiteljstva iu upa, da b vladala vedno prava harmonija v c. kr. ofc šol. svetu. Zastopnik učiteljstva A. Určar p0 zdravi taistega v imeuu učiteljstva, upajoč,