27
Slovstvene stvari.
       Nadalje o besedicah anti, an, ni, niti.
Ker smo se začeli od teh besedic pogovarjati, ne smemo jenjati, dokler se popolnoma ne porazumemo. Jaz sem prepričan, da kolikor več se nas oglasi se svojimi izkušnjami, toliko z boljim vspehom delo dovršimo. Zato sem prav hvaležen gosp. Cigale-tu, ki mi je v zadnjem listu lanskih „Novic" z izvrstnim svojim peresom pomogel bistriti stvar, ki (mislim, da nama radi to pritrdijo vsi vešči slovenski pisatelji) res ni malenkost , temveč živa potreb a za lepoto, spretno3t in pravilnost našega jezika in za knjižno slogo slovansko. Njegovemu sestavku dodam danes sledeče: Besedico anti bi jaz raji pisal an te, ker mislim, da je nastala iz an in te. An je po moji misli ono, kar nego (als, aber) ter kaže protivnost proti drugemu stavku, ki smo ga v misli pridržali, kakor da bi hoteli reči: Nič druzega, an . . ne drugače, an.. itd. Besedica te se mi vidi eno ter isto se srbsko-hrvaškim ta (ja, doch), zakaj nas ante, če se ne motim, vjema se v pomenu se srbskim ta popolnoma, tako da je menda na pr. nas: an te veš in srbski ta znaš — eno.
To isto opravilo utegne an imeti v izreki an češ, ali n' češ. Jaz sem slišal to izreko med Dolenci in Belimi Kranjci rabiti tedaj, ko hote povedati vzroke ali nagibe tujega djanja v samogovoru tistega, od kogar djanje izhaja. Ta samogovor prinašajo ali naravnost z besedami govornikovimi, ali pa ga opisujejo z veznico da. Na pr.: „Nič nam ne da, an češ niste vredni, ali pak an češ da nismo vredni." Besedica češ utegne kratica biti od čuješ kakor viš ali sliš od vidiš, slišiš. Jaz bi si tedaj ta primer tako-le tolmačil: „Nič nam ne da, pa gotovo ni druzega vzroka, an (nego), ker misli (samogovor:) čuješ, niste vredni."
Pa to je samo moja misel; in ne predrznem se trditi, da je prav tako in ne drugače.
Beli Kranjci rabijo v istem pomenu tudi tobože, da. Dobro bi bilo, da bi se še kdo oglasil zastran besedic an te in an češ (tudi samo češ), da jih do dobrega spoznamo; zakaj v knjižnem jeziku je treba jasnosti, da ve bravec in pisavec, kaj če reči to ali uno ; zakaj se piše tako ali tako.
Gosp. Cigale praša nadalje, kako naj bi pisali veznico n^, jeli en, an, ne ali no? Odgovor je težak zato, ker ima vsaka teh oblik svojo pravico, al vendar v knjigi ne kaže vseh imeti.
Oblika no je po moji misli stari nt, izgovorjena po ruskem narečji, ktero polglasnik izrekuje za o. Njo pišejo tudi hrvaško-srbski pisatelji; jeli jo pa tudi njih narod tako izgovarja, in ako jo izgovarja, jeli ni iz rusko-cerkvenih knjig dovzeta, tega jaz ne vem. Gotovo je, da bi poprijemši to obliko znatno se približali slovanski slogi. Ali niti obliki ne in an ne bi bili na-pečni, ker ju naš narod tako izgovarja, in ker ju že imamo obedve v sostavah nego in ampak.
Toraj bi jaz želel, predno se kaj za trdno vsta-novi, da bi še kteri naših veljavnih jezikoslovcev svojo misel povedal.
Ker sem že omenil besedico ampak, naj še povem, da kakor mi njo včasih zamenjavamo z veznico temveč (temuč), ravno tako govore naši Kostelci in Osil-ničani prosti več namesti prostega an ali van. Na pr.: On me ne ljubi, več (namesti an) črti. Jaz tega nečo biti kriv, več ako (namesti van ako — ausser) mi se dokaže. Zastran veznice ni (niti) misli g. Cigale, da tedaj, ko se zanikuje z več glagoli, ali ko se nikav-nemu stavku dodaja drugi nikavni, ni treba še pred glagol staviti nikavnice n e. Ali jaz mu tega za slovensko narečje ne morem potrditi, čeravno priznavam, da je on svojemu mnenju našel mnogo podpore v druzih slovanskih narečjih. Kar sem jaz izkusil, ki sem mnogo let poslušal hrvaške Slovence, in ki še zdaj skoraj vsaki dan slišim Kostelce in Osilničane , kteri veznico ni (niti) razločno izgovarjajo, moram reči, da naš narod ne dela nobenega razločka, naj si je več glagolov ali samo eden; naj se vežejo med seboj stavki ali le besede ; in da pred dopovedni glagol nikavnico n e postavlja, čeravno se ni ali niti, ki ima oboje popolnoma enak pomen, že v stavku nahaja.
Da se verjetnost teh mojih besed lažeje razvidi, naj mi bo dopuščeno, predno prinesem djanske dokaze, da veznico ni malo teorično razložim.
Posluževal se bom pri tem prostih veznic i in ni, ker ste gibkeji od sestavljenih in in niti.
Ko tedaj zvežemo na trdivni način dve reči, rabi nam i — na pr.: delam i molim. Ce to zvezo s po-vdarkom, t. j. kreplje izrečemo, mi podvojimo veznico: „i delam, i molim."
Sestavljenko i n sem jaz samo enkrat slišal podvojeno od enega Ribničana: in tu, in tam.
Prenesemo-li primen na nikavni način, moramo najpred pred glagol postaviti nikavnico ne: „Ne delam,
ne molim.". Ali tukaj vsaki lahko vidi, da glagola po nikavnici sami še nista nikakor zvezana, več da stojita vsaki zase samostalna. Ako jih tedaj nočemo zvezati, moramo med-nju postaviti veznico, toda ne i, kakor v trdivnem načinu, ampak, ni. In to je ravno tisto, zoper kar je meril moj zadnji sestavek, da namreč slovenski pisatelji proti naravi slovanskega jezika nikavne stavke vežemo z in namesti ni.
Pravilna zveza bode tedaj: „Ne delam n i ne molim \a s povdarkom pa: „Ni ne delam ni ne molim."
Posebni prikazi tega vezanja so, da se ne tudi še zad postavi: „ne delam, ni ne molim ne; — ali da se spredaj izpusti, pa zad dene: „ne delam, ni molim ne; ni ne delam, ni molim ne." To je posebno navadno, v sestavljenih glagolskih časih in načinih: „Ne delal, ni molil nisem" (ne bom, ne bi itd.). Tudi: „Nisem ni delal, ni molil; nisem ni delal ni molil ne."
Ako tega primera prvi glagol v misli zaderžimo, a drugi z vezjo vred izrečemo, dobimo zvezo, ki jo Nemci izrazujejo z „und auch," „und auch nicht." Ona se nastavlja na predidoči stavek tako-le: V trdivnem načinu: „jaz i molim;" v nikavnem: ,jaz ni ne molim." Posebni prikazi so tukaj, kakor v pervem primeru.
(Konec prihodnjič.)
    28
35
Slovstvene stvari.
Nadalje o besedicah anti, an, ni, niti.
(Konec.)
v
Častiti bravci bi zdaj lahko od mene zahtevali, da jaz navedi za vsaki prikaz, ki sem ga povedal, primer iz knjige. Jaz mislim da bi to mogel, in tudi bi rad, ali zclaj nimam ne Časa, da bi iskal, ni ne pripravljenih tacih knjig; naj bo tedaj za to pot dovelj samo nekoliko primerov, iz kterih se bo tudi dal uganiti genij slovenskega in slovanskega jezika.   Ti-le so:
1.     Iz stare slovenščine: „Nesem se ni približil jemu. Ni malo ne možaše videti'' [Miki. slavnih 1863 III. zvez.)
2.    Hrvaško - srbski: ,,Car ne mogne ni kud, ni kamo" (Vuk). ,,Inoga ni iuča ni oka nije Višnji svetu podelie." (MaŽ. lirv.) „A jednome ni to nije moglo iziči." (Vuk). ,,Kdo svoje odbacuje, nije ni tudjega vredan."   (Nar. prislov.)
3.   Iz češeine: „Ani had svyh stržev (črev) nese-žira. Chu dobreho (ubozega) ani svojet' nežna. Ani s tebou. nemohu žiti;) ani bez tebe biti." (Celakovski nar. prišl.)
4.   Iz ogerske slovenščine: ,,Na lici zemlje je nej (nam. ni); vsaki človek keršeenik , nego jeso i vnogi driigoga vadliivanja (vere) kakti: Zidovje, Mohameda-nusje, poganje. Niti sami krščanje so nej (nam. niso) vsi edne fele.a
Proti bratom — sestram mojim je moja dužnost etu, naj se ž njimi lepo zbivam, ž njimi se nepernjam, ni njim nevošeeni ne bodem.
Deseta zapoved: „Ne poželi bližnjega tvojega žene, ni sluga, ni službenice, ni nika, ka je njegovo.u (Kerščanstva abece v Kosegi 1845).
Kako mora v slovenščini, če prav je že ni v stavku, še vselej ne stopiti pred glagol, vidi se najjasneje pri besedah z ni sestavljenih.
Kakor n a pr. pravi Srb: „Car ne mogne n i kud, ni kamo" — ravno tako govorimo mi: „Nikod nikamor ne; nikoli nikjer ga nia;   „ni se nam izpolnila
ta želja kratko nikar ne." (Nov.) „Nimamo nikake gotovosti." (Nov.) „Boječega zajca hočete s tem odpoditi, nikakor pa srčnih možakov ne odgnati."  (Nov.)
Ravno iz teh že tako rekoč okamenelih oblik, ki nam genij narodov predstavljajo že v stanovitnih, nespremenljivih kipovih, vidimo najbolje, kako je ravnati v druzih tem enacih slučajih.    Ali se nebi mi vsi sme-
i'ali, ko bi jel kdo pisati: „Ne grem in koli in kamor; :ratko in kar ne?" Pa vendar pišemo vsi v čisto enakem slučaji: „in konca in kraja ga ni"; „kratko in malo ne." Jeli hočemo še jasnejega dokaza, da smo v zmoti?
Zgled iz biblije od nebeških ptic, ki ga je zadnjič gosp. Cigale navel, bi se imel, jaz sem tega trdno prepričan, pravilno po slovenski tako-le prestaviti: ,,Poglejte ptice nebeške, ni ne (ali: one ne) sejejo, ni ne žanjejo, ni v žitnice ne spravljajo."
Ko bi bil prestavljavec slovenski, ki je pisal trikrat in, vedil, da je tudi v slovenščini nikavna vez ni a ne in, on bi bil čisto prav pogodil.
Zakaj češki prestavljavec v tem istem zgledu ni pisal ani-ne, kakor smo vidili iz mojih primerov, da je češka navada, tega pač ne vem. Kaj, ko bi ga bil zmotil latinski original? Zakaj prav zato, da po tuje mislimo, zablodimo tolikokrat s prave poti.
Res je pa to, da srbski pisatelji včasih pišejo ni (niti) brez ne pred glagolom, ali to menda samo tedaj, kadar postavijo to veznico neposredno pred glagol. Na pr.: „Nit' su sneži, nit' su labudovi." „Niti valja tako, niti može biti." Tako piše Vuk v narodnih pripove-stih : Ja se ondolen ne mičem, jer niti je tvoje, ni moje blago ovo. A na drugem mestu pripovesti, kjer ni ne stoji neposredno pred glagolom, piše isti Vuk: a jednoma ni to nije moglo iziči.
Ali je prvi način tudi v vsakdanji govorici srbskega naroda vtrjen, tega jaz ne morem razsoditi, med Slovenci bo javaljne kje navaden.
Konce vaje moram še opomniti, da v mojem zadnjem sestavku je v primeru: „Nisem ga vidil, ni poznam ga" — nikavnica ne po tiskarskem pogreški izostala.   Imelo je biti: ,,ni poznam ga ne."
Ce ima Še kdo kaj dodati ali popraviti, naj blagovoli , da tudi to stvar po prijateljski in složno z dobrim vspehom doženemo.
Podgorski.
36