-1.......' '■ :i .........'—--------- Izredna naročnina do 31. decembra: Izhaja vsak četrtek itauja ....................................... ls-so iot-tt j ;..... InOZemStvO.................... 3'— Posamezni Izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cenL — Uredništvo in uprav-niftvo: Trst. via Maiolica 10-12. Telelon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zalivale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej. Leto II. - Štev. 22. Glasilo Komunistične stranke Italije Viale 24 rada vsled ainC> Vsak dan umirajo tam ljudje od gladu. Uspehi pomožne akcije, ki jo je organiziral mednarodni proletariat, se niso izkazali zadostni. Revolucionarna Rusija potrebuje pomoči in računa v prvi vrsti na proletarsko pomoč. Treba je torej pomagati, treba je prispevati. Ali treba je storiti to hitro, ker dvakrat da kdor hitro da. Trst, četrtek, 22. decembra 1921. Metati, delavci in kmetje! Vsem je še v živem spominu po-;ziku. Vaše Delo pa tudi mora izha-žig naše tiskarne v letošnjem februar jati, ker je sedaj edini jugoslovanski ju. Gotovo je bil to najobčutljivcjši proletarski list, ki nas še lahko svo-udarec, kar jih je kdaj doživel prole- bodno bodri v boju k vstrajnosti! tarfat naše dežele. Kapitalistična Delo je danes edino pravo in nepri-buržuazija je vedela, kje smo ji naj- j krito glasilo vsega jugoslovanskega bolj nevarni in kje nas najbolj boli. proletariata! Njegov pomen je torej Ona je vedela, da je naša tiskarna. danes neprimerno večji, kakor je bil srce vsega našega življenja in zato I pred požigom. nas je zadela naravnost v srce. Ona' Toda naš tisk je potreben danes je vedela, da sta Delo in Lavoratore naše najhujše orožje in zato nam ju je uničila. Po požigu Dela in Lavo- vaše najbolj požrtvovalne pomoči. Treba novih sredstev ne samo, da ga vzdržimo, ampak tudi da ga dvig- ratorja mi, kot politična stranka, nemo do one moči, ki nan\ je v na-skoro nismo več živeli. Ali se še | šem trdnem boju potrebna. Delo spominjate na zadnje državnozbor- mora postati dnevnik ali pa mora iz-ske volitve?! Kakšna zmeda, kake. j hajati vsaj trikrat na teden. Potre-neorientiranost, kake težave. Iz naj-jben nam je tudi urednik za hrvatski oddaljenejših krajev, od morja in gor j jezik. Vse to pa bomo mogli doseči ste prihajali k nam v Trst, da vidite, i samo z vašo najizdatnejšo pomočjo, ali še ži\imo, ali pojdemo na volišče, j pa organizirr.mo pomoč za naš ali ponesemo svojo rdečo zastavo v! tisk smQ ustanoviU v Trstu oosebni vihro političnega boja — ah se mor- Ccntralni <*{*,<„. za prolelars‘ki tisk, da ne odrečemo popolnoma svojega ki bo organiziral p0vsodi pododbore življenja ............................... . za nabiranje gmotnih sredstev Od občinskih volitev torej katerih se bomo skoro gotovo udeležili, ne pričakujemo velikih volilnih vspe-hov. Tudi ni naš namen, da bi leteli1 za volilnimi vspehi in žrtvovali radi njih svoje komunistične nazore. Udeležili se jih bomo kot komunisti in bomo izrabili volilni boj v svrho agitacije za cilje naše stranke in v to, da razširimo med proletariatom razredno zavest in čut človečanstva. Volilnega boja ob priliki političnih volitev smo se udeležili brez vsakih sredstev in nam ni bilo mogoče raztolmačiti volilcem svojih nazorov kakor je bilo potrebno. Zato pa bomo ob priliki teh volitev povedali v našem iistu kam naša stranka stremi, kaj hoče in kaj se od volitev nadeja, kakšne so naloge in dolžnosti naših sodrugov in kako se mora ravnati proletariat, da ne bo na lepem in z lepimi besedami v imenu velikih idealov osleparjen. RADUJTE SE NARODI! Nikoli še nismo živeli tako muč- m j širjenje lista. Za prvo pomoč, feo iz- nvljenja.proletard, kakor ob, da] u odbo; posebna, mala « voščila tistih lasih prihodih, kakor ob tisti j za jsjovo leto». Ta voščila bodo po nas: nesigurnosti. 15 in po 10 lir. Proletarci, poslužite DELO JE ZOPET TU! 1 se teh voščil, ki vam jih bodo nudili Kako teško ste ga čakali na de-1vaši zaupniki z zavestjo, da kupujete želi in kako težko smo ga ustvarjali! "»uničijo za svojo rdečo armado! mi tu v Trstu! Oživeli smo ga na no-j Z* Pozneje P* bo treba prispevke vo z dosti večjimi mukami; kakor si; za ,Del° iak,° ure1d,ltl’ da bodo tvo,r.l]l mnogi od vas misli. |{a,en Pntok v blagajno nase Us- K vsemu temu pa ste vi material- *arne. no doprinesli skoro v neznatni meri, Sodrugi! zakaj fond. ki ste ga skladali vi pred Samo z vašo izdatno pomočjo bo požigom za Delo, se je sproti po- moglo Delo izhajati in širiti prole-rabljal. Ako je Delo zopet zagledalo i tarsJlo zavest. Ne trpite, da nosijo beli dan, se moramo za to zahvaliti 0gr0mna bremena za naš tisk samo svoji stranki, v njej organiziranemu j nekateri, ampak glejte, da se razde-defavstvu cele Italije. j \e bremena na rame vseh zavednih Toda če smo svojim bratom za ta, proletarcev. Vzemite si za .vzgled veiikoaušni čin Solidarnosti hvaležni idrijske rudarje, ki če so prav izkori-iz vsega srca, nam naš proletarski j gčani bolj kakor vsaka druga kate-ponos ne dopušča, da bi mirno trpeli. ■ gorjjai obljubili za januar vsak po da tišči to veliko breme samo njiho->pGj dneva svojega trdega dela za va ramena! Slovenski proletarec mo-;naž proletarski tisk! Pojdite in štora odslej sam skrbeti za svoje orož-. u * j; - i takni je. ker samo tako moremo postati me lUQ v naši skupni enakovredni borci proletarski armadi DELAVCI IN KMETJE! Vaše Delo izhaja in je vaš ponos, ker ga opravičeno prištevamo med najboljše liste, pisane na našem je-! Centralni odbor za proletarski tisk. Na delo, sodrugi! Za Delo, proletarci! Širite ga! Nabirajte zanj prispevke! Pred efižinsKlBii oeSH V Julijski pokrajini se nahajamo; činska samouprava na papirju in pred občinskimi volitvami. Toza- nikjer drugje. Ker so se centralne devno ni določenega prav za prav; oblasti bale, da nebi bili izvoljeni še ničesar; vendar je res, da se go-;občinski zastopi dovolj udani držav-vori in piše o občinskih volitvah -v ni vladi, je ta poslednja .-bonske naši deželi kakor o stvari, ki se imalzastope razpustila in jih . estiia izvršiti v najkrajšem času. Ne ve se|s svojimi komisarji. >... -c /. go-še ničesar kedaj sc bodo občinske dilo tekom vojne, sc v. < : edaj. volitve vršile in na podlagi katerega Občinski zastopi, ki n is.-., preveč zakona se bodo vršile. Vendar nam udani vladi, sc razpuste v katerem si kažejo vsa znamenja, da se vse j že bodi imenu in njihovo mesto na-strankc na le volitve prav pridno stopi državni komisar ki postane pripravljajo. jMorda se bodo vršile; kaj kmalu dejanski gospodar občina podlagi proporčnega sistema ka- j ne. Kako so administrirane občine kor je bil že določen za tridentinske od komisarjev/je pač dovolj znano občine; morda se bodo vršile na;in ni vredno izgubljati v tem oziru podlagi sedaj veljavnega italijanske-!nobenih besed. ga - občinskega volilnega zakona in j Komisarji nam niso dali nič do-morda se bodo celo vršile na pod- [ brega. Imeli so in imajo nalogo, da lagi onega volilnega zakona, ki je:varujejo mesto ljudskih interesov, veljal za občine še v predvojni av-|državne interese. Po vsej sili sc nas strijski dobi. Morda sc bodo vršile hoče prepričati, da je interes države v mesecu januarju, morda en mesec več vreden od človeškega življenja, morda celo več mesecev kasneje. Kakor da je' tu človek zaradi države - - * —:— 1 x in ne ta poslednja zaradi človeka. Mesto, da bi vsi družabni organizmi šli za tem, da ustvarijo človeku prijetno eksistenco in da mu sploh za boko v zivijer-. . »ligiv gotove življenje, sc godi, da mora darstvo meščanstva in birokracije da človek žrtvovati samega sebe zaradi __-» mali n7nrflVltl nOl- o\rnrrfamVmnv Tir7avp Cela stvar nas sicer ne zanima bog-vekaj. Mi ver~-> in zavedni proletariat ve tudi. ' ostalo po občinskih volitvah -i starem. Preglo- boko V živi je n. .. seglo zlo gospo- -. »presvetom trojstvu^ »duhu sve-toro^, jer su to zaušnice zdravom razumu, no u društvu neiskrenosti, neznača-ja i laži može crno biti crno, i u isto vreme belo. «S”eto pismom u svom evandje-Iju po Mateju, glava I, 18 vcM: A rodje-nje Isukrsta bilo ie ovako; kad je Marija, mati njegova bila isprošena za Josipa, a još dek sc nisu bili sastali, nadje se da je onaUrudna od Duha Svetoga. A Josip nwž njezin, buduči pohpžan i ne hoteči je javno sramotiti, namisli jc tajno pustiti. No kad on tako pomisli, a tonit! se javi u snu andjeo Gospodinov, govoreči: Josipe sine Davido"! Neboj se uzeli Marijo žene svore, jer ono, što se u njoj začelo od D’^ha je svetotfaTv. Ov:li par neslanih i idijotskih rečeni-ca mora da krščanski svet guta, i taj narod, koji jo civilizovan, stvorio je božan-s’-o iz cvih gluposti i priznaje, da jc duh opiodio zenu, da jc andjeo došao v snu r.a razgovor, i na koncu svega ipak taj cdtih sveti» nije otac Isusov, nego jc bo^ otac Isusov, a duh sveti je nižji os Isusa, prereda su te tri osobe jedno, ipak je bo^ oiac nekoliko tisuča godina došao p vije nago sin i »duh sveti», dakle on je sam sebe kašnje stvorio, dotično stvorio je cd sebe »duha sveloga«, i sebe je duo načiniti po tom <«duhu svetcm». Ovaj ričet če se reservirati pobožnor.--krščč.nskom duhu, i taj ričet gaje se milijoni punekrvnih pop-cva, da prave cir-kus' i da se rugaju svemu i svakomu. Ko poštuje ljudski um, tomu nije mesto kod proslave ovakovog božiča. I do-kle god ljudi ne uvide, da je tc strašno poritženjc za razum nog čoveka iči tamc i priznavati se ludjakem, služi sc mini-sterijama, da ljude drži u robstvu i p>> kornpsti vladajuce klase, koja opet nije dmgo nego — «djelo božje volje» kako popovi vele. Radnici, napredniji radnici sveta, treba" da obračunaiu več jednora sa ovom zlof-lasnom pepovskoni organizacijom, c. Drema terhe sa svim, što od popova do- Položaj i zadača popova je danas ta, da tovore laž, da gule i da budu policaj: ljudskeg mozga. Radnik u svem mukotrpnom životu ns susreče nigdje misterije ili nadnaravne stvari. Radnicins. se ne javljaju andjcli, radnici živu u tako gorko j zbilji, da svaku minula dana jako osječaju još nijedar. sat mukotrpnog rada nije proletio miste-rijozno, a c,a ga radnili nije c;dslužio, p.-zato radnik ne može verovali ni u po povske misterije. Ako je Krist uistinv nekada bio ubijcn od vladajuče klase, jer ju je napso. zato radnici ne treba da lote u crkve, da lamo stenju i da daju r to ime novac popovima, nego baš na proiiv, oni če slaviti uspomenu Krista, ako ga budti slijedili, t. j. ako^ sami povc-du najljuči boj pro-tiv vladavnče kLi£>e. protiv popova i farizeja. Radnici poiii-i-iti danas novi faktori u društvu, ko;: mora da zabaci stare okove; vjexu, p.', friotizam. domovinu, misterije i svcosta le ludosti. Straža.) bi bilo mogoče na mab ozdraviti bolno telo občinskih celot. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je današnja občina v vseh ozirih neločljivi del meščanske države in da ne morejo biti zdravi in življenja sposobni posamezni deli na smrt bolne državne ekzistertce teh organizmov. Države, dežele ih občine so postale cilj, človek jc le sredstvo. Sledeč tem nazorom so ljudje krvaveli v vojni zaradi držav in zaradi kapitalizma’ ki mu države služijo. Sledeč tem nazorom so se spravili komisarji občine na reb samezni ueil na suiti, V** W opiavm n.viaiuai ji organizacije. Z državo hira ves bur- propada in odvzeli ljudstvu še to, kar i...,Irantlalislieni ensnodorski in en imclt! nbčine do spdai dobretfa. KJ L — —---— ■ ~ # žuazno kapitalistični gospodarski in politični organizem. Deli, iz katerih je tu organizem sestavljen, so prisiljeni slediti usodi celega organiz- so imele občine do sedaj dobrega. Na mesto komisarjev bodo prišli po volitvah izvoljeni občinski sveti in župani. Za delavstvo se ne bo nič Siljeni Sieoill UUUUi «1 sKa ui,gcu.u. m uu«v»ku « iic uv uiv. ma. Kdor je sposoben, da kritično izpremenilo. Izpremenilo se bo le • - 1 ~ X t • Ha enAinal nlrn h Arin nrAinlovel/i presoja položaj države, bo spoznal tudi kakšna je usoda naših občin. Pravijo, da je občina svobodna. S kakšnim pogumom trde ljudje tako oslarijo, ni mogoče dognati. Vojna je pokazala zelo cčitnsr kako tolmači tedaj, ako bedo izvoljeni proletarski občinski zastopi, ki bodo iz občine napovedali v imenu proletariata boj vsem izkoriščevalcem in vsemu kar gre za tem, da usužnji občino in ljudske interese proti ljudskim na- država svobodo občine. Koj ko je j menom. pričela vojna so morale plesati obči-; Nedelavske in protidelavske stran-ne tako kakor je hotela avstrijska j ke se pripravljajo na občinske vo-vlada. Po premirju so morale ple- j Htve ker bi rade one nadaljevale sati naše občine na godbo rimske j delo komisarjev. vlade. Denarja so morale imc'i ob-| Proletariat sc mori na te volitve čine vedno dovolj za vojne interese.; tudi pripraviti in mora skrbeti, da Za drugo m bilo treba denarja, ker j dobi kolikor mogoče največ občin v se na drugo sploh ni mislilo. Danes ni; svoje roke. Toda več nego zmaga nič bolje. Ta naša trditev je skoro pri volitvah nam je pri srcu volilni odveč ker vidijo ljudje predobro j boj. V tem volilnem boju bo precizi-kako se danes ravna z občinskim j ral proletariat še enkrat svoje sta-gospodarstvoin povsod. Državne j lišče kar se tiče občinskega gospo-oblasti so prisilile občine, da nehajo j darstva in nalog občine. Proletariat biti samoupravni organizmi in cla postanejo sužnjicc volje ccntr.ilnc v la Dopise, naznanila itd. pošiljajte na uredništvo; imena naročnikov, naročnino, denar za tiskovni sklad itd. pa na upravništve „DELA„ — Trst, Via Maiolica št. 10-12 Meščanska pravica. Si * uijv vvuu uiuv \ ia* ivv-i » uvju ^ ; dc, To se jc zgodilo. Da^ics* jc ob-j njegov napredek. mora biti navzoč pri vsakem boju ker v boju jc njegovo življenje, je l v < i kSiL* l Mtrrfv i 'll 01USTI2I »i ^ ^ ClA i3 n Mir ljudem na zemlji, ki so dobre v j Navzlic temu, da je prepovedala jugo-slovanska reakcionarna vlada vsako politično sindikalno delovanje komunistične stranke, je dobil delavski razred svoje »rešitelje v osebah socijalizdajal-cev<'. Ce pravimo, da jih je proletarijat dobil, hočemo reči, da mu jih je vsilila vlada kot nekako nadomestilo za vse zaprte delavske voditelje. Vredno si je ogledati početje teh voditeljev, ki so s pomočjo policije prišli v posest skoro vsega premoženja delavskih organizacij. ' te takrat, ko je obstojala še legalno komunistična stranka, se je tem ljudem zahotelo, da zavladajo nad delavskim gibanjem in da pridejo na ta način do mi-nisterskih stolčkov. Ali takrat, kakor čudi sedaj, so imeli smolo. V kratki dobi jih je' zapustilo vse delastvo in šlo v vrste komunistične stranke. Ta klofuta, ki so jo dobili od delavstva jih ni izpametovala. V svoji zagrizenosti so se posluževali vseh najpod-lejših sredstev, za katere so mislili, da bodo diskreditirali komunistično stranko. S tem so seveda hoteli, da se zopet rehabilitirajo. V svojem, od buržoazije plačanem časopisju, so podtikovali komunistični stranki take stvari, za katere so vedeli, da bodo izzvale najhujšo reakcijo. Poleg drugega, so podtikovali komunistični stranki, da je podpirana z bolj-ševiškim denarjem. Vse to so delali sa-iio radi lega, da bi izpodrinili vpliv komunistov v sindikatih. To laznjivo oedtikovanje jfe-. imelo očividno dvojni namen. In sicer, da preslepi delavstvo ■•'.li pa, če se ne bi to posrečilo, se dobi ~ovod za čimprejšno preganjanje in zadiranje komunističnih organizacij. To je bila ona resnica, ki je te ljudi popolnoma diskreditirala v očeh celokupnega proletarijala Jugoslavije. Namreč, ko je videla vlada, da nimajo ti gospodje uspeha pri delavstvu, se je odločila na splošnb reakcijo. Vse to, kar so te kreature podtiko-vale komunistični stranki, vse to je izrabila vlada v to, da je proglasila »Ob-r.nano« To dokazuje govor notranjega ministra Draškoviča, (ki je svoje plačilo dobi!) kateri je zagovarjal svojo »Ob-znano« z-islimi argumenti, s katerimi so blatili socijal - izdajalci komunistično stranko. Ko je enkrat bila proglašena »Obzna-na« in za njo zakon o »zaščiti države«, so se vrgli li izdajalci na delo da pridobijo ponovno zaupanje delavstva. Toda računali so brez krčmarja. Delavstvo jih je še bolj preziralo in jih tudi dejansko nagnalo v beg. Ko so videli, da jih delavstvo prezira, obrnili -so se do vlade in njo zaprosili za pomoč. Njim ni bilo za organizacije. Hoteli so se prilastiti denarja strokovnih organizacij 'v svrho, da lažje vzdržujejo svoje korumpirane nastavljence. Vlada jim je vstregla tudi v tem oziru. Z oboroženo silo je odvzela delavske dome, knjigarne, tiskarne in sidikalne blagajne, ter vse podarila svojim birmancem policijskcsocialističr.ega kalibra. Da se pokažejo hvaležne za vse vladine dobrote, odločili so se na to, da bode udarili z vsemi silami na Trbovlje in spreobrnili tamkajšne delavstvo. Skli-ali so r.hcd, na katerem so govorili bivši ministri Korač in Bukšek demagogijo, so hoteli prepričati rudarje o potrebi velike socijalistične stranke. Toda '.rez vspeha. Po njihovih govorih, se oglasi k besedi rudar sadrug Jagodič in :im 7. odobravanjem 5000 rudarjev pove, da zA izdajalce delavskih koristi, ni mesta v Trbovljah. Raztogotcni vsled drznosti lega rudarja so zahtevali njegovo aretacijo, ki se je izvršila kmalu po shodu. > Uvidevši, da jih delavstvo ne mara, 30 se odločili za druge manevre. Rudarji celc Jugoslavijo so organizirani v enotni Zvezi rudarskih delavcev s sedežem v Belgradu in v kateri organizaciji je vpisanih 30.000 rudarjev. Socialdemo-kratje so poslali svojega zastavonošo Luku Pavičeviča v stanovanje tajnika rudarjev s. Petakoviča z namenom, da bi ga iz lepa pregovoril, da jim izreči roji savez in vse ffavezno premoženje. Sodrug Petakovič se je temu odločno uprl in izjavil, da mu je izročila masa tajniško mesto in mora zato upoštevati le voljo mase. Če hečejo, da dobe savez, naj gredo med rudarje in kar bodo ti od-icčili bo merodajno zanj. Ti junaki niso š!i med maso, ker so vedeli kaj jih čaka, pač pa so se obrnili do policije in zaprosili njo za pomoč. Posledica tega ;e bila, da je bil drugi dan s. Petakovič aretiran in odveden na policijsko ekspozituro. Tu mu je sporočil šef policije sledeče: »Vi morate izročiti centrumašem celi savez z premežeujem vred, drugače bemo savez razpustili, prcmc.tenje zaplenili in svojevoljno izročili centrumašem, vas pa bomo zaprli.« Na odgovor §. Petakoviča, da ne mere ca ničesar odločiti proti volji članov, se je šef policije nad njim zadrl: mi ukazujemo!« Sodrug Petakovič se je moral podvreči temu nasilstvu in podpisati izjavo, s katero se zavezuje da bo izročil ccntruma-šem Savez in vse njegovo premoženje. Za tem so odvedli s. Petakoviča v prostore organizacije, kjer sa je zapečatilo v navzočnosti policije ter socializdajal-cev Ostojiča in Obradoviča, vse savez-nc premoženje. Po končanem činu so izpustili s. Petakoviča na svobodo. To početje socdalizdajalcev, najbolj karakterizira vso moralno mizerijo teh takozvanih rešiteljev proletariata. Obenem dokazuje to, da gre soc. dem. v prvi vrsti za to, da sc prilaste denarja strokovnih organizacij, za vzdržavanje svojih plačanih agentprovokateriev. Navzlic temu, da jih podpira policija in vse politične oblasti, se ti »voditelji« še nc čutijo sigurne. Kjerkoli vidijo kakšnega nevarnega komunista, ga žc dc-nuncirajo policiji. Tako se jc /.godil v zadnjem času slučaj, ki ni osamljen, del je njih dični voditelj Blagote Bračinac, naznanil policiji nekega soaruga, češ da je odobraval atentat na Draškoviča. Na podlagi te denuncijacije je inl dotični sodrug takoj vtaknjen v ječo. Celi mesec so ga držali zaprtega, ter ga pretepali in prisilili s pretepanjem, da je moral zlesti v dimnik, odkoder ga niso pustili cele štiri dni na beli dan. Kako ti ljudje gospodarijo z delavskim premoženjem, katerega so delavstvu ukradli s pomočjo policije, dokazuje najbolje sledeči primer. V Belgradu je odvzela policija komunistom oba delavska doma, knjigarno in tiskarno, ter vse to podarila centrumašem. Delavsko knjigarno vredno 430.000 dinarjev, ki jo je napravilo delavstvo s svojimi žulji, so prodali na upanje kapitalistu Djurdjeviču iz Sarajeva. Ker je bojkotiralo delavstvo oba doma, so dali enega v najem in to zopet buržoaziji. Veliko dvorano ima v najem kapitalistična družba »Narodna potrosačka zadruga« za 6000 dinarjev mesečne najemnine. Neki drugi prostor je najet od nekega fotografa za 1.500 dinarjev mesečno. To njijiovo početje dokazuje dovoli jasno, koliko zaupanja imajo med delavstvom. Dokler je še obstojalo legalno komunistična stranka, je zahajalo delavstvo trumoma v delavske dome. Sedaj so prisiljeni vsled bojkota, da dado delavske dome v najem in to celo kapitalistom. Vse to dokazuje, da jc delavstvo ’ še vedno komunistično in, da ne bo imelo nikdar zaupanja v socijalizdajalce, ki so glavni povzročitelji reakcijc. »Osvobojevalno« delo teh voditeljev, je jugoslovenskemu proletariatu dobro znano zaradi tega bo proletarijat Jugoslavije vedno zvest komunizmu od katerega edino pričakuje rešitve. Borba protiv neiz-bježivosti No i ta je borba neizbježiva: sve društvene promjene, koje sačinjavaju napredak, nemirovne su — i ni poje-dinci ni razredi nisu u stanju, da taj napredak zaustave. Jedino što ga mogu donekle smetati, no sile, koje tjeraju čovjeka naprijed, neprestano rade, i svaka zapreka postaje novo poticalo, što gura ljude prema ljep šem i. savršenijem poretku. - Stari su rimski i grčld gospodari robova držali i govorili, da je ropska ustanova vječna i neizbježiva. No po-javiše se mislioci u Grčkoj, koji teoretski pobiše ovu zabludu, a u Rimfl se je digao močni Spartak i sa svojim drugovima pokazao činom prija-teljima ropslva, da su robovi sila, kad se udružc i 'kad ih veže zajed-nički cilj. Nije prošlo mnogo vremena, kad se je ropstvo kao socijalna i «neizbježiva» ustanova počelo rušiti. SrušiJo se je vrijeme druge «neizbje-živosti«, koje su odgovarale novim prilikama, novim odnošajima proizvodnje, podjele dobara i promela. Prošlog vijeka postojalo je u Arne-rici crnačko ropstvo, o kojem jc f država i crkva govorila, da je vječiio i neizbježivo. Ali pojaviše se borci protiv te ustanove: Lovejoy, Phillips., Garrison, Brown i na tisuče drugih, koji rekoše: ne! Ove su borce mučili i proganjali, neki su od njih svršili na stratišču i vješalima, no danas više nema crnačkog ropstva u ovoj zemlji. Pravo veli jedan pisac o Brownu: «Največi možak, što ga je svijel proizveo, Aristotel, reče, da je civilizacija nemoguča bez ropstva. No John Brown, neznatan i neuk čo-vjek., koji nije — kako se činilo na prvi mah — uspio ni u jednom pogledu — reče, da mora biti civilizacije bez ropstva. Radi toga.su ga o-bjesili, ali on je objesio ropstvo.» Uza sve to, i danas pjevaju crkve-rijaci: «Sluge, pokoravajte sc svojim gospodarima». Jer ropstvo još nije u-kinuto. Jest, propao je tek jedan njegov oblik ,no ostao je drugi. I ne zna se, koji je gori i opasniji: da li neka-danje osobno ropstvo ili današnje najamno ropstvo. Medjutim, današnje doba ima više Browna i Spartaka, više Ga-rrisona i Phillipsa, više Lovejoy-a. Danas njihov broj iznaša na milijone — i oni su raštrkani po cijelom svijetu. Čita-va jedna zemlja — velika, močna, plemenita, idealna — nalazi se u rukama i pod kontrolom ovih, genija, koji prkose društvenoj «neizbježivo-sti» zlata i kapitala. Lenin, Trocki, Bub arin. čičerin, Lunačarski i na tisuče drugih daleko su veči i sjajniji umovi od nekadanjih boraca protiv crnačkog ropstva. I svi oni najaviše borbu neznanju i tmini, okrutnosti i nepravdi. Njima se pridružuju borci iz drugih zemalja ... Hoče li se održati najamno ropstvo?' Svi znaci, govore, da neče. Mjesto ove društvene dolazi druga, koja nosi više slobodc i sreče za sve ljude. Ta neizbježrvost je — socijalizam. (Znanje). Razveljavljen komunistični mandat V torek 20. t. m, je italijanska poslanska zbornica razveljavila mandat komunističnega poslanca Misiano obsojen od vojaške oblasti ker je dezertiral tekom vojne. Misiano je dezertiral ker je hotel ostati zvest svojim proivojnjm nazorom. Taka je torej buržuazna morala, da ne prizna pravilno izvoljenega poslanca. Pa se bo reklo da nimamo buržu-azne diktature! asm* ffJcrsnif( mladine Pomaže vesti. Anton Jernejčič Anton Jernejčič je umrl. Zadela ga je srčna kap. Hotel je na delo; po cesti je, čutil, da mu je nenavadno slabo. Vrnil se je domov in poslal po zdravnika, toda preden je ta prišel, je izdihnil skoro v naročju svoje sodružice. Pogreb se je vršil pretečeno nedeljo zjutraj brez vsakih ceremonij — kakor je bila to vedno njegova želja — ob veliki udeležbi tržaškega delavstva. Anton Jernejčič spada med ono kopico starih delavcev, ki so v Trstu začeli s socialističnim gibanjem. Bil je med ustanovitelji jugoslovanske socialdemokratične stranke v Trstu. Bil je ustanovitelj delavskih konsumnih zadrug, ustanovitelj «Ljudskega odra* ter njegov prvi in večletni predsednik. Deželni Kongres Komunistične mladine Za 25. in 26. decembra sklicujejo osrednji odbori Trsta, Istre in Go-riške-Furlanije III. kongres julijske mladine. Ustanovljene mladinske sekcije morajo do 20. decembra poslati imena delegatov osrednjemu odboru Zveze komunistične mladine v Trstu. (Delavska zbornica). DNEVNI RED: 1. Volitev predsedništva. 2. Overovljenje pooblastil. 3. Mednarodno gibanje. 4. Narodno gibanje. 5. Naloge mladine. . 6. Nova organizacija julijske mladine. 7. Tisk in propaganda. 8. Deško in žensko gibanje. 10. Odbor za prevode in za zvezo !z inozemstvom. 11. Predlogi in volitev delegatov za narodni kongres. 12. Slučajnosti. kija, Sv. Ivan, Rocol, društvo teptanih, v boljšo bodočnost u-pajočih delavcev in delavk. Že pred društvenim porodom so slavni hlapci buržeazije spustili nad nas ai • •• *° 8’',°ic kulture. Takoj po ustanovitvi Sv. Alojzij, so nam napovedali od vseh strani bloka. nasproti gospe ing. D. N. glede mojega ka)? Njen odgovor glasi: samo štrajkovi, načina vzgajanja otrok. — Ce je podlaga revolucije, niita ne raditi a plaču prima prava, je gotovo odveč povdarjati, da je potrebno trditev dokazati. Ne bi se niti oziral na take brbljarije, ti, to je njihovo delo, što ga davaju p uku. A to je samo za to, da hrana i druge stvari poskupe — veli ona. Svak orne je ako ne bi gosp. Butkovič imenovanej' paprotiv jasno, da uza sve štrajkove Kjadin, Skedenj, Sv. Marija Magda-! do. Kljub vsem psovkam, s kojimi nas!osebi razkladal moje politično naziranje, | *ma svu_da punih magazina hrane i dru lena, Poncijana, Sv. Jakob, Sv. Vid, j obsipljejo, lahko konstatir&mo, da je da- ki da se istoveti s komunizmom, kateri j>°Ša' ali to drže u rukama samo nckoji, in vse one iz mesta, da se polnoštevil- Pes edinole L. O. v resnici delavsko j po njegovem mnenju ne dopušča pravil- bogataši, dok radnici ne mogu da dodju . - w,( | | , w 0 I l7nr»i«o 1 _ _ 1__Y l _ _ T"\ 1 a f —— 1 _ _ i_1 D " _ _ J _ ^_____ df> I flrfs 1 Ur n O m o Tioinvko a Kn-r no udeležijo sestanka, ki se vrsi v četrtek dne 22. t. m. ob 18. uri v De- xlan. D v) ^ , . . . ... lavski zbornici V Trstu. Namen se- - Vorasa.ra vas Renska gospoda: vzgoja, kakor zmagujoča ide,a stanka je organiziranje slovenske delavske mladine iz mesta in spodnje okolice. PRAVILA ZA UDELEŽBO NA KONGRESU. Vsakih 10 članov ima pravico do članic. Vprašam vas Renska gospoda: Kam naj se obrne naša mladina, lačna znanja, žejna izobrazbe, hrepeneča po kulturnem družabnem življenju? Ali naj morda stopi v vaše nacionalistične vrste? O ne.biriči reakcionarni! Mladina je izprevidela, kako čislate vi delavni narod. Slišala, kako ste socializirali v Jugoslaviji vse komunistične voditelje, Uudikl oder Naprošajo se vse podružnice Ljud- Vidi, kako pobijate od vas že itak kriškega odra, da nam sporočijo svoje postavljene zakone. Vidi, kako v. -m j. .« • i _> _ žorijo delavske zbornice. Vidi, kako se število elanov radi novih izkaznic za pc]ni}o ječe z nedolžnimi d’elavci _ leto 1922. In to čim prej, da jih lahko Vidi, Renškega zidarja, kako hodi 2 uri še pravočasno dotiskamo, ako bi jih kolj daleč iskati si skromnega za- , ,, , „ . , , sluzka. Na drugi strani vidi vas kako se bilo slučajno premalo v zalogi. - Obenem opozarjamo vse 8*> vozite z motor-kolesami, s kočijami in podružni- celo z avtomobili. Vidi napolnagega se-1 j mzma ter veliko mednarodno gibanje delavstva za svojo osvoboditev iv*.'d nekrščanskega kapitalističnega suženjstva za uresničenje komunizma. V zadnjem slučaju bomo izvajali komunisti neizogibne posledice. Vekoslav Gruden. ŠTEVER,AN. Mesec dni je preteklo, od kar je naš list «Delo» zopet vstal izped ruševin, napravljenih po zlobnih rokah plačanih (hlapcev. A že spet jim je na poti. Radi bi ga spravili spet na oni svet. Upamo pa da ne bo Slo več tako zlepa. Ne samo fašistom in drugim od vlade plačanim našim narodnjakom je do toga, jer nema zaslužbe, a bez novca ovi bogatuni ne daju robe, što zapravo nije njihova, jer je gospoda ugrabiše od radnika na taj način, što rekoSe da su tvomice i velika polja njihova, pa ona što se ugradi njima da pripada. A mogu li oni sami da rade tvornicama i polja sami da cbradjuju?... Ne — to čine radnici, ali kad im samo »oni* dozvole, pa inače mogu i crkavati na ulici. Gospoda im ne daju da rade a još manje da im dadu iz magazina njihovom mukom učj-njenu robu. 1 cene na robu udara,'u gospoda sama, jer je nemogučnest da če radnici odredjivati cene na ono, čega ne-maju u svojim rukama, Svesni bi radnici, komunisti, hteli da toga nestane, pa štrajkuju kad bi im gospoda htela da produže radno vreme ili da sniže plače, UUVHCIH upu^ai Jamu VSC puui U41I1- v cu * aviomooui. viai napoinagega se-j D'i . .. T . daIeč _c « pnpremaju kako če, kad se složc ce, kakor tudi druge poverjenike So- ^tradanega delavca ki zmrzuje od jutra; ^ u ,kužki„P da na podli nacin sra- ^S1’ z^acltl sa sebe ovu maru. slo cialne Matice, ki so razprodali bloke, J? 'SjŽN* "kožuhih0 > -“kT T»““- da bomo „ njih naslov poslali kole- po gorkih sob.n.h" n«,... pri oblo-| n„i”ns° dar, katerega naj ow porazdele med žemh mizah. Še se spominjamo, kako ,e in tam začel lajati in javkatii da ni Upo, naročnike, toda nikomur brefc ska k ; “■da ic gostilna naročena na se spominjamo, kako! svojj < buči» si misli tako; a mi mu od- ^ 5t sveta neniot>ošo raliano ure- Ril tp rtohpr flnvpU. Hnhpr tovariš in!DTNSKEGA DFI.FGATA NA TA ružnice Liudsketfa odra sledeči ooziv: e y ob polomu Avstrije po- j dovarjamo, da ni vredno niti pljuniti na d:»: ' onp* „crvrLn« cv^mn nlio li stavili narodno stražo na renski most.!-:——- » ■*- «.'-----------------------------joui, a opet usprkos sumu, m,e U se Bil je dober človek, dober tovariš in delavec član v proletarski družini. Razkol v italijanski socialistični stranki pa ga ni dobil na svojem mestu. Bojehal je in ta bolest mu ni dovolila, da bi razumel čas v katerem sc nahajamo. Po razkolu ni vstopil niti v komunistično niti v socialistično stranko. Sledil je proletarskemu gibanju zgolj na strokovnem polju. Vendar je bil last vsega tržaškega proletariata, ki se ob odprtem grobu spominja s hvaležnim srcem svojega borca. Anton Jernejčič bo ostal v spominu vseh, ki so ga poznali in videli na delu. Naj mu bo zemljica lahka. Družini, bratom, sestram in družici pa izrekamo tem potom naše sožalje. Kongres Komunističnih sekcij preložen. Deželni kongres, ki bi se moral vršiti 18. decembra, se prelaga na čas, katerega se bo še določilo sledeč odločbam strankinega izvrševalnega odbora glede sklicanja deželnih kongresov pred narodnim kongresom stranke. Deželni kongresi bodo morali razpravljati o tezah, katere objavi strankin izvrševalni cdbor v bližnji bodočnosti. KONGRES. Dragi sedrugi! j , , . . - UJCJ5UT & “ ***** ” * ^ . .. , da si m smelo ubogo ljudstvo kupiti od; da smo ena *banda barab». Tako se jih Kjer ni komunističnih proletarskih venSkl de^kc'^cstfVtefdS kot ^ Ko^ tfrozTf6 -f—* mokc> | veikrat ^je V resnici so pa oni taki. ^ * i i j- a ti «. . . . ... r, . ' , ivouko grozot ste 'Mjvzrocui v imenu na-|L-„r U-ar ip biln ničvrednežev ori nas. organizacij, naj zbere mlačna med zbirališče probujajocih se starih m mla-iroda: Povedo vam vojni invalidi, vdove ste jih sedaj vzeli vi, da vam agitirajo !a^.POJrfb5n_de?^ZneS^k,“ na5lf.^:'iB sir°te* pove vam vsa narava. In da-1 za bližajočeobč volitve. Zato ti dela- in kmet stoj neustrašeno v boju, ki čaka. Vso staro šaro na smeti! Na mesto pa vi, revni kmetje in delavci! njegove b_esed,f;_^arun„tfkOČ^L°; jfjtamo /losada učiniio u širen ju naobrazbe i narodnog boljitka pravih čudesa? — •*Voce» sve to zaboravlja i veli dalje: «a bor, odbor za proletarsko deco, Prični odbor Zveze komunistične i * t • • . i a * mladine se obrača do vseh Ljudskih o- conski tajniki stranke, tajmk za drov s prošnjo< da v krajifai kjcr ni Mla- proletarsko kulturo, tajmk deželnega dinske sekcije niti sekcije odraslih, dolo- izvrševalnega zbora zveze odraslih,: čijo enega delegata in ga pošljejo na III. «Lavoratore», «Delo», Delavska zbor- kongres primorske delavske mladine, ki niča, delegati komunističnih sindlkal- se vrši dne 25. in 26. decembra t. L Stro- gčeno drevje. Kriči vsa narava. Zapom nih skupin. j ške za delegacijo ^krijejo Mudski ote nite si, da dan OSvete ni dai=č! Bližamo narod v parlamentu!; Nobene veleposestniški pijavkel V koš Maščevanj? mora priti nad vas! Po ma ščevanju kričijo hromi, kričijo nezakonske matere, katere so se morale prosti-tuirati za košček črnega kruha. Kričijo porušene vasi in mesta. Kriči vse okle- Glasovalno pravico imajo samo de-!iz. lastl!e bla>i"e »J* z obveznim izred- ,kLfStopajo rcdn° vpisane "! K o ng'r e3f 'kctinu nls t i č n^ ml a d i n c ne do-mladinske elane. I seže s«ojega namenat ako • - Delegati na, pridejo na kongres z zaupnico, t. j. delegat bo glasoval za eno ali drugo tezo po prepričanju ne bodo na katerega bo zadobil razpravah. na kongresnih Sodr. Gustinčič prosi vse so-druge, ki so mu dopisovali do sedaj na Delavske Zadruge, da se poslužujejo odslej izključno sledečega naslova: Trst. Sv. Ivan 1009. SESTANEK DELAVSKE MLADINE IZ MESTA IN SPODNJE OKOLICE. Poživljamo mlade delavce iz okrajev: Barkovlje, Greta, Rojan, Škor- se dnevu in uri, ko vas bemo tudi mi «aufbinda!i», kakor ste vi nas besli. O dan plačila ni daleč! Tebi, zavedna mla- - ~ .. . dina kličem naprej po začrtani poti, pot njem z gotovostjo zastopani vsi večji je ;n {rnjcva na sj:e sojn. kraji, niti ne izpolnijo Ljudski odri svo-,Ce svobode. Svet so vkovali v verige, je dolžnosti, ako ne pripomorejo L laz-^gbi je dana naloga da z lastno močjo vrstitvi mladih sil 111 dajo dobre vzgoje-.vcrige ra2strgaš. Da izčistiš kar je gnji- ž njimi. Postavite na čelo občine može, ki so značajni, pošteni in ki skrbijo za j blagor revnega ljudstva. Agitatorju proti , što u našemu mestu i zavarava radni narod gnu snim lažima, i progovorio nekoliko laži protiv nas komunista ali i nekoliko po buržoaziju gorkih istina. Izbrbljao se u broju od 10. o. m. u članku: «Koii su proti našemit miru? * (to jest miru gospode) ovako: Socijalisti i komunisti iesu protiv mira, jer bune narod, kojemu druge manieri na ke su dali smrt na tra-diinentu čoveku, ki sirarnah niti ni pro-mislel na zlo.* — To su dakle ona bedna ruska gospoda, koja se oduprla svemu, što je radni narod u korist celog čove-čanstva počeo da provodi, oduprla se i ne misleči na zlo — stalno ne na svoje nego siromaka — a takve je i valjalo maknuti Ta oni su pre milijune i raili-june ljudi poslali u rat na klavnicu, pa ipak nije niko od njih rekao: kako li su ubijeni ovi jadnici, što nikome ne mišlja-hu zla! «Voce» nastavlja: socijalistička i ko-munistička stranka htele bi da zapove-daju svima, ali za sreču ima nešto jače od njih, što to ne pusta: »moremo bil zahvalni onen, koj ne puste i ki imaju onu veliku forcu za ih moč držat kako zarubljenca pod (za tako reč) njihovo komando.> To veli «Gias Istre* »La voce deiristria*, a to je uistinu tako: Svesni radnici i seijaci hoče da provedu mir i ravnopravnest medju ljudima. ali ne pušlaju oni, što dosad imaju veču snagu, a to su gospoda i što radni narod drže nesamo «(za tako reč)» nego uisU-nu zarobljena pod svojem vlašcu. Ili zar misli *Voce->, da komunisti nisu narod, nego nešio drugo, pa su jediho oni zarobljeni, dok je nared slobodan?! Ovo nije stalno njeno mišljenje, nego se malo za-blebetala i rekla gorku istimi a time po-'bila i svoju kasniju tvrdnju. kad veli da se samo ona druga »njihova* gosposka stranka brine za dobrobit naroda, dok je pre rekla da ga gospoda drže u ropatvu (t j. komuniste, a i oni su valjda narod!). A zar je ropstvo kakovo dobro naroda? Pa ako li ta gosposka stranka nema za narod nista bolje od ropstva, može li se porja. Iz dna duše kličem: Pridi že skoro dan osvete! Naj živi komunizem! Na svidenje! Komunistično misleči član L. O. GROPADA. Dclgo časa ^sem prenašal teške misli, iker sem vedno upal, da se vendarle kdo’ j drugi oglasi iz naše vasi. Ali do danes „ , ,iii Prav n*č. Vprašal bi o kulturnem delo- cev m Kmetov. — Dolgo smo te caicah vanju našega LjudskeSa odra( kako da_ od tistega ane, ko je kruta roka zazgala nes napreduje; vprašal bi, ali ie obstoja tvoj dom ah tudi nam niso prizanesli ti podruinica| so U §e živi cdboraiki in zanosila svobode», tudi nam so požgali upniki naše stranke in vsi vodilni možje naso revno sobico, kjer smo imeli našo našega kulturnega napredka pred letom knjižnico. S tem niso samo nam napra-.dni? Ker danes ni D njih ne duha ne slu_ vih škodo, ampak tudi gospodarju po- ha! Dragi sodru^ii ki ge živitc ozHte se Si?P’oV Z,g°, M-’ rv *S- v naše društveno delovanje pred enim d.lo 20. IV. t. 1. Mishh so trinog., da letom, Kako smo dan za dr,ev^m čitaM v bodo s tem udušili vsako nase gibanje. dolgih zimskih večerih kniige naše oo- ^Ult kerPmf fe vedJiaživSoS°in\^b Jru,žnice’ To je b[‘° neka' zanimivega! j komunisti'stvaraju' ratove i ljude šil u u j sodjaliste, koii jesu po celome vedno bolj živeli (magari v katakom- VCdn° k Pev,sk!m va>am hod'-|pokolj kao što je bio ovaj svetski rat ij(iskrenog U priznanja!) jednom reč, veono J ziveii (magari v KaiaKom h. kako srno se pripravljali za Silvestrov [olika divljaitva gosposkih plačenika.i boljševiki* i ko;i nastoje -ne samo na Za sedaj naj bo! Drugikrat kaj več. Da živi svetovna revolucija! Naj ''živ t ° l fesedo res hJal« vred°°- ‘ja!oni dnevno^jeduTne znaju li. da pripada j zajedno nema;u ništa! nala? ker le poH eno zastavo je bral “T* ,meh Para v *ojedn.h vaseh. Toda ! onima> koji mu ga pružaju (t. j. gospodi), Na koncu iskicava članak ovun reci-stvo in sloga med naroS i ^ smo lakrat mo?e' katerih ni & nc socijalistima ni komunistima. A ne ma. kojima hoče da kaze poshipanje ko- Stživ!on Lenin! Ž Welf Sov je tska £ % - H .vU ko taj kruh stvar, k* ga, muni,ta, «« je tvoje, je_moje, a ca ,e Df-kansU, kntnnntst. krat jn poživimo našo podružnico, da ne su več i dosadili. Jest, istina je, oni noče j najboljom nazivati?! da radni narod probude i podignu pro-j Govori i o tom, kako sc današnji soci-tiv tlačitelja, gospode, a to ih peče iijalizm razlikuje od onoga, što ga *mi-boje se onoga časa, kad če to radnici ■ijslek- največe inteligencije* {jer ga samo učiniti. No akoli je <-Voce* mislcla. da|mjslele. a čina nije bilo!) pa kako se ti celome svetu zorvu Dckanski komunist. RENČE Za dolžnost si smatramo, da te tuji mi bomo zimskih večerov tratili zastonj. Naročimo si naše «Delo» in knjige kate- One Komunistične sekcije, strokovne jemu vzvišenemu idealu in to je komu-organizacije, delavsko-kmečke zadruge nizem, tisti, ki nam bo prinesel pravo in podružnice Ljudskega odra, ki niso odrešenje vseh revnih sirot, še imenovale dopisnika in poverjenika Tako, drago Delo! Zdrami in pokliči Dela, naj storijo to čimprej ter naj nemu- pod svoj rdeči prapor vse tiste zgublje-jnjih težkih bojih, ali vsaj potolažiti. In doma javijo imeni obeh zaupnikov ured- ne ovčice iz naše vaši. ki tavajo v temi Hanpc ci VeliracInA nom «. ______________________ ništvu Dela. Delavci in kmetje iz krajev,; in iščejo izhoda tam, kjer ga ni in ga ne kjer ni nobene proletarske organizacije,! bodo nikoli našli. Povej jim, da edino storijo enako! j pod tvojim okriljem je spas vseh delav- pozdravimo, «Delo», /ebe rdeča zarja •nam V kratkem izda Sociama Matlc_ boljše bodočnosti, «Delo» trpinov >n ji* odra; In oživimo spel naše kulturno brezpravnih, glasilo revolucionarne ar- “€i°van)e- Sodrugi odborniki, ker vidite, made. — Oh, kako smo te pogrešali zad- da še živijo zavedni člani, tudi vi požu-nje reakcionarno poiuletje. Koliko [ilc se- Toli.to za danes! Drugič kaj več, psovk, koliko laži napram tebi in nam ker mi še ka> tak5nega leži na srcu samim je bilo treba požreti. Ni ga bilo glasila, koje bi nas moglo braniti v zad- Stari strankar NEMCI-TRNOVO. Gospoda Butkoviča, dušnega pastir- danes si veličastno, nam v ponos, zopet. ja na Lokvah pri Gorici poživljam, da vsfr.ln. «T)olrw biser redečega svita. j mi naznani v obliki, katera se mu zdi vstalo, «Delo _ ____________ _____________________________ ________ _____________ ^ mesecu avgustu letošnjega leta smo najprimernejša, na kakšni podlagi sloni ustanovili tudi v Renčah Ljudski oder, | trditev, katero je izrekel pred časom čini? Zar oni, što ga dele (gospoda); ili i moje, neka bude moje.* To upravo vredi se možda sami radnici oko njeg ne muče.i za burioaziju — i to je njena metoda, rad dok ga stvore?! Gorke li istine, kojr ijkoje radni narod ostaje bez ičega svoga sama ona kazuje: Kruh i sve ono što je j go i bos i gladan... ljudima potrebno drže u rukama oni,j Premda je Glasa Istre, voce deUl-koji to ne stvaraju i oni ga dele i tobože stria, blatan jezik, mnoge če potaknuti darivaju onima, što ga mukom uzradiše, |na razmišljanje, pa če biti još i vise sve-rnesto da bude uistinu njihov, a nc daj^h radnika, komunisU, ato Č€ ga vco-im plodove rada lenivci otiraaiu. To tra-Jma IjutitL Dnigi tl.* že komunisti. Oni se bore _ protiv ove j nepravde. Ne nude oni ljudima zlatnih j [komunistični koledar jC skoro brda i punih stolova, nego kazujiu. j dotekati in <*2l bomo pričeli Ljudi, radnici, ono što sami sebi pridobi- j Ze aOUSKan in P jete i za se učinite biče jedino vaše, a raypošiljati naTOCniKOm ze ie- od drugih se ničem ne nadajte! S kom A raidpiani^n * J.sisunsceviuci. DinsKi aeiavci najnizje piace v cen UaCn- Is!/ inAi dlssšlo stavhin-L ^aštIn scdrrgom se bo zdelo, da je naši pokrajini. Vzrokov za to je več: Da taki podjetniki nimajo nobene- ivcev Takoj po preporodu nevarna posafcpo pa v tem v prvi vrsti je krivda ta, da je brea- ga interesa ohraniti industrijo ter i ctiir t Hi-pnnJ-’ fasu* ofenziva kapitalistov tako' poselnost velika in da Imamo v naši da ne čutijo nobene odgovornosti, fe . rJTVTŽroUnla L dobUo bc3a? div?a Prcti delavcem. Ravno v ; deželi veliko dela-, cev stavbinske naravno. , u; k; ,'t^'jUji zCiV^i J?n* casu i® potrebao, da delarske po- stroke, ki so v sled krize, ki vlada Sodrugi, do kedaj hočemo biti pro- n;^ ;tlo £. !iti“£.?traEke- skupaj si sindikati, * drugod navezani edino na naše potu' lt*-b ; notranjimi koadsijsmi ter zaupniki krajine. To seveda delodajalci izko- Uredili smo izdajanje zaenkrat ia- v Protiaap(ad proti kapital!*-j riščajo in nočejo pripoznati pravična ko, da bomo pošiljali v vsako sekcijo: “*• Ah naprcTjjo lO, ah ?a est^emo, zahteve delavstva. j«. . . t , , nar lidnv M^smisoiao bi bilo oošilia- ? deset- m stoletja popolnoma i Represalije, ki so jih hoteli delo- bojni klic vsakega stavbmskega de- titeliko izvodov lista, kolikor članov brezprava| prodani buržoaziji dajalci izvršiti nad stavkajočimi k lavca. Če pa hočemo to doseči, jc šteje stavbinska organizacija. Večina.naJ^losl *n “5a!“f'l . . .. zaveono delavstvo odbilo ter za ea- nA članov je narfeenib na Ust Oni1 . froU “™°>a “ z?I?a’ j krat rešilo situacijo sodrugi, kf še niso, naj napravijo takoj Tki? «** f f ,s0.f aI®0 l D-^IC 50 nam odpovedali pogod- /fcJj-oct ter na? se naročiio na skrbsivo’ kl “ma "a smoter tudi urn- bo v mesecu septembru. Proti tema i. . - i čenja današnjega prceukcijskega si- j postopanju «Zveze industrialcev:? |e ISNi dovolj če naši člani čitajo svoje ’ |a > deber naša organizacija najodločneje prote- strokovro glasilo; njih moralna dol- JJgS&SL V 5edan>et? ^jshvala. Protestirala ,e tudi iz tega inost je, da "se zanimajo tudi za stran- brezpomemben la vzroka, ker so se cene zivljenskim *Dela j potrebščinam zopet začele z naglico sto orodja v rokah teh izsesovalcev? Ali hočemo še dolgo dovoljevati jim, da pijejo kri našo in naših otrok. Ne! Za nobeno ceno ne. To naj bode dolžnost nas vseh, da se trdnejše oklenemo svoje organizacije ter skupno z ostalim proletariatom razbijemo verige suženjstva. Industrijska kriza Nočemo tukaj oskati vzrokov sploš ne delovne krize, o kateri pravSjo ^Delo stavbinskih delavcev* te&aRg rfrag*’i **•. T.ako s.e. »e *zkazal°’ d?.vea;kapitalisti, da je prehodna in da ta- vsaki mesec ter je glasilo naše zveze. , ’ mo zrnozni^ da ^.e rešimo iz vik m krik meščanskega časopisja o; krjze so obstojale od nekdaj ter &'m. sa ««• d. 6aL ponavljalo.1 čit^ioter ^a ^a raT^irialo •'iastFm^d! °ačc^om Pa sledimo stari socialno- kor igra kapitalistov, ki Kaj bi orna-stavbinske delavce. ~ lfklj,ki in propademo s mila ubogo ljudstvo. Z eno besedo Sodrugi sekciiski tajniki naj nam kapitalistično družbo vred. poročajočo vseh' zadevah, ki se tičejo boj »e fačcU ,YsilUc svo»° A-1««, 7j;k olrr^L. VO,j° ?rotl VS3ra 13 Prob stavbicskih delavcev njih okrožja. Vse dopise je pošiljati na «0 k r o ž n o: tajništvo zveze stavbinskih delavcev« v Gorici. ukEDNIŠTVO o-Dela stavbinskih deiavcev». Vsem čitateljem našim članom Izidemo, ko zunaj besni vihar in črni oblaki naznanjajo razdor delavskih vrst. Izidemo s trdno voljo Zediniti naše vrste, kličoč vse one, ki so se oddaljili na bojno plan! Okoli nas se zdi sama propast; vse pada v razvaline. Kapitalistično gospodarstvo — pod prej ko ni prepozno, Naš boj Če hočemo podali kolikor vsakemu, K. F. toliko pesek v oči, ki naj bi imel za posledico znižanje plač. Kapitalisti so hoteli na ta način oslepariti ljudstvo. Seveda tudi naši delodajalci niso pri ti igri zaostali. Toda tudi to jim ni pomagalo. Bili so zopet primorani odpoved preklicati in to iz strahu pred delavstvom, ki ni bilo niti ta- jasno sliko svojega delovanja, mora- j krat pri volji, da si pusti odtrgati od mo začeti s sejo Deželnega odbora, i skromne plače. Lahko rečemo, da je na kateri so odborniki glasovali za nezaupnico tedanjim tajnikom, ki so bili po večini reformističnega mišljenja. Le-li pa so potem po glasovanju zahtevali, naj se o tem izreče kongres, ki je edino merodajen v tako važnih zadevah. delavstvo edino le s svojo organizacijo prisililo delodajalce, da so mu pustili to kar si je v dolgih bojih priborilo. , Delovna pogodba je še v veljavi in ostane do 1. maja prihodnjega leta. Tedaj bomo prisiljeni zopet po- Na kongresu, ki se je vršil v Gra-jgajati se. Kako bodo ta pogajanja iz- diški ob Soči, se je dvetretjinska večina delegatov izrazila za komunistična načela. S tem je sindikat prešel v komunistične roke. Boja, ka- ... i ,. -- Ur ega so nam po porazu napove- pnuskom svoie lastne nemoči — pa-1 , .. s ,. . • - . i ■ da vsaki dan Soblje in globlje. Indu-j »Wja umira/ker ji je ne^e, da si j obravnavati. To je nepotrebno, ker pripravi surovin, na drugi strani ne ve1 sodru^ so povečini ze dobropod-v v ‘ucem o podlem zavijanju in obreko- kam bi z izdelki. Poljedelstvo je po' propali akciji plačancev, še vedno v v“aiu' stiskah in zemlja ne rodi tako kakor bi mogla. Manjka sposobnih ljudi, ki Med drugim so pisali, da smo uničili organizacijo ter tako dali po. bi jo znali razumno obdelava«. V^le- j vod delodajalcem, da nas napadajo, posestniki nočejo, da bi najeli za to V ^avah >e Oilo seveda vse ta- sposobnih delavcev. V tem času, ko prebivalstvo raste, je dolžnost vsake vlade, da pazi na to, da se zemlja izkorišča aa najbolj moderni način. Z bojem pa, ki ga je vodila kmečka aristokracija, proti svojim podložni-j ko. Dejstva pa so pokazala drugače! Rekli so, da vedo, da industrialca kriza, ki je vladala v tedanjem času, nam ne bo dovolila pridobiti ničesar za proletariat ampak oni — social-patrioti — nas bodo sodili po ten? j kar bomo znali za delavstvo ohraniti. Res je, sodrugi, da se ne moremo padla je odvisno od zavednosti organiziranega proletariata. Gotovi pa smo, da bode boj hud in da delodajalci že danes misiijo na znižanje plač. Poživljamo vse sodruge, da to upoštevajo ter ukrenejo vse potrebno, da bode vsaki delavec podučen o nevarnosti, ki mu preti. Sekcije naj skličejo zborovanja ter se pripravijo na boj, ki nas še čaka. Naši deloda~ jalci ne samo, da so po naravi reakcionarni, temveč so tudi pod upli-vom ostalih veleindustrialcev naše države. Ti gospodje so vsi enega plače ter da je potrebno znižati jih. Mi smo že prej povedali resnico in oni nimajo za to njih trditev nikakršnih dokazov. Cene življenjskim potrebščinam rastejo dan na dan in je popolnoma gotovo, da bodo do meseca maja še višje. Od tod tudi naše prepričanje, da •moramo spomladi zahtevati povišanje plač, vsaj za toliko kolikor bodo cene živilom poskočile. Če vzamemo za podlago sporočila, ki jih izdajajo razne občine, vidimo, da delavec, ki hoče redno preživeti sebe in družino (družino, ki šteje pet čl a«' nov: dva odrasla in tri pod štirinajstimi leti) mora izdati za potrebščine okroglo 950 lir, Sodrugi, naša pravica in naša dolžnost jc napram našim družinam, da zahtevamo zvišanje plač. Sramotno bi bilo stradati tudi tedaj, ko smo zaposleni. Imamo pravico na paši strani, Znano nam je, da delodajalci, domači in tuji, imajo pri vspostavitvi naših porušenih domov prav mastne dobičke. Borimo se, da pride iz te polne sklede tudi nekaj v naše lačne želodce. Borimo se, sodrugi, ker s prošnjo in kleče-plastvom ne pridobimo ničesar. Sramotno je, če človek prosi zato, da sc ga izkorišča. Naše načelo mora biti: Daj mi to kar »i pritiče in kar sem Tukaj kom, ne samo, dani dosegla to kar je!povzdigovati, da bi za delavstvo kaj želela, ampak delavno ljudstvo .je za-j pri(jobi}i. Vprašamo pa, kaj so so- čelo zanemarjati polje. Danes čutijo cjai _ demokraii v tem času za de-to tudi veleposestniki, ker jih zunanji, lavstvo pridobili? Ničesar! Nasprot-kokurentje povsod prekašajo. •! n0f njjh sindikalna taktika je del&v- Dobičkaželjnost in interesi posa-1 stvo pripeljala povsod na rob pro-meznih vlad postajajo dan za dnevom!pada in delodajalcem omogočila, da očitnejši. Vsaki dan se porajajo novci so v več strokah znižali delavcem nesporazumljenja. Vsi razredi pihajo; plače. Mi pa lahko trdimo, da smo na ogenj; oni računajo na nezaved- i ohranili to, kar si je delavstvo v nost svojega ljudstva, na pridobitev j svojih težkih bojih pridobilo. Socia-novih pokrajin ter novih privilegijev, i listični tajniki vedno govore o svojih Nobenega konca ni še videti temu > zmožnostih ter vse kar je proleta-kaosu imperialističnih bojev. Delavci, i riat potom svojih organizacij dose-ki so pretočili reke krvi, bi morali še: gel. prištevajo svojim uspehom. Te-nadalje ostati orodje v rokah buržuaz- j daj, ko se je proletariat vrnil zrevo-ne države in njih vlad. ! lucioniran z bojnih poljan in ko je Pri vsem tem pritiska glad aa de- i Sovjetska Rusija izzvala prepet po- lavske množice. Obljube kapitalistov,; sedujočUi slojev, vam je bilo lahko Id smo jih slišali takoj po vojni, so šle bojevat; se in zmagovati, dragi social- v prah, pustivši za seboj glad in siro- dc®?kya^- ... . , ,. meštvo. Tisoči ia mili jeni 'orezposcl- dosegli veliko več, ako bi ne nih pretresajo Evropo; oni zahtevajo kl‘° teh izdajalcev, ki so omogočih glasno dela in kruha. Ampak dela ni! buržoaziji, da se konsolidira. iaxoj, Današnja dražba jim ga ne more dati; se ic meščanstvo začelo zavedati, ^ one je tukaj samo šc zato, da vrže na s? mj1 ni ni^^sar bati, se je zace-1 s teškim delom zaslužil!» ulico vedno več sužnjev. I ’a ofenziva proti proletariatu in nje-; ne pomaga ne narodnost ne vera, Ni mogoče misliti drugače. Danes 2°yim ustanovam. Požgani delavski ampak Samo močna delavska orga-vladajoči sloji niso zmožni napraviti domovi, uničeno delavsko časopisje nizacija. Poznamo prav dobro naše drugače; tudi nfih vodi železni zakon iso glasne_ priče. O tem nasilju bi j narodne podjetnike in razne zadruge, kapitalistične družbe. Je isto, kar že-|zna^e veliko povedati tudi naše sek-.^i so vse strogo narodno, da sc Vjjo tudi nekateri nezavedneži, ki ho-! c5ie- Povsod, kjer si je delavstvo, kar cedijo od same ljubezni do do-čejo ojtdraviti bolnika m da bi ga bo-1 ustanov^° svo!e organizacije, se je :movjne. Ali vemo kako ti narodnja-lelo. Čs hočemo ozdraviti to slabost j za^e* peklenski boj. In edino energiji. ki plačujejo in kako ravnajos svoji-je potrebno, da razderemo celi sistem naših sodrugov se imamo zahvaliti, tni delavci. Kdo je za te rodoljube kapitalistične prcdukcije, ter stvori- se n* zgodilo še hujše kakor se je. j narod in domovina? Ali so hribi, mo novega, ki bo boljše odgovarjal - Y tem ^^kem času smo mi prev- ^ mogoče kamenje? Ali je ljudstvo, ki potrebam današnje družbe. Dokler ivodstvo sindikata. Na mestu, dela. ter jim ustvarja bogastvo in bla-Gsianezno v današnjem sistemu kapi-:kifr. so do tedaj bili štirje plačam; gostanje. Ne, za njih je narod in dota lis tič ne produkcije, ce moremo iz-! tajniki, je ostal edino s. Kosič, ki je imovina žep. Ako se tega dotakneš, ogniti se nje naravnih posledic. V da- sam vodil posle sindikata skozi več, si izdajalec domovine. Saj poznamo našnji družbi mora ostati delavstvo mesecev, kakor je najboljše znal in mnogo županov in raznih drugih doto kar je, sicer bi ta družba ne moglavedel. Pri tem težkem delu so mulmoljubov, ki so se kt,r čez noč pre-ebstojati. [zvesto pomagali sodrugi sekcijski levili v stavbinske podjetnike. Čud- So ljudje, ki pravijo, da je v tem j tajniki, kakor tudi vsi člani, da smo no, veleposestnik, gostilničar, urad-iežkem česa patrebno, da vsi pripc- ohranili to kar se je ohraniti dalo. 'nik, advokat vsi sami pristni ezidar-moremo k vs.pnstavitvi in obnovitvi j Ne samo, da smo odbili napade delo- ski mojstri«. To se pravi narodnjaki, ki iz ljubezni do naroda pomagajo pri obnovitvi dežele. Kako pa ~najo ti novopečeni podjetniki klasificirati delavce. Zidar iz Renč, Vrtojbe, Ločnika itd., ki je prebredel že celi svet in katerega povsod hvalijo kot dobrega delavca, sedaj na enkrat ni za nič. Ne zna delati, je len, no zasluži tako visoke plače. Če pa je organiziran in se bojuje za svoje pravice, tedaj pa jc popolnoma za nič, se mu grozi z odpovedjo in se mu kaže razne nezavedneže, ki vedno molče in so pripravljeni požreti vsa nasilja delodajalcev. če se drže ti ljudje delovne poged-apitaiisto%. be nam ni potrebno tukaj razprav- Tukaj hočemo na kratko razmotri vati iz katerega vzroka vlada kriza v naši stroki, ko vendar je toliko dela, da kamor človek pogleda ne vidi drugega kakor delo, ki kliče stav-binskega delavca, da začne z delom. Ne, da kliče samo delo, temveč — in kar je glavno — kličejo ljudje, ki v veliko slučajih bivajo že sedem let v barakah. Kaj se pravi bivati v baraki bo vedel vsaki izmed nas, ki je bil tako srečen, da je preživel samo eno poletje in eno zimo v teh modemih človeških bivališčih. Po zimi mraz in mokrota, po letu vročina in razne živalice, ki človeku tako dobro pomorejo k spanju. Koliko ljudi je našlo prerani grob v barakah? To bi znali povedati razni upravitelji begunskih pokopališč in ne samo begunskih, temveč tudi naših domačih! A to ljudstvo molči in trpi! Žal nam je samo to, da so prebivalci teh domov sami proletarci in med njimi stavbinski delavci. Oni, delavci, ki so postavili lepe palače kapitalistom, so se po končanem delu nastanili v podstrešnih sobicah ali v mrzlih kleteh, gospoda v krasne vile, da si odpočije svoje «trudno» telo, ti pa na mraz, v barako! In če vprašamo zakaj vse to, bomo slišali tudi razne izgovore. Eni trdijo, da vlada nima denarja, da bi pustila zidati stanovanja za kmeta in delavca. Drugi zopet, da v naši domovini nimamo gradbenega materiala, da bi se moglo zadostiti vsem zahtevam. Ne bomo se trudili dokazovati tem ljudem, da je resnica čisto draga. Prepričano smo, da oni sami dobro vedo, kje je vzrok današnje krize? Za stavbinsko 9troko potrebujemo kamenje, apno, les in železo. Vsega tega materiala imamo v našnh krajih zadosti in tudi preveč. Samo malo se ozrimo v razna skladišča pa bomo videli, da so prenapolnjena in da lastniki ne vedo kam žnjim. Ta material pa je tako drag, da se vsakdo boji samo vprašati po njem. Krivda jc pa temu ta, da razni kapitalisti pretiravajo cene na sramotni način. Vojska jih je navadila verižiti in oni to nadaljujejo. Znan nam je slučaj, da je lastnik opekarne zadrževal izdajalstva zakoni prav občutno kaznujejo. Žalostno pa je dejstvo, da so se naši mali kmetje in tudi delavci pustili premotiti od teh zvenečih besed in kar je najslabše, da so se tudi oni pridružili temu čednemu zboru. Si-bolj od strani hujskajo proti cer vsem delavskim zahtevani: sram jih je stopiti odkrito na stran pijavk a vendar nimajo poguma povedati, da so tudi oni delavci in ravno tako izkoriščani kakor industrialni proletariat. Zavedno delavstvo ve, da je njegova pot prava in da prej ali slej bo moral do tega prepričanja priti tudi mali kmet, ki je odvisen od dela svojih rok. Tudi če ima malo zemlje, ki ga pa v največ slučajih ne zamore prehraniti, mora tudi on priti v vrste bojujočega se proletariata. Če bi pa bil podučen, da današnji kapitalistični sistem proizvodnje meče dan na dan več njegovih tovarišev v vrste industrialnega proletariata, bi prišel še poprej. In navsezadnje čezurno delo prouzroča vedno večjo brezposelnost; ker tam kjer je zaposleno osem delavcev, ki delajo deset ur na dan, bi se lahko zaposlilo še dva, ako bi vsi delali po osem ur. Res je, da se na prvi pogled zdi, ako se več ur dela, se tudi več zasluži; kar pa ne odgovarja resnici. Če kapitalist vidi, da si zaslužil več kakor ti on misli dati je logično, da ti odtegne na plači. Ne pa, da bi govorili tu še o slabih posledicah čezurnega dela. Res je, da današnja plača ne odgovarja življenjskim potrebam. To nam bo rad potrdil vsakteri, ki skuša živeti od dnevnega zasluška. Ampak ravno oni, ki izdajajo, kadar se jim nudi priložnost svoje sotrpine, so prvi, ki protestirajo proti čezurnemu delu. kadar so brezposelni. Podjetnik nas izžema dokler je kaj soka v nas. Kadar istega več ni, ko si popolnoma izžet, je logično, da te požene na ulico, ne glede nato, kje boš dobil kruha in kako se boš preživel. To je eno zlo, ki je potrebno, da ga odpravimo! Drugo zlo je to, da se naši fantje in možje kaj radi bratijo z razno «inteligenco» ki jih zasmehuje ter jih pripravlja na to, da so vredni zaničevanja. Lepo jih upeljujejo v razne krožke itd. in naši malo zavedni proletarci delajo «štafažo» kapitalistom. V tem času pa pozabijo, da je njih prostor v delavskih domih in ne drugod. Namesto, da bi se bojevali skupno s svojiirti sodrugi, jih izdajajo! Ali vse ono kar je pribojeval za veden proletarec uživajo tudi oni, ne da bi k temu samo malo pripomogli Kadar pa kaj potrebujejo ne gredo ne h klerikalcem, ne k liberalcem, pač pa gredo v Delavsko zbornico, ki se brigaj za vsak posamezen slučaj Tretje in glavno zlo pa je. da vlada zelo velik flered v izplačevanju vojne odškodnine. Vlada zavlačuje plačevanjem kredita, delodajalci odpuščajo delavce samo zato, da prisilijo vlado, da jim, poravna račune. Delavec pa trpi, in ne ve ali bo sploh do večera zaposlen. Negoto vost in skrb za sebe in družino pa ni še nikoli napravilo zadovoljnosti, Iz teh in drugih razlogov vlada kriza v naši industriji! Kako ji odpo-moči bo vprašal marsikateri. Odgo- , , . i i__i „ »• vor je lahek! Dokler bo velika ve- ope o, er je računa , • £jna našega delavstva ostala nev- tega; kar je vojna uničila, Potrebno, dajalcev, je. pravijo, da cel narod pomaga predirali sekcije, ki so se ob p tem dela. Ms-d ten?; !}cdld*so tudi ca-1 pilalističnem navalu malo vznemirile, temveč smo tudi konsoli-ki so se ob prvem ka- ši špcial-dc-rmkraii. : ter jih pridobili za naše ideje. Mi komuijisli hodimo drago pot V tem času so r.ara delodajalci Za nas današnja kriza, v kateri se na- dvakrat odpovedali Delovno pogod-hspio kot vladajoči sloji kapitalisti, i bo in sicer v stvari 2. člena, ki do-~i ničesar drugega kakor znamsrde,. loča tromesečno revizijo plač. Seveda ss delavski razred ne more dra-'da z namenom, da plače znižajo. Pr-gače osvoboditi, kakor potom nasU-ivič se je to zgodilo ravno ob času n8Pa s«v»*% politične oblasti potom j splošne stavke, ko so naši člani stali rtuSenfa burloazr.3 državo ter vzpo-jV solidarnem boju proti znižanju r aviive diktature proletariata. ; plač kovinarjem v Trstu in prott v se drugo nitaa smisla ter je brez-«zapretju ladjedelnic. Stavbinski de-pomembno. Vsi boji, M Eimajc* za; lavci so se bojevali skupno z osta-mc.\zt icga zadnjega cilje, nimajo za j lim proletariatom Julijske Benečije, "rvolncionarni proletariat »cbenela 1 ter preprečili nakano kapifaiisto\. ^ ! Ne samo, da so se kovinarji mogli Za ia načela pa je potrebno dvigni-! vrniti na delo ampak tudi naši podre; avstvo «z današnje malomeščan-i jetniki so bili primorani odpoved Ijati. Samo toliko rečemo, da smo mogli še potem, ko je bila že pogod To je bilo ravno v času, ko so cene premogu nekoliko padle in lastnik je imel ogromno škodo. Ni potrebno seveda omeniti, da je potem izkoriščal delavstvo do skrajnosti, da je iz njega izžel to, kar ni mogel potom verižništva. Če bi se mu kupčija posrečila bi gotovo tudi dobiček delil z delavstvom, kajne? Kar se tiče denarja naj vlada malo manj izda za razna oboroževanja ter naj obdavči vse vojne in predvojne dobičkarje pa bode imela dovolj sredstev, da omili današnjo krizo. Ali nobena vlada ni zmožna napraviti tega ker sicer bi ne bila več buržoazna vlada. Brezposelnost, ki vlada danes pri nas, ne vlada samo tukaj temveč po celem svetu. Jasni doakz, da je diplomacija celega sveta enaka. Ni za drug kakor zato, da izžme iz ubogega ljudstva to kar se izžeti da. To pa naj nam ne bo morda v tolažbo, ampak naj nam bo jasni dokaz, da se mora proletariat celega sveta uje-diniti ter napraviti konec temu izkoriščanju. Kriza, ki danes vlada v vseh po-* krajinah je v splošnem naravna, to se pravi prisiljena po kapitalističnem sistemu. Kapitalisti so se združili ter hočejo popolnoma izstradati ubogo ljudstvo. Oni so prepričani, da samo sestradano ter nezavedno delavstvo je mogoče napraviti popolnoma indiferentno za boj, ki se ga oni boje. V prvi vrsti se jim gre za to, da razbijejo vse delovne pogodbe ter s tem tudi osemurni delovnik. Osemurni delavnik jim ni rtič več kaj po volji. Oni hočejo, da delavec delaj enajst in tudi več ur na dan. Tako približno kakor pred tridesetimi leti. Domovina se bliža finančnemu propadu in treba jo je rešiti. Zatorej delavec deiaj in molči! Ne tralna in ne samo nevtralna, temveč celo nasprotna svoji lastni koristi, je logično, da nas bodo kapitalisti mirno dušo še naprej izkoriščali. Mi stavbinski delavci si ne delamo iluzij, da bi nas kapitalistični sistem proizv®dnje mogel rešiti iz tega položaja, za to se zanesemo edino na naše organizacije, ki bodo enkrat za vselej pomele s to nepotrebno šaro, ter spostavile komunistično proizvajanje in razdelitev. Socialno zavarovanje stavb, delavcev Kakor znano obstoja socialno zavarovanje za stavbinske delavce tudi v naši pokrajini. To zavarovanje se je za enkrat omejilo samo na brezposelno podporo. Vsaki član, ki je plačal 26 tedenskih prispevkov in je brez lastne krivde brezposeln, dobi brezposleno podporo in sicer: Klasificiram delavci dobivajo 6 L na dan', težaki 4'50 L, učenci in žen-ske-delavke 2'50 L na dan. Ta podpora se ižplačuje skozi 45 dni in stopnjevaje podaljša v sorazmerju s plačanimi prispevki. Naša zveza je natisnila pravila, dolžnost članov je, da si jih preskrbe, ter se poduče o svojih dolžnostih in pravicah. Podpora se izplačuje po sedmem dnevu brezposelnosti. Brezposelnost se računa od dneva upisa v posredovalnico za delo. Pravilno bi bilo, da bi sekcije bolj natančno podučile svoje člane o koristi, ki jim nudi ta delavska zavarovalnica. Če bi sekcije to napravile bi se člani bolj zanimali ter prisilili delodajalce, da redno odračunajo zneske v blagajno. Znano je, da veliko delo-zahtevaj plačila ker to pomeni upor i dajalcev odteguje delavcem prispe- ba povsod v veljavi, pritiskati ih gre- in izdajalstvo proti domovini. Taka! vek za brezposelno podporo a ga ne plača. Blagajnica si je sicer vzela v dolžnost, da izplača vsakemu delavcu podporo samo če isti izkaže, da mu je delodajalec odtegnil od plače dotični znesek. V ta namen je tudi izdala tiskovine tako, da vsaki delavec dobi podporo neglede, na to ali je njegov gospodar plačal ali ne. Za to bi bilo popolnoma pravilno, da bi se zaupniki malo več zanimali za to vprašanje. Škoda, ki jo trpi blagajna je velika. Če bi vsi delavci prisilili svoje delodajalce, da redno plačujejo, bi urad rednejše funkcioniral in bi nudil veliko večje ugodnosti svojim članom. Vso škodo pa trpi delavstvo samo. Sodrugi se morajo prepričati, da je to njih institucija, ki nima druge naloge kakor pomagati brezposelnemu ljudstvu. Res je, da urad sam preskrbi in-kaso prispevkov od onih delodajalcev, ki so tako trdovratni, da nočfejo z lepa plačati. Ali to stane veliko dela in stroškov ne samo za urad ampak tudi za delodajalca. Vsega tega bi ne bilo potreba, če bi delavci sami znali prisiliti gospodarja, da spoštuje Delovno pogodbo. Ali žalibog, najdejo se ljudje, katerih imena bomo priobčili, kadar se nam bo zdelo primerno, ki sami nasprotujejo ti dobrodelni napravi, Delavci neke narodne zadruge so šli na limanice svojemu predsedniku in podpisali, nekako izjavo, da ne bodo plačevali za socialno skrbstvo. Ti delavci so bili v kratkem času odpuščeni in kdr niso mogli drugod dobiti dela so prišli prosit za podporo. Podporo za katero- niso bili upravičeni, niso dobili. Iz usmiljenja pa se jim je dalo izvanredno podporo tako, da so lahko šli na svoj dom. Več sodrugov nam bo tukaj očitalo, da razmetavamo denar onih, ki so zavedni in ki leta in leta plačujejo in ne dobijo ničesar! Prav imate, sodrugi. Vedite pa, če bi bili brezposeln; ter s popotno palico v roki hodili od mesta do mesta prosit za delo in zaslužek, bi sodili drugače. Mi vemo, da je to vaš denar, da so to vaši žulji! Ali vi, ki ste žrtve vse jeze kapitalistov pomagajte tudi onim nezavednežem ki so bili vedno krivi vašega suženjstva. Mogoče pride dan, ko tudi oni pridejo do prepričanja ter ne bodo izdajali več delovnega ljudstva. Smelo trdimo pa, da še nihče, ki je bil opravičen ni odšel brez podpore. Otirali smo solze vsem beguncem, ki jih je buržoazna, reakcija naše in druge države, prisilila, da so morali zapustiti sVojo rodno grudo in svoje drage. In to nam je v ponos. Je ponos proletariata Julijske Benečije ki na obmejni straži, pazi na svoje sotrpine. Delavci naših krajev so napravili prijetno dolžnost, dolžnost ki jo čuti vsaki izmed nas. Naj se čudi vlada, naj se čudi kdor hoče, naša naloga je, da otiramo bratske solze. AH, da se vrnemo na naše socialno skrbstvo, katerega sredstva služijo edino za one delavce, ki so opravičeni podporo prijemati. Ena točka pravil pravi: Od 15. decembra pa do 1. marca se he izplačuje brezposelne podpore. Toraj delavec, ki je delal celo leto v zimskem času nima. pravico do podpore. To veleva zakon. Če delavec nima pravice po zimi ko vlada brezposelnost do podpore jo ne potrebuje tudi po letu, ko je vendar lakše dobiti delo kakor po zimi. Ali zakon veleva tako. Res je tudi, da v notranjosti države, kjer. je brezposelno zavarovanje v vladnih rokah, »e dobo podpore, vsi oni ki posedujejo hišico ali pa malo vrta. Vendar pa so primorani, da plačujejo socialno skrbstvo. Delavci prvega razreda, to je oni ki dobivajo pri nas šest lir na dan dobivajo v notrajnosti države 3 lire. In to še le po 48 tedenskem pridržku. Oni sodrugi ki včasih »godijo« proti svojemu zavarovanju naj malo premislijo in videli bodo, da je vendar boljše če delavec sam upravlja svoje ustanove kakor, da jih pusti v roke vladnim uradnikom. Naša organizacija skupaj z zastopniki delodajalcev je napravla vse potrebno, da ostanemo samostojni. Seveda, da gre to v korist tudi delodajalcev. Ker oni plačujejo veliko manj kakor pa bi bili prisiljeni plačevati na podlagi pravil iz notranjosti države. Posamezni sodrugi toraj morajo takoj ko so brezposelni javiti se v svojem okrožju zaupniku, da jih upiše. Oni sodrugi, ki ne napravijo svojo dolžnost zgubijo pravico do brezposelne podpore. Kadar si upi-san moraš tudi redno hoditi vsaki dan na kontrolo tako, da če slučajno sc dobi delo greš takoj na delo. Brezposelni sodrugi bodo razumeli te okolščine ter se jim podvrgli. Tukaj moramo povedati, da smo ukrenili vse potrebno, da bodo naši jreposelni tovariši dobivali podporo tudi v zimskem času. Sindikat jc uporabil vse svoje moči, da je u-pravna komisija v to dovolila. A to samo do 1. januarja. Gotovi pa ‘smo, da če bodo delavci napravili svojo dolžnost, bode omogočeno komisiji izplačevati podporo skozi celo leto. To je dokaz tudi vsem vladnim ustanovam, da je proletariat zrno« žen urejevati svoje zadeve boljše sam kakor pa birokratične uprave buržoaznih vlad. Če delavci v notrajnosti države ne bodo dobivali podpore po zimi, je njih lastna krivda, ker niso bili zmožni zahtevati svojo lastno upravo. Nekaj drugega je če vlada imenuje upravitelje ki nimajo srca do delavstva in drugo je zopet če delavstvo imenuje upravitelje iz svoje srede; Te svoje upravitelje lahko odpokliče kadar koli hoče, a če so to zastopniki vlade, nima delavstvo nobene pravice, da jih odstavi. Ako toraj hočemo ohraniti za delavstvo kar smo pridobili je dolžnost vsakega izmed nas, da brani škodo, ki bi lahko nastala ter da hlevu še kako živinče, , dokler jih ne opskrbiti celo selo, priterati silem na: držite da je za vas najbolje. Mi demo ! pripravijo ob zadnji rep, itd. itd. rad lenivce, koji još nisu navikli po- Lraziti od vas saveta, a vi od nas. ij_ izve, *---*-- - ■-•■■■ - - - - v Lok\ SunuTogegnarodrkiUsefrvam odkrijejo °.budu' 0.^je^ Strojeve L t.^d. Radni- j sori. inženirk činovnici a makar;cka vccf “ _ _ >movine», cke, tvori sploh: ki jim srce bije samo za sveto seljake. Radnici če zidati kuče. pra našo stvar, (če namreč nič ne stane), i viti pokučstvo, uvoditi električno Tisti moment pa, ko bi bilo treba ta u-1 svetlo i brinuti se da bude na selu bogi zatirani narod organizirati in mu! onjh stvarj koje su u selu DO_ CSC*' JS.2K- a “ U tvornicama. O, krasno bi to bilo! Ovakova le- pak te s? jedan po jedan progjedat.!-Iranke — toda letos je ravno ta Schal- ^el *. idel benj. . demana zopet gnrtl na zboru ▼ Gotr- Šlovenska javnost naj izve, da so to^sjU( kako če se višak plodova za- Nisu radnici samo oni, koji baš ru- Tooe. Verujem, veruicm, tr znan da Ic.ihUu priporočajoč koalicijo s Stinneaovo stebri narodne stranke v Lokvi, ki iraa-,m ui gr?du za drugu robu; odc)0., kom rade u fabrici. I učitelji, profe- Če !. on ai*Mar bnŽan mo'j s‘r-cko! za k^»° * g* * ’ 6 - 6 - - - - l ■ - - pkniTftm: : rat na nJmu P-'11- ri\reic,ta 3 2'° ž“sovl proti 67. — Gla- i. . , .- , i , , , . . , . . , Pepo: I ja to govorim, tr on i ni bedast; sila ljudske stranke* so se izrekla za z velikim furorjem, če zaslišijo makar'cka veča treba da se skrbe za gra- drugi sve su to raunici, duse\m ra(*~ čovek, leh ča su mu to* profeicri va! koalicijo, čeprav je težko razumeti, kako samo zadnji zlog «Lepfe naše domovine*,| cke, tvorničke radnike, a seljačka za nici. No oni su takodjer robost dru- glavu stavili... Tone. ja gren dole do; bo ta kapitalistična stranka harmonizi- gih, koji im zapoveduju. kako imaju suseda, pak černo se zajedno va orga-: rala svojo ustavo z ono večinskih socia-da uče i kako da rade. Mi hočemo, nizacije nač... Llistov. Program • ljudske stranke* zada se i oni oslobode i da uče po svo- ’Tone: Dobro, dobro... nteva med drugim, da se vrne v Nemčiji joj savesti i po svom znanju, a ne po ——— slavna (kajzerska) črno-belo-rdeča tro- zapovedi. Delavska himna oinica:- Toda industrialni kai**r Stin- 0. bračo seljaci! Kada bi vi znali, | POZTV kazati z dejanjem svojo strašno ljubezen do naroda, takrat se pa naši narodnjaki zabarikadirajo in bruhajo iz svojih strelskih jarkov gnojnico na vse tiste, ki jim delo za narod ni samo lepa beseda ampak resna stvar. Vsi tisti lokavski junaki, ki opravljajo zahrbtno pri polnih »Štefanih* vina tako krasno izobraževalno in vzgojno delo med našimi kmeti, se navadno skri- 1 ju. Nije islina, več je baš protivno pa sloga radnika i seljaka. Zašto da nes ne^b imel posebnih težav, s karmo-i , , iti »'\zz,iv PRGLETTARSKIM PESNI-j niziranjem svojih nazorov s Scheideman- ,, ,, _ ° R aivot na svetu, kada j KOM! «Delavske novice** objavljajo rovimi. Scheidemannovci so danes so- radnik bude tudji Seljaku, kad mu je! bt sc uredio po pravici i poštenju, ka- sledeči poziv: cialisti samo še po imenu. To je bilo brat i drug u radu, a kad jedan bez! ko to hoče komunistička nauka, koja Poživljamo vse delavske pesnike, da jasno dokazano na njihovem kongresu drugoga ne mogu da živu? : je več i sam Isus Hrist propovedao, sestavijo pesem delavca, v kateri se bo v Goerlitzu. Rdeče zastave ni bilo ni n i i -j- lo-j Aa onda bi je istim žarom prigodili, kao zrcalila njegova bol in trpljenje ter konč- Daklen, vidi se. kako ,e laz, da.. ^ ^ toK £. s£ J ni d«««.^1 radnici hoče seljaku da oduzmu zem- pazi, da vsaki delavec dobi to mu pritiče. Samo ako bomo tako delali smo gotovi, da iz današnjega socialnega skrbstva postane prava delavska zavarovalnica tudi za starost in obnemoglost. To je tudi naše načelo. Ne samo kadar si brezposeln potrebuješ podpore ampak tudi v starosti. Ko te je kapitalist popolnoma izžel potrebuješ toliko, da preživiš sebe in družino. In če dosežemo to, smo dosegli veliko v da- jejo, ko je treba pred vso javnostjo, na kar. odprtem prostoru iz oči v oči povedati svoje mnenje. Kje so bili s svojimi duhovitimi argumenti in s svojim moštvom, ko so se v Lokvi vršili sestanki, na katerih je imel vsakdo prosto besedo, da je oni hoče dobro seljacima, — jer su i oni radnici. jer i seljak živi od svoga znoja i žuljeva. Oni hoče dobro i sre-tan život u miru i blagostanju za one koji rade, a s vi da rade nešto ko- li jaci.. pa i toliki učenjaci i pametni i pošteni svet. Pomozite radnike u njihovoj borbi za pravedan i bolji život, što je borba i za vas.., lahko odkrito povedal svoje pošteno i rlsno. mnenje. Tam bi lahko položili pred zbra-l Još nam prcdbacuju, da hočemo i ne ljudi svojo sodbo, če se boje, da jih | na selu da uvedemo 8 satni rad. To bodo komunisti zapeljali. Kako skrbijo j je laž. Znamo, da se na polju ne može za,.ll?r.od’t^e Pust.?’ *\a neka*er* za' raditi kad je nevreme, sneg ili kiša, pel ju jejo. Kje je njihova ljubezen za na-! Poljedelske poslove treba izvršiti on-rod m ubozega kmeta povrhu, če se skri-.j d { yj. sama iroda do_ je o. kadar je cas govoriti, ko spravljalo .. i i* i- j * j i •r’ “**.,u -r v politični šarlatani ubogo ljudstvo v ne- Pužla' Rad na Pol>u valla <*aJra“’ AnU nasnji družbi. To je reformizen, ka- srcio? Toda to ubogo j;udstvo vc zakaj prilike dopuštaju. Ah veh terega vsi dobro poznamo. Ali ^ jc . rnolčite, kadar je čas govoriti in govori- Nije pravedno da scoski vri kjer videti v bližini zborovanja, bila pa je črno-rdeča-zlata republičanska zastava: besede »razredni boi* se tudi niso Jstarski razgovori reformizem, ki ne škoduje revolucionarnem gibanju proletariata. Ravno tako, kakor za brezposelno podporo, ker plačujejo polovico tudi delodajalci, je naša dolžnost, da jih prisilimo, da bodo plačevali tudi za starostno zavarovapje. Mi komunisti sicer vemo, da to ne bode rešilo proletariata izpod kapitalistič- pušta. Rad na polju valja da traje dok elimo ovo: eliki pote, kadar bi morali svoj jezik držati za | seclnici i gospoda ne rade ništa, jedni zobmi. i da Jenčare a drugi da rade. Svi treba 1 da radimo. Kada če posao po seo- I skotil veču pravedno biti razdeljen, Druso pismo seSjccimo I onda če na svakoga otpasti pravedni PeP°: A ki mu f riodej to poveoel? a __________________i— *„ i;u I ue 1 to moguče?! Draga bračo! Idco rada, pa makar to bilo jednog!jla Sada, kada znademo, da su radnici i dana više a drugoga manje. A još i i seljaci brača, da je i seljak radnik, j ovo: ako sc razumno vodi gospodar- pa prema torne moramo biti drugovi|s^vo sela. onda se mogli uporabljati nega jarma, a vendar delamo tudi v u borbi, ajde, da razgledamo one fazi, i nia:’;'ie' ko)c giacki radnici učine. današnji družbi za to, kar lahko | koje gospoda šire protiv tadnika. Mašine mogu bržc da pooru, poseju. ostane tudi za novo dobo. K. F. | Pre svega da kažemo ovo: Radnici i požanju i pokosc nego li ljucke ru- Najboljšo pesem bomo objavili in dali komponirati. Rokopise te pošilja na naslov: Ured-1 slišale, pač pa se je vedno poudarjalo • ništvo lista »Delavske novice** Ljubija- »kombinaciji na širc-ki podlagi.* — na. Turjaški trg št. 2. (Jugoslavija). Tako je doigraia nemška socialna demo- kracija. Ni čuda, da so neodvisni socia-j I Usti izjavili, da je zdaj nemogoče vsako I O SV Čili združenje s Scheidemannovci.* — Nem- škim socialnim demokr"* >m odgovarjajo Scheidemannovci padajo nižje im i pri nas nekateri bivši .ii jugoslover-nižje. O tem poroča časnikarka Ida|ske socialno-demokra‘....e stranke, ki Tone: Dobar dan, Pepo! Kade si bil celu.Dlatt sledeče: »Nemški socialni demo- ‘ pa ne štejejo nič več. Proletariat jih je šetemanu, da te nišam videl? Kako da kratje, nekoč najmogočnejša politična j izobčil iz svoje srede, še predno so mu su te vuki pojili! stranka v Nemčiji, so na svojem^ zad-1 mogli s svojim delwanjem škodovati. Pepo: Ajbo, nisu me nč, aš še i oni kot n,'*m .1.ko,n^r:esu . v. Goeriitzu v Slezi ji»V Jugoslaviji, kjer jih delavstvo še trpi. i gospoda boje od Lakvcjf ljudi kakovi! . icmurajo koalicijsko Aiado s t socialni demokrati postali klerikalci, smo mi delavci, boljševiki. takozvaoo nemško ^ljudsko strankorv narodnjaki, vladni hlapci, policijski a- Tone: Ai da ne več. aš san čul od jenegz {?*:jtscke Volkspartei). na čelu katere ^nti it<. kumpanja Zvonečana, da su več i go- slop miljardnr itinnes, nemški kombini-j ^ komnnistov pred sodiščem. Bes-spoda počela na nas lepje gjedat. Da, F?n Rockefeller-Schv\ ab-Gary (amer. mi-■ jj t poroča o ibližnjem su počel, hvalit Rusiju. kako če ona va en400 komunist. - Sodna T aeset mefeci storit, ča još ni nikad,n~td 'st , K • t a* |ravnava se je imela pričeti od 15. do 20. .nijedan na svete storil i kako čefV.s j eT\elo nazad^ško ^ i decembra in bo trajala okr^ tri m«e- soplsje v Nemčiji se je čudilo. Več ko “ Razprava se bo vnula v^ukarešb, v trideset let se je socialna demokracija. častniškem domu. Občinstvo ne bo rne-na Nemškem trdno držala glasovitega loL prisostvovati. Da ne bodo vseh 400 obtožencev vodili iz zaporov in nazaj, »c iako da j' »'»Ka ua aa/.cmu uvu; IVelUlllCl ' -----------1 * r............................... n I l_ i .J • 1 • • u zaicdnici sa seljacima oddilij j«. .■» I » rogatoga blaja i • XI.; iTkl t S spodc i stvonti za sebe Radni- Konja. Kada se bude selo vise sluzilo dft ltakor c:iI. alc ^roti ; sa ona *■ w taiiiMi zv ca nu i aa v»i ivcv — a* f 1 - • JI 1 . « govcri, da tamo pul njih na Zvonečoj urskega programa in odklanjal« a sa-. cLIenila da iih bo za časa sodne cPtičkprf'1 » a«*».in nai» ko zvezo z buržoaznimi strankami. sklenila, aa jin do za ca« soonc to n»ki d«T-a Sn oisalo I tailvei zadnie iasc 50 socialni demokratic Uravnave nastanda v vojašnicah]pehot-to neti dan ra npn pisalo. I još , . cOC;»1i.i: kazali da se naoi- ndl Pelkov, ki so blizu častnukega da pise d:t j Rusija zato napredna aš , ■ ec.nski socialisti Kazali, da se nag d Tožiteli je major Černat. ‘ ‘ da i' slavonska, pak da če zarad tega k_Ine?dv,smm scc'akstom. - Umor <»l,,l< . -» 1 r, ' okrog 200 strani desnica, jc dozdevno zbližal'Vsc komuniste bodo sodiK skupno, ona ruska' vse stranke l«vice in pričakovati je bilo. - J katerega jc vsekakor odgovorna rcak-!?e' Obtožba vsebuje Ca mor- rionama desnica, jc J—J—" movati, vzlic vsem nezavednim delav-! cem, katerih je v naši podružnici nad štiri petine, ki sploh ne vedo kaj in kako je organizacija, lepe uspehe! Delavstvo nam samo meče s svojo nezavednostjo IZ UREDNIŠTVA. Vsem dopisnikom is so*rudnikom! jmožemo nači program ovc stranke imu dovoljno vremena za učenje i za,Tone: Tr ja~lo znan da nete, aš jih ni■ demokratje, neodvisni socialisti in ko- pisite s irnjiom in eDO stran pa- H ° ! • ‘ . mumsb so skupno pnrejah kolosalnc de- ir^ Piiit€ čedno, ' razločno. čiUjtvo! I briga za siromaha. Iz-, rše- Nečedne rokopise bomo vrgk v koši — dopisom vedno svoje pravo U tom programu ima toga ninooo što ■ pristojnu i čoveka do.tojnu zabai'U. i »>-, . .. ^ ,. valja da zajednički razgledamo. No, I Još vele i tu bestldnu laž, da ho- 1 p«Pc; ' ma,°- to on zato tako va^nf ^^dbo^** sori^no*^ demokratične i .................i" sugospoda na komunistc nabacala Uemo nadinili to. da ione bndu sv,. ^ i' M «1» d» ic^a fmX polena pod noge! Onega ki jim kote j iicbrojlazi, imiemo u ovome pismulfija svojina. Ml nasproUv žene i te! .IojSa „imaiu.'samo mi,le. da Ml oni ivojopesl aranliral pn,Umoa.rlii,t. stio- Grop,J., J,.j„ .voj, im,! oobro m pomoč ga ne vidijo! Imajo prav, da prikažemo, da sve ovo, što gospo-j kako poslujemo. Zena nas rodila, že- net večega ako su nekoliko let više dc- P°z*b‘l«n°. kako so socialni de- Podgora: Raje piši bolj priprosto pa ucepljeno narodnjaštvo v svoji krvi! j da. govore protiv komunista, nije isti-: na dojila, učila hodati i tepati prv'e i leh mi na školskeh bankeh brageše "?okratic ,na s\°^. laaskem_ kongresu v jasno. Vsem zavednim pa kličemo da na, pojas-, na. Citajte ]apano Razmisli,P dnhrn : reči. Zena ie maika naše dece. koiu drli.. Casselu slovesno iz^vih. da ,e vsaka ko-' Seimm: Pismo dobil dopisa ne še. ^± ^VSlV_UJP_ra.ViJ?omen °r^:zaHi nrosud te ~ 1 ------- ------------------- ---------- --------------------------------------------- po svome zdravome ra- i toliko volimo. Daklen, kada to zna- Tooe: Ja, jii, a u pa čete videti, da komunisti|^o, nečuvena bi grozota bila ponizi- delat i naipr pominjamo/da naj poravnajo svoje pri-!imadu Pravo i da «« oni doista i pravi j vati je na javnu bludnicu (kurvu). Mi P°c* a ? \ a spevke za to leto do 15. 1. 1922. Zaup- i branitelji slobodc i prava radnoga na-' nasproti v hočemo, da sc ukinu javna 1 3P°- ,a ,° 1 pe ® *u .!v!.re-! in razliko med narodno in našo! Solnce še ni všlo pri nas! Vsc organizirane o-1 zurny< mi mn nrl »r.-)lpfSa mnnli1 alirija z »ljudsko stranko^ nemogoči. = ______ - o kravi past i °po drva :Rdip Scheidemann, vodja stranke, je ta-| U4»j«teli: irv*SEVAijn^ooscw_ROMCN!8TlCJ»E a pakle več i za meltariča delat, i krat grmel, sti sedeli v roda. Glavno je ono o zemlji. Što govori- niki, odborniki, delujte za delavsko solidarnost, ker pričakujemo velikih bojev, s kapitalisti!. Če delavstvo ne bo solidar- • , • o it i ir_______ no bo naš poraz gotov! Potem bodete i?0 mi ° t?m pltanjuJ U kratko ovo: sami čutili, a to prepozno! Ob tej priliki ■ — kako stoji u bibliji - nije zevam voščimo novo leto, uspešno v va-; niti prodao. niti ju je bilo kome Sem in našem napredku! Živela delavska | najmio. Čovek na zemlji živi od zem-solidarnost! — Zveza stavbinskih delavcev v Italiji, podružnica v Bovcu. da nikdar ne bodo sociali-1 vladi s pristaši »ljudske! STR> NKE ITALIJE. Odgovorni uredoilt: JOSIP TUJfTAIt .!L LAVORATOSE* bludilišta i svim ženama dade prilika doslojnu životu. Hočemo, da se ukine to, da se žene kupuju kao sada za i novce muža. a muškarac da se ženi ’ ne iz ljubavi nego s toga, jer neka da psk i za njih drže. Pop nap. va ere kve predika. da jc boje bit siromašno. aš da čemo za smrtun va raje uživat, a bogati da te va pakle trpet. A to ligo govore samo da njih i gospodu na mire pustimo. ženska imade novaca ili imetka. Ho- Tone: Govori on, govori, ma ga več dan- ijo. zraka i vode. Radi toga neka sc, čemo> df *ena ne bude rob i služki- ‘ danzšnje ljudi LOKEV NA KRASU. ' Danes hočemo pokazati na nekem resničnem slučaju, s kakšnimi težkoča-imi je združen na deželi vsak poskus jzdružiti ljudi v samopomožnih organizacijah. V Lokvi težijo vsi zavednejši gospodarji po tem, da bi si v gospodarskem društvu olajšali nekoliko svoje jživljenje. Misel o ustanovitvi konsumne razprodajalnice in drugih gospodarskih podjetij pri nas ni nova. Predno se je jsploh zanesla komunistična misel v vas, fso že imeli tukajšnji vaščani svoje gospodarsko društvo ,ki jc pa moralo vslcd sa zemljom i njezinim proizvodima ”la muskome, pogotovu ako je lump koristi celo čovečanstvo. Ali. jer tre-;^ nevaljalac. I to hočemo, ako li se ba zemlju obrad ji va ir, neka b ude ono- ic ureše- pa \ide doskora. da ne ga tko je obradjuje' a to jest Seljakova nioSu zajedno živeti, da se rastaie. a Buduči da ima u svakom staležu sva- ne a je život večita, svadja i kovrsnih ljudi, a jer su do sada obično Pr°klcst\ o. Hočemo ljubav izmedju seljaci l)ez dobrih škola i jer su ih m’|1.2a 1 zane- hočemo iskreno prija-tovili lazima i rakijom, pa imade nera- ^chst\ o. A to če biti samo onda kad zumnih ljudi, koji ne znaju zemlje i ncstane sedan!ež društvenog poretka obradjivati; a ima i takovih. koji su u ko)em milijum rade, a hiljade leni su ove vejski vaca trati u raskoši i bludu zaslužbu i privredu drugih, Svi treba da rade i plodovi rada pravedno da se podele. Tako če svaki dobiti svoj potrebit deo. Hočemo da sc deca od malena uče na slogu, ljubav. rad i uzgoje u znanju i veselju za buduči život, a u tom da im prednja.čc — stariji. Nečerno, da ih se plaši psklom i djaclom, kada pijanice. te koji bi zemlju odmah pro dali i zapili te ovako upropasliii svoju obitelj, mi velimo, da je najbolje te seljaci učine svoje seljačke odbore. .... Te odbore zovenio Seljačka Veča. pomanjkanja inteligentnega vodstva po;0va Veča imaju nadzirati, da li sc Krftl ’ rS|V,tl 7T dc,ovaDi^; zemlja obradjuje i kako. Valja da sc štar jc bilo takrat v rednih razmerah , . , J ’ .. . (in pri gotovejših zaslužkih koristno, je b"nu za_, doba'o semenja orudja i danes naravnost nujno potrebno. Zato 1 blaŠa i da sc u pojedimm krajev una ni čudno, če tli ta želja po združenju vjsadc ' se ju samo one plodine koje , . , . .. . - .. . srcih velike večine tukajšnjega prebival-j tamo rasli mogu. pa da se suvišak ' ce8a Pa a negoli jc to sa>-anji ži stva. V to svrho se jc vršilo tu že več; zameni sa drugim pokrajinama sestankov in na zadnjem takem sestan-, imaju drugjb pjodij,a Veča treba ,, . , , , - . . ku se »e sklenilo začel, z nabiranjem nadg|cdaju ccste { šume, da se ne „n,- . t.ako; da na zaP<>ved šačicc .ljubi članov. Vsak, kdor pozna razmere po -vaseh, si lahko misli, kak žalosten in smešen hrup je povzročilo to nabiranje članov pri vseh tistih, ki bi jim nameravana zadruga zašla v škodo. Uboge kmete strašijo, da jim bodo komunisti razdelili še tisto malo, kar nnajo; da naj pazijo dobro, če nočejo plačevati kakor takrat, ko se je izvršil polom Jrgovsko-cbrtne zadruge v Gorici: da imajo ko- puno ne poslušaju, aš dosti prepatiii i sveta videli, pak su njin se oče otprlc. Pepo: Pop s prcdikalnice govori kako i žrebe sc bogastvo ovega sveta zapuščat i nc marit za njega, aš da tako bog oče, a meštar nan govori kako trebe da smo narodnjaki, pak da branimo svoju domovinu, kad bi nan ju ki zet ote). Tone: A ča bi nan vraga ni zel, kad niš ; ni nimamo! Pepo: Ako i imamo, to i‘ sč niš. od tega ne moramo v anka shajat pak moramo va fabriku na delo... Tone: Ma ako pak najdemo kade... Pepo: Gospoda znaju, da su va Rusije delavci i kmeti temu kraj storili, a znaju i to, kako mi to dobro znamo, pak da čemo i mi ovdeka o' ako storit. Toae: Vis, viš, vranica, oni bi trebeda oteli, da nan pokažu kako su i oni zato, pa kda tc nas nnput sten primi- rii i još napreda oti naše muki živet. L ■ j' °t na ovome svelu i ne može Ha bu-' Depc: Ja, sc zarad tega to »Pučki pri-v de, gde se čovek ponižuje pred čove- ;a .elj i piše. samo da nas prevare i teDa aa kom tako. da na zapoved šačice.liubi *«* pridobiju. ma nete,- aš imamo i mi dva zrna soli va glave. ■ ud m. um* i t ■ * •• >* t • i« lom j)rirIerow ,'bez^^'znTrg^oba. ut iduŽne j" ovo- ToJ^IepoJebe govorit, ma j’ još čemo. cfci i seljaci budu medjusobno složna brača. da se ne svade oko ko-madiča zemlje i hodaju po sudovima potrošivši na advokate celu svoju i-movinu. Sve ove seoske ud.rugc, organizaci (!a rala ljudi takoveh, ki kada čuju da njin to ° Pl* , a. ,c u ■ i- . ! meštar govori, pak mu sc veruju. Tako Eh vidite, draga braco se jaci, mi! ti to %ilo Jmo va Zvoneč*. omunish, ne cemo vama zla, nego Pepo: Ma vero nete več Hugo, aš odsa-zehmo, da uredile život onako, kako , da več i oni pomilo »Delo* čilevaju, .uonc; a, ™ Z.a božične praznike pošlje vsak večji kraf munističm lenuhi .n pijanci pri tem le: ie. odbori veča ili !:a!. No. a začjem dratsja, skaži-ka. pa- Kdor jc \idcl vas na barščini. je ' zalujsla, nje vsjoravno ljudi mi kak j * opazil, da stoji ceia vas kot osra- ji vi! se brati /. nami prostodušen 1 Pred barskim dvorom. Stoli- se je vsa vas opila, tako so vaščani. Rus. tf) P«! pinova agrarna reforma je sicer omogočila oderuškim elementom bogateli, I u ni povzročila še vidnega razkroja! carizem naG,- .. . , . . , cn zaždali v ‘ant,e vasujejo; zberejo se vsi skupaj - jjj1 »na ulici*, plešejo m pojejo običajno tukajšnji barin je jokaje prosil, naj I * kvinli* ,ki končuje enoglasno. mu prizanesejo; za vodko je dal. da T° >e ^ večfri v toPlera poleti«* Dravili m mrz« ztm*. ob lepem vremena ka-kor ob snežnem metežu; mladina raja in poje in snubi »na ulici«, ni-4 ... . kakoršno vreme je ne zadrži od tega Komaj sneg skopni, prične sc polj- veselja. — Na ulici zboruje navadno sko delo; orejejo za spomladno setev. tpdj vaška »shodkar, občinsko zbo» Mužik poseje hitro svoj skromen ko- rovanje, kjer odločajo moški in žen- šček zemlje, ki mu ga odmeri »mir >: ske o vaških zadevah; starosta opravi vsako spomlad za posev; potem šema svojo odgovornost le čisto formal-idinja na barščino. Od rane zore do! ne zadeve, o vsem dragem odloča poznega večera stopa za plugom. Ko-1 obča »shodka«. Vsled tega običaja maj posejejo, je že treba preorati str- so rasi vajeni nastopali kot govorniki; nišče za jesensko setev. Dvakrat, do ne kažejo nikake plnšljivosti ali sra-trikrat preorjejo zemljo; niso še pose- | mu, kakor naši ljudje: to je v poteka jali, že je"tu žetev. Kmetje pospravi- revolucije lahko \ sak opazil, jo svoje žito h domu in je polagoma; •* mlatijo skozi vse leto. Na barskem Tako sanja in snuje svoje skromno dvoru se pa seje in mlati s stroji. Se- življenje tuska vas: rpremlja udano lev-žetev in mlale\ : v tem krogu po- svoje sinove do mesta, ko grejo rt* teka dcio na ruski \asi: in tako eno-; boj za vero? za carja? za zoni lic? z« slavno jc tudi življenje. Cajui samo- dom? .. . Ali — Čuti-Ii morda ie v sebi var na pogrnjeni mizi vzbuja naj\cč- vstajenje?! jo radost v priprosti kmečki hiši; pi- j (Konec pub.) *