-1.......'	'■	:i .........'—--------- Izredna naročnina do 31. decembra:
Izhaja vsak četrtek itauja .......................................	ls-so
iot-tt  j	 ;..... InOZemStvO....................  3'—
Posamezni Izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cenL — Uredništvo in uprav-niftvo: Trst. via Maiolica 10-12. Telelon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zalivale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej.
Leto II. - Štev. 22.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Viale 24
rada vsled ainC> Vsak dan umirajo tam ljudje od gladu. Uspehi pomožne akcije, ki jo je organiziral mednarodni proletariat, se niso izkazali zadostni. Revolucionarna Rusija potrebuje pomoči in računa v prvi vrsti na proletarsko pomoč. Treba je torej pomagati, treba je prispevati. Ali treba je storiti to hitro, ker dvakrat da kdor hitro da.
Trst, četrtek, 22. decembra 1921.
Metati, delavci in kmetje!
Vsem je še v živem spominu po-;ziku. Vaše Delo pa tudi mora izha-žig naše tiskarne v letošnjem februar jati, ker je sedaj edini jugoslovanski ju. Gotovo je bil to najobčutljivcjši proletarski list, ki nas še lahko svo-udarec, kar jih je kdaj doživel prole- bodno bodri v boju k vstrajnosti! tarfat naše dežele. Kapitalistična Delo je danes edino pravo in nepri-buržuazija je vedela, kje smo ji naj- j krito glasilo vsega jugoslovanskega bolj nevarni in kje nas najbolj boli. proletariata! Njegov pomen je torej Ona je vedela, da je naša tiskarna. danes neprimerno večji, kakor je bil srce vsega našega življenja in zato I pred požigom.
nas je zadela naravnost v srce. Ona' Toda naš tisk je potreben danes
je vedela, da sta Delo in Lavoratore naše najhujše orožje in zato nam ju je uničila. Po požigu Dela in Lavo-
vaše najbolj požrtvovalne pomoči. Treba novih sredstev ne samo, da ga vzdržimo, ampak tudi da ga dvig-
ratorja mi, kot politična stranka, nemo do one moči, ki nan\ je v na-skoro nismo več živeli. Ali se še | šem trdnem boju potrebna. Delo spominjate na zadnje državnozbor- mora postati dnevnik ali pa mora iz-ske volitve?! Kakšna zmeda, kake. j hajati vsaj trikrat na teden. Potre-neorientiranost, kake težave. Iz naj-jben nam je tudi urednik za hrvatski oddaljenejših krajev, od morja in gor j jezik. Vse to pa bomo mogli doseči ste prihajali k nam v Trst, da vidite, i samo z vašo najizdatnejšo pomočjo, ali še ži\imo, ali pojdemo na volišče, j pa organizirr.mo pomoč za naš ali ponesemo svojo rdečo zastavo v! tisk smQ ustanoviU v Trstu oosebni vihro političnega boja — ah se mor- Ccntralni <*{*,<„. za prolelars‘ki tisk, da ne odrečemo popolnoma svojega ki bo organiziral p0vsodi pododbore življenja ............................... .	za nabiranje gmotnih sredstev
Od občinskih volitev torej katerih se bomo skoro gotovo udeležili, ne pričakujemo velikih volilnih vspe-hov. Tudi ni naš namen, da bi leteli1 za volilnimi vspehi in žrtvovali radi njih svoje komunistične nazore. Udeležili se jih bomo kot komunisti in bomo izrabili volilni boj v svrho agitacije za cilje naše stranke in v to, da razširimo med proletariatom razredno zavest in čut človečanstva. Volilnega boja ob priliki političnih
volitev smo se udeležili brez vsakih sredstev in nam ni bilo mogoče raztolmačiti volilcem svojih nazorov kakor je bilo potrebno. Zato pa bomo ob priliki teh volitev povedali v našem iistu kam naša stranka stremi, kaj hoče in kaj se od volitev nadeja, kakšne so naloge in dolžnosti naših sodrugov in kako se mora ravnati proletariat, da ne bo na lepem in z lepimi besedami v imenu velikih idealov osleparjen.
RADUJTE SE NARODI!
Nikoli še nismo živeli tako muč-
m
j širjenje lista. Za prvo pomoč, feo iz-
nvljenja.proletard, kakor ob, da] u odbo; posebna, mala « voščila tistih lasih prihodih,	kakor	ob tisti j za jsjovo leto».	Ta voščila bodo po
nas: nesigurnosti.	15 in po 10 lir.	Proletarci, poslužite
DELO JE ZOPET	TU!	1 se teh voščil, ki vam jih bodo nudili
Kako teško ste ga čakali na de-1vaši zaupniki z zavestjo, da kupujete želi in kako težko smo ga ustvarjali! "»uničijo za svojo rdečo armado! mi tu v Trstu! Oživeli smo ga na no-j Z* Pozneje P* bo treba prispevke
vo z dosti večjimi mukami; kakor si; za ,Del° iak,° ure1d,ltl’ da bodo tvo,r.l]l mnogi od vas misli.	|{a,en Pntok v	blagajno nase Us-
K vsemu temu pa ste vi material- *arne.
no doprinesli skoro v neznatni meri,	Sodrugi!
zakaj fond. ki ste ga skladali vi pred Samo z vašo izdatno pomočjo bo požigom za Delo, se je sproti po- moglo Delo izhajati in širiti prole-rabljal. Ako je Delo zopet zagledalo i tarsJlo zavest. Ne trpite, da nosijo beli dan, se moramo za to zahvaliti 0gr0mna bremena za naš tisk samo svoji stranki, v njej organiziranemu j nekateri, ampak glejte, da se razde-defavstvu cele Italije.	j	\e bremena na rame vseh zavednih
Toda če smo svojim bratom za ta, proletarcev. Vzemite si za .vzgled veiikoaušni čin Solidarnosti hvaležni idrijske rudarje, ki če so prav izkori-iz vsega srca, nam naš proletarski j gčani bolj kakor vsaka druga kate-ponos ne dopušča, da bi mirno trpeli. ■ gorjjai obljubili za januar vsak po da tišči to veliko breme samo njiho->pGj dneva svojega trdega dela za va ramena! Slovenski proletarec mo-;naž proletarski tisk! Pojdite in štora odslej sam skrbeti za svoje orož-. u * j; - i takni je. ker samo tako moremo postati me lUQ
v naši skupni
enakovredni borci proletarski armadi
DELAVCI IN KMETJE!
Vaše Delo izhaja in je vaš ponos, ker ga opravičeno prištevamo med najboljše liste, pisane na našem je-! Centralni odbor za proletarski tisk.
Na delo, sodrugi!
Za Delo, proletarci!
Širite ga!
Nabirajte zanj prispevke!
Pred efižinsKlBii oeSH
V Julijski pokrajini se nahajamo; činska samouprava na papirju in pred občinskimi volitvami. Toza- nikjer drugje. Ker so se centralne devno ni določenega prav za prav; oblasti bale, da nebi bili izvoljeni še ničesar; vendar je res, da se go-;občinski zastopi dovolj udani držav-vori in piše o občinskih volitvah -v ni vladi, je ta poslednja .-bonske naši deželi kakor o stvari, ki se imalzastope razpustila in jih . estiia izvršiti v najkrajšem času. Ne ve se|s svojimi komisarji. >... -c /. go-še ničesar kedaj sc bodo občinske dilo tekom vojne, sc v. <	:	edaj.
volitve vršile in na podlagi katerega Občinski zastopi, ki n is.-., preveč zakona se bodo vršile. Vendar nam udani vladi, sc razpuste v katerem si kažejo vsa znamenja, da se vse j že bodi imenu in njihovo mesto na-strankc na le volitve prav pridno stopi državni komisar ki postane pripravljajo. jMorda se bodo vršile; kaj kmalu dejanski gospodar občina podlagi proporčnega sistema ka- j ne. Kako so administrirane občine kor je bil že določen za tridentinske od komisarjev/je pač dovolj znano občine; morda se bodo vršile na;in ni vredno izgubljati v tem oziru podlagi sedaj veljavnega italijanske-!nobenih besed.
ga - občinskega volilnega zakona in j Komisarji nam niso dali nič do-morda se bodo celo vršile na pod- [ brega. Imeli so in imajo nalogo, da lagi onega volilnega zakona, ki je:varujejo mesto ljudskih interesov, veljal za občine še v predvojni av-|državne interese. Po vsej sili sc nas strijski dobi. Morda sc bodo vršile hoče prepričati, da je interes države v mesecu januarju, morda en mesec več vreden od človeškega življenja, morda celo več mesecev kasneje. Kakor da je' tu človek zaradi države - -	*	—:— 1 x in ne ta poslednja zaradi človeka.
Mesto, da bi vsi družabni organizmi šli za tem, da ustvarijo človeku prijetno eksistenco in da mu sploh za boko v zivijer-. . »ligiv	gotove življenje, sc godi, da mora
darstvo meščanstva in birokracije da človek žrtvovati samega sebe zaradi
 __-» mali n7nrflVltl nOl- o\rnrrfamVmnv Tir7avp
Cela stvar nas sicer ne zanima bog-vekaj. Mi ver~-> in zavedni proletariat ve tudi.	'	ostalo po občinskih volitvah	-i	starem. Preglo-
boko V živi je n. .. seglo zlo gospo-
<Mir n^ zemlji i debra volja medju lju-dima», bila je več od početka krščanstva ogromna laž. Nijcdna moč ’ svijeta nije vodila toliko ratova, prolila toliko krvi, prouzročila toliko mueeništva i provela toliko tiranije i zaludjivanja, koliko baš ta krščanska crkva, koja propo-vjeda najsavršenijeg boga; a ni u jednem j pogledu ne drži se onoga o čemu govori j i naučava.
] Usred posljednjeg rata i najzvijerski-i ieg, pokoija, usred bijede i bezposlice, j koju je ovaj prošli rat izazvao, zauči ovo j božično poslanstvo kao največ?, poruga 'popovskih izrabljivača. Dokle god bude jpepova, kraljeva, kapitalista i drugih j narodnih izrabljivača, dekle čc i Krist i biti neki.tobožni bog, u čijc ime sirotinja i treba da bude slijepo orudje 11' rukama i njihovim, detle če cijeJa ta božična sla-j va biti zadovoljstvo tek za onu tiransku, i izrabljivačku klasu. Za sirotinju je božič ( udica, koja ulijeva skrušenost i veču
i privrženost rob^tvu, koje se sije sa kr-| ščanskih propcvjedaonica.
Iz jedne te iste crkve dali su jedno zvono da se prelije za top, da ubija lju-de-krščane, a drugo zvono je ostalo, da poziva pomočku gdje če se govorili: Ljubite se jer sle brača!-, U lom krščanskem društvu, gdia js najviše zločina, uboistva, mržnje i nezadovoljstva, govorit čc se najviše o zadovoljstvu debroj volji ljubavi i bratstvu. Nije li to ruglo ljudskom dostojanstvu, prostitucija zdravog razuma?
Svejedno, neka su činjenice još deset puta jasnije nego što jesu, neka su pro-] tusiovja rada vladajuce klaae, ipak ta j čeliaa nema srama ni savjesii, da uvidi svoj lopovluk, ona u isto vrijeme tvrdi, da je-bog za mir i rat, dakle prevrtljivac; ona tvrdi, da je zločin proliti ljudsku krv, _a u isto vreme blagoslivje oružje. da se prolije što više krvi.
Nema stida, nema srama ni savjesti. I premda su sve ove stvari i sva ova pro-tuslovja i lopovluci jasni kao sunce, ipak če 'se napuniti crkve, i dok če se pred oitarima kriviti j prenavljati ljudi bez stida i savesti, po crkvi če puzati sfado bez roozga, orgulje če svirati, tamljan če se kadili, pjevat če se najbesunlenije pe-sme, a ono stado obuzeto budilom i ta-mjanom udarat če se u prsa i stenjat če, «Prosti nam i siniiuj nam se!»
Novac če se sipa*ti u. popovsku kasu u jae pokore, a ne misleča masa zapisat če još jače svoju dušu verskim kramari-ma, nrignut če se još jače u jaram, u ko-jem je več sada do vrata.
I bogatašima i popovima bit če zaba-j va gledati, kako je sirotinja nercLZumna
ii kako od boga traži, da joj on vrati ono, što joj bogataši i popovi oteše. I da se još više narugaju toj siretrnji govorit če joj, neka još više moli r.ego cio sada, ne-
i ka više pošii, neka bude pcslsišrija. nc;io |li je do sada bila i enda če joj se mc-žda j bog smilovati. Silit če sirotinju, neka V4 .nebo gleda, a dotle čc ju krasti i nepre-! stano če joj govoriti — tako je bog htio.
! Jedan debeli snap zločina r.pleo se oko j tog božiča i stare laži i gluposti služc | danas, da se narod vuče za nor., da jc j upravo sramota. Od pamtiveka moglo ! se ljudski možak zašarifiti misterijam, i i zato je o v o krščansko izrabljivanje ovi-i jeno u misterije.
Krist je učinjen begem. noda ruglo bu-j de još veče,, rekoše narodu, da us smijc i misliti i •ispitivati, jer je to grieh, jer je j to tajna.
A narod veli; ne smijenio misliti in ispitivati, jer je to grijeh, jer je to tajna. I cela ta krščanska masa nije drugo nego ogromna četa ne mislečih papiga. Do-djite danas komugod bilo i recite mu da čete od drvela napraviti čoveka. koji r.e živjeti, govoriti i misliti, i reči čs vam. ca ste lud, — no pop aodje j veii da je Isus
Rešitelji jusoslov. proletariata
začet < po duhu svetom*, i narod veli: Jest istina je!
U interesu civilizacije ovog stolječa, n^bi se šiajetp ni spominjati više one gluposti .o nekakvom «presvetom zače-ču>-. »presvetom trojstvu^ »duhu sve-toro^, jer su to zaušnice zdravom razumu, no u društvu neiskrenosti, neznača-ja i laži može crno biti crno, i u isto vreme belo. «S”eto pismom u svom evandje-Iju po Mateju, glava I, 18 vcM: A rodje-nje Isukrsta bilo ie ovako; kad je Marija, mati njegova bila isprošena za Josipa, a još dek sc nisu bili sastali, nadje se da je onaUrudna od Duha Svetoga.
A Josip nwž njezin, buduči pohpžan i ne hoteči je javno sramotiti, namisli jc tajno pustiti.
No kad on tako pomisli, a tonit! se javi u snu andjeo Gospodinov, govoreči: Josipe sine Davido"! Neboj se uzeli Marijo žene svore, jer ono, što se u njoj začelo od D’^ha je svetotfaTv.
Ov:li par neslanih i idijotskih rečeni-ca mora da krščanski svet guta, i taj narod, koji jo civilizovan, stvorio je božan-s’-o iz cvih gluposti i priznaje, da jc duh opiodio zenu, da jc andjeo došao v snu r.a razgovor, i na koncu svega ipak taj cdtih sveti» nije otac Isusov, nego jc bo^ otac Isusov, a duh sveti je nižji os Isusa, prereda su te tri osobe jedno, ipak je bo^ oiac nekoliko tisuča godina došao p vije nago sin i »duh sveti», dakle on je sam sebe kašnje stvorio, dotično stvorio je cd sebe »duha sveloga«, i sebe je duo načiniti po tom <«duhu svetcm».
Ovaj ričet če se reservirati pobožnor.--krščč.nskom duhu, i taj ričet gaje se milijoni punekrvnih pop-cva, da prave cir-kus' i da se rugaju svemu i svakomu.
Ko poštuje ljudski um, tomu nije mesto kod proslave ovakovog božiča. I do-kle god ljudi ne uvide, da je tc strašno poritženjc za razum nog čoveka iči tamc i priznavati se ludjakem, služi sc mini-sterijama, da ljude drži u robstvu i p>> kornpsti vladajuce klase, koja opet nije dmgo nego — «djelo božje volje» kako popovi vele.
Radnici, napredniji radnici sveta, treba" da obračunaiu več jednora sa ovom zlof-lasnom pepovskoni organizacijom, c. Drema terhe sa svim, što od popova do-
Položaj i zadača popova je danas ta, da tovore laž, da gule i da budu policaj: ljudskeg mozga.
Radnik u svem mukotrpnom životu ns susreče nigdje misterije ili nadnaravne stvari. Radnicins. se ne javljaju andjcli, radnici živu u tako gorko j zbilji, da svaku minula dana jako osječaju još nijedar. sat mukotrpnog rada nije proletio miste-rijozno, a c,a ga radnili nije c;dslužio, p.-zato radnik ne može verovali ni u po povske misterije. Ako je Krist uistinv nekada bio ubijcn od vladajuče klase, jer ju je napso. zato radnici ne treba da lote u crkve, da lamo stenju i da daju r to ime novac popovima, nego baš na proiiv, oni če slaviti uspomenu Krista, ako ga budti slijedili, t. j. ako^ sami povc-du najljuči boj pro-tiv vladavnče kLi£>e. protiv popova i farizeja. Radnici poiii-i-iti danas novi faktori u društvu, ko;: mora da zabaci stare okove; vjexu, p.', friotizam. domovinu, misterije i svcosta le ludosti.	Straža.)
bi bilo mogoče na mab ozdraviti bolno telo občinskih celot. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je današnja občina v vseh ozirih neločljivi del meščanske države in da ne morejo biti zdravi in življenja sposobni posamezni deli na smrt bolne državne
ekzistertce teh organizmov. Države, dežele ih občine so postale cilj, človek jc le sredstvo. Sledeč tem nazorom so ljudje krvaveli v vojni zaradi držav in zaradi kapitalizma’ ki mu države služijo. Sledeč tem nazorom so se spravili komisarji občine na reb
samezni ueil na suiti,	V**	W opiavm n.viaiuai ji
organizacije. Z državo hira ves bur- propada in odvzeli ljudstvu še to, kar i...,Irantlalislieni ensnodorski in en imclt! nbčine do spdai dobretfa.
KJ L	—	—---— ■ ~	  #
žuazno kapitalistični gospodarski in politični organizem. Deli, iz katerih je tu organizem sestavljen, so prisiljeni slediti usodi celega organiz-
so imele občine do sedaj dobrega.
Na mesto komisarjev bodo prišli po volitvah izvoljeni občinski sveti in župani. Za delavstvo se ne bo nič
Siljeni Sieoill UUUUi «1 sKa ui,gcu.u. m	uu«v»ku	« iic uv uiv.
ma. Kdor je sposoben, da kritično izpremenilo. Izpremenilo se bo le
•	-	1	~	X	t	•	Ha	enAinal	nlrn	h	Arin	nrAinlovel/i
presoja položaj države, bo spoznal tudi kakšna je usoda naših občin.
Pravijo, da je občina svobodna. S kakšnim pogumom trde ljudje tako oslarijo, ni mogoče dognati. Vojna je pokazala zelo cčitnsr kako tolmači
tedaj, ako bedo izvoljeni proletarski občinski zastopi, ki bodo iz občine napovedali v imenu proletariata boj vsem izkoriščevalcem in vsemu kar gre za tem, da usužnji občino in ljudske interese proti ljudskim na-
država svobodo občine. Koj ko je j menom. pričela vojna so morale plesati obči-; Nedelavske in protidelavske stran-ne tako kakor je hotela avstrijska j ke se pripravljajo na občinske vo-vlada. Po premirju so morale ple- j Htve ker bi rade one nadaljevale sati naše občine na godbo rimske j delo komisarjev.
vlade. Denarja so morale imc'i ob-| Proletariat sc mori na te volitve čine vedno dovolj za vojne interese.; tudi pripraviti in mora skrbeti, da Za drugo m bilo treba denarja, ker j dobi kolikor mogoče največ občin v se na drugo sploh ni mislilo. Danes ni; svoje roke. Toda več nego zmaga nič bolje. Ta naša trditev je skoro pri volitvah nam je pri srcu volilni odveč ker vidijo ljudje predobro j boj. V tem volilnem boju bo precizi-kako se danes ravna z občinskim j ral proletariat še enkrat svoje sta-gospodarstvoin povsod. Državne j lišče kar se tiče občinskega gospo-oblasti so prisilile občine, da nehajo j darstva in nalog občine. Proletariat biti samoupravni organizmi in cla postanejo sužnjicc volje ccntr.ilnc v la
Dopise, naznanila itd. pošiljajte na uredništvo; imena naročnikov, naročnino, denar za tiskovni sklad itd. pa na upravništve „DELA„ — Trst, Via Maiolica št. 10-12
Meščanska pravica.
Si
* uijv vvuu uiuv \ ia* ivv-i » uvju ^	;
dc, To se jc zgodilo. Da^ics* jc ob-j njegov napredek.
mora biti navzoč pri vsakem boju ker v boju jc njegovo življenje, je
l
v < i kSiL* l Mtrrfv
i
'll
01USTI2I
»i ^ ^
ClA i3 n
Mir ljudem na zemlji, ki so dobre v j
Navzlic temu, da je prepovedala jugo-slovanska reakcionarna vlada vsako politično sindikalno delovanje komunistične stranke, je dobil delavski razred svoje »rešitelje v osebah socijalizdajal-cev<'. Ce pravimo, da jih je proletarijat dobil, hočemo reči, da mu jih je vsilila vlada kot nekako nadomestilo za vse zaprte delavske voditelje.
Vredno si je ogledati početje teh voditeljev, ki so s pomočjo policije prišli v posest skoro vsega premoženja delavskih organizacij.
' te takrat, ko je obstojala še legalno komunistična stranka, se je tem ljudem zahotelo, da zavladajo nad delavskim gibanjem in da pridejo na ta način do mi-nisterskih stolčkov. Ali takrat, kakor čudi sedaj, so imeli smolo. V kratki dobi jih je' zapustilo vse delastvo in šlo v vrste komunistične stranke.
Ta klofuta, ki so jo dobili od delavstva jih ni izpametovala. V svoji zagrizenosti so se posluževali vseh najpod-lejših sredstev, za katere so mislili, da bodo diskreditirali komunistično stranko. S tem so seveda hoteli, da se zopet rehabilitirajo.
V svojem, od buržoazije plačanem časopisju, so podtikovali komunistični stranki take stvari, za katere so vedeli, da bodo izzvale najhujšo reakcijo.
Poleg drugega, so podtikovali komunistični stranki, da je podpirana z bolj-ševiškim denarjem. Vse to so delali sa-iio radi lega, da bi izpodrinili vpliv komunistov v sindikatih. To laznjivo oedtikovanje jfe-. imelo očividno dvojni namen. In sicer, da preslepi delavstvo ■•'.li pa, če se ne bi to posrečilo, se dobi ~ovod za čimprejšno preganjanje in zadiranje komunističnih organizacij. To je bila ona resnica, ki je te ljudi popolnoma diskreditirala v očeh celokupnega proletarijala Jugoslavije.
Namreč, ko je videla vlada, da nimajo ti gospodje uspeha pri delavstvu, se je odločila na splošnb reakcijo.
Vse to, kar so te kreature podtiko-vale komunistični stranki, vse to je izrabila vlada v to, da je proglasila »Ob-r.nano« To dokazuje govor notranjega ministra Draškoviča, (ki je svoje plačilo dobi!) kateri je zagovarjal svojo »Ob-znano« z-islimi argumenti, s katerimi so blatili socijal - izdajalci komunistično stranko.
Ko je enkrat bila proglašena »Obzna-na« in za njo zakon o »zaščiti države«, so se vrgli li izdajalci na delo da pridobijo ponovno zaupanje delavstva. Toda računali so brez krčmarja. Delavstvo jih je še bolj preziralo in jih tudi dejansko nagnalo v beg. Ko so videli, da jih delavstvo prezira, obrnili -so se do vlade in njo zaprosili za pomoč. Njim ni bilo za organizacije. Hoteli so se prilastiti denarja strokovnih organizacij 'v svrho, da lažje vzdržujejo svoje korumpirane nastavljence. Vlada jim je vstregla tudi v tem oziru. Z oboroženo silo je odvzela delavske dome, knjigarne, tiskarne in sidikalne blagajne, ter vse podarila svojim birmancem policijskcsocialističr.ega kalibra.
Da se pokažejo hvaležne za vse vladine dobrote, odločili so se na to, da bode udarili z vsemi silami na Trbovlje in spreobrnili tamkajšne delavstvo. Skli-ali so r.hcd, na katerem so govorili bivši ministri Korač in Bukšek demagogijo, so hoteli prepričati rudarje o potrebi velike socijalistične stranke. Toda '.rez vspeha. Po njihovih govorih, se oglasi k besedi rudar sadrug Jagodič in :im 7. odobravanjem 5000 rudarjev pove, da zA izdajalce delavskih koristi, ni mesta v Trbovljah. Raztogotcni vsled drznosti lega rudarja so zahtevali njegovo aretacijo, ki se je izvršila kmalu po shodu. >
Uvidevši, da jih delavstvo ne mara, 30 se odločili za druge manevre. Rudarji celc Jugoslavijo so organizirani v enotni Zvezi rudarskih delavcev s sedežem v Belgradu in v kateri organizaciji je vpisanih 30.000 rudarjev. Socialdemo-kratje so poslali svojega zastavonošo Luku Pavičeviča v stanovanje tajnika rudarjev s. Petakoviča z namenom, da bi ga iz lepa pregovoril, da jim izreči roji savez in vse ffavezno premoženje. Sodrug Petakovič se je temu odločno uprl in izjavil, da mu je izročila masa tajniško mesto in mora zato upoštevati le voljo mase. Če hečejo, da dobe savez, naj gredo med rudarje in kar bodo ti od-icčili bo merodajno zanj. Ti junaki niso š!i med maso, ker so vedeli kaj jih čaka, pač pa so se obrnili do policije in zaprosili njo za pomoč. Posledica tega ;e bila, da je bil drugi dan s. Petakovič aretiran in odveden na policijsko ekspozituro. Tu mu je sporočil šef policije sledeče: »Vi morate izročiti centrumašem celi savez z premežeujem vred, drugače bemo savez razpustili, prcmc.tenje zaplenili in svojevoljno izročili centrumašem, vas pa bomo zaprli.« Na odgovor §. Petakoviča, da ne mere ca ničesar odločiti proti volji članov, se je šef policije nad njim zadrl: mi ukazujemo!« Sodrug Petakovič se je moral podvreči temu nasilstvu in podpisati izjavo, s katero se zavezuje da bo izročil ccntruma-šem Savez in vse njegovo premoženje. Za tem so odvedli s. Petakoviča v prostore organizacije, kjer sa je zapečatilo v navzočnosti policije ter socializdajal-cev Ostojiča in Obradoviča, vse savez-nc premoženje. Po končanem činu so izpustili s. Petakoviča na svobodo.
To početje socdalizdajalcev, najbolj karakterizira vso moralno mizerijo teh takozvanih rešiteljev proletariata. Obenem dokazuje to, da gre soc. dem. v prvi vrsti za to, da sc prilaste denarja strokovnih organizacij, za vzdržavanje svojih plačanih agentprovokateriev.
Navzlic temu, da jih podpira policija in vse politične oblasti, se ti »voditelji« še nc čutijo sigurne. Kjerkoli vidijo kakšnega nevarnega komunista, ga žc dc-nuncirajo policiji. Tako se jc /.godil v
zadnjem času slučaj, ki ni osamljen, del je njih dični voditelj Blagote Bračinac, naznanil policiji nekega soaruga, češ da je odobraval atentat na Draškoviča. Na podlagi te denuncijacije je inl dotični sodrug takoj vtaknjen v ječo. Celi mesec so ga držali zaprtega, ter ga pretepali in prisilili s pretepanjem, da je moral zlesti v dimnik, odkoder ga niso pustili cele štiri dni na beli dan. Kako ti ljudje gospodarijo z delavskim premoženjem, katerega so delavstvu ukradli s pomočjo policije, dokazuje najbolje sledeči primer.
V Belgradu je odvzela policija komunistom oba delavska doma, knjigarno in tiskarno, ter vse to podarila centrumašem. Delavsko knjigarno vredno 430.000 dinarjev, ki jo je napravilo delavstvo s svojimi žulji, so prodali na upanje kapitalistu Djurdjeviču iz Sarajeva. Ker je bojkotiralo delavstvo oba doma, so dali enega v najem in to zopet buržoaziji.
Veliko dvorano ima v najem kapitalistična družba »Narodna potrosačka zadruga« za 6000 dinarjev mesečne najemnine. Neki drugi prostor je najet od nekega fotografa za 1.500 dinarjev mesečno.
To njijiovo početje dokazuje dovoli jasno, koliko zaupanja imajo med delavstvom. Dokler je še obstojalo legalno komunistična stranka, je zahajalo delavstvo trumoma v delavske dome. Sedaj so prisiljeni vsled bojkota, da dado delavske dome v najem in to celo kapitalistom.
Vse to dokazuje, da jc delavstvo ’ še vedno komunistično in, da ne bo imelo nikdar zaupanja v socijalizdajalce, ki so glavni povzročitelji reakcijc.
»Osvobojevalno« delo teh voditeljev, je jugoslovenskemu proletariatu dobro znano zaradi tega bo proletarijat Jugoslavije vedno zvest komunizmu od katerega edino pričakuje rešitve.
Borba protiv neiz-bježivosti
No i ta je borba neizbježiva: sve društvene promjene, koje sačinjavaju napredak, nemirovne su — i ni poje-dinci ni razredi nisu u stanju, da taj napredak zaustave. Jedino što ga mogu donekle smetati, no sile, koje tjeraju čovjeka naprijed, neprestano rade, i svaka zapreka postaje novo poticalo, što gura ljude prema ljep šem i. savršenijem poretku.
- Stari su rimski i grčld gospodari robova držali i govorili, da je ropska ustanova vječna i neizbježiva. No po-javiše se mislioci u Grčkoj, koji teoretski pobiše ovu zabludu, a u Rimfl se je digao močni Spartak i sa svojim drugovima pokazao činom prija-teljima ropslva, da su robovi sila, kad se udružc i 'kad ih veže zajed-nički cilj. Nije prošlo mnogo vremena, kad se je ropstvo kao socijalna i «neizbježiva» ustanova počelo rušiti. SrušiJo se je vrijeme druge «neizbje-živosti«, koje su odgovarale novim prilikama, novim odnošajima proizvodnje, podjele dobara i promela.
Prošlog vijeka postojalo je u Arne-rici crnačko ropstvo, o kojem jc f država i crkva govorila, da je vječiio i neizbježivo. Ali pojaviše se borci protiv te ustanove: Lovejoy, Phillips., Garrison, Brown i na tisuče drugih, koji rekoše: ne! Ove su borce mučili i proganjali, neki su od njih svršili na stratišču i vješalima, no danas više nema crnačkog ropstva u ovoj zemlji. Pravo veli jedan pisac o Brownu:
«Največi možak, što ga je svijel proizveo, Aristotel, reče, da je civilizacija nemoguča bez ropstva. No John Brown, neznatan i neuk čo-vjek., koji nije — kako se činilo na prvi mah — uspio ni u jednom pogledu — reče, da mora biti civilizacije bez ropstva. Radi toga.su ga o-bjesili, ali on je objesio ropstvo.»
Uza sve to, i danas pjevaju crkve-rijaci: «Sluge, pokoravajte sc svojim gospodarima». Jer ropstvo još nije u-kinuto. Jest, propao je tek jedan njegov oblik ,no ostao je drugi. I ne zna se, koji je gori i opasniji: da li neka-danje osobno ropstvo ili današnje najamno ropstvo.
Medjutim, današnje doba ima više Browna i Spartaka, više Ga-rrisona i Phillipsa, više Lovejoy-a. Danas njihov broj iznaša na milijone — i oni su raštrkani po cijelom svijetu. Čita-va jedna zemlja — velika, močna, plemenita, idealna — nalazi se u rukama i pod kontrolom ovih, genija, koji prkose društvenoj «neizbježivo-sti» zlata i kapitala. Lenin, Trocki, Bub arin. čičerin, Lunačarski i na tisuče drugih daleko su veči i sjajniji umovi od nekadanjih boraca protiv crnačkog ropstva. I svi oni najaviše borbu neznanju i tmini, okrutnosti i nepravdi. Njima se pridružuju borci iz drugih zemalja ...
Hoče li se održati najamno ropstvo?'
Svi znaci, govore, da neče.
Mjesto ove društvene <neizbježi-vosti> dolazi druga, koja nosi više slobodc i sreče za sve ljude.
Ta neizbježrvost je — socijalizam.
(Znanje).
Razveljavljen komunistični mandat
V torek 20. t. m, je italijanska poslanska zbornica razveljavila mandat komunističnega poslanca Misiano obsojen od vojaške oblasti ker je dezertiral tekom vojne. Misiano je dezertiral ker je hotel ostati zvest svojim proivojnjm nazorom. Taka je torej buržuazna morala, da ne prizna pravilno izvoljenega poslanca. Pa se bo reklo da nimamo buržu-azne diktature!
asm*
ffJcrsnif( mladine
Pomaže vesti.
Anton Jernejčič
Anton Jernejčič je umrl. Zadela ga je srčna kap. Hotel je na delo; po cesti je, čutil, da mu je nenavadno slabo. Vrnil se je domov in poslal po zdravnika, toda preden je ta prišel, je izdihnil skoro v naročju svoje sodružice. Pogreb se je vršil pretečeno nedeljo zjutraj brez vsakih ceremonij — kakor je bila to vedno njegova želja — ob veliki udeležbi tržaškega delavstva. Anton Jernejčič spada med ono kopico starih delavcev, ki so v Trstu začeli s socialističnim gibanjem. Bil je med ustanovitelji jugoslovanske socialdemokratične stranke v Trstu. Bil je ustanovitelj delavskih konsumnih zadrug, ustanovitelj «Ljudskega odra* ter njegov prvi in večletni predsednik.
Deželni Kongres Komunistične mladine
Za 25. in 26. decembra sklicujejo osrednji odbori Trsta, Istre in Go-riške-Furlanije III. kongres julijske mladine.
Ustanovljene mladinske sekcije morajo do 20. decembra poslati imena delegatov osrednjemu	odboru
Zveze komunistične mladine v Trstu. (Delavska zbornica).
DNEVNI RED:
1. Volitev predsedništva.
2. Overovljenje pooblastil.
3. Mednarodno gibanje.
4. Narodno gibanje.
5. Naloge mladine.
. 6. Nova organizacija julijske mladine.
7. Tisk in propaganda.
8. Deško in žensko gibanje.
10. Odbor za prevode in za zvezo !z inozemstvom.
11. Predlogi in volitev delegatov za narodni kongres.
12. Slučajnosti.
kija, Sv. Ivan, Rocol,
društvo teptanih, v boljšo bodočnost u-pajočih delavcev in delavk.
Že pred društvenim porodom so slavni hlapci buržeazije spustili nad nas ai • •• *°	8’',°ic kulture. Takoj po ustanovitvi
Sv. Alojzij, so nam napovedali od vseh strani bloka.
nasproti gospe ing. D. N. glede mojega ka)? Njen odgovor glasi: samo štrajkovi, načina vzgajanja otrok. — Ce je podlaga revolucije, niita ne raditi a plaču prima
prava, je gotovo odveč povdarjati, da je potrebno trditev dokazati.
Ne bi se niti oziral na take brbljarije,
ti, to je njihovo delo, što ga davaju p uku. A to je samo za to, da hrana i druge stvari poskupe — veli ona. Svak orne je
ako ne bi gosp. Butkovič imenovanej' paprotiv jasno, da uza sve štrajkove
Kjadin, Skedenj, Sv. Marija Magda-! do.	Kljub vsem	psovkam, s kojimi nas!osebi razkladal moje politično naziranje, | *ma svu_da punih	magazina	hrane i dru
lena, Poncijana, Sv. Jakob, Sv. Vid, j obsipljejo, lahko	konstatir&mo,	da je da- ki da se istoveti s komunizmom,	kateri	j>°Ša' ali	to drže	u rukama	samo nckoji,
in vse one iz mesta, da se polnoštevil- Pes	edinole L.	O. v resnici	delavsko j po njegovem mnenju ne dopušča	pravil-	bogataši,	dok radnici ne mogu da dodju
.	-	w,(	|	|	,	w	0	I l7nr»i«o	1	_	_	1__Y l _ _	T"\	1	a	f	——	  1	_	_	i_1	D	"	_	_	J	_	^_____ df>	I flrfs	1 Ur	n O m o Tioinvko a Kn-r
no udeležijo sestanka, ki se vrsi v
četrtek dne 22. t. m. ob 18. uri v De- xlan.	D	v)	^	,	.	.	.	...
lavski zbornici V Trstu. Namen se- -	Vorasa.ra	vas Renska	gospoda: vzgoja, kakor zmagujoča ide,a
stanka je organiziranje slovenske delavske mladine iz mesta in spodnje okolice.
PRAVILA ZA UDELEŽBO NA KONGRESU.
Vsakih 10 članov ima pravico
do
članic. Vprašam vas Renska gospoda: Kam naj se obrne naša mladina, lačna znanja, žejna izobrazbe, hrepeneča po kulturnem družabnem življenju? Ali naj morda stopi v vaše nacionalistične vrste? O ne.biriči reakcionarni! Mladina je izprevidela, kako čislate vi delavni narod. Slišala, kako ste socializirali v Jugoslaviji vse komunistične voditelje,
Uudikl oder
Naprošajo se vse podružnice Ljud- Vidi, kako pobijate od vas že itak kriškega odra, da nam sporočijo svoje	postavljene	zakone.	Vidi,	kako
v. -m	j.	.«	•	i	_>	_	žorijo	delavske	zbornice. Vidi, kako se
število elanov radi novih izkaznic za pc]ni}o ječe z nedolžnimi d’elavci _
leto 1922. In to čim prej, da jih lahko Vidi, Renškega zidarja, kako hodi 2 uri
še pravočasno dotiskamo, ako bi jih	kolj daleč iskati si skromnega za-
, ,,	, „ .	,	,	sluzka.	Na drugi strani vidi vas kako se
bilo slučajno premalo v zalogi.	-
Obenem opozarjamo vse
8*>	vozite z motor-kolesami, s kočijami in
podružni- celo z avtomobili. Vidi napolnagega se-1	j
mzma ter veliko mednarodno gibanje delavstva za svojo osvoboditev iv*.'d nekrščanskega kapitalističnega suženjstva za uresničenje komunizma. V zadnjem slučaju bomo izvajali komunisti neizogibne posledice.
Vekoslav Gruden. ŠTEVER,AN.
Mesec dni je preteklo, od kar je naš list «Delo» zopet vstal izped ruševin, napravljenih po zlobnih rokah plačanih (hlapcev. A že spet jim je na poti. Radi bi ga spravili spet na oni svet. Upamo pa da ne bo Slo več tako zlepa. Ne samo fašistom in drugim od vlade plačanim našim narodnjakom je
do toga, jer nema zaslužbe, a bez novca ovi bogatuni ne daju robe, što zapravo nije njihova, jer je gospoda ugrabiše od radnika na taj način, što rekoSe da su tvomice i velika polja njihova, pa ona što se ugradi njima da pripada. A mogu li oni sami da rade tvornicama i polja sami da cbradjuju?... Ne — to čine radnici, ali kad im samo »oni* dozvole, pa inače mogu i crkavati na ulici. Gospoda im ne daju da rade a još manje da im dadu iz magazina njihovom mukom učj-njenu robu. 1 cene na robu udara,'u gospoda sama, jer je nemogučnest da če radnici odredjivati cene na ono, čega ne-maju u svojim rukama, Svesni bi radnici, komunisti, hteli da toga nestane, pa štrajkuju kad bi im gospoda htela da produže radno vreme ili da sniže plače,
UUVHCIH upu^ai Jamu VSC puui U41I1- v cu * aviomooui.	viai napoinagega se-j	D'i	.	.. T . daIeč _c	«	pnpremaju	kako	če,	kad	se	složc
ce, kakor tudi druge poverjenike So- ^tradanega delavca	ki zmrzuje od jutra;	^ u	,kužki„P da na podli nacin	sra- ^S1’	z^acltl	sa	sebe	ovu	maru.	slo
cialne Matice, ki so razprodali bloke, J? 'SjŽN*	"kožuhih0	> -“kT	T»““-
da bomo „ njih naslov poslali kole- po gorkih sob.n.h" n«,... pri oblo-|	n„i”ns°
dar, katerega naj ow porazdele med žemh mizah. Še se	spominjamo, kako ,e	in tam	začel lajati in javkatii da ni Upo,
naročnike, toda nikomur brefc ska k ;	“■da ic gostilna naročena na <Delo».	Se
pobotnice, ki so jo svoječasno|^ufbindali^fbesli) revne vojake če so	tS^.SBnSfdl'££
debili od poverjenika. Vsi poverjem- ™°Šoce vzeli vam parasitom trohico Kgr pa se je	gostilničarju	«Delo»
ki, ki ne bodo vrnili tajništvu do 28., r“ a'	\	to je nesramno kaj? Dotičnik naj si za-
t. m. blokov z naročniki, ne pridejo	sle Kupčevali z revnim p0mni, da ne opravi s tem ničesar. —
r ’ ljudstvom. Kako pravično ste prodali m Hinavci! Vi kričite,
da ste komunisti,
We"v°S jo vodiTdoklcr ^”‘“VSieneja'ddkjatTiz^'vŠaKEGaIra” P®'le”! Pretečenera roku t poStee, razdelili sbvVaškl deU^j'^,o±Tc » ampi"slo'ven“ki"Kaj7»'S?‘AiHmo
činiti revolucijom. šilom. I toga se gospoda i njeni plačenici boje, pak pišu protiv radničkog pokreta, no sve im uzalud.
Osem toga o\aj list priznaje kako ko-munizam, to jest svesni radnici, hoče da zavlada celim svetom, a to nijedan komunist i ne taji, kako «Glas Istre* tvrdi, nego otvoreno priznaje i hoče da sve na svetu bude u rukama onih, što rade, a ne kako je danas.
Na drugom mestu ovaj listič tvrdi, da je komunizam krivac gladi i bedi u Rusiji. Možda stoga, što su radnici i seijaci zbacili sa sebe jaram gosposki? Nije b za to, što su kapitalisti sveju zcraalja na-i valili na radničku Rusiju i vojskom i blo-
eneržije za tako težko delp. Poleg teh! JA, KJER NI ŠE . MLADINSKE marveč bodo poverjeniki odgovarjali: spominjamo^kako ste kričali. Domov je Malajski? Torej če Ste komunisti čitajte,
organizmov je ustanovil in sodeloval pri SEKCIJE, PAČ PA ITALIJANSKI: 2a vse neprilike, ki nastanejo iz t^. i ^ko	8q2S*	I	T0®10*' Sa’ je “S*™ V slove.niim,;Jl^
ustanovitvi še mnogih drugih proletar- 'ATI ST	KTIT	TTTRMT	KRO	I »	«» i < •	»	k' i f	^.e	nat'	kaj nas ne pustite na miru ce nočemo
skih institucij. Pri prvih volitvah na pod-0X0111 IŠUtifRliT! 0^0171 ^a„ko ste ‘ek‘f ^ uali.anskemu m.nistr- trobiti v vaš rog. Pred nedolgim časom
lagi splošne volilne pravice leta 1907. je;	,	nnnlcMM	‘u	vnw a I	*	,	skemu predsedniku Giolitteju, padh pr®-. se je izrazil vaš komandant, da smo, kadom a taj_0 • • zadiji mnotfo nenrifi-
bil kandrdat jugoslov. soc. dem. stranke f^EK-I-A ODRASL!IH itd, MORA j Zastopnik slovenske delavske mladine	obraz, mu poljubih obe nogi, ter spl0h preveč nizki, da bi oni kaj gOvonh j ka?J jer ge	radnici	{	sJl}aCt
za tržaški okoličanski okraj. Sploh je ^A ORGANIZACIJA NA SVOJE, pri političnem odboru Zveze Komuni- PoklOTlllt v imenu s.ovensKega, njemu z nami. No, saj to ravno hočemo. On r, • ^ brane oružiem u ruci niic ni
bil povsod kjer je bila delavska stvar. STROŠKE POSLATI ENEGA MLA-j stične mladine v Trstu je izdal na pod-.u. ane£a na™^a> se spominjamo, kako! svojj < buči» si misli tako; a mi mu od- ^ 5t sveta neniot>ošo raliano ure-
Ril tp rtohpr flnvpU. Hnhpr tovariš in!DTNSKEGA DFI.FGATA NA TA ružnice Liudsketfa odra sledeči ooziv:	e y	ob polomu Avstrije po- j dovarjamo, da ni vredno niti pljuniti na d:»: ' onp* „crvrLn« cv^mn nlio li
stavili narodno stražo na renski most.!-:——- » ■*- «.'-----------------------------joui, a opet usprkos sumu,	m,e	U se
Bil je dober človek, dober tovariš in delavec član v proletarski družini. Razkol v italijanski socialistični stranki pa ga ni dobil na svojem mestu. Bojehal je in ta bolest mu ni dovolila, da bi razumel čas v katerem sc nahajamo. Po razkolu ni vstopil niti v komunistično niti v socialistično stranko. Sledil je proletarskemu gibanju zgolj na strokovnem polju. Vendar je bil last vsega tržaškega proletariata, ki se ob odprtem grobu spominja s hvaležnim srcem svojega borca. Anton Jernejčič bo ostal v spominu vseh, ki so ga poznali in videli na delu. Naj mu bo zemljica lahka. Družini, bratom, sestram in družici pa izrekamo tem potom naše sožalje.
Kongres Komunističnih sekcij preložen.
Deželni kongres, ki bi se moral vršiti 18. decembra, se prelaga na čas, katerega se bo še določilo sledeč odločbam strankinega izvrševalnega odbora glede sklicanja deželnih kongresov pred narodnim kongresom stranke. Deželni kongresi bodo morali razpravljati o tezah, katere objavi strankin izvrševalni cdbor v bližnji bodočnosti.
KONGRES.
Dragi sedrugi!
j , ,	.	.	- UJCJ5UT &	“ *****	 ”	*
^ .	..	,	da si m smelo ubogo ljudstvo kupiti od; da smo ena *banda barab». Tako se jih
Kjer ni komunističnih proletarskih venSkl de^kc'^cstfVtefdS kot ^ Ko^ tfrozTf6 -f—* mokc> | veikrat ^je V resnici so pa oni taki. ^	*	i	i	j-	a	ti	«.	.	.	.	...	r,	. ' ,	ivouko grozot ste 'Mjvzrocui v imenu na-|L-„r U-ar ip biln ničvrednežev ori nas.
organizacij, naj zbere mlačna med zbirališče probujajocih se starih m mla-iroda: Povedo vam vojni invalidi, vdove ste jih sedaj vzeli vi, da vam agitirajo
!a^.POJrfb5n_de?^ZneS^k,“ na5lf.^:'iB sir°te* pove vam vsa narava. In da-1 za bližajočeobč volitve. Zato ti dela-
in kmet stoj neustrašeno v boju, ki čaka. Vso staro šaro na smeti! Na mesto pa vi, revni kmetje in delavci!
njegove b_esed,f;_^arun„tfkOČ^L°; jfjtamo /losada učiniio u širen ju naobrazbe
i narodnog boljitka pravih čudesa? — •*Voce» sve to zaboravlja i veli dalje: «a
bor, odbor za proletarsko deco, Prični odbor Zveze komunistične i * t •	•	. i a *	mladine se obrača do vseh Ljudskih o-
conski tajniki stranke, tajmk za drov s prošnjo< da v krajifai kjcr ni Mla-
proletarsko kulturo, tajmk deželnega dinske sekcije niti sekcije odraslih, dolo-
izvrševalnega zbora zveze odraslih,: čijo enega delegata in ga pošljejo na III.
«Lavoratore», «Delo», Delavska zbor- kongres primorske delavske mladine, ki
niča, delegati komunističnih sindlkal- se vrši dne 25. in 26. decembra t. L Stro- gčeno drevje. Kriči vsa narava. Zapom nih skupin.	j ške za delegacijo ^krijejo Mudski ote nite si, da dan OSvete ni dai=č! Bližamo
narod v parlamentu!; Nobene veleposestniški pijavkel V koš
Maščevanj? mora priti nad vas! Po ma ščevanju kričijo hromi, kričijo nezakonske matere, katere so se morale prosti-tuirati za košček črnega kruha. Kričijo porušene vasi in mesta. Kriči vse okle-
Glasovalno pravico imajo samo de-!iz. lastl!e bla>i"e »J* z obveznim izred-
,kLfStopajo rcdn° vpisane "! K o ng'r e3f 'kctinu nls t i č n^ ml a d i n c ne do-mladinske elane.	I	seže	s«ojega	namenat	ako	•	-
Delegati na, pridejo na kongres z zaupnico, t. j. delegat bo glasoval za eno ali drugo tezo po prepričanju
ne bodo na
katerega bo zadobil razpravah.
na kongresnih
Sodr. Gustinčič prosi vse so-druge, ki so mu dopisovali do sedaj na Delavske Zadruge, da se poslužujejo odslej izključno sledečega naslova: Trst. Sv. Ivan 1009.
SESTANEK DELAVSKE MLADINE IZ MESTA IN SPODNJE OKOLICE.
Poživljamo mlade delavce iz okrajev: Barkovlje, Greta, Rojan, Škor-
se dnevu in	uri, ko	vas	bemo	tudi mi
«aufbinda!i»,	kakor	ste	vi nas	besli. O
dan plačila ni daleč! Tebi, zavedna mla-
- ~	..	.	 dina	kličem	naprej	po	začrtani	poti,	pot
njem z gotovostjo zastopani vsi večji je	;n	{rnjcva	na	sj:e	sojn.
kraji,	niti	ne izpolnijo	Ljudski	odri	svo-,Ce svobode.	Svet	so vkovali	v verige,
je	dolžnosti,	ako	ne	pripomorejo	L	laz-^gbi je dana	naloga	da	z lastno močjo
vrstitvi mladih sil 111 dajo dobre vzgoje-.vcrige ra2strgaš. Da izčistiš kar je gnji-
ž njimi. Postavite na čelo občine može, ki so značajni, pošteni in ki skrbijo za j blagor revnega ljudstva.
Agitatorju proti <Delu» pa pokažite na ta način, da hočete imeti «Delo» tudi v gostilnah. Zato pa zahajajte — kadar je potreba seveda — v take gostilne, ki so naročene na «Delo».
Nasvidenje kai kmalu.
Števerjanski komunist.
NABREŽINA.
Dramatični odsek «Javne ljudske knjižnice* v Nabrežini priredi na dan sv. Štefana kot otvoritveno predstavo na
nih mladeničev proletarsk. armadi jlega. Da postaviš na zdravo, trdno po-! »vojem novem odru Finžgarjevo ljudsko Naj se noben Ljudski oder ne odtegne dlago nQy temcj. bodoče družbc enako-1 dramo v treh dejanjih .Razvalina zivlje-
svoji dolžnosti!
Trst, 19. decembra 1921.
Politični odbor. Zveze komunistične mladine
Trstu.
pravnosti. Osvoboditev proletariata ielnia** Začetek ob 4. un pop o. dne. deio proletariata samega! Ta apel, ti po-! ^er ie drama za Nabreiince ^akor šiljam mladina, zbrana krog rdečega pra- 1 za bližnje, vaščane nekaj novega, u-.......................... - - -	-	 da	se	bode	občinstvo za to prire-
Glasovi z dežele
Delovsiie prireditve
Podružnica L. O, v Števerjanu priredi dne 6, januarja (Sv. trije kralji) 1922. svojo tretjo veselico s sledečim vspore-dom: 1. Deklamacija: «Pesem mladine», O. Župančič. 2. «Ziata knaglica», Dr. A. Švab, poje mešan zbor. 3. Deklamacija: «Vse leto in ves dolgi dan», A. Gradnik. 4. Burka:	»Kakšen	gospod tak sluga»,
enodejanka. 5. Deklamacija:	«Vseh	ži-
vih dan», O. Župančič. 6. Ples, s šaljivo pesto in prosto zabavo. — Pri plesu in med odmori svira godba na lok. — Vstopnina k veselici 3 L, k plesu 5 L. — Prosi se bratska društva v okolici, da ta dan ne prirejajo nobenih prireditev in da se v čim večjem številu udeleže naše 3. veselice.	Odbor.
Podružnica L. O. v Sežani priredi 26. t. m. (na sv. Štefan) ob 3.30 popoldne veselico v dvorani g. Šmuca. Na vspore-du je petje in veseloigra «Izposojena soproga®, ki jo iz prijaznosti vprizorijo igralci novooživljenega «Kluba drama-i tičnih diletantov® iz Sežane. Obeta se lepa zabava.
DEKANI.
Drago nam Delo!	»
Pošiljamo li nebroj pozdravov iz naše solzne doline! Kakor znaš smo bili dolgo časa brez tebe, oj mili naš glasnik, Ti si edini, ki kličeš in vabiš nas revne sirote, ki ječimo pod težo buržoazijskih udarcev. Ali naj znajo naši narodnjaki, aa tudi zanje pride ura in obračun bo težak. Za vse tiste sladke ure, ki ste jih imeli v tem času, ko smo bili brez svojega glasila, boste prav slano Dlačali — z obrestmi vred. Ni se vam vse posrečilo, ker ste delali račun brez nas!
Tudi gospodje oblastniki jim gredo ob vsaki priliki na roko. Ko si nam ti drago Delo poslalo svoj «reklam» (okrožnico) in smo ga srečno po vsej vasi pribili na zidove ter jih je vseeno ostalo še nekaj nekemu mlademu fantu, je to videl «gospod» in peljal fanta seboj na stražnico. Tu mu jih je odvzel in mu zagrozil, da naj pove, kdo mu jih je dal. Fant pa je bil bolj prebrisan kot sam «gospod» in je rekel, da jih je našel na cesti. — Prosimo vas dragi ne nadle-i gujte nas, ker imamo vsak svojo službo.
Vi služite svojemu vladarju, mi pa svo-
paroo.   ___________
ditev zanimalo te v obilnem številu po-setilo to predstavo.
Odbor.
LOVRAN.
Oglasio sc svojim kreštanjem «Glas Istre*, «La voce deUTstria->, što u našemu mestu i zavarava radni narod gnu snim lažima, i progovorio nekoliko laži protiv nas komunista ali i nekoliko po buržoaziju gorkih istina. Izbrbljao se u broju od 10. o. m. u članku:	«Koii su
proti našemit miru? * (to jest miru gospode) ovako:	Socijalisti	i	komunisti
iesu protiv mira, jer bune narod, kojemu
druge manieri na ke su dali smrt na tra-diinentu čoveku, ki sirarnah niti ni pro-mislel na zlo.* — To su dakle ona bedna ruska gospoda, koja se oduprla svemu, što je radni narod u korist celog čove-čanstva počeo da provodi, oduprla se i ne misleči na zlo — stalno ne na svoje nego siromaka — a takve je i valjalo maknuti Ta oni su pre milijune i raili-june ljudi poslali u rat na klavnicu, pa ipak nije niko od njih rekao: kako li su ubijeni ovi jadnici, što nikome ne mišlja-hu zla!
«Voce» nastavlja: socijalistička i ko-munistička stranka htele bi da zapove-daju svima, ali za sreču ima nešto jače od njih, što to ne pusta:	»moremo bil
zahvalni onen, koj ne puste i ki imaju onu veliku forcu za ih moč držat kako zarubljenca pod (za tako reč) njihovo komando.> To veli «Gias Istre* »La voce deiristria*, a to je uistinu tako: Svesni radnici i seijaci hoče da provedu mir i ravnopravnest medju ljudima. ali ne pušlaju oni, što dosad imaju veču snagu, a to su gospoda i što radni narod drže nesamo «(za tako reč)» nego uisU-nu zarobljena pod svojem vlašcu. Ili zar misli *Voce->, da komunisti nisu narod, nego nešio drugo, pa su jediho oni zarobljeni, dok je nared slobodan?! Ovo nije stalno njeno mišljenje, nego se malo za-blebetala i rekla gorku istimi a time po-'bila i svoju kasniju tvrdnju. kad veli da se samo ona druga »njihova* gosposka stranka brine za dobrobit naroda, dok je pre rekla da ga gospoda drže u ropatvu (t j. komuniste, a i oni su valjda narod!). A zar je ropstvo kakovo dobro naroda? Pa ako li ta gosposka stranka nema za narod nista bolje od ropstva, može li se
porja. Iz dna duše kličem: Pridi že skoro dan osvete! Naj živi komunizem!
Na svidenje!
Komunistično misleči član L. O.
GROPADA.
Dclgo časa ^sem prenašal teške misli,
iker sem vedno upal, da se vendarle kdo’
j drugi oglasi iz naše vasi. Ali do danes
„ ,	,iii	Prav n*č. Vprašal bi o kulturnem delo-
cev m Kmetov. — Dolgo smo te caicah vanju našega LjudskeSa odra( kako da_
od tistega ane, ko je kruta roka zazgala nes napreduje; vprašal bi, ali ie obstoja tvoj dom ah tudi nam niso prizanesli ti podruinica| so U §e živi cdboraiki in zanosila svobode», tudi nam so požgali upniki naše stranke in vsi vodilni možje naso revno sobico, kjer smo imeli našo našega kulturnega napredka pred letom knjižnico. S tem niso samo nam napra-.dni? Ker danes ni D njih ne duha ne slu_ vih škodo, ampak tudi gospodarju po- ha! Dragi sodru^ii ki ge živitc ozHte se
Si?P’oV Z,g°, M-’ rv *S-	v naše društveno delovanje pred enim
d.lo 20. IV. t. 1. Mishh so trinog., da letom, Kako smo dan za dr,ev^m čitaM v
bodo s tem udušili vsako nase gibanje. dolgih zimskih večerih kniige naše oo-
^Ult kerPmf fe vedJiaživSoS°in\^b Jru,žnice’ To je b[‘° neka' zanimivega! j komunisti'stvaraju' ratove i ljude šil u u j sodjaliste, koii jesu po celome
vedno bolj živeli	(magari v katakom-	VCdn°	k Pev,sk!m va>am hod'-|pokolj	kao što je	bio ovaj svetski rat ij(iskrenog U priznanja!) jednom reč,
veono J ziveii	(magari v KaiaKom	h. kako	srno se pripravljali za Silvestrov [olika	divljaitva	gosposkih plačenika.i boljševiki* i ko;i nastoje -ne samo	na
Za sedaj naj bo!	Drugikrat kaj več.
Da živi svetovna revolucija!
Naj ''živ t ° l<oimuvis' t ična internacio- 'n?* Z e.n?> fesedo res hJal« vred°°- ‘ja!oni dnevno^jeduTne znaju li. da pripada j zajedno nema;u ništa! nala? ker le poH eno zastavo je bral “T* ,meh Para v *ojedn.h vaseh. Toda ! onima> koji mu ga pružaju (t. j. gospodi), Na koncu iskicava članak ovun reci-stvo in sloga med naroS	i ^ smo lakrat mo?e' katerih ni & nc socijalistima ni komunistima. A ne ma. kojima hoče da kaze poshipanje ko-
Stživ!on Lenin! Ž Welf Sov je tska	£	%	- H .vU ko taj kruh stvar, k* ga, muni,ta, «« je tvoje, je_moje, a ca ,e
Df-kansU, kntnnntst. krat jn poživimo našo podružnico, da ne
su več i dosadili. Jest, istina je, oni noče j najboljom nazivati?! da radni narod probude i podignu pro-j Govori i o tom, kako sc današnji soci-tiv tlačitelja, gospode, a to ih peče iijalizm razlikuje od onoga, što ga *mi-boje se onoga časa, kad če to radnici ■ijslek- največe inteligencije* {jer ga samo učiniti. No akoli je <-Voce* mislcla. da|mjslele. a čina nije bilo!) pa kako se ti
celome svetu
zorvu
Dckanski komunist. RENČE
Za dolžnost si smatramo, da te tuji mi
bomo zimskih večerov tratili zastonj. Naročimo si naše «Delo» in knjige kate-
One Komunistične sekcije, strokovne jemu vzvišenemu idealu in to je komu-organizacije, delavsko-kmečke zadruge nizem, tisti, ki nam bo prinesel pravo in podružnice Ljudskega odra, ki niso odrešenje vseh revnih sirot, še imenovale dopisnika in poverjenika Tako, drago Delo! Zdrami in pokliči Dela, naj storijo to čimprej ter naj nemu- pod svoj rdeči prapor vse tiste zgublje-jnjih težkih bojih, ali vsaj potolažiti. In
doma javijo imeni obeh zaupnikov ured- ne ovčice iz naše vaši. ki tavajo v temi Hanpc ci VeliracInA nom «.     ______________________
ništvu Dela. Delavci in kmetje iz krajev,; in iščejo izhoda tam, kjer ga ni in ga ne kjer ni nobene proletarske organizacije,! bodo nikoli našli. Povej jim, da edino storijo enako!	j pod tvojim okriljem je spas vseh delav-
pozdravimo, «Delo», /ebe rdeča zarja •nam V kratkem izda Sociama Matlc_ boljše bodočnosti, «Delo» trpinov >n ji* odra; In oživimo spel naše kulturno brezpravnih, glasilo revolucionarne ar- “€i°van)e- Sodrugi odborniki, ker vidite, made. — Oh, kako smo te pogrešali zad- da še živijo zavedni člani, tudi vi požu-nje reakcionarno poiuletje. Koliko [ilc se- Toli.to za danes! Drugič kaj več, psovk, koliko laži napram tebi in nam ker mi še ka> tak5nega leži na srcu samim je bilo treba požreti. Ni ga bilo glasila, koje bi nas moglo braniti v zad-
Stari strankar NEMCI-TRNOVO.
Gospoda Butkoviča, dušnega pastir-
danes si veličastno, nam v ponos, zopet. ja na Lokvah pri Gorici poživljam, da vsfr.ln. «T)olrw biser redečega svita. j mi naznani v obliki, katera se mu zdi
vstalo, «Delo	_ ____________ _____________________________ ________ _____________
^ mesecu avgustu letošnjega leta smo najprimernejša, na kakšni podlagi sloni ustanovili tudi v Renčah Ljudski oder, | trditev, katero je izrekel pred časom
čini? Zar oni, što ga dele (gospoda); ili i moje, neka bude moje.* To upravo vredi se možda sami radnici oko njeg ne muče.i za burioaziju — i to je njena metoda, rad dok ga stvore?! Gorke li istine, kojr ijkoje radni narod ostaje bez ičega svoga sama ona kazuje: Kruh i sve ono što je j go i bos i gladan...
ljudima potrebno drže u rukama oni,j Premda je Glasa Istre, voce deUl-koji to ne stvaraju i oni ga dele i tobože stria, blatan jezik, mnoge če potaknuti darivaju onima, što ga mukom uzradiše, |na razmišljanje, pa če biti još i vise sve-rnesto da bude uistinu njihov, a nc daj^h radnika, komunisU, ato Č€ ga vco-im plodove rada lenivci otiraaiu. To tra-Jma IjutitL	Dnigi	tl.*
že komunisti. Oni se bore _ protiv ove j
nepravde. Ne nude oni ljudima	zlatnih j	[komunistični koledar jC	skoro
brda i punih stolova, nego	kazujiu. j dotekati	in <*2l bomo	pričeli
Ljudi, radnici, ono što sami sebi	pridobi- j	Ze aOUSKan	in	P
jete i za se učinite biče jedino	vaše, a	raypošiljati	naTOCniKOm	ze ie-
od drugih se ničem ne nadajte!	S	kom
<Voce» pita: kakova li korist daju ove dve partiie (socijalistička i komunistič- !
prvih dveh tednov vega leta.
no-
N. M. BUHARIN:
5)
Prašna Komunistična stronke
(Govor o strankinem programu na VIII. vseruskem zboru Komunistične stranke Rusije od 18.—23. marca 1919. 1.)
Gotovo smo imeli mi v njem mnogo dobrega. Analiza, ki jo -je podajal naš program je bila absolutno točna. Ampak vemo, da se je tudi pred marxizmom govorilo mnogo zelo dobrih stvari. Mnogo dobrega se da povedati o dobi trgovskega kapitalizma. Vprašanje je, kaj je smo-treno. Treba je razsojati s praktičnega stališča; ravno s stališča programa, ki ga sedaj sestavljamo se moramo ponuditi pri karakteristiki dobe, v kateri živimo. Sedaj prevladuje finančni kapitalizem, in ne kapitalizem sploh.
No, tovariši mislijo, da se dvigne proli nam grozen krik naših političnih nasprotnikov, ki bodo govorili, da smo izločili iz našega programa to, kar ei bilo v njem zdravega. Meni
se zdi, da to ni važno. Oni imajo do-*vlj povodov kričati proti nam na vseh križiščih. Mi se tega nimamo bati.
Ampak, jaz smatram, da je vprašanje o teoretičnem delu našega programa, za B/io formalno vprašanje. Če ne bomo imeli zadvvoljivega, dobrega projekta prvega dela, ki bo "spisan na novo, jaz bi smatral nujnim glasovati, za ta projekt, ki ga imamo, da ne odnesemo sprejetje pro-gijama do sv. Nikoli ja, če ga oddamo v Komisijo za preosnovo teoretičnega dela. Skušnja nas uči; če ga damo v komisijo, preteče okoli leto, predno izda komisija zametan pro
jekt v tej obliki, kakor ga je sedaj izdelala komisija.
Druga nesoglasje, ki je treba po mojem mnenju označiti — je v formuliranju točke o narodnem vprašanju v našem programu.
Gre se za pravo narodov do samoodločbe. V našem narodnem programu so dve osnovni brezspomi določbi, ki izražajo sledeče. Prva stavi kot osnovno programno točko stremljenje k združenju proletariata vseh narodov. To je absolutna in brezsporna določba, ki je formulirana v začetku prvega odstavka narodnega programa K. S. R. Druga tudi popolnoma brezsporna določba se glasi, da se morajo vsakoršni privilegiji kakoršnihsibodi narodov, vsa-koršne neenakosti med narodi odpraviti. Ta določba ne vzbuja ni-kakoršnega nesoglasja. Nesoglasje nastaja takrat in v tolikor, v kolikor se gre za konkretno obliko zahtev, ki se običajno izražajo v klicu:	pravo narodov do samood-
ločbe t. j. do državne osamosvojitve, jekt. Za mene je to vprašanje čisto j Ne morem tu obrazazložiti cele vrste formalno. Jaz bi predlagal, če ne | argumentov, ki jih je mogoče dopri-bo novega projekta, sprejeti pro-! nesti. Mislim, da bi še to lažje j dajočih razredov.
smer je smer proletarske diktature, j vu narodov do samodločbe. Če za ki zahteva, da delavski razred po- kolonije, za hotentote ui za busmane, tlači v pest ter se sam organizira kot za zamorce, indijce in dr. stavimo za-državna oblast. Nam je sedaj neob- htevo: po pravu narodov na samood-hodno potrebno postaviti tako for-jločbo, ne izgubimo nič vsled tega. mulo, ki bi izražala naše stremljenje (Nasprotno, mi pridobimo, ker ves napo proletarski diktaturi in stavimo vlcionalen kompleks v celoti bo škodil narodnem vprašanju odnosne zahteve, j tujerodnemu imperializmu in njegova V komisijo sem jaz predlagal, opi- ■ borba se združi s splošno borbo proti rajoč se na izjavo tovariša Stalina! imperialističnemu režimu. Najarazi-na 3. zboru sovjetov, sledečo formulo: ' tejše nacionalno gibanje, n. pr. gibanje samoodločba delavskih razredov vsa- indijcev, navaja — objektivno — voke narodnosti. Če poljski delavci ne do na naš mlin, ker pomaga rušiti an-hočejo biti z nami v eni državi, mi r gleški imperializem. Evo ta točka, jih. ne bomo vlekli s silo, mi sankcio- j je po bistvu razdvajala člene komj-niramo in bomo uvaževali voljo polj-j sije. Moram še samo dostaviti, da je skega proletariata. Nikakor pa ne v formuli programnega projekta, de-sankcioniramo in ne uvažujemo volje j loma pripuščena moja misel: 4. točka poljske buržuaaije. Tako, in sicer sa- narodnega programa ima sledečo ob-mo tako moramo staviti vprašanje, i liko: »Pri vprašanju o tem, kdo fe no-Po drugi strani je popolnoma narav-, sitelj narodove volje po .osamosvoji-no, da za one dežele, kjer se proleta- tvi, stoji K. S. R.	na	zgodovinsko-raz-
riat še ni organiziral kot razred, rednem stališču,	upoštevajoč stopnjo
«vsega prebivalstva* z vladajočimi kjer se še ne zaveda nasprotja svo- j zgodovinskega razvoja, na kateri se razredi vred, ali pa v ustavodajni jih interesov napram interesom bur-j nahaja gotov narod.« Očividno je tu skupščini, v parlamentu, sklica- j žuazije, kjer vidi v svoji buržuaziji, v splošnem namig na misel, ki sera jo nem na podlagi občega, enakega)še »svoje ljudi", kjer si ne stavi kot jaz zastopal. To misel je treba razkri-in tajnega glasovanja, v katerem so i nalogo udejstvitev svoje delavske j ti, razodeti in jo povedati bolj točno zastopani pred vsem	zastopniki	vla-j vlade, proletarske diktature, za take [in opredeljeno.
A naša	temelina! dežele si lahko stavi zahtevo po pra-1	(Konec).
opravilo v diskusiji. Jaz stavim kot ogelni kamen naslednje domnevanje, ki je lahko sedaj vdobi proletarske diktature ali bližajoče se proletarske diktature označimo. Če razglašamo pravo narodov do samoodločbe, je vsak upravičen nas vprašati:	kaj je pravzaprav narod? V
strogo naučnem pomenu besede, je to skupnost vseh razredov, ni samo proletariat ali buržuazija, ampak je proletariat in buržuazija. Pojem narod obsega vse razrede dane družbe. Radi tega se mi zdi, v kolikor stremimo sedaj k proletarski diktaturi, da mi ne moremo staviti zahtev po pravu narodov do samoodločbe. Vsak poreče:	če	govorite	o pravu
narodov do samoodločbe, o tem vi že tudi priznavate fiktivno, tako-zvano «svobodo narodov*, ki se ne izraža običajno v ničesar drugim, kakor V referendum-u takozvanega j
z
tJjtrtac, 22. oecemora ivzi.
U K L O
LO STAVBINSKIH DELAVCEV
Soririleri S^fivhin^ilci S^C t!u*evnos^ (ideologije). Sindikati preklicati ter pustiti delavcem stare iziti na vse načine, da smo jih prisilili O	_	,	Kora	jo	pcstaii	bojna organizacija pro- plače. Tudi tukaj se je še enkrat pc- plačevati po tarifi ter spoštovr.ti po-
delavci
j letariata. Opj morajo disciplinirati kazalo kaj pomeni delavska solidar- godbo. In tudi to smo dosegli le v delavske vrsto ter jih pripraviti na nost. Naj omenimo še, da imajo stav- onih krajih, kjer je delavstvo orga-eborcžen spopad z fzkoriščevalci. binski delavci najnižje plače v celi nizirano in bolj zavedno.
blaaim c-r r*1—	'___-:___i__■ •	•	 t____	L - •  i.	~	-	-	-
k.	KUo nrt>A raidpiani^n  	* J.sisunsceviuci.	DinsKi aeiavci najnizje	piace v cen
UaCn-	Is!/	inAi dlssšlo stavhin-L ^aštIn scdrrgom se bo zdelo, da je	naši pokrajini. Vzrokov	za to je več:	Da	taki	podjetniki	nimajo	nobene-
ivcev Takoj po preporodu nevarna	posafcpo	pa v tem v prvi vrsti je krivda ta, da je brea- ga interesa ohraniti industrijo ter
i	ctiir	t Hi-pnnJ-’ fasu*	ofenziva kapitalistov tako' poselnost velika in da Imamo v naši	da	ne	čutijo nobene odgovornosti, fe
.	rJTVTŽroUnla	L dobUo bc3a?	div?a Prcti delavcem. Ravno v ; deželi veliko dela-, cev stavbinske	naravno.
,	u;	k;	,'t^'jUji zCiV^i	J?n* casu i® potrebao, da delarske po-	stroke, ki so v sled krize, ki vlada	Sodrugi,	do	kedaj	hočemo	biti	pro-
n;^ ;tlo £.	!iti“£.?traEke- skupaj si sindikati, *	drugod navezani edino	na naše potu' lt*-b	;	notranjimi	koadsijsmi	ter	zaupniki	krajine. To seveda delodajalci izko-
Uredili smo izdajanje zaenkrat ia-	v	Protiaap(ad	proti	kapital!*-j riščajo in nočejo pripoznati pravična
ko, da bomo pošiljali v vsako sekcijo: “*• Ah naprcTjjo lO, ah ?a est^emo, zahteve delavstva.	j«. . .	t	,	,
nar lidnv M^smisoiao bi bilo oošilia- ?	deset-	m	stoletja	popolnoma	i Represalije, ki so jih hoteli delo- bojni klic vsakega stavbmskega de-
titeliko izvodov lista, kolikor članov brezprava|	prodani	buržoaziji	dajalci izvršiti nad stavkajočimi k lavca. Če pa hočemo to doseči, jc
šteje stavbinska organizacija. Večina.naJ^losl *n “5a!“f'l . .	..	zaveono delavstvo odbilo ter za ea-
nA članov je narfeenib na Ust Oni1 .	froU “™°>a	“ z?I?a’ j krat rešilo situacijo
sodrugi, kf še niso, naj napravijo takoj Tki? «** f	f	,s0.f aI®0 l D-^IC 50 nam odpovedali pogod-
/fcJj-oct	ter	na?	se naročiio na skrbsivo’ kl “ma "a smoter tudi urn- bo v mesecu septembru. Proti tema
i. .	-	i	čenja	današnjega prceukcijskega si- j postopanju «Zveze industrialcev:? |e
ISNi dovolj če naši člani čitajo svoje ’	|a	> deber naša organizacija najodločneje prote-
strokovro glasilo; njih moralna dol- JJgS&SL	V	5edan>et?	^jshvala. Protestirala ,e tudi iz tega
inost je, da "se zanimajo tudi za stran-	brezpomemben	la	vzroka, ker so se cene zivljenskim
*Dela
j potrebščinam zopet začele z naglico
sto orodja v rokah teh izsesovalcev? Ali hočemo še dolgo dovoljevati jim, da pijejo kri našo in naših otrok. Ne! Za nobeno ceno ne. To naj bode
dolžnost nas vseh, da se trdnejše oklenemo svoje organizacije ter skupno z ostalim proletariatom razbijemo verige suženjstva.
Industrijska kriza
Nočemo tukaj oskati vzrokov sploš ne delovne krize, o kateri pravSjo
^Delo stavbinskih delavcev* te&aRg	rfrag*’i	**•. T.ako s.e. »e *zkazal°’ d?.vea;kapitalisti, da je prehodna in da ta-
vsaki mesec ter je glasilo naše zveze. , ’ mo zrnozni^ da ^.e rešimo iz vik m krik meščanskega časopisja o; krjze so obstojale od nekdaj ter
&'m. sa	««•	d. 6aL ponavljalo.1
čit^ioter ^a ^a raT^irialo •'iastFm^d! °ačc^om Pa sledimo stari socialno- kor igra kapitalistov, ki Kaj bi orna-stavbinske delavce.	~	lfklj,ki	in	propademo s mila ubogo ljudstvo. Z eno besedo
Sodrugi sekciiski tajniki naj nam
kapitalistično družbo vred.
poročajočo vseh' zadevah, ki se tičejo	boj	»e	fačcU ,YsilUc svo»°
A-1««, 7j;k olrr^L. VO,j° ?rotl VS3ra 13 Prob
stavbicskih delavcev njih okrožja. Vse dopise je pošiljati na «0 k r o ž n o: tajništvo zveze stavbinskih delavcev« v Gorici.
ukEDNIŠTVO o-Dela stavbinskih deiavcev».
Vsem čitateljem našim članom
Izidemo, ko zunaj besni vihar in črni oblaki naznanjajo razdor delavskih vrst. Izidemo s trdno voljo Zediniti naše vrste, kličoč vse one, ki so se oddaljili na bojno plan!
Okoli nas se zdi sama propast; vse pada v razvaline.
Kapitalistično gospodarstvo — pod
prej ko ni prepozno,
Naš boj
Če hočemo podali kolikor
vsakemu, K. F.
toliko
pesek v oči, ki naj bi imel za posledico znižanje plač. Kapitalisti so hoteli na ta način oslepariti ljudstvo. Seveda tudi naši delodajalci niso pri ti igri zaostali. Toda tudi to jim ni pomagalo. Bili so zopet primorani odpoved preklicati in to iz strahu pred delavstvom, ki ni bilo niti ta-
jasno sliko svojega delovanja, mora- j krat pri volji, da si pusti odtrgati od mo začeti s sejo Deželnega odbora, i skromne plače. Lahko rečemo, da je
na kateri so odborniki glasovali za nezaupnico tedanjim tajnikom, ki so bili po večini reformističnega mišljenja. Le-li pa so potem po glasovanju zahtevali, naj se o tem izreče kongres, ki je edino merodajen v tako važnih zadevah.
delavstvo edino le s svojo organizacijo prisililo delodajalce, da so mu pustili to kar si je v dolgih bojih priborilo.	,
Delovna pogodba je še v veljavi in ostane do 1. maja prihodnjega leta. Tedaj bomo prisiljeni zopet po-
Na kongresu, ki se je vršil v Gra-jgajati se. Kako bodo ta pogajanja iz-
diški ob Soči, se je dvetretjinska večina delegatov izrazila za komunistična načela. S tem je sindikat prešel v komunistične roke. Boja, ka-
... i	,.	 --	Ur	ega	so	nam	po	porazu	napove-
pnuskom svoie lastne nemoči — pa-1 , .. s ,.	.	•	-	.	i	■
da vsaki dan Soblje in globlje. Indu-j
»Wja umira/ker ji je ne^e, da si j obravnavati. To je nepotrebno, ker
pripravi surovin, na drugi strani ne ve1 sodru^ so povečini ze dobropod-v v	‘ucem o podlem zavijanju in obreko-
kam bi z izdelki. Poljedelstvo je po' propali akciji plačancev, še vedno v v“aiu' stiskah in zemlja ne rodi tako kakor bi mogla. Manjka sposobnih ljudi, ki
Med drugim so pisali, da smo uničili organizacijo ter tako dali po.
bi jo znali razumno obdelava«. V^le- j vod delodajalcem, da nas napadajo, posestniki nočejo, da bi najeli za to V ^avah >e Oilo seveda vse ta-
sposobnih delavcev.
V tem času, ko prebivalstvo raste, je dolžnost vsake vlade, da pazi na to, da se zemlja izkorišča aa najbolj moderni način.
Z bojem pa, ki ga je vodila kmečka aristokracija, proti svojim podložni-j
ko. Dejstva pa so pokazala drugače!
Rekli so, da vedo, da industrialca kriza, ki je vladala v tedanjem času, nam ne bo dovolila pridobiti ničesar za proletariat ampak oni — social-patrioti — nas bodo sodili po ten? j kar bomo znali za delavstvo ohraniti. Res je, sodrugi, da se ne moremo
padla je odvisno od zavednosti organiziranega proletariata. Gotovi pa smo, da bode boj hud in da delodajalci že danes misiijo na znižanje plač. Poživljamo vse sodruge, da to upoštevajo ter ukrenejo vse potrebno, da bode vsaki delavec podučen o nevarnosti, ki mu preti. Sekcije naj skličejo zborovanja ter se pripravijo na boj, ki nas še čaka. Naši deloda~ jalci ne samo, da so po naravi reakcionarni, temveč so tudi pod upli-vom ostalih veleindustrialcev naše države. Ti gospodje so vsi enega plače ter da je potrebno znižati jih. Mi smo že prej povedali resnico in oni nimajo za to njih trditev nikakršnih dokazov.
Cene življenjskim potrebščinam rastejo dan na dan in je popolnoma gotovo, da bodo do meseca maja še višje. Od tod tudi naše prepričanje, da •moramo spomladi zahtevati povišanje plač, vsaj za toliko kolikor bodo cene živilom poskočile. Če vzamemo za podlago sporočila, ki jih izdajajo razne občine, vidimo, da delavec, ki hoče redno preživeti sebe in družino (družino, ki šteje pet čl a«' nov: dva odrasla in tri pod štirinajstimi leti) mora izdati za potrebščine okroglo 950 lir, Sodrugi, naša pravica in naša dolžnost jc napram našim družinam, da zahtevamo zvišanje plač. Sramotno bi bilo stradati tudi tedaj, ko smo zaposleni. Imamo pravico na paši strani, Znano nam je, da delodajalci, domači in tuji, imajo pri vspostavitvi naših porušenih domov prav mastne dobičke. Borimo se, da pride iz te polne sklede tudi nekaj v naše lačne želodce. Borimo se, sodrugi, ker s prošnjo in kleče-plastvom ne pridobimo ničesar. Sramotno je, če človek prosi zato, da sc ga izkorišča. Naše načelo mora biti: Daj mi to kar »i pritiče in kar sem
Tukaj
kom, ne samo, dani dosegla to kar je!povzdigovati, da bi za delavstvo kaj
želela, ampak delavno ljudstvo .je za-j pri(jobi}i. Vprašamo pa, kaj so so-
čelo zanemarjati polje. Danes čutijo cjai _ demokraii v tem času za de-to tudi veleposestniki, ker jih zunanji, lavstvo pridobili? Ničesar! Nasprot-kokurentje povsod prekašajo.	•!	n0f njjh sindikalna taktika je del&v-
Dobičkaželjnost in interesi posa-1 stvo pripeljala povsod na rob pro-meznih vlad postajajo dan za dnevom!pada in delodajalcem omogočila, da očitnejši. Vsaki dan se porajajo novci so v več strokah znižali delavcem nesporazumljenja. Vsi razredi pihajo; plače. Mi pa lahko trdimo, da smo na ogenj; oni računajo na nezaved- i ohranili to, kar si je delavstvo v nost svojega ljudstva, na pridobitev j svojih težkih bojih pridobilo. Socia-novih pokrajin ter novih privilegijev, i listični tajniki vedno govore o svojih Nobenega konca ni še videti temu > zmožnostih ter vse kar je proleta-kaosu imperialističnih bojev. Delavci, i riat potom svojih organizacij dose-ki so pretočili reke krvi, bi morali še: gel. prištevajo svojim uspehom. Te-nadalje ostati orodje v rokah buržuaz- j daj, ko se je proletariat vrnil zrevo-ne države in njih vlad.	!	lucioniran z bojnih poljan in ko je
Pri vsem tem pritiska glad aa de- i Sovjetska Rusija izzvala prepet po-
lavske množice. Obljube kapitalistov,; sedujočUi slojev, vam je bilo lahko
Id smo jih slišali takoj po vojni, so šle bojevat; se in zmagovati, dragi social-
v prah, pustivši za seboj glad in siro- dc®?kya^-	...	.	,	,.
meštvo. Tisoči ia mili jeni 'orezposcl-	dosegli	veliko	več,	ako bi ne
nih pretresajo Evropo; oni zahtevajo kl‘° teh izdajalcev, ki so omogočih glasno dela in kruha. Ampak dela ni! buržoaziji, da se konsolidira. iaxoj,
Današnja dražba jim ga ne more dati; se ic meščanstvo začelo zavedati,	^
one je tukaj samo šc zato, da vrže na s? mj1 ni ni^^sar bati, se je zace-1 s teškim delom zaslužil!» ulico vedno	več	sužnjev.	I ’a	ofenziva proti	proletariatu in nje-; ne pomaga ne	narodnost ne vera,
Ni mogoče misliti drugače. Danes 2°yim ustanovam. Požgani delavski ampak Samo močna delavska orga-vladajoči sloji niso zmožni napraviti domovi, uničeno delavsko časopisje nizacija. Poznamo prav dobro naše drugače; tudi nfih vodi železni zakon iso glasne_ priče. O tem nasilju bi j narodne podjetnike in razne zadruge, kapitalistične družbe. Je isto, kar že-|zna^e veliko povedati tudi naše sek-.^i so vse strogo narodno, da sc Vjjo tudi nekateri nezavedneži, ki ho-! c5ie- Povsod, kjer si je delavstvo, kar cedijo od same ljubezni do do-čejo ojtdraviti bolnika m da bi ga bo-1 ustanov^° svo!e organizacije, se je :movjne. Ali vemo kako ti narodnja-lelo. Čs hočemo ozdraviti to slabost j za^e* peklenski boj. In edino energiji. ki plačujejo in kako ravnajos svoji-je potrebno, da razderemo celi sistem naših sodrugov se imamo zahvaliti, tni delavci. Kdo je za te rodoljube kapitalistične prcdukcije, ter stvori- se n* zgodilo še hujše kakor se je. j narod in domovina? Ali so hribi, mo novega, ki bo boljše odgovarjal - Y tem ^^kem času smo mi prev- ^ mogoče kamenje? Ali je ljudstvo, ki potrebam današnje družbe. Dokler ivodstvo sindikata. Na mestu, dela. ter jim ustvarja bogastvo in bla-Gsianezno v današnjem sistemu kapi-:kifr. so do tedaj bili štirje plačam; gostanje. Ne, za njih je narod in dota lis tič ne produkcije, ce moremo iz-! tajniki, je ostal edino s. Kosič, ki je imovina žep. Ako se tega dotakneš, ogniti se nje naravnih posledic. V da- sam vodil posle sindikata skozi več, si izdajalec domovine. Saj poznamo našnji družbi mora ostati delavstvo mesecev, kakor je najboljše znal in mnogo županov in raznih drugih doto kar je, sicer bi ta družba ne moglavedel. Pri tem težkem delu so mulmoljubov, ki so se kt,r čez noč pre-ebstojati.	[zvesto pomagali	sodrugi sekcijski	levili v stavbinske podjetnike. Čud-
So ljudje, ki pravijo, da je v tem j tajniki, kakor tudi vsi člani, da smo no, veleposestnik, gostilničar, urad-iežkem česa patrebno, da vsi pripc- ohranili to kar se je ohraniti dalo. 'nik, advokat vsi sami pristni ezidar-moremo k vs.pnstavitvi	in obnovitvi j Ne	samo, da smo	odbili napade delo-	ski mojstri«. To	se pravi narodnjaki, ki iz ljubezni	do naroda pomagajo pri obnovitvi	dežele. Kako pa
~najo ti novopečeni podjetniki klasificirati delavce. Zidar iz Renč, Vrtojbe, Ločnika itd., ki je prebredel že celi svet in katerega povsod hvalijo kot dobrega delavca, sedaj na enkrat ni za nič. Ne zna delati, je len, no zasluži tako visoke plače. Če pa je organiziran in se bojuje za svoje pravice, tedaj pa jc popolnoma za nič, se mu grozi z odpovedjo in se mu kaže razne nezavedneže, ki vedno molče in so pripravljeni požreti vsa nasilja delodajalcev.
če se drže ti ljudje delovne poged-apitaiisto%. be nam ni potrebno tukaj razprav-
Tukaj hočemo na kratko razmotri vati iz katerega vzroka vlada kriza v naši stroki, ko vendar je toliko dela, da kamor človek pogleda ne vidi drugega kakor delo, ki kliče stav-binskega delavca, da začne z delom. Ne, da kliče samo delo, temveč — in kar je glavno — kličejo ljudje, ki v veliko slučajih bivajo že sedem let v barakah. Kaj se pravi bivati v baraki bo vedel vsaki izmed nas, ki je bil tako srečen, da je preživel samo eno poletje in eno zimo v teh modemih človeških bivališčih. Po zimi mraz in mokrota, po letu vročina in razne živalice, ki človeku tako dobro pomorejo k spanju. Koliko ljudi je našlo prerani grob v barakah? To bi znali povedati razni upravitelji begunskih pokopališč in ne samo begunskih, temveč tudi naših domačih!
A to ljudstvo molči in trpi! Žal nam je samo to, da so prebivalci teh domov sami proletarci in med njimi stavbinski delavci. Oni, delavci, ki so postavili lepe palače kapitalistom, so se po končanem delu nastanili v podstrešnih sobicah ali v mrzlih kleteh, gospoda v krasne vile, da si odpočije svoje «trudno» telo, ti pa na mraz, v barako!
In če vprašamo zakaj vse to, bomo slišali tudi razne izgovore. Eni trdijo, da vlada nima denarja, da bi pustila zidati stanovanja za kmeta in delavca. Drugi zopet, da v naši domovini nimamo gradbenega materiala, da bi se moglo zadostiti vsem zahtevam.
Ne bomo se trudili dokazovati tem ljudem, da je resnica čisto draga. Prepričano smo, da oni sami dobro vedo, kje je vzrok današnje krize?
Za stavbinsko 9troko potrebujemo kamenje, apno, les in železo. Vsega tega materiala imamo v našnh krajih zadosti in tudi preveč. Samo malo se ozrimo v razna skladišča pa bomo videli, da so prenapolnjena in da lastniki ne vedo kam žnjim. Ta material pa je tako drag, da se vsakdo boji samo vprašati po njem. Krivda jc pa temu ta, da razni kapitalisti pretiravajo cene na sramotni način. Vojska jih je navadila verižiti in oni to nadaljujejo. Znan nam je slučaj, da je lastnik opekarne zadrževal
izdajalstva zakoni	prav občutno
kaznujejo.
Žalostno pa je dejstvo, da so se naši mali kmetje in tudi delavci pustili premotiti od teh zvenečih besed in kar je najslabše, da so se tudi oni pridružili temu čednemu zboru. Si-bolj od strani	hujskajo proti
cer
vsem delavskim zahtevani: sram jih je stopiti odkrito na stran pijavk a vendar nimajo poguma povedati, da so tudi oni delavci in ravno tako izkoriščani kakor industrialni proletariat. Zavedno delavstvo ve, da je njegova pot prava in da prej ali slej bo moral do tega prepričanja priti tudi mali kmet, ki je odvisen od dela svojih rok. Tudi če ima malo zemlje, ki ga pa v največ slučajih ne zamore prehraniti, mora tudi on priti v vrste bojujočega se proletariata. Če bi pa bil podučen, da današnji kapitalistični sistem proizvodnje meče dan na dan več njegovih tovarišev v vrste industrialnega proletariata, bi prišel še poprej. In navsezadnje čezurno delo prouzroča vedno večjo brezposelnost; ker tam kjer je zaposleno osem delavcev, ki delajo deset ur na dan, bi se lahko zaposlilo še dva, ako bi vsi delali po osem ur. Res je, da se na prvi pogled zdi, ako se več ur dela, se tudi več zasluži; kar pa ne odgovarja resnici. Če kapitalist vidi, da si zaslužil več kakor ti on misli dati je logično, da ti odtegne na plači. Ne pa, da bi govorili tu še o slabih posledicah čezurnega dela. Res je, da današnja plača ne odgovarja življenjskim potrebam. To nam bo rad potrdil vsakteri, ki skuša živeti od dnevnega zasluška. Ampak ravno oni, ki izdajajo, kadar se jim nudi priložnost svoje sotrpine, so prvi, ki protestirajo proti čezurnemu delu. kadar so brezposelni. Podjetnik nas izžema dokler je kaj soka v nas. Kadar istega več ni, ko si popolnoma izžet, je logično, da te požene na ulico, ne glede nato, kje boš dobil kruha in kako se boš preživel.
To je eno zlo, ki je potrebno, da ga odpravimo!
Drugo zlo je to, da se naši fantje in možje kaj radi bratijo z razno «inteligenco» ki jih zasmehuje ter jih pripravlja na to, da so vredni zaničevanja. Lepo jih upeljujejo v razne krožke itd. in naši malo zavedni proletarci delajo «štafažo» kapitalistom. V tem času pa pozabijo, da je njih prostor v delavskih domih in ne drugod. Namesto, da bi se bojevali skupno s svojiirti sodrugi, jih izdajajo! Ali vse ono kar je pribojeval za veden proletarec uživajo tudi oni, ne da bi k temu samo malo pripomogli Kadar pa kaj potrebujejo ne gredo ne h klerikalcem, ne k liberalcem, pač pa gredo v Delavsko zbornico, ki se brigaj za vsak posamezen slučaj
Tretje in glavno zlo pa je. da vlada zelo velik flered v izplačevanju vojne odškodnine. Vlada zavlačuje plačevanjem kredita, delodajalci odpuščajo delavce samo zato, da prisilijo vlado, da jim, poravna račune. Delavec pa trpi, in ne ve ali bo sploh do večera zaposlen. Negoto vost in skrb za sebe in družino pa ni še nikoli napravilo zadovoljnosti, Iz teh in drugih razlogov vlada kriza v naši industriji! Kako ji odpo-moči bo vprašal marsikateri. Odgo-
,	,	.	i	i__i „ »• vor je lahek! Dokler bo velika ve-
ope o, er je računa ,	•	£jna	našega	delavstva	ostala nev-
tega; kar je vojna uničila, Potrebno, dajalcev, je. pravijo, da cel narod pomaga predirali sekcije, ki so se ob p tem dela. Ms-d ten?; !}cdld*so tudi ca-1 pilalističnem navalu malo vznemirile,
temveč smo tudi konsoli-ki so se ob prvem ka-
ši špcial-dc-rmkraii.	: ter jih pridobili za naše ideje.
Mi komuijisli hodimo drago pot V tem času so r.ara delodajalci Za nas današnja kriza, v kateri se na- dvakrat odpovedali Delovno pogod-hspio kot vladajoči sloji kapitalisti, i bo in sicer v stvari 2. člena, ki do-~i ničesar drugega kakor znamsrde,. loča tromesečno revizijo plač. Seveda ss delavski razred ne more dra-'da z namenom, da plače znižajo. Pr-gače osvoboditi, kakor potom nasU-ivič se je to zgodilo ravno ob času n8Pa s«v»*% politične oblasti potom j splošne stavke, ko so naši člani stali rtuSenfa burloazr.3 državo ter vzpo-jV solidarnem boju proti znižanju r aviive diktature proletariata.	;	plač kovinarjem v Trstu in prott
v se drugo nitaa smisla ter je brez-«zapretju ladjedelnic. Stavbinski de-pomembno. Vsi boji, M Eimajc* za; lavci so se bojevali skupno z osta-mc.\zt icga zadnjega cilje, nimajo za j lim proletariatom Julijske Benečije, "rvolncionarni proletariat »cbenela 1 ter preprečili nakano kapifaiisto\.
^	!	Ne samo, da so se kovinarji mogli
Za ia načela pa je potrebno dvigni-! vrniti na delo ampak tudi naši podre; avstvo «z današnje malomeščan-i jetniki so bili primorani odpoved
Ijati. Samo toliko rečemo, da smo mogli še potem, ko je bila že pogod
To je bilo ravno v času, ko so cene premogu nekoliko padle in lastnik je imel ogromno škodo. Ni potrebno seveda omeniti, da je potem izkoriščal delavstvo do skrajnosti, da je iz njega izžel to, kar ni mogel potom verižništva. Če bi se mu kupčija posrečila bi gotovo tudi dobiček delil z delavstvom, kajne?
Kar se tiče denarja naj vlada malo manj izda za razna oboroževanja ter naj obdavči vse vojne in predvojne dobičkarje pa bode imela dovolj sredstev, da omili današnjo krizo. Ali nobena vlada ni zmožna napraviti tega ker sicer bi ne bila več buržoazna vlada.
Brezposelnost, ki vlada danes pri nas, ne vlada samo tukaj temveč po celem svetu. Jasni doakz, da je diplomacija celega sveta enaka. Ni za drug kakor zato, da izžme iz ubogega ljudstva to kar se izžeti da. To pa naj nam ne bo morda v tolažbo, ampak naj nam bo jasni dokaz, da se mora proletariat celega sveta uje-diniti ter napraviti konec temu izkoriščanju.
Kriza, ki danes vlada v vseh po-* krajinah je v splošnem naravna, to se pravi prisiljena po kapitalističnem sistemu. Kapitalisti so se združili ter hočejo popolnoma izstradati ubogo ljudstvo. Oni so prepričani, da samo sestradano ter nezavedno delavstvo je mogoče napraviti popolnoma indiferentno za boj, ki se ga oni boje. V prvi vrsti se jim gre za to, da razbijejo vse delovne pogodbe ter s tem tudi osemurni delovnik.
Osemurni delavnik jim ni rtič več kaj po volji. Oni hočejo, da delavec delaj enajst in tudi več ur na dan. Tako približno kakor pred tridesetimi leti. Domovina se bliža finančnemu propadu in treba jo je rešiti. Zatorej delavec deiaj in molči! Ne
tralna in ne samo nevtralna, temveč celo nasprotna svoji lastni koristi, je logično, da nas bodo kapitalisti mirno dušo še naprej izkoriščali.
Mi stavbinski delavci si ne delamo iluzij, da bi nas kapitalistični sistem proizv®dnje mogel rešiti iz tega položaja, za to se zanesemo edino na naše organizacije, ki bodo enkrat za vselej pomele s to nepotrebno šaro, ter spostavile komunistično proizvajanje in razdelitev.
Socialno zavarovanje stavb, delavcev
Kakor znano obstoja socialno zavarovanje za stavbinske delavce tudi v naši pokrajini.
To zavarovanje se je za enkrat omejilo samo na brezposelno podporo. Vsaki član, ki je plačal 26 tedenskih prispevkov in je brez lastne krivde brezposeln, dobi brezposleno podporo in sicer:
Klasificiram delavci dobivajo 6 L na dan', težaki 4'50 L, učenci in žen-ske-delavke 2'50 L na dan.
Ta podpora se ižplačuje skozi 45 dni in stopnjevaje podaljša v sorazmerju s plačanimi prispevki. Naša zveza je natisnila pravila, dolžnost članov je, da si jih preskrbe, ter se poduče o svojih dolžnostih in pravicah. Podpora se izplačuje po sedmem dnevu brezposelnosti. Brezposelnost se računa od dneva upisa v posredovalnico za delo. Pravilno bi bilo, da bi sekcije bolj natančno podučile svoje člane o koristi, ki jim nudi ta delavska zavarovalnica.
Če bi sekcije to napravile bi se člani bolj zanimali ter prisilili delodajalce, da redno odračunajo zneske v blagajno. Znano je, da veliko delo-zahtevaj plačila ker to pomeni upor i dajalcev odteguje delavcem prispe-
ba povsod v veljavi, pritiskati ih gre- in izdajalstvo proti domovini. Taka! vek za brezposelno podporo a ga ne
plača. Blagajnica si je sicer vzela v dolžnost, da izplača vsakemu delavcu podporo samo če isti izkaže, da mu je delodajalec odtegnil od plače dotični znesek. V ta namen je tudi izdala tiskovine tako, da vsaki delavec dobi podporo neglede, na to ali je njegov gospodar plačal ali ne. Za to bi bilo popolnoma pravilno, da bi se zaupniki malo več zanimali za to vprašanje. Škoda, ki jo trpi blagajna je velika. Če bi vsi delavci prisilili svoje delodajalce, da redno plačujejo, bi urad rednejše funkcioniral in bi nudil veliko večje ugodnosti svojim članom. Vso škodo pa trpi delavstvo samo. Sodrugi se morajo prepričati, da je to njih institucija, ki nima druge naloge kakor pomagati brezposelnemu ljudstvu.
Res je, da urad sam preskrbi in-kaso prispevkov od onih delodajalcev, ki so tako trdovratni, da nočfejo z lepa plačati. Ali to stane veliko dela in stroškov ne samo za urad ampak tudi za delodajalca.
Vsega tega bi ne bilo potreba, če bi delavci sami znali prisiliti gospodarja, da spoštuje Delovno pogodbo. Ali žalibog, najdejo se ljudje, katerih imena bomo priobčili, kadar se nam bo zdelo primerno, ki sami nasprotujejo ti dobrodelni napravi, Delavci neke narodne zadruge so šli na limanice svojemu predsedniku in podpisali, nekako izjavo, da ne bodo plačevali za socialno skrbstvo. Ti delavci so bili v kratkem času odpuščeni in kdr niso mogli drugod dobiti dela so prišli prosit za podporo. Podporo za katero- niso bili upravičeni, niso dobili. Iz usmiljenja pa se jim je dalo izvanredno podporo tako, da so lahko šli na svoj dom.
Več sodrugov nam bo tukaj očitalo, da razmetavamo denar onih, ki so zavedni in ki leta in leta plačujejo in ne dobijo ničesar! Prav imate, sodrugi.
Vedite pa, če bi bili brezposeln; ter s popotno palico v roki hodili od mesta do mesta prosit za delo in zaslužek, bi sodili drugače. Mi vemo, da je to vaš denar, da so to vaši žulji! Ali vi, ki ste žrtve vse jeze kapitalistov pomagajte tudi onim nezavednežem ki so bili vedno krivi vašega suženjstva. Mogoče pride dan, ko tudi oni pridejo do prepričanja ter ne bodo izdajali več delovnega ljudstva. Smelo trdimo pa, da še nihče, ki je bil opravičen ni odšel brez podpore. Otirali smo solze vsem beguncem, ki jih je buržoazna, reakcija naše in druge države, prisilila, da so morali zapustiti sVojo rodno grudo in svoje drage. In to nam je v ponos. Je ponos proletariata Julijske Benečije ki na obmejni straži, pazi na svoje sotrpine.
Delavci naših krajev so napravili prijetno dolžnost, dolžnost ki jo čuti vsaki izmed nas. Naj se čudi vlada, naj se čudi kdor hoče, naša naloga je, da otiramo bratske solze.
AH, da se vrnemo na naše socialno skrbstvo, katerega sredstva služijo edino za one delavce, ki so opravičeni podporo prijemati.
Ena točka pravil pravi:
Od 15. decembra pa do 1. marca se he izplačuje brezposelne podpore. Toraj delavec, ki je delal celo leto v zimskem času nima. pravico do podpore. To veleva zakon.
Če delavec nima pravice po zimi ko vlada brezposelnost do podpore jo ne potrebuje tudi po letu, ko je vendar lakše dobiti delo kakor po zimi.
Ali zakon veleva tako. Res je tudi, da v notranjosti države, kjer. je brezposelno zavarovanje v vladnih rokah, »e dobo podpore, vsi oni ki posedujejo hišico ali pa malo vrta. Vendar pa so primorani, da plačujejo socialno skrbstvo.
Delavci prvega razreda, to je oni ki dobivajo pri nas šest lir na dan dobivajo v notrajnosti države 3 lire. In to še le po 48 tedenskem pridržku. Oni sodrugi ki včasih »godijo« proti svojemu zavarovanju naj malo premislijo in videli bodo, da je vendar boljše če delavec sam upravlja svoje ustanove kakor, da jih pusti v roke vladnim uradnikom.
Naša organizacija skupaj z zastopniki delodajalcev je napravla vse potrebno, da ostanemo samostojni. Seveda, da gre to v korist tudi delodajalcev. Ker oni plačujejo veliko manj kakor pa bi bili prisiljeni plačevati na podlagi pravil iz notranjosti države.
Posamezni sodrugi toraj morajo takoj ko so brezposelni javiti se v svojem okrožju zaupniku, da jih upiše. Oni sodrugi, ki ne napravijo svojo dolžnost zgubijo pravico do brezposelne podpore. Kadar si upi-san moraš tudi redno hoditi vsaki dan na kontrolo tako, da če slučajno sc dobi delo greš takoj na delo.
Brezposelni sodrugi bodo razumeli te okolščine ter se jim podvrgli.
Tukaj moramo povedati, da smo ukrenili vse potrebno, da bodo naši jreposelni tovariši dobivali podporo tudi v zimskem času. Sindikat jc uporabil vse svoje moči, da je u-pravna komisija v to dovolila. A to samo do 1. januarja. Gotovi pa ‘smo, da če bodo delavci napravili svojo dolžnost, bode omogočeno komisiji izplačevati podporo skozi celo leto.
To je dokaz tudi vsem vladnim ustanovam, da je proletariat zrno« žen urejevati svoje zadeve boljše sam kakor pa birokratične uprave buržoaznih vlad. Če delavci v notrajnosti države ne bodo dobivali podpore po zimi, je njih lastna krivda, ker niso bili zmožni zahtevati svojo lastno upravo.
Nekaj drugega je če vlada imenuje upravitelje ki nimajo srca do delavstva in drugo je zopet če delavstvo imenuje upravitelje iz svoje srede; Te svoje upravitelje lahko odpokliče kadar koli hoče, a če so to zastopniki vlade, nima delavstvo nobene pravice, da jih odstavi.
Ako toraj hočemo ohraniti za delavstvo kar smo pridobili je dolžnost vsakega izmed nas, da brani škodo, ki bi lahko nastala ter da
hlevu še kako živinče,
, dokler jih ne opskrbiti celo selo, priterati silem na: držite da je za vas najbolje. Mi demo ! pripravijo ob zadnji rep, itd. itd.	rad lenivce, koji još nisu navikli po- Lraziti od vas saveta, a vi od nas.
ij_ izve, *---*--	- ■-•■■■	-	-	- -
v Lok\
SunuTogegnarodrkiUsefrvam odkrijejo °.budu' 0.^je^ Strojeve L t.^d. Radni- j sori. inženirk činovnici
a makar;cka vccf “
_	_	>movine», cke, tvori
sploh: ki jim srce bije samo za sveto seljake. Radnici če zidati kuče. pra našo stvar, (če namreč nič ne stane), i viti pokučstvo, uvoditi električno Tisti moment pa, ko bi bilo treba ta u-1 svetlo i brinuti se da bude na selu bogi zatirani narod organizirati in mu! onjh stvarj koje su u selu DO_
CSC*' JS.2K-	a	“	U tvornicama.
O, krasno bi to bilo! Ovakova le-
pak te s? jedan po	jedan	progjedat.!-Iranke	— toda letos je ravno ta Schal-
^el *. idel benj.	. demana	zopet gnrtl na zboru ▼ Gotr-
Šlovenska javnost naj izve, da so to^sjU( kako če se višak plodova za-	Nisu radnici samo oni, koji baš ru-	Tooe. Verujem,	veruicm, tr znan da	Ic.ihUu priporočajoč koalicijo s Stinneaovo
stebri narodne stranke v Lokvi, ki iraa-,m ui gr?du za drugu robu; odc)0., kom rade u	fabrici. I učitelji, profe-	Če	!. on ai*Mar bnŽan mo'j s‘r-cko!	za k^»° * g*
*	’	6	-	6	-	-	-	-	l	■	-	- pkniTftm: :	rat na nJmu P-'11-	ri\reic,ta	3 2'° ž“sovl proti 67. — Gla-
i.	.	,	.-	,	i	,	,	,	.	.	, .	.	,	Pepo: I ja to govorim, tr on i ni bedast; sila ljudske stranke* so se izrekla za
z velikim furorjem, če zaslišijo makar'cka veča treba da se skrbe za gra-	drugi sve su	to raunici, duse\m ra(*~	čovek, leh ča	su mu to* profeicri	va! koalicijo, čeprav je težko razumeti, kako
samo zadnji zlog «Lepfe naše domovine*,| cke, tvorničke radnike, a seljačka za	nici. No oni	su takodjer robost dru-	glavu stavili...	Tone. ja gren dole	do; bo ta kapitalistična stranka harmonizi-
gih, koji im zapoveduju. kako imaju suseda, pak černo se zajedno va orga-: rala svojo ustavo z ono večinskih socia-da uče i kako da rade. Mi hočemo, nizacije nač...	Llistov.	Program • ljudske stranke* zada se i oni oslobode i da uče po svo- ’Tone: Dobro, dobro...	nteva	med drugim, da se vrne v Nemčiji
joj savesti i po svom znanju, a ne po	———	slavna	(kajzerska) črno-belo-rdeča tro-
zapovedi.	Delavska	himna	oinica:-	Toda industrialni kai**r Stin-
0. bračo seljaci! Kada bi vi znali, | POZTV
kazati z dejanjem svojo strašno ljubezen do naroda, takrat se pa naši narodnjaki zabarikadirajo in bruhajo iz svojih strelskih jarkov gnojnico na vse tiste, ki jim delo za narod ni samo lepa beseda ampak resna stvar.
Vsi tisti lokavski junaki, ki opravljajo zahrbtno pri polnih »Štefanih* vina tako krasno izobraževalno in vzgojno
delo med našimi kmeti, se navadno skri- 1 ju. Nije islina, več je baš protivno
pa sloga radnika i seljaka. Zašto da
nes ne^b imel posebnih težav, s karmo-i	,	,	iti	»'\zz,iv	PRGLETTARSKIM	PESNI-j niziranjem svojih nazorov s Scheideman-
,,	,,	_	°	R	aivot	na svetu, kada j KOM! «Delavske novice** objavljajo rovimi. Scheidemannovci so danes so-
radnik bude tudji Seljaku, kad mu je! bt sc uredio po pravici i poštenju, ka- sledeči poziv:	cialisti samo še po imenu. To je bilo
brat i drug u radu, a kad jedan bez! ko to hoče komunistička nauka, koja Poživljamo vse delavske pesnike, da jasno dokazano na njihovem kongresu drugoga ne mogu da živu?	:	je več i sam Isus Hrist propovedao, sestavijo pesem delavca, v kateri se bo v Goerlitzu. Rdeče zastave ni bilo ni
n i i	-j-	lo-j	Aa onda bi je istim žarom prigodili, kao zrcalila njegova bol in trpljenje ter konč-
Daklen, vidi se. kako ,e laz, da.. ^ ^	toK	£.	s£ J ni d«««.^1
radnici hoče seljaku da oduzmu zem-
pazi, da vsaki delavec dobi to mu pritiče. Samo ako bomo tako delali smo gotovi, da iz današnjega socialnega skrbstva postane prava delavska zavarovalnica tudi za starost in obnemoglost. To je tudi naše načelo. Ne samo kadar si brezposeln potrebuješ podpore ampak tudi v starosti. Ko te je kapitalist popolnoma izžel potrebuješ toliko, da preživiš sebe in družino. In če dosežemo to, smo dosegli veliko v da-
jejo, ko je treba pred vso javnostjo, na
kar. odprtem prostoru iz oči v oči povedati
svoje mnenje. Kje so bili s svojimi duhovitimi argumenti in s svojim moštvom, ko so se v Lokvi vršili sestanki, na katerih je imel vsakdo prosto besedo, da je
oni hoče dobro seljacima, — jer su i oni radnici. jer i seljak živi od svoga znoja i žuljeva. Oni hoče dobro i sre-tan život u miru i blagostanju za one koji rade, a s vi da rade nešto ko-
li jaci.. pa i toliki učenjaci i pametni i pošteni svet.
Pomozite radnike u njihovoj borbi za pravedan i bolji život, što je borba i za vas..,
lahko odkrito povedal svoje pošteno i rlsno.
mnenje. Tam bi lahko položili pred zbra-l Još nam prcdbacuju, da hočemo i ne ljudi svojo sodbo, če se boje, da jih | na selu da uvedemo 8 satni rad. To bodo komunisti zapeljali. Kako skrbijo j je laž. Znamo, da se na polju ne može za,.ll?r.od’t^e Pust.?’ *\a neka*er* za' raditi kad je nevreme, sneg ili kiša,
pel ju jejo. Kje je njihova ljubezen za na-! Poljedelske poslove treba izvršiti on-rod m ubozega kmeta povrhu, če se skri-.j d { yj. sama iroda do_ je o. kadar je cas govoriti, ko spravljalo ..	i	i*	i-	j * j i
•r’ “**.,u	-r	v	politični	šarlatani	ubogo	ljudstvo	v	ne-	Pužla' Rad na Pol>u valla <*aJra“’ AnU
nasnji družbi. To je reformizen, ka- srcio? Toda to ubogo j;udstvo vc zakaj prilike dopuštaju. Ah veh
terega vsi dobro poznamo. Ali ^ jc . rnolčite, kadar je čas govoriti in govori- Nije pravedno da scoski vri
kjer videti v bližini zborovanja, bila pa je črno-rdeča-zlata republičanska zastava: besede »razredni boi* se tudi niso
Jstarski razgovori
reformizem, ki ne škoduje revolucionarnem gibanju proletariata.
Ravno tako, kakor za brezposelno podporo, ker plačujejo polovico tudi delodajalci, je naša dolžnost, da jih prisilimo, da bodo plačevali tudi za starostno zavarovapje. Mi komunisti sicer vemo, da to ne bode rešilo proletariata izpod kapitalistič-
pušta. Rad na polju valja da traje dok
elimo ovo: eliki pote, kadar bi morali svoj jezik držati za | seclnici i gospoda ne rade ništa, jedni zobmi.	i	da Jenčare a drugi da	rade. Svi treba
1 da radimo. Kada če	posao po seo-
I skotil veču pravedno	biti razdeljen,
Druso pismo seSjccimo
I onda če na svakoga otpasti pravedni PeP°: A ki mu f riodej to poveoel? a __________________i— *„ i;u	I	ue	1	to	moguče?!
Draga bračo!	Idco rada, pa makar to bilo jednog!jla
Sada, kada znademo, da su radnici i dana više a drugoga	manje. A još i
i seljaci brača, da je i seljak radnik, j ovo: ako sc razumno	vodi gospodar-
pa prema torne moramo biti drugovi|s^vo sela. onda se mogli uporabljati nega	jarma,	a	vendar	delamo	tudi	v	u borbi, ajde, da razgledamo one fazi, i nia:’;'ie' ko)c giacki	radnici učine.
današnji	družbi	za	to,	kar	lahko | koje gospoda šire protiv tadnika. Mašine mogu bržc da	pooru, poseju.
ostane tudi za novo dobo. K. F. | Pre svega da kažemo ovo: Radnici i požanju i pokosc nego li ljucke ru-
Najboljšo pesem bomo objavili in dali komponirati.
Rokopise te pošilja na naslov: Ured-1 slišale, pač pa se je vedno poudarjalo • ništvo lista »Delavske novice** Ljubija- »kombinaciji na širc-ki podlagi.* — na. Turjaški trg št. 2. (Jugoslavija). Tako je doigraia nemška socialna demo-
kracija. Ni čuda, da so neodvisni socia-j	I Usti izjavili, da je zdaj nemogoče vsako
I O SV Čili	združenje s Scheidemannovci.* — Nem-
škim socialnim demokr"* >m odgovarjajo Scheidemannovci padajo nižje im i pri nas nekateri bivši .ii jugoslover-nižje. O tem poroča časnikarka Ida|ske socialno-demokra‘....e stranke, ki Tone: Dobar dan, Pepo! Kade si bil celu.Dlatt sledeče:	»Nemški socialni demo- ‘ pa ne štejejo nič več. Proletariat jih je
šetemanu, da te nišam videl? Kako da kratje, nekoč najmogočnejša politična j izobčil iz svoje srede, še predno so mu su te vuki pojili!	stranka v Nemčiji, so na svojem^ zad-1 mogli s svojim delwanjem škodovati.
Pepo: Ajbo, nisu me nč, aš še i oni kot n,'*m .1.ko,n^r:esu . v. Goeriitzu v Slezi ji»V Jugoslaviji, kjer jih delavstvo še trpi. i gospoda boje od Lakvcjf ljudi kakovi! .	icmurajo	koalicijsko Aiado s t socialni demokrati postali klerikalci,
smo mi delavci, boljševiki.	takozvaoo nemško ^ljudsko strankorv narodnjaki, vladni hlapci, policijski a-
Tone: Ai da ne več. aš san čul od jenegz {?*:jtscke Volkspartei). na čelu katere ^nti it<.
kumpanja Zvonečana, da su več i go- slop miljardnr itinnes, nemški kombini-j ^ komnnistov pred sodiščem. Bes-spoda počela na nas lepje gjedat. Da, F?n Rockefeller-Schv\ ab-Gary (amer. mi-■	jj	t	poroča	o	ibližnjem
su počel, hvalit Rusiju. kako če ona va	en400 komunist. - Sodna T
aeset mefeci storit, ča još ni nikad,n~td 'st , K • t	a*	|ravnava se je imela pričeti od 15. do 20.
.nijedan na svete storil i kako čefV.s j	eT\elo nazad^ško ^ i decembra in bo trajala okr^ tri m«e-
soplsje v Nemčiji se je čudilo. Več ko “ Razprava se bo vnula v^ukarešb, v trideset let se je socialna demokracija. častniškem domu. Občinstvo ne bo rne-na Nemškem trdno držala glasovitega loL prisostvovati. Da ne bodo vseh 400
obtožencev vodili iz zaporov in nazaj, »c
iako da j'
»'»Ka ua aa/.cmu uvu; IVelUlllCl ' -----------1	*	r...............................   n	I	l_	i	.J	•	1	•	•
u zaicdnici sa seljacima oddilij j«. .■» I »	rogatoga	blaja	i	•	XI.;	iTkl t	S
spodc i stvonti za sebe Radni- Konja. Kada se bude selo vise sluzilo dft ltakor c:iI. alc ^roti ; sa ona
*■ w taiiiMi zv ca nu i aa v»i ivcv — a*	f	1	-	•	JI 1 . «
govcri, da tamo pul njih na Zvonečoj urskega programa in odklanjal« a sa-.	cLIenila	da	iih bo za časa sodne
cPtičkprf'1	»	a«*».in	nai» ko zvezo z buržoaznimi strankami.	sklenila,	aa	jin do za ca« soonc
to n»ki d«T-a Sn oisalo I tailvei zadnie iasc 50 socialni demokratic Uravnave nastanda v vojašnicah]pehot-to neti dan ra npn pisalo. I još , .	cOC;»1i.i: kazali da se naoi- ndl Pelkov, ki so blizu častnukega
da pise d:t j Rusija zato napredna aš ,	■	ec.nski	socialisti Kazali, da se nag d Tožiteli je major Černat. ‘	‘
da i' slavonska, pak da če zarad tega	k_Ine?dv,smm	scc'akstom.	-	Umor	<???*■,	»	n3afor	v'ernal-
do deset meseci ojačat.
Nad
;	vodileli,	Erzb.k^K
isu se
BOVEC.	od	gospode	_____________
Preteklo je zopet eno leto in naša 1 čku portiju. koja se zove: Komunisti- j Strojevima onda ne če seljak trebati	gospoda, ka se" sad^’po^Ju^osiarije1 da se raz*rgana levica v Nemčiji enkrat'
strokovna organizacija ima zopet zazna-jčka stranka. U drugoj kojoj knjiži1 tak° dugo i teško da radi. a ostače; seču?! Cigovi žulji su to storili?!	združi in nastopi proti desnici. Socialni
•	»	•	—	«	•	I	    .	.	nemnl-rnlin nan/li , r m, rn/><»l,,l<	.	-»	1	r,	'
okrog 200 strani
desnica, jc dozdevno zbližal'Vsc komuniste bodo sodiK skupno, ona ruska' vse stranke l«vice in pričakovati je bilo.
- J katerega jc vsekakor odgovorna rcak-!?e' Obtožba vsebuje Ca mor- rionama desnica, jc J—J—"
movati, vzlic vsem nezavednim delav-! cem, katerih je v naši podružnici nad štiri petine, ki sploh ne vedo kaj in kako je organizacija, lepe uspehe! Delavstvo nam samo meče s svojo nezavednostjo
IZ UREDNIŠTVA.
Vsem dopisnikom is so*rudnikom!
jmožemo nači program ovc stranke imu dovoljno vremena za učenje i za,Tone: Tr ja~lo znan da nete, aš jih ni■ demokratje, neodvisni socialisti in ko- pisite s irnjiom in	eDO	stran	pa-
H °	   !	•	‘	.	mumsb so skupno pnrejah kolosalnc de- ir^ Piiit€ čedno, ' razločno. čiUjtvo!
I
briga za siromaha.
Iz-, rše- Nečedne rokopise bomo vrgk v koši — dopisom vedno svoje pravo
U tom programu ima toga ninooo što ■ pristojnu i čoveka do.tojnu zabai'U. i	»>-,	.	..	^	,.
valja da zajednički razgledamo. No, I Još vele i tu bestldnu laž, da ho- 1 p«Pc; '	ma,°- to on zato tako va^nf ^^dbo^** sori^no*^ demokratične i
.................i" sugospoda na komunistc nabacala Uemo nadinili to. da ione bndu sv,. ^	i'	M «1»	d»	ic^a	fmX
polena pod noge! Onega ki jim kote j iicbrojlazi, imiemo u ovome pismulfija svojina. Ml nasproUv žene i te! .IojSa „imaiu.'samo mi,le. da Ml oni ivojopesl aranliral pn,Umoa.rlii,t. stio- Grop,J., J,.j„ .voj, im,! oobro m pomoč ga ne vidijo! Imajo prav, da prikažemo, da sve ovo, što gospo-j kako poslujemo. Zena nas rodila, že-	net večega ako su nekoliko	let više	dc-	P°z*b‘l«n°. kako so socialni de- Podgora: Raje	piši bolj priprosto	pa
ucepljeno narodnjaštvo v svoji krvi! j da. govore protiv komunista, nije isti-: na dojila, učila hodati i tepati prv'e i	leh mi na školskeh bankeh	brageše	"?okratic ,na s\°^. laaskem_ kongresu v jasno.
Vsem zavednim pa kličemo da na, pojas-, na. Citajte ]apano Razmisli,P dnhrn : reči. Zena ie maika naše dece. koiu	drli..	Casselu slovesno iz^vih. da ,e vsaka ko-' Seimm: Pismo	dobil dopisa ne še.
^± ^VSlV_UJP_ra.ViJ?omen °r^:zaHi nrosud te	  ~	1	------- ------------------- ---------- ---------------------------------------------
po svome zdravome ra- i toliko volimo. Daklen, kada to zna- Tooe: Ja, jii, a
 u	pa čete videti, da komunisti|^o, nečuvena bi grozota bila ponizi- delat i naipr
pominjamo/da naj poravnajo svoje pri-!imadu Pravo i da «« oni doista i pravi j vati je na javnu bludnicu (kurvu). Mi P°c* a ?	\	a
spevke za to leto do 15. 1. 1922. Zaup- i branitelji slobodc i prava radnoga na-' nasproti v hočemo, da sc ukinu javna 1 3P°- ,a ,° 1	pe	®	*u	.!v!.re-!
in razliko med narodno in našo! Solnce še ni všlo pri nas! Vsc organizirane o-1 zurny<
mi mn nrl »r.-)lpfSa mnnli1 alirija z »ljudsko stranko^ nemogoči. =	______
- o kravi past i °po drva :Rdip Scheidemann, vodja stranke, je ta-| U4»j«teli: irv*SEVAijn^ooscw_ROMCN!8TlCJ»E
a pakle več i za meltariča delat, i
krat grmel, sti sedeli v
roda.
Glavno je ono o zemlji. Što govori-
niki, odborniki, delujte za delavsko solidarnost, ker pričakujemo velikih bojev,
s kapitalisti!. Če delavstvo ne bo solidar-	•	,	• o it i ir_______
no bo naš poraz gotov! Potem bodete i?0 mi ° t?m pltanjuJ U kratko ovo: sami čutili, a to prepozno! Ob tej priliki ■	— kako stoji u bibliji - nije zevam voščimo novo leto, uspešno v va-;	niti prodao. niti ju je bilo kome
Sem in našem napredku! Živela delavska | najmio. Čovek na zemlji živi od zem-solidarnost! — Zveza stavbinskih delavcev v Italiji, podružnica v Bovcu.
da nikdar ne bodo sociali-1 vladi s pristaši »ljudske!
STR> NKE ITALIJE. Odgovorni uredoilt: JOSIP TUJfTAIt .!L LAVORATOSE*
bludilišta i svim ženama dade prilika doslojnu životu. Hočemo, da se ukine to, da se žene kupuju kao sada za i novce muža. a muškarac da se ženi ’ ne iz ljubavi nego s toga, jer neka
da psk i za njih drže. Pop nap. va ere kve predika. da jc boje bit siromašno. aš da čemo za smrtun va raje uživat, a bogati da te va pakle trpet. A to ligo govore samo da njih i gospodu na mire pustimo.
ženska imade novaca ili imetka. Ho- Tone: Govori on, govori, ma ga več dan-
ijo. zraka i vode. Radi toga neka sc, čemo> df *ena ne bude rob i služki- ‘ danzšnje ljudi
LOKEV NA KRASU.
' Danes hočemo pokazati na nekem resničnem slučaju, s kakšnimi težkoča-imi je združen na deželi vsak poskus jzdružiti ljudi v samopomožnih organizacijah. V Lokvi težijo vsi zavednejši gospodarji po tem, da bi si v gospodarskem društvu olajšali nekoliko svoje jživljenje. Misel o ustanovitvi konsumne razprodajalnice in drugih gospodarskih podjetij pri nas ni nova. Predno se je jsploh zanesla komunistična misel v vas, fso že imeli tukajšnji vaščani svoje gospodarsko društvo ,ki jc pa moralo vslcd
sa zemljom i njezinim proizvodima ”la muskome, pogotovu ako je lump koristi celo čovečanstvo. Ali. jer tre-;^ nevaljalac. I to hočemo, ako li se ba zemlju obrad ji va ir, neka b ude ono- ic ureše- pa \ide doskora. da ne ga tko je obradjuje' a to jest Seljakova nioSu zajedno živeti, da se rastaie. a Buduči da ima u svakom staležu sva- ne a je život večita, svadja i kovrsnih ljudi, a jer su do sada obično Pr°klcst\ o. Hočemo ljubav izmedju seljaci l)ez dobrih škola i jer su ih m’|1.2a 1 zane- hočemo iskreno prija-tovili lazima i rakijom, pa imade nera- ^chst\ o. A to če biti samo onda kad zumnih ljudi, koji ne znaju zemlje i ncstane sedan!ež društvenog poretka obradjivati; a ima i takovih. koji su u ko)em milijum rade, a hiljade leni
su ove vejski
vaca trati u raskoši i bludu zaslužbu i privredu drugih, Svi treba da rade i plodovi rada pravedno da se podele. Tako če svaki dobiti svoj potrebit deo.
Hočemo da sc deca od malena uče na slogu, ljubav. rad i uzgoje u znanju i veselju za buduči život, a u tom da im prednja.čc — stariji. Nečerno, da ih se plaši psklom i djaclom, kada
pijanice. te koji bi zemlju odmah pro dali i zapili te ovako upropasliii svoju obitelj, mi velimo, da je najbolje te seljaci učine svoje seljačke odbore.
....	Te odbore zovenio Seljačka Veča.
pomanjkanja inteligentnega vodstva po;0va Veča imaju nadzirati, da li sc
Krftl ’ rS|V,tl 7T dc,ovaDi^; zemlja obradjuje i kako. Valja da sc štar jc bilo takrat v rednih razmerah ,	.	,	J	’	..	.
(in pri gotovejših zaslužkih koristno, je	b"nu	za_,	doba'o	semenja	orudja	i
danes naravnost nujno potrebno. Zato	1	blaŠa	i	da	sc	u	pojedimm krajev una
ni čudno, če tli ta želja po združenju vjsadc ' se ju samo one plodine koje ,	.	,	.	..	.	-	..	.
srcih velike večine tukajšnjega prebival-j tamo rasli mogu. pa da se suvišak ' ce8a Pa a negoli jc to sa>-anji ži stva. V to svrho se jc vršilo tu že več; zameni sa drugim pokrajinama
sestankov in na zadnjem takem sestan-, imaju drugjb pjodij,a Veča treba	,,	. ,	,	,	- .	.
ku se »e sklenilo začel, z nabiranjem nadg|cdaju ccste { šume, da se ne „n,- .	t.ako;	da na	zaP<>ved šačicc .ljubi
članov. Vsak, kdor pozna razmere po -vaseh, si lahko misli, kak žalosten in smešen hrup je povzročilo to nabiranje članov pri vseh tistih, ki bi jim nameravana zadruga zašla v škodo. Uboge kmete strašijo, da jim bodo komunisti razdelili še tisto malo, kar nnajo; da naj pazijo dobro, če nočejo plačevati kakor takrat, ko se je izvršil polom Jrgovsko-cbrtne zadruge v Gorici: da imajo ko-
puno ne poslušaju, aš dosti prepatiii i sveta videli, pak su njin se oče otprlc.
Pepo: Pop s prcdikalnice govori kako i žrebe sc bogastvo ovega sveta zapuščat i nc marit za njega, aš da tako bog oče, a meštar nan govori kako trebe da smo narodnjaki, pak da branimo svoju domovinu, kad bi nan ju ki zet ote).
Tone: A ča bi nan vraga ni zel, kad niš ; ni nimamo!
Pepo: Ako i imamo, to i‘ sč niš. od tega ne moramo v anka shajat pak moramo va fabriku na delo...
Tone: Ma ako pak najdemo kade...
Pepo: Gospoda znaju, da su va Rusije delavci i kmeti temu kraj storili, a znaju i to, kako mi to dobro znamo, pak da čemo i mi ovdeka o' ako storit.
Toae: Vis,	viš,	vranica,	oni	bi	trebeda
oteli, da	nan	pokažu	kako	su i oni
zato, pa	kda	tc nas nnput	sten primi-
rii i još	napreda oti
naše muki živet.
L ■ j' °t na ovome svelu i ne može Ha bu-' Depc: Ja, sc zarad tega to »Pučki pri-v	de, gde se čovek ponižuje pred čove-	;a .elj i piše. samo da nas prevare i
teDa aa kom tako. da na zapoved šačice.liubi	*«* pridobiju. ma nete,- aš imamo i
mi dva zrna soli va glave.
■	ud m. um* i t	■	*	••	>* t	•	i«
lom j)rirIerow ,'bez^^'znTrg^oba. ut iduŽne	j"	ovo-	ToJ^IepoJebe	govorit,	ma	j’	još
čemo. cfci i seljaci budu medjusobno složna brača. da se ne svade oko ko-madiča zemlje i hodaju po sudovima potrošivši na advokate celu svoju i-movinu.
Sve ove seoske ud.rugc, organizaci
(!a rala	ljudi	takoveh,	ki kada čuju da njin to
° Pl* ,	a.	,c u ■ i-	.	!	meštar	govori,	pak mu sc veruju. Tako
Eh vidite, draga braco se jaci, mi! ti to %ilo Jmo va Zvoneč*.
omunish, ne cemo vama zla, nego Pepo: Ma vero nete več Hugo, aš odsa-zehmo, da uredile život onako, kako , da več i oni pomilo »Delo* čilevaju,
.uonc; a,	™	Z.a	božične	praznike	pošlje	vsak	večji	kraf
munističm lenuhi .n pijanci pri tem le: ie. odbori veča ili !:a!<o h ih vec ho- SVOjega ZaStODtllka ITlIadilie Ha 'tadinSkl kOll-zahrbten namen, tako dolgo piti ir. jesti cete zvati, imadu da . se još brinu.	^	j
na stroške ubogih kmetov, ki imajo v kako če se plodine najbolje spremili. gres, ki se vrši v Delavski zbornici v Trstu.
£□£
IE
Socialna matica
LJUDSKEGA ODRA V TRSTU
razpošlje v drugi polovici tekočega meseca svojim članom
prvo izdano knjigo
D
PC
D
UREDIL ING. GUSTINČIČ
Vsebina koledarja, ki je bila že na drugem mestu označena. je jako priviačljiva in vsakemu delavcu in kmetu pristopna ter smo gotovi, da bo koledar že do prvega januarja popolnoma razprodan
Naročnina se pobira samo te do 30. decembra L L
Radi tega opozarjamo slednjič, da nam vsi poverjeniki
do 15. t. m. pošljejo bloke in tozadevne denarne zneske
V nasprotnem slučaju ne bodo prejeli naročniki knjig, ter bodo nosili poverjeniki odgovornost za eventuelne reklamacije
aŠE
Tajništvo Ljudskega odra.
m
RUSKI:
Stuska was
Tiho sredi polja leži v plitvi dolini; ali na lahko vzbočenem brdu zre v širno ravnino, na bregu komaj ustru-gane reke čepi — ruska vas.
Vas — pred vasjo je polje, za vasjo jc polje za poljem je polje in dalje je log; ob logu je vas za vasjo jc polje; za poljem je resa ob reki je gozd; za gozdom je polje kakor v — brezkončnost ...
Jo vidiš po zimi: kakor prikrita jata golobov na shežni krajini. Komaj spoznaš jo; pod belimi strehami črni in sivorujavi pasovi iz snega molečih sten domov in žita pri domih zloženega v kope. Vse tiho ... Ne slišiš glasu, ne vidiš človeka — zajedajoče mrzli veter spihuje sprašeni sneg z vršin v nižja zavetja; žene veterne mline ob vasi — edino znamenje življenja: vse se je skrilo pred carjem — niorozom (mrazom), ki vlada mogočno čez širno ravnino.
Spomladi se zdi ti kakor osredje ogromne, trobojne cvetke. V to stran : na desno, se širi v daljavo živozeleni i jesenski posev. A v ono na levo raz- j teza se sivo-rujavo strnišče; na njem j sc zgibajo pestri tabuni (črede) ovac,; govede in konj. ki iščejo bornih ze-s Ijišč po paši po komaj odtaljenem! snegu. V ozadju odraža sc črna, na j novo preorana zemlja; spuinladna se-| lev bojno poganja, pokriva polagoma)
z novim zcienjcm zcm.jc-črmno. vsc ; ,c ne bo „.. Snežinke pode se V div- j Jest-!i	u vas sahar? — Jest!	—	11
spom.ad se žito arži čisto pri zemlji, | jem vrtincu vedno gostejše.,. Na-! čaj jest?	—
kakor da se ne upa vspeti iz strahu krat je zabrisana sleherna sled polj- U nas boljše kofe pijut! — A loša-pred otnrazi. 'Nastopi poletje in žito ske doroge' ). Pred sabo vidiš komaj idi jest? —
jc v klasju, kot bi čez noč naenkrat i na nekaj korakov; ne spoznaš več Jest! — I sani jest? — Gdje snje-dorastlo. zacvelo in orumenelo. Ob j smeri do vasi, ne veš. kje jc vzhod ga mnogo i sani jest! - A korovi vje-vetru se ziblje nalahko zoreče se kje je zapad. A v duši občutiš, kakor i dutsja? — Vjedutsja! — klasje; kakor b, morje stalo pred ta- j da sam si postal lahka snežinka, ki':	Zn učit,	vsjo jest kak u	nas! si	je	z i
bo tako valovi ti sirna, brezkončna, j ,<, vihar podi v divjem plesu zimskih radostnim zatrjevanjem uteštl svojo ..!£?* f01™',Rumem	° j1.' Pre^* j demonov. Lc konj ti še z njerm pri- radovednost: in priznati moram
sve Jo rumene pode se tja rojenim čutom ubira zasnežemp ^ot...: sem si pozneje s sličnimi
mnogo za predsodkov o ras
. ,  ----------,----bit j
slednja, predsmrtna tolažba — člo- j A vodku pijut u vas? — se je pre- j veku in konju ...	;	ko ramen drugih stegnil zvedavi star- I
vajoč
aa
naivnimi
raža ruska krajina v nedosežni krasoti — a vas: kakor stara, ogoljena krpa na novi, zlatorameni preprogi.
socialnega uklada ruske vasi. Barski roge* napečejo in se gostijo dvakrat dvor je razpolagal s skoro vso zem-]*n trikrat na dan. ^ Avstrije, ajda h Ijo, gnal h sebi na «barščino* celo vas nam čaj pit* to prijazno vabilo sli— in po svoji volji odmerjal skromen : šiš, če ie greš po vasi. In res, te sku-zaslužek revnemu ljudstvu; gospoda- ‘ šajo postreči z vsem, kar imajo. Ta ril je prešerno nad brezpravno rajo, j gostoljubnost je bila vsakemu nepri-ki je molče, s pritajenim srdom pre- čakovana. a jc povsod doma, kjer našala težke krivice. Mogočen čari-jpoznan dobičkanosni kapital, zem se je po deželi opiral samo na; Zvečer, pozno v noč slišiš na vasi *barine», ki šobili absolutni vladar ji t hreščečo »garmoško*; mladenič igra čez vasi, kakor je bil carizem nad;monotono blaško-. Dekleta in državo. — Leta 1905 bližnji vasi kmetje barski dvor.
Vot-ka, vezli!
Vasilij. Avstrijcev pri- ^ek-
Zapadel je sneg; ravan je pregrajena vsa z belo odejo. Na saneh se vozi muzik1) proti djerjevnjr); mladenič s popevko se laska ) brhkemu konju, da speši svoj tek proti domu; konj sam se ob sebi že trudi dojiti na dvori) v svoje skromno zavetje, kakor bi slutil, bi čutil prihajati snežni buran'). Zaman! — Ni mu usojeno u-teči buranu! Z oblačnega neba se vsujejo goste snežinke. Vihar jih podi poševno čez zasneženo polje v divjem pogonu. Vasi ni še videti — in
’) človek brez edoslojanstvenc stepnje. to je; kmet in delavec.
") vas brez cerkve
”) muzik nc poganja konja z bičem
') dvorišče
") vihar s suegom
je legla vsem
Pijut! — ta beseda Da-a-a. odgovarja ta-le z zateglim, jko* kamen na srce. radovednim glasom.	U nas vsje kazjonski	zakriti!	—
Komaj se sani ustavijo, obstopi nas kakor bolesten vzdih vseh se je sli-gruča radovednih vaščanov, moški Sal la odgovor iz ust rdečeličnega mu-in ženske. Nismo še utegnili stopiti .žika. — Ruski človek je vsled po- j s sanij, a že nam stavijo razna vse- manjkanja duševnega razvedrila s po-j mogoča vprašanja.	sebno strastjo ljubil vodko.
A vstrije* haroši ljudi	— zatrjuje z j	Med tem razgovorom	smo vsi	—j
uverjenostjo prileten mužik.	'bilo nas je dvanajst — stopili s sanij,j
Začjem?	uredili svojo prtljago in šli s prikazči- i
Oni u pljen popadajut. nje djerut- kom na barski dvor, Id se je dvigal j sja kak germanci — eto čorli!	tik koncem vasi, kakor človek-bahač
1 vaši zdajutsja — iim odgovarja- spričo revnih vaščanov; oddali so nas mo v priučeni ruščini.	sem kot vojne ujetnike na «raboto>.
No. a začjem dratsja,	skaži-ka. pa-	Kdor jc \idcl vas na	barščini.	je
' zalujsla, nje vsjoravno	ljudi mi kak j	* opazil, da stoji ceia	vas kot osra-
ji vi! se brati /. nami prostodušen 1	Pred	barskim	dvorom.	Stoli-
se je vsa vas opila, tako so vaščani.
Rus.
tf) P«!
pinova agrarna reforma je sicer omogočila oderuškim elementom bogateli, I u ni povzročila še vidnega razkroja!
carizem naG,- ..	. ,	.	.	,
cn zaždali v	‘ant,e vasujejo; zberejo se vsi skupaj
- jjj1	»na ulici*, plešejo m pojejo običajno
tukajšnji barin je jokaje prosil, naj I * kvinli* ,ki končuje enoglasno.
mu prizanesejo; za vodko je dal. da T° >e ^ večfri v toPlera poleti«*
Dravili m mrz« ztm*. ob lepem vremena ka-kor ob snežnem metežu; mladina raja in poje in snubi »na ulici«, ni-4	...	.	kakoršno vreme je ne zadrži od tega
Komaj sneg skopni, prične sc polj- veselja. — Na ulici zboruje navadno sko delo; orejejo za spomladno setev. tpdj vaška »shodkar, občinsko zbo» Mužik	poseje	hitro	svoj skromen ko-	rovanje, kjer odločajo moški in žen-
šček zemlje,	ki	mu	ga	odmeri »mir >:	ske o vaških zadevah; starosta opravi
vsako spomlad za posev; potem šema svojo odgovornost le čisto formal-idinja na barščino. Od rane zore do! ne zadeve, o vsem dragem odloča poznega večera stopa za plugom. Ko-1 obča »shodka«. Vsled tega običaja maj posejejo, je že treba preorati str- so rasi vajeni nastopali kot govorniki; nišče za jesensko setev. Dvakrat, do ne kažejo nikake plnšljivosti ali sra-trikrat preorjejo zemljo; niso še pose- | mu, kakor naši ljudje: to je v poteka jali, že je"tu žetev. Kmetje pospravi- revolucije lahko \ sak opazil, jo svoje žito h domu in je polagoma;	•*
mlatijo	skozi	vse	leto.	Na	barskem	Tako sanja in snuje svoje skromno
dvoru se pa seje	in	mlati	s stroji.	Se-	življenje tuska vas: rpremlja udano
lev-žetev in mlale\ : v tem krogu po- svoje sinove do mesta, ko grejo rt* teka dcio na ruski \asi: in tako eno-; boj za vero? za carja? za zoni lic? z« slavno jc tudi življenje. Cajui samo- dom? .. . Ali — Čuti-Ii morda ie v sebi var na pogrnjeni mizi vzbuja naj\cč- vstajenje?!
jo radost v priprosti kmečki hiši; pi- j	(Konec pub.) *