PROSVETA m. ' • «t ' • r GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrwtftUkl te upra TaHki. froêUtix SMT South UVMUU A** 1 Offloo of Publtcatlaa: MU South Lewadak Ati Tokphoo«, Rockwall 4004 S^VEAR XXXIII. IW ANW «X March Tim* CHICAGO, ILL., PETEK, 31. JANUARJA (JANUARY 31), 1941 Sabacripsion W OO Yaarty ftTK V.—NIT M BKR 22 Acceptance for mailinf at special rate of provided for in tlOJ, Act of Oct. 3. ial7. authorised on Jaas 14. 191». ANGLEŽI ZASEDLI D E R N 0 PO |LJirnH BOJIH Motorne kolone prodirajo naprej DIKTATOR HITLER GROZI KAIRO. EGIPT, 31. jan^ ^igovite angleške motorne in *kanične enote «o zabele prodi-Ki proti Bengaziju po okupaciji lene. tretje italijanske base v jhiji. ikngazi leži 325 milj a-adso od egiptske meje in 150 lil j od Derne. Okupacija Derne je sledila Iju-iai bilkam, ki ho trajale ¿tiri ■i. V trdnjavi je ostalo le fa* 10.000 italijanskih voja-■0%. ki pa se se odločno borili, trd naskokom * na fašistično rdsjavo so se vršili topniški T oboj L BERLIN. 31. jan.—Vsak parit ki bo vozil orožje in bojni isterial v Anglijo, bodo potopile twkt podmornice, je zapretil fctator Hitler v svojem govoru rad člani in voditelji nacijske Iraške. ki so se zbrali v Sport-paiari ob osmi obletnici nacij-m režima. Grožnja je veljala riki. ki je obljubila vso pouk Veliki Britaniji v boju proti gmorjem. Diktator je nagla-L da je Nemčija zavojevana v •jni. katere ni želela, zaeno pa oaenil. da čaka vse sovražni-Nemčije veliko presenečenje, i je tudi napovedal, da bo iemčija zmagala v tem letu. Bitoij. Jugoslavija, 30. jan. — em dospela poročila se glase. so Italijani naskočili grške oiicije v dolini ob reki De voli, rti pa italijanske ob reki tumhi. Fašisti so v naskokih bitt bajonete. * Pozicije so bi-v naskokih večkrat sprerne-tfene. Poročila dostavljajo, da U obe strani utrpeli velike iz- Atene. 30. jan. — Uradni ko- unike pravi, da so grške čete f se fašistične naskoke na tej* postojanke. Italijani ao Si vrženi nazaj z velikimi iz-■tom!. Srdite bitke so v teku š «verni strani Klisure. Kairo. Egipt, 30. jan. — Antene motorne kolone operirajo Isektor ju Agordat-Barentu, ijanska Eritreja. Te so pro-* * 80 daleč v italijansko L «jo. Pri l'mm Hagaru so JtfKi ujeli 73 italijanskih vo-Bfr in častnikov. ojaškt» straže so aktivne tu* v italijanski Somaliji. Na Nniuki fronti se položaj Hit •-nil. Rebelni domačini, Mpirajo .angleške čete, r«Jno napadajo italijanska ta igrišča. • :>,(». Jan ___ Nemške «rtreijlne in ¿atigaine bombe Vlada zavrnila Fordovo ponudbo Kompanija ne dobi naročila . < WASHINGTON, D. C., 30. jan. —Vojni départ men t je danes zavrnil ponudbo Ford Motor Co. glede dobavo 11,781 malih tovornih avtov, čeprav je izmed ponudnikov postavila najnižjo ce-od k Ion jena, ker je kompanija zahtevala iz* jemščine glede delavskih klavzul. k ' Naročilo je dobila Fargo Motor Corp. ▼ Detroitu, Mich. Ona bo zgradila omenjeno Število tovornih avtov za $10,298,128. Kakšno ceno je postavila Ford Motor Co^ ni znano. Zadnji teden je bilo naznanjeno, da morajo vse kompanije, ki hočejo dobiti vladna naročila, upoštevati provizije Wagnerjevega zakona in Walsh-Healeyjevega zakona. Nemčija ima 36,000 bojnih letal Priprave za invazijo Anglije Washington, D. C„ 30. jan. — Dobro poučeni krogi v Washing-tonu trdijo, da ima Nemčija 36,-000 bojnih letal in da bo Hitler odredil invazijo Anglije v prihodnjem aprilu ali maju. Vsa nacijska letalska sila bo mobilizirana za napad na Anglijo, da jo potisne na kolena. Isti krogi pravijo, da ima Nemčija štirikrat večje število bojnih letal kot Anglija. Kljub temu sta dve največji ameriški vojaški avtoriteti naglasili, da sta popolnoma uverjeni, da bo Angilja preživela napad in končno zmagala. (general George M. Marshall, šef armadnega štaba, je dejal, da bo Velika Britanija porazila Nemčijo, če bo dobila ameriško pomoč, kakršno predvideva Roo-seveltov načrt, ki je sedaj pred kongresom. Rekel je, da vsa znamenja kaiejo, da bo Nemčija skušala invadirati Anglijo prihodnjo pomlad. Admiral William D. Leahy, ameriški poslanik v Vichy ju, ki od blizu opazuje razplet konflikta, je tudi izrazil mnenje, da angleška vlada z ameriško pomočjo lahko nadaljuje vojno do uspešnega zaključka. I^eahy je bil prej načelnik navalistič-nih operacij. Njegov in Mar-shallov komentar je v soglasju s poročili iz drugih virov o prihajajoči nacijski invaziji angleških otokov, \ Največje število nemških bombnikov, poslanih nad Anglijo po kapitulaciji Francije, je znašalo 2000. Nekatere avtoritete dvomijo, da bi Hitler vrgel vso svojo letalsko silo v boj proti Angliji. m sinoči spet padale! -— Lkjjjjjj-n. Porušile so nekaj Uposlitev iensk ■ lotile več požarov v angleških industrijah i i:rtudfd^ i ¿-¡s - fc^ka mesta bombardira-!iSj^t^TSlÎ jalcev študirajo načrte glede u- poslitve večjega števila žensk v vojnih industrijah. Anglija namerava mobilizirati vse svoje sile. da pospeši produkcijo o- n m tt^S^Nemški topovi na fkim obrežju' so včeraj *rogi. Rokavski pre-| ' Poročilo, ne ome-^»vzročene škode. Rar IZ U,,ík*hir:i nravi Am rožja, streliva in bojnega mate- r*t zaradi po manjkanja M l,vedbo ***** ***** .Naznani ji li o ¡-škripcije delavk in delavcev. Idar j i iz drugih dis- klller* omml "dnji ru,m wibvikJ m¡nilter Ernest Bevin v ^ ;n I»"-lani tja. Nekatere i Vw •varne «o ustavile o- P^"**"*1 BANKIR POSTAL PREDSEDNIK GRŠKE VLADE Ljudstvo žaluje za umrlim premier jem * BORBA SE BO NADALJEVALA . -r-Tj* Atene, Grčija, 30. jan. Grčiji je nastala žalost, ko 4je bilo naznanjeno, da je general Jofcn Metaxas, diktator, ki je vladal Grčijo skoro pet let, umrl. Smrt je sledila operaciji na vratu. Na tisoče ljudi se je zbralo v atenski katedrali, kjer leži truplo premierja. Eno uro po naznanilu, da je Metaxas umrl, je kralj Jurij imenoval novega premierja. Ta je Aleksander Korizis, bivši predsednik državne banke. On je bil pred leti član vlade. O njem pravijo, da bolj pozna afere in probleme dežele nego katera koli druga oseba v Grčiji. Predsednik državne banke je bil dve leti. Korizis je preko kralja Jurija zagotovil ljudstvo, da se bo borba proti Italiji, ki je provo-cirala vojno z Grčijo, nadaljevala. Grčija bo vztrajala v boju do zmage. Novi premier je star 55-let in pridržal si je tudi pozicije zunanjega, morna-ričnega, vojnega, letalskega in naučnega ministra. { Vsi drugi člani starega kabineta so obdržali svoje urade. Korizis je po prevzet ju. predsedništva vlade podal izjave*, da bo ščitil interese delavskega razreda, "ki tvori produktivno silo grškega naroda." Metaxas bo imel državni pogreb jutri. On je služil državi na političnem in vojaškem polju 51 let. Užival je sloves kot briljanten vojak in politik. L. 1910 je poatal zaupnik premierja Venizelosa, s katerim pa se je dve leti pozneje spri. Konflikt med njima se je poostril, ko se je Metaxas izrekel proti podpiranju zaveznikov v svetovni vojni. Ko so zavezniki dobili kontrolo nad grško politiko, je bil Metaxas deportiran. Metaxas je dobil diktatorsko oblast I. 1936, ko je uveril kralja, da le močna osebnost na čelu vlade lahko reši deželo pred PQlomom. Politika, katero je izvajal, je izzvala ostre kritike, toda vse ljudstvo je potegnil na svojo stran v zadnjem oktobru, Domače vesti ____' •• ' ¿A . i * Novice k Pomim) Ivani je Pittaburgh, Pa. — Dne 28. -januarja 3e je tu pri sankanju ubil 17-letni Stanley Smrdel, ki je bil rojen V Dobrem polju pri Trnovem. Zapuftča dva brata in dve sestri. —.V Braddocku, Pa., je 27. januarja umrl Mike Sadar, star 69 let in doma od 2užemberka na Dolenjskem. Vzela ga je naduha, na kateri je bolehal 15 let V Ameriki je Živel 4£ let in tu zapušča feno, dva sinova in pet hčera, v starem kraju pa sestro. Bil je član društva 300 SNPJ. — Is Imperiala, Pa., se nahajata v pitsburški bolnišnici Mercy brata Raymond in John Lombardo, člana društva 106 SNPJ, ki sta bila poškodovana pri delu. V domači zdravniški oskrbi so še sledeči trije člani, ki so tudi bili pobiti pri delu: Jakob Keber, Anton Pavlovič in Maks Rožič. Člana Frank Urbas in Jennie Trusnovič, ki sta tudi bila bolna, sta pa že zdrava. Nov grob v liorainu Lorain, O. — Dne 27, januarja je umrla za pljučnico Ana Kos, roj. Križaj, stara 70 let in doma iz Koiic pri Vrhniki. V Ameriki je bila 37 let in bila je članica društva 17 SNPJ. Tu zapušča moža — ki ne zna nič o njeni smrti, ker se nahaja v bolnišnici za isto boleznijo in zadnje dni leži v nezavesti — v starem kraju pa brata in dve sestri. Iz West Virginije Windsor Heights, W. Va. — Rudarju Viktorju Hribarju je stroj v tukajšnjem premogovniku odrezal tri prste na nogi in zdaj se počasi zdravi doma. Njegova noga izgleda kakor "razkuhan štrukelj." — Dne 18. januarja je Krank Kolenc. blagajnik društva 407 SNPJ. ob hajal svoj 56. rojstni dan ob prijetni zabavi, ki je trajala pozno v noč. — Mihael in Margareta Gračan (on je Hrvat, o-na pa Slovenka) sta zadnje dni dobila krepkega sinčka prvorojenca. Ker je mati članica SNPJ* je mladinski oddelek naše jednote dobil novega člana. Cikaftke vesti Chicago. — Mary Kraus iz Frontenaca. Kana., je 30. jan. bbiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete. — Razporoke: Madeline Bavčevič toži svojega moža Filip« Bavčeviča sa ločitev. - Ae ena vest is Penite Ren ton, Pa. — Dne 16. t. m. je tu umrl Ludvik Gruden, star 58 let in rojen v Pelcu pri Tolminu na Primorskem. Pokopan ko je zavrnil Mussolinijev uiti- je w, ^ civi|nem «bredu in tu mat, nakar ao italijanske čote ^^^ Um jo minirano invadirale grško ozemlje, kate-'hčer re pa so Grki v nekaj tednih - pognali nazaj. STAVKA V TO-IStimsoiiMgow/« VARNI POUEDE SKIH STROJEV Cez 5000 delavcev odložilo orodje UNIJA ZAHTEVA ZVIŠANJE MEZDE Angleške gospodinje demonstrirajo London. 30." jan. — Cez 60 gospodinj je vč*ra> demonstriralo preti hotelom Savoy in zahtevalo, da morajo prebivalci Nemški letalci in tehniki o Libiji Italijanski urednik kritizira Ameriko dobiti večje odmerke živil. De-i Tobruk. Ubija. 30. jan.— monstracije je opazoval med! Okrog tisoč nemakih letalcev in drugimi tudi Wendell L. Will-kie, predsedniški kandidat ameriške republikanske stranke, ki tehnikov se nahaja v Libiji, ita lijanski koloniji, kjer pomagajo fašistom v boju proti Angle- se nahaja v Londonu. On je tem. Tako je izjavil neki itall- prej konferiral s predsednikom janski vojni ujetnik. Ta je edrn poljske vlade v izgnanstvu, ki- mod tisoči ujetnikov, katere so tajskim poslanikom In nekateri- angleške transportne ladje od mi člani angleške vlade. Jeklarska industrija lahko izpolni . vse zahteve vedle is Tobruka v Egipt po j padcu italijanski' trdnjave. V tukajšnji lukl s« nahajajo »K rpale ^ "" Panama odredila raj .Kiredila. da deportadjo časnikarja fantje v starosti 18 Balboa. Panama. 30. jan. — f " "trirati za vojaško Predsednik Arnulfo Ariaa je od-UndcNMi ae vrši kon- redil deportacijo E. W. Scotta, 1 delavci in d*toda- urednika tista Panama Ameri-J* «klical Erneat can. fleott. ki je bil rojen v n m..ter. Raz-] Avstraliji, je obdolžil Ariaa«. da . . ** rt'b rW« poape- simpatizira a totalitarskimi dr-uk< '>* orožja in boj |žav«mi. Urednik bo deportiran • r Novo Zelandijo." ostanki sedemnajstih Italijanskih parnikov, katere ao Angleži razbili v času bombardiranja New York. 30. jan. — Irving jobruka. Med temi je tudi Ita-8. Old*, načelnik United SUtas ||jftnil|u krhtarka Kan Giorgio. Steel Corp.. je dejal, da jeklar- Vel{ki julijanski potniški pomik aka industrija lahko zadosti ufurfa |« vedno gori, • vsem zahtevam obrambe Ame- Rim. 30Jan.—-Virginio Gayda. rike in Velike Britanije. Na urNfnik Mussolini jevega lista II razpolago ima dovolj materiala Giornaie d'ltalia. se jezi na Ame In lahko poveča produkcijo jek- nko> k*r pomaga Veliki BriUni-la na h 1.0,000 ton letno. Za jj. jo—pravi—je direktno krše-obrambo iti izvoz zadostuje 20,- a)m «mriAke nevtralnosti Ame-000,000 ton jekla. Pravkar ol>. riška pomoč bo v doglednem č^-javljeno poročilo kaže. »da je «u pr»gnab Združene države v znaš«! profit U. 8. Steel Corp., vojno z o«iščem Italija in Nem-v preteklem letu $104,121,571. tfj« #ts ns to «e pripravljonL Chicago, 30. jan. — Unija Farm Equipment Workers, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je včeraj oklicala stavko proti International Harvester Co., ko so se pogajanja glede zvišanje mezde razbila. Voditelji unije pravijo, da je v stavki zavojevanih 5500 delavcev. "Stavka se je kuhala ž^dve leti," je rekel Frank Sliva, or-ganizatorični direktor unije. "Sporna kost je bilo akordiio delo, ki ga opravlja 95 odstotkov delavcev, prigaujaštvo in neznosne delovne razmere." Grant Oakes. načelnik organi-zatoričnega odbora unije, je izjavil, "da je kompanija odbijala zahtevcŠn predlagala konference, ki niso prinesle nobenega rezultata. Na podlagi defjstva. da njene tovarne v Franciji in Nemčiji izdelujejo blago za za-vojevane države Jn oposicije proti zahtevam unije, lahko sklepamo, da smatra vladna naročila za golo bizniško zadevo." Sidney G. McAllister, predsednik kompanije, je na to ob-dolžitev odgovoril, "da tovarne v Franciji In Nemčiji, kolikor mi je znano, izdelujejo le poljedelske stroje. Tovarne so pod kontrolo tujih vlad in kompanija nima nobene besede." Unija zahteva odpravo akord-jhega dela, minimalno plačo 75 centov na tiro sa delavce in 65 centov za delavke in zaščito starostnih pravic. V konflikt je posegel David T. Road ley, član spravnega odbora federalnega delavskega departmenta. Naznanil je, da bo akušal aranžirati konferenco med voditelji unije in kompanijo. Slednja izdeluje med drugim traktorje za armado. Od vlade je nedavno dobila naročilo v vsoti |25,000,-000. Washington. D. C„ 30. jan. — Kowgroonlk Carl Vinson, demokrat " iz Georglje in načelnik zborničnega odseka za morna-rične zadeve, je naznanil, da bo predložil zakonski osnutek glede omejitve in celo prepovedi stavk v obrambnih industrijah. Ta bo vseboval tudi provizijo, da ne »me nihče siliti delavcev, naj postanejo člani unije. Na drugi strani ne bi amela nobena firma, ki dobi vladna naročila v zvezi z izvajanjem o-brambnega programa, braniti delavcem vstopa v unijo. Rooseveltov načrt Anglija mora dobiti materialno pomoč * . > Washington, I». C.. 30. Jan.— Vojni tajnik Henry L. Stimson je povedal članom senatnega odseka za zunanje zadeve, da bi kongres storil veliko napako, če bi omejil Rooseveltovo oblast s amend iranjem načrta aa t«*nmč Angliji, da ameriške bojne ladje ne bi smele spremljati parnikov, ki bi votili bojni material v Anglijo. "Ustava daje predsedniku neomejeno pravico kontrole nad bojno mornarico in armado," je dejal. Stimson je dalje rekel, da je popolnoma uverjen, da bo Veli* ka Britanija zmagala v tej vojni. če jo bo Amerika zalagala s potrebnim materialom. Oaišče je naletelo na velike poteškoče, kar potrjujejo dogodki na afriških in albanskih frontah, v Italiji. Rumuniji in na Norveškem. Vojni Ujnik je hvalil načrt in ga priporočal v sprejetje. Senatni odsek je t>il informiran, da je vojni department naročil 4.500,000 znakov za identifikacijo ubitih in ranjenih vojakov in da je predsednik Rooao-velt pozval upravo Rdečega kri« U. naj preskrbi štiri milijone obvez do prihodnjega aprila. Stim-«on je bil pozvan, naj pojasni to stvar, kar Je tudi storil. Rekel je. da take tnake rabijo vojaki pri manevrih. Nekateri ao s temi znaki oinačeni za "mrtve" ali "ranjene". Senator Johnson, republikanec ii Californije, je hotel izvedeti, koliko krst je t>ilo lo naročenih, toda fitimson jo vprašanje ignoriral. Rumunski tisk zahteva premirje Bukarešta, 30. jan. — Rumunski ...časopisi, naklonjeni naci-jem. urglrajo enoletno premirje v vs«'h ideoloških konfliktih, "ker to zahteva notranja aitua clja." Rumunija mora vedatl, da se temni oblaki zgrinjajo o-krog nje in da prihajajo nevihte. Nemške motorne kolom« bodo kmalu udarile z vso silo na Balkanu. Notranji minister je včeraj poročal, da Je bik» v teku revolte gardistov zadnji tfri^n 370 ljudi ubitih In 444 ranjenih. ^ Policija Je doslej aretirala 498 gardistov. Pogajanja glede izpustitve ' vojnih ujetnikov Berlin. 30. jan. — Tu je bilo naznanjeno, da so v teku pogajanj« gloda iapoatilv« - franco. ! skih vojnih ujetnikov, slasti o-I nlh. ki imajo mnogo otrok.- V ' Nemčiji se nahaja več sto tisoč francoskih ujetnikov. Vojaška révolta v francoski koloniji Se«t oaeb ubitih in mnogo ranjenih Madrid. Apanija. 30. jan.— Najmanj šest oseb je f>ilo ubitih In veliko število ranjenih v revoit! v Alžiru, glavnem mestu francoske Alžirije, po poročilu, IU Je prišlo sem iz Tangierja. Maroko. V revolti so udeležim« vojaške čete. _ Vest pravi, da so vojaki zapustili svoje barake, nakar so se jrlčele bitke. Nekateri vojaki so Mil aretirani, mnogo pa jih Je pobegnilo, Révolta je zavzela resen značaj. (ieneral Maxime Weygand, poveljnik francoske oborožene sile. Je zapretil z drastično akcijo proti r^belem. KOOPERACIJA NED AMERIKO IN BRAZILIJO Važna posvetovanja v teku ' BRAZILSKI ČASTNI-Kl V AMERIKI Rio de Janeiro, Hraailija. 30. jan. Prijateljsko vojaško ao-delovanje mod Brazilijo in Združenimi državami se očituje v izjavah uradnih krogov, kar je važnega pomena v situaciji, v kateri se bolj naglaša zahteva podrejenosti gotovim ailam nego kooperacija. Brazilska nakupovalna misija v Ameriki, mornarična misija v Braziliji in grupa mlajših brasllšklh častnikov, ki bo kmalu obiskala Združeuu države na |>ovabilo a-meriškega vojnega departmenta vse to priča o vainosti in IKizoriiosti, ki jo posvečajo tukaj vojaškim zadevam. General Amaro Soares je bil nedavno imenovan za načelnika brusilske vojaške misije v Wa-shingtonu. Njegova glavna naloga je dobavljanje potrebnega materiala za brazilsko armado. 8 Soaresom sodelujejo drugi brazilski vojaški častniki in ve-ščaki. * - 1 V glavnem mestu Brazilije je zavladalo veselje, ko je bil A. T. Beauregard, načelnik ameriške misije, imenovan za podad-mirala. V Rio de Janeiro Je prišel kot kapitan. Brazilski listi so iMisdravlli povišanje In omenili, da ga je Beauregard zaslužil sa delo, ki ga tu opravlja. Posvetovanja glede poglobitve kooperacijo med Brazilijo in Združenimi državami se nadaljujejo tu in v Washingtonu. obe državi pričakujeta koristi od teh pos veto vanj. Grupa več mlajših brazilskih vojaških častnikov je še odrinila s parnikom is Rio de Janelra proti Ameriki, Vsi bodo gostje ameriškega vojnega departmenta. V Ameriki bodo oatali več mesecev in obiskovali vojaške šole, v katerih bodo dobivali in-strukcije o taktiki In strategiji. 54% Američanov na strani Roosevelta . To »o večinoma delavci v velikih •rediičih r , i jL_x imm^Xiêi Princeton, N. JH 30. Jan.-* rora nocm I*™*™ ¡Najnovejše glasovanje instituta tovarne vladi? ^ iMVno mnenje (Gallup Poll) Washington, D. C., 30. nov. i* Púnanlo, da 54 odstotkov vo- — Kongreanlk Hoffman je de ^ * v največjih industrijskih jal. da je bil Informiran, da ji bliščih Združenih držav—New Hvtrii magnat Henry Ford po | Yt"k "nrh. Chicago ltd. — podpira bo raje izročil svoje tovarne | inoaev«l«nv. načrt r« večjo po- vladi, da jih ona obratuje za dolar na leto, kakor pa se uklo moč Angliji, ki Je zdaj pred kongresom, Tukaj niso všteti volil. nil unijam, ki zahtevajo zaprto «« * •"farmarji, katerih delavnico. Kongreanlk, ki j,nI«""! *e nI«, znani, znan kot sovražnik delavskih ^ vprašanje, če je prav, da organizacij, je dejal, da Je bil kongres s p r e j m e . "lease-Irnd lako informiran xadiiji ledeftJbéH/* je 54'* v praSamrev v indus-On ni hotel povedati imena oš«- ¡ irijskih velemestih odgovorilo be, ki mu je dala informacije, ¡»da," dočim je 34% reklo "na" Detroit. Mkh , 30 nov. Ne- in v¿ < m mam eflofltl. ki uradnik Ford M^ir (k». Je T(| mM voli k« v predstavlja izjavil, «la ne ve, ali Je Ford po- y 0|(ror|(fli v^jflj ^Uvce. dal izjavo, da bo lzr«^ll svoje ■ tovarne v Mi. Magnat se idnj nahaja na počitnicah. Ittponska ratificirala pakt z Rusijo Vojaiki vlak se iztiril f 27 ranjenih v Sandersville. Misa., 30 Jan. I j-» Hrdeniindvajset članov na Tokio. 30. Jan. r* Vladni avet njdne garde iz Iridiarte j« bilo je včeraj ratificiral trgovinski j ranjenih včeraj, ko se je iztiril pakt, sklenjen s sovjetf prejšnji vlak. na katerem so ae vottti v teden Ta d«je Japonski pra-1 taborišče ' pri ShelbyJO, Misa, vico ribolova v sibirskih vodah Kurjač J« dobil težke poškodbe Veljavnost pakta poteče čet eno ¡ »n je umri. Devetnajst millč- leto. nikov so odpeljali v bolnišnico. --- mm m m*. u-— • ** " ** m ColTi* marnée w.. MH-H 1PHOS VET A THE ENLIGHTENMENT UjO IM UfTNIHA »IÄ»«WO «A» ib jimun KBOtiVKTA III1M h. U«|M* or m runuTi» Glasovi iz naselbin O čitalnični lo-letairi 11» vabimo k tej uatanovi. M» VVaukegan. IIL—Slavje NO-let- sečna Hanarina je M* »h »a rai niče Slovenske narodne čiulnioe polago vam je preko 500 knjig in na Silvestrov vefcr je neprič*. Jlftt- Ce postanete ¿lan. dobite kovino doro uspelo v vseh ozirih. ključ čiUlnice za prosto poseča Do 9. ure j« prav ¿aloatno izgle~| nje, knjige pa zi lahko izposodi- te vsak torek zvečer od 7. do 9. ure. Knjige lahko dobe tudi nečlani za odinecjeno dobo. Odbor čitalnice za 1941 je dalo, potem pa je občina t vo navalilo in sedeŽiHO bili hitro zasedeni. ' . Kmalu po deveti uri j« John Mahnlč otvoril program, pozdra- deči: Predaednik John Mahnich. vU navzoče in podal nekoliko i podpredsednici* Furlan, Ujni-zgodovine čiUlnice. PredsUvil I ea Anna Mahnich. zapianikarlca j« tudi ustanovitelje — Malha) Helen Jereb, blagajnik Paul Pek-Vorska, Matha Ogrina in Johna] Ulj, nadzornika Thomas Troba in Zakovška, ki ao se v kratkih be- John Zelenik, knjižničarka Mnry aedah dotaknili zgodovina. *Po- Lukančič (421 llth st., North več drugih pr- J Chicago). Seje čitalnice — vrte uradnikov, toda ae nišo ocMvsaVo drugo soboto v mčs«cu do vih zvali. Nato je pevaki zbor SND zapel več slovenskih in angleških pesmi v veliko zadovoljstvo občinstva. kakor vselej. Zbor pod vodstvom Paula Siflerja zasluži vse priznanje. Tudi mladinski krožek SNPJ je pod vodatvom Biče vi sestrici (dvojčki), članici mladinskega krožka. ata «e par-krat nas topili in v duetu zapojeta Uko dobro, da jih človek z veseljem posluša. Tudi Dorothy J ud im nas je zopet razveselila ÜM . . .. Stepata brez primere - Norman Thomas pise v Callu, svojem gleai-lu, da prav nič nima rad svojih sopotnikov, s katerimi — mora boriti na drugem polju, toda zdaj koraka z njimi vred v boju zoper Roo-se vel tov program obrambe, ki ja pred vsam program obrambe Združenih držav; kajti materialna pomoč Angliji drži -vojno proč od Amerike. 7>A\*r „as veseli, da Norman Thomas sam prianava, da ao med njegovimi Stalinovimi in buržujsko-liberalmmi aopotniki tudi kapiUli-atični "apizarji". Thomasov» slovenski sopotniki. ki si drzno igpoaojujejo Prosveto za po-grevanje defitistične propagande (drzni so zaradi tega. ker so v manjšini, kajti nikakor na verjamemo, da bi večina članstva SNPJ drvela za njimi), niso tako iskreni in zelo se čutijo užaljene, ko čitajo besed« "sopotnik, api-zar in petokolonec* v. kolonah našega lista. Camu? Ali ne izdajajo s tem slabe vesti? Čemu s« mešajo med resnične sovražnike demokracije, ki so pri nas pravilno označeni z omejenimi nazivi? Ali mislijo, da s« jih ne prime- "¿¿¿¿ggV in pisateljic in jo dlake, če se valjajo tam, kjer se valjajo | tigftnje knjig po Hitlerju osli? Norman Thomas je bolj iskren. On priznava, da mu je hudo, ker mora sopotovati z načelnimi nasprotniki in hudo mu j«, ko srečava socialist«, svoje stare sodruge, ki zdaj korakajo v nasprotni smer — proč od defitizma i» "apumenta". Thomasu j« hudo pri srcu. ko s« mora danes družiti t največjimi reakcio-narji — na primer s Jlamiltonom Kiah«m. ki fft j« povabil na pričanj« pred zborničnim odsekom proti Rooseveltovemu načrtu — na dru* gf atrani pa mora poalušati. ko a« pred iatim odaekom čitajo ogorčene brzojavke aociallstov iz New Yorka, njegovih sUrih sodrugov, ki poročajo, da Thomas predstavlja komaj š« mi-kroakopičen drobec odstotka ameriških auciali- poletja. Anna Mahnich, Ujnfca. Koledar a« ji« Musfcegon, Mick. — Ko to p* šem, sneg pada kot za stavo. V Prosveti vidim veliko kritike proti letošnjem koledarju SN-Kristine Stritar prispeval točko IPJ. Ne vem, kaj ljudje mislijo, k programu v zadovoljstvo vseh. da Uko malo upoštevajo tega bo-Mladi Eddy Udovich iz Chicaga sega junaka, ki j« prav lepo izje zopet osvojil srca vseh navzo- delan. Nekateri so se razjesili, ¿¡h. Zapel je več slovenskih In kot pišejo; in so ga v peč vrgli, par angleških Uko, da bi ga čio- Ce bt jaz kaj Ukega storila, bi vek kar naprej poslušal. Znidar-1 tega v javnosti ne povedala. Angleika dečka apila v zaklonišča v Londonu. = drugi Drugi spet pišajo. naj bi bil na. sliki kakšen s^ar član. ki je že dolgo v jednoti. Toda tudi mnogo otrok j« že dolgo v jed-noti in ti bi bili prav Uko lahko na sliki kot kak sUr član. ^ Jaz mislim, da je to kritizira- s svojim čistim sopranom se že nekaj časa vediiv petju in ^ ^ Rr¡ naM gmo Umpolju.ce oo,^ ^ udQVojjni B Redarjem. ob«U mnogo na vzdržala. Prizor, ki si ga je umislila mrs. Furlan: predsUvo člUlni- Goebbelsu z deklamacijp s« in ni Imam odrasle otroke, vsi člani jednot«. Takoj, ko smo dobili koledar od Ujnika. so vsi rekli, kako je lep. sploh da j« letošnji najlepši, odkar jih jednoU izdaja in da je bil ž« čas. da so jih obnesel kakor je bil ^emenili. K nam večkrat pri- Kfjvda je bi a tudi fantje drugih narod- na rodnosti, ki se e vt^M^ ,n Vltl pravijo, da je kole v dvorano in motila užitek dru gim, ki razumejo. O Uj dekla-maciji. ki jo je spisala mrs. Furlan, aem bila vprašana že od več oseb. Glasi se: Miaila |e dat« trideset lat, •4kar vaiaa karak Ja Ml pavaat: r,UM«ill m HMveaak« «Ulaico isahrasba taljntk rojakov «hiralnico. Hilo drla ia teiav «MU. pa to ni vMMli^aaai kalUa. ZavMrt. dk takoj To je ena dobra atran Thomaaa, ampak njegova slaba stran je njegova sUra trma. katera ga drži pri slepoti br«a primer«. Mi do danes š« verjamemo, da NcVrman Thomas želi Hitlerjev poraz in zmago angleške demokracije. kakor nepresUno zatrjuje. To on želi — dela pa baš nasprotno. Ameriški In angleški "apisarji" in petoko-loaci delujejo za Hitlerjevo zmago; oni delujejo za* Hitlerjev mir "s pogajanjem". To je jasa* kot beli dan. V«s svet lahko vidi to dejstvo. Ameriški in angleški "apizarji" in petokolonci sO fovratniki demokracije. O tem ne sme biti dvoma. Mi do danes š« nismo zapisali, da j« Thomas prtokolonec, kajti še vedno smo pod vtisom, da on sovraži Hitlerjevo peto kolono — obenem je pa jasno, da peU kolona v Ameriki ne sovraži njega in zadovoljno aplavdira njegovi defitistični propagandi in njegovemu trmastemu nasprotovanju pomoči za poraz Hitlerja in hitlerizma onkraj oceana t Y«a — Thomas je tako trmast, da noč« priznati, da njegovo «»delovanje z onimi, ki jih drugače nima rad. pomaga peti koloni in s tem indirektno pomaga Hitlerju I On priznava, da niaia rad svojih sopotnikov, noče pa priana-ti, da njegovo »odalovanje a kapitalističnimi in vsemi oaUlimi "apizarji** In petokolonci j« v korist Hitlerju/kateremu teli porast Isto na glavo postavljeno taktiko |>oč«nJajo Tboma*o\ i pristaši z naAim Tonetom Gardnom vred m \si oaUli slepci njihovega kalibra, pa naj m» drugače še talui pošteni možje in naj a« imenuj«)«. U Kolietti. Hulrhinsi ali kakor koli ~~ vsi ti «u»delujejo nevede in n**hoft« a kupita lističaimi in drugimi "apizarji" ia petokolonci v interesu Hitlerja in itacijske diktature! Zakaj ti možje nt* apotnajo svoje kontradik-cije, v kateri rte/£r^fcakaj jim Je vseeno, ti indirektno ^pomagajo novralnikom demo-kracije ali ne. samo da njihova ob\Hja< nam je nerazumljivo. V kakšni strašni kontradikriji ae vrte ti Ijudjar? Houaevellu. ki je dokazaf, tU je iskren prišla* demokrati je, ne zaupajo, da bi držal Ameriko proč od \ujt* in zato tsdi.jU bi An-gkja da vao mogoto pom«a od Amerik« v bojni opremi, zaupali pa 14 Hitlerju, da ite bo napadel Amerike, ko «i enkrat podvrže Evropo! Angleški vladi, v kateri ao preizkušeni, pošte-tMJe a sadaji kaUai.l ai tnanja dabrik kajlg ispolnUi. dar res lep, Vsake oči imajo svojega slikarja. Mislim, da j« mladina bolj zadovoljna kot smo mi. » Večkrat čiUm tudi U ali drugi dopis, ki je vseskozi lepo se-sUvljen in spisan. Kljub temu | pa s« najde kdo, ki dopisnika kritizira, kar pa naj n« vzame resno. Saj jih tudi br. Molak toliko dobi. pa vse nekako prenese. F. Gradlahar. na seji porušeno po članih, ki so i»ili proti. Zakaj? Biznis je biz-ijLu Dvorano je treba dati v najem drugim, da se dobi $14 ali $18. Iransko poletje pa smo se članice okorajžile in vzele lastno dvorano v najem za Silvestrov večer. To je bilo kritike in skoraj vsa naselbina 4 ne barve. Kafri pa so sa U barve ustvarili a do 800 besed in sesUvljenk. Strokovnjak vidi pač več barv^in barvi odtenkov nego nestrokovnjak. Sljkarji sen seboj sporazumejo z eno besedo i o vedo, h mislijo. Našemu barvnemu čutu in spozna« nju barv pa so postavljene meje. Te meje ti deloma v ustrojstvu o$i ia možganov ter so tal nespremenljive, deloma pa se dado razširiti vajo in opazovanjem. O polnoči j« zaključil «Uro leto frank Mihe v c st.. novo leto pa nam je prinesla Vaierla Furlan. Napravila Je aelo lep vtis na občinstvo, le prekitro je zbežala s okrašenega mesta. Med programom in potem nas j« zabaval orkester RoberU Za ko v-Aka. Slavno«! smo zaključili okrog 2:30 na splošno zadovolj-atvo poselnikov Vseh dohodkov j« bilo $1S&.40, stroškov pa $134 AO. Tako si je blagajna H-talnice opomogla u $60 90. Članstvo čitalnice In pripravljalni odbor m v aem. ki «o pripomogli k uap«hu te proslave, ka kor tudi puaelnikom. iskreno u-kraljuje. Rojak« in rojakinje Barbertoaake novic« Barbertoa, O^-Najprvo moram omeniti, da smo spremili k zadnjemu počitku br. Maksa Kotnika, najboljšega delavca in Ujnika okrožne federacije SNPJ. V sredini Prosveti od prejšnjega tedna je imel še poziv na aejo federacij*, katerega pa ni čiUl, ker je bil že pod zemljo. Tukaj vam je zopet dokaz, da smo kot rosa na bilki: danes si živ in zdrav, jutri te pa ima lahko le pogrebnik v rokah. Torej tisti, ki še niste pri društvu, ne odlašajte! \ Zdaj pa koledar! Jat kot Uj nlca nisem imela sjtnosti. Sa mo eden član se je izrazil, naj ga sama obdržim. Slika je prav lepa. Vsakemu je pri vabila ,sm«h. Knemu članu^em rekla: "Olej tako je lep (n debel kot U." Dru ga članica pravi: "Tebi je podoben." Tretji čUn pravi: **Ce b vedel, da bi bil moj sin tako lep bi jednoU gotovo dobila novega člana prihodnje leto.** Ne vem, zakaj je toliko kritike. Nekateri mu š« pravijo "paglavec", kot da bi ml vsi ne biti paglavci In pagiavke. Torej živeli Ukl "na glavci'*! V glavnem uradu »e vam ni treba jetltl. Vsem i* I m | boste nikdar ustregli drugače, — kot če M jim puaMH aaeament ta • Antiki par meaece v. Toda še potem bi llev*«*. - Zakaj je tol»-se dobil krilik, zakaj nI prrnt« *** 0 «rtoinjem atenskem tli mn»fl koledarju? Nekateri se prito- ke malo o gospodinjskem kiti 1 ** ** j«inots zanima «a I bu društva IVimovine Ker aem! «no za mladino, ker je izdala Uk Malo pojasnila in zahvala Sharon, Pa. — V Prosveti dne 3. januarja sem čiUla dopis našega sharonskega poročevalca, ki odgovarja na moj dopis, ki sem ga pisala prejšnji mesec. Vsakdo, ki je čiUl tisti dopis, ve, da nisem nikogar imenovala, aamo dejala sem, da se ni treba vtikati Um, kjer ni potrebno. Malčki, člani mladinskega krožka SNPJ. bodo ie o-pravili svoje. Dopisnik pravi, da je bila me la udeležba na krožkovi božič niči. Resnica je, da je bila udeležba jako lepa, skoraj vsi tukajšnji Slovenci so bili navzoči razen par družin. Kaj je bi vzrok, n« vem, mogoče res ti «ti moj dopis. Ce je temu tako naj mi oprostijo. On tudi pra vi. ako bi bil Zidanšek še živ, bi bolj na dolgo hvalil. V resnic je on pohvalil vse, posebno pa š« mladinski krožek. Po mojih mislih so starši sedaj jako zadovoljni' in veseli ker se njih otroci Uko lepo vadijo tn uče. Imamo tudi dvoj čli, hčerki mrs. in mr. Johna Maček. One ne zamudiU nobene seje ali šole in imata vedno smehljaj na obrazu. V imenu mladinskega krožka št. 21 ae torej zahvalim vsem. ki ate ae udeležili božične priredbe la oprostite, če ni bilo kaj i prav. Francea Novak. 755. lir pri kritiki, naj omenim t*di [tukajšnje kritike. NM gospodinjski klnb Obstoji te pmftj ds sa. u>da je I« životaril «> leu A» leta, k«r veselice nismo mogle nikdar prirediti Dvorana nam je bila na razpolago le takral. I ko je drugi niao hoteli. Iv |»red par leti j« bilo aklenjeno. da priredimo članice k hi Ha veselico na Silvestrov večer, toda koledar. Vprašam tiste, ki to tegn mnenja kje pa ¿e naša b»> detnoet, ako n« v mladfcii? Pi Aejo, da smo stari člani povabljeni. Poglejte v glasilo, kadar ja poročam* e bolniški pbdpçtf smrt ni ni in drugih skladih in videli boat«, kdo je posa bl jen Vzrok je, ker mi starejši «mo bolj padhrršeni prehlad« in dni gim boleznim kot mladina. Zal« J } Malo tolažbe— Ogleaby, IIL—Precej nevihte je radi letošnjega koledarja jed-note in upam, da bom jaz zadnja, ki o tem pišem. Pustimo to in pišimo kaj bolj zanimivega. Sicer je popolnoma pravilno, da vsakdo pove, kaj mu ugaja in kaj ne. Ne mislim nikogar zagovarjati, ker ne vem, kdo je koledar naročil, toda po mojem mnenju mora biti ljubitelj otrok in iensk. , ... v.,. Ko ae dva mlada zaljubiU, je samo ljubezen in zopet ljubezen. Ko se skregaU, gresU vsaksebi in mirna Bosna. Otrok, posebno prvorojenček šele prinese pravo srečo, ki veže moža in ženo. In knko velika je bolest sUršev, ko jim otrok umrje. Izvršni odbor je hotel pokloniti članstvu za novo leto sliko zdravega fantka. In kaj je lepšega na svetu kot to? ; Ko mi je tajnfea mrs. Klkel izročila koledar, sem si mislila: kako bi bi bila srečna, če bi imela tako srčkanega otroka! Vsaj za igračko in tolažbo bi mi bil. Naša Olgica pa je rekla: "It's the cutest thing in the world!' Obesila sem ga v sobo, mu pri pela večje datum« in stvar je bila rešena. Ogledov ala sem si tega lepega fantka dolgo. Ubogi fantek, pam si mislila, komaj je prehodil par korakov po travi in ro-tieah. te je občutil tnek v nogi — prvi trnek v življenju. Skrito mu jo pa še, kpttkr nip trnja g« čaka na poti življenja. In Uko ««gmljen, zamišljen in razočaran, toda si še zna sam pomagat i T Tako je majhen in luškan. Oblika koledarja je majhna, fantek je majhen In Številke ao majhne — vse se vjema. Ce bi bile številke velike, fantek P« majhen, bi zgledalo kakor majhna šenaka t velikimi nogami. Torej recimo, da je vse 0. K. in bodimo zadovoljni. Ce je človek zadovoljen, je (DaUe aa I. eteaai.) Kaj je zimska spanje? Po letnih dobah, ko priroda razsipava živi bitjem bogate darove, pritisne zima, mir in tii na. Človek si za to dobo nabere brane, topk se odene ter se tako obvaruje pred zimo. Xeii tere živali pa v tem letnem času "zadremlj jo", svoj zimski spanec. Zimsko spanje je pn za prav prilagodjUv živali k neugodnim h Ijenjskim pogojem prirode, kot je n. pr. me in pomanjkanje hrape. V naših krajih pou mo zlasti medveda pa veverico kot dva značil zimska zaspanca Seveda je še cela vrsta živi ki zimo prespijo. Nokati^i priroaoslovci pa celo zatrjujejo, i je nelSj podobnega zmožen tudi. človek. Ti na priliko indijski fakirji lahko prespijo dobe. Uspavajo se na U način, da čedalje n keje vdihavajo zrak, vse dotlej, da se dihat popolnoma ne usUvi. S tem zapadejo v po žaj, ko se ne gibljejo in posUnejo povsem i občutljivi. V takem sUnju jih potem u-i tednov pokopljejo.' Ko jih po 5 do 6 tednih kopljejo, pa spet oživijo. K temu pojavu je i goče prišteti^tudi tkzv. navidezne smrti in | dob no. Kako pa se prav za prav pojavi zim^o 4 nje? Pojavi se s tem, da se notranja teki toploU polagoma izenači s toploto zunanje oi lice, telo izgubi svojo občutljivost in gibčM potreba kisika pa pade na minimum. Po doif trajnem študiju je bilo tudi ugotovljeno, d» vse to v zvezi z izpremembo žlez z notranjo i krecijo, poglavitno gre v tem primeru za tki zaščitno žlezo. Ko namreč nastopi zima, tsi za deloma degenerira, ko pa naatopijo topki okolnosti, se žleza regenerira. Izločanje t« i ze pa uravnava telesna toplota Znanstv« so to trditev tudi dokazali na U način. J* ježu, ki je bil zadremal zimsko spanje, it» ter mu vbrizgali izločino zaščitne žleze. J« nato spet normalno "oživel" ter brez sp*" prebil zimo. Pred latí (Iz Prosvete, SI. januarja 1921) Domače vestiT V Chisholmu, Minn., v blaznoati ustrelil Rudolf Camps. Delavke vesti. Brezposelni delavci n* * du se organizirajo v laatni uniji. Inozemstvo. Krvavi boji med fašisti i» cialisti v iuliji bruhajo na dan. Sovjetska Rusija. Nastala je kriz« medJ si jo in Rumunijo; rumuneke čete mi Besa rabi jo. (Dalj« Is prve kolone.) ni in iskreni delavski voditelji, nc »"P4^ prerijo, da se današnja vojna nič ne r»" od„prejšnje! Na eni strani pravijo eni od svojih žrtev! In ne in dekleta, ki hodijo k njim, o, kaj tvegajo. Z odprtimi o-i tvegajo smrt. Pa ne le to. ij si noben moški, nobena ka ne domišljuje, da je ma-i lahko ubijati otroka v sebi. je se dobe ženske, ki to delajo lahkomiselnosti in komodnosti. K zločinskih tipov je povsod kaj. Toda na tisoče in tisoče, kor se pri nas vrše splavi — tako pokvarjene maše sloven-iene ni^o! S krvavečim sr-m. r solzami obupa ubija na če naših mater vsako leto ojo nerojeno deco na smrt in me tvegajo smrt, rajši kakor kaj? !vo, kaj pišejo naše žene o nrierah, v katerih žive s svo-otroki? Priobčujemo nekaj lomkov iz pisem, ki so se zbra-ob neki anketi, izvedeni v predi zimi : . . . pričakujem petega otro- in ne vem, v kaj ga bom še rtila, kef se mož nič ne bri-jaz pa si ne morem pomaga-Motevi starši ne marajo o-■ in i mene ter me strašno ¡majo, da sem v drugem »u- Mož se nič ne briga, kak-» da ifna le on piti ¡A ka-Pa je dobro, jaz pa sem u-» "¡rota in se zelo bojim po- • "i vam ne morem popisati, je. Tudi se pri nas nič w«gajo občine in pravijo, da J s»me krive, da imamo • °trok .. • • nimam plenic in ne malenkost toplih. Zavi- 1 & v stare cunje svojih o-I Stanujem v baraki, v ka-anrzujemo letoinjo zimo. * J«- *«daj na orožnih vajah, mm n,>^nega zaslužka od ni-T R,K,»la «em tretjega fan- ti- ni nisem več trdna ... In da bo gorje še večje, pričakujem zopet otročldka. Trinajsti otrok bo to . . . . Je mati dveh nezakonskih otrok, eden še leto star, e- £ nudila babiško polnoč v borni leseni koči, kjer zelo zmrzujet* nedolžna otroka. Matere mati uboga vdova, tudi gleda,, kaj ji dobri ljudje dajo. Stanuje z otrokoma pri ubogih sJttšrSih o-četa otrok* ker oče služi vojake in stari oče je ubog hlapec . . . Torej živi v naj bedne jšem, kar ji druge ženske za jesti prinese-Nisem skoraj nič imela, da bl!& Otroka povila . . 7 (Pismo babice.) ".^r. Sem res zelo revna . . . mož se celi dan martra ... da zasluži 5 do 7 din na dan — kaj je to? Pričakujem vsako uro poroda, že petega, nimam ne de-narja ne plenic, da bi lahko zavila nedolžnega noyorojenčka. Nisem slaba ženska, res sem revna, otroka nisem hotela odpraviti. Bogu in ljudem ga bom skazaia ..." Dva zasuta delavca so redili , v* » < « ' — ?» "T' '• ' Ljjijfcljana, 17. novembra .r—Za Bežigradom v Kobaridski ulici, pri vili inž. Beblerja, se je popoldne primerila nezgoda, ki po vsejbfcreči ni imela prehudih posledic. Dva delavca, k,i zavoljo varstva spita v še ne povsem dograjeni vili, sta šla iz dolgega časa prostovoljno kopat straniščni kanal. Ker sta delala sama brez nadzorstva in strokovnega vodstva, se je kanal, ki ni bil zadosti opažen, naenkrat sesul in je zemlja pokopala oba delavca. Zgodilo ee je to v mraku. Bila je edin* sreča, da so nezgodo opazili otroci, ki so se igrali blizu na travniku in so opozorili mimo idoče na zakopana delavca. Ljudje so poklicali na pomoč gasilce in reševalni avto. V nekaj minutah je bil avto na kraju nesreče in gasilcem je takoj uspelo izvleči oba delavca iz zasutega jarka. Eden izmed delavcev je imel le lahke poškodbe na nogi in ga ni bilo treba prepeljati v bolnišnico. HUDA LOVSKA NESREČA * i» , Kranj, 17. novembra.—Lovske nesreče so pogoste. To pot ne gre za smrtni primer, vendar je nesrečnik, ki ga je usoda v tem primeru izbrala, zelo hudo prizadet. Kakor pripovedujejo lovci iz Kranja, ao priredili preteklo nedeljo pogon na zajce v okolici Kranja. Dva lovca sta si stala nasproti v razdalji kakih 80 m, v nekaj metrov široki preseki. Na lepem se pojavi pred znanim kranjskim lovcem, živinozdršv-nikom Vinkom Bedenkom, v razdalji nekaj korakov zajec. Zajec ae je lovca prestrašil, nekajkrat je poskočil pred njim in vfes zmeden sedel naravnost preden. Ker je za sabo čutil psa, pred seboj pa videl lovca, ni vedel, kam bi pobegnil. Živinozdravnik ni hotel streljati nanj. Bržčas mu je bil zajec preblizu, malo p« tudi ne zaradi soseda, ki je stal v smeri zajca. Ko je opazil, da je sosed, oddaljen od njega kakih 80 m, dvignil puiko in pričel meriti na zajca, je Bedenk dvignil roko in s tem'sosedu skušal pokazati, naj tudi on ne strelja. Toda U trenutek je že počil usodni strel. 2fvinozdravnika je zaekelelo na glavi in kri mu je zalila obraz. Nbarečnik je začutil več šiber v licih, strešno pa je bilo, da se je ena Šibra zapičila v oko. . Kakor je zdravnik ugotovil, je velika nevarnost, da bo obstre-ijeni živinozdravnik izgubil oko. Ranjenca so v petek v Zagrebu operirali in vsi želimo, da bi operacija uspela. / Druge rane niso nevarne, ker je bila razdalja za strel s šibrami, posebno z drobno *tev, 12, precej velika. Za zajca bi bil strel preslab in bi bil zajec kvečjemu opraskan spet pobegnil v puščavo. Za hudo nesre-čbo pri človeku, ker je šibni zadela oko, pa je bil strel žal dosti močan. Nekateri lovci sodijo, da so se Šibre odbile in da so zaradi tega udarile tako visoko nad zajca. Možno pa je tudi, da je nearečni strelec v naglici videl preveč grobo muho na puški in je previsoko pomeril. Nesreča je strašna za oba, za nevarno ranjenega lov-cakako* tudi za jBtrelca, ki je znan kot dobrosrčen mož in bo fo nesrečno prigodo le težko prebolel. Zivinozdravniku želimo, da bi okreval. Kakor vedo povedati lovci iz Kranja, je to letos v Kranju že druga lovska nesreča. Prvo je zakrivil neki knjigovodja iz okolice. POVODEN J V SAVINJSKI DOLINI IN CELJU Celje, 18. novembra.—V noči od petka na soboto je hud naliv v gornji Savinjski in Logarski dolini povzročil, da so Savinja in številni hudourniki zelo narasli. Voda je na več krajih izpodko-pala benovinsko cesto, ki drži v Logarsko dolino, in odplavila velike množine lesa. Savinja je v soboto narasla tudi v Celju in povzročila manjšo poplavo, vendar pa je začela voda kmalu upadati. V noči od nedelje na ponedeljek pa so se nalivi v gornji Savinjski in Logarski dolini ponovili. Zaradi teh nalivov in pa zaradi južnega vremena, ki je povzročilo, da se je začel sneg na planinah topiti, je začela Savinja v gornjem toku v noči na ponedeljek ponovno naraščati. V dolino so prihrumeli spet hudourniki in nastala je poplava, kakršne gornja Savinjska dolina ne pomni vse od leta 1926. Voda je na več krajih izpodkopala te od sobote poškodovano bano\;insko cesto v Logarsko dolino. Močno je narasla tudi Dreta. Savinja in Dreta sta spet odplavili mnogo lesa. Danes v prvih jutrnjih urah je začela Savinja naraščati tudi v dolnjem toku, v spodnji Savinjski dolini in v Celju. Dopoldne je dospela skoraj 4 metre nad normalo. Narasli so tudi pritoki, ker voda ni mogla redno odtekati in je valovila nazaj. Savinja je v Celju poplavila velik del tako zvanega "Otoka", del glavnega drevoreda v mestnem parku, promenadno pot na Masary-kovem nabrežju, stavbišče ob Masarykovem nabrežju, kjer hočejo nekateri graditi novo gimnazijsko poslopje, podvoz pri prvem in drugem železniškem mostu ter predel pri Skalnati kleti pod Starim gradom. . Proti1 poldnevu je začela voda upadati in se je popoldne vrnila v strugo. Ta poplave je »pet povzročila veliko škodo. Moderen zakon Ona: "Naposled sem le dognala, kj« preživi moj moi svoje večere!" Prijateljice v en glas: "Kje vendar?" Ona: "Te dni sem bila zvečer slučajno doma in koga mislite, da sem zagledala v delovni sobi —svojega moža!" p"55^®8HBHSI SB® Združene države in Hitler opisuje namene petih ameriških "api- urjev," ki «o sli z "mirovnimi načrti" v Ber Un in Uuiikaj nasedli na nacijske f V Berlinu se zadovoljM smehljajo« kadar V branitelji ameriške demokracije lajajo med seboj. Klasifikacija ameriške pate kolone (Nadaljevanje) V nekaj tednih pred izbruhom Hitlerjeve vojne na Poljskem je pet ameriških "amaterskih državnikov" obiskalo Berlin. Obis-kavali so niije uacijske državnike, govorili o potrebi miru v Evropi in ae držali, kakor da je njihova "raiaija" v Berlinu silno vaina. .Nihče jih ni poalal ija, imeli niso nobenega uradnega posla in zastopali so le sebe. Eden od te petorice je bil kon-gresnik (to je bil republikanec Hamilton Fiah ia New Yorka, op, ured. Prosvete), drugi je bil demokratski senator, tretji je bil mednarodni petrolejski magnat, četrti je bil visok uradnik neke avtomobilske družbe in peli je bil bankir. (Poročevalec Deuel je zamolčal imena. Op. ur. Prosvete.) Zanimivo dejatvo je, da ta pe-torica hi kooperirala med seboj, pač pa je vsakdo na svojo pest "konferiral" z naciji in vaakdo je imel svoj "načrt" za mir—le v enem oziru so vsi imeli, nekaj skupnega. Vsi so namreč imeli neke finančne interese (investicije) v Nemčiji ali pa so zastopali neke druge ameriške interese z istim namenom. Zanimivo je tudi to, da noben teh obiskovalcev se ni javil pri ameriškem poslaništvu v Berlinu, nasprotno pa so vsi ignorirali našega poslanika in so se celo ponorčevali iz njega'vpričo nemških nacijev. Vseh pet je imelo tudi to skupnost, da so— zaničljivo govorili pred npciji o ameriški vladi, zsaramovali predsednika Roosevelta in govorili so, da Roos#veltoya administracija sploh ne predstavlja pravih Američanov, ki kpmsj čakajo prilike, da Roosevelta brcnejo v pokoj . . . Nacijski uradniki so mojstr sko igrali svojo .vlogo napram tem ameriškim amaterjem. Delali so se, kakor da so ameriški gospodje naredili nanje, globok vtis in da jim je bilo v veliko čast, ker so se gospodje potrudili v Berlin ... Sprejeli so peterico—vsakega posebej, seveda— s priliznjenim smehjjsjem, potr pežljivo so poslušali njihovo naivno govoričenje in na koncu so jim dali zahtevane "mirovne načrte"—petero načrtov in vsak je bil drugačen! In ko so s« naciji poslovili od njjh, spjim krepko stisnili roko in jih povabili, naj še pridejo ... Kongresnik (to je bil Fish, op. ur. Prosvete) je bil deležen š« posebne uljudnosti. V uradu za zunanje zadeve, kamor je pri-mahal Široko razkoračen in povedal nacijem, da je član odseka za zunanje zadeve v nižji zbornici Združenih držav, je dobil posebno dovoljenje za potovanje po Nemčiti na državne stroške in dobil je tudi vstopnico za prosto postrežbo v enem najboljših hotelov v Berlinu, kjer ao ga stre-žaji lakajsko nazvali "Herr Senator aus Amerika!" Naciji so dobro vedeli« ds nihče od te petorice naivnih Američanov ne more storiti ničesar za mir v Evropi in sploh njma po-obisMila, če bi mogel kaj storiti. Hitlerjevi uradnik] se sploh ne bj brigali z*nje, če bi jim res biio z# mir—toda v onem hipu so oni SHHHF^ hoteli vojno, ne pa miru, istočasno so pa hoteli, da bi Američani verjeli baš narobe, de je nacijski Nemčiji res za mir. Naciji so hoteli takrat, kakor hoče» jo danes, da v Združenih državah zavlada velika koofutija, v kameri bodo notranji sovražniki Rpor sevelta in demokracije kričali za mir z*to, da bodo lahko obmetavali Roosevelta in branitelje demokracije z "vojnimi hujskači | Tar konfuaija v Ameriki je bt la za naci je že takrat pot rebus iz razloga, da se Amerika ne bo mogla pripraviti na obrambo, da ne bo mogla storiti ničesar, ko pride čas tretjega Raj ha za na pad. . Ameriška petorica je imenitno sedla na nscijske limanice. Naciji so "dokazali," da so za mir! Deli so "mirovne pogoje" Američanom! Neko število Američanov bo vsekakor verje lo tem "pogojem" in ne bo ae brigalo za vojno! Zvijače je bila toliko večja, ker je petero Američanov dobilo petero različnih načrtov za 'mir' in na ta način bodo Američani š« bolj zmešani, kajti vsakdo od petorice bo trdil, da je njegov "na črt" edino pravi! To gotovo povzroči konfuzijo in kooperacije med Američani ne bo. To pokasuje še eno skupnost, katero je imela petorica ameriških amaterjev, katere je v sv guatu 1939 obiskala Berlin « namenom, da izve Hitlerjeve "mi rovne pogoje." Vseh pet ni vedelo takrat, niti še danes ne ve, da jih Hitler šteje za svoje—peto-kolonce. Kajti peta kolona v Ameriki —tista, ki je najbolj nevarna— obstoji iz pravih Američanov. Res je, da v Združenih državah kar mrgoli Hitlerjevih lastnih špionov in drugih agentov, ki so dobro organizirani in fi nancirani ter imajo enega najboljših sistemov špionaie na »vetu, ampak ta organizacija ni nič novega; ipioni so na svetu že od takrat, odkar so na svetu drla ve, ki se vojskujejo med seboj. To velja tudi za sabotažo, ki koraka skupaj a špionažo. Kar je dane» novo, je to—da ima Hitler poleg Mussolinijs in Stalina svoje najboljše zaveznike med Ame ričani samimi . . . Največja tragedija je, da U Američani, ki so Hitlerjevi naj boljši zavezniki^ se niti ne zave dajo tega in prisegajo, da so dobri Američani, kj ljubijo Ameriko in demokracijo! a TI "stoprocentni" Američani, ki so Hitlerjevi pitokolonci, se delijo na tri kategorije. V prvi kategoriji eo Američa ni, ki nedvomno mislijo, da vs«, kar storijo, narede z dobrim namenom in nimajo pojma, da jih Hitler izrablja—da njihovo por čet je koristi Jlitlerju. Prej omenjeni ameriški amsterski državniki, ki so obiskal» Berlin In tamkaj naivno vzeH "mirovne načrte" od nacijev, spedajo v to kategorije. Nadalje spadajo tja oni. ki pocHttgajo strankarska borna t i je ob časa krize, dodat sami nočejo all ne morijo verjeti, da je sploh kakšna kriza; dalje oni. ki po-sUvljajo svoje osebne aJi razredne koristi nad interesa skup-noAti ia mo v ateno jim je, če demokracije vrag vzeme, »smo ds ooJ ofcteie svoj« imetje ali svoj osebni presti! V druge kategorijo pet« kolone »padajo oni Američan*, ki «e nekoliko zavedajo, ds jih Hitler po»ku*a izrabiti, mislijo pa. da ao oni modrejši kot je Mitter in bodo oni—izrelsii Hitlerje. Mednarodni oljni magnat, ki je oblekel BerUn ofcčaeu prej omenjenih državniških emaUrjev, v to kategorijo. Mož je toliko razumen, de je lehko po K run ta i, zakaj so se, mu nacijski uradniki dobrikaU. ds namreč hočejo z njegovo pomočj,i ^„te «M(M SiHrlAi»! . B4m,r4 TmmI«. i.«rti aMriSui paSar.S«^. SSatfi VlMtni < AlnMr ....... Safca vMrka ;......... SSST S. UwaSfl sail a uunSai. a**, nhm—. f. UtrWh................................ US a PpHHS in. CImmShi ISlt K. Tr««MI • ^In It I»1- iii. ..I«s« a U«S«N At*. tU,*,*. III. .Ulla <;Mu. ar>s„s»ia,, ronoTNi onasxt issii :sm w. m», as., b»hmIM4. in. *r*«A VmUrWh M« TH4I .... m a At*., 0«Mtoa*, NM IT, AMH, K*MU Tmm, a«., unwi, e», Nm ISI. MreMW, Pa. NADIORNI ooaaai ..................... a __Aa^. ClmhU. Q|M# videla "Spring Parade", v ka-teri igra glavno vlogo Deena Durbln. Otia res lepo poje in tisti dunajski valčki so imenitni — "Im Viener»wlde", "Uber die Wullen," "Donsu Wellen" itd. Tudi jaz sem pela, ko sem bila mlada deklica, »edaj pa samo še zalivam. Rada pa pbalu-Aam petje in lepo godbo. Veseli me, da se Frank Bar-bič še spominja, ko sva se kopala v Savi in tista lepa hčerka pravoslavnega popa Iz Stojdra-ge, ki se je v Franka zaljubila. Tn ljubezen res pade kamorko-z unijami gotov, seje spravil tu- Ji še in si ne moremo nič pome-' di nad Thyssene in druge Tbys-sene—in Thyssen je moral beia-tl v Švico. V Nemčiji je dsnes še nekaj svobode It zs one kepi- Uliste, ki so pokorni Hitlerju in ki vzamejo za dobro vse, ksr stori Hitler z njimi in prsv nič nt "kikajo Tretje kategorije petokolon-«ev pe ukijučujt bne Američane —in ti so najbolj nevarni—ki Artijo svoje domače politične nasprotnike bolj kot kogn drugega ns svetu, bolj kakor samege Hitlerja. Njihova mržnja do domačih neaprotnikov Je teko velika, de pobijsjo vaako njihovo akcijo, pa naj bo še tako dobre za splošno ljudstvo in še tako potrebna se obrambo republike. V svojem slepem sovraštvu bi pa zmago svojih domačih sovral-nikovl . .. (Se nadaljuje.) gati. Tudi zdravile ni se ljubezen. Jaz sem »miraj bolj zaljubljena. Poleg Franke Bar-bida, mojega sorodnike, ljubim tudi Toneta Sublja, ker ime lep glea. Potem ljubim v Chieegu mr. Peula Bergtrja, ker jt vt-lik mož in se me utrnili, «e sem lačna. Stric Bučar, ki stanuj« pri Bergerjevih« je tudi velik moš is ime sod ohijčana, samo ne zna pip« itbitL Tudi mr. GocUn* j« velik in šaljiv moš. Poleg teh ljubim št več drugih v Chicagu, tudi Joeva Men-dno, ker ml Je Ifuil streho pokril. Ljubim tudi nekaj malih ljudi, tods Jih n« bom omenila, ker se bojim, da bi me dekleta pretepla. Ampak poleg vse te' H^H . ..ljubezni sem vedno »ems po- rsje vidtli Hitlerjevo zmago kotf V(Mwl __ mori|m dfVŠ JM}|uli ^ Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s t. al rani.) tudi srečen in ima nebese žt na ttm svetu. Mislimo si tskolt: "Cuj me srce revno moje, mirno bolečine svoje nosi in ne toži več u»ode, bolje ti iUU^ne bode." Ne pomsga godrnjali, ker okusi so različni in ljudjt smo različ ni. Ribničan je nekoč rekel: "Eni smo lepi, drugi ste grdi, pa kaj moremo zelo?" Jednota je ponosna na člane, členi so ponoani na jednoto in tako naj bodo koledarji, mali in veliki, vedno pone» nam vsem. Povedali so mi, da je Amerika "free country" in d« Je tukej tudi "free speech." Torej nsj mi nihče ne zameri, če se izrazim tako kakor mi je pri srcu. Se nekaj; nekdo je piaal v Prosveti, de bi bilo boljt, če bi biie »lika kakšnega starejšega pionirja jtdnote namesto fent-ka ns koJaderju. To bi bilo lepo is čmmLoo. Ampak potem bi lahko te ali ona potrgala datume, *iifc> dala v okvir in bi ne bilo koltdarjs. Druge bi ga zopti v kuhinji In ga gledaje .166 dni na leto, potem bi |>e št mošje potftoli Unbpeumnl, kar bi se mogoče žensk« zeijuhik. Torej liolj«, da ne — "»aiely first!" Moj soted je augestirsl, naj bi prihodnje leto imel koleder aliko koklje, ki Midi na pijancih in gleda v črne oblake, da piščance obvaruje pr«d nevihto. Dobra ideja. Tudi jednota čuvs in skrbi za člane v nesreči kakor koklje se svoje piščsnc« Potem bi bil gotovo vesel in zadovoljen tudi naš Tone Valentin-ti*. odmetavati in vsa moška d «i* opravljati. Kljub vsemu temu pa sem zmiraj zadovoljna. Kou-čno pozdravljam vse, tudi tiste, ki se kislo d rte rsdi koledarjev. Thertta Duštk. Voditelji ADF razpravljajo o v New Yerke 04 leve ne _ Moji dopisi bodo v bodeče bolj do vellkt zaloge olja (v tero^^pri-1 redki ker Uim morala tudi ob zbiranje «klada za flnenrlreaje aktivnosti dobrodelnih organizeclj. meru je šlo za oU« v Mehiki, op, I večerih deJaU. Včasih grem v Mat h** WoH, T home» Murtha. Thoes. J. l.ym km Janše« (|«i«e 1 ttr; Prosvete). empnk on je bil "šov'% Moram povedsM, da *«m UHTNICA UKKDNIÄTVA Bnrlierton, O,, A. O. Dopis prejeli prefiozno ce pravočasno ^objavo vaše priredbe. Jugošlovan*ka vlada zatrla tednik Belgrad, 30. jsn, — Tednik Novi svet je (»olicijs ns ukaz notranjega ministra zatrla, ker je prinesel članek o polkovniku Williamu J. Donovanu, posebna mu Kooseveltovemtj odpoalsneu, ki je nedavno obiskal Belgred. 10,000 kopij tednika je policije koofiMciraie. Članek ni bil po-litlčn«ga zm^aja, te m v «C jt vsebovnl le kratek ftivUtnJtpis polkovnika. Dozneva st, da jt cenzor ugovarjal, ker Je člaoek omenjal razgovor med Donova-nonj in regentom Pavlom. Slednji je Donovanu ob odhod* želel dobro »rečo in izrazil upanje, da se Ae vidite. Točen odgovor Učitelj vpraša prvošolčke: "Ns kateri »treni je sroe, otroci? Tisti, ki ve odgovor, nsj vstape 1" ■Tli molče In sede, sgmo mali Janetek vstane in »amoaavtstno odgoveri: . "Na notranji, gospod učitelj." ■i. IJilen tu PALŠIOECH'S TU60SLAV-AM£RI6AH M0I0 BROADCAST ■mt. SaliaUj, 1 JO t. J:J« P.M. STATION WHIZ , 14« k0M,dM I I i (.VM lUMt— wm I—i DUI) I >Mull| I fl^M ll Yucpdav Folk Mwia - -f-» TQ Q J^ Q ]MT ROMAN 12 VOJNE L. 1 ¿¡70-71 Emile zola IS«**««««***«*« A cesar je zopet mignil z roko in velel svojemu generalnemu štabu, naj mu sledi, in mu to pot ni prizanašal bolj nego aebi aamemu; jezdil je tja gori proti vasi Moncello, po golem ozemlju La Rapaille. En kapitan je bil ubit, dva konja aU padla. Polki 12. zbora, mimo katerih je jaha), so ga videli priti in izginiti bre* klicev in brez pozdravov. Delaherche je gledal vse to. In trepetal je pred vsem, ker se je bal, da bo tudi on izročen gostemu dežju krogel, kako* brž zapusti opekarno. Odlašal je in poslušal dva častnika, ki sta bila stopila s konj ter ostala tukaj. "Saj vam pravim, da je bil na mestu mrtev; granata ga je raztrgala." "Ne, ne, videl aem, ko so ga nesli , . . Navadna rana, drobec ga je zadel v zadnjico . . "Ob kateri uri?" "Okoli poBestlh, pred dobrd" uFo . . rTim gori, blizo 14) Moncelle, na votli cesti . . ." "Torej se je vrnil v Sedan?" "Seveda, v Sedanu je." O kom sta neki govorila? Nenadoma se je zaayitalo Delahercheju, da govorita o maršalu MacMahonu, ki je bil ranjen, ko je jahal k prednjim stražam. Maršal ranjen — to je bila areča za Francoze, kakor je dejal poročnik mornariške pehote. In ravno je razmišljal o posledicah te nezgode, ko je neka štafeta pri-dirjala mimo in kriknila tovarišu, ki ga je bila spoznala: i "General Ducrot je vrhovni poveljniki . . . Naša armada se bo konceritrovala na Illy, da se umakne proti Mezieresu!" In že je drevila štafeta v daljavi ter prijezdila pod podvojenim ognjem v Bazellles; Delaherche pa, preplašen nad temi nenavadnimi novicami, ki jih je slišal kar po vrsti, in obenem v nevarnoati, da ga potegne umikanje čet-a seboj, se je naglo odločil in je tekel tik do Bala-na, odkoder je naposled brez prevelikih teikoč dospel v Sedsn. V Bazeillesu je štafeta še vedno dirjala sem-intja ter iskala poveljnikov, da jim sporoči ukaz. In tudi novice so se širile kakor ogenj: maršal Mac-Mahon ranjen, general Ducrot imenovan.|a vrhovnega poveljnika, In vsa armada se umskne proti Illyu! "Kaj? Kaj pravijo?" je kriknil Weiss, ves črn od smodnika. "Umikati se na Mezieres, ob tej uri! To je brezumno, Živa duša ne dospe!" Zagrabil ga je obup in veat mU je očitala, da je prejšnji dan svetoval to Umikanje ravno generalu Ducrotu, ki ima zdaj vrhovno povelj-* atvo. Res, da, sinoči ni bilo boljšega načrta kakor umikanje, takojšnje umikanje akozi Saintalberteko sotesko. Toda adaj je morala biti cesta zaprta; vse črno mravljišče Prusov se je bilo potegnilo tja doli v Douchery-sko dolino. In — blaznost za blaznost — zdaj je preostajal le še izhod, obupen in hraber, namreč, da vržejo Bavarce v Meuso in gredo preko njih nszaj proti Carlgnanu. Weiss, ki si Je s kratkimi sunki vsak hip popravljal naočnike, je razlagal ta položaj poročniku, ki je • svojimi zdrobljenimi nogami, ves bled umiral vsled Izgube krvi. "Gospod poročnik, zagotavljam vas, da imam prav. Recite avojim ljudem, naj ne odnehajo. Saj vidite, da amo zmagoviti, de malo napora, pa jih treščimo v Meuso!" Zarea je bil drugi napad Bavarcev pravkar odbit. Krogljemeti so iznova pometli trg pred cerkvijo, kjer so se dvigali na tlaku hribi tru- Preložil VLADIMIR LEVSTIK pei kakor barikade. In iz vaeh ulic so metali sovražnika z bajonetom na travnike nazaj; to je bil neurejen beg proti reki, ki bi ae bil gotovo izpremenil v popolen poraz, če bi bile sveže čete podpirale mornarje, ki ao bili že trudni in zredčeni. In tudi z druge strani, od Montivillierskega parka, ae ogenj ni pomikal bliže, kar j« pomenilo, da so tudi tukaj okrep-ljenja rešila gozd. "Recite svojim vojakom, gospod poročnik ... Z bajonetom! Z bajonetom!" Poročnik, bel ko vosek, je imel jedva še moč, da je zamrmral z umirajočim glasom: "Slišite otroci, z bajonetom!" In to je bil njegov poslednji dih; umrl je, z dvignjenim, trmastim obrazom, oči odprte, venomer motreč bitko. 2e so letele muhe naokrog in sedale na zdrobljeno glavo Francoise, dočim je mali Francois, ki se mu je bledlo od vročice, klical s tihim, prosečim glasom in moledoval za pijačo; "Mati, vstani, vstani... Žejen sem, tako hudo sem žejen!" . Toda povelja so bila stroga, častniki, neutolažljivi, da ne morejo izrabiti priborjenega uspeha, so morsli zapovedatl umikanje. Oči-vidno je general Ducrot v svojem strahu pred sovražnim obkoljenjem žrtvoval vse za ta blazni poizkus, uiti sovražnemu objemu. Izpraznili so trg pred cerkvijo, čete so se umikale Iz ulice v ulico, in tudi cesta se je kmalu izpraznila. Oglasilo se upitje in ihtenje ženskih, a moški so kleli in jezno stiskali pesti, videči se tako zapuščene. Mnogi so se zapirali v svoje hiše s trdno voljo, braniti se v njih in umreti. "Naj bo! A jsz ne bežim!" je kričal Weiss ves brezumen. "Ne, rajši pa že pustim svojo kož^ tu . .. Naj le pridejo razbijat moje pohištvo in pit moje vino!" Zanj ni bilo na svetu ničesar več razen njegove besnosti, razen nepogaane bojne divjosti ob misli, da stopi tujec v njegov dom, sede na njegov stol io se napije iz njegovega kozarca. To je razburjalo vse njegovo bitje in zagrinja-lo vsakršno misel na običajno življenje, na ženo in na posle, ln vso njegovo malomestno, umno previdnost. Zsprl se je v svojo hišo, zabarika-dil se v nji, hodil okrog kakor zver po kletki, iz sobe v sobo, in se ogotavljsl, da so vse odprtine dobro zamašene. PreŠtel je svoje pa-trone: bilo jih je še kakih štirideset. Ko se je nato še enkrat ozrl proti Meusi, da vidi, ali Be s travnikov ni bati kakšnega napada, mu je oatalo oko še kratek hip na gričih levega po-brežja. Dvigajoči se oblaki dima so razločno kazali poatojanke nemških baterij. In nad tiato strašno frenoiško baterijo na gozdnem vogalu Marfejskega hriba je zopet zagledal tiato akupino uniform, še številnejšo in tako svetlo v žarki aolnčni luči, da je videl zlati blesk šlemov in naramnic, ko si je podržal ščipalnik pred naočnike. , "Podla duša, podle duše!" je ponovil, izte-gaja past Tam gori, na vrhu Marfee, je bil kralj Viljem s svojim generalnim štabom. Okrog sedme ure je prišel iz Vendresse, kjer je prenočil, in zdaj je bil tam gori, zavarovan pred vsaka-tero nevarnoatjo, In pred njim je ležala dolina Meuae, bojišče, brezkončno razprostirajoče se očem. Neizmerni reliefni zemljevid je segal od kraja do kraja neba, on pa je stal na griču in gledal kakor z nalašč zanj prihranjenega prestols v tej orjaški praznični loži. (Dalj« prihodnjič) Boselsus I. Nabrok Čevljar in flosar je bil. Z do-brimi rokami si je služil pošteni vsakdanji kruh. Kadar je pa zmanjkalo za popravilo ikarpet in če za splave nI bilo prave vode, je pa posedal pri Polonci in ji zaljubljeno zrl v njene okrogle, kakor češnje črne oči. "Ta ali pa nobena", je odločil I Hi stari, časti j Ivi navadi vseh zaljubljencev. Kako čedno dekle je! Kako leja» vitko postavo ima! Kako prijazno se mu vedno smehlja, kadar pride v vas! Kdo bi si ne ¿atelel take ljubke božje stvarce ju» družico in spremljevalko na trnievem potu našega življenja? čevljar Nace je obračal, ljubi Bon in natakarica Polona sta j>a obrnila. Kar čez no* je treščilo: Mbnci j»« <«t-l»ovedala alužbo. In nekaj tednov pozneje se je porodla z Meti jarjevim Tomažem. Ali je kaj slutila, kakšno neizmerno bol la žalost je napra-t vila staremu vasovalcu? MIH in shujšan je taval po* *a-motnih stezicah. In kadar je «lu-čaj mi- sešel m«*d ljudi, Je vzdihoval: "Meni ni več živeti! Boselsu» bom naredil." • "Kakšna pošast je pa to?" so sc zakrohotali vaščanje, op jim je pa stvarno, strokovnjaško razložil: "Vzameš flinto-forderladeri-co, vsuješ v cev smodnika in ga nabiješ a predlvom, potem pri-liješ vode." Govoril ja mirno, kakor da jim pripoveduje recept iz "kuharice." Nobene podrobnosti ni izpustil, da tisto ja o-menil, ds je treba sesuti čevelj in sprožiti s (talcem jeziček. -> "Zdaj veste, kaj je faoselaua." To grdo spakedranko ja Izgovoril tako smešno, da ae ga ja pri priči prijelo ime: Boaelsus. Vsa dolina ga je odslej poznala samo pod tem priimkom ... Skoraj sleherna vaa ima svojega Ke-cala, mešetarja. ki pomaga akle-pati zakone in dela ljudi neera-čne. Tudi Kačja vas ga je imela: l«ahov IVpe so mu rekli: "Kaj si prismojen, da ae boš ntreljal radi babnice?" ga je na-hriHlil. "Deset na vsak prst jih dobiš, če le hočeš. Zalo ti pravim: oženi se! Cim preje, tem bolje. S tem boš nezvesti Poloni stresel žerjavico na glavo. Zdaj se ti na tihem «meji: Maha. kako ga grize moja poroka t Ko bo pa videla, kako naglo ai jo |K>zebil, bo jokala krvave aol-ze. Poznam žen«kr muhe!" Toliko čaaa mu je prigovarjal in si žulil jezik, ds je postal Nacek mehak in Je privolil, da pojdeta prihodnji torek v soee-dno (aro na ogleda, ttker je res ša nekaj časa omecaval, da se ja strahotno postaral, da ni več za šanitev, toda Lahov Pepe mu ja prepričevalno spodbil vse pomislek*. Vprašal ja čevljarja: "Ali še moreš pregriznlti kislo mlako r "Morem," je odgovoril. "Vidiš, dokler kislo mleko lahko pregrizneš. toliko časa si še vedno sposoben sa ženitov." "Strašna bogatija ja iyri Kro-tarju," je hvalil, ko ata si lepega jasnega jutra roeila čevlje po a vela pokošenih travnikih proti Debelemu hribu. "Mlada rea nI več vdova Marjeta", ja počasi pripravtjal najnovejšo Žrtev na uaodnl skok v zakonski jarem. "Je pa ša vedno prav čednega života. Veaelje boš imel t njo. Skoda, da na lavo nogo nekoliko še pa." "Jas pa na desno", se Je skoraj razveselil Nacek. "Da le nima kakega cesarskega tadla!" "Na eno oko je slepa; to ti moram še povedati, da ne boš rakel, da si kupil mačka v vreči." "Slepa?" se Je ustrašil čevljar, "potem se kar vrniva! Pre-mehko srce imam; smilila bi sa mi." "Saj Je tudi uamiljenja vredna, ta uboga ženska kost, am pak vračala se zdaj ne bova. ko ava še tako daleč. Misliš. da ae bom sastonj preoblačil in kar take španciral po božjem avt- Državni tajnik CordelI Hrti govori pred članT zborničnega odseka za zunanje zadeve v Rooeeveltovem u načrtu večje pomoči Veliki Britaniji. ^ _ prilog Opazke iz današnjih dni A. Zaitz tu? Meni verjemi, da je zmerom bolje, če žena nima prefoi-strih oči. Marsikaj boš lažje u-tajil." Ko sta prisopihala vrh hriba, sta si prižgala cigaro, kakor se spodcfci na tako važnem potu. Mešetar je iztegnil mesnuto roko. "No, zdaj pa le poglej svojo novo domačijo!" Nacek je zastrmel v staro zamazano in ra%pokano hišico... Z bolestnimi občutki je motril raz-drapano streho gospodarskega poslopja, .-i- - "Vrag te vzemi!" je pljunil v širokem loku. "Pa si rekel, da je bogatija!" - "Podrtija, sem rekel, pa si me napsk razumel . Ne bova se pričkala. Tukaj je oboje združeno. Cimprovje lahko popraviš, ker ima babnica denar. To je sicer res, da je zamrznjen v trški hranilnici, pa se bo že kdaj odtajal. Se ni dolgo, ko sem videl Marjano v trgu; pred palačo, kjer počivajo njeni jurčki, je stala in pritiskala uho na odvodni žleb. Poslušam, je rekla, kako mi teko obresti." Se preden je otožni snubač u-tegnil odgovoriti, je "Kecal" že stiskal vdovi Marjeti uvelo roko. ■» tednik, so jim to priltcje k nsrotnini. Torej sedsj al vzreka. r«& jo list predrag sa ¿lsne SNPJ. Ust Prosvets Jo vašs ls«tai» gotovo Jo v vsaki droftiai nekdo, ki U rad «tal Ust vsak dss. Pojasnilo:—VteleJ kakor hitro kateri teh Članov prenehs biti SNPJ, ali če so preželi proč od dntžlns in bo aahtevsl m» ,t0J 1 tednik, bodo morsl Usti člsn is dotične družino, ki J« tsko «M naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsrniitr« in obenem doplsčstl dotično vsoto listu Pr os ve ta. Ako tegs t» tedaj mora upravnittvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cona listo Prosveto js: Za Zdrni. drisve In Kanado fS.M Za Clcere to Chksge M-.-- 1 tednik In.............4.H 1 tednik In.............. t tedniks la............ s.SS t tednika In............. t tednike In,:..........2.4* S tednike In............* 4 tednike In............ 1.2S 4 tednike in......v'..... • tednikov In........... nič I tednikov In............ • Za Evropo Jo............$t.H izpolnite siMMlnji kupon, priložite potrebno vsoto deosrlz * Order v pUmu in si nsročite Troevoto, Ust, hi Jo vsšo Iss»«^ PROKVRTA. 8NP1. 2SS7 Ho. Uvrndslr Ava. Chksge, III Pritotene poAiljam naročnino sa list J>rosveto »eoto I...... l> lm*...................................Ci 4m*" * - |ltil§V mm . . . . « . I M -••••ooeeo«ooooooeoeeeeeeeaeaeeeeaeeeeeeeoeow Ustavil« tednik in ga pripišite k moji naročnini od ekd^* * ntoje drniine: ........................................... «ruš«" »>.................................r..v...O. dr-«"* 4)\*.......................................CL šmštvs It •>................................................. * Meete * No» asročnik......... Drtova.