Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i „ ... ,, iii j i . . r i/ ii.au . . . . , . .. . , naročnino in oznanila (i mera te) »sprejema npravnlStvo In ekspedlella t Zm celc leto predplačan 16 gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedaa '1 ' / ' 1r v ' mesec 1 gld 40 kr. L „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve nllce St. 2. V administraciji prejeman velja: S Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. 1 „ . ... „ „ . _ , ,,,..„. . .... ,. , " , ' . , Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. V LJubljani na dom poBiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. ' * Pos&mne Številke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6. ari popoldne. Vredništva t e 1 e f 6 n - š t e v. 74. V Ljubljani, v soboto 7. januvarija 1899. Letnilt XXVII Štev. o. Po novem letu. Tudi po novem letu je v naših javnih razmerah ostalo večinoma vse pri starem. Svetovna politika evropskih velesil se je minolo leto pre-Btavila iz Evrope v Afriko in na Kitajsko in ta velikanska politiško-trgovska borba mej Angleško in Rusijo, s katerima se ponekoliko skušata tudi Nemčija in Francija, nadaljuje se tudi letos. Kot nove velesile so se v zadnjem času pojavile tudi zjedinjene države ameriške vsled pridobitev v zadnji vojski. Glavna borba se vodi mej Angleško in Rusijo. Angleška je dosegla velike vspehe v Afriki, Rusija pa v Kini, vedno hitreje se bliža hipec, ko ti velesili trčita skupaj. Da se to vkljub bistvenim nasprotstvom že ni zgodilo, je vzrok ta, ker si ti državi težko prideta do živega. Som in medved nista doslej mogla najti primernega bojišča. Angleška je za Rusijo nepremagljiva na vodi, Rusija pa za Anglijo nepremagljiva na suhem. Avstrija v tej svetovni borbi, ne igra nobene vloge. Nekaj je temu kriva njena zemljepisna legat še več pa njene žalostne politiške razmere. Kdor ima v domači hiši nemir in nered, tacega gospodarstvo peša, sosedje to vidijo in pri vsaki priliki in nepriliki mu kaj škodujejo na njegovem imetju. Avstrija je tako srečna, da nima samo sosedov, da ima celo zaveznike in sicer uprav one, ki so ji v zadnjih desetletjih zadeli najhujših ran in ki čakajo le ugodne prilike, da si za svoje zavezništvo zopet bogato splačajo obresti in glavnico. Nemčija in Italija, ako tudi sedaj naši zavezni državi, nista Avstriji prijazni in ne bota. Nemčija je to nedavno pokazala z iztiravanjem podanikov z njo v zavezi živeče naše države, Italija pa ob priliki tržaških izgredov povodom smrti nesrečne naše v Bogu spavajoče cesarice. Italija je takrat diplomatskim potom priborila take vspehe, da so se laški poslanci v Rimu hvalili, češ, da avstrijski cesar je sam obljubil, poskrbeti, da bodo strogo kaznovani na Primorskem oni, ki so se drznili STTini TiTTi . ..^'TT I ■ ———^ LISTEK. » Fin de sišele. Gospod urednik! Vedno sem bil dosedaj nekako ponosen, kedar sem bral v časopisu, da sem mož fin de niecle. Namreč nas, kar nas je bilo uverjenih, da naš vek povsodi sila napreduje, kar nas je bilo sovražnikov nazadnjaštva, so naši časniki radi imenovali in nas še radi imenujejo može fin de siecle, krajstoletnike. Ob pomanjkanji druzih naslovov, kakor n. pr. tajni ali vsaj dvorni svetovalec itd., se človeku dopada tudi naslov krajstoletnika. Toda, kar nas je krajBtoletnikov, smo sedaj upravičeno v skrbeh, kaj bode s tem našim častnim pridevkom. Saj bode skoro že stoletje pri kraju! Kraj stoletja, kraj pridevka! To ni, kar si bodi. Radoveden sem, kako nas imenujejo v prihodnjem stoletji, ako je doživimo. Kajti vseh nas in pa vseh tistih prikaznij, katere imenujejo sedaj fin de siecle, s stoletjem ustaviti se nelojalnim pojavom istrske iredente. In zahvala za to od italijanske strani ? Ona ni izostala. Za dobe, ko se je vršil v Rimu kongres zastopnikov evropskih držav proti anarhistom, tedaj je poslanec Barzilai, žid, framason, irreden-tist brez kazni v javni seji smel poveličevati naj-grše anarhistične zločine. Spominjal se je namreč nezgod, ki zadevajo rodovino Habsburžanov od tedaj, ko so ustrelili nadvojvodo Maksimilijana pa do zadnjega časa, ko so umorili cesarico Elizabeto, ter potem vprašal, ali ni to usoda, katero moralo Habsburžani trpeti, da z njo plačujejo krivice, storjene Italiji v dolgi dobi zadnjih desetletij in ob jednem krivico, 8 katero so kaznovali — Oberdanka! Ali ni to najzlobnejša predrznost, katera se sme nekaznjena šopiriti na Monte Citorio v zboru poslancev države, ki pravi, da je zaveznica Avstrije ! Ako k vsemu toni i molči avstrijska diplomacija, potem se ne smemo čuditi, da naša država ne igra v svetovni politiki nobene vloge. Kakor pa v vnanji naši politiki odločujejo državi neprijazni vplivi, tako imajo v naši notranji politiki prvo besedo veleizdajski nemško - nacijonalni elementi. Vplivu te sile je pripisati, da se tudi po novem letu nadaljuje ista igra proti Slovanom v državi, kakoršne smo že vajeni blizo pol stoletja. Žalosten a drastičen dokaz smo uprav mi Slovenci. Mi smo tlačeni kot slabejši, naj vlada v Avstriji kakeršnokoli ministerstvo. Od naših meja dobivamo v tem pogledu taka poročila, da se mora vsak pravicoljub zgražati nad njimi. Na Koroškem celo naučni minister noče vedeti, da ondi bivajo Slovenci, dasi jih je tretjina vseh prebivalcev, do-čim gotovo dobro ve, da na Kranjskem bivajo Nemci, dasi je teh le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Politične razmere štajerskih Slovencev značilno osvetljuje skupna izjava slovenskih deželnih poslancev štajerskih, katero smo pred nekaj dnevi objavili v našem listu. In vsem nam še zvene po ušesih škandali, katere so uprizorili tržaški irre-.......... ne bode konec. To je gotovo. Jaz za svojo osebo sedaj samo tega ne vem, ali je bilo fin de siecle torej pravo ime za prikazni,.ki se bodejo kazale tudi še v prihodnjem stoletji, ali jim niso marveč nadeli tega donečega imena prav nezasluženo in po krivici. Torej nas imenujejo krajstoletnike, pa bode marsikedo izmed nas, upam, gledal tudi luč prihodnjega stoletja in bode tudi takrat še imel iste nazore, kot sedaj, ravno tako imenujejo marsikatere pojave fin de siecle, kateri se bodejo taki ali enaki kazali tudi še v prihodnjem stoletji. Ta priimek, ki se mi je zdel nekdaj tako imeniten, ne ugaja mi toraj že zaradi tega kar nič več. In kaj vse so imenovali in še imenujejo fin de siecle! Žensko emancipacijo in novo modne klobuke; naturalizem, dekadenco, simbolizem ter klobase v lupinjah iz gutaperhc; mirovne konference ter nove puške in tope; indiferenco in ni-hilizem v verskih rečeh ter špiritizem ; velikanske napredke v bakterijologiji in nenadne pojave smrtonosne kuge sredi velikih mest; velikanske konj- dentovci, ko so se upali slovenski deželni poslanci udeležiti se seje tržaškega deželnega zbora. Jed-nako kažejo zadnji dogodki v goriškem deželnem zboru, da tudi v tej kronovini Italijani teže po absolutni nadvladi nad Slovenci, če tudi so ti v večini v deželi. Ti pojavi so vnebokričeči. — Tudi mi smo dobili vsled teh obupnih razmer dopise vzlasti od izvenkranjskih vplivnih politikov slovenskih, da se treba celemu slovenskemu narodu odločno postaviti v boj proti takemu nasilstvu in vzlasti da morajo slovenski državni poslanci poznati svojo dolžnost ter da pod nobenim pogojem ne smejo daljšati življenja ministerstvu, ki pozna te neznosne razmere, ki pa, ali ne mara, ali ne more jih zabraniti ali odstraniti. Mi lahko umevamo te pritožbe, mi jih odobravamo in bomo v tem pogledu vsikdar tudi spolnovali svojo časnikarsko dolžnost. Na slovenskih državnih poslancih pa je, da bo vsi na svojem mestu ter da govore in delajo tako, kakor to od njih zahteva narod, kateremu se javno odrekajo bistveni pogoji za njegov nadaljni politični obstanek. Kakšna je na Hrvatskem župa-nijska uprava. Iz Zagreba, 2. januvarija. Ko se je uvela posle Mažuraničeve vlade na Hrvatskem zopet županijska uprava, da ne bode tudi v tem pogledu razlike med Ogersko in Hrvatsko, nadejali so se mnogi, da se bode s to napravo pospeševalo ustavno življenje hrvatskega naroda, saj je poznato, da so bile nekdaj županije prave varuhinje ustave in slobode. Toda kakor so je na Avstro - Ogerskem parlamentarizem izrodil, tako so postale tudi županijske skupščine le na videz neka koristna naprava, v resnici pa niso nič drugega nego zbori, v katerih se z večino glasov potrjujejo vladne in županijske upravne odredbe, bile te za narod koristne ali ne. Tako je ske dirke in tlačenje mezde itd. Vse to in še mnogo druzega je fin de siecle. Ali ne mislite, gospod urednik, da bo našemu umirajočemu stoletju vse to v posebno čast? Jaz o tem še nimam jasne sodbe. In krajstoletniki ? Poglejte jih v parlamentu, poglejte jih kjer jih sicer hočete, ne vem, če se Vam posebno do-padejo. Jaz jih ne maram več. Ako si nisem mogel pridobiti druzega naslova, pa res še tega ne maram. Vesel sem, da skoro že zatone stoletje v morje neskončnosti in ž njimi ta neprijetni priimek. Toda vprašanje me muči, ali je letošnje leto zadnjo devetnajstega stoletja, ali bode zadnje šele 1900. leto ? V zadnjem slučaju moral bi nositi še leto dnij več sitno breme tega priimka. To bo križi... pa mi je ušla ta, bas sedaj ominozna beseda, torej recimo raje, to so težave, katere nadlegujejo udanega Vam Naprednika. nedavno neki županijski skupščinar v »Obzoru«, ki je bil radi tega zaplenjen, prav dobro ocenil delovanje županijskih oblasti in županijskih skupščin. Tukaj mi je omeniti, da ima po volilnem zi-stemu vlada v vseh osmih županijskih skupščinah zdatno večino, in da se na predloge opozicije le redkokdaj pazi, a še manje pa jih sprejme, če tudi so koristni. Omenjeni skupščinar se bridko toži na sedanjo županijsko upravo, češ, da ona ni niti najmanje učvrstila in razširila ustavnega življenja hrvatskih državljanov, niti je učvrstila in oja-čila krščanski značaj, javni moral in red v narodu, niti je povzdignila narodno gospodarstvo. Te trditve je obrazložil prav temeljito. Ustav je bil v velikem delu županije zagrebške ustavljen skozi dolgo časa v več kotarih radi upora v sje-ničaku. In če tudi je sodnijsko dokazano, da hrvatska opozicija ni bila niti najmanje kriva tega nemira, vendar se je županijska oblast predrznila, v letnem poročilu oponesti hrvatskej opoziciji, češ, da je ona provzročila ves ta žalostni dogodek. V istem poročilu se trdi, da se narod vzne-miruje s tem, če se mu govori o novih davkih, a resnica je, da se uvajajo in da narod plača že od vsega, samo ne od zraka, ki ga diše. Potem prehaja omenjeni skupščinar na civilno ženitev ter razjasnjuje, kako se pripravlja za njo pot tudi na Hrvatskem. Zdaj se to od vladne strani taji in vendar je dobro poznato, da je današnja vladna stranka v hrvatskem saboru za to zavzeta in da bode pristala na to, čim bode to zahteval njen vodja. Prav dobro je omenil, da se pripravlja pot civilnej ženitvi s tajnimi pogodbami, kakor so se zadruge razrušile s tajnimi delitvami. Za to navaja celo primer. Pri Sisku je prodal TOletni kmet svoje posestvo nekemu Cehu s to pogodbo, da ga prehrani do smrti, a žena, s katero je živel dvajset let v zakonu, je ostala brez vsakega deleža ter morala oditi od njega; in to pogodbo je oblast potrdila. Na ta način je občinski pisar izvel ono, kar sme le cerkev, če ima za to pravne vzroke, da je razstavil ženo od moža. Kaj se ne pripravlja na ta način civilna ženitev ? Saj narod vendar ni slep, da ne bi videl, kaj se godi očitno in z dozvolo javnih oblasti. Vrh tega je pa še poznato, da oblasti ne pazijo na takozvane divje zakone in da se ne trudijo odstraniti jih, kar so po postavah dolžne vršiti. Tako se pripravlja od samih oblasti pot do civilne ženitbe na Hrvatskem in vendar imenujejo vladni ljudje tistega, ki to trdi, obrekovalcem poštene in dobre uprave. Ravno tako javna uprava v županiji zagreb-škej ne učvrščuje krščanskega značaja javne nravnosti in reda. Slobodno zidarstvo se bohotno širi ter se trudi, kako da pokonča cerkev in krščanstvo, katero se brani z vsemi silami, da ohrani narod v pravej veri. Katero stranko podpira javna uprava, je poznata stvar. Ni treba iznovič nagla-ševati, kako sedanja šolska uprava in šolski zakon noče vedeti za krščanski moral, nego za društveni Drugi redni koncert »Glasbene Matice". Naša »Glasbena Matica« je pričela resno gojiti instrumentalno glasbo. Temu priča so ne le razni njeni diletantje, ki se požrtvovalno družijo z vojaško godbo, ter s tem množe in krepe or-hester, zadnji čas nam je celo podala nekaj tako znamenitih, klasičnih skladb, da jej moramo biti zato od srca hvaležni. Dobro polovico včerajšnjega koncerta je zavzela čajkovskega simfonija v E-mol. Zato se moramo ž njo nekaj dalje baviti. Peter IljičČajkovskij je po sodbi glasbene kritike prvi izmed novejših ruskih glasbenikov. Plodovit v svojih proizvodih, duhovit, ge-nijalen, drzen v osnutkih in izvajanju muzikalnih mislij, združuje v svojih skladbah vrline tujih skladateljev z milim navdahnjenjem ruske narodne poezije. Rojaki njegovi kakor inostranci ga zato izredno čislajo; nazivljejo ga svojega Beethovena. Zlasti so je popel v svoji E-mol simfoniji do one višine stvarjajočega umetnika, ki mu zagotavlja za trajnost častno mesto mej svetovno znamenitimi glasbeniki. Tematično stopnjevanje, ki naraste iz preprostega vrelca v velikansko reko glasbenih čustev, slikovita orhestracija, združena z originalnim, drznim glasbenim ritmom, — vse to zago- moral, kar je le delo slobodnega zidarstva. In po načelih tega zistema se sestavljajo učne in nagradne knjige, ki gotovo niso sposobne, učvrstiti krščansko zavest v mladini, ker se v njih prav skrbno izbegava ime krščansko in zatajuje krščanstvo radi neznatnega števila drugovercev, ki širijo nevero in nevarna sooijalistična načela. In kaj se stori v tem pogledu? O tem je nevarno raz pravljati. Kakšno strujo podpira javna uprava proti katoliškemu duhovenstvu, je tudi le predobro poznato. Tukaj se vidi dvovrstna mera, a kakor da odločuje politika, ako je duhoven sostavu privržen, tedaj se njegovi dolžniki na biri vsi izročajo mestnemu sodniku, dočim opozicijonalni duhoven ne pride tako lahko do svojih dohodkov. Isto tako je tudi s popravki na župnih dvorih in gospodarskih poslopjih. Če si opozicijonalec, ne popravi ti se nič, tudi če gre dež po tebi. Koliko težav imajo župniki z vrejevanjem župnih matic in vednimi statističnimi izkazi za državne oblasti. Pa kakšno nagrado dobivajo za to ? Takšno, da nobeden drugi činovnik ne bi hotel opravljati takega dela za njo. Obširno bi se moralo pisati, ko bi se hotelo razjasniti vsaj deloma gospodarstveno stanje prebivalstva. Naj zadoste sledeče splošne opazke. Da gospodarstvo ne napreduje, dokazujejo mnogoštevilne poljske in šumske škode, nočne paše, ne-vrejena selska in občinska pota, neizvedene kanalizacije, neočiščeni jarki, neizsušene nižine, mlake in močvirja, radi katerih vlada v teh krajih huda malarija (mrzlica). Stoletne prošnje za regulacijo Save in Kolpe še dandanes niso umolknile. Za to se ne more najti denarja v državnih blagajnah, a za mnogo manje potrebne stroške se najde pokritje. Nazadovanje gospodarstva dokazujejo silni dolgovi, s katerimi so preobložena posestva, slaba hrana, slaba postrežba bolnikov, siromašna obleka in še siromašnejša stanovanja, a pri vsem tem vendar veliki stroški za vsako gradi-teljsko dovoljenje. Gospodarstvo ne morejo pospešiti nerešeni zadružni odnosaji, neurejeni katastralni posestveni listi, neurejene zemljiščne zajednice, katere so uvedene po postavi od leta 1894. in še leto leto izdana provedbena nared^a. Ta postava bo imela slabe nasledke, ker se po jednem paragrafu dopušča, da se more lastništvo prava drvarije in paše tako zvano šumsko pravo trgati od grunt-nega posestva in samo za se prodati. To je dobro za sebične ljudi, da kaj zaslužijo, pa nagovarjajo ljudi, da prodajajo svoje pravo na drvarijo in pašo, a s tem gubi vrednost kmečko posestvo. Ravno tako je provzročila tudi Begregacija vrlo mnogo zmešnjav ter vsled tega tudi mnogo nepotrebnih pravd, ki so slednjič po navadi na škodo le siromašnemu narodu. Iz vsega tega sledi, da javna uprava ne pospešuje ustavnost, da ne posvečuje dovolj skrbi za moralno in gospodarstveno stanje prebivalstva, pa da se vsled tega le preveč hitro širi korup- tavlja njegovim proizvodom trajnih uspehov pri občinstvu. E-mol simfonija Čajkovskega ima štiri s(avke. Pričenja se s težko otožno melodijo v baladnem slogu ruskih narodnih pesnij, katero najprej proizvajajo klarineti v spremstvu globokih godal. A kmalu se prikaže na površje glavni tema v skrivnostnem pianissimo. Ta misel se v violinah krasno razvija v raznih varijacijah. Ali že se je oglasil protitema; tedaj pa Be prične živahno izvajanje in prepletanje motivov, v vedno večjem stopnjevanju se bije boj mej glavnim in protitemo: ves orhester se strastno bojuje, dokler slednjič ne obvelja na celej črti glavna melodija, katero mogočno zatrobijo rogovi. Za tem sledi drugi tema, milo vzdihujoč »spev«, ki se istotako pojavlja v raznih pihalih in godalih, stopnjevaje prikipi do mogočnega fortiBsimo in naposled zamre v skrajni ti-hoti. Drugi del prvega stavka je najlepši užitek glasbenim izobražencem: razlika in jednota, ves aparat glasbenih sil, najraznejših harmonij, barv in značajev — to vam je prava pravcata slika glasbene drame. Drugi stavek — andante — nam podaje ele-gično, milo-žalno melodijo, ki se razvije v raznih varijacijah in na raznih pihalih prav kakor prvi stavek v orjaški »fortissimo«: pavke in trompete so se polastile situvacije, zopet prevlada strast. cija in siromaštvo naroda, se radi takih nadlog potoži kmet, odgovarja se v skupščinah, kaj kmet ve, kaj bomo njega prašali, če je postava dobra ali ne; če se oglasi za besedo opozicijonalec, se mu pa po navadi ne dovoli govoriti, tako da se potem prava resnica ne more na noben način zvediti. In pri vsem tem se smatrajo županijske skupščine kot važen sostavni del našega ustavnega življenja. Žalibog, da je ves ta ustav le navidezen in v službi nekaterih mogotcev, ki po svojej volji upravljajo z osodo hrvatskega naroda. Politični pregled. V Ljubljani, 7. januvarija. Poslanec dr. Ebenhoch o parlamentarnem položaju. Gorenjeavstrijski deželni glavar poslanec dr. Ebenhoch objavlja v glavnem strankinem glasilu članek, v katerem pojasnuje sedanji parlamentarni položaj. V prvi vrsti dokazuje vodja katoliške ljudske stranke, kako neumestno je prizadevanje nekaterih, naj bi se stranka združila z ostalimi nemškimi, reote z levico. Levica nima niti jednega pravega voditelja, kajti poslanec Steinwender, Svlvester, Schonerer, Stiirgkh, Lueger in Gross so sicer voditelji, a le posamnih strančič, katerih vsak pa ima popolno drugačne nazore o položaju in taktiki. V gorenje-avstrijskem deželnem zboru je jeden levičarskih poslancev sam izjavil, da Nemci v Avstriji nimajo voditelja. Levica torej nima ne skupnega programa, ne skupne taktike in ne voditeljev. Taka opozicija sicer lahko zavlačuje parlamentarno delo, provzroča in vprizarja poulične škandale ter celo kakega ministra lahko vrže s sedeža, a pozitivnega dela ta stranka ni zmožna. Toraj z levičarji ne. — Desnica nasprotno pa ima v znanem adresnem načrtu oficijelen skupni program, taktika desnice je jedina, da še celo njeno časopisje je v splošnem z malimi izjemami popolno jedino. Parlamentarni položaj desnice je toraj neprimerno ugodneji in pričakovati sme desnica, da bodo njen načrt pri-poznali in vpoštevali v višjih krogih, ob jednem pa tudi uvideli, da je desnica upravičena odkloniti razun svojo vsako drugo vlado. — Konečno pa tudi sedanja vlada ne daje katoliški ljudski stranki najmanjega povoda za obstrukcijo. Vladi načeluje grof Thun, ki je odkrit in čist značaj, ki dobrohotno razsoja razmere in osebe, ki si strogo prizadeva tudi iz nasprotnikovih vrst porabiti dobro snov in na ta način zbrati vse moči v korist državnega življenja. Poleg tega je mož odločen in, kar nikakor ne smemo prezreti, strogo veren in zvest sin katoliške cerkve. Iz vsega tega torej sledi, da zadene stranka jedino pravo, ako še nadalje neomajno vstraja v desnici in se ne uda terorizmu. — Opomin, ki ga je poslanec dr. Ebenhoch podal v tem članku svoji stranki, velja pač tudi ostalim desniškim strankam. Kriza na Ogerskem. Bivši zbornični predsednik Szilagyi ni imel sreče pri svojem podjetju. a ' ' 11'i T -=i-------—r-------- A še jedenkrat potihne vihar in zopet se konča stavek mirno, harmonično. Iz samotne narave, ki nam jo je slikal umetnik v drugem stavku, prevede občinstvo v tretjem oddelku na veselo torišče plesne dvorane. V tem pogledu se razlikuje naš umetnik od nemških glasbenikov. Valček, ki je zlasti priznan ples pri Rusih, je presadil na vrt simfonije. Pridobil mu je s tem odliko, kakoršno sta priborila Haydn in Mozart starodavnemu »menuetu«. Prikupna metodika je značilno svojstvo tretjemu stavku, pri katerem se tu in tam zopet vzbujajo spomini na glasbene motitve prvih oddelkov. V četrtem stavku je prestavljen glavni tema, s katerim se je simfonija pričela, v jasni E-dur. A kmalu nas iznenadi novi motiv v E-mol po značaju ruske narodno pesni, kateremu se pridruži nov protistavek. Obadva umetnik slikovito prepleta in vmes ponavlja prejšnje motive, ki tako še jedenkrat božajo naše uho, dokler slednjič zmagovito — kot trajni spominek VBega napora — veličastno pred nami obstane prvotna glavna misel začetnega motiva, toda ne več otožna, marveč jasna, vesela pesen v E duru. Proizvajanje je trajalo, kakor smo že rekli, nad jedno uro. Hvalevredno se je trudil orhester, zlasti omenjamo posamna pihala. Klarinet, oboa, rogovi, lagot, ki so imeli znatne uloge, so se vsi Vsi njegovi poskusi, naj bi se sklenil kompromis mej vlado in opozicijo, so se izjalovili in vlada sedaj po svojih glasilih celo izjavlja, da se v tem oziru niso vršila nikaka pogajanja. Poslednje se veda ni resnično, kajti mešetar Szilagyi je že poprej svetu naznanil vsakokratne vspehe ali ne-vspehe pri pogajanju z baronom Banffyjem. Kompromis je sedaj samo vsled tega nemogoč, ker BanlTy ne mara iti, ali bolje ker ne sme iti, ako hoče še nadalje uživati milost Tiszove klike. Ker je toraj kriza še sedaj nerešena in je položaj vsled vedno intenzivnejega boja opozije postal neznosen, podal se je ministerski predsednik v četrtek zve-z nekaterimi svojimi tovariši na Dunaj in bil včeraj pri cesarju v avdijenci, ki je trajala celi dve uri. Včerajšnji dan je bil najbrže odločilen. Vladar je skoro gotovo odločilno posegel vmes in današnji listi sporoče nam morebiti že kako presenečenje. Nadaljni obstoj sedanjega kabineta je postal nemogoč, ker opozicija bo preprečila vsako najmanjše pozitivno delo, dokler se ne umakne Banf'fy. Členi opozicije poslužujejo se sedaj glasovanja po imenih, s katerim sredstvom se najlažje zavlačuje vsako drugo delo. V četrtek so morali dvanajstkrat glasovati po imenih, za današnjo sejo je pa posl. Polonyi napovedal kar štiriindvajsetspreminjevalnih predlogov k zapisniku ter kajpada v to »potrebna« glasovanja po imenih. Po deželi pa agitujejo mej prebivalstvom, naj nikar ne odrajtuje svojih davkov ter ne priglaša za vojaštvo godnih mladeničev, dokler se bo vladalo protiustavno. V takih razmerah je v nevarnosti ves državni in družabni red, ako naglo ne dojde odločilna pomoč. Nezaupnica posl. Davidu Starčeviču. Pred kratkim so poročali hrvatski listi o nekem razporu v hrvatski zjedinjeni opoziciji, ki ga je vprizoril s svojim postopanjem posl. D. Starčevič, ki je nato ločil se od zjedinjencev ter se pridružil »čistim« pravašem. Njegovi volilci v Delnicah pa s tem korakom niso zadovoljni in so mu minule dni v »Hrvatski Domovini« izrazili nezaupanje ter zahtevali od njega, naj odloži svoj mandat, ako se ne povrne v prejšnji tabor. Razmerje mej Italijo in Abesinifo še sedaj ni uravnano ter tudi še ni podpisana mirovna pogodba. Ta nejasnost v afriškem vprašanju je posebno v poslednjem času jela z vso silo razburjati italijanske kroge. Nekateri italijanski politiki so še vedno mnenja, ki mord i ni napačno, da se neguš Menelik nekega lepega dne polasti še ostalega italijanskega sveta v Afriki in da zato ne mara podpisati mirovne pogodbe. Vlada skuša sicer pomiriti razburjene elemente ter pravi v svojih glasilih, da se mejno vprašanje le radi tega še ni rešilo, ker se je ta točka popolno prezrla v v mirovnem zapisniku, ki sta ga sestavila major Nerazzini in neguš Menelik. Poslednji bi moral Italiji odstopiti kos dežele, kot nekako povračilo za zemljo, ki jo je morala odstopiti Abesincem. Menelik zahteva poprej, da mu Italijani odstopijo Raheito, zemljo, ki je Abesincem zelo pripravna »' ■ ■ i ' odlikovali z izredno natančnostjo v intonaciji in dinamiki. Pohvalno nam je priznati tudi misel, da nam je »Glasbena Matica« podala natisnjeno ogrodje vse simfonije. Na podlagi vodilnih mislij in motivov zasleduje tudi malovešč prijatelj glasbe z zanimanjem delo, ki bi bilo sicer pristopno le redkosejanim glasbenim veščakom. V srbskih narodnih pesmah, katere je priredil StjevanMokranjac, smo imeli priliko občudovati v dveh šopkih bogato njih glasbeno vrednost. Zlasti pa veje iz srbskih pesnij oni milo-tožni, elegični ton, ki je — dejal bi — bistveno združen ž njihovim popevanjem. Prireditelj pa je poskrbel tudi za različnost, bodisi v harmonizaciji, bodisi v melodiki. Otožna in ve-sela, miloprijetna in ganljiva, resnobna in šegava melodija sta se spojili v lepo celoto. Preprosto narodno pesen je oblekel v umetno odelo, ne da bi ji bil s tem odvzel prvotno originalnost. A tudi naše pevke in pevci so jako pazljivo in natančno peli. Tisti šegavi »hm« — kje si ga upajo tako peti? Vse iz jednega grla, fino intonirano, kakor odrezano, to je sad pouka, to je umetnost. Ker je morala Dvofakova arija iz balade »Mrtvaški ženin« zaradi bolehnosti solistinje iz-ostati, bili smo tem bolj radovedni na Te Deum istega skladatelja, kojega je zložil Američanom v za priklopljenje z ostalim delom, toda v Rimu se odločno upirajo tej misli, in bi raje videli, da jim Menelik ne odstopi prepornega kosa zemlje. Ravnati se hočejo italijanski vodilni krogi po geslu : Ne jednega moža in ne jedne lire več za razširjenje zunanjega posestva, toda ob jednem se pa tudi ne strašiti nikakih žrtev v ohranjenje dosedanje posesti. Toda kaj pomaga geslo, ako se pa nasprotniki Italije ne bodo strašili italijanskih žrtev. Španija dobi zopet konservativno minister-stvo, ako kraljica odreče zaupanje sedanjemu Sa-gastovemu kabinetu. »Agencia Fabra«, poroča, da se je mej Silvelo in generalom Polaviejo doseglo sporazumljenje in sta voljna osnovati kabinet, ako jima dojde tozadevni poziv od kraljice. Sedanji kabinet; v celoti itak ne bo več dolgo na krmilu, ker je ž njim posebno pa z nekaterimi njegovi člani prebivalstvo popolno nezadovoljno. Jeden član Sagastovega kabineta mora itak že sedaj pobrati šila in kopita, kajti kraljica je že podpisala dekret, s katerim se odpravi mesto sedaj nepotrebnega kolonijalnega ministra. Tedenski koledar. Nedelja, 8. januv.: 1. po razglaš. Gospodovem, evang.: Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. Severin op. — Ponedeljek, 9. januv.: Ju-lijan in Bazilisa mm. — Torek, 10. januv.: Aga-ton m., Pavel p. — Sreda, 11. januv.: Higin p. m. — Četrtek, 18. januv.: Ernest šk., Arkadij m. — Petek, 13. januv.: Osmina sv. 3 kraljev, Veronika d. — Sobota, 14. januv.: Hilarij šk., Feliks. Nol. — S o 1 n c e izide 10. januv. ob 7. uri 44 min., zaide pa ob 4. uri 29. min. — Lunin spremin: Mlaj 11. januv. ob 11. uri 48 min. zvečer. — Musica saera: V nedeljo> 8. januv. v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo sv. Cecilije in graduale zl. A. Foer-ster, ofertorij K. Aiblinger. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa in ho-norem st. Caeciliae zl. Fr. Schopf, graduale Foer-sterjev, offertorij Aiblingerjev. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. januvarija. (Prijateljski večer.) Prihodnjo sredo predava pri prijateljskem večeru g. J. Kalan, kaplan iz Kamnika, o borbi proti alkoholizmu. (Deželni glavar goriški grof Coronini), ki je odložil čast deželnega glavarja, se je ob enem odpovedal tudi deželnozborskemu mandatu. Zastopal je mesto Gorico. (V pojasnilo) Ukaz v zadnjem »Škofijskem listu«, da naj se vse koncem leta preostale mašne štipendije dopošljejo škofijstvu, so nekateri gospodje napačno umeli. Z besedo »preostale« je umeti one štipendije, katerih bi gospodje samj ne mogli o pravem času opraviti, in bi bili toraJ itak primorani jih izročiti drugim duhovnikom. Samo ob sebi je umevno, da si toliko intencij spomin Kolumbove štiristoletnice. S stališča cerkvene glasbe se to delo ne da ugodno kritikovati, kajti skladatelj se ni kar nič oziral na tekst in je v orhester vložil toliko moč in silo pozavn in tromb in pavk, da bi jih resnoba svetega kraja ne mogla z lahka prenašati. Pač pa je pravo Dvo-fakovo delo, ako je čujemo v koncertni dvorani: njegova plastika, njegova bujna instrumentacija, veličastna gradacija ob koncu slavospeva, kjer človek misli, da čuje mogočni glas zvonov, ki vabijo zemljana, naj zahvaljuje Boga, vse to kaže nam že znanega umetnika. Zbor je včeraj pel prav živahno. Sopran-solo je veletežayen. Gospa Kul ic h-d r. Li n ha rto va je operna pevka, ki disponira z izredno močnim in razsežnim glasom. Preobvladala je v svoji vlogi zbor in orhester, ali nastop njen je preveč—teatralen, mi pa smo bili v koncertu. Gosp. Nolli je po svojih močeh zvršil svojo težavno nalogo. — Vse posamne točke je navzoče občinstvo odlikovalo z obilnim ploskanjem. Dvorana jo bila polna zbranega občinstva iz mesta in z dežele. Hvala iskrena gospoda koncertnemu vodji, ki se ni ustrašil truda in napora, da nam je podal tako obilnega glasbenega užitka- Na svidenje pri tretjem koncertu ! pridržijo, kolikor jih sami za se, oziroma za duhovnike pri istej cerkvi potrebujejo. (Veselica), katero priredita jutri v nedeljo, dne 8. t. m. moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu«, obeta biti, sodeč po jako skrbno sestavljenem, raznovrstnem in mikavnem vsporedu, izredno zabavna. Udeležencem iste ponuja se dostojen a redek užitek, ker sta se odbora potrudila za nepričakovano zabavo tudi še izven vsporeda. (Slovensko gledišče.) V četrtek zvečer se je igrala zopet »Stara pesem p. Ta »Stara pesem« je hvalna pesem zakonske nezvestobe. Snov sama banalna, podla in šablonska brez duhovitosti, je okrašena in poveličana po res krasnej godbi in petju. Gotovo ni tako slab libretto vreden tako mojsterskega skladatelja. Naš oder hoče biti res modern po vzgledu velikih mest, toda ne sme jih posnemati samo v pikantnih kostumih in nemoralnih prizorih. »Stara pesem« je taka, kakor bi jo napravil navlašč kak podjeten čifut v svoje svrhe; paži so skoz in skoz ženske v — trikojih, prav kakor — v cirkuzu. To moramo označiti za nemoralno in pohujšujoče zlasti za dijaški parter. S tem gotovo ne doseže gledišče kot deželen zavod dober in vzgojevalen vpliv na občinstvo. Ali je naš slovenski davkoplačevalec zadovoljen s takim poslovanjem v vzgojevalnem zavodu? Toda to gospodo ne briga, ona ima svoje nazore in namene. — »Ksenija« je krasna v skladbi, toda v snovi zopet jako nesrečna, Kako prostaško, ša-blonsko se konča vse! Brez \sakega vzvišenega, idealnega, lepega zvršetka, ko bi se vendar lahko tako lepa igra končala na način, ki bi moralno dobro vplival na občinstvo. Povsodi nesrečna roka libretista, ki nima pojma o pravem namenu odra. Res čedalje bolj pogrešamo dobrih dramatikov in libretistov, skladatelje imamo izborne. — Pevke in pevci so bili v obeh operah točni in dobri, a kaj to pomenja, ko napravijo tem večjo moralno škodo občinstvu, čim lepše proizvajajo nemoralne prizore! (Repertoir slovenskega gledališča.) Prihodnja predstava bo šele dne 13. t. m., ker se 10. t. m. radi generalne skušnje za „Lohengrin" gledališče zapre. 13. januvarja se bo igrala noviteta, hrvatska drama „T r h 1 i do m", spisal Srgjan pl. T u č i c; 15. januvarja pa se bodo na korist režiserju naše drame, g. R. Inemannu, predstavljali Schillerjevi »Razbojnik i". (Iz Brežic.) V spomin pokojne cesarice Elizabete bila sta blagoslovljena novega leta dan po-poludne kipa sv. Elizabete in sv. Ludovika na redovnem oltarju v frančiškanski cerkvi. Slovesnosti se je vdeležil vodja okr. glavarstva, okrajni sodnik, župan in razni uradniki. Ljudstva je bilo polno. Bil je ob jednem shod tretjerednikov, ki so javno pokazali, da ljubijo Boga in cesarja. Število novih tretjerednikov pa tudi priča, da se tudi v našem okraju veselo razširja duh svetega Frančiška. (Raiffeisen-ovo posojilnico) so osnovali v Sv. Križu pri Kostanjevici. Načelnik ji je župan J. Kerin. Delokrog posojilnice obsega župnije Sveti Križ, Kostanjevica, čatež in Vel. Dolina. (Lahon v cerkvi.) Iz Gorice in iz Trsta imamo poročila o netaktnem in nekrščanskem vedenji la-honskih oblastnežev v naših cerkvah. Na sveti dan so so v stolni cerkvi sv. Justa v Trstu obnašali magistratovi prosvitljenci na svojih stolih tako krščansko, da je vsakdo moral misliti, da smatrajo veliko cerkveno slovesnost za kako gledališko predstavo. O goriškem županu pa poročajo, da se je na dan 28. dec. pred otvoritvijo dež. zbora tako grdo zvijal in roke stegoval, kakor kak poulični dečak. Na ta način ta gospoda kaže svojo vernost ali vsaj svojo oliko. (Iz Sveč t Rožni dolini.) Na Silvestrov večer bila je v fužinski restavraciji tombola društva »Ortsgruppe des deutschen Schulvereines.« Namen je bil tej veselici dohodek, s kojim bi se napravila zimska obleka šolarjem iz Bistrice, Št. Janža in Sveč. Tako govore vsako leto. A do sedaj nam še ni znano, da bi bili kedaj tudi kaki drugi šolarji kaj dobili razun bistriških. Sedaj sta bila zvezana z veselico običajni »SuiT« in še bolj običajni ples. Da se je veliko »heil-alo« in tulilo, vemo. Največja reveža sta pa bila g. župnik in kapelan iz Sveč; seveda v odsotnosti je lahko zabavljati in zasramovati. V tem pa se je najbolj odlikoval — kedor na Koroškem nikjer ne sme manjkati — učitelj Koschier (1), ki je komaj iz pripravnice zlezel, kjer so ga podpirali samo slovenski duhovni in profesorji. Sedaj pa »los iiber die schwarze Pfaffenbrut.« No, gospo-diču bomo ie še pristrigli peroti. (Shod v Cirknlci) priredi jutri 8. t. m. »Kat. slovensko izobraževalno društvo«, pri katerem bota govorila posl. dr. J. E Krek in Jos G ostin-č a r. K obilni vdeležbi vabi odbor. (»Naša straža«.) Predpustni čas je. Povsodi se prirejajo veselice in zabavni večeri v razne namene. Naj narodni krogi pri takih prilikah ne pozabijo na »Našo stražo«. — Darove in udnino novih udov objavimo prihodnji teden. (Iz Idrije.) Minolo je zopet leto, katero nam je prineslo mnogo novega: mnogo dobrega pa tudi marsikaj slabega. Vsak človek se rad ozre koncem leta v preteklost ter si pokliče v spomin vse važnejše dogodke minolega leta in z razumom pre-motri, je-li v preteklem letu napredoval ali na zadoval. Tudi »Katoliška delavska družba« v Idriji je preživela zopet jedno leto, na katero se bode smela še v poznejih letih z veseljem spominjati; preživela je leto, v katerem je v marsičem napredovala, nikjer pa ne nazadovala. Društveno življenje se je v minolem letu tako pozdignilo, da smemo s ponosom reči, da nobeno društvo v Idriji ne napreduje z moralnimi uspehi v taki meri, kakor ravno »Kat. del. družba.« Namen družbe je svoje člane, katerih šteje 3801, z dobrimi časopisi in knjigami izobraževati ter jih s prirejanjem poštenih veselic tudi razveseljevati. In to svojo nalogo je »Katol. del. družba« v minolem letu častno izvršila. Preskrbovala je svoje ude z mnogimi dobrimi časniki, izposojevala je iz društvene knjižnice udom zabavne in poučne knjige — poprečno po 120-150 na teden, ter prirejala lepe veselice. Menim, da več kot zadostno označim na predek društva na pevskem in glasbenem polju, ako omenim, da je »Katoliška del. družba« bila p r v a v Idriji, ki je spravila na oder opereto in sicer s sijajnim vspehom. »Kat. del. družba« pa je priredila v minolem letu poleg veselic tudi več zabavnih večerov, katerih mnogi so bili ob jednem tudi poučni, ker se je udom podajalo tudi marsikaj znanstvenega v j priprostemu ljudstvu primerni obliki. V vsem tem je napravila družba velik napredek ravno v minolem letu. Lep napredek pa je zaznamenovati tudi v tfem, ker se je uprav v minolem letu sprožila misel, naj bi si družba napravila svoj dom, kjer bi se se mnogo bolj in tudi laglje razvijala kakor pa v sedanjih tesnih prostorih. Toda ni ostalo le pri misli, temveč ta misel se je začela že tudi izvrševati, položilo se je že seme, iz katerega bode s časom vzrastel primeren dom, zbrali so se že prvi kamenčki za novo stavbo. Toda, žalibog, da je dobro idrijsko ljudstvo tako revno, da samo nikakor ne bode zmoglo obilnih stroškov, ki so združeni s takim podjetjem. Dasi je volja dobra, ki se je že koj v prvem letu kaj lepo pokazala, vendar so vsi dosedanji prispevki le neznatni in trebalo bi še mnogo let čakati do vresničenja te ideje, ako nam ne priskočijo v pomoč tudi izvenidrijaki rodoljubi in prijatelji delavcev, katerim je božja previdnost podelila več časnega premoženja, kakor revnim idrijskim rudarjem. In do teh se obračamo z iskreno prošnjo, da nam vsak po svoji moči in dobri volji pripomore do skorajšnjega uresničenja naših želj po lastnem domu, katerega jako živo potrebujemo. Naj bi naša j-.rošnja ne bila glas upi jočega v puščavi, temveč našla naj bi krepek odmev pri vseh pravih prijateljih idrijskih krščanskih delavcev-rudarjev! Za vsak, tudi najmanjši dar izrečena naj bo že vnaprej najsrčneja zahvala. K sklepu objavljamo še I. izkaz do sedaj nabranih prispevkov, katere naj dobrotni Bog tisočero povrne. Darovali so: Kapelan Ivan Abram 5 gl., Dežela Ivan 1 gold., žgalniški paznik Anton Troha 5 gld. 50 kr., trgovka Marija Lapajne 10 gold., Logar Terezija 4 gld., Matej Troha 1 gld. 20 kr., Antonija Troha 1 gl. 20 kr., Frančiška Miglautsch 2 gl., neimenovana 1 gl., neimenovana 2 gl. Ne-udje so dali torej skupno 32 gl. 90 kr. Udje sami so zložili 459 gl. 51 kr., skupno imamo torej za katoliški delavski dom doslej 492 gl. 41 kr. (Ljndsko gibanje v Idriji.) Prebivalcev ima Idrija s koncem 1898 leta 5150. V letu 1898. je bilo porok 32, rojenih je bilo 211 otrok, umrlo pa jih je 127. Doslej je bilo skoro vsako leto od 170—190 mrličev. Zdravstveno stanje v zadnjem času torej ni bilo neugodno. (Medvedko), 134 kg. težko, je ustrelil te dnii knez Karol Auersperg v gorovju blizu Borovca na I Kočevskem. Zasledili so mrcino v brlogu ter s kal menjem zadelali vhod. Ko so zastavljen vhod od-I prli, planila je zver z veliko silo vun. V begu! hudo obstreljena, vlekla se je 3/< ure daleč v gozdi in je naposled obležala. Našli so jo in včeraj prif peljali v Kočevje. V telesu je nosila tri mladiče! kakor podgane velike. Redki lovski plen so poj slali za knezom na Nižje Avstrijsko. (Papežev nnncij v Petrogradu) Poroča se, da je grof Muraviev predložil carju načrt, naj bi se iznova osnovala papeževa nuncijatura v Petro-gradu. Od carja Pavla I. ni bilo več papeževega nuncija v Rusiji. Nadškof pariški je izročil ta predlog grofu Muravjevu, ko je bil le-ta v Parizu. Car je bojda zadovoljen. Poravnale bi se namreč na ta način mnogo ložje in hitreje diference, ki od časa do časa nastajajo v Rusiji. (Koledar) Vprašanje o koledarju vedno bolj razburja duhove. Rusija čuti, da julijanski koledar ne zadoščuje več, toda gregorijanskega neče vspre-jeti, ker je gregorijanski, papeški. Predložila je že popolnoma nov koledar za zapad in iztok, toda strokovnjaki ga niso odobrili. Katoliški učenjaki se bavijo s tem vprašanjem se posebno zategadelj« ker bi enoten koledar zbližal cerkve. PoStobno barnabit Cesare Tondini neumorno proučuje to vprašanje. Zadnji čas je izdal knjigo v francoščini: »Ali bo Rusija katoliška ?« ter jo doposlal tudi nekemu ruskemu velikemu knezu, ki se je doslej zelo zanimal za vprašanje o koledarju. Toda knjigo so mu vrnili z opazko, da je v Rusiji — prepovedana. (Zopet trgovec z dekleti 1) Na postaji v Kor-minu na Furlanskem je te dni prijela policija nekega E. Reinholza v trenotku, ko je bas hotel stopiti v vlak z svojo žrtvijo, mladim dekletom iz Galicije. Kragulja je zasledovala tržaška policija in omenjenega dne brzojavila v Kotmin. Lopov je nameraval potovati z dekletom v Ameriko, kjer jej je obetal razkošno življenje na strani nekega bogataša, a pravica mu je prečrtala račune. Zdaj sedi pod ključem in pred sodiščem se izve še najbrže več njegovih lepotij, kajti ta zver se peča že delj časa 8 to kupčijo. Prvotno je slepar hotel zatajiti svoje pravo ime in se izdal za Tur-kenlauba, pozneje je bil primoran povedati resnico. Kdo ve, ali tudi ta zlata duša židovska pove pred sodiščem, da sodnikov ne briga, ali trguje z obleko, teleti ali dekleti, kakor imajo navado ti tigri? (Amerikanizem.) Leon XIII. je poslal ravnokar amerikanskemu kardinalu Gibbonsu v Baltimore pismo, ki se v njem dotika tudi amerikanizma. Pisma v izvirniku se nimamo. Nekateri listi poročajo, da Leon XIII. priznava gotove koncesije amerikanskemu svobodoljubju, toda prav tako svari katoličane pred teorijami o samoodločbi in samo-odgovornosti in pred nauki, ki so v bivstvenem nasprotju z nauki katoliške cerkve. Ti listi sodijo, da je Leon XIII. sicer milo, toda vendarle obsodil tisto individualistično načelo, ki je skušal zanesti v cerkev protestantski konvertit P. Hecker, češ da se mora vsak nekako osamosvajati od zunanjih njihovih cerkev ter podrediti neposrednemu vplivu sv. Duha. (Umrl je) petrograjski metropolit Taladij, star 72 let, nekaka duhovna glava ruske cerkve, nekaka duhovna glava, pravimo, zakaj znano je, da ima največji vpliv v ruski cerkvi državnik Pobe-donoscev. Paladij si je mnogo prizadeval, da bi se anglikanska cerkev združila z rusko. Pospeševal je na Poljskem tudi starokatoličanstvo, da bi oslabil papežev vpliv. (Zabava nemškega cesarja.) Pri vojaški vaji si je nemški cesar dovolil nedavno to zabavo : Vrgel je mnogo novcev daleč od sebe in se srčno veselil, ko tekali grenadirji za njimi in se pulili zanje. Na sprehodu se baje rad s tem zabava. (Sejmi po Slovenskem od 9,—14. januv.) Na Kranjskem: 9. v Ljubljani, Trnovem na Notr., Žerovnici in na Vidmu; 10. v Metliki in Zalogu. — Na slovenskem Štajerskem: 9. pri Novi cerkvi v Šmariju blizu Celja ; 11. v Planini. — Na Koroškem: 9. v Pliberku ; 11. v Gmintu. — Na Primorskem; 9. v Palmi; 12. v Sežani. Društva. (II. B i s t r i š k o • Trn o vsko gasilno društvo). Vabilo k veselici, ki se vrši v prostorih Jelovšekove gostilne v II. Bistrici in pri kateri sodeluje iz prijaznosti slav. tamburaški zbor »Ilirska Vila«. Začetek ob 8. uri zvečer v nedeljo dne 8. januvarja. K obilni vdeležbi uljudno vabi Odbor. Darovi. Družbi s v. Cirila in Metoda so darovali: V Ribnici so se odkupili od novoletnih voščil in darovali: Po 2 kroni gg. dekan Dolinar, Andrej Podboj; po 1 krono gg. lekarnar Ančik, načelnik Celofiga, kapelan Jerše, trgovec J. Kljun, župnik Krumpestar, pristav Mejač, pek. mojster F. Novak, posestnik mlinov A. Pakiž, trgovec A. Peterlin, trgovec Fr. Picek, nač. namestnik Rebolj, grajščak Rudesch, učitelj Štefančič, poštar Tavčar, šolski vodja Tomšič, sod. svetnik Višni-kar, kapelan Vole, ekspozit Dom. Janež, skupno 22 kron. — Kot jubilejni dar so darovali po 2 kroni gg.: Zdravnik Bobek, dekan Dolinar, notar Gruntar, trgovec A. Pauser, posestnik Andrej Podboj, zdravnik dr. Schiffrer; po 1 krono gg.: lekarnar Ančik, posestnik Fr. Češarek, župnik J. Jaklič, kapelan Jerše, brivec Juvanec, trgovec J. Kljun, župnik Krumpestar, notarski uradnik Leiler, trgovec F. Lovšin, pristav Mejač, trgovec A. Peterlin, trgovec Fr. Picek, trgovec Pirker, posestnik Jos. Podboj, grajščak Rudesch, poštar Tavčar, kapelan L. Tič, šolski vodja Tomšič, sod. svetnik Višnikar, kapelan Vole, kapelan Žužek, skupno 33 kron. — V Št. Petru na Notranjskem so se odkupili za novo leto gospodje, gospe in gospice ter dali po 4 krone: Evgen Studeny, R. N. Pernet, Fran Novak s soprogo; po 3 krone; Ivan Zupan; po 2 kroni: Ant. Korošec, obitelj Špilar, obitelj Avčin, Fr. Rajčevič, Kariš s soprogo, Karol Sajovic, Fr. Geržina, Marija Jaks, Zelinka, Križaj, Medica; po 1 krono: Ivanka Ve-lepič, J. Nadrah, Franič, Tomazin, A. Lavrenčič, Pavlič, Torkar, Šimanek, Prokšel, Mihič, Penko, Bernik, Kalan, Ivana Podgornik, Ign. Vidic, Josip Čop, Ivan Brgoč, Ivan Šlegel, Karol Lenasi, Ana Lenasi, Valent. Stroj, Bkupaj 29 gld.; kot jubilejni dar so darovali: po 2 kroni: Ant. Koro-šič, posestnik, Ferd. Hariš, poštni vodja, Ivan Sajovic, svetnik, Ivan Zupan, kurat, Fr. Verbič, učitelj, Ferdo Špilar, trgovec, Leopold Fleischhacker, trg., K. Lenasi, duh., Fr. Groznik, vikar, J. Mlejnik, kapelan, Fran Oranič, kapelan; po 1 krono: Je-lica Horvat, J. Pehani, župnik, Fr. Rajčevič, župnik, Ivan Abram, kapelan, Josip Juvanec, kurat, Fran Avčin, c. kr. zemljemerski uradnik, Karol Javoršek, učitelj; 4 krone 2 vin.: Malčika Medi-čeva nabrala pri veseli družbi iz Zagorja in Kne-žaka v Št. Petru, skupaj 16 gld. 51 kr. — V Št. Lovrencu v Slov. Goricah so dali jubilejnega daru gg.: Jakob Meško, župnik in častni kanonik 8 K.; Janez Farkaš, nadučitelj 2 K.; Srečko Pečar, učitelj, 1 K.; Ant. Ravšl, kapelan, 3 K.; Jože Toplak, trgovec, 2 K.; Fran Kosen, c. kr. poštar, 2 K., skupaj 18 K. — Pri kamniški ženski podružnici so dale jubilejnega daru gospe in gospice: Adela Friedrich, soproga glavarjeva, 2 gld.; Otilija Temnikar, soproga odvetnika, 2 gld.; Marijana Mesner, soproga kancelista, 1 gld.; Elza Schmidinger, soproga notarja, 2 gld.; Ana Novak, soproga pošt, 1 gld.; Frida Dereani, soproga zdravnika, 2 gld.; Nina Klein, soproga komisarja, 1 gld.; Marija Podrekar, posestnica, 1 gld.; Marjeta Košir, soproga posestnika, 2 gld.; Marija Stare, soproga posestn., 1 gld.; Alojzija Žargi, soproga posestnika in trgovca, 1 gld.; Marija Grašek, soproga posestnika in trgovca, 1 gld. ; Matilda Binter, soproga zdravnika in posestnika, 2 gld.; Avgusta Klančer, učiteljica, 1 gld.; Marija Albreht, posestnica, 1 gld.; Ana Potočnik, soproga posestnika, 50 kr.; M. Majdič, posestnica, 1 gld.; Marija Štele, soproga posestnika, 50 kr.; M. K. 1 gld. 50 kr.; Pavla Parma, soproga komisarja, 1 gld.; Marija Martinčič 50 kr.; Marija Kreuzer 1 gld.; Marija Vidic, soproga sod. pristava, 1 gld.; Josipa Stadler, soproga kleparja, 50 kr.; Marija Koželj, soproga posestnika, 50 kr.; Marjeta Leveč, posestnica, 1 gld.; Doroteja Že-rovnik, soproga gostilničarja, 50 kr.; Ivana Dole-nec 50 kr.; Franja Kenda, soproga pos., 50 kr.; Pavla H .čevar, soproga posestnika, 50 kr.; Marija Fajfar, soproga posestnika, 50 kr., gospod Karol Kummer, trgovski pomočnik, 1 gld.; Mar. Mejač, soproga posestnika, 50 kr.; Franja Flerin, soproga posestnika, 1 gld.; Marija Tončič, soproga podo-barja, 1 gld.; Franja Verne, učiteljica, 2 gld.; Marija Medved 50 kr.; Slavna posojilnica v Kamniku 10 gld.; Slavno vodstvo mestne korporacije 10 gld.; Neimenovana 50 kr., Marija Fischer, soproga hotelirja, 2 gld.; Kunčič Beti, JarSe-Men-geš, 50 kr.; Marica Majdič, Jarše-Mengeš, 3 gld.; F. Flerin, Domžale, 2 gld.; Pepica Januš, Domžale, 50 kr.; J. Adamič, Domžale, 50 kr.; Minka Kuralt, Mengeš, 1 gld.; F. Stare, Mengeš, 1 gld.; Kuna Stare, MengeS, 1 gld.; Marija Dornig, Kamnik, 80 kr.; Franja Tujnik 50 kr.; Pepica Ber-gant 50 kr.; Alojzija Pintar 50 kr., skupaj 72 gld. 50 kr. BlagajniStvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Za Jeranovo dijaško mizo: G. A. Jemec, župnik Podlipo 1 gl. Neimenovana iz St. Vida nad Ljubljano 5 gl. G. Pregelj 3 gl. 10 kr. — G. Anton Jamnik, župnik v Sorici 4 gl. Neimenovan iz Ljubljane 10 gl. Gosp. Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik 4 gl., G. J. Brence, župnik v Preski 2 gl. Neimenovan 2 gld. G. Ivan Normali, duh. pri sv. Antonu novem v Trstu 1 gl. 20 kr. Slavna hranilnica in posojilnica v Vipavi 10 gl. G. Jan Bizjak, župnik na Brdu 5 gl., g. Fr. Kregar 3 gl. — Bog plačaj ! Poziv slikarjem, ilikaricam, kiparjem, risarjem in arhitektom slovenskim! Vkljub neugodnim razmeram, v katerih živi naš narod še dandaneB, napredovali smo na prosvetnem polju kolikor toliko. Napredovali smo iz svojih močij. Književnost slovenska izza Prešerna vendar že ni več naivno jecljanje, ampak postaja izraz ostro občrtanih individualnostij, razodetje samo-stalno mislečih in čutečih duhov. Glasba naša si pridobiva ugleda tudi izven tesnih slovenskih mej. Napevi naši so se udomačili pri vseh naših bratih na severu in na jugu, pesem naša ugaja zbok miline svoje tudi tujcem . . . Stoletje naše, znamenito 19. stoletje, se na-giblje h koncu svojemu in kmalu zatone. In ko bodo posamezni delavci na polju naše narodne prosvete polagali domači zgodovini račun o tem, kaj so dovršili v tem minulem veku, ko stopijo slovenski umetniki pred sodni stol, ko bodo naši tovariši: pisatelji, pesniki in glasbeniki kazali na plodove svojega uma in muze svoje — kaj po-rečemo takrat mi kiparji, slikarji in s 1 i -karice ter arhitekti slovenski? Slovanstvu v celoti, kot takemu, se seveda ne more očitati, da nima slavnih slikarjev, kiparjev, risarjev in arhitektov. Ima jih, in slava in veljava naših bratov je naravno tudi naša slava. Toda naša ožja domovina, ostali izobraženi svet — ta dva bi rada vedela, nimamo - li mi Slovenci kot taki kaj svojih upodabljajočih umetnikov in umetnic! častiti tovariši in tovarišice po čopiču, dletu in risalu! Pokažimo se rojakom svojim, pokažimo se bratom našim in ostalemu izobraženemu svetu v prihodnjem letu jedenkrat skupno! Pokažimo plodove svojega duha in svojih dlani j! Razstavimo v središču vseh Slovencev, v beli Ljubljani, svoje umotvore na ogled! Priredimo prvo slovensko umetniško razstavo! Saj smo že ustvarili vsaki v svoji stroki, vsaki v svojem žanru nekaj takih rečij, ki so vredne, da jih ljudje vidijo, da jih vidijo lajiki in finočutni umetniški kritiki. Svet naj se prepriča na svoje oči, da zna tudi Slovenec v roki držati dleto in kist; naj se prepriča, da imamo tudi mi nekaj svojih kipov in svojih slik, risb ter nekaj svoje arhitekture! Zato nameravamo napraviti prvo svojo domačo umetniško razstavo. Gotovo boste, dragi tovariši in tovarišice po umetnosti, odobrili mojo nakano, gotovo boste z veseljem pozdravili idejo prve umetniško izložbe! Saj s tako razstavo pokažemo in doka-žemo, da eksistujemo tudi mi; dokažemo, da nismo rok križem držali ali samo tujcem tlako delali; dokažemo, da spoštujemo sami svojo umetnost , dokažemo, da smo tudi mi Slovenci — moderni. Ne bo nas sram svojih otrok, svojih urno tvorov. Zavedamo se svojega poklica, čeprav prepustimo objektivno sodbo mirne vesti vsem, ki bodo počastili našo razstavo z obiskom! Taka razstava pa našo samozavest povzdigne še bolj; razstava nas če prav smo razkropljeni po svetu, zedini v kolegijalni slogi in ljubezni; na razstavi se seznanimo tudi osebno med seboj, saj, dasi ustvarjamo vsaki za-se, dasi črpa vsaki umetnik iz svoje individuvalnosti, vendar imamo vir, jedno veličastno boginjo — umetnost! In vsi ljubimo isto svojo domovino, in isti narod svoj! (Konec sl6di.) Telefonska in brzojavna poročila. Gorica, 7. januv. Včeraj so imeli Lahi tukaj ljudski shod. Govorili so poslanci Le-nassi, Verzegnassi, županin neki laški socijalist proti v s t a n o v i t v i hrvatskega gimnazija v Pazinu in proti osnovi šolskega zaklada za Goriško. Socijalistiški govornik je zatrjeval. da bodo socijalisti v narodnem vprašanju podpirali druge italijanske stranke. Po sklepu shoda se je nekaj ljudi zbralo pred nadškofijsko palačo, kjer so hoteli demonstrovati, a jih je policija raz-gnala. Pulj, 7. jan. Shod Lahov proti osnovi gimnazija v Pazinu je bil brez pomena. Dunaj, 7. januvarija. Vodje onih poslancev, ki so izstopili iz vladne stranke, Szilagyi, Csaky in Andrassy, so bili pri Ban-ffy- ju, proseč ga, naj se stvari na ljubo umakne. Banffy je po tem razgovoru sklical ministre v posvet, ki so sklenili, da gredo Banffy, Fejervary in Lukacs na Dunaj cesarju poročat o položaju. Pričakuje se splošno, da Banffy odstopi. Dunaj, 7. januvarija. Poročila raznih listov, da v kratkem odstopi poljski minister Jendrzejevicz, so neosnovana. Dunaj, 7. januvarija. Vlada ne bo cesarju predložila v potrdilo sklepa dolenjeav-strijskega deželnega zbora, naj je v smislu predloga Kolisko nemščina izključni učni jezik v tej kronovini. — Danes je zadnja seja deželnega zbora. Dunaj, 7. januvarija. Ogerski minister-ski predsednik baron Banffy ter ministri Fe-jervary, Lukacs in Szechenyi so bili včeraj pri cesarju v avdijenci. Pod predsedstvom cesarjevim se je potem vršila konferenca, katere so se vdeležili vsi štirje ogerski ministri in ki je trajala dve uri. Danes popo-ludne ob 2. uri se je posvetovanje zopet nadaljevalo in zopet pod predsedstvom cesarjevim. Dunaj, 7. januvarija. „Bud. Corr." izjavlja, da so neosnovane vse vesti raznih listov, ki trdijo, da se gre pri sedanjih dunajskih konferencah ogerskih ministrov za osebne spremembe v ogerskem kabinetu. Dunaj, 7. jan. Liberalni ogerski listi trde, da Banffy ne odstopi, opozicijonalci pa pravijo, da je že odstopil in da bo Lukacz njega naslednik, Praga 7. januv. Češki agrarci so imeli včeraj shod, na katerem so napadali mlado-češko politiko in zahtevali, naj vsi češki poslanci glasujejo proti nagodbi. Poslanec dr. E n g e 1 je zagovarjal delovanje mlado-čeških državnih poslancev. Madrid, 7. januv. Poročila o položaju vjetnikov na Filipinih so zelo nepovoljna. Vse španske vjetnike, kar se jih je vdalo Ameri-kanom, so ti izročili vstašem. Mnogo nesrečnikov je pomrlo od lakote. Nek angleški in-žener poroča da je ženski samostan v San Guanzano razdejan. Glede izročitve redovnikov bodo baje vstaši stopili v dogovor zVa-tikanom. Madrid, 7. januvarija. S posebnim dekretom je kraljica pomilostila vse radi tiskovnih prestopkov obsojene osebe. — Danes je podpisala kraljica dekret, s katerim se odpravi portlelj kolonijalnega ministra. — Sa-gasta se morda še danes poda h kraljici v avdijenco. London, 7. januvarija. V sosednjem kraju Barking jo, eksplodiral nov parni kotel v Hevvettovi ladjedelnici. Ubitih je devet oseb, ranjenih pa do 40. Razdejano je vse v njegovi bližini. New-Jork, 7. januv. Vlada bo skušala polastiti se vstaškega vodje Aguinaldo, ako se ne bo hotel pokoriti povelju generala Otisa, s katerim se je proglasilo ameriško gospodstvo nad Filipini in v katerem se prebivalci poživljajo, naj odlože orožje. d 3 čas opa-jovanja 8t.anjo barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nobo is -1 a g •S?" 5 9 zvečer 743 6 -3-5 sl~ svzh. jasno 6 7 zjutraj 2. poDol. 744 0 743 4 -70 -06 si. zahjzah. si. jjvzh. megla jasno o-o 6 9. zvetser 743-5 -4-2 si. svzh. oblačno 7 7. zjutraj 2. popol. 743-6 741-9 —23 +11 sr. szah. si. jjvzh. oblačno n 00 Čisto medicinično ribje olje. Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj. Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. MIlan Lenatek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog nepro-cenjeno dobrog in pristnog mediolnskog rlbjog olja katerog te dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim ufiinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 12 Anton Oibolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 iteklenlo 2 gld. 50 kr. Razpoillja vsak dan z obratno poito deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani, Realjeva 06sta itev. 1, poleg mesarskega mosta. Umrli ko: 4. januvarija. — Marija Viržek, d lavka 68 let Florijan-ske ulice 11. pljučnica. — Antonija Avbelj, delavčeva žena 39 let Hranilnična cesta 6. jetika. 6. januranja. — Viktor Osel, tapetnikov sin 2 mes. Tesarske ulice 19, meningitis. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. Srednja temperatura četrtka —1'7°, normala: —2'7°. Srednja temperatura petka —3 9°, normala: —2-7° Zahvala. 17 1-1 Vsem onim, ki so mi o priliki nagle smrti mojega preljubljenega, nepozabnega očeta, gospoda Ivana Šubica, podobarja in slikarja v Škofji Loki, na ta ali oni način izrazili sočutje in sožalje, in vsem onim, ki so dragega pokojnika v tako mnogo-brojnem številu na dan sv. Silvestra spremili k zadnjemu počitku, izrekam tem potom v svojem in v imenu svoje rodbine najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 7. januarija 1899. Ivan Šubio. Ali ste že nakupili? Še ne i Izvolite Patent Satin de Chine - dežnik z varstveno znamko in patentno številko: "fr O.M.8. C. it K.K.Patent 46-2511 V Ljubljani prodaja take dežnike samo :sr vijdma.1«. izdelovalec dežnikov. 877 3 -3 Koncipijenta vsprejmem takoj ali tekom treh mesecev. Dr. 1). Majaron 13 (3-1) advokat v Ljubljani. Teodor Slabai\ja, $ srebrar t Gorici, ulica Morelli 12, riporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred tojnikom svojo delavnioo za Izdelovanje & cerkvene posode in orod a. rf5 Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognja po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravijati blngo, katero se izplačuje na obroke. Prerast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi. 386 62—32 Pošilja vsako blago poštnine prosto. r J. SOKLIC v LJubljani, Pod Trančo 1 priporoma osobito prečast v mestih in na dtželi duhovščini in si. občinstvu lsborno svojo zalogo VVVVVNA JES- 110! Podpisani priporočam svojo zalogo istrskih naravnih vin. 1 Prodajam v vsaki meri nad 56 litrov ter postavim blago franko na kolodvor Buzet (Pinguente). — Lahko si toraj dobč pri meni vina privatne družine, kakor tudi mali krčmarji, katerim za točno postrežbo in naravsko blago jamčim s svojim poštenjem. Ako bi kak kupec želel vina dobiti iz katerega-koli kraja Istre, mu na zahtevo pošljem pokušnjo in mu poSteno in točno postrežem za prav malo odškodnino To kupca stane manj, kakor pa da bi sam potoval semkaj. Trgovci pa, koji pridejo sami kupit vino, se lahko oglasž pri meni (300 metrov je hiSa moja oddaljena od železniške postaje Buzet (Pinguente). Tudi lahko prenoče pri meni in izvedo, kje je dobiti dobro viuo. Počekaji pri Buzetu v Istri, meseca decembra 1898. je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. § je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane Ciste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka. Glavna zaloga : lekarna B. Fragner-jeya „pri črnem orlu" y Pragi, Se vsak dan razpošilja. Mala strana, vogal Spornerjeve ulice. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer in vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 187 26-19 m m J 16 3-1 Fran Flego, bivši narod zastopnik. orgij ar sko in mizarsko orodje in odda v najem delavnica s klonico, shrambo za les itd., dalje stanovanje z dvema sobama in kuhinjo. 918 (3—2) Več se zve pri lastnici Mariji Goršič v Ljubljani, Razpotne ulice št. 6 (Trnovo). mi ami t* m ^ m m as m m m m d m d m d «9 m m m m i s m H m m C. kr. priv. vzajemno zavarovalno društvo proti ognju v Gradcu. Razglas. Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemnega zavarovalnega druitva proti ognju v Gradcu si usoja naznanjati p. n. društvenikom, da se vplačevanje društvenine za 1.1899 začenja s 1. januvarjeni 1899 ter se vzprejema vsak čas pri ravnateljski blagajnici, kakor tudi pri zastopništvu v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2, in pri okrajnih komisarjih. K temu se pripominja, da vsi oni p. n. društveniki oddelka za poslopja, ki so v prvih devetih mesecih leta 1897. že bili zavarovani pri zavodu in ostanejo tudi še v letu 1899. njega društveniki, glasom sklepa shoda društva z dne 9. maja 1898 dobivajo iz gospodarstvenega presežka oddelka za poslopja, ki se je dosegel 1. 1897., povračilo v visokosti deset odstotkov društvenine, predpisane za leto 1897., za kateri znesek se zmanjša tisti znesek, ki ga morajo vplačati za leto 1899. V Gradcu, decembra meseca 1898. Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemnega zavarovalnega društva proti ognjn v (iraden. (Ponatisi se ne plačujejo.) 15 (1-1) Sf" Ženini in neveste ne zamndlte prilike, ko pi omislite potrebne stvari za raba pri skupnem hiševanju, obiščite in oglejte si- veliko zalogo 14 10 — 1 namizne oprave iz kina- in pravega srebra, poročnih ln dragih prstanov, uhanov, okraskov, stenskih in žepnih nr ln verlžlo zlatih, srebrnih ln nlkelnastlh, vse po najnižjih oenah. Vabim na mnogobrojni obisk vse slav. občinstvo ter pošiljam ilustrovane cenike po pošti zastonj. 1TV rili H OTI """ar v LJubljani, JT I. ^ UtltJll, nasproti rotovžu. Št. 44 357. RAZGLAS. 914 (3-3) Pobiranje pasjega davka za 1899. leto pričelo se bode z 2. dnem januvarija 1899. Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do 20. dne februvarija 1899 pri mestni blagajnici proti plačilu 4 goldinarjev. Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač ud 20. tebruvarija 1899 nadalje vse one pse, kateri se bodo nahajali na ulicah brez veljavnih mark. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 20. decembra 1898. Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem joziku , z razpredelbo za vpla-čevanjestanarine, vodovodne in mestne [J] doklade, dobž se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. se D zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, od priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini y gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne 588 36 opeko vseh vrst Jako porabljivo na potovanju. — Nepogrešno že po kratki uporabi. Zdravstveno-oblastveno preskuieno. 905 (4-1) Atest z Dunaja, 3. julija 1897. Najboljše In najcenejše čistilno sredstvo za zobe. Izplakovanje ust z zobno ali ustno vodo ne zadoSča za popolno CiSCenje zobovja. V to je neobhodno treba uporabe čistilnega sredstva za zobe. Kar Zaloga mestne elektrarne. Naznanjam uljudno prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da sem prevzel založništvo in izdelovanje električnih svetiljk mestne elektrarne. V zalogi imam poleg lastno izdelanih cerkvenih oprav in cerkvenega orodja veliko različnih lestencev, držajev in opor iz bronca, železa, stekla itd. za električno razsvetljavo v cerkvah, sobah, dvoranah, delavnicah itd., izvršenih v najslovitejših tovarnah za električno pripravo. — Vsako naročilo izvršim točno in natančno po izvirnih tovarniških cenah. Po nizki ceni prirejam stare lestence in svetilnice za električno razsvetljavo. V obilna naročila se uljudno priporočam velespoštovanjem Leopold Tratnik, v lijuhljanl, Sv. Petra centa 27. llustrovani katalogi in ceniki raznih slovitih tovarn so na ogled na razpolago. H! doloma lastnega izdelka opozarjati, pri koji sem cene /.a i ' | JS3T Zastopstvo mestne elektrarne. je najboljši in najčistejši primeseh h kavi! Cestite gospodinje! 221 go-« Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za banderar baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje r>rte »td sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke 111 vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji cent bauderu in vuo drugo obleko. Prečustlte gospode pros''(n, d . se blagovole pri naročilih ozirati n.i domačo UitHo ter ne uvažujejo tui'h tvrdk društev in potuiotih a;; . » Sf W D Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem opustil zastopstvo meščanske plzenske pivovarne, katero je prevzel Gradčan F. Reim, mesto tega sem prevzel tvo zadružne plzenske pivovarne katere pivo je splošno priznano najboljše od vseh plzenskih piv in katero posebno priporočajo zdravniki v dijetne namene. Priporočajoč se najtopleje belježim »PIIP« 908 0-4 Pisarna: "V Selentmrgove ulice štev. 1. Telefon štev. 90. I ♦ I Mal položi dar Domu n« altarl 11 1-1 VABILO k ! Yellkl TO©li©i! i ♦ i ♦ i ♦ i ♦ i ♦ i ♦ i ♦ i ♦ i ♦ i katero priredita Št. Peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo, dne 8. januarja 1899. leta v Sokolovi dvorani ..Narodnega doma". Iz posebne prijaznosti sodelujejo: slavno slovensko trgovsko pevsko drnitvo; slavni moški četvero-spev . Ilirija ' in si. vojaika godba c. in kr peS-polka Leopold II., kralj Belgijcev, St. 27. Vstopnina sen. osebo !i() Icr. Preplavila v korist družbe sv. Cirila In Metoda se najlivaleineje vsprejemojo. Začetek veselice ob 6. uri zvečer. Z ozirom na preblagi namen veselice, rabita k najobilnejši udeležbi OdbOffl ♦ I ♦ I ♦ I ♦ I ♦ I i ♦ I ♦ I I 4 -! Na prodaj so trije križevi poti jeden 95 cm. visok, velja .... gld. 65.— drugi 130 cm. visok s križem in podstavkom vred, velja.....» 120'— tretji 150 cm. visok, velja .... » 250"— pri Fr- Toman-U, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 853 12—10 Liniment. Capsici compos. 352 lz lekarne Blohter-Jave v Pragi 24-6 priznano izvrstno bolečina olajšujoča mašilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseb lekarnah. Zahteva naj se to sploh priUubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—13 Richter-jev liniments»sidrom* ter »prejme u previdnosti le v steklenicah z mano varstveno marko ..sidro" kot pri*ta«. Riohter-jeva lekarn« j>rl ilatera levu t Pragi. ras m „THE GRESHAM" zavaroval ,i n i za življenje v u Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko: Dunaj, I., &iselastrasse 1 j Pešta, Franz-Josefnlalz v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1897 .........kron 159.947.578 — Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1897 . . „ 28,b23.375'— Mej letom 1897 je druStvo izdalo 7468 polic i glavnico.......67,331.352*— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 794 (12-3) pri Gvidonu Zeschko-tu, t vili nasproti Narodnemu domu. Naznanilo in priporočilo. Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od gosp. Favšner-ja 7 3—2 krojaški obrt. Vse stare gg. naročnike, posebno prečast. duhovščino, uljudno prosim, da tudi mene blagovolijo v prihodnje s svojimi naročili počastiti. — Potrudil se bodem vsako naročilo gg. duhovnikov točno in lično izvršiti, zagotavljajoč dobro delo in nizke cene. Proseč za mnogobrojni obisk beležim velespoštovanjem Josip Kastelic, krojaški mojster, Vodnikov trg št. 4, nasproti c. kr. gimnaziji. I > u n a j s k a l> o i* z a. Dn6 5. Januvarlja. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 60 k Skupni državni dolg v srebru.....101 » 50 Avstrijska zlata renta 4°/0......120 » 45 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 101 » 90 Ogerska zlata renta 4%.......120 » — Ogerska kronska renta 4%, 200 ... . 97 » 95 Arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 940 » — Kreditne delnice, 160 gld..............360 » — London vista...........120 » 421/, NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 95 20 mark............11 » 77 20 frankov (napoleondor)............9 » 65'/» Italijanski bankovci........44 » 37", C. kr. cekini......................5 > 70 Dno 5. januvarlja. 4<7, državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem,-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 30/„ . » » južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 169 gld. — 159 » 50 193 » 75 99 » 40 138 » 25 129 » 108 » — 112 » — 98 » 25 98 » 10 220 » — 180 » 20 126 » — 99 » 50 — kr. 20 25 86 Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gendis srečke, 40 gld.......84 \Valdsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke........ Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 155 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. Bt. v. 3635 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 433 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 59 SploSna avstrijska stavbinska družba . . 114 Montanska družba avstr. plan.....196 Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. . 177 Papirnih rubljev 100........127 197 gld. 75 170 » — 75 75 — » — ► 50 50 25 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre&k, denarjev itd. Zavarovanja za zpube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narofill na borzi. Menjarnična delniška družba „m i: it c u I., VtfolIzeHe 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2, 66 SJC Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijsklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nnloienih glavnic.