Št. 45 (920) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 9. 11. 1967
DOLENJSKI LIST
DANES:
□ Avtomobilski deli
s popustom	str.	4
□ Tovarna za 10.000 stanovanj	str-	8
□ Osemdesetletnica
po belokranjsko str. 10
□ Razgovor z državnim prvakom v Kočevju	str.	16
□ Konec neredu
in kraji!	str.	19
■	in 36 malih oglasov in objav na zadnji strani.
OD 9. DO 19. NOV.
Padavine nekako od
10.	do 12. novembra in od 17. do 19. novembra. Vmes suho oziroma lepo vreme. Sneg deloma do nižin okrog 12. in zlasti 19. novembra.
Dr. V. M.
Priporočilo še ni zdravilo!
Z zdravstvenim, domom Črnomelj so bile težave že pred dvema letoma. Julija letos so se ponovile in še vedno trajajo. Občinska skupščina / Črnomelj je pred dvema letoma in tokrat veliko razpravljala o razmerah v zdravstvenem domu in sprejela več priporočil.
Priporočila pa niso zalegla veliko- Prizadeti so se namreč znali zelo lepo skriti za samoupravnimi organi in ognjevito mahati s samoupravnimi pravicami Kar preveč so po-rdarjali samostojnost svoje delovne organizacije ter jo dokazovali z zakoni. Kaj več kot sprejeti priporočila pa občinska skupščina ni mogla. V naši samoupravni družbi je namreč zelo neprijetno, če ti kdo očita, da se vtikaš v tuje samoupravne pramce. če ti kdo pri tem obe-
si »etatista« okoli vratu, si v lepi kaši...
Ob vsem tem pa je občinska skupščina celo širši samoupravni pravni organ, kot je svet zdravstvenega dorruu Dolžna je usklajevati odnose v občini, zagotavljati proizvodnjo, šolstvo in zdxm>stve-no varstvo. Da, tudi za zdravstvo je občinska skupščina soodgovorna. Zato je v primeru zdravstvenega doma storila vse, kar je bilo v njeni moči:
Sprejemala je priporočila ... Priporočila pa kot vidimo, niso kaj prida učinkovala na red v zdravstvenem domu. Tudi občani, ki so bili zaradi prepira v zdravstvenem domu vsaj deloma prikrajšani za zdravstveno, varstvo, si s priporočili niso mogli mazati ran in zdraviti bolezni.
M. JAKOPEC
PRED KONFERENCO ZVEZE KOMUNISTOV V BREŽICAH
Krhke vezi med občino in podjetji
POSVET O OTROŠKEM VARSTVU V ČRNOMLJU
Otrokom predvsem dobro prehrano!
Udeležba ni bila najboljša, razprava o osnutku novega zakona o otroškem varstvu pa je bila temeljita — Osrednji problem je prehrana otrok, za šolske mlečne kuhinje na vseh šolah bi potrebovali 30 milijonov Sdin (po podatkih iz leta 1966), denarja pa ni
Končno le enake osnove in razponi?
27. oktobra je zasedal iz-vrSni odbor izobraževalne skupnosti Črnomelj. Razpravljal je o tezah za izdelavo meril za financiranje izobraževanja. Ugotovili so, da izobraževalna skupnost s tezami, ki so bile poslane iz republike, ni dobila nič novega, ker v čmomeljski občini že 2 leti v praksi uresničujejo napotke tez. Na zasedanju so z zadoščenjem ugotovili, da bodo razponi osebnih dohodkov prosvetnih delavcev posameznih kategorij odslej med občinami vsaj približno enaki. Menili so, da bi bilo prav, ko bi bile najnižje osnove določene in enake za vse občine.
Osnutek novega zakona obeta boljše reševanje zadev otroškega varstva, so ugotovili na posvetu, hkrati pa so se vprašali, kako naj črnomaljska občina kot nerazvita zagotovi denar za te
ISKRA Mokronog: bo kriza mimo?
Mokronoški obrat Iskre, ki je bil zaradi zastoja *v prodaji elektrolitskih kondenzatorjev dalj časa brez dela, njegovi delavci pa so dODi-vali 80-odstotne osebne dohodke, je v začetku novembra spet delno obnovil proizvodnjo. Precej delavcev se vozi v pržanjsko tovarno, Kamor spada tudi mokronoški obrat.
50 LET OKTOBRA:
Sprejem pri Mihi Marinku
SPET PRIDOBITEV ZA DOLENJSKI TURIZEM
Motel je šele začetek
Zdaj je na vrsti sodoben camping za 36 šotorov
V	petek, 3.' novembra, so ob priključku na avtomobilsko cesto pri Trebnjem zraven črpalke in baze službe »Pomoč in informacije« odprli prvi PUTNIKOV motel v Sloveniji. Objekt ima 28 ležišč in restavracijo. Ker predstavlja motel šele začetek velike turistične postojanke, smo povprašali zastopnike PUTNIKA in občine o nadaljnjem delu.
V	kratkem bo grosupeljsko gradbeno podjetje začelo urejevati prostor med motelom in gozdom, kjer bo nastal sodobno urejen camping. Prostor za postavljanje šotorov bo imel razen tekoče vode, sanitarij in tušev tudi trgovino s prehrambenimi proizvodi, na voljo pa bodo tudi štirje apartmaji, prenočišča z več sobami.
Ker načrt o gradnji modernega kopališča za gradom še ni uresničljiv, med drugim tudi zaradi pomanjkanja vode v vodovodu, je v drugi fazi izgradnje turistične po stojanke predvidena na nasprotna strani avtomobilske ceste ureditev kopališča na Temenici. Kopališče, ki bo imelo utrjene bregove in dno, bo z motelom in cam-pdngom povezano s prebodom čez avtomobilsko cesto, kd bo iz lahke železne konstrukcije.
6. novembra je predsednik republiškega odbora za proslavo oktobrske revolucije Miha Marinko sprejel v Ljubljani v skupščini udeležence oktobrske revolucije iz Slovenije. Izmed 96 še živečih revolucionarjev se jih je sprejema udeležilo 80. Miha Marinko je udeležencem izročil spominske diplome in plakate. Iz našega področja so bili povabljeni: iz občine Brežice: Jože Kene iz Pišec in Anton Krhne iz Zakota; iz občine Črnomelj: Jure Špehar iz Damlja in Jože Konda z Osojnika; iz občine Kočevje: Prane Erjavec iz Podles-ja in Andrej Marušič s Trate; iz občine Krško: Franjo Jakopec s Senovega in Tomaž Sladič z Reke, iz občine Novo mesto: Anton Pirnar z Broda in iz občane Trebnje Jože Oven iz Mart inje vasi. Vsem udeležencem velike oktobrske revolucije čestita-
mo in jim želimo še mnogo let življenja!
Do novembra 419 litrov krvi
Do 1. novembra so dali 1903 krvodajalci na novomeški transfuzijski postaji 415 litrov krvi, 386 krvodajalcev iz šentjemejskega in žužem-berškega območja pa je dalo kri ljubljanskemu transfuzijskemu zavodu. Kri, odvzeta na novomeški transfuzijski postaji, je dobila novomeška bolnišnica. V tem mesecu bo imela sejo komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK v Novem mestu in bo razpravljala o potrebah po krvi v letu 1968. Na sejo bodo povabili tudi zastopnike političnih organizacij. V prihodnje naj bi tudi druge organizacije pomagale pripravljati krvodajalske akcije.
namene. Predlagali so, naj bi takšnim občinam kot je črnomaljska, dodelili pomoč iz republiškega rezervnega sklada. Nekaj denarja bi se zbralo tudi tako, če bi denar od mandatnih kazni za prekrške, ki jih izrekajo občinski sodniki za prekrške, uporabljali za otroško varstvo.
Govoreč o materah samohranilkah so predlagali, naj bi dobili pravico do otroškega dodatka takoj ob zaposlitvi. Varstvo predšolskih otrok je nerazvito': vrtec v Črnomlju zajema samo 55 otrok, med njimi pa ni delavskih, ki so najbolj potrebni varstva. Vzrok je več-izme, ^ "delo zaposlenih mater-delavk, ki ob anketi, ki je bila razpisana, niso pokazale za vrtec posebnega zanimanja-
Vztrajati je treba pri sistematičnih zdravstvenih pregledih šolskih otrok in pošiljati čimveč socialno in zdravstveno prizadetih otrok v organizirane počitniške kolonije. V občini sta 102 duševno prizadeta otroka, 57 pa jih je v posebnih šolah po Sloveniji. Menili so, da bi se kazalo pogovoriti z občino Metliko o skupnem reševanju posebnega šolstva za te otroke. Govorili so tudi o mladoletnih prestopnikih.
Novi motel v Trebnjem. (Foto: Al. Vesel)
Največ razprave je bilo o prehrani, saj zdravstveni delavci ugotavljajo, da je zlasti v prvih razredih osnovnih šol veliko otrok podhranjenih. Organizirano prehrano (malice) imajo samo v 3 šolah v občini, v šolskih mlečnih kuhinjah pa se hrani samo 30 odst. šolskih otrok. Ugotovili so da bo treba prav pri tem takoj ukrepati.
Prvoborca v Sovjetski zvezi
V	ponedeljek, 6. novembra, sta odpotovala na proslavo 50. obletnice oktobrske revolucije v Moskvo znana pivo-borca iz Krškega Jože Preskar-Uija in Branko Miko-lavčič.
S skupino 60 udelež^pcev NOV iz Slovenije si bosta ogledala zgodovinske ter kulturne zanimivosti Moskve in Leningrada in se srečala s sovjetskimi borci iz druge svetovne vojne. Vrnila se bosta 11. novembra:
Pozdrav mladini v SSR
Z občinsike konference ZMS v Trebnjem so poslali pozdravno pismo mladini Sovjetske zveze in ji čestitali olb prazniku velike oktobrsike revolucije.
Druga nagrada Šobarju
Uredništvo »TV 15« je 7. septembra letos ob obletnici oktobrske revolucije razpisalo natečaj za kratke sestavke pod geslom »Odmevi oktobra«.
Drugo nagrado na tem natečaju je prejel naš domačin Peter Sobar, upravnik pokrajinskega muzeja v Kočevju, in sicer za prispevek »Odmevi oktobra«, v katerem je opisal manj znane dogodke v Kočevju. Nagrada znaša
70.000	Sdin. V obrazložitvi ob podelitvi nagrade je žirija med ostalim navedla, da je Šobar popisal dogodke neposredno, zanimivo, preprosto in doumljivo*	-ko.
Komunisti bodo na sobotni konferenci kritično ocenili odnose med občinsko skupščino in delovnimi organizacijami — Pri ustvarjanju novih odnosov bodo posebej poudarili vlogo ZKJ, SZDL, sindikatov in drugih družbenih
organizacij
Z reformo so v gospodarstvu začele močneje delovaiti tržne zakonitosti. Delovne organizacije se vedno samo stojneje odločajo za proizvodne programe in nadaljnjo razvojno usmeritev. Pri tem se vse bolj vežejo na banke in druge poslovne partnerje. Odnosi z občinsko skupščino dobivajo nove značilnosti.
Delovne organizacije postajajo neposredno odgovor-
ne za lasten razvoj in s tem tudi za napredek občine. Njihovi programi so osnova za srednjeročne in daljnoročne
programe gospodarskega razvoja občine. Pri planiranju razvoja družbenih služb in Nadaljevanje na 4. str.
Poleg prehrane otrok je zelo važno tudi otroško varstvo. Ni vseeno, ali vodita otroka v prvih letih nežna materina roka in njena topla beseda, ali morda skuša oboje nadomestiti otroški vrtec, ali pa je otrok prepuščen samemu sebi1in kvarnemu vplivu ulice. Tega se žal vse premalo zavedamo. Na sliki: malčki med igro v otroškem vrtcu v Črnomlju. (Foto: Ria Bačer)
tedenski mozaik
Državni udari so v zadnjem času postali zelo pogosti. Najnovejši je bil ta teden v Jemenu, medtem ko se je odstavljeni predsednik Salal mudil v tujini... Britanci so izvirno odgovorili na zadnjo de Gaullovo zavrnitev njihove prošnje za članstvo v Skupnem trgu. Po svojem diplomatu so zagrozili, da bodo ce-
lo	izstopili iz NATO in priznali DR Nemčijo, če ne bodo sprejeti. Potem so uradno »ogorčeno« zanikali, da bi bil diplomat to dejal. Dnevnik »Daily Telegraph« je modro zapisal: »če naše zunanje ministrstvo zanika, je gotovo res«... Po Zvezni republiki Nemčiji razsaja vohunska epidemija. Uradno trdijo, da jih je v državi 6000. Vzhodnih namreč... Medtem so neznanci iz zahodnonemškega vojaškega skladišča ukradli ameriško vrsto rakete zrak-zrak »Sideiuinder« s pogonsko napravo, nabojem in infrardečim iskalcem vred ... Na Filipinih teko priprave za volitve 14. novembra v skladu s tradicijo. Kandidati so oboroženi z avtomatičnimi pištolami kalibra 45, njihove telesne straže pa še s čim hujšim. Rezultat: doslej je bilo prijavljenih 21 političnih umorov ... Tudi v Pekingu so praznovali 50-letnico oktobrske revolucije, 'toda samo zato, da bi poudarili, da je edini resnični Leninov naslednik
—	Mao C e Tung, medtem ko so sovjetski voditelji navadni »revizionisti in izdajalci« ...
V	Washingtonu se pritožujejo, da se države Latinske Amerike preveč oborožujejo. Te pritožbe so postale posebno glasne, odkar potujejo po Latinski Ameriki francoski predstavniki in prodajajo lovska letala »mirage« in drug vojaški »pribora... Ta teden se je rodil 50 milijonti Francoz oziroma Francozinja. »Le Monde« je zapisal, da je bil pred pol stoletja še vsak Francoz na petdeset prebivalcev našega planeta. Zdaj je še po en Francoz na 70 prebivalcev sveta, konec stoletja pa bo en Francoz na sto. »Bodimo ponižni in skromni,« je zapisal novinar ... Iz pisma uredniku »Daily Telegrapha«: »Rusi mislijo poslati v vesolje moškega in žensko skupaj in morda sploh ne bosta poročena.«
Izvoz omogoča večjo proizvodnjo Slovenije
Analiza zvezne uprave o letošnjih gospodarskih gibanjih med drugim poudarja, da je izvoz eden izmed najpomembnejših impulzivnih faktorjev proizvodnje, zlasti v industriji, kjer je stopnja rasti proizvodnje močno odvisna od povečanja izvoza in obratno. Letošnja tendenca upadanja stopnje naraščanja proizvodnje je vidno vplivala tudi na letošnje slabše naraščanje izvoza. Analiza med drugim navaja, da je povečan izvoz iz Slovenije in Vojvodine ugodno deloval na gibanje industrijske proizvodnje. Izvoz pa je hkrati merilo uspešnosti proizvodnje, ker jo usmerja na rentabilnost tudi v mednarodni blagovni izmenjavi-Podobno ugotavlja analiza republiške uprave Slovenije, da je bil letos izvoz glavna činitelj, ki je omogočil povečanje industrijske proizvodno e, saj smo z izvozom realizirali skoraj dve tretjini povečanja proizvodnje.
Ti razlogi so bili tudi za Narodno banko odločilni, ko je pripravila nove ukrepe na področju kreditne politike, ki jih je te dni osvojil tudi svet bank Jugoslavije. Medtem ko ima predlagana odprava dosedanje omejitve obsega potrošniških posojil na 70 »/o zbranih hranilnih vlog namen pospešiti prodajo blaga široke potrošnje na domačem trgu, je bistvo novih ukrepov na področju kreditiranja gospodarstva še bolj pospešiti in olajšati proizvodnjo za izvoz in sam izvoz . Poleg kreditov za financiranje izvoza bo Narodna banka
stimulirala poslovne banke, da v večji meri kreditirajo proizvodnjo za izvoz in da povečajo kredite za pripravo
blaga za izvoz. Banke bodo lahko . večji del teh kreditov reeskontirale pri Narodni banki
NEW YORK — Države v razvoju bodo potrebovale 35 do 40 let, da bi dosegle sedanjo stopnjo razvoja razvitih industrijskih držav, če bo napredek tako počasen, kakor je wlaj — je rečeno v poročilu OZN.
DJAKARTA — Po prekinitvi diplomatskih odnosov med Indonezijo in LR Kitajsko so začeli desničarski krogi v Djakarti priti: skati na Suhartovo vlado, naj prizna čangkajškov režim na Taj vanu.
LONDON — Na progi med Londonom in Hastingsom se je zgodila huda železniška nesreča. Vlak je iztiril pri največji hitrosti in sedem izmed osmih vagonov se je prevrnilo. Žalostna bilanca: 51 oseb mrtvih, med njimi mnogo otrok, ki so se konec tedna vračali s starši v London
Po teh predlogih, ki jih je Narodna banka sporočila na segi sveta bank, bodo praktično odpravljene preostale omejitve pri odobravanju izvoznih kreditov. Računati je, da se bodo krediti za pripravo blaga za izvoz podvojili. Od decembra, ko bodo ti ukrepi začeli veljati, do konca marca naj bi gospodarstvo po tej poti dobilo za okrog 50 milijard starih dinarjev več sredstev za financiranje izvoznih poslov. To povečanje kreditov bo Narodna banka kompenzirala z zmanjšanjem kreditov komitentom izven gospodarstva, predvsem kreditov zveznemu proračunu-Pa poglejmo, kako se je letos v prvih treh četrtletjih razvijala naša zunanja trgovina. Letošnja stagnacija v. jugoslovanski industrijski proizvodnji, ki je bila v prvih devetih mesecih za 0,2 «/o manjša kakor lani v enakem obdobju, je imela za posledico, da se je letošnji devetmesečni izvoz povečal le za 4,4 o/o na 11.232 milijonov novih dinarjev- Gibanje izvoza iz Slovenije je bilo ugodnejše- Ob povečanje devetmesečnega obsega industrijske proizvodnje za 2,2 »/o je Sloveniji uspelo povečati izvoz za 11,3 %, pri čemer je stopnja povečanja izvoza le za malenkost nižja kakor iani. če primerjamo letošnji izvoz iz Slovenije z izvozom v enakem obdobju zadnjih dveh let vidimo, da je vrednost izvoza narasla od 1595 milijonov novih din v
—	devetih mesecih leta 1965 ozi-
*4 s
MOSKVA, 7. NOVEMBRA 1967: Ogromna sovjetska raketa ICBM se vali po Cesti Gorkega. Prvič so jo pokazali v torek med vojaško parado ob petdesetletnici Oktobra. Tristopenjska raketa je dolga 40 metrov in lahko leti 12.000 kilometrov daleč.
Telefoto: UPI
roma 1795 milijonov lani v tem obdobju na 1998 milijonov letos do konca septembra, pri čemer je Slovenija k skupnemu letošnjemu jugoslovanskemu izvozu prispevala 17,8 % nasproti 16,6 o/o lani v enakem obdobju.
To povečanje izvoza je predvsem zasluga industrije, čeprav izkazujejo tudi nekatere industrijske panoge Slo-
venije stagnacijo pri izvozu, kar velja predvsem za lesno in kovinsko predelovalno industrijo. Med pomembnimi industrijskimi izvoznimi panogami pa je on.eniti, da je barvasta metalurgija povečala letos izvoz za 14 %, elektroindustrija za 29 °/o, kemična industrija za 52 % in usnjarsko obutvena industrija za 32 %. Zadnje mesece se je precej povečal tudi izvoz proizvodov živinoreje, tako da je v devetih mesecih presegel lanski izvoz za 21 %.
F SEUNIG
Velik turistični promet v septembru
Septembra je obiskalo Slovenijo 175.007 gostov, kar je za IS odst. več kot v istem mesecu 1966. Domačih gostov je bilo 18. odst. več, tujih gostov pa 9 odst. več kot septembra lani. Med tujci je bi-
lo	največ Avstrijcev, Italijanov, Nemcev, Angležev, Nizozemcev in Čehov.
V	9 mesecih 1967 smo ime-
li	v Sloveniji 192.990 nočitev v hotelih, v topliških in mineralnih zdraviliščih jih je bilo 36.578, v počitniških domovih 33.574, ,v prenočiščih 24.644, v planinskih domovih 16.897, v camping prostorih 11.153 ter v motelih 11.057 nočitev.
tedenski zunanjepolitični pregled
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled |
■ PROSLAVE PO VSEJ JUGO-. SLAVIJI. Osrednja prireditev je bila v torek zvečer v Beogradu: slavnoga seja predsedstva CK ZKJ, zvezne konference SZDLJ in zveznih vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij. V Ljubljani so počastili 50-letnico velikega Oktobra s šostakovičevo 7. simfonijo, imenovano »Leningrajsko«, ki so jo pred več tisoč poslušalci izvajali združeni simfonični koncerti v dvorani Tivoli. Na skupni slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta in mestnih družbenopolitičnih organizacij, kjer je v spopiin in čast velike oktobrske revolucije govoril sekretar MK ZKS Franček Mirtič, so sprejeli odlok o imenovanju »Leninovega parka« in »Ploščadi Borisa Kraigherja« v središču Ljubljane. Miha Marinko, predsednik odbora za proslavo velikega jubileja, je priredil sprejem za preživele udeležence oktobrske revolucije in jim izročil spominske diplome.
Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v I^ubljamd je te dni organiziral simpozij, znanstveno posvetovanje ob 50-letnici Oktobra in 30-letnici ustanovnega kongresa KPS. Simpoeij je bil uspešen, saj je prispeval v zakladnico zgodovine ogromno novega gradiva, ki ga bo treba znanstveno šele obdelati. Na simpoziju so govorili tudi o dolgu starejše generacije še živečih komunistov do zgodovine.
■ PRVE SEJE OBČINSKIH KONFERENC ZK USPEŠNE. Na seji izvršnega komiteja CK ZKS so
ocenili prve seje občinskih konferenc ZK kot uspešne. Menili so, da so ustvarjeni pogoji za večjo, učinkovitejšo dejavnost komunistov. V novih organih občinskih konferenc je vključeno nekajkrat več komunistov, kot jih je delalo v prejšnjih občinskih komitejih.
Na seji so govorili tudi o vprašanjih financiranja v ZK. Poudarili so, da bo nujno zgraditi tak sistem
Petdeset let Oktobra
delitve sredstev med organi ZK, ki jim bo omogočal uspešno delo. članarine zaenkrat ne bodo zmanjšali
— o tem bo odločal zvezni kongres
— pač pa bodo namenili več sredstev za boljše informiranje in idejnopolitično usposabljanje komunistov. Več denarja iz članarine bo šlo za razne raziskave in publicistiko.
■ NOV DELOVNI ČAS ZVEZNE UPRAVE. Zvezni izvršni svet je odločil, da bodo zvezni organi s 1. januarjem začeli poslovati po novem: od 8.30 do 17., ob petkih do 16.30, medtem ko bodo imeli v soboto in nedeljo prosto. Pričakujejo, da se bo za spremenjen delovni čas odločila tudi republiška uprava.
■ PRIHODNJE LETO NUJNO UREDITI POKOJNINE. To je zahteva republiškega zbora. Social-nozdravstveni zbor je kritiziral prepočasno izvajanje ukrepov za racionalizacijo zdravstvene službe. Oba zbora pa sta zahtevala ukinitev zveznega limita stopenj. Zveznim poslancem, voljenim v SRS, so naročili, naj se odločno zavzamejo za to ukinitev.
■ IZVRSNI SVET: MODERNIZACIJA MEJNIH PREHODOV. Na zadnji seji IS so razpravljali o prometni varnosti, modernizaciji obmejne službe in izvajanju stanovanjske reforme. Ko so govorili o modernizaciji mejnih prehodov, so se zavzeli za ustreznejšo delitev sredstev od taks za tuja cestna vozila, ki jih največ prečka mejo v Sloveniji. Izvršni svet je tudi menil, da je treba ukiniti slovensko podjetje Adria-Aviopromet ali pa kupiti nova letala.
■ AVTOMOTO ZVEZA PROTI PODRAŽITVI BENCINA. Po njenem mnenju bi podražitev plačal tisti, ki dela manj škode. Podražitev, kakor je predlagana, se namreč ne bi nanašala na plinsko olje za težka vozila, ki naredijo na cestah največ škode.
■ HRANILNE VLOGE ZA POTROŠNIŠKE KREDITE. Na seji sveta bank je Narodna banka Jugoslavije predlagala, da bi odpravili omejitev rabe hranilnih vlog za potrošniške kredite. Doslej so lahko porabili za potro&niške kredite le 70 odstotkov hranilnih vlog.
V	teh dneh leti po širni Sovjetski zvezi na milijone brzojavk. Vsakdo čestita vsakomur: podjetje svojim delavcem, delavci vodstvu podjetja; založniki ministrstvu za kulturo, ministrstvo založni-' kom; v zadnje vasice v Tur-kestanu in v Sibiriji prihajajo in odhajajo brzojavke z najboljšimi željami. Ljudje si čestitajo ob 50-letnici oktobrske revolucije in si želijo miru.
Na proslavah, ki se jih udeležuje tudi naša država in partijska delegacija na čelu s Titom, so sovjetski voditelji poudarili predvsem besedo »mir«. Morda je simbolično naključje, da v rušč m beseda »mir« pomeni mir in svet, ves svet. »Narodi sveta naj bodo prepričani,« je dejal v slavnostnem govoru predsednik ministrskega . sveta jll-iksej Kosigin, »da bo So-jetska zveza vedno stala n- strani miru.«
Mi Jugoslovani, ka iih revolucija se je navd h vala ob vzoru Oktobra, pr v dabro razumemo veselje so i skega ljudstva ob tej pomembni obletnici. Kakor sovj t ki »aro di smo tudi mi pr h dili Kalvarijo druge svetovne vojne in kakor njih je tudi nas zde-selkoval morilski aacistčni stroj. Razumemo .ud r j hov ponos ne samo oh blestečih uspehih sovjetske tehnike in učenjakov v vesol-ju, ampak tudi ob naglem gos odarskem razvoju njihove domovine. Saj je sovjetsko ljudstvo kljub dvema vojnama, kljub letom lakote, kljub Stalinovim zločinom naposled našlo mir, ki si ga je priborilo s toliko žrtvami. Morda je ni bolj pretresljive slike >z orjaškega arhiva slik velike domovinske vojne, kakor j - lika, ki prikazuje mater v o o-leganem Leningradu med vaj-no. V sivi, mrzli zimi stopa za sanmi, ki jih vleče hči. Na sankah leži trupelce njenega otroka, ki je umrl za lakoto . . . Tudi taki spomini se vrivajo sovjetskim ljudem v praznovanje jubileja nj hove revolucije, ki je pretresla ves svet.
Zanimivo je, da tudi na ia-hodu te dni obširno pišejo o Oktobrski revoluciji. Italijm*
2 EN EVA — Kakor poroča Švicarsko avtomobilsko društvo, )e zaradi snežnih zametov zaprtih Že 14 alpskih prelazov, med njimi tudi St. -Gotthard in Veliki St. Bernard.
ADEN — Položaj v Adenu se je po večdnevnih bratomornih bojih silno zaostril, ko je Južno arabska armada sporočila, da priznava samo narodnoosvobodilno fronto in da se bo bojevala proti FLOSV do iztrebitve.
MANILA — V tajfunu »Ema«, ki je divjal na Filipinih, Je naSlo smrt 84 oseb, medtem ko je bilo nad 500 ranjenih. Brez strehe nad glavo je ostalo 243.000 oseb
ske, britanske, ameriške revije posvečajo cele strani, bogato ilustrirane, dogodkom izpred 50 let in članke, ki opisujejo sedanje življenje sovjetskih državljanov. Na zahodu ugotavljajo, da je Oktober vplival na doga j m je. po vsem svetu in da je Sovjetska zveza danes ena izmed dveh najmočnejših sil na sveiu, od katerih je v veliki meri odvisen
Sovjetski jubilej
mir. Ugledni ameriški diplomat Av. rel Ha r ma i m ‘ni, da je med ZDA in ZSSR » snovni sporazum« o tem. da morata oba orjaka nadzorovati jedrsko orožje in preprečiti njegovo uporabo v vojni. »Naši temeljni ideologiji sta nespravljivi,« meni Harr man, »toda prepričan sem. da lahko zdaj bolje živimo s Sovjetsko zvezo v miru, kakor smo po vojni. Mislim, da bomo z desetletji odkrivali vedno nove podlage za sporazum.«
Najbrž ni nikogar preveč presenetila novica, da so v Sani, glavnem ^lestu Jemena, izvedli državni udar, medtem ko je bil premier Salal v tujini — v Moskvi. Z umikom egiptovskih čet iz Jemena, kamor so prišle pred nekaj leti, da bi podprle republikanski režim, je v deželi nastalo precej zmedeno stanje. Bivši premier Salal ni bil zadovoljen z umikom zavezniških čet in je oviral sporazum med raznimi strujami republikancev in pristaši pred leti odstavljenega el Badra. Vse kaže, da je v zadnjem času naglo izgubljal vpliv tudi med svo-jimi pristaši, ker je bil precej ozek in nepopustljiv.
Novi jemenski premier Mo-šen e) Aini je izjavil, da se bo nova vlada držala splošne arabske politike v odnosih z ZDA, Veliko Britanijo in Zvezno republiko Nemčijo in da bo vodila politiko »dobrega sosedstva z vsemi bratskimi arabskimi državmi, \8tev-ši Saudsko Arabijo«.
V	notranji politiki se bo ludi nova vlada, iz katere so izključeni oficirji, držala programa, ki so ga ses avi’i jemenski uporniki leta l!Ui2, ko so strmoglavili kraljevino.
Iz Kaira je prišel zelo zanimiv komentar: »Od tran tev dosedanjega predsedn ka Sa-lala je popolnoma notranja tadeva Jemena.«
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
Od 8.30 do 17. ure, sobota pa prosta
Zvezni izvršni svet je sklenil, da bodo zvezni organi uprave ter zvezni organi in organizacije, ki opravljajo zadeve zveznega pomena, uved-
li	s 1. januarjem nov delovni čas. Trajal bo od 8.30 do 17. ure, ob petkih do 16.30, z vsakodnevnim odmorom 30 minut (pol ure). Sobota in nedelja bosta prosti, s tem pa bo tudi zvezna uprava prešla na 42-umi. delovni teden.
čuje se, da bodo nov delovni čas po gornjem vzorcu začeli kmalu posnemati tudi organi v republikah in občinah.
Za 25 odst. višje invalidnine
Skupna komisija zveznega in socialnozdravstvenega zbora zvezne skupščine za vprašanja borcev in vojaških vojnih invalidov predlaga, naj bi prihodnje leto linearno povečali osebne invalidnine za približno 25 odstotkov. Ugotovili so tudi, da bo treba usklajevati invalidnine hitreje kot doslej s porastom osebnih dohodkov.
V novomeški KRKI proizvajajo domače antibiotike
29. oktobra je uradno stekli proizvodnja v najsodobnejših napravah novomeške tovarne zdravil KRKA, s katerimi bodo proizvajali tetra-ciklinske, oksitetraciklinske in klortetraciklinske antibiotike. Skupna letna proizvodnja bo znašala 450 ton, skupni obseg proizvodnje celotne tovarne pa se bo v prihodnjih nekaj letih dvignil na 11 milijard Sdin.
Za letošnja jabolka ni kupcev
Trgovina je spet pokazala svojo nesposobnost, saj ne zna oskrbeti potrošnikov v mestih s kvalitetnim sadjem po zmernih cenah! — Slovenska jabolka stopajo v ozadje tako glede preskrbe mest kot glede izvoza
Letošnji obilni pridelek jabolk je slovenskim sadjarjem prinesel veliko razočaranje. Družbena posestva so večino pridelka prodala po še sprejemljivih cenah, zasebni kmetje pa jabolk skoraj ne morejo vnovčiti, čeprav jih ponujajo skoraj zastonj. Naša trgovina je spet pokazala svojo nesposobnost, ker drži pretirano visoke maloprodajne cene, potrošnik pa mora sam na pot do kmeta, da bi se založil za zimo. Zadnji dve leti smo morali zaradi te politike trgovine jabolka celo uvažati. Leta 1965 je uvoz jabolk v Jugoslavijo dosegel nad 6.000 ton, lani pa 9.350 ton, in to čeprav lanski pridelek ni bil tako slab.
Nesposobnost naše trgovine s sadjem je še posledica nekdanje organizacije »preskrbovalnih podjetij«, ki so imela monopolni položaj v nadrobni prodaji. Organizacija teh podjetij pa se ni mnogo spremenila. V položaju, ko ni resne konkurence, lahko pri visokih cenah dobro zaslužijo brez bistvenega rizika. Gospodarska reforma, ki sloni na načelu ' tržnega gospodarstva, tu še ni prišla do veljave. Zadruge, ki so imele do nedavnega odkupni monopol, pa doslej niso čutile potrebe in tudi niso imele možnosti razviti lastno prodajno organizacijo.
Ta zaostalnost blagovnega prometa še zaostruje položaj sadjarstva v Sloveniji, ki ga po drugi strani ogroža hiter razvoj zlasti plantažnih nasadov v nekaterih drugih republikah, predvsem v Srbiji in Makedoniji. Slovenija je ime-
la nekdaj v preskrbi jugoslovanskega trga z jabolki in v izvozu vodilno mesto. Zdaj pa stopa na domačem trgu vedno bolj v ozadje, v izvozu pa smo izgubili prejšnje pozicije, ker nismo konkurenčni glede strogih kvalitetnih zahtev inozemskega trga.
Slovenija je edina republika, ki izkazuje že od leta 1961 zmanjševanje števila jablan. V Srbiji so v zadnjih
12	letih povečali število jablan od 3,6 na 6,1 milijona dreves, v Makedoniji pa se je število dreves v tem času več _kot podvojilo. Pogoji za sadjarstvo so tam mnogo ugodnejši zaradi klimatskih
razmer, saj skoraj ni primerov, da ba slana uničila pridelek. V Makedoniji se giblje letni pridelek na posamezno jablano med 26 in 37 kg, v Sloveniji pa smo v zadnjih osmih letih imeli pridelek nad 30 kg, sicer pa se giblje zadnja leta med 7 in 17 kilogramov. Ko pa se redko dogodi, da je pridelek obilen, ne najdemo kupcev. O položaju slovenskega sadjarstva in njegovih perspektiv bi morali resno razpravljati. Izdelati bi morali strokovne študije o tem, v kakšni smeri naj se spričo spremenjenega položaja razvija slovensko sadjarstvo.	F.	SEUNIG
SE ŠE DOGAJA!
— Pa meiida ja ne mislite, da bom po tako veliiiiki diplomi zdaj še delati!
Zakon daje možnost - delo jamči za uspeh
Kako bomo najbolje uporabili denar za otroško varstvo? — Smo na predzadnjem mestu v Evropi glede otroškega varstva, v varstvu pa je doslej zajetih komaj 4 odst. predšolskih in šolskih otrok
Skoraj ves mesec oktober je bila po občinah javna razprava o tem, kako naj bi nov zakon čimbolje uredil financiranje raznih oblik otroškega varstva- Na štirih področnih posvetovanjih bodo prav te prve dni novembra zbrali predloge občanov, da bi osnutek zakona čimprej dopolnili in ga nato v dokončni obliki sprejeli v republiški skupščini.
2e sedaj lahko vidimo glavne pripombe in ugotovitve, na katere opozarja teren. Povsem soglasni so ljudje o
Sedanji čas terja jasna stališča
Pred IX. sejo CK ZKS, ki bo obravnavala idejnopolitične probleme reforme
V	torek, 14. novembra se bo seše) Centralni komite ZKS na svojo deveto sejo. Njegova naloga ni lahka: z razpravo in sklepi mora vnesti med komuniste več jasnosti, več enotnosti v pogledih na idejne in politične probleme, ki se porajajo ob izvajanju gospodarske in družbene reforme Komuniste je nujno še bolj' usposobiti in mobilizirati za konkretno, vsakodnevno akcijo pri uresničevanju ciljev reforme.
Sedanji čas je zapleten Kdor površno spremlja sedanje tokove in probleme v družbi, ki jih reforma zaostruje, se s tem izpostavlja nevarnosti omahovanja in malodušja. Sedanji čas terja, da se komunisti poglabljajo v dogajanje z več znanja pa manj površne improvizacije. Spremembe, ki nastajajo v naši družbi, bomo razumeli le, ako bomo natančno vedeli, kje smo, kam gremo in kaj hočemo.
Plenum bo obširno razprav-
ljal o tistem vidiku reforme ki pomeni preizkušnjo in se lekcijo med gospodarskimi panogami in delovnimi organizacijami. Spopadel se bo s stališči, ki vidijo v tem nekaj nesocialističnega in bo doka zal, da je to v sedanjem času edina možna pot, po kateri lahko pridemo do večje učin kovitosti gospodarstva. Komunisti bodo podprli vse ukrepe za kompleksno modernizacijo gospodarstva, za tehnologijo in organizacijo dela, ki bo prilagojena zahtevam domačega trga in potrebam mednarodne menjave. Upirali pa se bodo miselnosti, ki se zavzema za subjektivistično izenačevanje razlik med bolj in manj produktivnimi. V reformi je treba graditi solidarnost delavskega razreda na rezultatih dela, ne pa z zanikavanjem ustvarjalnosti in sposobnosti.
Na dnevnem redu devete seje CK ZKS bodo tudi vprašanja, kako tudi na področju osebnega dela in privatne pobude, torej v obrti, gostinstvu Itd., uveljavljati načelo delitve dohodka po delu. GoyOrili bodo tudi o oblikah samo-
upravljanja v zadrugah, ki naj bi omogočile ustrezno sodelovanje kmečkih proizvajalcev, pač v skladu z deležem, ki ga prispevajo k skupnemu poslovnemu rezultatu zadruge, kombinata ali kake druge de lovne organizacije Ekscesov, ki se pojavljajo na tem pod ročju, ne bomo odpravljali z omejevanjem zasebnega sektorja, temveč z učinkovito družbeno kontrolo in smotrno davčno politiko
Sodeč po tezah, ki so bile v javni razpravi, bo plenum po-sveti^ precej pozornosti tudi problemom zaposlovanja in vprašanjem, kako naprej graditi naš samoupravni sistem.
Na deveti seji CK ZKS bodo Razpravljali tudi o programu priprav na VI. kongres ZKS Izvršni komite in komisije bo do centralnemu komiteju po-' ročale o svojem delu med VIII. in IX. sejo. Iz dobro obveščenih krogov smo zvede-
li,	da bo plenum razpravljal tudi o delitvi sredstev med organi oziroma vodstvi Zveze komunistov in o članarini.
P. ŠETINC
tem, da nam je tak zakon nujno potreben, saj se vsem zdi, da smo že predolgo odlašali s predpisom o stalnih virih denarja, s katerim naj bi razširi' in povečali število varstvenih ustanov, uredili dnevno varstvo otrok in poskrbeli za prehrano šolske mladine. Ni ugovorov proti temu, da bi redno stopnjo prispevka za otroški dodatek, ki je doslej znašal 1.8 % povečali na 2 o/o s pogojem, da gre del tako zbranega denarja v posebne sklade za razvoj otroškega varstva. Tudi se občanom zdi pravilno, da bodo morali o1' 'inski činitelji poskrbeti še za dodatne denarje, za dodatne vire, tako da bo možno dati za otroško varstvo tolikšen prispevek, kolikor bo posamezna občina ali inštitucija dobila denarja iz sklada otroškega varstva.
Toda ko so pri javni razpravi na marsikaterem območju naštevali, kaj vse bi bilo treba storiti, da bi bilo za otroke zaposlenih staršev bolje poskrbljeno kot doslej, so menili, da bo še vsega tega denarja premalo. Res položaj ni niti malo rožnat. Smo na predzadnjem mestu v Evropi, kar se tiče družbene skrbi za otroka in v varstvu unamo sedaj komaj
4	odst. predšolskih in šolskih otrok. Zaposlenih žena pri nas pa je že 40 odst. Medtem ko se podeželske občine, kjer je gospodarska moč šibka, bojijo, da bodo skupnosti, v katere se bodo združevale, finančno šibke, pa so v mestnih občinah z več denarja tudi zaskrbljeni — ker so na gosto naseljenih mestnih območjih tudi problemi varstva širši ln zahtevnejši. Od tod izvirajo predlogi, da naj bi republiški zakon bolj podrobno določil, od kod naj bi še zbirali denar za dodatne vire. Ponekod so ljudje predlagali obvezne prispevke, ki naj bi jih dajali privatni in družbeni investitorji sta-
novanj, predpisali naj bi nove davke na alkoholne pijače itd.
Pesimizem o vsotah, ki naj -bi jih imeli že prihodnje leto na razpolago za otroško varstvo ni povsem opravičen. Kot predvideva osnutek zakona delitev sredstev na izplačilo otroških dodatkov in za potrebe širšega otroškega varstva iz 1.8 do 2 odstotka stopnje rednega prispevka, bi za otroško varstvo ostalo okrog 4 milijarde Sdin rednih sredstev. To je dosti več, kot smo doslej dajali v te namene, ko je šlo za investicije in razširjeno otroško varstvo letno 500 do 600 milijonov S din. In ker prav zakon zahteva, da se ne odrečemo denarju, ki so ga po občinah že doslej zbirali za otroško varstvo, temveč, da mora biti vsak dinar iz rednih prispevkov obogaten z dodatnim dinarjem — bi to pomenilo, da bi imeli za otroško varstvo 7 do 8 milijard dinarjev.
Vsekakor je to za začetek že tolikšna vsota, da se ob dobrem premisleku, kako naj denar najbolje obrnemo, lahko računa na precejšen uspeh
Ob tem pa velja premisliti še nekaj. Noben zakon sam zase, noben še tako dobro napisan predpis — ne bo kar
sam od sebe rešil otroškega varstva. Ko računamo na denar, ki naj ga dajo stalni in dodatni viri financiran j a, bi morali po občinah, po temeljnih skupnostih, ki bodo poslej skrbele za razvoj otroškega varstva, z vso naglico in najtehtnejšim premislekom sestavljati programe o tem, katere oblike otroškega varstva bomo razvili in kako. Občani bodo hoteli to natančno vedeti — saj ne dajo lahko denarja, ne iz skladov podjetja, ne iz svojih žepov, če takih programov ni, se tudi kaj lahko zgodi, da ne uporabimo denarja na pravem mestu, da se ne lotimo nalog tam, kjer so potrebe največje. Zraven se nam obeta še nekoliko zaostren položaj, če bodo nekatere ustanove uvedle del j mi deloven čas, ko bo vprašanje, kam v varstvo z otrokom, še bolj pereče.
2e domala dokončna odločitev, da naj bi skladi za potrebe otroškega varstva ostali pri temeljnih skupnostih, se pravi pri občinah, ali v skladih združenih občin, ne pa v republiki, še bolj zadolžuje teren, da sestavi čim bolj podrobne načrte za uporabo tega denarja. V republiškem skladu naj bi namreč združili le tisti denar, ki bi bil potreben za ureditev nekaterih skupnih nalog, na primer za ureditev ustanov za duševno in telesno prizadeto mladino, in to šele po programu za leto 1969.
Marija Namorš
Tako, kot hočejo kmetje
Spremembe v zdravstvenem zavarovanju kmetov napovedujejo, da se bodo izpolnile želje, ki so jih kmetje prek svojih predstavnikov v republiški skupnosti poudarjali že več let. Nov zakonski predlog namreč vsebuje predpis, po katerem naj bi v bodoče prispevali v sklade zdravstvenega zavarovanja kmetov tudi tisti kmet-
Za dolgoletno zaupanje ob 90-letnici
PO ZNIŽANIH CENAH:
ČOKOLADA GORENJKA BONBONI BACCHUSBAR BONBONI FRUCTUS BAR ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC
Ne zamudite izredne priložnosti - Pohitite v vašo trgovino!
je, ki so zaposleni in uživajo pravice delavskega zavarovanja. Ti po sedaj veljavnem zakonu namreč nič ne prispevajo v zdravstvene sklade kmečkega zavarovanja.
Druga novost, s katero bodo kmetje najbrž' tudi zadovoljni, pa je v tem, da naj bi republiški zakon predpisal le kar naj ožji obseg osnovnih zavarovalnih pravic, vse ostalo pa bi določale komunalne skupnosti same. Tako bodo kmetje najlaže odločili, kaj jim ustreza glede na potrebe in tudi možnosti.
Ko je skupščina republiške skupnosti kmetov razpravljala o tem, kakšen naj bi bil nov zakon, pa so člani hudo kritizirali, da ne plačujejo ničesar zadruge in državna posestva. Poudarjali so, da bi bila tudi njihova dolžnost prispevati v sklade zdravstvenega zavarovanja kmetov, ker imajo najboljšo zemljo. Vendar predlog zakona takega določila za sedaj ne vsebuje.
M. N.
iSumi
90 let odlične kvalitete
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK•• vsak četrtek 60.000 izvodov!
3
Konkurenca na tujih tržiščih in doma je iz dneva v dan večja. Brežiška Tovarna pohištva si s kakovostjo izdelkov uspešno utira pot čez mejo. Na sliki delavka pri politirnem stroju. (Foto: Baškovič)
VKLJUČEVANJE NAŠIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V MEDNARODNO DELITEV DELA IN TUJA TRŽIŠČA
Izvozniki dve leti po reformi
Pred reformo je bila .prodaje. naših izdelkov na tuja tržišča za izvoznike zelo donosna. Na ceno vsakega izvoženega proizvoda je dodala skupnost izvozniku še okoli 68 odst. iz družbenih sredstev. Tako je vsak izvoznik že tedaj dobil za en dolar USA 1400 Sdin. Za ves reprodukcijski material, ki ga je prejel iz izvoza, pa je plačeval valuto po uradnem tečaju, to je 750 Sdin za 1 USA dolar.
Ta izredno visok prispevek Skupnosti izvoznikom je imel za posledico nezainteresiranost za modernizacijo, za zniževanje proizvodnih stroškov, za ufooljšave tehnolo-
Piše: inž. Janez Jerman
škega procesa, kadrovske izboljšave in približevanje poslovanja tehnični ravni razvitejših dežel, s katerimi so trgovali. Sodobna istovrstna industrija v tujini se je seveda borila proti našemu dum-pingu z nizkimi cenami in dosegla, da so se zlasti države s klirinškega področja zaščitile z visokimi carinami, ki nam delajo sedaj velike preglavice.
V	takem privilegiranem položaju je razumljiv tudi pretiran razmah investicij, ki ga
^	•	•	v	v
j ejm/sca
Na sejmu v Brežicah
V	soboto, 4. novembra, je bil v Brežicah sejem, na katerega so pripeljali km to-valci 1260 prašičkov, prodali pa so jih 878. Manjši so šli v denar po 650 do fi89 Sdin kilogram, večji pa po 650 S din kilogram.
S sejmišča v Novem mestu
Ker je bil v ponedeljek, 6. novembra, sejem tudi v Šentjerneju in je poleg tega še padal dež, novomeški seje« ni bil posebno dobro obiskan. Naprodaj je bilo 425 prašičkov (prodanih 388) in 153 glav govedi (prodanih 105). Za pujske so zahtevali
10.000	do 25.000 Sdin, za vole 460 do 495 Sdin za kilogram, za krave 200 do 350 S din, za mlado živino pa 480 do 500 S ilin za kilogram
je bilo treba po reformi močno zavreti. Usodno je bilo zlasti to, da so nove objekte opremljali z zastarelo strojno opremo. Pred reformo je to še izkazovalo rentabilnost, potem pa se je vse temeljito obrnilo.
Presenečenje za samo-zadovoljneže
Reforma — revolucionarna in nenadna — pa je najbolj presenetila prav izvoznike. Najhujši udarec so čutili tisti, ki so v svoji zaostalosti zadovoljno gospodarili na račun skupnosti. Povsem nepripravljeni se niso znašli, kajti zamujenega ni bilo mogoče popraviti čez noč.
Reforma ni nikomur podarila norve tehnologije, sodobnih proizvodnih procesov in sodobne opreme. Kdor se tega kljub pravočasnim opozorilom ni lotil, se je znašel v nezdržnem položaju. Izvoznikom je odpadla izvozna premija in čez noč so morali plačati reprodukcijski material iz uvoza za okoli 68 odst. dražje kot dotlej. Vrednost 1 USA dolarja se je dvignila od 750 na 1250 Sdin. Razen tega se je domači reprodukcijski material občutno podražil, povečali pa r« se tudi osebni dohodki.
Tako je imel izvoznik za iste prodajne cene svojih izdelkov na mednarodnih tržiščih za 68 odst. in več pove čane proizvodne stroške. Kljub notranjim rezervam n bilo mogoče čez noč poslovati rentabilno. Izvoz je postal za večino na reformo nepripravljenih izvoznikov veliko breme. Izgube so dosegle 20 do 50 odst. Vsakdo si je tedaj iskal izhod na svoj način. Preusmeritev izvoza na domači trg se ni obnesla. Osvajanje nove tehnologije in raziskovanje že tako zasičenega domačega trga sta zahtevala prevelike naložbe in predolgo razdobje za preusmeritev. Tjidi za mehanizacijo proizvodnje ni bilo denarja in kreditov je bilo vsak dan manj. Razen tega je bi-
lo	treba večati lastna sredstva za obratovanje.
Kreditiranje izvoza še ni urejeno
Dobri dve leti po reformi izvozniki še vedno občutijo navedene težave, kar jih seveda ne spodbuja k izvozu. Tudi novi devizni režim jim letos ni .prinesel olajšav. Kreditiranje izvoza je še vedno omejeno na tri mesece, kolikor traja rok inozemskega
NIČ VEČ BESED, PAČ PA SO PREŠLI K DEJANJEM
Doslej veliko grmenja in malo dežja
Izvršni odbor občinske konference SZDL je razpravljal o kulturni dejavnosti v občini in potrebnih ukrepih ,za poživitev te dejavnosti; razen tega so na seji obravnavali delo mladinske organizacije
plačila od dneva odpreme izdelkov. Nihče ne kreditira priprave na izvoz, ki traja od nakupa materiala pet mesecev in več. V primerjavi z domačim trgom, kjer se vložena obratna sredstva obrnejo v dveh ali treh mesecih, je izvoz zapostavljen. Zato pomeni vsako povečanje izvoza dodatno močno angažiranje skromnih lastnih sredstev in zanesljivo nelikvidnost, katere posledica so dodatni sodni stroški na izvršbe, zmanjšana ali celo prekinjena proizvodnja, če dobavitelji, zlasti inozemski, zaradi , neplačanih računov prenehajo pošiljati material. K temu je dodati še zakonite bančne prekrške, ki zahtevajo plačilo tujim dobaviteljem v 60 dneh, to pa je nemogoče.
Banke kljub težnjam reformne politike pri kreditiranju ne izvajajo selekcije gospodarskih organizacij. Zaradi restrikcijskih ukrepov so banke gotovo prizadete, vendar bi vsaj z razpoložljivim denarjem lahko dajale prednost tistim, ki z velikimi napori uresničujejo reformo, izvažajo in na svojo škodo celo povečujejo izvoz.
Premalo denarja za modernizacijo
Močna ovira za vključevanje na mednarodna tržišča Je tudi žtstarelost naše tehnologije in proizvodne opreme. Reforma odločno zahteva modernizacijo in mehanizacijo proizvodnje, ker je to os-novni pogoj za vključevanje v mednarodno delitev dela. Toda od kod dobiti toliko denarja, da bi v najkrajšem času premagali več desetletij staro zastarelost. To je za večino izvomzikov nerešljiv problem. Izjeme so le posamezna podjetja, ki so se sama ali s tujo pomočjo že prej modernizirala.
Po reformi sproščena sredstva omogočajo podjetjem le počasno in postopno modernizacijo, katero močno ovira večanje lastnih obratnih sredstev, samokreditiranje, povečanje carin za uvoženi material, 20 odst. odtegljajev za financiranje investicij za osnovna sredstva,' nelikvidnost in s tem izredno povečani sodni stroški in drugo. Za našo družbo bi bile naložbe v obetajoča izvozna podjetja z zanesljivim in perspektivnim tržiščem v tujini gotovo zelo rentabilne, vendar kreditiranje modernizacije še ni rešeno in je zaradi tega ovirano enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela.
Po izčrpnem poročilu o kulturno-prosvetni dejavnosti na področju občine Črnomelj v minulem obdobju, ki ga je podal direktor zavoda za kultumo-prosvetno dejavnost Kamilo Weiss, so v živahni razpravi ugotavljali dosedanje napake. Ugotovili so, da so bila tudi že doslej na več sejah občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij načeta vprašanja s področja kulture, vendar je bilo nakazanih premalo konkretnih rešitev za izhod iz sedaj ega nezavidljivega položaja, zato tudi ni prišlo do bistvenih sprememb.
Prisotni pa so izrazili prepričanje, da bo razpisani natečaj za Župančičevo nagrado vendarle spremenil tok dogajanj na kulturno-pro-svetnem področju, saj se za tekmovanje že zdaj zanima okoli 20 dramskih skupin, 9 pevskih zborov in 10 instrumentalnih ansamblov.
Predlagali so, naj bi SZDL nudila tudi vso podporo tekmovanju za Zupančičevo bralno značko po osnovnih šolah, razen tega pa bi bilo treba oživiti mestno godbo na pihala.
Ko so v drugi točki dnevnega reda govorili o sodelo vanju med Socialistično zvezo in mladinsko organizacijo, se je več navzočih ustavilo pri profesionalnem delu
občinskega komiteja ZMS, ki v zadnjem obdobju ni bi-
lo	zadovoljivo. Letos je občinski komite ZMS prejel
900.000	S din dotacije, ki je šla v glavnem za osebne dohodke sekretarke, ko pa je denarja zmanjkalo, so s. 1. julijem njeno delovno mesto ukinili. Menili so, naj bi v prihodnje poiskali možnost ustanoviti še sekcijo za med-za neprofesionalno delo v vodstvu mladinske organiza cije, sredstva, ki bodo na razpolago, pa naj bi šla za
dejavnost mladine.
Izvršni odbor občinske konference SZDL je sklenil narodne odnose, ki je med-kmetijstvo, ki bo osnovana konec oktobra, ter sekcijo za družbeno aktivnost žensk, ki se bo sestala novembra. Dogovorili so se tudi za organizacijo javnih tribun v Črnomlju, Semiču, Dragatu-šu, Starem trgu, Adlešičih in na Vinici ter določili družbenopolitične delavce, ki bodo vodili razgovore z občani.
Avtomobilski deli s popustom
vendar ne v naših trgovinah, ampak v Italiji
Avto-moto društvo Kočevje je poslalo vsem članom svojega društva okrožnico št. 361/67, s katero jim je med drugim sporočilo tudi naslednje: »Hkrati vas obveščamo, da je naše Avto-moto društvo organiziralo skupno z AMD Nova Gorica popust za člane AMD pri nabavi vseh nadomestnih delov pri trgovini TARANTINO CL^NFAN-CO, Gorizia, Italia.
Člani AMD lahko nabavijo vse nadomestne dele in drugo avtomobilsko opremo s 15-odstotnim popustom na po-
dlagi veljavne članske izkaznice ter posebne izkaznice
—	dodatno izkaznico — kate ro lahko nabavite pri Avto-moto društvu Kočevje, Dom telesne kulture, proti plačilu 1,30 N din. V navedeni r.rgo-vini lahko nabavite nadomestne dele za vse vrste evropskih in drugih vozil.«
Komentar tu skoraj ni potreben, vendar nas zanima, kaj pravijo na to naši trgovci, ki prodajajo nadomestne dele, in avtomobilski servisi?
»BEGRADOVI« GRADBINCI SO POVEDALI
Vse leto nam je sijalo sonce
V začetku leta je kazalo slabo, kljub temu pa so starih dinarjev stavb — Suho vreme je bilo kot. imajo že skoro zagotovljenih za 400 milijonov
zgradili za 700 milijonov naročeno — Za vnaprej starih dinarjev dela
Letošnja sezona je bila gradbincem zelo naklonjena: le kakšne tri tedne je vsega skupaj deževalo, sicer pa je bilo vreme suho in kot nalašč za gradnje. Nič čudnega torej, če so tega veseli tudi BEGRADOVI gradbinci iz Črnomlja, ki so lahko postorili marsikaj, za kar bi jih sicer prikrajšal dež.
Do zdaj so ustvarili z gradnjami za okoli 600 milijonov Sdin vrednosti, če bo vreme še vsaj nekaj tednov takšno, se bo dosedanjim milijonom pridružilo še kakšnih 100 novih. Na zimo se pripravljajo tako kot vedno:	ko bo zmrzovanje
preprečilo gradnje, bodo odšli delavoi, ki delajo v gradbeni operativi, na dopust in bodo do začetka nove gradbene sezone prejemali 50 odstotkov plače. Na gradnje Ob morski obali, kjer se zaradi milega podnebja da graditi tudi pozimi, ne mislijo, ker so premajhni.
Letos je v začetku sezone kazalo slabo, kot že dolgo ne, nato pa se je iznenada obrnilo na boljše. Prvič, odkar BEGRAD obstaja, so bili v polletju brez izgube! Po stanju 31. septembra so ustvarili 40 milijonov Sdin
skladov. Za 200-olanski ko lektiv je to kar precej. Lani so se po zaključnem računu odrekli izplačilu presežka in so ga naložili v poslovni sklad ter 7 milijonov Sdin dali še v poseben rezervni sklad za hude čase. Pametna in gospodama odločitev se je letos dobro obrestovala, saj niso čutiH pomanjkanja obratnih sredstev.
V	podjetju imajo enega inženirja in več dobrih gradbenih tehnikov, dva tehnika pa služita vojaški rok. Z gradbenimi stroji so kar dobro opremljeni, če bo le denar, bodo kmalu kupHi svoj prvi žerjav. Lani so kupili en 5-tonski kamion, letos pa kani j o kupiti še enega.
BEGRADOVIM gradbincem
Še bankine utrjujejo
Delavci novomeškega cestnega podjetja opravljajo zadnja dela na asfaltirani cesti Trebnje—Slovenska vas: utr jujejo bankine ob cesti. Ker e asfaltni trak razmeroma ozek, so dobro utrjeni costni robovi nujno potrebni, da ne bo nesreč pri srečavanju vozil.
Vedno večja zadolžitev nerazvitih
Dežele v razvoju so tako zadolžene, da bodo po mnenju strokovnjakov leta 1975 morale ves svoj izvoz uporabiti za odplačilo anuitet. Skrb vzbujajoča okoliščina je tudi to, da postavljajo kreditirajoče države vedno ostrejše pogoje. Za opremo, ki jo dobavljajo deželam v razvoju, zaračunajo samo v enem letu 1 milijardo dolarjev več, kot bi znašala cena za to opremo na svetovnem trgu.
Problematičen problem
Na seji gospodarskega sveta Srbije je poslanec Obrad Jankovič v svojem ' govoru med drugim dejal:
»Kadar gre za probleme, je vsa zadeva v tem, da vidimo kakšna problematika je to, ali gre za sodobne probleme ali kakšen star problem, ali da vidimo, kakšna probleme, ki nas spremljajo, in da vidimo, kako smo na to problematiko reagirali..
ni nobeno delo zamalo, zato se	lotevajo	tudi zasebnih
gradenj. Letos so opravili raznim zasebnikom pri gradnji individualnih hišic za 40	milijonov	Sdin storitev.
Tudi za prihodnje leto so si že	marsikaj	zagotovili:	do
adaj imajo	sklenjenih za
200 milijonov Sdin pogodb, pogajajo pa se še za gradnje v vrednosti drugih 200 milijonov Sdin.
Krhke vezi
Nadaljevanje s 1. strani
ustanov za zadovoljevanje skupni^ potreb občanov pa ostaja nosilec skrbi še vedno občina. Seveda bo te načrte lahko izpeljala samo ob sodelovanju gospodarstva.
Občinska skupščina v Brežicah je v minulih dveh letih sprejela kar 28 priporočil. Ko je zahtevala od delovnih organizacij poročila o izpolnjevanju teh priporočil, je iz odgovorov lahko povzela, da organi upravljanja v večini primerov o skupščinskih priporočilih sploh niso razpravljali. In če o njih niso govorih, jih tudi uresničevali niso. čeprav naj bi imela priporočila, smernice in resolucije pomembnejšo vlogo, v brežiškem primeru tega ni bilo čutiti. Delo skupščine v tem pogledu ni bilo uspešno.
Za to delno lahko okrivimo tudi zbor delovnih skupnosti. Odborniki tega zbora so veliko preveč pasivni, zelo malo pobud prihaja iz njihovih vrst. Torej je razumljivo, da ne tvorijo dovolj trdne vezi med skupščino in delovnimi organiTacijami. To vez bo nujno treba dkTepiti, sicer bo usmerjevalna vloga skupščine še boji v'vfenela.
RAZGOVOR V INLES RTBNICA-
Kljub težavam enote Sodražica optimisti
Pri INLES so zadovoljni z uspehi obratov v Ribnici in Loškem potoku, nezadovoljni pa « obratom Sodražica, ki nima trdnega proizvodnega programa, za izdelke pa dosega na Inozemskem trgu nizke cene — Prvi koraki za prebroditev težav so narejeni
Devetmesečni obračun v INLES Ribnica je pokazal, da je ribniški obrat dosegel letos ugodne uspehe tako v proizvodnji kot prodaji in končnem finančnem rezultatu. Uspeh je bil boljši, kot so ga pričakovali-Tudi v obratu Loški potok so bili doseženi zadovoljivi rezultati (o teh dveh obratih bomo poročali v eni naslednjih številk našega lista). Razočaral pa je obrat v Sodražici, o katerem meni Mirko Anzeljc, vodja organizacijske splošne službe INLES, naslednje:
»Obrat INLES v Sodražici je zaključil devetmesečno poslovanje s primanjkljajem. Proizvodnja, prodaja in finančni rezultet tega obrata niso potekali po naših predvidevanjih. Dosedanje analize in raziprave so pokazale, da je obrat dosegel slabe uspehe predvsem zaradi naslednjih vzrokov:
— Izdelki obrata dosegajo na zuanjem trgu (Amerika, zahodna Evropa) nizke prodajne cene. Vzroka sta: visoki prevozni stroški do Amerike in visoke uvozne oarine v državah zahodne Evrope. Ta problem smo rešili z internimi izvornimi premijami znotraj podjetja.
— Obrat v Sodražici nima trdnega proizvodnega programa. Proizvaja namreč le po naročilih in pretežno v majhnih količinah, kar onemo-
goča uvedbo solidnega tehno-lošega procesa, dobro preskrbo z reprodukcijskim materialom, uvedbo norm za
materi?1 in časovnih norm itd.
—	V obratu je proizvodnja slabo organizirana, produktivnost je nizka in proizvodi so predvsem v zadnjem obdobju pogosto nekvalitetni (precej je reklamacij). Vse to poslabšuje že tako težak položi enote.
Vprašanje je, kako bo obrat oziroma delovna enota Sodražica premostil nastale težave. Po internih predpisih podjetja je namreč vsaka de lovna enota (obrat) samostojna, zato po svojem preudarku deli ustvarjeni dohodek ali pokriva svojo izgubo. Delovna enota Sodražica ima torej na razpolago naslednje
Morda želite,
da bi vaši prijatelji, znanci, sorodniki doma in na tujem ali pa vaši sosedje prejemali odslej
DOLENJSKI UST
?10°
■ Do konca decembra 1967 ga lahko
-	če nam takoj z dopisnico ali po telefonu sporočite njihov točen naslov! Ko bodo spoznali in brali naš domači pokrajinski tednik, ne bodo mogli več prestati brez novic, dogodkov in zanimivosti iz njim znanih krajev! • Česi vaš sosed še . vedno sposoja DOLENJSKI LIST pri vas - nam pošljite njegov naslov: tudi njemu bomo do konca 1967 brezplačno pošiljali naš tednik!
e STE I\10iU)A TUDI VI šc vedno brez domačega pokrajinskega lista? Pošljite nam svoj naslov — in - takoj vam ga bomo zače-
li	pošiljati na dom, seveda tudi vam do konca decembra 1967 brezplačno!
I
možnosti: da najame posoji-
lo	pri drugi enoti ali iz centralnih skladov podjetja ali da pokrije izgubo tako, da zniža osebne dohodke zaposlenih (po določbah statuta lahko osebne dohodke v takih primerih znižajo do 50 odstotkov).
Centralni delaYski svet je o težavah delovne enote Sodražica razpravljal na zadnji seji in sklenil, da bo položaj obrata podrobno proučil na prvi prihodnji seji. Do takrat bodo strokovne službe podjetja pripravile predlog, kako bi obrat rešili iz težav.
Posebna skupina tehničnih strokovnjakov in delavcev komercialnih služb podjetja je že začela pripravljati nov proizvodni program za sodra-
ško enoto. Glavni njegovi značilnosti sta, da bi v Sodražici uvedli le proizvodnjo enega stalnega artikla (morda tudi več arftklov), posebna naročila pa bi ostala le kot dopolnitev tega programa, in da naj proizvodni program vsebuje izdelovanje takih proizvodov, ki bodo dopolnjevali asortiment proizvodov delovne enote Ribnica, se pravi stavbnega pohištva.
Seveda pa bodo morali pri reševanju težav sodelovati tudi člani kolektiva delovne enote Sodražica. Ta obrat je namreč v resnih težavah in se lahko zgodi, da samoupravni organi podjetja uvedejo v tej delovni enoti začasno prisilno upravo, v najslabšem primeru pa bi lahko prišlo tudi do ukinitve tega obrata. Vendar smo v podjetju optimisti, se pravi, da smo prepričani, da bomo vse težave uspešno rešili in da se bo obrat spet krepko postavil na noge.«
Rešimo naše železnice!
Naše železnice so v težkem finančnem položaju, saj smo v zadnjih letih ukinili precej nerentabilnih prog. Vzrok za to je razvijajoči se cestni promet, ki glede stroškov za vzdrževanje zlahka konkurira železnici, železnice, ki se vzdržujejo popolnoma same, so v slabšem položaju in morajo zato posamezne proge ukinjati, čeprav to ni v interesu prebivalcev. Cestni promet je na boljšem, ker daje za vzdrževanje cest samo določene prispevke.
Ko pretehtamo pravkar povedano, se moramo vprašati: ali je res rešitev železnice v ukinjanju nerentabilnih prog? Pri tem moramo vzeti v pretres še dejstvo, da bodo železnice ostale zelo važno pro metno sredstvo za prevoz ve likih tovorov na dolgih razdaljah, da bodo ostale pomemben prevoznik za industrijo in večja podjetja, ne smemo pa zametovati strateškega po mena železnic. Ne gre pozabi ti tudi velikega števila ljudi, ki jim delo pri železnici daje vsakdanji kruh.
Odločujoči bi morali osvo jiti stališče, da je treba vse železniške proge obdržati, promet na njih pa prilagoditi ča su in možnosti. Le izjemno nerentabilne proge naj bi uki njali.
O	glavnih progah, ki so ren tabilne, ne gre izgubljati be sed.Vso skrb in pozornost je treba posvetiti progam, ki so zdaj nerentabilne Razdelili bi jih v dve skupini: v prvo bi dali tiste, ki imajo sicer precejšen p^oniet, pa kljub temu poslujejo z izgubo, v dru go skupino pa tiste, ki so ne rentabilne zaradi majhnega prometa
Druga skupina je prav gotovo najbolj vredna obravnave. Morda bi pomagalo to, če bi osebni promet na njih uredili na tramvajski način, železniške postaje z uslužbenci naj bi ostale samo na večjih kra-
jih in na križiščih. Vsa druga poslopja na postajah bi uporabljali vnaprej za stanovanja železničarjev in progovnih delavcev. Maloštevilnim potnikom na teh postajah naj bi bil na voljo samo peron in morda čakalnica. Vozne karte bi jim prod'/ H sprevodniki v vlakih.
Na progah iz prve skupine bi se lahko odvijal promet nekoliko bolj širokogrudno. Na obeh progah naj bi obratovali v potniškem prometu predvsem motorni vlaki, parne lokomotive naj bi uporabljali samo za tovorne vlake. Delo na kretnicah naj bi pri tovornih vlakih opravilo vlakovno spremno osebje. Tovorne pošiljke, zlasti takšne z lažjim in pokvarljivim blagom, bi lahko pripeljali z osebnim vlakom. Tako bi bili tovorni vlaki krajši, lažji in hitrejši, dodatne potiskalne lokomoti-ve pa nepotrebne Vse dolge postanke, tudi na večjih že-ležniških postajah, bi bilo treba skrajšati. Vlak naj pride čimprej na svoj cilj.
To je nekaj pobud, ki bi prav gotovo pripomogle k temu, da bi železnica laže k on kurirala cestnemu prometu in da ne bi ukinjali železniških prog, ker to prebivalce zelo prizadene. SLAVKO ŠTINE Novo mesto • Volčičeva 39
Niso sam ribe neme...
V ribniški občini se ko- mer bi se morali zamisliti.
munisti pospešeno pripravljajo na občinsko konferenco Zveze komunistov, ki bo predvidoma konec oktobra. Do tedaj bo v glavnem tudi opravljena reorganizacija osnovnih organizacij ZK v občini; namesto 18 prejšnjih os-novnih organizacij bo v občini delovalo le pet velikih krajevnih organizacij ZK, v katere bodo vključeni vsi komunisti, ne glede na to, kje so zaposleni V Ribnici bosta dve organizaciji, v katerih bodo delovali komunisti ne le iz Ribnice, temveč tudi iz vseh ostalih krajev od Rakitnice do Poljan, po ena v Sodražici in Loškem potoku, peta pa bo v Grčaricah. To bo teritorialno najmanjša organizacija, saj bo zajemala le Grčarice, glede na število prebivalcev pa največja; približno vsak deseti prebivalec je član ZK.
Bil sem na ustanovnem sestanku nove organizacije ZK Ribnica — Mlaka in se o upravičenosti v naslovu zapisane misli trd no prepričal. Od skoro 70 vabljenih komunistov se je sestanka, udeležilo 30 tovarišev, enajst se jih je opravičilo, ostalih pa enostavno ni bilo. človek bi pričakoval, da se bodo udeležili vsaj ustavnega sestanka, da bi spoznali tovariše, s katerimi se bodo v prihodnje skupaj borili za uresničitev svetlih idealov svoje organizacije, da bi spoznali novo vodstvo organizacije. Prišli naj bi vsaj iz radovednosti, če že ptepričanja ni več v njih . ■.
Tovariš, ki je podal nekaj uvodnih misli o pomenu reorganizacije ZK za razpravo, ki je potem sploh ni bilo, se je trudil, da bi pritegnil zanimanje poslušalcev in sprožil v njihovih glavah vsaj kakšno vprašanje, a je govoril v prazno. Bodisi da je bi-
lo	prisotnim o vprašanjih, s katerimi si partijsko vodstvo že poldrugo leto ubija glavo, že vse jasno ali pa jim je vseeno■ Kolikor je prvi vzrok spodbuden, se moramo nad drugim globoko zamisliti. Sploh je bilo na tem sestanku (pravijo, da sestanek dan prej ni bil nič boljši!) marsikaj, nad či-
Sledilo je poročilo CK ZKJ o stališčih do krize na Bližnjem vzhodu, s katerim si je župan dal opravka skoro pol ure, potem pa nihče niti zaploskal ni, sicer pa je bilo, po molku sodeč, vsem vse razumljivo. Tako so mnogi svojo osnovno partijsko dolžnost — udeležbo na sestanku — v redu odsedeli, drugo — plaćanje članarine — bodo uredili ob mesecu in vse bo v najlepšem redu ■..
če bo? V redu namreč!
Marsikaj je namreč zaskrbljujoče- Npr. to, da je bilo na sestanku silno malo komunistov iz gospodarstva. Nekdo je izrazil bojazen, ki ni neupravičena, da se komunisti iz gospodarstva ne bodo radi vključili v nove organizacije, ki bodo imele nedvomno mnogo širše področje dela kot dosedanje. Ze smo tudi slišali pripombe, .da bo treba zdaj hoditi kar na dve vrsti sestankov
—	aktivov v delovnih organizacijah in na sestanke osnovne organizacije. Zanimivo je tudi to, da mnogi komunisti iz Ribnice niso prišli na sestanek, čeprav stanujejo v neposredni bližini občine, kjer so se sestali, tovariši iz Dolenje vasi iz celo iz Rakitnice pa so prišli...
Dan kasneje mi je eden občinskih funkcionarjev potožil: »Rahlo smo razočarani nad, udeležbo na ustanovnih sestankih organizacij. ZK. Pričakovali smo veliko večjo udeležbo. Mislili smo, da so ljudje, ko že precej časa ni bilo sestankov, začutili notranjo potrebo po sestanku, potrebo, da se z ostalimi pogovorijo o številnih problemih, s katerimi se vsi ubadamo, potrebo po tovariškem pogovoru, izmenjavi stališč, vsaj potrebo po tem, da se spet vidijo. Zmotili smo se pač.. •«
Da, zmotili. Pisali račun brez krčmarja. Pozabili na marsikaj, kakor že velikokrat prej. Pozabili tudi na to. da niso rteme samo ribe.
Da, niso neme samo ribe •..
Sicer pa, kdor molči, devetim odgovori!
F. Grivec
PRAVILNA PREHRANA JE ODLOČUJOČA ZA OTROKOV RAZVOJ
Zakaj ne malicajo povsod?
Asfalt na brežiških cestah
Vse ceste v brežiški občini so dolge 208 km. Od tega je 43 km cest I. in II. reda, 68 km III reda in 98 km IV. reda. Lani so asfaltirali 7 km bizeljske ceste, 7 km ceste Brežice—Dobova, del ceste od Krške vasi proti Malencam, odcep od avto ceste do Mokric in odcep od Budiča do motela. Letos so nadaljevali asfaltiranje na bizeljski cesti in položili asfalt na 1400 m ceste skozi Skopice. Do leta 1970 bo Cestno podjetje iz Novega mesta asfaltiralo tudd cesti Brežice—Krško in Brezina—Df*čna sel«!
2e pred dvema etoma so na zdravstvenih pregledih ugotovili, da je v črnomaljski občini več kot 600 otrok podhranjenih. Ugotovitev najbrž še vedno velja, saj se razmere niso dosti spremenile, kljub temu pa ne poskrbijo, da bi otroci vsaj v šolah dobivali en obrok pravilne prehrane.
Vemo, kako je na daželi: večina otrok mora kraoko delati na kmetijah, obroki hrane pa so neredni, ker jih pripravljajo tedaj, kadar imajo čas. Sčasoma pa se nered' v hrani in nepravilno se-stavljenje jedi maščuje pri otrokovem razvoju.
Dokler je Rdeči križ delil šolam mednarodno pomoč v hrani, so skoro na vseh šolah delovale šolske kuhinje, ko pa je bila lani ta pomoč ukinjena, so ponekod takoj vrgli puško v koruzo. Drugje, kjer so za šolske malice zainteresirani, jih imajo še danes.
Poglejmo, kakšno je trenutno stanje na šolah v občini: šolske kuhinje delujejo že od začetka šolskega le-
ta samo na osnovnih šolah Črnomelj, Vinica in Dragataš.
V	Črnomlju nudijo šolarjem samo mrzlo - hrano, ki j o prejema 700 otrok. Mesečni prispevek staršev znaša 1000 S din, pripravljajo pa vse potrebno, da bi začeli kuhati tudi enolončnice.
Na Vinici malica za zdaj samo 57 otrok (mesečni prispevek 1000 S din), nameravajo pa na prvem roditeljskem sestanku staršem dopovedati, kako je malica potrebna in koristna. Računa-najo, da bodo pozimi malica-
li	vsi otroci na šoli.
Zgleden primer šolske kuhinje imajo edinole v Draga-tušu. Takoj ob začetku šolskega leta so začeli deliti malico 200 otrokom, od teh jih 24 jč brezplačno. Starši plačujejo le po 500 S din na mesec, razen tega pa prispevajo, kolikor morejo, sadja in zelenjave. Na tej šoli imajo trikrat na teden tudi topel obrok.
V	Semiču dograjujejo šol sko stavbo, zato kuhinja ne deluje, upajo pa, da bo v enem mesecu nared. Kako
bodo šolske malice organizirali in po kakšni ceni, se nameravajo dogovoriti na roditeljskih sestankih.
V	Adlešičih malic v šali sploh nimajo in pravijo, da jih brez pomoči RK ne morejo pripravljati. Enak primer je na starotrški šoli in na večini podružničnih šol v vsej občini. Prav na oddaljenih šolah, kjer navadno tudi doma otroci nimajo pravega reda, bi bili pravilno sestavljenega obroka hrane v šoli nujno potrebni, a ga ni.
Kako torej oskrbeti malice na vseh šolah, kakor je bilo v letošnjem tednu otroka postavljeno za glavno nalogo? Verjetno bi zamisel lahko uresničili, če bi bilo malo več sodelovanja med vodstvi šol tudi glede teh vprašanj. Če so znali dobro organizirati šolsko prehrano v Draga-tušu, bi lahko na podoben način poizkusili tudi drugje. Verjetno se tudi starši adle-šiških, starotrških in semi-ških otrok ne bi branili prispevati nekaj sadja in zelenjave, če bi bila potem malica cenejša.
Št. 45 (920)
BREŽIŠKI POGLED NAZAJ IN NAPREJ
Tudi »Tetos so se odborniki brežiške občinske skupščine s številnimi gosti, z oficirji domače garnizije JLA, z zveznimi ter republiškimi poslanci in s predstavniki delovnih organizacij zbrali na slavnostno sejo, na kateri je 29. oktobra govoril predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas.
Ob tej priložnosti predstavljamo prebivalcem brežiške občine enoletni napredek ter razvoj gospodarstva in drugih služb v občini, saj je prav občinski praznik priložnost, da pregledamo prehojeno pot in hkrati pogledamo tudi v bodočnost. S spodnjimi po-datki je obsežneje seznanil odbornike ObS in goste na slavnostni seji predzadnjo soboto tovariš Jurkas.
Delo je edini vir bogastva. Preživelo se mora umikati, novim spoznanjem. Cas, ki smo ga v zadnjih dveh desetletjih preživeli, nam ni prizanašal. Kljub težavam, ki so prihajale od leve in desne, pa smo vztrajali z zavestjo, da hočemo biti svobodni in samostojni. Prav zato smo v tako kratkem času naredili več kot kdaj prej v stoletju!
Kaj smo naredili v zad-tajem letu?
Zaostreni ukrepi pri uresničevanju gospodarske reforme so terjali nove napore. Podatki za 9 mesecev kažejo, da so bili naši načrti tudi doseženi. Proizvodnja v občini je v 9 mesecih letos za 14,7 odst. večja od enakega lanskega razd<5bja. Narodni dohodek se je v tem času povečal za 11,2 odst., za 13,4 odst. pa so se povečala porabljena sredstva. To nam pove, da se stopnja ekono-
mičnosti v občini zmanjšuje, število zaposlenih se je v tem času povečalo za 3,4 odstotka.
Povprečni neto osebni dohodki so se povečali za 10,6 odst., ostanek dohodka pa za 11,5 odst. Neikatere panoge, predvsem trgovina, imajo manjši ostanek dohodka; več so porabile sredstev, imajo večji OD, marže pa so nižje. — Delovne organizacije zdaj bolj skrbijo za lastna obratna sredstva, saj so se poslovni skladi v tem obdobju povečali za 274 odst., povprečna angažiranost poslovnih sredstev pa je večja za 83 odst.
Kljub težavam: Tudi letos nad milijardo dinarjev investicij.
V gospodarstvo smo letos v občini vložili 735 milijonov Sdin, v negospodarske panoge pa 430 milijonov. Industrija je od tega investirala 47,650.000 Sdin za nabavo op
rerne iz uvoza (Tovarna pohištva, Opekama). Kmetijstvo je vložilo 80,500.000 Sdin za -rekonstrukcijo poslovne zgradbe pri KZ Brežice in za nabavo mehanizacije. Nad 114 milijonov je bilo vloženih v gozdne ceste, v nabavo mehanizacije in opreme v gozdarstvu, za plantažne nasade, agromelioracije, obnovo in druga gozdnogojitvena dela. V prometu so za dobrih 39 milijonov nabavili novih avtomobilov.
Pomembne so bile investicije v gostinstvu. Za rekonstrukcijo starih objektov in za graidnjo novega olimpijskega bazena so porabili v čateških Toplicah 298 milijonov, za razširitev restavracije »Na Griču« 137 milijonov, razlika pa je šla za nakup inventarja v drugih gostinskih podjetjih, Cateške Toplice in obnovljena restavracija ob avtomobilski cesti imajo zdaj vse pogoje za nadaljnji razmah in občina la-
MIROSLAV KUGLER: Pod brežiškim obzidjem
Na slavnostni seji občinske skupščine je predsednik Vinko Jurkas izročil spominska darila udeležencem oktobrske revolucije Ivanu Kostevcu iz Pavlove vasi, Jožetu Kenetu iz Pišec, Ivanu Klunu iz Bušeče vasi, Ivanu Zajcu z Velikega Obreža in Antonu Krhnetu iz Trnja, brežiški pionirji pa.so jih počastili s šopki cvetja.
(Foto: M. Vesel) '
hko računa tudi na lep dohodek s tega področja. Kredite za Cateške Toplice je prevzel delovni kolektiv zavoda, medtem ko je bila razširitev restavracije »Na Griču« izvršena s sredstvi trgovskega podjetja PETROL iz Izubijane, kolektiv restavracije je prevzel objekt v najem.
V obrti letos ni bilo večjih vlaganj, razen manjše opreme.
Nepobrani davki — ovir za vse, ki "so odvisni od pro računa.
Za stanovanjsko graditev je bilo letos porabljenih 228 milijonov Sdin, pri čemer so všteta tudi sredstva posameznih graditeljev. Za obnovo in modernizacijo cest smo porabili 155 milijonov Sdin, za manjša komunalna dela pal5 milijonov Sdin. Tu so všteta sredstva delovnih organizacij, republike, občinski proračun in Cestno podjetje.
Čeprav smo imeli pri izvrševanju letošnjega proračuna velike težave, ni prišlo do prekinitve investicijskih vlaganj v občini in delovnih organizacijah. Na račun ob veznosti, ki izvirajo iz preteklih let, smo poravnali 212 milijonov Sdin, še 53 milijonov Sdin pa dolgujemo.
Do 20. oktobra smo dosegli 70 odst. letnega plana proračunskih sredstev; upamo, da se bo položaj do konca leta izboljšal, saj dolgujejo davčni zavezanci še vedno 382 milijonov Sdin.
Financiranje šolstva druge stopnje je ostalo žal še vedno odprto, čeprav smo medtem z odlokom določili čvrstejše dohodke izobraževalni skupnosti. Več delovnih organizacij še vedno, ne izpolnjuje svojih obveznosti tako, kakor smo se zmenili. Ker do-
Neprecenljiv in nepozabljiv delež
že od leta 1848 so narodnostni boji v Brežicah in njihovi okolici obli-kovali tu živeče ljudi v zavestne borce za človeško dostojanstvo in svobodo. K uporu in boju so klicale tudi ideje ter izkušnje velike proletarske revolucije, katere 50-letnico slavimo letos. Tudi v Spodnjem Posavju so se njene ideje Urile med našimi ljudmi z nezadržano silo. Mnogi možje in fantje so takrat pobegnili iz avstro-ogrske vojske, pojavljale so se različne socialistične skupine, v Velikem Obrežu je vihrala rdeča zastava. Aktivno delo Partije je krepilo te ideje od njene ustanovitve vse do 1941. Ko pa je bila ogrožena prva država socializma in z njo oktobrska revolucija, so ideje revolucije pod vodstvom KP še močneje zaživele in se sprevrgle v oborožen upor proti fašistom V težkih dnevih usodne odločitve v letu 1941, v metežu potujčevanja, preseljevanja na Hrvaško in v Srbi-
jo ter izseljevanje v zloglasno Sle-zijo se je na poziv CK KPS začel oborožen upor tudi pri nas. Po tragičnem uničenju krške skupine v Dobrovi so upor v Posavju neustrašeno nadaljevali komunisti in skojevci v Brežicah in okolici. 28. oktobra je bila ustanovljena Brežiška četa. V spomin, priznanje in hvaležnost neustrašenim borcem slavimo na ta dan občinski praznik. Predani možje in fantje iz Brežic, Brezine, Krške vasi, Sentlenarta in Dobove so okrepili skupino Dušana Kvedra-Tomaža in Rudija Janhube. Okupatorjev namen, da bi izselil in potujčil del Slovenije, je bil s tem prekrižan. Hkrati pa je bil naš boj velik prispevek pri obrambi sovjetske Rusije, oktobrske revolucije in pomemben delež v boju vseh delovnih ljudi sveta za nove družbene odnose. Nesrečno naključje in neizprosen boj so zahtevali, da so razen dveh padli psi borci naše prve
čete. Hrabro so umrli za nas, ki še živimo, in za vse tiste, ki bodo živeli. Spomin nanje je ostal v nas živ; nadaljujemo njihovo delo in jih zato ne bomo nikoli pozabili.
Na skromni ploščadi na čuvajnici v Brezini, na zadružnem domu v Dobrovi, na spomeniku v Krški vasi in na spomeniku pri brežiški postaji so vklesana imena naših prvih borcev. Seme upora, ki so ga sejali, je padlo na plodna tla. čeprav je bila velika -večina prebivalstva pre-" seljena, je s področja sedanje občine aktivno sodelovalo v NOB 2000 občanov, v štirih letih pa,je padlo v bojih nad 200 borcev in aktivistov naše revolucije. To je krvni davek, ki ga je plačalo prebivalstvo brežiške občine. Velik je, neprecenljiv in nepozabljiv.
(Iz pozdravne besede, predsednika Vinka Jurkasa na slavnostni seji občinske slaipščine — 29.10.1967)
V OBNOVLJENI RESTAVRACIJI »NA GRIČU« je zdaj vsakdo zadovoljen, najbolj pa počitka in oddilia potrebni potniki. Prijetno presenečenje je tudi oprema in notranja ubranost obnovljenih prostorov, pri čemer je z veščo in domiselno roko sodeloval akadem. slikar Miroslav Kugler iz Brežic. Njegove izvirne grafike krasijo tudi dve sobi v novi restavraciji. (Foto: M. Vesel)
tok proračunskih dohodkov ni enakomeren, imamo težave tudi pri financiranju izobraževalne skupnosti. Največ je nepobranih davkov od kmečke in obrtniške dejavnosti.
Vsi imamo razen pravic tudi dolžnosti!
Te dni se bo v občini začela razprava o perspektivnem razvoju gospodarstva in družbenih služb našega področja. Tudi to bo priložnost, da se vsak, ki hoče sodelovati pri oblikovanju in pri delu za razvoj občine, seznani vsaj z osnovnimi nameni naših hotenj in da po svojih močeh tudi pomaga. „
In kaj nas^čaka v bodoče? Tu so načrti za obnovo gostišča in gradu Mokrice; tre-
ba je obnoviti proizvodnjo v prostorih KOVINE na Bizeljskem. Caka nas delo za razvoj turizma in gostinstva, kmetijstva, obrtništva in posameznih delovnih organizacij. Zaštiti je treba levi obalni nasip Save, dograditi 4 km ceste Brežiee—Bizeljsko, 1 km ceste od Skopic do Krške vasi, čakajo pa nas tudi cestišča do gradu v Mokricah, Velika Dolina—Ponikve, zgraditev trgovine v Cerkljah in na Čatežu ter še marsikaj tako v mestu kot v vaseh. Gradnja osnovne šole v Brežicah in velika obnova šole v Artičah sta nadaljnji po-mambni nalogi na$e občine.
■ Zato zares ne bi smeli po-
■ zabiti: razen pravic ima-
■ mo vsi občani tudi velike | dolžnosti in obveznosti do
■ skupnih nalog!
NAROČNIKOM V BREŽIŠKI OBČINI
V četrtek pred občinskim praznikom smo na zadnji strani našega lista pojasnili, da je bala za praznik Brežic in'Novega mesta v pripravi številka domačega tednika na 32 straneh. Zaradi nujnih popravil rotacijskega stroja v tiskarni DELO v Ljubljani pa smo morali spremeniti načrt in zato šele danes objavljamo še dve strani gradiva 23a letošnji praznik brežiške občine. Naročnike in bralce prosimo, da upoštevajo odvisnost našega liista od sazmer v ljubljanski tiskarni.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
ČATEŠKE TOPLICE: poslej 12 mesecev na leto!
Otvoritev novih turistično-gostinskih objektov v Čateških Toplicah le bila .osrednji dogodek letošnjih prireditev občinskega praznika v Brežicah. Tako se je letošnji 28. oktober pridružil tistim mejnikom v brežiški občini, ki pomenijo za gospodarski in vsestranski razvoj komune prav gotovo pomembno prelomnico. Že vrsto let posvečajo tako kolektiv zdravilišča v Cateških Toplicah kot odgovorni ljudje v občinski upravi vso skrb prav razvoju turizma in svojih zdravilnih toplic^ ki dobivajo doma in po svetu iz leta v leto večji pomen. Prav letošnji uspehi in zadnji, lahko bi tudi rekli poskusni obisk večje skupine Švedov,' so še bolj dvignili ugled zdravilišča in potrdili, da je v takem »iskanju kupcev in potrošnikov« rešitev iz sedanje krize, v kateri so vsa naša naravna zdravilišča.
V imenu kolektiva čateškega zdravilišča je predzadnjo soboto dopoldne pozdravil številne goste, predstavnike iz sosednjih občin ter oficirje domače garnizije JLA direktor zdravilišča Milan šepetave. Takole je opisal dosedanji razvoj in bodočnost zdravilišča:
»Na današnji dan, ko odpiramo nov olimpijski bazen, bar in kavarno v prostorih našega zdravilišča, slavi kolektiv cateških Toplic novo veliko delovno zmago. S temi pridobitvami se nam odpirajo nove možnosti za povečanje prometa in kvalitetnih uslug za obiskovalce našega zdravilišča.
Kolikor je doslej znano, so odkrili termo v Cateških Toplicah že 1797, vendar je katastrofalna poplava Save 1824 vrelec ponovno zasula. Šele 1854 so topli vrelec ponovno odkrili in takrat sila primitivno kopališče opremili z lesenimi stavbami in zasilnim bazenom. Po prvi svetovni vojni, okrog 1934, je bilo kopališče pregrajeno in modernizirano, čeprav seveda v zelo skromnem obsegu Kmalu po drugi vojni so zdravilišče ponovno preuredili, nekatere objekte na novo dogradili, stare pa obnovili.
Izgradnja avtomobilske ceste Ljubljana—Beograd, kakor tudi hiter gospodarski razvoj Zagreba in okolice sta narekovala kolektivu zdravilišča nove naloge. Hitro naraščanje prometa in vedno večji priliv domačih kot tujih gostov sta nam z vso silo naložila dolžnost, da zgradirfo nove in sodobnejše objekte, ki bodo lahko nudili kvalitetne zdravstvene in gostinske usluge še tako zahtevnemu obiskovalcu.
Občinska skupščina Brežice in okraj Novo mesto sta že 1962 pomagala kolektivu pri zbiranju sredstev za soudeležbo pri najetju posojil in za izdelavo programov. Po ukinitvi novomeškega okraja in po priključitvi b.režiške občine k celjskemu okraju se je v naše načrte z velikim
H	|§
|	Razen olimpijskega bazena,	v katerem se	j
|	bo	moč kopati na prostem	vso jesen in	j
|	zimo, so v Čateških Toplicah zadnje tedne	j
|	in	mesece pridobili ož. na	novo opremili	|
|	še	80 ležišč v obnovljenem	hotelskem ob-	|
|	jektu, novi bar, kavarno in banketno sobo,	|
|	moški ter ženski frizerski	salon ter	kozme-	|
1	tični in pedikerski salon.	V stavbi	ob no-	j
|	vem bazenu pa bodo do 20. novembra ure-	|
|	dili še novo restavracijo,	delikatesno trgo-	|
|	vino, kuhinjo, recepcijo in	sanitarije	za novi	|
avtokamp.
Odborniki občinske skupščine Brežice in gostje 29. oktobra dopoldne pred obnovljenimi poslopji zdravilišča v Čateških toplicah med govorom direktorja Milana Šepetavca (Foto: M. Vesel)
razumevanjem vključila tudi okrajna skupščina v Celju.
2e 1963 je kolektiv začel graditi prvi odprti bazen, širok 33x18 m, ki-je bil odjprt naslednje leto, hkrati pa je začel tudi graditi sodoben zdraviliški dom, v katerem so bili prvi gostje sprejeti 12. julija 1965. Kmalu po izgradnji teh objektov je zdravilišče zaživelo in postalo zanimivo ne samo za domače goste, temveč tudi za tujce.
REŠITEV: ZDRAVSTVENI TURIZEM
Uresničevanje gospodarske reforme, predvsem pa julija 1966 sprejeti ukrepi glede Pravljenja zavarovtncev, so
močno prizadeli tudi naše zdravilišče. Usahnil je dotlej tako zanesljiv vir pacientov, s tem pa tudi dolgoletna praksa že vpeljanega- dela. Po zelo intenzivnih razpravah v kolektivu smo ugotovili, da je samo iskanje gostov izven meja naše domovine ter razvijanje zdravstvenega 'turizma lahko rešitev za naše finančne težave, ki so zdravilišču že kar usodno grozile. Za tako usmeritev pa samo novo zgrajeni objekti niso bili dovolj. Nujno je bilo tire-ba usposobiti stare objekte zdravilišča in v njih urediti sodobne ležalne in rekreacijske prostore. Posebno smo občutili potrebo po plavalnem bazenu, saj so bile zmogljivosti dotaikratnega bazena veliko premajhne za tako veliko kcpalcev.
Pri razpnavatti o graditvi velikega, modernega plavalnega bazena se je vedno znova porajala želja, kako bi tak bazen usposobili tudi za zim-, sko kepanje na prostem m s tem odpravili mrtvo sezono. Upam, da nam je sedanja rešitev to že omogočila.
metični in pedikerski salon. Zgrajen je tudi olimpijski bazen, prilagojen za kopanje v zimskem in poletnem času, ki je prvi te vrste v naši domovini. V obnovljenem objektu pri bazenu bo do 20. novembra zgrajena restavracija, delikatesna trgovina, recepcija, kuhinja in sanitarije^ za avtokamp. Nekatere objekte smo že dali v promet takoj ko so bili dograjeni, zato bomo v njih morebitne pomanjkljivosti že v prihodnjih dneh odpravili.
OPRAVLJEN JE IZPIT PRED DOMAČIMI IN TUJIMI GOSTI!
Z dograditvijo teh objektov se čateške Toplice uvrščajo med najsodobnejša zdravilišča v Jugoslaviji.
Zanimanje za naše zdravilišče se je v zadnjih letih
močno povečalo; zdaj nas ne obiskujejo samo gostje iz sosednjih držav Evrope, temveč tudi že z drugih kontinentov.
Menim, da smo letos uspešno opravili izpit pri razvijanju zdravstvenega inozemskega turizma in da je s tem zagotovljena tudi solidna podlaga za obstoj in nadaljnji razvoj našega zdravilišča.
Ob tej priložnosti se najtopleje v imenu kolektiva zahvaljujem vsem, ki so nam pomagali pri uresničevanju naših načrtov:	upravnemu
odboru republiškega sklada skupnih rezerv gospodarstva SRS in inž. Mejaku; Kreditni banki v Celju in občinski skupščini v Brežicah za odobrene kredite; Turistični zvezi Dolenjske, Projektivnemu biroju Trbovlje, predvsem pa tudi projektantom: inž. Fran-
cu Vehovarju, inž. Nives Vehovar, inž. 2ivi Baraga, tov. čotarju ter vsem drugim sodelavcem za izredno hitro izdelavo projektov in programov. Zahvaljujem se gradbenemu podjetju PIONIR iz Novega mesta za hitro in solidno izvršena dela, posebno še tov. Gorišku, vodji našega gradbišča. Hvala gre tudi vsem izvajalcem inštalacijskih in obrtniških del, nadzornemu organu. tovarišu inž. Karlu Filipčiču ter starešinam in vojakom V. P. 9080 iz Petrinje, posebno pa še podpolkovniku tov. Grahku, ki nam je kot vsa druga leta tudi letos rad priskočil na pomoč. Naj se zahvalim na koncu še vsem tistim, ki jih nisem posebej imenoval, pa so kakorkoli sodelovali ali pomagali pri gradnji zdravilišča čateške Toplice!«
PRIZNANJE IN ZAHVALA OBČINSKE SKUPŠČINE KOLEKTIVU ZDRAVILIŠČA
Predsednik občinske skupščine Viko Jurkas se je nato v imenu občine ter vodstev vseh organizacij in kolektivov v komuni toplo zahvalil članom delovnega kolektiva čateških Toplic za obsežno in prizadevno vztrajno delo, s katerim so dosegli tako lepe nove uspehe. Pozval jih je k dobremu nadaljnjemu delu v korist lastnega kolektiva in celotne občine, ki je z novimi objekti in napravami naredila izredno velik nadaljnji korak v turistično in zdraviliško gospodarstvo v občini. Zatem je prerezal trak pred vhodom v obnovljene prostore nekdanje restavracije, vsi gostje pa so si z občinskimi odborniki vred nato po vrsti ogledali kavarno, banketno sobo, nočni lokal, frizerski salon, nov olimpijski bazen, ki ga že obdajajo montažne zaščitne stene iz tankih poli-vimlskih plošč, ogledali pa so si tudi prostore, ki bodo obnovljeni do 20. novembra.
Nad vsem, kar smo tokrat videli v obnovljenih čateških Toplicah, smo bili prijetno presenečeni, saj ni bilo treba nikomur posebej dokazovati, da so' se čateške Toplice zdaj za,res že uvrstile med najsodobnejša jugoslovanska naravno zdravilišča. To pa je ugotovitev, ki hkrati spodbuja in obvezuje kolektiv zdravilišča, da bo kar najgospodarneje vodil in usmerjal svoje premoženje, ki daleč pre=ega meje domače občine in slovenske republike.
TONE GOŠNIK
Olimpijski bazen v Čateških Toplicah je gradilo novomeško SGP PIONIR. Na sliki: šef delovišča Darko Gorišek in glavni delovodja Maks žižek pozorno opazujeta, kako se veliki zimski bazen polni z vodo. Videti sta zadovoljna, ker je bilo delo solidno opravljeno (Foto: J. Teppey)
KAJ VSE JE LETOS NOVEGA V TOPLICAH?
Seveda pa se kolektiv zdravilišča zaveda, da bi te svoje želje *in načrte zelo tožko uresničil, če ne bi bilo potrebnega razumevanja pri organih naše republike, predvsem pa pri republiškem skladu skupnih rezerv gospodarstva SRS, ki nam je odobril 252 milijonov -starih dinarjev kredita. Občinski rezervni sklad je prispeval 7 milijonov Sdin, Kreditna banka Celje pa 10-odst. garantni polog. S temi sredstvi smo letos adaptirali in sodobno opremili hotelski objekt z 80 ležišči, v nekdanji restavraciji zgradili ekskluzivni nočni lokal, kavarno, banketno sobo, moški in ženski fr:z *rski salon ter koz-
FRIZERSKI SALON V CATEŠKIH TOPLICAH že dela v obnovljenih prostorih; razen gostov zdravilišča radi zahajajo sem tudi Brežičani. Ob novem salonu bodo kmalu odprli še kozmetični in pedikerski salon, kar bo za še večje udobje gostov
v zdravilišču prijetna novost
St. 45 (920)
DOLENJSKI LISI
Man,'!!
§11
Spi
[tiiitjBfgfif
iHOTžiii
gmžjiiitf
v .
OB ROJSTVU 200-MILIJONTE OPEKE V ZALOGU
OVARNA ZA
10000
STANOVANJ
V sedemdesetih letih obstoja je zaloška opekama izdelala 200 milijonov opek, s katerimi bi lahko sezidali štiri taka naselja, kot je Novo mesto — 20 let obstoja bodo praznovali 11. novembra
Prevoz gline z vagončki, ki jih vleče jeklena vrv, je razbremenil ročno delo v opekarni
red 150 leti se je ope-karstvo v novomeški okolici precej razcvetelo.
Dobra glina, primerna za grobo keramiko, ki so jo odkrili v trikotniku Straža — Prečna — Zalog, je spodbudila veliko ljudi, da so začeli v preprostih in nepokritih delavnicah izdelovati strešnike in zidake.
še pred nekaj desetletji so v okolici zaloške graščine (Breitenaua) našteli okoli 20 domačih opekarskih delavnic.
Domače delavnice so se umaknile
Priročnih opekarstev je bilo veliko vse do konca prejšnjega stoletja.
Ko so pred 70 leti, natančneje v letih 1895 — 1897, v neposredni bližini zaloške graščine postavili veliko opekarno s strojno izdelavo zidakov in strešnikov, so domače delavnice vidno odmirale, ker niso zmogle tistega kot hitrejša in gotovo cenejša moderna opekama.
Do konca druge svetovne vojne oziroma do nacionalizacije je bila zaloška opekarna zasebna last. Njen zadnji lastnik je bil znani novomeški veleposestnik in industrialec Ferdo Seidl
Obnove - požar - obnove
V 70 letih obstoja so zaloško opekamo večkrat preurejali. To so narekovale nove in nove potrebe. Z vsako preureditvijo so izboljšali tehnološki postopek in povečali hitrost izdelave.
Med drugo svetovno vojno je bila opekama porušena. Takoj po vojni jso jo obnovili. Pri obnovi je veliko pomagalo prebivalstvo z udarniškim delom.
Komaj obnovljeno opekarno je leta 1952 zadela ena najhujših nesreč v njenem obstoju: požar jo je povsem uničil. Se v istem letu so jo obnovili in povsem prenovili. Novo je bilo vse, razen peči.
V letih 1965, 1966 so jo spet preurejali. Tedaj je dobila umetno sušilnico z ogrevanjem na mazut. Za obnovo so porabili 60 milijonov S din.
Votlak 8/1 - navččja opeka v SRS
Do obnovitve (po požaru) so v Zalogu izdelovali samo navadne zidake in strešnike, kasneje pa so se specializirali za izdelavo zidakov in stropnikov vseh vrst. Izdelovanje strešnikov so opustili.
Zdaj izdelujejo v zaloški opekarni vse vrste zidakov in stropnikov. Predvsem veliko je povpraševanje po zidakih — votlakih tipov 1/1, 4/1 in 8/1 ter stropniku »monta«.
■ Votlak 8/1 je največji zidni o^>e-
■ čni element oz. blok, izdelan v
■ Sloveniji. Tri leta ga izdeluje sa-
■ mo zaloška opekarna. Zidava s te-
■ mi bloki je hitra in poceni.
Trg je nenasiten
Zaloško opekamo poznajo po vsej Dolenjski, Beli krajini, na Kočevskem in v Ljubljani in po njej kupci neprestano povprašujejo.
Opekarji so v čedalje večji zadregi, saj še vedno ne naredijo toliko, kot bi lahko prodali, čeprav naredijo iz leta v leto več.
Računajo, da bodo šele čez nekaj let ustregli vsem kupcem. Opekarna ima namreč dober program za nadaljnje posodobljenje proizvodnje. Tako nameravajo med drugim avtomatizirati nekaj del pri surovi opeki, razširiti umetne sušilnice in s tem dokončno odpraviti naravno sušenje, v ogrevanju peči in drugih prostorov v opekarni pa preiti na kurjavo s tekočimi gorivi. Predvidevajo tudi, da bo težaških del poslej še manj.
Od odločbe pred 20 leti
Podjetje z imenom Novomeške opekarne Zalog je ustanovil okrajni ljudski odbor v Novem mestu z odločbo 22. februarja 1947, torej kmalu po nacionalizaciji. Za prvega direktorja je bil imenovan Jože Bukovec.
V letu 1963 se je zaloškemu podjetju priključila opekama v Prečni. Cez dve leti so prečensko opekarno podrli,, ker je delala po zastarelem postopku, za opeko pa ni imela dobrih surovin.
Pred petimi leti je imela opekar na Zalog več kot 100 delavcev, letos pa jih ima le še 67.
Nekaj let že ne sprejema sezoncev
Na vrsti je garderoba
Do zdaj so v zaloški opekami najhujše probleme zaposlenih odpravili. Med drugim imajo opekarji obrat za prehrano. Ta jim vsak dan pripravi tople obroke. Prihodnje leto bodo uredili še garderobe, kopalnice in sanitarije za delavce, kar bo veljalo okoli 20 milijonov starih dinarjev.
Podjetje je v 20 letih obstoja (podatki opekarne, dokler je bila zasebna, niso všteti) povečalo proizvodnjo za 210 odstotkov, proizvodnja na enega zaposlenega pa se je povečala celo za 360 odstotkov.
Opek za 10.000 stanovanj
V 70 letih je zaloška opekama izdelala okoli 200 milijonov opek. Rojstvo 200-milijonte opeke pričakujejo prav ob jubileju, ki ga bodo praznovali 11. novembra.
Izračunali so, da bi z 200 milijoni opek lahko sezidali 10.000 stanovanj, to pa je štirikrat toliko, kot jih ima Novo mesto.
Naj računamo tako ali drugače — pa nobena številka ne pokaže ne žuljev ne truda sedanjih in prejšnjih rodov zaloških opekar jev.
Spomini in dožjvljaji prvih
V opekami so od ustanovitve podjetja samo štirje: Viktor Staniša, Viktor Foršček, Ciril Zupančič in Franc Okleščen.
12. decembra 1946 smo začeli opekarno obnavljati. To so bili težki časi. Delali smo udarniško, kar nas je bilo iz okoliških krajev. Na udarni o smo hodili ob delavnikih in nedeljah...
Tam, kjer stoji danes opekama, so včasih rastli hrasti, kostanji in lipe. Na vzhodni strani je bil gozd. Nobene sušilnice ni bilo. Prve sušilne lope in kozolce smo postavili leta 1947, kmalu po ustanovitvi. Posekati je bilo treba precej drevja. Edino prevozno sredstvo za material je bila samokolnica. Leta 1948 smo opekamo temeljito popravili.
*;
*♦><«
v«** *><
Včasih so vse delali ročno, glino in opeko pa'prevažali s samokolnicami. Sodoben prevoz s traktorji ni le lažji, marveč veliko
hitrejši
Ko so še hrasti rasli...
■ VIKTOR STANIŠA, delovodja: »V opekarno sem prišel prvič kot deček leta 1939. Takrat je bil še Ferdo Seidl lastnik. Leta 1943 sem hodil kakor šolar v prečensko opekarno. Zaloška opekarna je bila tedaj porušena. V peči porušene opekarne se je tedaj nekaj časa skrival pred okupatorji pokojni Boris Kidrič.
Ko smo že splavali iz največjih težav, je opekamo zajel strahovit požar in jo uničil. Goreti je začela 16. aprila 1952 ob petih popoldne. Delavci smo jokali, saj smo vedeli, da bo treba vse začeti znova. Nekaj nas je odšlo v prečansko opekamo. Ob nedeljah smo se vračali na pogorišče in udarniško delali. Nismo imeli pravega dohodka, vzdržali pa smo kljub temu.
Potem smo se leta in leta odpovedovali dobičkom, da bi kupili stroje in stresli z ramen težaško delo. Zdaj je veliko boljše kot včasih, čeprav še ni vse tako, kot hočemo. Tisti, ki so v podjetje prišli za nami. to teže razumejo.«
»Jedel sem zmrznjen kruh!«
■ VIKTOR
FORŠČEK, strojnik: »Po-, zimi 1951 nismo imeli denarja niti za plače, nič lažje ni bilo, ko je podjetje pogorelo. Delali in vztrajali smo — zelo trdo delali v upanju, da bo nekoč boljše. Zdaj lahko rečem, da so se želje izpolnile. Marsikaj se je zboljšalo, često sem jedel zmrznjen kruh, velikokrat zamudil delo, ker sem se moral vsako jutro s čolnom prepeljati čez Krko. Zdaj teh težav m več. V. podjetju imamo tople obroke, v opekarno pa se lahko pripeljemo s kolesom, z mopedom — po mostu v Lokah.«
»Večkrat sem dela! moker!«
■ CIRIL ZUPANČIČ,
šef mehanične delavnice: »\ opekarno sem prišel leta 1947, ko mi je bilo komaj 15 let. Nobenih pri pomočkov ni bilo, vse smo lelali ročno. Dolgo časa sem rinil vagončke. Tudi jaz sem se s čolnom prepeljeval čez Reko in večkrat padel v vodo ter delal moker.«
»Nikoli nisem zamudil!«
■ FRANC OKLEŠČEN, vodja vzdrževalnih del: »V 20 letih nisem nikoli zamudil in nikoli nisem bil disciplinsko kaznovan.«
Novomeška opekarna Zalog vabi vse člane delovne skupnosti in upokojene opekarje, da se udeležijo proslave ob 20-letnici podjetja 11. novembra ob 10. uri v upravi opekarne.
Ob tej priložnosti bo slavnostni nagovor, šestim najstarejšim članom delovne skupnosti pa bodo podelili priznanja.
Po proslavi bo skupen izlet v Belo krajino!
OPEKARJI PRED 50 LETI — Takole so v Podgori pred približno 50 leti delali strešno opeko. Na večjo mizo so s samokolnicami napeljali glino, ki so jo prej dobro z nogami zmešali možje, nato pa napolnili model — in opeka je bila narejena. Opravilo je zahtevalo, da se je ob taki odprti delavnici zbralo več ljudi.
»Ne živijo še vsi s podjetjem!« .
■ ROBERT DULAR, delovodja, predsednik delavskega sveta: »Če se ne bi modernizirali, bi že zdavnaj propadli. Nismo se zaman odpovedovali dobičkom..V podjetju je nekaj takih, ki hodijo na ’ delo predvsem zaradi svojega kosa kruha, manj pa jim je mar, kaj bo z opekamo jutri, pojutrišnjem. Premalo živijo s podjetjem. To se pozna tudi pri nas v delavskem svetu. Lahko bi rekel, da tretjina čanov delavskega sveta sejam samo formalno prisostvuje.«
st. 45 (920)
DOLENJSKI LIST J|
Kolesa se vrtijo samo naprej
Casi so takšni, da pri predstavljanju podjetja povemo najprej, kako stoji v reformi... Pri tem s podjetjem Avtopromet-tnzemska špedicija GORJANCI Novo mesto ni zadreg. »Naša kolesa se vrtijo vedno naprej!« pravijo sami o sebi. Ob pravem času so se pripravili na reformo, zato jim ni hudega.
36 avtobusov, ki prevažajo potnike na skupno 4700 km dolgih 27 potniških progah, ter tovornjaki s skupno nosilnostjo 1000 ton tovora so do 31. septembra letos ustvarili 1 milijardo 300 milijonov Sdin vrednosti. Plan za to obdobje je bil dosežen 109-odst.
Letos bodo zbrali za 210 milijonov Sdin amortizacije, ki bo zadoščala za obnovo tovornega in avtobusnega voznega parka. Prav 20-odst. amortizacija v tovornem in 24-odst. v avtobusnem prometu (uvedli so jo že pred 8 leti) jim je pomagala, da so pričakali reformo pripravljeni. Do 31. septembra so zbrali za 76 milijonov Sdin skladov, ki jih uporabljajo za obratna sredstva. Edina večja težava bi bilo morebitno sprejetje predlaganega povišanja cestnih taks in podražitev goriv, o čemer se govori. če bi bilo to sprejeto, ne bi ustvarjali niti dinarja skladov več.
Na avtobusih ne bo 'več sprevodnikov?
Ce verjamete ali ne, na vsaki avtobusni progi morajo GORJANCI odšteti 20 odst. ustvarjenega izkupička za stroške, ki jih imajo s spre vodniki. Konkurenca terja pocenitev prevozov in v odpravi sprevodnikov je velika notranja rezerva. Počasi jih bodo ukinili na večini prog, jih prekvalificirali in zapo-' slili v tovornem prometu kot voznike.
Delo sprevodnikov bodo nato opravljali vozniki. Ti zdaj niso dovolj zaposleni, zlasti na krajših, lokalnih progah, kjer traja vožnja sorazmerno malo časa, avtobus pa na končni postaji čaka nekaj ur, preden se po isti poti vrača.
Manj avtobusov, pa ti bolj polni
Ce potujete z avtobusi po tistih progah, ki vodijo v vetja mestna središča in skozi gosteje naseljena področja, lahko opazite, da vozi tani zelo veliko avtobusov. Nekateri so napol prazni ali pa zelo prazni. Kaj je vzrok?
Vsa avtobusna podjetja sc se potegovala za takšne pro ge, ker so si tam obetala veliko potnikov. Nato pa je bilo iznenada preveč avtobusov in premalo potnikov. Nelojalna konkurenca je iz zelo rentabilnih prog naredila nerentabilne. Hkrati pa Je bila
na mnogih lokalnih progah v avtobusih velika gneča. Ta nedoslednost bo v bodoče odpravljena s podrobnejšimi dogovori med avtobusnimi podjetji in s popolnejšimi voznimi redi.
Pri GORJANCIH se zelo zavzemajo za varnost potnikov v avtobusnem prometu. Vsak voznik avtobusa mora opraviti, preden je sprejet, psihotehnični pregled na kliniki v Ljubljani. V podjetju nenehno bedijo nad njegovo vožnjo, poseben pravilnik pa s kopico določil odreja voznikove dolžnosti. Voznik je za vsak najmanjši prestopek v podjetju brez usmiljenja kaznovan. Preventiva je v podjetju zelo ostra, želijo pa, da bi bili miličniki na cestah in sodišča pri kaznovanju enako odločni!
Ne smemo biti preveč zahtevni!
Podjetje GORJANCI posluje na ekonomskem računu. S prevozi potnikov in tovorov mora ustvariti toliko denarja, da lahko vzdržuje vozila, plačuje zaposlene in odvaja družbi dajatve, ki so predpisane. Prebivalci z raznih koncev našega področja tega morda ne vedo, saj so v zahtevah po uvedbi novih
go Črnomelj—Semič—Dolenjske Toplice—Žužemberk—Ljubljana, ki je bila uvedena na vztrajne zahteve področnega prebivalstva. Proga je nerentabilna. GORJANCI je ne bodo ukinili, ker bi ostalo nato precej prebivalcev Topliške doline in dela Bele krajine brez povezave z Ljubljano. Ukinjen bo samo del te proge od Dol. Toplic do Ljubljane, potniki pa bodo presedali na novomeški avtobus. Izguba s tem ne bo v celoti odpravljena, . toda prebivalcem bo ustreženo.
Kot potniki torej ne moremo in ne smemo zahtevati več, kot plačamo, saj podjetje GORJANCI živi od denarja in se spopada z reformo kot vsa druga podjetja. Avtobus ne more voziti po progi, na kateri je samo 10 potnikov, pa čeprav bi bilo s tem prebivalcem še tako ustreženo; v vsakem avtobusu je namreč prostora za 40 potnikov!
Eden najsodobnejših in najudobnejših avtobusov domače proizvodnje je avtobus »Dubrava«, ki ga izdeluje tovarna FAP. GORJANCI imajo med svojimi avtobusi 6 »Dubrav« in enega TAMOVEGA »Janeza«, ki za »Dubravami« prav nič ne zaostaja. (Foto: M. Moškon)
Avtoservis SGP PIONIR v Novem mestu
Najsodobneje opremljena avtomehanična delavnica na Dolenjskem
Avtomobili na naših cestah avtobusnih prog nemalokrat so vsak dan hitrejši in tehnič-prevelikopotezm.	n0	vedno bolj izpopolnjeni.
Oglejmo si nekaj primerov, pray ^ je trebno za da bomo laze razumeli, za
kaj gre. GORJANCI so na že-
vzdrževanje, konbrolo in po-
OPTIC — ALIGNER HPA
■ Optična naprava za kontrolo podvozja osebnih avtomobilov. Te dni so jo montirali in jo že s pridom uporabljajo pri avtoservisu SGP PIONIR. Napravo sestavljata dva projektorja, razne tabele, grafikoni, , posebno izoblikovan jašek in drugo. Naprava je danske proizvodnje in letošnje izdelave.
Kaj vse lahko kontrolirajo
ljo in zahteve prebivalcev od- pravila avtomobila vedno več prli progo Novo mesto—Reka znanja in tehničnih pripomoč-(čez Belo krajino), na kateri kov. Pogosto slišimo pritožbe je letos za 3 milijone 900 ti- voznikov, da jim trese volan, soč Sdin zgube, na podaljšku ^ v0zii0 ne drži smeri, da
proge Novo mesto—Karlovac ,	i,—«« .
j “	,	. „	....__,	se težko krmili, da se neena-
do Zagreba je 2 milijona 140	v.i,-o	iH.um.iuura.ju
tisoč Sdin zgube in na progi komemo obrabljajo* gume itd. ^	^	s	p^^jo
Dolenjske Toplice—Šentjernej Cas, ko so okvare, ki povzro- nairmw^
(na tej progi ni sprevodni- čajo taka stanja, ugotovili ka!) je 1 milijon 60 tisoč Sdin kar na oko, za nami.
zgube. Prebivalci so te proge	b	amemliena avto-
zahtevali, GORJANCI so	*	opremljena avto-
jih uvedli, toda kdo naj kri- mehanična delavnica SGP
je zgubo?	PIONIR	v Novem mestu pa
Nekaj podobnega je s pro- je že kes takim zahtevam.
Naprava za hitro kontroliranje stekanja koles, kakršno imajo v Sloveniji le v Pionirjevem avtoservisu.
naprave?
□ Stekanje koles (»Špura«)
— kontrola predpisanega-stekanja sprednjih koles, ki je zato, da se gume ne obrabijo, neenakomerno in da je krmiljenje prijetnejše.
□ Previs kolesa — kontrola kota, pod katerim morata biti prednji kolesi nagnjeni v vertikalni smeri navzven.
□ Nagib premnega svomi-ka — kontrola kota, pod katerim mora biti premni svor-nik nagnjen v vertikalni rav- • nini navzven, da se udarci pri vožnji porazdele in oslabe.
□ Zaostajanje koles — to je kontrola nagiba premnega svomika, ki mora biti za določen kot nagnjen v vertikalni ravnini v smeri vožnje. Nagib je potreben zaradi lažjega krmiljenja in zaradi tega, da vozilo obdrži smer.
□ Zatekanje koles — kontrola kota levega in desnega kolesa pri vožnji v krivinah, kjer mora imeti notranje kolo (pri zavijanju na desno) večji kot od zunanjega.
Vse te meritve odčitavajo na grafičnih zaslonih s pomočjo svetlobnega žarka. Za vsa vozila so predpisani podatki in odstopanja. Podatke, ki jih dobijb pri meritvah, primerjajo s podatki na tabelah, 'ki jih imajo za nekaj sto vrst avtomobilov zadnjih štirih letnikov. Vse naštete kontrole napravijo za 1500 Sdin.
EDINA V SLOVENIJI!
■ Napravo za hitro preizkušanja stekanja koles (Špure) imajo pri nas montirano le v PIONIRSKEM avtoservisu. Postopek kontrole je takle: vozilo .počasi zapeljemo s prednjim in zadnjim levim kolesom čez posebno gibljivo ploščo. Okvaro signalizira ita kazalec na instrumentu in signalna lučka. Kolikšna je okvara, se mora ugotoviti na prej opisani optični napravi. Ce naprava ne signalizira, je znak, da je stek koles v redu. To konbrolo vam napravijo pri PIONIRJU za 300 Sdin.
HPA. Naprava sama ugotovi težo uteži in mesto, kam jo morajo pritrditi. Delo za eno kolo stane 500 Sdin, uteži pa so po 200 Sdin.
MODERNA LAKIRNICA
Kabina za lakiranje avtomobilov, ki so jo ite dni dokončali, je zgrajena in opremljena v stilu največjih tehničnih dosežkov. Prostor je ločen od drugih, opremljen z brezhibnimi ventilacijskimi napravami in z drugimi potrebnimi pripomočki.
AVTOMEHANIČNA
DELAVNICA
Opremljena je s stolom za preizkus vseh električnih agregatov in naprav, na katerem hitro in precizno ugotovijo sleherno napako. Imajo tudi preizkusni stol za kontrolo vbrizgalnih črpalk pri Dieslovih motorjih z vsemi pripadajočimi instrumenti, kjer ugotavljajo napake in kontrolirajo pravilno delovanje teh črpalk.
REDNI SERVISI
Avtoservis PIONIR opravlja redna servisna popravila za vozila ZASTAVA, RENAULT in TAM. Zaradi še neurejene dokumentacije pa
še ni zaživel redni servis za vozila VW, na katerega se že nekaj časa pripravljajo. Zdaj; opravljajo na volkswagnih vsa izvengarancijska dela.
OBRAT V METLIKI
Po začetnih težavah, ki so jih imeli z novozgrajeno delavnico v Metliki, se zdaj že kažejo vsak dan boljši rezultati. Prizadevajo si, da bi tudi v metliškem obratu bili kos vsem zahtevam, ki jih imajo s popravili avtomobilov.
VSAK DAN 28 AVTOMOBILOV
Vsak dan popravijo v avtomehanični delavnici PIONIR povprečno 20 osebnih in 8 tovornih avtomobilov. 50 odst. je malih popravil, za katera porabijo 2 uri do 10 ur; 30 odst. je srednjih popravil in porabijo zanje 16 do 50 ur, 20 odst. pa je večjih in generalnih popravil.
ZAUPAJTE AVTOSERVISU PIONIR!
20-letne delovne izkušnje in tehnično izpopoln j evanje zagotavljajo kvalitetne usluge v avtomehanični delavnici SGP PIONIR, kjer skrbi za to sposoben in prizadeven 50- članski kolektiv.
Od vzdrževanja vozil je odvisna varna vožnja. Tega se pri GORJANCIH dobro zavedajo. Voznikom in mehanikom so v pomoč sodobne naprave v dobro opremljeni avtomehanični delavnici. (Foto: M. Jakopec)
URAVNOTEŽENJE KOLES Delo opravijo na najnovejšem avtomatičnem stroju
Kontrola stekanja koles (Špure) na optični napravi, na kateri se kontrolira tudi celotno podvozje osebnega avtomobila. (Foto: Mirko Vesel)
VESELI IN ŽALOSTNI TRENUTKI POČEVE MAME
Osemdesetletnica po belokranjsko
Ob vesoljnem potopu, pravi stara ljudska bajka, so se rešili le štirje ljudje. O treh povest molči, četrti — Slovenec — pa je na visokem hribu pričel plezati po mogočni vinski trti. To je bilo bogu Kurentu tako všeč, da je sklenil človeka, ki se je v smrtni uri oprijel njemu posvečene rastline, rešiti. Vesoljnega potopa je bilo konec, Kurent pa je dal reše-
nemu človeku ajdov klas in kos vinske trte. Naš davni prednik, rešen s pomočjo boga vina — Kurenta, je odšel po svetu in na bregovih Jadrana zasadil vinsko trto, ki mu je bogato obrodila. Posihdob se Slovenci s hvaležnostjo v srcu spominjajo svojega rešitelja Kurenta in pridno praznijo z vinom napolnjene bokale...
Počeva mama — Neža Plut iz Vavpče vasi pri Semiču
—	Trgatev je za nami, v sode se je nateklo kar precej kapljice, mošt je vedno manj kalen, vedno manj je mošt in vedno bolj vino, mati praznuje osemdesetletnico, pridite, je po osebnem odposlancu sporočil v začetku oktobra Počev oče — Jože Plut iz Vavpče vasi pri Semiču dolgo pričakovano vest. — Drugo nedeljo v oktobru vas pričakujemo, je še dodal, omenil takole po ovinkih novino, grozdje, -ki da ga je še nekaj ostalo, in še cel kup drugih dobrot. Kdo bi se prijaznemu vabilu izmikal, posebno še, če ga spremlja vonj po ocvrtih piščancih in širok belokranjski nasmeh!
Nekje nad Tajčbirtom se nam je prešerno nasmejal sončen belokranjski nedeljski dopoldan, nas poščegetal v nos, prijazno pokimal. Spremljevalka Mima, ki je prva leta zakona preživela v Semiču, je vneto pripovedovala, da je to to, ono tam pa nekaj čisto drugega,’* da je tu doma ta, tam pa nekdo drug, da je tamle še posebno lepo itd., sam pa sem z nogo na zavori skušal krotiti vrtoglave belokranjske strmine, v mislih prisluškoval klepetu ropotcev po vinogradih in modrovanju semiških očancev v senci za zidanico ter mislil na osem desetletij Poč e ve mame.
Najprej trgatev, potem jubilej
Praznovanje pri Počevih v Vavpči vasi pri Semiču je bilo v .polnem razmahu, številni gostje, v glavnem bližnji sorodniki, so veselo rožljali z noži in vilicami po krožnikih in pospravljali poslednje ostanke nečesa, kar je bilo še dan pred tem domača žival. Sredi med njimi, pražnje opravljena, mati z nagubanimi osmimi desetletji, srečno nasmejana. Vse to je zaradi nje...
. »Mati je imela rojstni dan že prej, septembra,« je povedal Počev Jože, »toda praznovanje smo prestavili na
primernejši čas, ko je manj dela. Prav tedaj je bila trgatev, pa tudi drugega dela je bilo čez glavo, tako da za veseljačenje nismo imeli kaj prida časa. Zdaj pa smo v glavnem po poljih in vinogradih že postorili, vino je tudi že kar dobro, pa se bomo malo poveselili. Tako je pač pri nas: tudi osemdesetletnica se mora umakniti trgatvi ...« Počev oče je trden belokranjski kmet, že v letih sicer, vendar žilav, prebrisan, iznajdljiv. Vidi se mu, da ljubi življenje, delo, vino, smeh in še kaj.
Po nekaj slastnih zalogajih nečesa, kar je še včeraj bilo domača žival, in potem, ko
je Slavko mimogrede popravil radio, »kd je še zjutraj igral, potem pa se je skujal«, smo jo mahnili v reber v zidanico, za slab fantovski vrisk oddaljeno od hiše. Stiskalnice so si po napornem delu že oddahnile, trtje se je olajšano vzravnalo, vesela pesem ropotcev in vrisk obira-čev sta se umaknila enolični vsakdanjosti...
»Pa ga dajmo!« je vzklik-p'! gospodar in kozarec mladega vina je zakrožil iz rok v roke. »Kdo bi čakal Martina, ko je pa že sedaj dobro! Pa tudi zanj, Martina,, ga ne bo zmanjkalo! Nateklo se mi ga je preko trideset centov,« je ponosne oznanil Počev oče, ko si je ravno priboril edini kozarec v zidanici (»Vsi iz enega kozarca, tako se pije v zidanici,« so mi, neizkušenemu, povedali) in skočil po nov polič.
Tako so mi zatrjevali vsi in verjel sem jim. Spomnil sem se prenekaterega, ki mi je že prej tako dejal, spomnil sem se stare Grivčeve matere iz Srednjega Globo-dola pri Mirni peči, ko je vzdihnila: »Oh, ko bi ne bilo vinčka, me že davno ne bi bilo!« Verjel sem jim, tudi n jel saj kako bi sicer mogla sama voditi gospodinjstvo, rediti šest krepkih repov in prav toliko rilcev v svinjaku, delati na kmetiji, v vinogra du in se otepati sedmih križev, ki so ji že legli na ramena?! Tako je menila tudi Počeva mama in pogumno nagnila kozarec. »Moč nam daje,« je preprosto pojasni la...
In spomnil sem se starega Kurenta, ki ga Slovenci ne častimo kar tako ..
Veseli in žalostni trenutki iz življenja Počeve mame
Počeva mama!
Tudi partizanska mama ji pravijo. Mnogi, ki jo poznajo, mnogi, ki so med vojno našli pri njej košček kruha, odrezanega z veliko ljubeznijo, posteljo, toplo, človeško besedo. Pravili so ji partizanska mama; to je bila in je še vedno. Čeprav partizanov ni več, so še ljudje, ki je niso pozabili, ki niso pozabili njene materinske ljubezni, preproste, prijazne besede, včasih tudi blagoslova, saj nihče ne ve, kaj vse prav pride.
Partizanska Počeva mama
—	Neža Plut je tisto nedeljo vsa žarela. Čestitali so ji, ji želeli še veliko veliko zdravih in zadovoljnih let, se ji prijazno nasmihali. Malo smeha, veselja je bilo v njenem življenju, le delo, trdo delo, trpljenje, strah in solze.
Najtežji trenutek? Mati se zamisli v desetletja za seboj, išče, grebe v sebi po spominih, tiplje, pa zavzdihne, globoko iz srca in samo s pogledom, brez besed pravi:
»Ne vem, težko bi izbrala. Vse življenje je bilo težko, od prvih dni do danes. Najtežji dnevi pa so vsekakor bi-
li	med vojno, vsa leta stra-
hot, najbolj pa tedaj, ko so zaprli sina in ga obsodili na 30 let zapora ...« Pogled se ji zamegli, ko ponovno doživlja tiste dni. Ne, ne, ne misliti na to. govori pogled ...
Sin Jože je bil v začetku vojne med prvimi aktivisti v Semiču, 1942. leta pa je odšel v partizane. Italijani so ga ujeli in obsodili na 30 let ječe. Nekaj malega je tudi odsedel. Rad se spominja tistih dni. Na poti v Italijo so se -ustavili tudi v Trstu; obsojence so nastanili v neki hiši z velikimi okni. Zima je bila, mrzlo, okna pa so fašisti na stežaj odprli. Fantje so splezali drug na drugega in zaprli okna. Tedaj je vstopil paznik in jih pretepel.. »Zakaj zapirate okna?« je kričal. »V gozdu, pri partizanih, pa vas ni zeblo; tam niste zapirali oken!«
—	Mama, za dežjem vedno posije sonce, za žalostjo pride veselje, za jokom smeh. Kljub vsemu ste imeli v življenju svetle trenutVp kajneda?
»Tudi, seveda,« se nasmehne mati. »Kljub vsej žalosti sem bila med vojno srečna. Srečna, ker se je naš narod boril za lepše življenje; ker ni hotel biti suženj, srečna, ker sem v boju za nravično stvar tudi sama pomagala.
.. Srečna sem tudi zdaj velikokrat, kadar me obiščejo moji nekdanji .sinovi’, fantje, ki sem jim bila med vojno ma.ti. Mnogo jih je, ki me niso pozabili, in to staremu človeku dobro do. Srečna sem tudi zdaj, ko sta smeh in veselje okrog mene . ..«
j Belokranjci smo taki: če drugače r«e gre si pomagamo s pesmijo!«
V sosednji sobi se je oglasila pesem. Zdravica posameznikom, katere, refren se ponavlja tako dolgo, da je kozarec prazen. Pesem je polnila prostor, utesnjena planina v nastajajočo noč Ih se zgubila nekje v krošnjah jablan in orehov.
»Belokranjci smo pač taki,« je pomežiknil Poč. »Ce se nam pri pitju zatakne, če ne gre, kakor je treba, si pomagamo s pesmijo ...«
V mislih sem zajadral v preteklost, v kurentovsko preprosto, veselo preteklost, razpeto med trdo delo in veselo petje in pitje. Objel me je prijeten, božajoč nadih nekdanjih časov in nisem se ga znebil vse do temnih ko-
. čevskih gozdov.
Avtomobilske luči so se zagrizle v noč, kolesa so zakopala v ovinke in strmine nad Semičem...
In spet sem mislil na Po-čevo mamo, na njenih osem desetletij. Na osem desetletij znane, priljubljene partizanske mame. Nič skritega, neznanega ni bilo več; poznal sem jo, preprosto, ljubečo, dobro kot kruh iz kmečke peči.
Srečno, Počeva mama!
FRANCE GRTVEC
OBISK PIONIRJEV PRI UDELEŽENCU OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Človek, ki se ni ustrašil naporov
Iz zakladnice spominov Franca Jakopca s Senovega — Razgovor z njim sta vodila pionirja Alenka Gliha in Darko Rojina — Srečanje s človekom, ki je pred 50 leti prepotoval prostrano Rusijo in druge dežele, je bilo nadvse
zanimivo
Pionirji krške osnovne šole smo sklenili, da bomo obletnico oktobrske revolucije proslavili čimbolj svečano in lepo. Odločili smo se obiskati najbližjega udeleženca revolucije upokojenega šolskega ravnatelja Franca Jakopca na Senovem. Lepo nas je sprejel, ko smo se oglasili pri njem. Ves čas razgovora je bil prijeten in duhovit. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, ki so nas najbolj zanimala.
»Na kakšen način ste prišli v Ru sijo prav v tistem času?«
»Bil sem v prvi svetovni vojni in že leta 1914 sem bil zajet na Poljskem, v trdnjavi Rovno, ki se je Ru som najdlje upirala. Takrat so Rusi zajeli 97.000 avstrijskih vojakov.«
»Ste bili seznanjeni s takratnimi razmerami v Rusiji?«
»Kako je bilo takrat v Rusiji, ni nihče prav vedel, ker je Rusija svoje življenje -in delovanje skrivala pred Evropo. Ko smo prišli tja kot ujetniki, smo dobro živeli, prav tako kot ruski ljudje. Hrane je bilo dovolj, ni pa bilo denarja. Ljudje so bili nezadovoljni z absolutističnim režimom. Mnogo so jih izgnali v Sibirijo, kjer je bilo ogromno kaznilnic. Zaradi tega je bilo čutiti nemir med ljudstvom.«
»Kako je potekala revolucija.«
»Sodeloval sem v obeh revoluci jah: februarja in oktobra. Februarska revolucija se je začela v Patro-gradu in je strmoglavila carizem. Buržoazija je dovolila ustanavljati delavcem delavske svete, in to je bilo zanjo pogubno, kajti delavci so sl še bolj opomogli in se organizirali ter v oktobru revolucijo do konca izpeljali. Ta boj je bil strahoten. Rdeča armada se je borila za vsako mesto posebej. Sodeloval sem pri obleganju Kijeva, ki je trajalo 14 dni. Revolucijo je vodil Lenin, ki so ga pripeljali v Rusijo v
zaplombiranem vagonu iz Evrope.«
»Ste videli Lenina?«
»Da, Lenina sem videl, ko je govoril zbrani množici na leningrajskem kolodvoru. Bil je odličen govornik in ljudstvo ga je cenilo in spoštovalo.«
»Kakšno nalogo oziroma kakšno delo ste imeli v Rusiji?«
»Imel sem predvsem nalogo zbi-
Franc Jakopec med obujanjem spominov (Foto: Marjan Učakar)
rati jugoslovanske vojake — ujetnike na skupno zbirno mesto zaradi lažjega prevoza domov. Pri tem sem prepotoval celo Rusijo in se naučil ruskega jezika. Bil sem celo v Vo-linsku, ki ga imenujejo mrzli pol Evrope, živo srebro pade tam pozimi na 68 stopinj pod ničlo.«
»Imeli ste priložnost spoznati ruske ljudi. Kakšni so?«
»Rusi so dobri ljudje. Hitro nave žejo stike, človeka sprejmejo v dru-žino. Takrat so cenili predvsem družino. živeli so tiho, mirno življenje.«
»Kakšno je bilo potovanje v domovino?«
»Zanimivo. Potovali smo dolgo, eno leto po Sibiriji do Vladivostoka. Od tam smo šli čez Mandžurijo, ki je bila takrat še ruska, od Tihega oceana, kjer nas je sprejela angleška poštna ladja. Potovanje čez Tihi ocean je trajalo 53 dni. Ustavili smo se v vsakem večjem pristanišču na Japonskem, ob kitajski obali, v Sin-gapuru, Indiji, Arabiji, Sudanu, v Rdečem morju, Suezu, Grčiji in nazadnje Dubrovniku.«
»Kako vas je sprejela takratna jugoslovanska oblast?«
»Takoj ko smo stopili na kopno, so nastanili oficirje v hotelih, vojake pa v kasarnah. Pregledali so nam prtljago. Zanimali so se predvsem za komunistično literaturo. Meni so vzeli ruski abecednik, ker so mislili, da spada med literaturo, ki jo iščejo. Seveda detektiv ni znal rusko. V Dubrovniku smo ostali 14 dni, dokler nismo dobili dovolilnice za domov.« ’
»Ste imeli zatem še kakšne težave?«
»Ne.«	.
Pogovor s tovarišem Jakopcem bi lahko še dolgo trajal. Mož, ki je toliko doživel in prepotoval, ima veliko zakladnico spominov. Med drugim nam je še povedal, da je obiskal vsa znana ruska gledališča, videl narodne običaje in dobro spoznal to razsežno deželo. V Rusiji je pisal dnevnik, ki pa je bil uničen med drugo svetovno vojno. Marsikaj je že pozabil, in sam pravi, da bi moral spomine zbrati in urediti, če bi hotel natančneje opisati tista leta.
Tovarišu Jakopcu smo se lepo zahvalili za njegove spomine. Videli smo človeka, ki se je v Rusiji boril za svobodnejše življenje in ki je bil priča prvi, tedaj še nebogljeni rasti socializma. Tako je nam mladim postala preteklost bližja, bolj naša in si jo laže predstavljamo. Tovariš Jakopec, še enkrat prav lepa hvala!
„So stvari, ki ostanejo večno žive“
Ob odkritju spominske plošče slovenskemu skladatelju Marjanu Kozini na njegovi rojstni hiši v Novem mestu — Rodni kraj je spet počastil spomin zaslužnega umetnika in velikega slovenskega ustvarjalca, kuje vsestransko prispeval v našo kulturo
st. 45 (920)
DOLENJSKI LIST 11
Pred meseci, 4. junija 1967, je minilo 60 let, odkar je v Novem mestu stekla zibelka slovenskemu skladatelju Marjanu Kozini in vsa njegova zgodnja mladost je živela v našem mestu. Tu je odraščal in zorel na klopeh gimnazije, tu so se mu ob glasbeni vzgoji, ki je je bil deležen v družini in v šoli, že zgodaj utrinjali prvi samostojni poizkusi lastne muzikalne tvornosti. Ta je našla vso podporo in nasvete pri Ignaciju Hladniku, tej odlični muzikalni osebnosti takratnega Novega mesta, o katerem je Marjan sam dejal, da mu je bil prijatelj in mentor, kateremu dolguje hvalo za marsikaj, kar je napisal.
Na univerzi ga je mo-gočna gospa muzika popolnoma prevzela. Zapustil je študij matematičnih in fizikalnih ved, ki so ga pritegovale in za katere sta mu smisel in zanimanje ostala do konca, in se ves posvetil študiju glasbe. Iz Ljubljane, kjer je na konservatoriju izpopolnjeval svoje znanje klavirja, violine in glasbenih teoretičnih predmetov, je odšel na Dunaj in na tamkajšnji Glasbeni akademiji študiral pri profesorju in glasbeniku Josefu Mar-xu, pa tudi pri Albanu Bergu, znanem skladatelju in mojstru muzikalnega ekspresionizma (opera Wozzek!).
Plodna študijska leta v zlati Pragi
Kaj kmalu pa ga je zamikala starodavna in vsem SJovanom toliko draga zlata Praga. V tem mestu
tem še daleč ni izčrpan svet glasbenih ustvarjalcev iz vzhodnega in zapad-nega sveta, ki jih je ljubil, spoštoval ali s katerimi je znal stopiti v o-stro nasprotje, pri tem pa vedno spoštoval in vred-nostil genija, ki je bil v njih.
Po ustvarjalnem delu najvišje priznanje
Po končanih študijskih letih je postal direktor Glasbene Matice v Mariboru in vodil pet let njeno šolo, zbor in orkester. Zatem je postal docent Glasbene akademije v Beogradu, kjer ga je zajel vihar druge svetovne vojne. Vrnil se je v rodno Novo mesto, ob zlomu Italije odšel v partizane, po osvoboditvi pa je bil nekaj časa direktor glas-honesra orosrrama.
nost dosegla svoje vrhove. Enega teh predstavlja vsekakor opera Ekvinokcij, komponirana na tekst, dubrovniškega veljaka in pomembnega hrvatskega književnika Iva Vojnoviča. To dramaturško spretno, glasbeno-tehnično popolno, predvsem pa umetniško in muzikalno izredno prepričljivo operno delo, sodi naš mladi muzikolog dr. Pri. mož Kuret, zavzema v slovenski umetnosti prav posebno mesto zaradi svoje svežine in privlačnosti. Zato ker je Marjan znal doživeti morje in življenje ljudi ob njem, ker je znal izrabiti možnosti psihološkega niansiranja oseb in prizorov, razplamtelih strasti in razrvanosti duševnih bojev, ki jim besneči naravni element ekvinokcio-nalnega viharja daje mogočno ozadje in poudarek, in ker je v tem delu spregovoril tudi mednarodno razumljivo govorico morja in ljudi ob njem, je to delo doživelo velike uspehe ne samo na naših domačih opernih scenah, ampak tudi v Moskvi, kjer je naš umetnik doživel pravi triumf, in v Pragi, ki mu je že ob koncu njegovih dni podelila iskreno občuteno priznanje.
»Na jasi leži mrtev partizan ...«
Drugi vrh je ustvarjalnost Marjana Kozine do-
v	delih, ki so nasta-
Kozinova zidanica na Trški gori (Foto: M. Moškon)
ki v svojem prelestnem čaru zgodovine, kulture in umetnosti vajruje tudti dediščino Bedficha Smetane, Antonina Dvoraka, Vitez-slava Novaka in tolikih drugih svetlih imen na češkem in slovanskem glasbenem nebu, je pri mojstru Josefu Suku našel poleg očetovskega prijatelja tudi zadnje dopolnilo za svojo umetniško glasbeno ustvarjalnost, pri mojstru Nikolaju Malku pa je končal dirigentsko šolo. Tem vzornikom in mojstrom se je kasneje pridružilo še iskreno občudovanje in navdušenje za Leoša Jan&čka, ki je Marjanu Kozini v mnogo-čem pokazal pot do tistih vzorov, za katerimi je Marjan že od vsega začet-ka težil in jih potem v svoiih riolih tudi našel. S
nik novo formirane Slovenske filharmonije in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. V ga radia in za tem uprav-tem času je bil deležen tudi najvišjega odličja, ki ga slovenski narod more dati: izvoljen je bil za rednega člana Slovenske akademije znanosti in u-metnosti v njenem umetniškem razredu.
»EKVINOKCIJ« -eden izmed vrhov Kozinove ustvarjalnosti /
Cae Marjanovega beograjskega bivanja, partizanstva in povojnega življenja v Ljubljani moremo šteti za obdobje, ko je njegova umetniška tvor.
la ali bila zasnovana v partizanih in bila napisana v prvih povojnih letih. Poleg vrste zborov, koračnic, otroških zborov in odličnih samospevov je treba podčrtati predvsem njegovo Simfonijo s stavki Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju, to mogočno glasbeno epopejo onega težkega in strašnega, pa vendar po svoje lepega in velikega časa. Verjamem, da ni mogoče lepše in globlje zapisati umetnikovega doživetja in občutja ob neposrednem dotiku s strahoto, ki jo prinaša vsaka, pa naj bo še tako sveta vojna, kot jo je zapisal umetnik sam v posvetilu Ilove gore svoji mami:
»če je človek s tako vročo strastjo po lepoti
preživel število let, če je imel to srečo, da je doživel mnogo lepega in mu je, kar je najvažnejše, natura dala zadosti občutljivo srce, mora pomisliti: vse tisto, kar je bilo težkega in grenkega, tisto ni več važno. Saj me danes ne bolijo več ramena od jermenov' na nahrbtniku, ko sem po kozjih stezah, ponoči, prenašal municijo, hrano, se izmenjaval za prenos ranjencev, čutil z vsakim, ki mu je dogorevala sveča. To ni in ne more biti pozabljeno, je pa minilo. So pa druge stvari, ki ne minejo, ki ne morejo ugasniti, ki ostanejo večno žive. Vem, da me bo do smrti spremljal spomin na onega partizana Ljubljanske briga, de, ki je padel na Ilovi gori. Lep fant je bil, vsako dekle bi mu rado pripelo rožo na suknjič. Dobil je — fant je imel srečo — gladek strel v sredo čela. Nemci so mu vzeli škornje in kapo in ležal je sredi jase, miren, ben v jutranji rosi. *: smo mimo njega, nobea^ ni spregovoril besedice, vsak od nas se je zamislil globoko. Meni je ostala v spominu enostavna, revna misel: v gozdu, na jasi, leži mrtev partizan. Ta misel je živa ostala v meni. dolgo sem poskušal najti zanjo muziko. Morda sem jo našel v Ilovi gori.«
In ker tudi v najbolj temni noči kdaj zasije luč, je ob stavku Bela krajina, tem, po svoji življenjski moči in vedri ve. ri v lepoto in smisel živ ljenja najbolj toplem delu zapisal, kar je občutil oartizan, ki ga je, v bojih izmučenega, bolnega ali ranjenega, zanesla oot v trikratno partizansko zaledje, v Belo krajino:
Sončna, ljubljena draga Bela krajina!
»V Beli krajini zasije sonce. S svojo mirno svetlobo zasipava svetle breze, se zrcali v mirni Kolpi, ponagaja resnobnim Gorjancem, čisto druga slika, samo čudo božje: sredi krvi in trpljenja, sredi bojišč najgroznejše vseh vojn pojo ptički, si »črni Vogranjčiček« izbira dekle, se okiti Zeleni Juraj, čebljajo račke v mlakuži, zaplešejo dekleta staro, davno kolo. Kje je vojna! Blažena Bela krajina!«.
Med zadnjimi večjimi stvaritvami je treba podčrtati njegovo »Davnino«, prvi stavek simfonije, posvečene rodnemu Novemu mestu, žfd, da nam je ostal le začetni stavek simfonične pesnitve, v kateri naj bi nam in zanamcem nenehno blestela lepota dolenjske krajine, ki jo je skladatelj tako prisrčno ljubil, ki mu ’je bila kot antičnemu Anteju oni prar vir moči, ki ga je nenehno krepil in mu bila, kot našemu prijatelju Božidarju. Jakcu, nenehni irt neizčrpni izvir ustvarjalnih navdihov. Ob podelit,
vi	Trdinove nagrade je v zahvalni besedi Marjan dejal:
»če sem kdaj napisal kakšno glasbo, ki je vredna danes mi izrečenega priznanja, je to vse nastalo tu, na Trški gori, s pogledom na Gorjance,
Akademik M. Kozina
Krko in čarobno dolino Krke. Ne da verjamem, vse več — vem, moja glasbo nastaja tu, trez tega je ne bi bilo.«
In kaj vse je še neizpetega vrelo, v umetnikovem srcu in kako globoko je občutil lepoto do. lenjske pokrajine, je povedal v že omenjenem posvetilu svoji mami:
»Vem, da mi nikdar ne bo uspelo z muziko pove. dati, kako je lepo na Trški gori, kjer sem na svoji zemlji, kjer meni, nezmožnemu napisati to, kar čujem,ko mi narekujejo melodije stara preša, spomin na škabernetove korenine, črički, pesem vetra, rosni goz v jesenskem jutru, prvi cvetovi ob mehki pomladi. Kdo bi dojel uso to lepoto! Sreča in bolest sta prijateljici, morda sta celo eno. Ti dve prijateljici se mi naselita v srcu, dodelita mi nemiren pulz, vžgeta vročo željo po tem, da bi smel povedati vsaj znalo tega, karv čutim.«
Nepopoln bi bil duhovni obraz našega Marjana, če ne bi podčrtal še druge plati njegove tvornosti. Primož Kuret je v svoji kratki študiji o Marjanu Kozini zapisal:
Bfl je nadarjen in plodovit, vsestranski ustvarjalec
»Za razumevanje kompleksne podobe Marjana Kozine kot človeka je pomembno omeniti, da je bil komponiranju posvečen samo del njegovega zanimanja, čeprav je treba ugotoviti, da je bil ta del najpomembnejši in se mu je tudi največ posvečal. Pomemben je namreč tudi njegov delež na področju glasbenega pisateljevanja. Slovencem je dar naravnost zgledne primere, kako je mogoče v težkih glasebnih disciplinah pisati sproščeno in zanimivo. V tem pogledu nikakor ne bo mogoče mimo njegove knjige »ABC glasbe«. Prav tako je nje-
gova knjiga o operi mnogo več, kot so običajni , operni vodniki. Odkriva nam njegov odnos do te glasbene vrste, do skladateljev in do posameznih del. Ta odnos je marsikje izredno subjektiven, originalen, vsekakor pa pro-diikt temperamentno razmišljajočega človeka. Ob njegovi beletristiki, ki je izhajala v različnih časopisih in izšla tudi v dveh samostojnih knjigah, se je skladatelj' spoprijemal z najrazličnejšimi področji človekovega življenja. Posebej se mi zdi vredno poudariti njegov slog, ki mu težko najdemo primere med pišočimi Slo. venci, zaradi izredne svežine domislic, metafor in sproščenosti ter iskrenega, včasih zelo samosvojega odnosa do življenja, ljudi,, stvari, na katere je . skladatelj naletel v življenju.«
Marjan Kozina je bil vedno ponosen na rodno Novo mesto, na svojo Dolenjsko
Marjan Kozina je bil globok, pa vedno nemiren in vedno razmišljujoči in iskajoči duh, ki se je spopadal z vsemi problemi v človeku in družbi in iskal zadnje sinteze. Tudi potoval je veliko, da se seznani s sodobnimi miselnimi in umetnostnimi tokovi, ne da bi se jim podrejal, temveč da bi jih vrednotil in sprejemal, kar je spoznal za pravo. Dunaj, Praga, Pariz, London in zopet Praga in Moskva in v zadnjih tednih njegovega življenja še enkrat Praga so bile postaje njegove življenjske poti. Od povsod pa sb je vračal v svojo Dolenjsko, ki mu je dajala duševno pomiritev in novo sprostitev ter voljo do ustvarjanja in ld mu je po hudem trpljenju dala tudi svoj zadnji mir.
J. J.
vrati
a svidenje!«
»Na svidenje, toda nikoli več tukaj!«
Zadnji pozdrav v vratarnici doma. Svoboden, nasmejan, žarečega obraza, tako je odhajal tistega meglenega jutra mož, ki so mu potekli dnevi. Pred sta ga čakala ženain otrok
S	strahom, obložen s culo je pri hajal drugi pred težka železna vrata. Prišel se je zapret, odslužit kazen. še včeraj je bil na prostosti, zdaj je zlomljen v sebi. Kako bo prebil kazen, kdaj bo minilo vse to?
Dva prizora, zgovornejša od dolge vrste besed o osebni svobodi.
Kazen ni povračilo za storjeno zlo
»Zapomnite si: kazen ni povračilo za storjeno zlo. V našem domu, ki je edini kazenski poboljševalni dom zaprtega tipa v Sloveniji, je glavni cilj: prevzgoja ljudi, ki so zašli na krivo pot. To želimo doseči predvsem z delom, z nenehno aktivnostjo. Bistvena lastnost naših vzgojnih ukrepov je naučiti ljudi, da bo do znali prijeti za pošteno delo,« je večkrat poudaril v pogovoru tov. Jože Tomažin, upravnik doma, ki je pred leti začel kot paznik in ima bogate praktične izkušnje pri tem zahtevnem delu. Vse početje v domu je urejeno tako, da bi čimboll uresničili to zamisel
■ URNIK DELOVNEGA DNE
—	Povsod tam, kjer je skupaj več ljudi, sta potrebna red in disciplina.
V takem domu je to še bolj potrebno. Kaznjenci vstajajo ob 4.45. pol ure pospravljajo, urejajo sobe in sanitarije, nato zajtrkujejo in ob
5.45 odhajajo na delo, ki traja do 13.30. Delajo 42 ur na teden. Po kosilu imajo prost čas do pol sedmih.
V tem času obiskujejo šolo, osemletko ali vajensko šolo. Za vse mlajše polnoletnike (od 18. do 23. leta) je obiskovanje šole obvezno. V prostem času se ukvarjajo tudi s športom: odbojko, košarko, dviganjem uteži. Mnogi se ukvarjajo s plete njem, slikanjem, izrezljavanjem lesa, večina pa je dobrih šahistov. Po večerji gledajo televizijski program do konca televizijskega dnevnika, ob
20.45 pa gredo k nočnemu počitku.
■ HRANA. Kot vse drugo je tudi to določeno s posebnim predpisom, ki pravi, da mora hrana vsebovati najmanj 2500 kalorij na dan. Kot so povedali — o tem sem se tudi sam prepričal, ko sem tam jedel — ima dnevni obrok ponavadi večjo hranilno vrednost
I	KAJ DELAJO. Precejšen del dohodka si dom ustvari sam. Kaz njenci delajo v moderno opremlje nem industrijskem obratu »Pohor je«, na kmetijskem posestvu Slovenska vas, del njih pa je zaposlen pri izgradnji objektov za potrebe doma . Po zakonu so vsi dolžni delati, zelo redki so. ki se temu upirajo.
■ KAKO DOBIJO DELO PLAČA
NO. Za opravljeno delo dobijo petino do tretjino tega, kot bi dobili za isto delo na prostosti. To je odvisno od uspeha pri delu. Tretjino zasluž ka lahko kaznjenec porabi za oseb ne potrebe, tretjino lahko pošilja svojcem, tretjino pa mora hraniti na hranilni knjižici; ki Jo sprejme ob odpustu. Mnogi nesejo ob odpustu domov več sto tisočakov starih dinarjev
■ OBISKI SVOJCEV. Obsojeni na strogi zapor (od treh let navzgor), imajo zakonsko pravico do enega polurnega obiska na mesec, obsojeni do treh let pa do dveh. To velja za tiste, ki so v zaprtem delu doma; za tiste, ki so v odprtem delu, pa so dovoljeni tudi pogostejši obiski. Vendar malo kaznjencev obiskujejo pogosteje.
■ DOPUSTI. Drugod po svetu kaznjenci ne poznajo dopustov. Naš zakon jim dovoljuje, da ima vsakdo po 11 mesecih dela v domu pravico do 14-dnevnega letnega dopusta Vendar pri odločanju o tem upošte vajo tudi	razmere	doma	in	drage
okolnosti	V času	dopusta	dobijo
Kaznjenci	nadomestilo za	zgubljeni
zaslužek.
H UDELEŽBA PRI SAMOUPRAVLJANJU V DOMU. Varovanci ne sodelujejo pri upravljanju doma, imajo pa	različne	svete,	ki	imajo
nalogo pomagati pripravljati človeka na življenje zunaj doma. Najuspešnejši je svet za kulturo, prosveto in telesno vzgojo ter svet za red in hi gieno. Sveti imajo posvetovalni značaj
Vzgojiti tako, da bodo sposobni za samostojno življenje
— Tovariš upravnik, kaj je bistvo metod, ki se jih poslužujete pri prevzgoji posameznikov?
— Najprej pride kaznjenec v sprejemni center, kjer skupina strokov nih delavcev na podlagi podatkov in opazovanj ugotovi najprimernejši načrt' prevzgoje
— Od česa je predvsem odvisen uspeh?
— Od človekove osebne volje m od okolja ter razmer, v katere se vrne, ko odsluži kazen.
— Pri precejšnjem delu naših ljudi, zlasti pri preprostejših, se je udomačilo prepričanje, da so kazni premile, domovi in zapori pa podobni vsemu drugemu prej kot pa prostoru, kjer naj za zlo povzročitelji tudi sami okusijo zlo.
— Načelo: zob za zob, kri za kri! ne zmanjšuje števila zlih dejanj. Zgodovina to zgovorno dokazuje. Sekanje rok ni kaj dosti zmanjšalo kraje. Ubijalec v tistem trenutku ne misli na kazen ali pa živi v naivnem prepričanju, da ga roka pravice ne
Dob, največji kazenski poboljševalni dom na Slovenskem. Krog in krog visok zid z vrstami žic. v katerih je stalno električna napetost Od časa do časa se ob žici v toplem jesenskem soncu leno premakne pes, v stražarnicah je videti stražarje. Deveta ura dopoldne. Mož, ki so se pregrešili zoper postave, čast, moralo, ni videti. Med njimi bom srečal tiste, ki so bili obsojeni na eno leto in več, pa tudi tiste, ki jim je 20-letni strogi zapor nadomestil smrtno kazen. Obsodbo in sovraštvo so si nakopali, naredili so zločine; če bi jih takrat ljudje dobili v roke. bi pljuvali po njih, jim v kožo zagrebli nohte, čeprav vsi nosimo del krivde za zločine, ki jih naredijo posamezniki, kot je zapisal Dostojevski.
Pa vendar: tudi oni so ljudje. Ko se jim bo stekel čas za žico, ko bodo spet svobodni, z življenjem pred seboj, z neuresničenimi načrti, večina med njimi s sklepi, utrjenimi za železnimi križi v neskončnih urah premišljevanja, bodo začeli znova. Koliko bo takih, ki bodo to uresničili, koliko se jih bo povrnilo za žice? To bo odvisno od njih samih, od vzgojnega vpliva doma in nemalo tudi od okolice, v katero se bodo povrnili.
Do dosegla. Toda velika večina umo rov je pojasnjenih, ker so ta strašna dejanja sad prejšnjih razmer :n odnosov Preberite življenjepise mo rilcev, prepričali se boste o tem! Malone pravilo je, da samo nežna nec lahko v neznanem kraju zagreši umor, ne da bi bil odkrit
— Ljudje imajo vtis. da prestopništvo močno narašča.
— To je nemajhna zasluga ve Ji kega razmaha množičnih komunikacijskih sredstev: časopisov, radia in televizije Več ljudi ve za zločine. Podatki kažejo, da se število prestopnikov bistveno ne povečuje, na rašča pa število povratnikov. Nastop reforme se bistveno ne pozna, čeravno je zdaj razmeroma težji povratek v normalno življenje.
Kako vplivajo boljše življenjske razmere v domu?
— Sami ste povedali, da ste bili med nedavnim obiskom v Franciji začudeni nad gradnjo nove kaznilnice v Parizu, kjer bodo prevladovale samice in bodo kaznjenci, tako kot že doslej, ždeli med štirimi zidovi. Pri vas je videti same velike, čiste, lepo urejene spalnice in dnevne so-
)elo v različnih delavnicah in obratih najobčutneje skrajšuje čas irebivalcem v kazensko poboljševalnem domu na Dobu. Z njim »bsojenci tudi zaslužijo, delo pa jih tudi vrača v družbeno skupnost (Foto: Marjan Legan)
De, v katerih $ivi skupaj večja skupina kaznjencev. Mar to ne vpliva na manjši strah pred kaznijo?
— če želimo zakrknjence, potem z njimi v samico, če pa želimo Človeka prevzgojiti, tega ne smemo narediti! Čudili smo se kaznilnicam na Zahodu, ki v tem pogledu niso na redile napredka S samicami se šte vilo zločinov ne zmanjša, so nam tam sami priznali.
— Tudi tu so samice. Zakaj jih uporabljate?
— Ce se kdo upira delu ali počne kaj drugega, kar ni dovoljeno, najprej poskusimo s prepričevanjem, če to ne zaleže, pa s samico, ki je najhujša disciplinska kazen v domu Traja lahko do 30 dni. Druge disciplinske kazni so še: prepoved dopisovanja do 2 mesecev, prepoved prejemanja paketov do 3 mesecev, prepoved uporabljanja prisluženega denarja in najmilejša kazen — ukor.
— Včasih je slišati za pobege iz doma. Kdaj je največ tega? -
— Spomladi, ko se prebuja življenje. Poskušajo največ proti večeru. Pri tem je zanimivo, da ne bežijo toliko s polj ali delovišč, marveč predvsem iz samega doma. Kdor misli uiti, premišlja o tem 24 ur na dan, elektrika v žici mu ni največja ovira. Bežati poskušajo vedno isti, zato natančno vemo zanje. Prej ali slej dobimo vsakega ubežnika nazaj.
— Ko gledajo televizijski program, jim sgveda ne uidejo kriminalni filmi. Mislite, da je to vzgojno?
— Televizijske kriminalke so izbrane tako, da v njih vedno zmaga dobro nad slabim, zato ne spodbujajo k slabemu. Razen »šund« literature, ki Je seveda strogo prepovedana, so dovoljeni vsi jugoslovanski časopisi z izjemo zagrebške Arene, ki je prepovedana, ker prinaša tudi branje dvomljive vrednosti. V domu imamo tudi knjižnico z 10.000 knjigami, možnosti za različno šolanje, vrtimo tudi vzgojne filme.
— In letni dopusti? Je to potem še zapor?
— Naš zavod se imenuje kazenski poboljševalni dom, ne zapor! Naša naloga je vrniti čimveč ljudi med poštene ljudi. Dopust je nagrada za poboljšanje, zato ga ne more dobiti vsakdo. Povečini odhajajo kaznjenci k svojcem: doslej smo imeli le en primer, da je nekdo dopust odklo-
nil, češ da mu Do drugo slovo še težje. V veliki večini se z oddiha redno vračajo v dom.
Najtežje in odločilno je pri odpustu
— Kakšne ugodnosti poznate za tiste, ki se poboljšajo?
— Takoj ob sprejemu jih uvrstimo v nekakšne skupine, če so pripravljeni sodelovati v prevzgoji, jih po določenem času naši vzgojitelji predlagajo za premestitev v odprt kazenski poboljševalni dom v Maribor ali v Hotemež Zaenkrat imamo še šibko kadrovsko sestavo vzgojiteljev, vendar se ta izgrajuje skupaj z domom, ki še ni dokončno urejen. Primanjkujejo nam prostori za šolstvo in kulturno središče.
— Kateri le odločilni čas za obsojence?
— Ko se oliža odločilen trenutek, ko se iztekajo dnevi in se bo treba spoprijeti z življenjem na svojo roko. Naši socialni delavci pomagajo reševati socialne probleme in so v stalnem stiku s svojci, pomagajo iskati zaposlitev ter stanovanje in o vsem obveščajo terenske organe.
— Zakaj po vašem povratništvo narašča?
— Povratništvo ne raste skokovi to, marveč počasi. Prepričani smo, da ni vzrok tega v izvrševanju odvzema prostosti, marveč je vzrok globlji. Prevzgoja se namreč ne kon ča v tistem trenutku, ko varovanec zapusti naš dom
— Kako gledajo na usoden pečat delovne organizacije, preden vzame jo na delo	ki	je prestal ka-
zen?
— Pri tem so velike razlike So podjetja, ki odklanjajo naše ljudi, češ da še svojih poštenih ljudi ne morejo zaposliti, so pa tudi taka, ki imajo več let nezasedeno delovno mesto za obsojenega človeka Mi poskušamo to urejevati s sodelovanjem z delovnimi organizacijami, posebno če gre za človeka, ki ga je treba reševati
— Nemalo ljudi se huduje na predčasne odpuste, češ da to zmanjšuje ostrino že sicer milih sodnij-skih odločitev.
— Pomilostitev na državne praznike je vse manj. Obsojence lahko pomilosti za čas nad pet let predsednik republike, za čas pod pet let pa izvršilni svet. Kazen lahko omili vrhovno sodišče Na omilitev kazni vpliva tudi sodelovanje pri prevzgoji. Odveč je vsako posredovanje posameznikov ali delovnih organizacij, ker s tem ni mogoče ničesar doseči mimo zakonitih poti. Teh posredovanj je zdaj vse manj.
— Bi lahko videl nekaj prošenj za pomilostitev?
— Lahko, saj jih je veliko. »Priznam, da sem zagrešil... močno obžalujem . če mi boste ugodili, vas ne bom nikdar m nikoli razočaral .. dokazal bom, da sem sposoben normalnega življenja .« Te besede je zaslediti v večini prošenj.
Sprehod po delavnicah in prostorih za bivanje. Povsod neznani obrazi, ki nosijo imena, za katera vedo ljudje še dolgo potem, ko so naredili prestopek ali celo zločin.
Iznenada znan obraz sošolca lz osnovne šole, ki je sosedu vzel življenje.
»Ti si! Pozdravi domače, strica ...!«
»Bom,« odvrnem. Zmanjka besed. Med nama leži zadrega, tesnoba, misli na tisti usodni zamah z nožem.
MARIJAN LEGAN
12
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIKvsak četrtek 60.000 izvodov!
»Jaz vem za človeka, ki bi nam lahko pomagal, vsaj toliko, da bi nam ne bilo treba beračiti po svetu; morebiti bo tudi hotel, samo prositi ga je treba, sam se ne bo ponujal.«
»Kdo je ta človek?«
»Brezarjev Anton.«
Sodnik se zgane pri tem imenu, kakor da bi ga bilo kaj pičilo. Srepo pogleda svojo ženo izpod košatih obrvi:
»To je tisti, ki postopa za našo Ano! Sam zlodej ti je vdihnil to misel. Svojo hčer hočeš prodajati? Prej bi je ne bil nikoli dobil, ko smo bili še na trdnem, zdaj pa še manj, dokler bo tale gibal; to si zapomni!«
»Pri tebi je tudi precej ogenj v strehi. Kako prodajanje je neki to? Rad jo ima, kaj je tu napačnega, in ona ga ima rada; če ne veš, pa ti jaz povem, s teboj se ne upa govoriti, ti si kakor vihar, lastni otro-cf se te boje. Povem ti torej, ker že o tem govoriva, nikoli je ne prisiliš, da bi vzela katerega drugega. In jaz ti pravim: pametna je, boljšega moža bi si ne mogla izvoliti. O, da bi jaz le še ta dan doživela!«
»Ha, ha! Ti pa že poznaš človeka; kaj meniš, da mu je bilo za dekleta? Petice, petice! Boš že videla, kako bo zdaj; poznal je ne bo več.«
»Jaz pa sem prepričana, da Brezar ni tak.«
»Tak &li tak, tisto, kar praviš, ne bo nič! Da bi jaz šel k njemu in ga prosil! Ljubi Anton, glej, slabo se mi godi; pozabi, kar je bilo prej med nama; zaničeval sem te, imenoval sem te berača; rekel sem ti, da ti kosti zdrobim, ako te najdem še kdaj,-da govoriš z mojo hčerjo. To je bilo takrat, ko se mi je še dobro godilo, ko je bila še Sddnikova hiša prva v trgu. Zdaj govorim drugače; zdaj sem berač, z doma me spode, če mi ti ne pomagaš. Bodi usmiljen, Anton; vzemi mojo hčer, stori z njo, kar hočeš, samo daj mi toliko in toliko! — Ne, žena, tako se Sddnikov
Andrej ne bo ponižal pred Brezarjem, svoje hčere mu ne bo prodajal, raje na cesto kamenje klepat.«
»če že nočeš iti sam, kar bi se spodobilo, pusti vsaj, da grem jaz k njemu; mene ni sram se ponižati, saj se za svoje otroke, ne zase.«
»Pojdi, kamor hočeš, iz hiše ti ne branim, ali nazaj se mi potem ne prikaži!«
Liza je Videla, da bi vse njeno prigovarjanje trdovratnemu možu nič ne zaleglo. Brez odgovora odide.
Več dni po tistem nista več skupaj govorila. Sodnik je bil tak, da se mu ni nihče upal blizu; celo N6san se ga je bal, in to po pravici. Sčdnik je bil, kakor se je kazalo, spoznal, da mu je bil ta človek hudoben duh, da mu je bilo v pogubo vse, kar mu je on svetoval. Po cele dni ni z nikomer izpregovoril besede; tudi hodil ni nikamor. Doma v svoji sobi je tičal ali se je po vrtu izprehajal in sam s seboj govoril. Krepkega moža so bile vidno popustile moči; mimo je čakal, kaj pride nad njegovo hišo.
Tako je bilo minilo nekoliko dni. Neko popoldne, ko je zopet sam pohajal po vrtu, mu pride žena naproti ter ga nagovori:
»Prepovedal si mi, da ne smem k Brezarju. Pokorna sem ti bila, dasi mi je bilo težko. Brez tvoje volje nočem ničesar početi. Veš, kaj se je zgodilo? Brezar sam me je nagovoril; na polju me je videl, pristopil je k meni in mi dejal, da bi bil že zdavnaj rad prišel v hišo, ko bi se tebe ne bal, ker ve, da ga tako so-
vražiš. Krivo si ga sodil; Anton je tak, kakršnega sem si jaz vedno mislila; in še več. Kdo bi si bil mislil kaj takega? Ne samo, da ima Ano rad kakor prej, da jo prosi za ženo, -to sem vedela; ali rekel mi je, da je vse natanko pregledal in preudaril; kako je naše stanje. Ko bi ti hotel, pravi, izročiti in prepustiti mu vse, kakor je, poskusil bi rešiti nam, kar je moči, vsega seveda ne bi mogel. Tebi bi ne bilo treba za nič skrbeti; samo da mu daš privoljenje in pooblastilo in da slednjič potrdiš vse njegove naredbe. Kaj praviš, Andrej? To ni nič sramotnega za nas, po moji misli, če hočeš, in zakaj bi ne, samo reci, kdaj naj pride k tebi, da se pogovorita; ■ ali. pa če še tega nočeš, sporoči mu po meni, da privoliš, drugega ni treba. Govori, Andrej!«
Mož ji za odgovor nejevoljno odmigne z rQko, potem se obrne v stran in jo pusti samo na mestu.
Bilo je nekaj dni po tem, ko priteče in prisopiha Zalka k svoji materi:
»Mati, mati! Naš Tine je tukaj!«
»Kaj sanjaš!« jo zavrne mati.
»Res, res, .mati! Videla sem ga in govorila sem ž njim. V brezju sem bila z Drejčkom; hotela sva iti k pastirju, ki tam pase. Dre j če je nekaj iskal v grmovju, jaz pa sem šla sama naprej. Kar zagledam nekoga, ki je sedel na parobku; strah me je bilo, nazaj sem se obrnila. Kar me pokliče: »Zalka, Zalka! Zdaj sem videla, da je naš Tine; po glasu sem ga spoznala. Hitro grem k njemu. O, ko bi ga videli, mati, kakšen je! Ves drugačen je! Ves suh je in bled kakor zid, pa ves raztrgan, pa tako čudno gleda, mati! Ali si bolan, Tine, ga vprašam, ker si tako čuden? Nisem bolan, ne, pravi, ali so oče in mati doma? Mati so doma, odgovorim mu, očeta nisem videla, ne vem, Če so doma ali so kam šli. Nato mi pravi: Pojdi domov, Zalka, in mi prinesi kos kruha ali kar dobiš, lačen sem'; pa nikomur ne pravi, da si me videla. Zakaj pa ne greš domov? vprašam ga na to.
V	VIETNAMSKI VASI — ilustracija iz knjige »Alarm na riževih poljih: poljske vojne korespondentke Monike Warnenske — Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani kot izredno knjigo v zbirki Sinjega galebr
je treba ali ne — povsod vtika svoj nos. Pri priči sem ga povprašala o tem. Potrdil je in beli zobje so se mu zableščali v nasmehu.
—	Rada bi vedela, starejša sestra, kako smo v boju uporabili čebele bojevnice? Dobro, povedal ti bom. To je pravzaprav zelo preprosto. V svojih želih imajo silen strup. Dovolj je nekaj ugrizov, pa človek od otekline nič več ne vidi, in že se zvija od bolečin-Ducat čebeljih žel lahko povzroči bolezen. Tedaj je bolje takoj poiskati bolnišnico in močna zdravila. Večje število ugrizov pa lahko človeka spravi na oni svet...
Nekega dne se je vračal iz gozda moj mlajši bratec. Jokal je in stokal tako glasno, da ga je bilo že od daleč slišati. Mama se je prestrašila, ko ga je zagledala. Obraz je imel otekel kakor kokosov oreh. DeJo divjih čebel. Fantička so napadle na robu gozda, kjer je pasel bivole- Mama mu je položila na obolela mesta obkladke, ker je imel ponoči vročino. Tiho je ihtel in se žalostno pritoževal:
— Gnusne čebele! Namesto da pikajo nas, bi morale obdelati Amerikance.
Te besede sem si vtisnil v
:omin Kaj pa, ko bi takole zares vpregel divje čebele v boj? Dolgo nisem o tem nikomur govoril. Bal sem se, da bi se mi starejši tovariši, bolj ocfločni in izkušeni, smejali
Toda me^Vm so i? okrajnega mesta prihajale slabe novice. Sovražnik naj bi zdaj zdaj prišel k nam s kazensko odpravo Vse je kazalo, na to, da nas čaka boj Vsa vas se je pripravljala na obrambo. Ze takrat smo imeli puške in granate, vedeli pa smo, da orožja ni nikoli dovolj.. Zato sem povedal nekaterim tovarišem o svoji nameri, da uporabim v obrambni akciji tudi divje čebele. Starejši so odkimavali z glavami, češ da je to tvegano. Kaj pa, če se čebele obrnejo zoper nas?! Toda nazadnje so nam dovolili.
— Samo previdno ,fantje!
—	nas je opozarjal komandant. Da bi vas kaj ne zadelo, kajti vi morate braniti naselje, vsaka puška je dragocena.
Previdno smo se prikradli na drevesa. Divje čebele gne-
zdijo visoko med vejami.-Treba je splezati po drevesu sedem, tudi deset metrov visoko. Toda mi se znamo premikati po gozdu in laziti po drevju Izognili smo se želom — jaz in moji prijatelji.
Opazovali smo velika čebelja gnezda. Odprtino, skozi katero se prerinejo čebele v notranjščino, je bilo treba zapreti z velikim listom ali koščkom tankega papirja. Najbolje je to počenjati takrat, kadar se čebele site in obtežene vračajo s pohodov po hrano Previdno sem snemal gnezda, se spuščal po deblu in čebele odnašal v naselje.
Skupaj smo zbirali kar precej gnezd. Obesili smo jih med drevje in rastlinje ob poti,' ki je peljala od okrajnega mesta do vasi. Sovražnik je vedno prihajal po tej poti Čebelja gnezda so bila ob zamaskiranih pasteh, v katere so bili položili mine.
čebele so postajale nemirne. Razdražene so šumele in se vrtele v svojih tesnih domovih. Na prostost niso mogle.
Medtem nam je naša zveza sporočila, da se je velikanski oddelek vojske napotil proti vasi. Kakor po navadi so bili skupaj z vojaki tudi ameri-kanski oficirji. Srca so nam močno bila, ko smo se pritajili v grmovju tik ob naših čebeljih gnezdih Slišali smo brenčanje razbesnelih žuželk, ki so se motovilile v tesnem zaporu Vedeli smo. da naša obramba čaka z orožjem in granatami v pripravl;enosti
Sedaj je bilo najvažnejše, da bi ne prezgodaj in ne pre pozno s tanko paličico pretrgali papir, ki je zapiral odprtine čebeljih gnezd. To smo storili tedaj, ko so bili sovražni vojaki že čisto blizu, ko smo )ih videli, kako prihajajo
Potem pa smo pri priči vze
li	pot pod noge, kajti ko se razbesnele žuželke znajdejo v prostosti, ujeda jo in pikajo slehernega človeka, ki se znajde v bližini. -
Ko smo bežali, smo slišali najprej kletvice, nato pa prestrašene krike: »Na pomoč! Pomagajte!«
Partizani iz samoobrambe, mi dreves, so gledali ta prizor z nemajhnim olajšanjem Vojaki, ki so se Jih lotile če- ■ bele, so nečloveško tulili in skakali kot obsedeni Zastonj
so se mučili, sda bi razpodili roje razbesnelih čebel. Cela množica je prirojila iz gnezd. Z vseh strani so napadale, še posebej, ker so bile razdražene zaradi zmede, ki je zajela vse naokoli Kmalu pa je preglasila krike vojakov močna detonacija. Ko so skakali na slepo in mahali z rokami, niso opazili pasti. Prvi, drugi pa tretji je zgrmel v globoko jamo, zakrito z rušo in prepleteno z bambusovim šibjem. V jami pa so bile mine . •.
Kriki bolečine in strahu so se mešali s stokanjem ranjencev in odmevi detonacij. Vodometi zemije so se razpršili v ziraku Sovražni vojaki, ki jih niso raznesle mine, so začeli bežati. Mnogi so v preplahu odvrgli orožje, da bi si rešili golo življenje ■..
Napad na našo vas se je tokrat izjalovil- Pot vanjo je zaprl oddelek samoobrambe in... divje čebele, ki so te ga dne postale naše zaveznice.
»Ali ste samo tistikrat uporabili čebele med bojem?« sem vprašala, ko je mladi psrtizan končal svojo pripoved.
»O, ne!« je odkimal z deškim, malce navihanim nasmehom. »Preizkusili smo ta način in ga uspešno uporab ljamo Tudi v drugih naseljih je podobno Doslej si sovra žnik v takšnem položaju ni znal pomoeati — in Čebele so vedno zmagovale če pa bodo sovražniki iznašli proti čebelam kakšno uspešno obrambo. si oomo mi spet izmislili kaj takega, da bomo napr:,“ ’nošteno zagodi: Za zdaj so se — kakor je videti — čebele pokazale kot dragoceni zavezniki. Treba se je samo naučiti spretno sneti gnezda, jih postaviti na dobro premišljenem kraju in potem v primernem trenutku irnusMti čebele na prostost Toda vse to je pravza prav lahko in preprosto .«
Že se je zvečerilo V vasi so bule ugašene vse svetilke Nebo le namreč rt’:—»clo od zateglega bučanja letal Sedeli smo v bližini zaklonišča, pripravljeni, da vsak trenutek _skočimo Ko sem ureja la beležke, sem napenjala oči.
»Leteče trdnjave«, grozno bombardiranje, uničevanje
gozdov, ki zakrivajo bojevnike ... Na tisoče oboroženih Amerikancev! In proti tako močnemu sovražniku puške, pasti in divje čebele — sem razmišljala z grenkobo
—	Bo to dovolj? Kako si bo do bojevniki Juga pomagali v prihodnje, če je sovražnika zmeraj več?
To sem povedala naglas. Iz teme se je odzval nizki, mal ce hripav glas komandanta samoobrambe To je bil ne več mladi kmet iz tukajšnje vasice, že več kot dvajset let v boju Najprej zoper Francoze, zdaj zoper Amerikance
Težko nam je bilo začeti boj. Za seboj imamo veliko nelahkih let in pred nami je veliko ne manj težavnih dni A nismo sami. Vemo, da nam prijatelji iz dežel, kakor je tvoja, hitijo na pomoč Zanašamo se predvsem na lastne moči, ali človek hodi vzravnan in z dvignjeno glavo, če vidi, da se od daleč steguje-
jo k njemu roke s pomočjo ..
V trenutku sem se spomnila sestankov in zborov pri nas in v drugih socialističnih deželah — in vedno glasnejše geslo: »Roke proč od Vietnama!« Pomislila sem na transporte z zdravih, z živili, s kirurškimi instrumenti, z vsem, kar je potrebno za vojno in kar je bilo poslano v Vietnam.
»Niso čebele najvažnejše in ne pasti ampak nekaj drugega,« je pristavil nekdo drug iz skupine krajevnih partizanov. »Borimo se na svoji zemlji Pri tem nam pride vse prav: dež in sonce, zemlja in gozd. Pa naj celo džunglo oropajo listja, naj zažgejo polja, zastrupijo naj vodo vseh rek in studencev — nič jim ne bo pomagalo Mi smo doma Svojo zemljo bomo branili To je vendar naša domovina.«
MONIKA VVARNENSKA
(Nadaljevanje in konec)
Seveda sem bila za to. Peljali so me okoli vasice. Videla sem barako iz bambusa, uničeno med nedavnim bombardiranjem. Šola je bila to, pa so jo obnovili in kmalu bodo imeli otroci v njej spet pouk. Videla sem bombne lijake, napolnjene s temno sivo stoječo vodo. Videla sem pasti, zakrite so bile z mrežo, spleteno iz bambusa, in utrjene s trnjem, da bi bile nevarne sovražnikii.
»Previdno,« so me opozarjali, ko sem jo hotela pregledati od blizu. »Tam so mine.«
Na poljani je v bližini ležal kup brezobličnega železa. Tropsko zelenje, naglo v svoji hlastni, nasilni rasti, se je s trni prijemalo slehernega kosa zarjavele razbitine. To so bili ostanki helikopterja. Odslonila sem vejioo, da bi prebrala komaj vidne besede »US-Army«.
»Vsako orožje je dobro, samo da premaga sovražnika,« je resno rekel najstarejši kmet iz samoobrambne skupine. »Saj je celo s karabinko mogoče obstreliti te leteče stroje. Dobre so mine in granate, pasti in čebele .«
Vsaka osvobojena Vietnam ska vas ima oddelek ali skupino za lastno obrambo, da bi zavračali sovražne napade; v takem oddelku ali skupini je določeno število odraslih vaških prebivalcev
Toliko da nisem poskočila Od veselja, ko mi je Thanh prevedel njegove besede
»Ali so v tej vasici uporabljali čebele zoper sovražnika?!«
»Ka, pa drugega!« so mi odgovorili. »V tej vasici in v sosednjih To ni za nas nobena novost, čisto navadna reč!«
»Pa bi mi kdo med vami lahko o tem kaj povedal?«
Kmalu je stopil '< meni fantek, vaški partizan, ki ni imel nič več kot sedemnajst let. Malo prej je čepel po turško ob strani in klepetal z vojaki iz našega spremstva. Ko so ga poklicali, je prišel bliže Na sebii je imel bluzo iz grobega platna, za pasom pišto-
lo	in granato.
Ko sem gledala tega fanta, sem menila, da mora biti samorastnik, da malo takih — takšen, ki zraste tam, kjer ga niso posejali, in ki — naj
Franček Saje:
ODMEVI OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Nadalje so kmetje obračunavali z av-strofilsko duhovščino. Napadli so župnišča v Sentlovrencu na Dolenjskem, na Igu, v Gorjah pri Bledu in v Kranjski gori. Na župniščih so pobili okna, poškodovali gospodarska poslopja in na nekatere celo streljali. Za osovražene župnike v Dolenjskih Toplicah, Fari pri Kostelu, Šmartnem pod šmarno goro, Vodicah in drugod pa so zahtevali, da morajo zapustiti faro.
Narodna vlada je iz mnogih krajev pogosto dobivala poročila, da je kmečko ljudstvo, kot na primer na Robu, »precej na strani boljševizma« ali da v Mirenski dolini, na Krškem polju, v Beli krajini in drugod vladajo »boljševiške razmere«. Kmetje so sekali les v grajskih gozdovih, želeli razdelitev veleposestev in agitirali za republiko, ki je zanje pomenila resnično vlado ljudstva in ne gospode, izpolnitev njihovih revolucionarnih zahtev-in široko svobodo.
Zato so kmetje zavračali pomirjevalne nastope meščanskih politikov, razbijali klerikalne in liberalne shode na podeželju, kot na primer 8. decembra v Semiču in 22. decembra v Šentjerneju, kar sem tudi že opisal v »Dolenjskem listu«. V takem razpoloženju kmečkega ljudstva so se zdaj tu, zdaj tam nadaljevali krajevni upori in druge revolucionarne akcije.
I	v
Dopolnjena podoba kmečkega*, upora v Kandiji
Kmečki upor v Kandiji sem prav tako že obširno opisal v »Dolenjskem listu«. Vendar sem od tedaj dobil v raznih arhivih vrsto novih dokumentov, ki dopolnjujejo in vsestransko osvetljujejo to revolucionarno akcijo.
V	nekdanji naj večji slovenski kmečki občini šmihel-Stopiče, h kateri je spadala tudi Kandija, kjer je bilo županstvo, so kmetje vzkipeli, ko je bilo 22. decembra 1918 objavljeno pred cerkvami v Vavti vasi, Šmihelu in Stopičah, da bo občina zvišala občinsko doklado od 50 na 70 odstotkov. Takrat so Jože in Tone Pirnar ter Florjančič sklenil, da bodo organizirali kmete in delavce ter prevzeli občino.
Jože Pirnar je bil sedlar z Broda, ki se je navzel revolucionarnih idej pri mornarici v Pulju, njegov brat Tone, tesar, se je v ruskem ujetništvu pridružil boljševikom, kovač Ivan Florjančič z Malega Slatnika pa se z dopusta ni maral vrniti na fronto. Zadnje mesece pred avstrijskim razpadom se je rajši skrival doma, ker je videl, kako mu je žena z majhnima otrokoma stradala in trpela / pomanjkanje.
Pirnarja in Florjančič pripravijo pohod na občino
Pirnarjeva brata in Florjančič so v naslednjih dneh' obšli več vasi in se pogovorili s svojimi somišljeniki o pohodu na občino. Na štefanj dan 26. decembra so kar po maši pred cerkvami v Vavti vasi, Šmihelu in Stopičah pozvali ljudi, naj se naslednjega dne zbero na Brodu, od koder bodo šli nad župana Zurca, po domače štemburja, v Kandijo.
Neki odborniki iz Stopiš, ki so ga kmetje že pred cerkvijo napadli, je,brž odhitel k županu in mu povedal, kaj pripravlja Pirnar. Zurc se je ustrašil in šel naravnost k okrajnemu glavarju. Ta je župana tolažil, da le ne bo tako hudo, kot misli, ker v takem snegu ne bo nobenega. Ce pa bodo ljudje le prišli, naj jim vse pojasni, kar bodo želeli. Obljubil mu je tudi, da bo v Kandijo poslal vse orožnike, s katerimi razpolaga.
V	petek, 27. decembra 1918, so kmetje, delavci in obrtniki iz vseh vasi velike občine kljub snegu trumoma hiteli proti Kandiji. Tja so prišli tudi štirje orožniki, ki so se že pred prvimi skupinami skrili na podstrešje Zurčeve hiše, ker so spoznali, da bodo brez moči. Tako se je do desete ure zbralo pred Zurčevo hišo kakih 400 do 500 ljudi. Nekateri so imeli s seboj tudi orožje.
Množica je zahtevala, naj se prikaže župan Zurd, ki se je nekaj časa obotavljal in zahteval, naj pride delegacija k njemu. Ljudje s tem niso bili zadovoljni in so kričali, da mora župan priti iz hiše.
Zurc je pristal in stopil pred razburjeno množico. Pirnar je županu prebral dolg seznam ljudskih obtožb. Očital mu je, da je bil krivičen pri razdeljevanju živil, usnja in podpor ter na račun ljudstva podpisal z odborniki veliko vojno posojilo. Zato mora odstopiti. Zupan je odgovarjal in se zagovarjal, ljudje pa so vmes kričali: »Dol z njim!« Jože Pirnar
jih je kdaj pa kdaj pomirjal, da razburjenje ni preveč prekipelo.
Med t6liko ljudmi je samo eden skušal Zurca zagovarjati. Komaj je rekel, da župan ni vsega kriv, so ljudje začeli vpiti še nanj, Florjančič ga je pozval, naj se zgubi. Osamljeni zagovornik se je brž obrnil in odšel.
Kmetje pregledajo občinski proračun, župan mora odstopiti
Pirnar je zbral devet mož iz osmih vasi, ki so kot odposlanci zborovalcev z njim in županom stopili v občinsko pisarno. Pregledali so občinski proračun. Kmalu je za njimi v pisarno vdrla tudi množica, ki je vse križem vpila na župana in mu očitala to in ono krivico. Ves prestrašen je župan prosil Pirnarja, naj ga ljudje vendar puste pri miru in naj ga ne napadejo. Pirnar pa mu je odgovoril:
»Nič se ne bojte, nič se ne bojte. Ampak sedaj boste podpisali izjavo, da se odpovedujete županstvu.«
Ko je župan spisal in podpisal to izjavo, je Pirnar zahteval, da mora podpisati tudi izjavo, da na svoje rame prevzema ves dolg vojnega posojila. Temu se je župan trdovratno upiral. Zato so nekateri predlagali, naj pošljejo po okrajnega glavarja Najprej so poslali občinskega slugo, za njim pa še Florjančiča, ki se je okrajnemu poglavarju predstavil kot pooblaščenec ljudstva.
Glavar dr. Vončina se je odzval in prišel v Kandijo. Tam so ljudje zahtevali, naj prisili župana, da prevzame nase vojno posojilo. Glavar jim je razlagal, da župan ni postopal samovoljno, saj so za podpis posojila glasovali tudi odborniki, ki so jih nekdaj oni izvolili.
»Mi nismo nobenega volili. To so kar duhovniki in štembur pod roko napravili,« so mu odgovorili.
Nato jim je glavar svetoval, naj se pritožijo na okrajno glavarstvo ali na narodno vlado v Ljubljani. V odgovor so se slišali klici:
/ »Mi ne potrebujemo nobenega okrajnega glavarstva! Vrata narodne vlade so. nam zaprta! Kdo pa je to, narodna vlada? Ali smo jo mi postavili?«
Ker je župan videl, da ljudje nikakor nočejo popustiti, je končno pristal in podpisal izjavo, da prevzema svoj delež vojnega posojila.
Zatem so zborovalci odstavili občinskega slugo in za novega izvolili Toneta Pirnarja.
Uporniška občina začne poslovati
Medtem je odposlanstvo pregledalo bla- . gaj no in jo zapečatilo.
Ker je okrajni glavar opravil svojo nalogo, so mu ljudje pustili, da je lahko odšel. Bivšemu županu pa še niso dovolili, da bi zapustil pisarno. Zahtevali so, da mora podpisati vojno posojilo tudi za druge odbornike. Zurc se je ponovno branil. Obljubljal je, da bo sklical odbornike in jih pozval, da bodo prevzeli svoj delež posojila.
Zborovalci so sklenili, da je treba odbornike takoj zbrati. Po vaseh so odpo-
slali več skupin, ki so drugega za drugim pripeljale v občinsko pisarno, kjer so pod-pisali pK3 dve izyavi, da odstopajo in prevzemajo svoj delež vojnega posojila.
Kasno popoldne so uporniki izvolili za začasnega župana Alojza Vovka, v odbor pa Jožeta in Toneta Pirnarja ter Ivana Florjančiča. Ljudje so se zadovoljni mirno razšli.
Jože Pirnar je zaklenil pisarno in vzel ključ domov. Zjutraj sta se z bratom Tonetom vrnila in začela uradovati. Prvi dopis, ki ga je uporniška občina poslala na okrajno glavarstvo, se glasi:
»Zaradi pritiska občanov odložil je gosp. Josip Zurc iz Kandije dne 27. decembra 1918 mesto župana. Na njegovo mesto je na zahtevo ljudstva imenovan g. Alojzij Vovk iz Gotne vasi, dosedanji občinski odbornik, kot začasni župan.
Županstvo šmihel-Stopiče, dne 28. decembra 1918.«
V drugem dopisu pa je nova občinska oblast sporočila okrajnemu glavarstvu, da je na zahtevo občanov odstopil prejšnji sluga, namesto njega pa je 28. decembra nastopil službo Tone Pirnar.
Meščanska oblast v Novem mestu je bila še šibka Nekaj dni je morala kar mirno gledati in trpeti upornike. S tem je tudi molče priznavala uporniški občinski odbor, ki je čisto brez motenj in v zadovoljsvo občanov posloval štiri dni.
Novomeški okrajni glavar je šele 29. decembra poročal narodni vladi, da se je v Kandiji zbralo »kakih 400 do 500 ljudi«. Proti toliko upornikom ni mogel s štirimi orožniki ničesar storiti. Prosil je za stotnijo srbske vojske, ker se boji, da se podobni dogodki ne ponove tudi v dru; gih krajih. Na koncu dopisa je omenil, da je orožništvu ukazal, naj izsledi povzročitelje in kolovodje upora, ki jih je sicer že sam spoznal in se celo pokoraval njihovi volji, ko so ga poklicali v občinsko pisarno.
Tudi bivši župan Zurc je 29. decembra .pisal deželni vladi. Okrajnega poglavarja je obtožil, da je potrdil začasnega župana Vovka. Glavarstvo in državno pravdništvo sta po njegovem mnenju mirno gledala te dogodke ir> nista ganila niti z mezincem. Prosil je, naj narodna vlada vse stori, češ da niti ni varen življenja.
Dr. Ivan Tavčar pogori na shodu v Novem mestu
V nedeljo, 29. decembra, je prihitel v Novo mesto liberalni prvak dr. Ivan Tavčar in govoril na shodu Jugoslovanske demokratske stranke v gimnazijski telovadnici. Na liberalni shod je prišel tudi Ivan Florjančič s skupino uporpikov. Ko je Tavčar nehal govoriti o boleznih, ki so se s svojimi kalicami zajedle v telo mlade Jugoslavije, je stopil na govorniški oder boljševik Florjančič in pojasnil, zakaj so odstavili Zurca.
Florjančičevim besedam so kmetje navdušeno pritrjevali, Tavčar pa je kljub svoji pisteljski in govorniški spretnosti pogorel s svojim nastopom.
O uporu v Kandiji se je hitro razvedelo po Dolenjski. Po kandijskem zgledu so se že 31. decembra zbrali kmetje iz okolice Dolenjskih .Toplic in vzeli v precep tamkajšnjega župana in župnika. Ko so se aprila 1919 uprli kmetje na Vinici, so nekateri pozivali:
Streljanje judenburških upornikov
Preobrat po štirih dneh Kandijske republike
O uporu v Kandiji je 30. decembra razpravljala narodna vlada. Poverjenik za notranje zadeve je na njeni seji poročal o boljševiških razmerah na Dolenjskem in homatijah v industrijskih krajih. Narodna vlada je sklenila, da bo okrepila orožniški postaji v Novem mestu in Kostanjevici ter jima po potrebi dodala še oporo v manjšem oddelku srbskega vojaštva.
Bivši župan Zurc je orožnikom zatrjeval, da so ga kolovodja Pirnar in drugi cele štiri ure ovirali v osebni prostosti. Orožniški stražmojster Lozar pa je v svojem poročilu, ki ga je napisal 30. decembra, zvračal krivdo na samega Zurca, ker ni na zahtevo množice takoj spočetka odstopil in prevzel občinski dolg.
Po štirih dneh ljudske oblasti v občini šmihel-Stopiče je prišlo do preobrata.
Iz Ljubljane se je 31. decemBra pripeljalo v Novo mesto deset žandarjev ki so z novomeškifni orožniki takoj krenili proti kandijskim upornikom. Prvi dan jim je uspelo zasačiti le Florjančiča, ki so ga zjutraj aretirali in privedli v novomeške zapore. Po Jožeta Pirnarja je prišlo kar 18 stražnikov, toda ga niso našli doma, ker ga je o nameravani aretaciji nekdo še pravočasno obvestil.
____________________________________________'A
»Naredimo tako, kot so storili v Kandiji.«
Vse takratno časopisje je začelo pisati o revolucionarnih dogodkih v Kandiji. Klerikalni dnevnik »Slovenec« jih je obsojal, češ da je to nasilje in ne demokracija. ' Socialistični list »Delavec« pa je klerikalcem odvrnil:
»Treba je bilo torej nastopiti po rusko, ker drugega jezika (Zurc) ni hotel razumeti.«
Novi
Leninov spomenik v Moskvi
OB MALEŠEVI RAZSTAVI V KOSTANJEVICI
Miha Maleš o sebi in drugih
Znam slovenski slikar in	like načrte	o tem, kako	oova	žanja (Italija!) je ime:. Kot
grafik Miha Maleš je j so	podrla cel	svet in na	novo	mi ostali, ki smo se šolali
boto', 28. oktobra, v Lamuto- zgradila umetnost, pa do te- na severu. Jože je silil fe na-vem likovnem salonu v Ko- ga žal ni prišlo. On se je prej v Španijo,e sila zanimiv stanjevici na Krki razstavil oprijel bolj svojega kosa de- človek je bil. svoja dela. Ob tej priložnosti žele, jaz pa Ljubljane. Vedno Vlado Lamut je k meni v smo mu zastavili nekaj poredkeje sva se videla, toda atelje v Ljubljani manj zaha-vprašanj v zvezi z njegovim prijatelja sva bila še...«	jal. Saj tudi ni mogel ve-
delom, v zvezi z vrednote- »In kakšna so bila va^a dno se mu je kam niud.-i. njem del treh dolenjskih sli-	srečanja z Jožetom Gorju-	Vedno je bil poln načrtov,
kar jev (Stiplovšek, Gorjup,	pom?«	skic in map. Videvala sva se
Lamut) ter o njegovem po- »Jože Gorjup me je često v Ljubljani, Novem mestu in gledu na sodobna pota likov- obiskoval v ateljeju v Tivo-	v	Pan™	Nemiren	riuh
nega ustvarjanja pri nas.
»Nam lahko poveste, kakšna so vaša prejšnja srečanja z Dolenjsko?«
»Na Dolenjsko imam vedno naj lepše spomine. Kdo ne bi imel rad in kdo ne bi vzljubil za vedno te čudovite hribčke, ta ajdova polja, to prijazno ljudstvo ...
Na Dolenjsko sem veliko zahajal že pred drugo vojno Slikal sem v okolici Žužemberka, Mokronoga, Trebnjega in še kje. Tudi na počitnice in izlete hodim tja, poznam precej gradov, tudi sem pa tam kakšno zidanico na Trški gori, v Prečni pa še kje! Na Trški gori sem se nekajkrat srečal z Marjanom Kozino. Duhovičil je, da so se škale okoli naju iskrile . . .<{ .
»Pokrajina, ta naš svet ob Krki, je dala tri pomembne likovnike: Stiplovška, Lamuta in Gorjupa. Menite, da je njihov prispevek slovenskemu likovnemu izrazu že do volj ovrednoten?«
»Franja Stiplovška sem spoznal na Dunaju, kjer sva bila kake pol leta sošolca Zame je bil takrat .narejen' saj je že slikal ter imel ie-po veliko sobo polno slik ir risb, jaz pa sem bil še sko raj .nepismen’. Takoj sva.se spoprijateljila. Več let je hodil k meni na počitnice. kmetih sva slikala, on pa Jr že ilustriral. Pričela sva tudi z lesorezi. Pozneje sem še» v Prago, on pa v Zagreb. Prve lesoreze sem razstavil z njim, Pirnatom in Žagarjem v Mariboru. To je bila tudi moja prva umetniška razstava. Bilo je leta 1921 ali 1922. Imam velik oljnat portret iz časov, ko me je pri meni doma Stiplovšek slikal. Pa še to in ono imam od njega iz tistih časov. Delala sva ve
Miha Maleš, akademski slikar iz Ljubljane, razstavlja na novi razstavi v Lamutovem salonu v Kostanjevici na . Krki tudi nekatera svoja najnovejša dela.
liju. Pogovarjala sva se o načrtih in o vsem mogočem. Nekaj del sva si zamenjala — meni so bile njegove stvari sila všeč; drugi način izra-
tudi v Parizu. Nemiren duh je bil v njem, kot da bi vedel, da mora hiteti, hiteti, da je pred njim kratka pot. Kako čudovita volja do dela je bila v njem! Kakšen taient je bil to! Lepo je, da nosi kostanjeviška galerija njegovo ime. To je resnično velik sin Dolenjske!
Po mojem vsi trije (Stiplovšek, Gorjup, Lamut) pri nas še niso dovolj vrednoteni, saj je preblizu čas, odkar so nas zapustili. Vsak teh treh bi najprej zaslužil svojo monografijo in izčrpen pregled del ter razstavo ne samo na Dolenjskem, temveč tudi v Ljubljani in Mar boru.«
»Kakšno je vaše mnenje o poteh slikarskega izraza pri nas?«
»Poti likovnega ustvarjanja so zmedene po celem svetu in tudi pri nas, pa saj je ves svet zmeden ... Ko oo veter odpihal pleve, se bo' zasvetilo zrnje. Prav na pretek ga ne bo, toda bo pa le!«
Vpraševal: PETER BREŠČAK
Miha Maleš: MAKEDONSKI PIONIRJI
Bogo Komeli prejel Čopovo '
Društvo bibliotekarjev Slovenije je praznovalo 20-let-nico svojega obstoja- Ob tej priliki je imelo v Celju občni zbor. Celje je izbralo za svoj občni zbor zato, ker so v tem mestu odprli novo študijsko knjižnico. Slovensko knjižničarstvo je po vojni opravilo zelo veliko delo. (Pred vojno smo imeli le šest poklicnih knjižničarjev, sedaj pa jih je že več kot 450). Nastale so
Jože Tisnikar bo razstavljal v Kostanjevici
V ponedeljek, 13. novembra, bo letošnji zadnji umetniški večer v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki. Svoja dela bo razstavil Jože Tisnikar, slikar iz Slovenjega Gradca.
Svojevrsten je svet slikarja Jožeta Tisnikarja. Preseneča nas, saj nam prinaša podobe sveta, ki se ga tudi v mislih izogibljemo. Najbolj tumorne strani našega bivanja uklepa v zeleno »td-snikarsko« barvo. V našem likovnem življenju je bil nastop Jožeta Tisnikarja pravo presenečenje. Iskrena umetnikova izpoved je bila v gvaših in oljih slikarja, ki
je pogledal v oči najbolj nesmiselnim in nedojemljivim trenutkom življenja, času umiranja in smrtd. Njegov pogled pa se je iz bolniške prosekture preselil tudi na druga področja našega sveta. Zeleni hribi Pohorja, ki se dvigajo nad mestecem Slovenj Gradec, so slikarju kar ponujali gradivo:	obi-
skal je oglarje in preproste ljudi in jih naslikal, kot si jih je v svoji umetniški • delavnici še predstavljal.
Slikar se je rodil v Misli nji 1928, zaposlen pa je v prosekturi bolnišnice v Slovenjem Gradcu. Slikati je začel 1951. Slikar je do se-
daj samostojno razstavljal v Slovenjem Gradcu, Beogradu, Mariboru, Celju, Velenju, na Ravnah, v Strumi-oi, Portorožu, na Dunaju, v Hamburgu, Novem mestu, na skupinskih razstavah pa se je predstavil še dosti večkrat ter razstavljal celo na švedskem (Lund), v Angliji in drugod.
Razstava Jožeta Tisnikarja je povezana z recitalom iz Grumovega Belega azila. Recital pripravljajo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Kot smo zvedeli, bo razstavo odprl Branko Rudolf, umetnostni zgodovinar iz Maribora.	P.	B
Slikarjev svet muzike in poezije
Otvoritvene besede Marijana Tršarja na razstavi Mihe Maleša v Kostanjevici
nove knjižnice, zlasti študijske, ki so zrasle v vseh večjih pokrajinskih centrih. Utrdila se je mreža ljudskih knjižnic, zlasti pa so se razširile po uveljavitvi zakona o knjižnicah, ki je' uvedel za vsako občino matično knjižnico- V Ljubljani so pri pedagoški akademiji ustanovili knjižničarsko šolo, ki vzgaja višji knjižničarski kader. O pomenu tega razvoja je v Celju govoril republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc.
Ker so vse to delo opravili predvsem člani Društva bibliotekarjev Slovenije, je društvo osnovalo Čopovo diplomo, da bi z njo dalo priznanje zaslužnim članom Ime nosi po znamenitem Prešernovem sodobniku prof. Čopu, ki je prevzel bibliotekarsko mesto v ljubljanski Licejski knjižnici.
Upravnik novomeške Študijske knjižnice Mirana Jar-•a '•'-'"o Komelj je bil letos med odlikovanci na celjskem občnem zboru-Vprašali so ga, kako se počuti po tam, ko je prejel to visoko bibliotekarsko priznanje, in kaj to priznanje pomeni zanj in za knjižničarstvo v Novem mestu »če po pravici povem, sem Čopove diplome izredno vesel, ker menim, da z njeno podelitvijo ni dano priznanje samo meni, pač pa je to priznanje za vse, kar je bilo v zadnjem času v novomeški občini nareje-
nega v knjižničarstvu. Poleg študijske knjižnice, pionirske ter ljudske 'knjižnice v Novem mestu nastaja vrsta obnovljenih ljudskih knjižnic: v Šentjerneju, Dolenjskih Toplicah, v Mimi peči in drugod, čez nekaj dni se jim bosta pridružili še knjižnici v Šmihelu pri Novem mestu ter v Birčni vasi, in če bo šlo vse po načrtu, bodo do konca leta zrasle še tri druge. Vesel sem, ker je to priznanje podeljeno s strani Društva bibliotekarjev Slovenije na podlagi ocenitve posebne strokovne komisije, ki je izbirala med skoraj 450 člani. Iz našega področja je . prejela Čopovo diplomo še prizadevna knjižničarka Savica Zorko iz brežiške občine.«	P. BREŠČAK
Magyar razstavlja v Zagrebu
V ponedeljek, 6. novembra zvečer, so v Zagrebu odprli razstavo likovnih del Viktorja Magyarja, znanega slikarja s Čateža pri Velikem Gabru. Magyar, ki se je do zdaj skoraj bolj uveljavil v tujini kot doma, predvsem v Sloveniji, je tokrat razstavil okoli 30 oljnih slik na lesu, nastalih leta 1965. To je njegova druga samostojna razstava. Letos je sodeloval na skupinskih razstavah likovnih del naivcev v Zagrebu, Sisku in na Reki. Magyar je že več let član društva naivnih umetnikov SR Hrvatske.
Vsakikrat, ko podoživljamo žlahtno sporočilo umetnika o njegovem posebnem svetu, ki ga izpoveduje v sliki ali kipu, se zavzeti sprašujemo, kaj je bistvo nerazvozljive skrivno sti umetnosti, v čem je njen lik. njeno blažilno prepričevanje, o smi slu preživetih dni, pa neomajna ve ra v zastrto lepoto tisteg£, kar nas čaka jutri in pojutrišnjem. Za prvim odgovorom brskamo po umetni škem užitku — tako ga imenujemo pravzaprav v zadregi, ker mu ne vemo bolj natančnega, celovitost objemajočega izraza — ko začutimo, da ne gledamo le lepih podob na steni razstavne dvorane, marveč da strmimo skozi nje kakor skozi okno v dosti bolj trclno, dosti bolj naših sanj in našega pehanja skozi življe nje vredno resničnost. Poklicani smo, da prisostvujemo čudežu, ki je bil ob samem spočetju umetnine z umetnikovim čopičem, risalom ali dletom le fiksiran v prostor in čas, da bi se od tistega trenutka dalje
ponavljal, se v tisočerih oblikah iz-
žarevanja razdajal vsakemu gledal-
cu posebej; da bi nas dvigal iz naše živeče drobničave vsakdanjosti
v enovit in do tančin skladen svet, ki ne pozna prepada med srcem in umom, med vedeti in moči; kjer je vsaka lepota že tudi prava resnica; kjer je resničnost tudi tisto, kar še ne biva; kjer je enačaj med biti In ne biti.
In kakor zmerom — prav od naših ljudskih pregovorov naprej! — se tudi tukaj začudeni zavemo, da se takšna najglobja resnica o nas,
6	vsem okoli nas skriva v najpreprostejših rečeh. V komaj opaznem
krivuljanju tenkih risarskih črt, ki so si drznile po svoje razlagati naravo; v zdaj zanesenem, zdaj otožnem sijanju slikarskih barv, ki niso hotele ostati le odsev gledanega sveta, marveč glob j e razumljeno zna men je njegovega bistva; pa v pre pletanju, v živžavu čistih oblik, prerojenih v umetnikovi domišljiji in spremenjenih v hieroglifske znake za sporazumevanje; za pogovor med našimi očmi in našim čustvovanjem. Da, dragi prijatelji, skriva se prav tako v lirični ritmiki tenkih dekliških prstov, ki sem jih še kot pol-, zrel gimnazijalec občudoval na cize lersko izbrušenih risbah današnjega razstavljavca, slikarja in grafika Mihe Maleša; ki sem jo luščil z rahlo zaoblenih postav njefjovih brezšte vilnih risb, slik in grafik. Občudoval sem jo v široko razprtih, kot cvetovih vabečih očeh tako znanih, prav zares samo »Maleševih«, umetniško preoblikovanih dekliških obrazov. Našel sem jo tudi v težaških dla neh z vsem pomirjevalnih starcev, v trdo stisnjenih ustnicah delavca na polju in v tovarni. Malešev umetniški svet je združil v poetični plemenitosti radost in trpljenje, delo in počitek, prešerno igro, ples in garaški znoj. Vse je znal prepojiti z duhom povsod pričujoče in hkrati nikoli videne preobrušene resničnosti, ki se je rešila vsakdanje privajenosti ter prerasla v simbol smisla našega bivanja. Malešu ni odveč noben še tako droben motiv; pri vsakem skuša najti delček tiste resnice, ki jo slutimo za videzem stvari in reči. Pisane hiše ob morju, šiljaste ciprese in grčave oljke so le
kamenčki mozaika, ki nam baja o dosti bolj pomembnih rečeh. Dekleta z vrči, v ornamente zagrnjene Makedonke, plešoče kolo so le gostobesedni izgovori, da nam more umetnik med vrsticami izpovedati skrito resnico v barvali in tonih.
Pa tudi v vseh tehnikah. Maleš uvereno obvlada sila bogat register tehničnih možnosti likovnega izražanja. Ni samo slikar olja in tempere, saj se nam je tokrat predstavil tudi v igrivih, lahnih akvarelih. Kot izrazit risar je ves čas žel priznanje za svojo lirično mehko ' risbo, gravuro, v metal in v kamen. Do popolnosti je izkoristil najrazličnejše načine v lesorezu, v jedkanici in akvatinti, pa v mojstrskih litografijah. Svoj barvni svet je spajal z grafičnim nagnjenjem v presenetljivo barvitih monotipijah, ki nam čarajo folklorno mavrico juga in sonce obmorske pokrajine.
Dragi prijatelji, zdi se mi več kot zgolj naključje, če smo na nocojšnjem večeru priče snidenju treh sestrskih vej lepih umetnosti. Zdi se mi, da je tako snidenje Malešev likovni izraz že dolgo časa na glas terjal, zakaj če je sploh mogoče iskati kateremukoli slikarskemu delu sorodstvenih primerjav, potem smemo brez pomisleka reči, da je Malešev poustvarjeni svet poln mehke, komorno zastrte muzike, pa preproste poezije. Poln je umetniškega doživetja, ki je tako iskreno, tako resnično umetnikovo, da je zlahka postalo tudi naše. Saj je vendar umetnikov dar nam, njegovim ob-(•1’Hovnioem, in vsemu človeškemu občestvu.	MARIJAN	TRŠAR
Čestitka Gustavu Krklecu
Naš dobri prijatelj, akademik Gustav Krklec, ki je prevedel na hrvatski jezik Zupančičevega »Cicibana«, Prešernove pesmi in druga znana dela, je prejel pred nekaj dnevi prvo literarno
Akademik Gustav Krklec.' (Foto: Tone Gošnik)
nagrado »Grigor Vitez« za mladinsko knjigo »Majmun ima očala«. Za to knjigo je uporabil tudi motive iz naših. krajev.
Krčani ne bomo nikoli pozabili nadvse uspelega literarnega večera, v katerem so sodelovali: akademik Gustav Krklec, akademik Dragutin Tadijanovič, predsednik društva književnikov Hrvatske Vlatko Pavletič in književnik — domačin Taro Štoviček. Njihova zasluga je, da so nam hrvaška literarna dela še bližja. Akademik Gustav Krklec pa je sodeloval tudi na otvoritvah razstav akademskega kiparja medaljerja Vladimira štovič-ka in napisal nadvse dragocen sestavek za njegov Spominski katalog.
Zato smo tembolj veseli, da je prejel prvo nagrado »Grigor Vitez« za mladinsko književnost prav naš prijatelj, akademik Gustav krklec.
Čestitamo!
Kulturni in prosvetni delavci iz Krškega
Nova razstava v krški galeriji
V	soboto, 11. novembra, bodo v krški galeriji spet odprli vrata mladi umetnici: Dragica čadež-Lapajne iz Ljubljane bo razstavljala svoje plastike. Otvoritev bo ob 17. uri; ljubitelji umetnosti vabljeni!
/
DUNAJSKA RAZGLEDNICA
unai ■ mesto dela in umetnosti
V Ljubljani bo do 19. novembra odprta zanimiva potujoča razstava o Dunaju, središču srednjeevropskega življenja, na kateri je posebna privlačnost v razmerju 1 : 500 izdelani model dunajskega notranjega mesta, postavljen na krožni ploskvi s premerom 5 metrov
V soboto popoldne so v Ljubljani v Narodnem muzeju slovesno odprli potujočo razstavo »Dunaj — mesto dela, mesto umetnosti«. Navzoč je bil dunajski podžupan Felix Slavik, avstrijski veleposlanik v Beogradu Karl Ha rti, generalni konzul
Avstrije v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld, predsednik ljubljanskega mest-nega sveta inž. Miha Košak, svetnik dunajskega magistrata dr. Denscher in številni kulturni ter javni delavci z Dunaja in Ljubljane.
Zanimiva razstava nam
predstavlja današnji Dunaj, moderno milijonsko mesto. Seznanja nas z živo podobo mesta in njegovega polnokrvnega življenja, ki je bilo in je prežeto z naprednim, socialnim duhom in z umetnostjo, znano po stoletni dobri tradiciji- Raz-
Geološka ekskurzija k Taborski jami
Vrsto letošnjih geoloških mi. Ta bo v nedeljo, 12. no-ekskurzij po Dolenjski bo vembra. Slovensko geološko zaključil izlet k Taborski ja- društvo se je odločilo za to
[ SMEH STOLETIJ j
George Sandova in Alfred de Musset, fran-	g
|	coski pesnik, tudi v javnosti nista prikrivala	|
b	svojega prekipevajočega temperamenta. V re-	i
1	stavraciji sta se sprla pred vsemi gosti. Mus-	S
|	set je na ves glas vpil:
»Sovražim ženske, ki vse pozabijo!«
Sandova ga je zavrnila s tulečim glasom:	g
»Jaz pa moške, ki se vedno vsega spomni-	g
1	jo!«
Francoski pisec in karikaturist Monnier je dobil vabilo na pogreb. Prispel je z zamudo, stopil v sobo, kjer je prej ležal mrlič in je bila sedaj že prazna, in vprašal služabnika:
»Torej, dragi moj, res ni več nobenega upanja?«
Ko je šeil za pogrebom, ga je neki gospod vprašal:
»Ali bi mi lahko povedali, kdo je umrl?«
»Ne,« je odvrnil, »toda mislim, da tisti, ki je v prvem vozu.«
Maršal Mac-Mahon se je odpravil na inšpekcijsko potovanje. V manjšem mestu pa je hudo zbolel in zdravnik mu je prepovedal nadaljevati pot.
Neka dama, ki se je mudila v istem mestu, je hotela pravkar odpotovati, ko je izvedela za maršalovo bolezen. Takoj je preklicala svoj sklep in ostala v mestu, kjer se je začela izredno zanimati za bolnikovo stanje.
Po treh tednih pa je' maršal Mac-Mahon ozdravel. To so povedali tudi dami, ki se je zanj tako zanimala, še isti dan * je zahtevala račun in se pripravila na pot.
»Zelo sera razočarana,« je rekla gostilničarju ob odhodu, »z gotovostjo sem računala, da bom vendar enkrat videla velik vojaški pogreb.«
pot zaradi nekaterih zanimivosti, ki jih na dosedanjih ekskurzijah še nismo srečali. Obenem bodo udeleženci obiskali Taborsko jamo, ki je najbolj znan kraški objekt na Dolenjskem. Kadar govorimo o kraških pojavih, navadno pomislimo samo na klasični primorski kras, vendar dolenjski v nekaterih delih za njim prav nič ne zaostaja. 2e na nedeljski ekskurziji bomo srečali zakraselo kraško površje, vrtače pa tudi manjše kraško polje, na katerem izginja voda v podzemlje.
Eden najboljših poznavalcev geološke zgradbe Dolenjske dr. Stanko Buser, ki bo ekskurzijo vodil, bo udeležencem pokazal med potjo razne mezozojske kamenine, od katerih prevladujejo apnenci ter dolomiti. Tu in tam so v njih ostanki nekdaj živečih živali. Prav okrog Taborske jame so plasti, v katerih so številni dolgi in ozki prerezi školjčnih lupin. Te školjke pripadajo skupini litiotid, ki so značilne zA spodnjejursko dobo^Prav te okamenine so geologom tudi povedale, da je kraški sistem Taborske jame zgrajen v apnencih iz spodnje jure.
Vodja ekskurzije bo izrabil zadnji letošnji geološki izlet po Dolenjski tudi za to, da bo še enkrat podđl kratek pregled geološke zgradbe te pokrajine. Tako bodo tisti, ki so se ekskurzij redno udeleževali, obnovili ter poglobili že pridobljeno znanje.
Za geološki izlet k Taborsiu jami se zberemo ‘ob 7.30 (po prihodu vlaka iz Ljubljane) na železniški postaji v Grosupljem. Tam bo popoldne tudi zaključek ekskurzije.
R. P.
stava nas seznanja z avstrijskim glavnim mestom in je prirejena tako, da dobi človek na njej pravo podobo o mestu, katerega prebivalci znajo trdo in resno delati, ki pa znajo tudi sadove svojega truda uživati. 2e desetletja slovi Dunaj zlasti po načrtni skrbi svojih očetov za soeialno blaginjo in vsestranski komunalni napredek. O tem prepričljivo govore na razstavi številne velike fotografije, makete, načrti in drugo, kar vse je urejeno okusno in sila pregledno. Posebno močan vtis daje gradbeništvo z arltftekturo; zanimiv je oddelek, ki nas seznanja z dunajskim šolstvom, upodabljajočo umetnostjo, književnostjo in gledališčem. Od nekdaj je bil Dunaj mesto glasbe in velikih mojstrov, ki so tu živeli in ustvarjali.
Posebno zanimiva je podoba socialne stanovanjske graditve v tem milijonskem mestu. Sploh je socialna dejavnost mestne uprave nekaj posebnega, pri čemer bi se kazalo od Dunajčanov marsikaj naučiti! Mimogrede:	organizatorjev	raz-
stave ni bilo sram pokazati, kakšen paket z vsemi najnujnejšimi potrebščinami za novorojenčka dobi sleherna porodnica na Dunaju od mestne uprave (poleg pomoči posameznih »bolniških blagajn« seveda!).
Morda je največje presenečenje na razstavi izredno Velik model notranjega dela mesta, posnet z višine 425 m in prikazan tako, da lahko obiskovalec razstave vsak pomejnbnejši objekt, ki ga v mestu zanima, sam osvetli s pritiskom na gumb. Mnogo spodbud lahko dobimo na taki zanimivi razstavi, marsičesa nas mimogrede nauči in seznani z življenjem in s problemi nam najbližjega milijonskega mesta.
Razstava o Dunaju bo od-, prta do 19. novembra, ogledate pa si jo lahko vsak dan med 9. in 13. uro dopoldne ter med 16. in 19. uro popoldne. Vsak dan pokažejo na razstavi (ob 11., 12., 17. in 18. uri) tudi barvne diapozitive o Dunaju ter njegovi bogati kulturni preteklosti, slike pa spremlja slovensko besedilo- Obisk razstave toplo priporočamo, saj v Ljubljani že dolgo ni bilo tako skrbno urejene in bogate razstave, ki so jo doslej videla skoraj že vsa glavna evropska mesta.
TONE GOSNIK
//
Za naše
Našim trojčkom pošiljam 5.000 dinarjev..."
I
»Upravi DOLENJSKEGA LISTA — za družino Korene!
V našem listu sem brala o ponovnem zbiranju denarja oz. novi akciji za pomoč družini Korene in njihovim trojčkom. Odločila sem se, da jim tudi jaz pomagam/ ko vidim, da so zares potrebni pomoči, že ob rojstvu trojčkov se mi je njihova mati zasmilila, kako bo uboga žena oskrbovala kar tri majhne otroke, saj je že z enim toliko dela! Takrat sem bila tudi jaz v bolnišnici, rodila se mi je druga hčerka. Videla sem, kako radostno je Ko-renetova ogledovala tri mala, nebogljena bitja, hkrati pa je bila vsa v skrbeh, kako bo vse tri negovala in oskrbovala.
2elim, da bi nova akcija čim bolj uspela. Pošiljam jim 5.000 Sdin. Otrokom želim veliko zdravja, staršem pa še več poguma, saj dobri ljudje ne bodo pozabili nanje!
MERI KOČEVAR, šeškova 9, Kočevje«
To je bil prvi odgovor na naše vabilo z dne 4. novembra; poslala nam ga je že isti dan, ko je prebrala vabilo v Dol. listu, tovarišica Meri Kočevar iz Kočevja, hkrati pa z denarno nakaznico tudi 5 tisočakov. V torek, 7. novembra, smo dobili pismo do Matije Mačka iz Gabrijel 59, p. Krmelj na Dolenjskem, v katerem je naročil naš list sorodniku, ki je odšel k vojakom, razliko poslanega denarja za naročnino, ki znaša 1552 Sdin, pa je namenil za trojčke. Takole nam piše:
»Razliko denarja, ki ga prilagam za naročnino, namenite družini v Sego-njah za trojčke: za Petra, Anico in Pavleta! Odkrito vam povem, da se mi zelo zelo smilijo in želim, da bi vaš poziv naletel na mnogo posnemovalcev! Slike v zadnjem Dol. listu kažejo, da živijo naši trojčki v revščini in da so potrebni pomoči. — Sem vaš star naročnik; z listom sem zelo zadovoljen, kakor tudi moja družina, sin Alojz pa ga želi zdaj brati pri vojakih.«
Mojca Povše iz Trubarjeve 1, Novo mesto, je prinesla za trojčke na našo blagajno 1000 Sdin. V prvem tednu to-
rej: 7552 Sdin in še 30.000 Sdin, ki smo jih namenili za >naše dolenjske trojčke« iz blagajne velenjskega lista:
SKUPAJ TOREJ ZBRANO do torka opoldne: 37.552 Sdin.
Že zadnjič smo	v	kako tes-
nem prostoru živijo naš| trojčki s svojo sestrico in starši. Hišo bi bilo treba zapreti in dogradil svinjak prestaviti, otroke obleči, je pred vrati — za vse to pa v tej skromni kmečki družinici, ki ima le ne aJ zaplat zemlje in košček gozda, z*res ni denarja! V imenu »naših dolenskih trojčkov«, katerim ste, dragi bra "i in naročniki, pred leti s številnih Popevki v denarju omogočili, da s° Preživeli svoja prva leta, se ponovoj obračamo na naročnice in bralke ^ ega domačega tednika:
■ pomagajte, da zbe^o kar
največ
■ denarja za dogra^1 v doma, v ka-
■ tereni živijo naši 0‘Mčki! Zima je
■ pred durmi in nas Vse bo zeblo v B srcih in čustvih, Če }°mo vedeli, da B štirje mali otroci v Segonjah nad B Škocjanom preživao v mrazu, v B tesni, mračni izb*cl ker oče in B mati nista mogla ^ Preti oz. dogra-B diti skromne hišice‘
Prosimo, pomagaj^	Denar na-
kazujte na naslov: P° ^JSKl LIST, Novo mesto — žiro &	521-8-9.	Pri
vsakem nakazilu P riPišite:	»ZA
TROJČKE!«. Pomoč W 0 vplačate tudi osebno na blagaJ1^ ^njskega lista: Novo mesto,	—	Vsak
teden sproti bomo	koliko se
je nabralo za naše	* ki jih lah-
ko upravičeno šteje^IZa »dolenjske trojčke« v pravem Po!Vnu besede, saj jim je takoj po rojst Priskočila na pomoč skoraj vsa Jslja> pa tudi mnogi naši rojaki. x^e v drugih krajih Slovenije in J : slavije, pa tudi v tujini!
V njihovem im^ ,^Prej: iskrena hvala za vse, kar	Nakazali ali
osebno vplačali!
Vaš:
RAZGOVOR Z DRŽAVNIM PRVAKOM IZ KOČEVJA
Jože l urk — mojster morskih globin
Letos je spet državni prvak v podvodnem ribolovu — Odločilna je bila četrta ura tekmovanja, ko je ujel 20 kg težko kirnjo — Jože državni prvak — na svetovno prvenstvo pa so odpotovali drugi
Jože Turk iz Kočevja je spet absolutni prvak Jugoslavije v podvodnem ribolovu. Zmagal je namreč na prvenstvu Jugoslavije, ki je bilo 16. julija letos na Hvaru. Na prvenstvih države nastopa že 6 let. Doslej ni zasedel nikoli slabšega kot 5. mesto, kar dvakrat pa je bil državni prvak (prvič leta 1964).
Pred tekmovanjem in med njim je bil Jože pri vojakih. Vojaško sulknjo je slekel šele pred kratkim, zato o njegovem uspehu podrobneje poročamo šele zdaj. Vendar pa so mu v vojaški enotf omogočili, da se je pred prvem-. stvom vsak. dan vadil v podvodnem ribolovu po 5 ur in tudi več. Omogočili so mu tudi, da se je udeležil državnega prvenstva.
Za absolutnega prvaka v podvodnem ribolovu se je letos pomerilo 9 tekmovalcev prve kategorije, v drugi kategoriji pa se je borilo še 53 tekmovalcev. Tekmovalcem je prinesla vsaka riba 500 točk in vsak gram ribe točko (vendar le do teže 15 kg, težja riba pa je prinesla le toliko točk kot 15-kilogram-ska). Jože je nabral 34.300 točk. O tekmovanju je povedal:
. — Teren za tekmovanje je bil globok, na njem je bilo malo rib, voda pa umazana, kar je oteževalo lov rib. V ✓začetku sem imel tudi smolo, ker nisem izbral najboljšega prostora. Moj sosed Franjo Domjan z Malega Lošinja je ujel ta’*oj, ko je skočil v morje, 12 kg težko kemjo. Jaz pa v prvih treh urah --tekmovanje je trajalo skupaj 6 ur — le 9 manjših rib.
Četrto uro pa se mi je.nasmehnila sreča. Na plitvini 500 m od obale sem preganjal‘jato zobatcev in zagledal 24 m globoko na dnu veliko kemjo. Zmanjkovalo mi je že zraka in tudi srce mi je začelo hitreje biti, zato sem moral po zrak. Medtem se je kem ja prestrašila, se potopila še dva metra globlje in se skrila pod kamnom. Spet sem moral po zrak, potem pa sem ujel še eno kemjo, ki Ven sem 'jo dobil šele, ko sem se četrtič potopil — ta krat sem ostal pod vodo dve minuti • in 40 sekund. Ko so kemjo po tekmovanju stehtali, je imela 20 kg in mi je prinesla 15.500 točk. Potem
sem jo še enkrat ustrelil, je tehtala 3,80 kg.
To sta bili moji letošnja 66. in 67. kemja, skupaj pa sem jih letos uplenil 94. To je prav gotovo največje število letos uplenjenih kernj v Jugoslaviji in med največjimi, če ne celo največje na svetu.
Peto uro tekmovanja nisem ujel nič. šesto uro sem našel še eno kemjo, vendar pa je nisem ustrelil, ker je bila v taki skalnati luknji, da je ne bi mogel izvleči. Pač pa sem v zadnjih petnajstih minutah ujel še 3 šarge.
Kot državni prvak sem imel zagotovljeno pot na svetovno prvenstvo, ki je bilo letos na Kubi oziroma Karibskem morju, kjer so tudi 300 do 400 kg težke kernje, morski psi, morene in drlige velike ribe.
Državrfo reprezentanco za tekmovanje na Kubi so sestavili še isti večer, ko je bilo končano naše državno prvenstvo. V ekipo sta bila določena razen mene še Franjo Damjan z Malega Loši-Reke. za rezervo pa Dubrav-
ko Balenović z Malega Lošinja.
Ker sem bil vojak, so takoj poslali brzojavko državnemu sekretariatu za narodno obrambo, da bi mi dali dovoljenje za odhod na Kubo, vendar dovoljenja žal nisem dobil, ne vem, če zaradi sekretariata ali morda zato, ker Zveza športnih ribičev Jugoslavije ni ukrenila vsega, da bi dovoljenje dobil. Čudno se mi zdi, da dovoljenja nisem dobil, saj ga običajno dobe skoraj vsi vojaki, ki nastopajo v raznih .reprezentancah Jugoslavije (nogomet, košarka, smučanje itd.).
Nastop na Kubi je bil zame edinstvena priložnost, ki se verjetno ne bo več ponovila. Upanje mi ostane le še za leto 1969, ko bo svetovno prvenstvo v Tajlandu.
Kljub temu da na Kubi nisem nastopil, pa je dosegla naša reprezentanca lep* uspeh. Jugoslaviji je priborila odlično četrto mesto, čeprav je bila konkurenca huda, saj je nastopilo 90 tekmovalcev '7, 30 držav.
MS&
 ,
Jože Turk s plenom, ki mu je na letošnjem državnem prvenstvu v podvodnem ribolovu prinesel 34.300 točk in naslov državnega prvaka.
POLJE »OMEGA«
11. V zraku, visoko nad rastlinjem, sta še utegnila ugotoviti vzrok nenavadni spremembi. V neposredni bližini črne vojske je stala druga, svetlejše barve. Vnemala se je silovita bitka, ki pa ju ni več zanimala. Gnalo ju je proč, čim dlje od tega pekla.
Dvignila sta se nad cvetove. Blage vonjave in toplota visokega sonca jima je vlila novega poguma v dušo, da si je bilo njuno stanje več kot brezupno. Sama, brez zatočišča, brez orožja na tujem, sovražnem svetu, svetu orjaških žuželk in nenavadnih rastlin!
— Glej! — je nenadoma zakričal Peter in pokazal
- žei*** *<tv» P° zraku je plula pošast, gigantska Se	D Ukazen iz pravljic. Nič manjša kot
p3d So Ve krili je dvigala visoko navzgor. -voK3	<senakoi™rno brnela druga prozorna in
s*,icK'	H**1 oklep je pokrival glavo, oprsje in
^»^TProžene noge so bile okrašene z ne-stetSo-lK>& ostrogami.
vf8
ltrH» ’—" cvnil' ^ JV opaz«vaia iz varne raznage, u Ni minii0 dosti časa, da sta ugoto-
vila, da ta čudni svet v zraku ni nič manj naseljen kot na tleh! Prikazen, ki sta jo pravkar opazovala, ni bila edina leteča zver tega planeta. Brnelo je z vseh strani neba, švigalo in plavalo je nad cvetovi stotine podobnih bitij. Nekatera so sedala v cvetje; očitno jim je teknil sladki nektar. Ko bi ne bila tako neznansko velika, bi kozmonavta presenetila njihova neverjetna podobnost z našimi čebelami!
V vsej tej pisani druščini sta Jean in Peter ;»ada-Ijevala svojo pot naproti novim doživetjem, novim nevarnostim in morda — rešitvi!
Prispevek in predvidevanja sovjetskih znanstvenikov pri osvajanju vsemirja
Piše: Djordje Miloševič, prejšnji dopisnik / Tanjuga iz Moskve
Gagarin leti v vesolju
Kdove kolikokrat je pilot Jurij Gagarin obiskal Rdeči trg in Leninov mavzolej. Vendar pa nikoli s tem namenom kot tokrat. Ponoči 11. aprila 1961 je imel njegov obisk Rdečega trga in mavzoleja popolnoma drug pomen in značaj.
v Naslednji dan, 12. aprila, se je kot eksplozija bombe raznesla novica, morda še bolj senzacionalna od tiste v letu 1957, ko so izstrelili prvi umetni satelit. Tokrat je v vesolje poletel z vesoljsko ladjo »Vostok I« tudi človek, sovjetski pilot Jurij Gagarin.
In spet so radijske postaje brez prestanka poročale, a sedaj tudi o prvem vesoljskem potniku. Jurij Gagarin ni postal samo sovjetski nšfrodni junak, marveč legendarna osebnost današnjih dni.
Gagarin je s svojo ladjo v 108 minutah obletel Zemljo na 41.840 kilometrov dolgi poti. Prvi polet človeka v vesoljski ladji pomeni začetek osvajanja vesolja in praktično realizacijo zamisli velikega ruskega učenjaka Ciolkov-skega: »Človek ne bo nič več ujetnik svojega planeta.«
Jurij Gagarin je prebil led v pionirskem podvigu osvajanja vesolja. Toda njegovemu imenu .so se naglo pridružili tudi drugi junaki kozmičnih prostranstev: Titov, Glenn, Carpenter, Nikolajev, Pppovič, Schirra, Cooper, Bikovski, Leonov, Tereškova... To je že cela vrsta četa Rusov in Amerikancev, ki so poleteli z vesoljskimi ladjami.
Poleti kozmonavtov postajajo prav tako navadna stvar, čeprav vsak ta podvig prinese novih izkušenj in novih spoznanj. Potrebni so novi podatki o vsemirju, podatki o tem, kako živa bitja prenesejo dolge vesoljske polete in vplive kozmičnih žarkov v daljnih kozmičnih prostranstvih.
Kozmične predhodnice
In spet je človek poslal kot predhodnico v vesolje svojega naj zvestejšega prijatelja — psa.
Nekega strupenega zimskega dne februarja 1966 je moskovska televizija sporočila, da bo v večernih urah pokazala gledalcem dva vesoljska potnika: psa Viharčka in Ogeljčka. Ker so gledalci bili navajeni, da na svojih televizijskih zaslonih gledajo tudi kozmonavte, tokrat niso bili presenečeni, ko so zagledali dva simpatična četveronožca, ki sta, kot vse kaže, mimo prenesla polet. Ko pa je napovedovalec povedal, da Viharček in Ogeljček letita več kot 900 kilometrov daleč od Zemlje, je bilo takoj vsem jasno, da to ni navaden poskus. To je namreč bila dvakrat večja oddaljenost od Zemlje, kakor znaša oddaljenost, ki jo je doslej doseglo kako živo bitje.
Ta dva vesoljska potnika sta dobro vzdržala večdnevni vesoljski polet, čeprav nikoli niso uradno povedali, je zelo verjetno, da sta prav Viharček in Ogeljček v precejšnji meri začrtala nadaljnji vdor človeka v vsemirje. Večdnevni polet v veliki oddaljenosti od Zemlje ni namreč pustil nikakršnih sledov ali posledic na njunem organizmu. In ni treba pozabiti, da je njun polet trajal toliko časa, da bi v enakem času vesoljska ladja prišla na Mesec, da bi nekaj dni krožila okoli njega in da bi se nato spet vrnila na Zemljo.
— Ali ni res prikladno, mn-
žek?
— Zaljubila sva se na prvi pogled!
Volitve organov ZK
Na seji občinske konference Zveze komunistov Kočevje so bili izvoljeni v občinski komite: Stane Lavrič za sekretarja, za člane pa Saša Bižal, Jože Boldan, Ana Go-le-Bevc^ Dušan Figar, Jože Lavrič, Jsnez Piber, inž. Tone Vrviščar in inž. Danilo Vučič.
Izvoljene so bile tudi naslednje komisije: revizijska komisija — predsednik Avgust Kuhar; kontrolna komisija — predsednik Bruno Ci-glič; komisija za organiziranost, kadrovsko politiko in metode dela Zveze komunistov — predsednik Ivan Vesel; komisija za idejno-po-litična vprašanja ZK — predsednik Janez Merhar; komisija za driižbeno-ekonomske odnose — predsednik Lojze Levstik in komisija za mednarodna politična in ekonomska vprašanja — predsednik Tone Križ.
Kaj še pripravljajo v delavski univerzi
Poleg dveh oddelkov osnovne šole za odrasle bodo odprli še enega. Te dni bo začela dvoletna šola za delovodje v kovinarski stroki. Kmalu bo začela šola za gostince. Pripravljajo začetni knjigovodski tečaj, tečaj za pridobitev osnovnih znanj kovinarske stroke za tiste učence in učenke, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole in so še brez dela, dalje šolo za življenje in šolo za starše, tečaj za vzdrževanje avtomobilov itd.	Mc.
Ekonomska šola za odrasle
Pri delavski univerzi v Kočevju je te dni začela z rednim delom ekonomska šola za odrasle. Solo so organizirali ob sodelovanju srednje ekonomske šole iz Ljubljane. Vpisalo se je nad 30 slušateljev, med njimi je večina takih, ki so že zaposleni na delovnih mestih, kjer bi morali imeti tako izobrazbo. V šoli učijo profesorji iz kočevske gimnazije in ekonomisti iz Kočevja. Na izpite pa bodo prihajali profesorji Iz Ljubljane. To je že tretji oddelek ESŠ za odrasle. Pr/! se je končal 1964, drugi pa letos.
Volitve in imenovanja
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so bili imenovani: v likvidacijsko komisijo za uvedbo redne likvidacije »Gradbenika«: Franc Lapajne kot predsednik, za člane pa Ljubomir Vučkovič, Slavka Pucar, Ludvik Lavrič in Vinko Mate;
v komisijo za odlikovanja: Alojz Zbačnik kot predsednik, za člane pa Dušan Lavrič, Jože Puželj, Srečko Stupica in Franc Lavrič.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene:
Kočevje Ribnica cene v N din za kg
krompir sveže zelje kislo zelje kisla repa fižol v zrnju čebula česen solata paradižnik
paprika
korenje
peteršilj
ohrovt
cvetača
ribo
jabolka
hruške
pomaranče
limone
banane
0,84
1
1,80
1
grozdje
kostanj
kostanj maroni jajci (cena za kosi
1.83
1.83 4,48
1.07 13
2,56
3,80—6,50 (romunski)
1.93
1.84 4,86 1,60 3,14 7,35	—
1,10 (za ozimnico) —2,80 1 3,16—3,75 5,40 5,30
5.50
3.50
1.50
5.08
3,50—4
1,80
14
2,20
2,80
3,90
5,50
5.40
4,80—6
0,80
0,75—0,80
. ^
■■'.ve
za MU N din
Nova cena litru mleka je 1,45 Ncšin ■
manjkljaj
-- Doslej so kmetijski obrati krili pri-z letno pašo
Nova cena litra mleka v prodajalnah znaša v kočevski občini 1,45 N din ali
rejski obrat za liter mleka je mlečna proizvodnja, prede-1,62 N din, zdaj pa jih dobi lava in prodaja zmazala iz s premijo vred 1,45. Razli- »šksrij ekonomske politike«,
0,10 N din več, kot je bila ko 0,17 N din pokrije obrat med rezila Škarij pa so pri-
z leto pašo in znaša tako šli seveda potrošniki, ki ima-polna lastna cena 1,45 N din. jo verjetno zadovoljivo »aku-Kmetijsko gozdarsko pose- mulacijo« in »režijo«; 6e se* stvo nadalje ugotavlja, da sta jim bo pokazala izguba pri v začetku tega tudi akumulacija mlekarne in »polni lastni ceni«; pa bodo maloprodajna režija prenizki, morali verjetno tudi oni na Z odobreno ceno. kaže, se »letno pašo.«
Komemoracija na pokopališču padlih borcev NOV na Trati pri Kočevju je bila 1. novembra ob 10. uri. Udeležilo se je je izredno število ljudi, predvsem mladine, pa tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Na žalni slovesnosti je nastopila rudniška godba, govoril je član ZB Ivan Zgonc, učenci osemletke so deklamirali, člani ZB so položili venec, skupina vojakov pa je izstrelila častno salvo (Foto: Cveto Križ)
doslej. Zvišanje cene je odobril svet za gospodarstvo in finance občinske skupščine na zadnji seji, podražitev pa je začela veljati meseca.
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje je utemeljilo svojo vlogo za podražitev mleka predvsem takole: »Splošna ekonomska situacija v intenzivni živinorejski proizvodnji je v Jugoslaviji še posebno v Sloveniji — v Škarjah ekonomske politike formiranja cen .reprodukcijskih surovin, finalnega proizvoda mleka in mesa itd.« Nadaljnja “utemeljitev pove, da se cene surovin za intenzivno proizvodnjo mleka in mesa prosto oblikujejo in so višje kot svetovne, prodajna cena mleka pa je še vedno določena.
Po predloženi kalkulaciji KGP bi moral dobiti živino-
več pozornosti
Za prebivalce in industrijo Kočevja je Rinža življenjskega pomena — Sprejet je plan vodnih del za prihodnje leto
V kočevski občini so za naslednje leto predvidena naslednja vodnogospodarska dela: rekonstrukcija jezu in zapornic na Rinži v Kočevju, regulacija Rinže pod zapornicami, ureditev odtoka meteornih voda v želj-nah (tu so zdaj pogosto
S PRVE ‘SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK KOČEVJE
Proučiti,
Precej nezaposlenih bi lahko dobilo delo, če bi v delovnih organizacijah uvedli več izmen — Komunisti naj se odločneje zavzemajo, da akumulacija gospodarstva ne bo nazadovala
Na prvi seji občinske konference Zveze komunistov Kočevje, ki je bila v petek, 3. novembra, so največ razpravljali o idejnopolitičnih nalogah komunistov pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme. Konferenca je sprejela tudi sklep o oblikah in načinu organiziranja komunistov v občini, poslovnik občinske konference in kratkoročni program. V razpravi je sodeloval tudi član CK ZKJ Ivan Ma-ček-Matija. Izvoljen je bil 9-61an"?ki občinski komite in več komisij.
V delu referata sekretarja občinskega komiteja Staneta Lavriča, v katerem je prika-kazal gospodarstvo občine, je bilo nakazano, da dosegajo gospodarske organizacije kljub raznim težavam zadovoljive uspehe. V razpravi pa je bilo poudarjeno, da reforma -ni zakrivila šibkosti v gospodarstvu, ampak jih je le odkrila. Ena glavnih nalog komunistov v gospodarskih delovnih organizacijah je, da se bodo zavzemali, da akumulacija gospodarstva ne bo nazadovala. Zavzeti je fcreba težnjo po zmanjševanju skladov in- naraščanju osebnih dohodkov, razen tega pa se je potrebno zavzemati za realno stopnjo amortizacije. Le taiko se bo proizvodnja lahko modernizirala, zboljšala se bo produktivnost, kar bo pripomoglo, da npše gospodarstvo ne bo vedno bolj zaostajalo za gospodarstvom razvitejših dr-
žav, ampak ga celo začelo dohitevati.
Nekateri komunisti so izrazili bojazen pred modernizacijo, češ da bo modernizirano podjetje potrebovalo manj delavcev in da se bo zato nezaposlenost (ki znaša zdaj v občini 5,19 odstotka od skupnega števila zaposlenih — podatki iz referata) še povečala. Večina diskutantov pa je menila, da je modernizacija nujna in da se bodo ljudje, ki jih modernizirana industrija ne bo več potrebovala, hhko zaposlili v terciarnih dejavnostih (turizmu, gostinstvu, obrti), kjer bodo vedno večje potrebe.
Precej nezaposlenih bo dobilo delo v novi tovarni iver-nih plošč, ki je v gradnji, še več pa bi se jih lahko zaposli-Icr v že obstoječih gospodarskih organizacijah, saj ima marsikatera pcgoje za uvedbo več izmenskega dela. žal o
tem načinu zaposlovanja v občini že več let le razpravljajo, narejenega pa ni bilo nič. Pred vsemi komunisti, predvsem pa prod komunisti-gospodarskimi strokovnjaki je torej povsem konkretna naloga: proučiti morajo, kaj ovira uvajanje več izmen, ovire od shraniti in tako poskrbeti, da ne bo brezooselnosti.
Komunisti so podrobneje razpravljali še o nekaterih trenjih v Kmetijskem gozdarskem posestvu, ki pa jih bodo morali rešiti predvsem znotraj kolektiva. Večina jih je obsodila zahtevo članov podružnice društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Kočevje, naj bi se kmetijska in gozdarska panoga ločila in da bi ustanovili dve gospodarski organizaciji. Nadalje so razpravljali o liku komunista, sprejemu mladih v Zvezo komunistov, problemih članov Zveze borcev in drugem.
poplave), nadaljnje čiščenje in urejanje požiralnikov, gradnja novega jezu na Rinži pri Bregu in jezu pri gozdni upravi Kočevje, zamašitev požiralnikov, ki so v dnu struge Rinže na odseku Gaj.
Na seji sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve so se člani sveta s predlaganimi deli strinjali. Poudarili pa so, da je nujno potrebno izdelati študijo o Rinži in njeni ureditvi, saj je ta reka za Kočevje, njegovo prebivalstvo in industrijo življenjskega pomena.
Dela, ki so v planu, bo opravila Vodna skupnost Ljubljanica—Sava. Ta skupnost je tudi letos urejala Rinžo. z njenim delom pa je bila posebna komisija, ki si je opravljena dela ogledala, zadovoljna.
■ na NOVO, VEČJO STREHO bo dobila bencinska črpalka v Kočevju. Sedanja je bila premajhna in na avtomobiliste, ki so prišli tankat. ob slabem vremenu padal dež. Domačih avtomobilistov je precej, pa tudi tujih je vedno več v Kočevje, zato mora Imeti »Petrol« kar precej prometa. Prav le, da bo tudi bencinska črpalka dobila lepšo obliko.
Več skrbi izobraževanju vajencev
Na Kočevskem že uveljavljajo nov način izobraževanja kvalificiranih kadrov, ki jih razen obrti potrebuje tudi industrija
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ POSEKANE LIPE pred stanovanjsko hišo na koncu Trga 3. oktobra, kjer sedaj urejujejo bife restavracije, so sprožile razne kritike in komentarje. Za posek so se odločili zato, ker so bila ogromna stebla preblizu zidu hiše in so korenine delale škodo	temeljem	in podom v	pritličju.	Lipe so bile že	precej	sta-
re, niso se pa mogle pravilno razrasti,	saj veje	proti	desni	niso
mogle rasti ali pa so jih sproti sekali. Tudi stanovalci niso imeli dovolj svetlobe, sonca pa sploh ne. Ko so jih podrli, se je pokazalo še, da je bila odločitev tudi iz varnostnih ozirov pravilna: debla so bila votla kakor cevi in bi jih lahko že malo močnejši veter	podrl. Iz	njih	bodo nare-
dili čebelarji panje-kmetiče za gojitev rojev čebel-kraljic.
■ ■ ■ GOBE NE RASTEJO VEC, zato Je naval nabiralcev ponehal, kmetje pa so izkoristili lepo vreme ter hiteli pospravljati listje' in steljo. Bilo pa je premalo grabljic. Neki kmet je k temu pripomnil:	»Zdaj pa ni nikjer .frakarjev’, da bi pomagali.« Pri tem je mislil na »avto-gobarje«, ki so mu cele tedne stikali po gozdu in tlačili steljo, kot da je gozd njihov.
■ ■ B KAMNITI VODNJAK STOJI ZAPUŠČEN OB CESTI sredi Salke vasi. Na njem je latnica 1910 Vodnjak je precej poškodovan in ga ne uporabljajo več ker imajo pri tej hiši verjetno že vodovod. Treba bi ga bilo popraviti, da bi bil v okras vasi in njena etnografska znamenitost, saj gre skozi vas precej izletnikov in turistov.
■ ■ ■ POPRAVIL IN DOZIDAL bo Trgopromet svojo trgovino na Reški cesti v Kočevju, število prebivalcev v tem delu mesta se je namreč po dograditvi blokov in stolpičev v Podgorski ulici moč-x no povečalo in je večja trgovina potrebna. Prodajalne v centru mesta so namreč tem prebivalcem precej od rok.
Novi zakon o srednjih šolah, ki ga prvič izvajamo v tem šolskem letu, je izobra ževanje učencev, prejšnjih vajencev, postavil na drugačno vsebinsko in organizacijsko osnovo. Prejšnja skrb podjetij in obrtnikov, da so se vajenci izučili izbranega poklica, je prešla na poklicne šole. Te so dolžne v svojih delavnicah in v podjetjih organizirati praktični pouk. Po prejšnjem načinu izučevanja je bilo odvisno od mojstra ali podjetja, od opremljenosti delavnic in lastne iniciative, koliko. se je vajenec naučil med učno dobo. Velikokrat je opravljal dela, ki niso imela zveze s poklicem, za katerega se je učil. Tudi v podjetjih so bili vajenci cenena delovna sila za pomožna dela ali pa dodeljeni kvalificiranim delavcem. Ti pa so skrbeli predvsem, da jim je vajenec delal taka dela, da so lahko presegali normo. Rezultat tega je bil, da so vajencem šele po opravlje-mem izpitu zaupali, da so sami delali na strokovnih delovnih mestih.
V Kočevju, kjer že tretje leto dela poklicna kovinska šola, so letos vpisali 28 učencev, za katere mora šola preskrbeti učno prakso. Samo nekaj podjetij (Itas, KOP) je že vnaprej sklenilo po-gobe z učenci in jim tako zagotovilo tudi učno prakso. Pri kovinarski šoli si prizadevajo, da bi te učence izu-. čili takih poklicev, ki jih v občini največ potrebujejo. Medtem ko imajo družbena podjetja že sedaj poldrugi
sto učencev, pa ima od 11 obrtnikov kovinarske stroke le eden dva vajenca, vsi dru gi pa so brez njih. Ker pa je kovinarska obrt potrebna hitro razvijajoči se kovinarski industriji, so se te dni lotili širše akcije, da bi tudi zasebni obrtniki zaposlili nekaj vajencev.
Novi način izobraževanja kvalificiranih delavcev ima več prednosti. Najvažnejša je v tem, da se bo učenec tri leta predvsem učil. Prvo leto dobi učenec že v šoli toliko praktičnega znanja (po-
leg teoretičnega) da lahko opravlja vsa manj zahtevna dela v poklicu. Tudi v drugem in tretjem letu uka imajo učenci po več tednov šolskega praktičnega pouka. Na praktičnem delu v podjetjih in pri obrtnikih pa predvsem utrjujejo praktična in tista znanja, ki so značilna za posamezne poklicne kovinarske stroke.
Končni uspeh in prednosti novega načina pa so odvisni od tega, ali se bodo zanj zr» vzeli vsi poklicani činitelji
M.C
Tričetrtletni obračun
Letos za 16 odstotkov več plačane realizacije — Najuspešnejše gradbeništvo
Gopodarske organizacije kočevske občine so v prvih devetih mesecih dosegle za 16 odstotkov večjo plačano realizacijo kot v istem obdobju Jani. Najbolj je porasla v gradbeništvu (za 35 odstotkov) in industriji (22 odstotkov). Nekatere delovne organizacije pa niso dosegle lanske plačane realizacije (Rudnik, Tekstilana. Avto, Kino Jadran).
2al pa so materialni stroški naraščali hitreje kot
Gibanje prebivalstva
V mesecu oktobru 1967 so bUl rojeni 1 deček in 2 deklici. Poro čilo se je 9 parov. — Umrla sta: Franc Kuzma, del a vec te Kočevja, Omomeljska cesta 3, star 42 let, Kočevja, Prešernova 7, stara 77 let.
plačana realizacija. Tako je bilo v prvih devetih mesecih letos porabljenih za 31 odstotkov več materialnih sredstev kot v istem obdobju lani.
Cisti osebni dohodki s o porasli za 6 odstotkov, ostali prejemki pa so se zmanjšali za 3 odstotke. Za investicije je bilo letos porabljenih 8 odstotkov Več: Družbeni prispevki so bili letos nekoliko 'manjši. Izjema je prometni davek, ki je porasel za odstotkov.
Proračunski dohodki °b činske skupščine so bili doseženi s 73 odstotki, izdatK pa s 75 odstotki. Razlika Je bila pokrita iz rezervne?8 sklada.
Iz zadnje številke „Naše vezi
m
Pred kratkim je izšla če- člane kolektiva z delom in trta letošnja številka »Naše sklepi centralnega delavske-vezi«, glasila delovne skup- ga sveta in centralnega nosti kombinata lesne indu- upravnega odbora, razen te-strije INLES Ribnica. Glav- ga pa še s sklepi strokovni sestavki v glasilu so »De- »nega kolegija, lo samoupravnih organov«, Več sestavkov je posve-v katerem pisec seznanja
Nekdanji interniranci spet v taboriščih
čenih varnosti pri delu: »Očka, vrni se zdrav domov«, v katerem so omenjeni vzroki in posledice nekaterih obratnih nesreč, ki so se zgodile v zadnjih Organizacije ZB v ribniški meseci pri INLES; »Spre-občini nameravajo v prihod- menjena vloga in naloge in-iXjem letu organizirati obiske špekcije dela« in »Novosti v nekdanja koncentracijska v invalidskem zavarovanju«, taborišča v Gonarsu, Viscu, Časopis seznanja člane ko-Trevisu, Remici, Padovi in na lektiva še s samoupravnimi Rabu. O spominskih potova- akti in podjetji, letošnjimi njih se bodo pogovorili na investicijami v posameznih letošnjih občnih zborih ZB. obratih (a brez zneskov); I^ta 1942 je bilo interniranih z odstranjevanjem nekaterih tudi več ljudi iz ribniške ob- napak, ki so v preteklem Čine.	letu zmanjšale gospodarske
uspehe podjetja in drugi.
Urednik Franc Levstek je napisal tudi dve kritično-Na dan mrtvih je bila na humoristični zgodbi. V prvi pokopališču na Ugarju spo- si je privoščil »sestankar-minska svečanost, na kateri stvo«, v drugi pa slabosti so sodelovali učenci ribniške pavšalnih zadolžitev, ki po-osnovne šole in pevci. Gro- tegnejo za seboj še postran-bove padlih borcev in spo- ske zadolžitve in terjajo od minska obeležja so lepo okra- zadolženega krepak živčni sili.	davek-
Svečanost na Ugarju
DOGODKI V »INLESOVEM« OBRATU »SMREKA«
Konec neredu, kraji in šušmarstvom!
Izvršni odbor sindikata je po temeljiti razpravi o raznih napakah umaknil ostavko — Splošna ugotovitev: potrebne je več discipline in doslednosti — Obratnega delavskega sveta in sindikalne podružnice ne sme nihče podcenjevati
jo na zmanjšanje skupnega dohodka, kar ima za posledico tudi	manjši	osebni
dohodek.
Na seji so ugotavljali, da je preveč režijskih ur in da bi bilo treba izvesti novo sistematizacijo vodilnih delovnih mest. Sicer je o tem obratni delavski svet že raz-pravi jal in sklepal, konkretno za mizarsko ekonomsko enoto, ki jim dela največ preglavic, vendar se sklepi še do danes niso realizirali. Kritični so bili tudi do tistih članov kolektiva — na srečo jih je malo — ki zaradi pijančevanja delajo »plave ših-te«, in zahtevali, da se s temi ljudmi strožje postopa, in če ne pomaga več nobeno opozorilo, naj jih odpustijo z dela. Pripombe so imeli tudi na račun stražarske službe, ki bo morala v bodoče preprečevati, da ne bo prihajalo do tatvin.
Precej bgsed je bilo o poslovanju , mizarske ekonomske enote, ki dela v glavnem za izvoz. Tudi letos imajo izgubo, vendar bo ta v primerjavi	z lanskim	l£-
tom precej	nižja. Z	boljšo
—  :-------------------------------------7~~'	'	“	ZTTT	T7T	T	77	organizacijo	dela in	izkori-
Največ dolgujejo kmetje, obrtniki in gostilničarji — Odborniki so zahtevali, ščanjem notranjih rezerv in naj davke dosledno iztirjajo — Dohodki v občinski proračun ne pritekajo drugim bi se dalo pošlo
nn nlanii	van->e še izboljšati.
"	^_________________________________________________Nadalje	so	ugotovili,	da
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so davkov že za nekaj let. Km«- j*	^S^shSSfe
razpravljali	o	realizaciji	proračunskih	dohodkov	in	je	odborniki so	poudarili,	da	dži	podcenjuje	kar
tedatkovJ za	prvih	devet masecevjetos, sprejeli	urba-	ne	more	brh	nobenega _op^
Izvršni odbor sindikalne podružnice v ostavki na obratu »Smreka« v Loškem potoku je imel 2. novembra sejo, na kateri so se temeljito pogovorili o vzrokih, ki so jih napotili, da demonstrativno podajo kolektivno ostavko odbora sindikata.
Na seji so napravili temeljit obračun dela v obratu. Prečesali so vse ekonomske enote v obratu in pri tem ugotovili nekatere nepravilnosti, katere je mogoče in jih bodo morali odpraviti. Od časa do časa se vrstijo manjše kraje- Zdaj zmanjka olje za podmaz strojnih naprav, pa deske, iz katerih si posamezniki delajo razne stvari za domače potrebe. In to celo med delovnim časom. Navedli bi lahko še več stvari, ki so obratu v kvar in navsezadnje vpliva-
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA
Zasebniki neredno plačujejo davke
nistična načrta Ribnice in Sodražice, razpravljali o poročilu o izidu referenduma pri »Gradbeniku« in odločili, da se za to podjetje uvede redna likvidacija, ter razpravljali in glasovali še o več drugih zadevah.
vanje. Baje imajo vse preveč oblasti v rokah posamezni oddelkovodje. Le-ti pa bi morali v večji meri poskrbeti za delovno disciplino, ki ponekod šepa- Bistvo vsega, kar je bilo povedano na seji, je, da je potrebno zaostriti delovno disciplino ter odgovornost in soodgovornost vseh članov kolektiva, ki šteje okrog 150 ljudi. Ljudje bi se morali zavedati, da jim »Smreka« pomeni življenjski obstoj in da bodo vsi ukrepi za odpravo nepravilnosti in s tem za izboljšanje poslovanja imela odraz v tem, da bodo njihove kuverte ob izplačilnem dnevu bolj polne kot zdaj.
Na kraju so predsednik in ičlani izvršnega odbora sindikalne podružnice umaknili ostavke, vendar pa s pogojem, da začne vodstvo obrata z ukrepi za odpravljanje napak, ki so bile obravnane na tej in na prejšnjih sejah sindikata ter v organih delavskega samoupravljanja.	-r
Tatovi na Grmadi
Pred dnevi se je nekdo vtihotapil v turistični dom na Grmadi in odnesel nekaj skromnih zalog, škoda ni velika. To je bila prva tatvina v tej turistični postojanki.
Občinski letni proračun je Do kcnca septembra so
KRATKE IZ DOLENJE VASI
/
CCENCI DVEH ČE i RTIH mev, pa je spet pritličen. Kdo
kov ne plačujejo. Tudi izgovori, da ne morejo prodati živine, krompirja itd., ne morejo biti opravičilo, saj so po-
  ________  .	.	nudili doslej zadrugi v
bil v prvih devetih mesecih	dolgovali kmetje 906.176 Ndin	odkup le malo živine in	 __________
dosežen z 68 odstotki, kar	(Ž7.970 Ndin prispevek fede-	krompirja. Vsi kmetje, ki pra-	razredov	šole	iz Dolenje vasi	ve, če‘take” stopničaste hiše iepša-
Pomem, da znaša priman;-	raciji, 155.326 Ndin prispevejc	VOčasno plačujejo davke,	vte™	V^ROG^ove	šole v do-
dohodkov 7 odstotkov,	občini in 722.880 Nam	zahtevajo, naj tudi OStall SVO-	sjt0	jamo	& Predjamskemu gra.	lenji vasi so zadnja	leta nasadili
Tudi temeljna izobraževalna	za zdravstveno zavarovanje),	je obveznosti v redu porav-	du.	v šoli	so se	učili o Krasu in	že precej okrasnega	grmičevja m
Skupnost ie imela za 4 od- ob r miki 271.855 Nd'n (114.673 .naio -	kraških jamah, zato pa jih je drevja. Tik ob cesti raste lep,
j tj j,	,	rv.	uctju.	zanimalo,	kakšne	so	pravzaprav	ckrog tr: metre visok macesen,
stotke manj dohodka, kot je Ndin prispevek oblini jn nrJhnrnilri na «o rudi do- iame. Učenci so bili z izletom Nedavno je bil nekemu objestne-bilo predvideno. Primanjkljaj 157.182 Ndin občinski pro-	p	in vsem, kar so to nedeljo videli, verjetno na poti, pa mu je odlo-
el"*«®................. mil lepo raščen vrh. . Kdo ve.
zakaj?
H ZADNJA LETA je tudi v Dolenji vasi in Prigorici zrasla vrsta novih hiš. V Prigorici gradijo ob cesti nasproti pokopališča, v Dolenji vasi pa na prostoru med novo cesto in cesto proti Blatam. Kaže, da bo v prihodnje še več gradenj, pa bi bilo dobro, da bi čim prej pripravili tudi za to področje zazidalni načrt, kakor ga imajo v Ribnici in Sodražici.
■ KRAJEVNA SKUPNOST V PRIGORICI je pričela urejati ya
. X	V/	_	#«1. • .1 a iii V ovlili ZfcUtl iJO
zasebni ■U(^arii1> naJ upravne slu/.be zadovoljni.
v proračunu pa seveda vpli- metni davek) in	...	;
va tako, da tudi porabniki gostilničarji 262.256 N din občinsKe SKupscine v pr^ u NERAJ DN1 KASNEjE ^
Proračunskih sredstev ne do- (36.750 Ndin prispevka občini	v	bili	v^LUuiianl-
bivajo vsega denarja, ki je in 225.506 Ndin občinski pro- pravočasno o ves e, . m o og.ledaii ^ sl igrico Hodl de Bodj bil zanje predviden ob spre- metni davek).	davka morajo plac i na i-. , ali vedri vode v izvedbi Mia-
jemu letošnjega proračuna. Občinska skupščina je po od cesa plačujejo dav^e m gnstega Proračunski dohodki so treh \etih spet zaposlila davč- do kdaj je treba dav^e pla- Mladinskem gledališču še dve n^njši, kot je bilo predvide- nega izterjevalca^ odborniki čati. Razen tega so odbomi- predstavi. n°. predvsem zato, ker kmet- pa so na seji poudarili da ki opozorili, da imajo neka- g krajevna skupnost ie je, obrtniki in	zasebni gostil	je treba prav	vse	davčne	teri zasebniki od svojih de-
ničarji ne plačujejo redno zaostanke izterjati. Nekateri javnosti velike dobičke, ne nemarjeno. Sredi vasi je zanimiva svojih davkov	in prispevkov	kmetje namreč	niso	olačali	plačujejo pa nobenih dajatev,	kapelica,	posvečena mnogim pad.	Sko kanalizacijo. Odločili so se
1:—	speljati knnalizaciio v potok Rio-
ZAČELA SE JE LIKVIDACIJA »GRADBENIKA«
Izguba je narasla na 34 milijonov
lim domačinom v prvi svetovni vojni, ki pa doslej zaradi neugledne okolice ni prišla prav do izraza. Glavna ulica in ulica proti Lipovcu sta asfaltirani, prostor med njima pa so zasuli in ga nameravajo spremenit^ v park. Te dni so podrli nekaj starih lip, namesto njih pa bodo nasadili okrasno drevje in grmičevje. Do kapelice so tlakovali dve stezi  ....................Dolenja	vas mnogo
NE HODI BOMOV BREZ &:9 “VI
*a redno likvidacijo sta se odločila kolektiv »Gradbenika« in občinska f^^pSač^ff skupščina — Iščejo rešitev, da bi zaposlili vse člane kolektiva likvidira«
nega podjetja
Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji 30. oktobra soglasno sprejela odločbo o redni likvidaciji podjetja »Gradbenik«. Izvedla jo bo likvidacijska komisija, ki je bila na seji imenovana, njen predsednik Pa je Franc Lapajne.. Likvidacijski postopek se je začel s 1. novembrom.
Izguba v »Gradbeniku«, ki Je konec lanskega leta znašla okoli 9 milijonov SD, 86 je letos med prisilno ^Pravo še povečala in zna-
ša
po ugotovitvah službe
^užbenega knjigovodstva 34 milijonov S din.
Kolektiv »Gradbenika« je Uvidel, da podjetju zaradi ^jhne storilnosti in slabe °rganizacije dela ni rešitve, fto se je na referendumu 18 • oktobra odločil z veliko pečino glasov za redno li-fcvidaijo, (87 članov je glasovalo za redno likvidacijo, 6 Proti, 5 glasvvnic pa ni bilo ^javnih).
Vse kaže, da bo osnovna Sr©dstva »Gradbenika« in večino delavcev prevzelo ribniško Stanovanjsko komunalno podjetje. Vendar
je služba družbenega knjigovodstva že opozorila občinsko skupščino, naj posveti tako povečanemu Stanovanjskemu podjetju posebno pozornost, da ne bo zašlo v podobne težave kot »Gradbenik«.
Na seji skupščine so se odborniki posebno pozanimali, če bodo dobili vsi delavci likvidiranega podjetja zaposlitev. Odgovorjeno jim je bilo, da bodo vsi dobili odpoved, nato pa bo Stanovanjsko komunalno podjetje na podlagi razpisa zaposlilo potrebno število delavcev. Nobenega zagotovila ni, da bodo dobili vsi člani kolektiva »Gradbenik« zaposlitev pri Stanovanjskem komunalnem podjetju. Vendar pa le vodstvo te de-
lovne organizacije že ukrenilo vse, da bi dobilo delo čimiveč članov kolektiva likvidiranega »Gradbenika«, če ne celo vsi. Tako bodo pri Stanovanjskem komunalnem podjetju odpustili vse sezonce in jih nadomestili z domačimi delavci, razen tega pa iščejo zanje delo še v obmorskih krajih (Reka. Umag).
nico, o čemer pa Dolenjevaščanl nočejo ničesar slišati. Predvsem poleti je struga potoka skoro povsem suha in bi odpadna voda iz prigoriške kanalizacije povzročala neznosen smrad.
_	■	DAN	MRTVIH	so	na	območ-
nadstropje in tri okna zamenjali	ju Dolenje vasi lepo praznovali,
z dvema, širišima. Zdaj ne sme-	Dopoldne se je na pokopališču v
jo več preurejati hiš, vsaj dela	Prigorici ;uralo precej šolske
ob cesti ne, zaradi česar se ljudje	mladine, gasilcev in drugih lz
jih vaška posebnost prav nič ne	Gbeh vasj ter počastilo spomin
zanima; hočejo pač preurediti sta-	padlih borcev. Partizanski grobo
novanja, pridobiti večji stanovanj.	Vj> prav tako pa vse pokopališče,
■ PRED LETI SO DOLENJO VAS proglasili za zgodovinsko zaščiteno naselje zaradi zanimive arhitekture:	skoro	vse	hiše	so
bile s pročeljem s tremi okni obrnjene na cesto. Ljudje so mnogo hiš že preuredili, dvignili za
ski prostor. Cniinp ne pusti in tako je v Vasi že precej prav čudnih spačkov. Medtem ko pred-nega dela hiš ne smejo popravljati, popravljajo srednji del hiš, zadnji del hiše, kjer je navadno
Tudi prijatelji,
delovni tovariši in znanci
bi radi izkazali poslednjo čast Vašemu umrlemu svojcu. Ne pozabite zato, prosimo, obvestiti krog Vaših znancev z osmrtnico v
DOLENJSKEM LISTU
Osmrtnice in zahvale v obliki osmrtnic objavljamo po znižani ceni. Osmrtnica v tej velikosti stane
110.- Ndin.
je bilo lepo urejeno. Predsednik krajevne organizacije ZB je imel krajši govor, šolarji so recitirali nekaj pesmi, pevci iz obeh vasi pa so zapeli dve pesmi.
■ FANTJE IZ DOLENJE VASI in Prigorice so včasih sloveli kot odlični pevci. Pred leti so imeli celo pevski zbor, vendar je kasneje razpadel, kljub temu pa še v mnogih tiči skrita želja po petju. Ljudje in glasovi so, tudi pevovodjo bi dobili, le dobre volje in časa verjetno primanjkuje. Fantje oziroma možje, Ki so za dan mrtvih na pokopališču tako lepo zapeli, ne da bi se prej kaj pripravljali, naj razmislijo o tem. Skoda, da bi tako lepi glasovi propadli!
Oddolžili smo se spominu na padle
Krajevne organizacije Zveze borcev NOV so na dan mrtvih v vseh večjih krajih organizirale na pokopališčih, kjer so skupna grobišča padlih borcev, in na drugih mestih pred spomeniki padlih spominske komemoracije. Pred spomenike in spominska obeležja pa so položili vence. Tako so se oddolžili spominu padlih borcev, talcev, aktivistov in žrtev fašističnega nasilja. Na slovesnostih je bilo precejšnje število ljudi.
-r
Božidar Pahor je predaval
Delavska univerza v Ribnici je skupno z občinskim sindikalnim svetom organizirala predavanje o aktualnih zunanjepolitičnih dogajanjih v svetu za funkcionarje sindikalnih podružnic in predsednike samoupravnih organov. Predaval je. novinar »Dela« Božidar Pahor. Predavanje je bilo zelo zanimivo, samo škoda, da se ga je udeležilo razmeroma malo vabljenih ljudi.
•r
Sladak kostanj na Slemenih
Na Slemenih je bila letos narava zelo radodarna. Poleg sadja je dobro obrodil tudi domači kostanj. Zato ni nič čudnega, da je bilo v teh dneh na Slemenih veliko obiskovalcev. Zanimivo je, da v ribniški občini raste domači kostanj samo na Slemenih. Svet je višinski in ves dan izpostavljen soncu. Kostanj je zelo dober in tudi plodovi so debeli.
Stlačeni potniki
Avtobus, ki vozi na progi Trava—Ribnica—Ljubljana je v dnevih pred prazniki in dan po praznikih ter ob ponedeljkih zjutraj tako natlačen z ljudmi, da prevoz ni ničemur podoben- To se dogaja iz tedna v teden, iz meseca v mesec. Podjebju SAP Ljubljana gre samo za zaslužek in mu ni mar za potnike, ki se jeze nad takim prevozom. Ali ne bi mogli urediti tako, da bi podjetje poslalo na navedeno progo, ko je naval potnikov najhujši (ob sobotah in ponedeljkih ter dnevih pred državni-nimi prazniki in po njih) večji avtobus.
-r
Tudi o izpitih in nadomestilu
Na seji izvršnega odbora ribniške izobraževalne skupnosti so med drugim načeli tudi ‘ vprašanje strokovnih izpitov za prosvetne delavce. Menili so, da jih morajo tisti, ki teh izpitov še nimajo, čimprej opraviti. Ker so prosvetni delavci, ki delajo na težavnih delovnih mestih, deležni brezplačnega stanovanja in drv za kurjavo, so predlagali, naj bi jim to ugodnost v bodoče priznavali v denarju.	-r
Glasbena šola in DU v izobraževalno skupnost
Na zadnji seji izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Ribnica- so sprejeli sklep, da bo skupnost prihodnje leto prevzela firfansi-ranje glasbene šole in delavske univerze. S tem bo omogočeno enotno planiranje sredstev za vse vzgojno-izo-braževalne dejavnosti v občini.	-r
REŠETO
Griček je bi! poln
Na slovesnosti na dan mr tv: h se je na Gričku nad Črnomljem zbralo veliko odraslih in šolske mladine. V j lepem programu, sestavi je- j nem iz recitacij in pevskih ' točk, ki jih je pripravila šol- j ska mladina, je sodelovala ; tudi črnomeljska godba na pihkila. Enota JLA je izstrelila j častno salivo. V vsej občini so bili spomeniki NOB in partizanska grobišča polni rož, v vseh večjih krajevnih središčih pa so bile žalne svečanosti
Mladoletni
prestopniki
V	vzgojnih zavodih so 4 mladoletni prestopniki iz Črnomeljske občine. Kazenski senat za mladoletnika pri okrožnem sodišču je v letu 1963 obravnaval prestopke treh mladoletnikov iz občine Črnomelj, v letu 1965 prestopke 17 mladoletnikov, v letu 1966 prestopke 9 mladoletnikov in letos prestopke 14 mladoletnikov. Letos je šlo samo v enem primeru za prestopke skupine 5 mladoletnikov, sicer pa delajo prestopke mladoletniki večinoma kot posamezniki Največkrat se pre-grešajo z manjšimi krajami ali pa z »izposojanjem« tujih motornih vozil, najpogosteje mopedov. Letos sta samo dva mladoletnika naredila tako hude prestopke, da ju je bilo treba poslati v vzgojni zavod v Radeče.
Le 30 odst. učencev dobiva malico
Na osnovnih šolah v črnomaljski občini je 2709 otrok, v gimnaziji jih je 133, v BEL-TOVI poklicni šoli pa 80. Samo 30 odst. vseh šolskih otrok prejema v šolah malico, ki jo pripravljajo šolske kuhinje. Takšne kuhinje so samo na šolah v Črnomlju, Dragatušu in na Vinici. Precej otrok je podhranjenih, največ takšnih pa je iz ciganskih družin ter iz vrst otrok v adlešički in gribeljski okolici. Zlasti v prvih razredih osnovne šole je veliko otrok rahitičnih in slabokrvnih ali pa imajo bolno zobovje in slabo držo zaradi podhran i enostd.
Begrad" zgradil veliko novega
Tako kot vedno je imelo Belokranjsko gradbeno podjetje BEGRAD Črnomelj tudi letos nekaj gradbišč v Beli krajini, druga pa na sosednjem hrvaškem področju. Letos so zgradili: večji transformator na Svibniku, -vinsko klet v ftjetliki in vinske cisterne v njej, večji transformator na Virgin mostu v SRH, opravili so manjša dela
pri dograditvi stanovanjskega bloka v Topuskem, opravili so nekaj manjših adaptacij v Dugi Resi, zgradili skladišča za STP Črnomelj v Črnomlju, zgradili 20 stanovanjski blok v Črnomlju, nekaj manjših stvari pri NOVOTEKSU v Metliki, začeli pa so graditi tudi novi gasilski dom v Gr-nomliju in skladišča pri mlinu v Črnomlju.
Le 33 otrok Eetos v kolonijah
počitnice le 33 socialno in zdravstveno prizadetih otrok: 23 jih je preživelo počitnice v počitniški koloniji RK Novo mesto v Fazanu pri Portorožu, 10 pa v planinskem domu na Mirni gori.
Viniški šolarji bodo v dveh letih, tako je predvideno v njihovem delovnem programu, okolico šole spremenili v rekreacijski prostor in zanimiv park. Na fotografiji jih vidite, kako s krampi in lopatami pripravljajo teren za rekreacijski poligon. Zraven njega bo stalo še večje športno igrišče. Ob cesti sadijo topole in breze, med travo, krog in krog šole, pa bodo skrite zanimivosti. Eno teh, pravo jadralno letalo, bodo dobili v kratkem. (Foto: R. Bačer)
RAZPRAVA O OSNUTKU NOVEGA ZAKONA
Kmetje so se izrekli za zavarovanje
Vsi so za osnovni prispevek, ki je lahko višji od 3,7 odst. od katastrskega dohodka — Tudi kmetijske zadruge in družbena posestva naj plačujejo od svojih zemljišč — V prihodnosti zagotoviti enake pravice, kot jih imajo
kmetje v sosednih državah
Promet se še vedno povečuje
V	samopostrežni trgovini PREHRANE v Črnomlju so ustvarili lani 252 milijonov S din prometa. Letošnji plan predvideva 278 milijonov S din, do Konca oktobra pa so ustvarili 230 milijonov S din. Kljub reformi in kljub tarnanju, da je denarja vedno manj, pa se promet v črnomaljski PREHRANI iz meseca v mesec povečuje. Letos je bil v vseh mesecih večji kot lansko leto. Nič čudnega, saj je trgovina dobro založena, cene niso pretirane, potrošniki pa zato radi zahajajo tja
Premajhna reklama za Prešernove knjige
3. novembra je bil v Črnomlju posvet občinskega odbora Prešernove družbe s poverjeniki. Na posvetu so ugotovili, da se število članov družbe in število naročnikov knjig Prešernove družbe zmanjšujeta. Pogovorili so se
o	tem, Kako delo poživeti in kako povrniti knjigam Prešernove družbe nekdanjo priljubljenost med prebivalstvom. Omenili so, da dobivajo iz direkcije iz Ljubljane vse premalo propagandnega gradiva in da je za knjige Prešernove družbe premalo reklame.
Občinska konferenca SZDL Črnomelj je pretekli teden priredila po vseh večjih krajevnih središčih v občini javne tribune o kmečkem zdravstvenem zavarovanju. Takšne tribune so bile v Starem trgu, na Vinici, v Adlešičih, Se-I miču, na Gribljah in v Čr-! nomlju. Povsod so kmetje ; prizadeto razpravljali o os-! nutku novega zakona o kmeč-| kem zdravstvenem zavarova-: nju in dali nanj več korist-! nih pripomb.
I Na vseh tribunah so predlagali, naj bi v bodoče plačevali osnovni prispevek od . katastrskega dohodka vsi la-j stniki zemljišč, tudi tisti, ki I so v rednem delovnem raz-: mer ju in upokojenci. Menili so, da bi bila lahko osn. prispevna stopnja višja kot 3,7 odst. od katastrskega dohodka. Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmerju ali pa. so upokojenci, naj bi plačevali nižji prispevek kot čisti kmetje.
Na tribunah so bili mnenja, naj bi bila s prispevkom za skalad kmečkega zdravstvenega zavarovanja obremenjena tudi zemlja kmetijskih zadrug in družbenih posestev. Borci kmetje so z zado-
voljstvom- ugotavljali, da osnutek novega zakona pušča njihov dosedanji položaj nespremenjen. Posebnih pripomb k novemu načinu obremenjevanja zavezancev, ki ga predlaga osnutek, ni bilo na nobeni tribuni. -
Domala povsod so poudarjali, da Di bilo potrebno razmišljati o popolnejšem kmečkem zdravstvenem zavarovanju, ki bi bilo po pravicah enako tistemu, ki ga že imajo kmetje v vseh sosednih državah. Opozorili so, da vedo, da je zaenkrat na voljo premalo denarja za takšno zavarovanje, toda čas hitro beži in zato bd bilo prav, kot so me nili, da bi zakonodajalec o tem že zdaj razmišljal ter pripravljal osnutke v tej smeri.’
V	razpravi so ugotovili, da novi osnutek bistveno ne razširja pravic zavarovancev, pa tudi omejuje jih ne, pač pa bolj čvrsto ureja razmerje med zavarovanci in skupnostjo socialnega zavarovanja
Na vseh tribunah so hkrati govorili tudi o mednarodni politiki, še zlasti pa o izreal-ski agresiji na arabske države. Udeležence je najbolj zanimalo, zakaj je arabska voj-
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ S PESKOM POSUTA K)T đo spomenika padlih borcev na Gričku je napravljena samo za peSce, ne pa za motorna vozila. Nekateri avtomobilisti se pripeljejo prav do spomenika ter uni čujejo pot in nasade, zato bi bilo umestno pri odcepu z glavne ceste namestiti prepovedani prometni znak.
■ VOJ INSKA CESTA je bila za letošnji dan mrtvih lepo urejena. Občani so z zadovoljstvom pozdravili tudi ukrep krajevne skupnosti, ki je na začetku Ceste pod lipo postavila prometni znak, miličnik pa je ta dan vozila usmerjal na parkirni prostor. Tako so obiskovalci pokopališča v Vojni vasi letos nepoškcopljeni vrnili domov.
■ POHVALITI JE TREBA de
javnost Doma JLA v Črnomlju, ki je v času vojaških vaj na lepih panojih pred Kulturnim domom prikazoval lotograflje z »bojiSča«. Tudi sicer dom JLA stalno seznanja občane s slikovnim materialom, ki ponazarja najnovejše
novice v- <m:
čmjcmaJJsfiž kornum
dogodke v armadi, občasno pa prireja tudi večje liskovne razstave.
n NA KONCU VELIKEGA MOSTU v Loki se je pojavila nova napisna tabla, ki pove, da sta -brata Wolf odprla ključavničarsko in kleparsko delavnico. Ku3s,. da se zasebna obrt v Črnomlju dobro uveljavlja. •	,
■ v NOVEMBRU IN DECEMBRU bo v Črnomlju več gostovanj. 9. novembra bo gostovalo reško gledališče, 1. novembra pride Mladinsko gledališče iz Ljubljane uprizorit holandsko ljudsko pravljico »Hodi de Bodi«. Predstava tfo ob 19.30. 25. novembra bo gostovalo Mestno 'gledališče iz Ljubljane z »Vetrom v Sa-safrasovlh vejah«. V decembru bodo naslednje prireditve: 2. 12. bo Mladinsko gledališče predta-svilo »Pustolovščine Toma Sawer-, ja«, 16. 12. pa bo gostovalo Mestno gledališče s satiričnim kabaretom Miloša Mikelna »2x2 = 5«.
■ V -OKVIRU PROSLAV v po častitev oktobrske revolucije bo
v Črnomlju poleg rednih kino predstav še več dobrih filmov z vojaško tematiko: 7. in 8. novembra bodo predvajali »Alžlrko Džamilo« in »April 1941«. 15. in 16. novembra bo film »Mladi upornik« in »Jasenovac«. 6. in 7. decembra pa bodo vrteli film »Eša-Ion dr. M« in »Partizanske bolnice«.
ska doživela v junijskem spopadu tak neuspeh, kakšna je vloga Jugoslavije pri reševanju tega spora in kakšne so možnosti za hitro rešitev spora.
Člani konference SZDL so lahko' udeležencem na vsa vprašanja izčrpno odgovorili, saj jih je predsednik rep. konference SZDL Janez Vipotnik pred nedavnim res izčrpno seznanil z vzroki in s posledicami spopada na Srednjem vzhodu.
SLAViE ZA OBOJE HKRATI
Razen os rdne sla r ost ne akademije v Črnomlju v občini po kraj vnih sred ščih ue bo posebnih slovesnosti v počastitev 50-le n:ce Oktobrske revolucije:	Proslave bodo
združ li s praznovanj, m dneva republike in bodo za to p;il3Žnost na predveč;-r 29. novembra po krajevnih sr. di-ščih tol:ko bolj pcstii in sl .v-nostn’ p op-r m5.
Letos samo vpisani, prvi in četrti razredi
V	šolskem letu 1966/67 so bili zaradi pomanjkanja denarja planirani sistematični zdravstveni pregledi v 1. razred vpisanih šolarjev ter učencev prvih, četrtih in osmih razredov osnovne šole. Razen teh so bili deloma pregledani še učenci drugih in tretjih razredov na vseh šolah v občini. Letos je žal denarja še manj in v šolskem letu 1967/68 so v načrtu sistematični zdravstveni pregledi samo za otroke vpisane v 1. razred ter za šolarje prvih in četrtih razredov.
AKADEMIJA
V	počastitev 50-lotni-ce velike Oktobrske revolucije bo v sredo, 15. novembra, v Črnomlju slavnostna akademija. V programu sodelujejo pripadniki garnizona JLA, recitatorji z gimnazije, pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta in črnomaljska godba, svoje doživljaje pa bo pripovedoval udeleženec Oktobrske revolucije Jurij Špehar iz Damlja.
Leta 1965 je bilo v počitniških kolonijah in na organiziranem letovanju 120 otrok iz čmomeljske občine. Počitnice so večinoma preživeli na otoku Cresu. Naslednje leto jih je odšlo na otok Cres 212, 40 otrok pa je preživelo počitnice v raznih otroških klimatskih zdaviliščih s sredstvi socialnega zavarovanja.
Letos za počitnice socialno in zdravstveno prizadetih otrok sploh ni bilo nobenega denarja. Komunalni zavod za socialno zavarovanje ni poslal na zdravljenje niti enega otroka, čeprav je v občini precej bolnih otrok, ki so takšnega zdravljenja nujno potrebni. Z denarjem., ki je ostal neizrabljen od lani, je odšlo letos na organizirane
Včasih 140, danes le 44 gojencev
V	dijaškem internatu, ki je bil zgrajen v Črnomlju po vojni, je bilo včasih od 120 do 140 gojencev. Več prostorov v internatu zaseda zdaj črnomaljska gimnazija. V njem stanuje letos le 44 gojencev: 23 jih obiskuje osnovno šolo,
13	poklicno šolo, 8 pa gimnazijo. Mesečna vzdrževalni-na v internatu je 20.000 S din-
Predlagali, čakali in dočakali
Ob razpravi o osnutku novega zakona o kmečkem zdravstvenem zavarovanju je več? kmetov pripomnilo, da so kmetovalci že pred dvema letoma predlagali takšen zakon kot je zdaj v razpravi. Njihova stališča, ki so zdaj sprejeta, so takrat posredovali republiški skupščini po vseh rednih poteh in s posredovanjem občinske skupščine, pa ni bilo odziva Zdaj, po dveh letih, so njihovi predlogi upoštevani. »Ali ni
1	prav osnutek novega zakona dokaz, da je včasih dobro poslušati tudi nas kmete?« so vpraševali mnogi kmetje. Priznati je treba, da imajo prav!
V letu dni je z deiom uspel
Avtomehanična delavnica Matije Štuklja v Črnomlju ni nikoli prazna
Mehaniku Štuklju, ki ima Pod smreko svojo delavnico, pravijo v Črnomlju kar »Tiče«. Čeprav nima razobešene nobene table, ima vselej polno delavnico vseh vrst vozil.
Tisti dan, ko sva se pogovarjala, je imel na dvorišču
11	avtomobilov in nekaj motorjev, , a še se mu je zdeio malo:
— Danes ni ravno posebnega prometa, — je dejal. — Navadno je več vozil . ..
Potrdil je, da je res, kar so mi povedali ljudte, da ima delavnico odprto ob delavnikih, nedeljah ter praznikih.
— Začetnik sem, uspem .ah-ko samo s solidnim, cenenim in hitrim delom. Strankam moram biti vselej na voljo. Sele pred letom sem odprl svojo delavnico, prej pa sem bil pomočnik pri mojstru Einsiedlerju-
— Delate sami ali vam kdo pomaga?
— Pri meni je klepar, ki ima sicer svojo obrt, jaz pa imam enega pomočnika in enega delavca. Uradnih ur ne poznamo. Ker imamo malo delovnega prostora, sem začel dograjevati večjo delavnico. Razen tega nameravam zgraditi svojo cesto prav do hiše. Do konca meseca mora biti vse narejeno.
— Ali imate zaradi gradnje kakšne olajšave pri davkih?
Ob tem vprašanju se je le kislo nasmehnil In povedal:
—	Od vseh avtomehanikov v Črnomlju plačujem jaz največ, kljub temu da sem komaj začel in da razen tega še gradim delavnico. Zakaj j® tako, mi ni jasno! Sklenil sem napisati prošnjo na občino, če bo kaj pomagalo, pa Je vprašanje.
R-
y>">
Avtomehanik Tiče je v Črnomlju hitro zaslovel
VINSKA KLET ZA OBČINSKI PRAZNIK
Za 150 vagonov belokranjskih vin
Širom po Sloveniji tudi pet metliških vinotočev
Metliška vinska klet je pred dograditvijo in jo novi vinogradov. V zadnjih .bodo odprli za občinski praznik. Letos so dogradili letih Je kmetijska zadruga predelovalnico za 5 vagonov grozdja na dan, v sami °bnovlla 50_ ha svojih in 5 kleti pa so vgradili 18 betonskih cistern za 100 vago-	,etm“X,ereVajo
nov vina. V Metliki, Grosupljem m Ljubljani so od- obnavlti še več vinogradni-prli vinotoče, v kratkem pa nameravajo odpreti še en vinotoč v Ljubljani in enega v Črnomlju.
V popolnoma mehanizirani	bo njena skupna zmogljivost
Predelovalnici bodo uvedli	150 vagonov vina. Klet bo
sodobno predelavo črnih sort	samostojna enota pri metli-
grozdja na italijanski način,	ški kmetijski zadrugi.
V do zdaj neurejenem deiu	V preurejeni metliški kleti T. ...	.
kleti so vgradili 18 betonskih	bodo pripravljali predvsem	ff1
cistern za 100 vagonov vina.	vino iz belokranjskega grozd-
Ker ima klet od prej lesene	ja. Da bi povečali pridelke,
ških površin, tako da bi imeli ob koncu obnovljenih okoli 60 odstotkov vseh vinogradov.
Kmetijska zadruga je odprla za svojo klet vinotoče v Metliki, Grosupljem in v v Podmilščakovi ulici. V kratkem bodo odprli še en vinotoč v Ljubljani
cisterne za 50 vagonov vina, so posvetili veliko skrb ob- 'n ene=a % Črnomlju.
Njej ni bilo nikdar z rožicami postlano
CE ŽELITE
odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vaše mu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din.
UPRAVA LISTA
Na obisku pri oskrbovanki iz metliškega doma počitka
Oglašujte v DL!
Trafiko poleg lekarne v Metliki so začeli pred dnevi preurejati. Lokal bodo posodobili, da bo podoben drugim v bližini. Tobak in druge predmete prodajajo začasno v sosednjem prostoru. (Foto: Ivan Zoran)
Trlepova Marija je ena iz- nisem šla. Služila sem pri ■tted 85 oskrbovancev v me- več hišah po leto ali dve. Po-tliški komandi. Osem križev vsod so me imeli radi, ker ‘ftia za seboj, v življenju je sem dobro delala, toda na-
Poznala predvsem delo, zato enkrat je prišla starost. Ko še zdaj ne more mirovati.	nisem bila več sposobna za
»Včeraj sem jo dobila, ka- težko delo, mi je nekdanji ko je na kolenih strugala rednik priskrbel skromno Parket,« je povedala uprav- hišico. V njej sem živela, ho-
nica doma počitka. »Prav po- dila še pomagat na njive, do- -------------------------------—-------------------------------------------------------------------------------
di*i jo moramo od dela. Ka- kier se ni bajta podrla. Pred Licitacija za tri bloke v Metliki — Zanimanje za nakup stanovani — Druž
Med zasebniki le eden „črn"
150 malenkost ji že pustimo devetimi leti so me dali v Narediti, ker jo delo veseli, Metliko, novomeška občina toda struganja parketa pač pa zame plačuje.
benih zemljišč za zidavo zmanjkuje
pe morem dovoliti 80-letni *ervi .« Medtem so Trlepo-
vo poklicali. Boječe je sedla ..	_	,	...	.
>« povedala svolo življenjsko mkoSar; B,a
*•	j	-v	cnc	£>r	e	o	7Mri o n/vo clicon
— Ali ste tu zadovoljni?
— Moram biti, ko nimam
zgodbo:
t	mesecev	aean bila §e prijateljice, ki se me še
stara, ko me je mama iz Be- včasih
spomnijo. N avadno ra^:.!?e. Prui a na Kranj- sem vsako leto k njim
sester še živi, a noče slišati zame. V črmošnjicah imam še prijateljice, ki se me še
Te dni so izdali upravni organi nalog za rušenje Potrebno je omeniti, da se edine letos na čmo pričete hiše v metliški občini, v Metliki zelo hitro dobi Zaradi te edine črne gradnje	si	ni nihče belil las.	gradbeno dovoljenje,	saj je
Drugih 65 graditeljev — 45 jih	je	v Metliki — ne bo	treba čakati najdlje	mesec
nihče preganjal, ker so izpolnili vse predpisane for- dni. to Pa le v primeru, da malnosti.	prosilec nima pripravljenega
zemljišča.
Letos so torej izdali okoli hkrati pa bo izdelan urba- Družbenih zemljišč za ži-.	.	.na obisk, letos pa me je za- 65 gradbenih dovoljenj zaseb- nistični načrt razvoja obči- davo zmanjkuje, zato bodo
Jo	.	,,se	J.e	držala	bolezen.	Samo	to	si	nikom, v prihodnjem letu ne in	urbanistični redi za po-	poSiej graditelji'odvisni predigro..:.:!. Ra j la sem v urmoš-	še	želim,	da	bi	lahko	še	pa jih bodo gotovo še več. Ob samezne	kraje, posebej za Su-	vsem Qd dobre volje	in po-
sean^	plc	.	Ho	a	kdaj obiskala kraj, kjer sem koncu leta bo občinska skup- hor in Gradac. Pričakuje- pustljivosti tistega čigar par-
Tri '• ° m Pa a . Teta pu>(ila mladost in zdravje... ščina sprejela dopolnilni ur- jo, da bo to podlaga za še cej0 bodo hotel; kupiti Po-
sko ^ Trlepovim. Morala me
R. banistični načrt za Metliko, hitrejše zidanje zasebnih hiš.
Trlepova, ki me je redila, je 2 nicacj lepo ravnala. Ma-1110 se:n nekajkrat videla, ko Se je	oglasila giedoč	v me-
s^°, a	prinesla mi ni	nikdar
JJiS. Imela je še dve hčerki a°ma. Ko je redniea umrla 111 se ;e stric Trlep poročil 2 neko vdovo, sem šla z njim ge sedem let sem bi-*a pri hiši »za domačo«, potem sem šla služit.
Preden je mama umrla, jo
menda zapekla ve>>t, Po- ,.	.	., . ..	. .	—	«	.	.	- -	»	-	lpuii bjlliHiau ziuhvu
J«a je pome, da bi me ra- £	* 50 “	** *^ *i nič ^ilo. JSLovt^ JXv v m“-
^ videla, a me gospodar ni ^ uiemaio z de^anskTm cta te. skr.bl knve >>®° naPake Na ostanku so tudi zahteva- uiki< Za stanovanja v blokih Pustil	T”cli na njen	pogreb	®J J	J	- pn računanju«.	H,	naj napravijo v podjetju se zanima veliko zasebnikov,
datkt popravljeni. Ko pa so Delovni kolektiv LEPISA je n<?v0 inventuro,- tokrat s sta- mnogi pa bi radi stanovanja
Napaka ali zloraba v LEPISU?
Delavci seznanjeni s stanjem v podjetju — Zahtevajo novo inventuro
vedo, da zasebniki zelo neradi prodajajo zemljišča za zidavo, če pa jo, je zemljišče precej drago.
Napreduje tudi zidava stanovanjskih blokov. V prihodnjem letu bo SGP PIONIR iz Novega mesta v Metliki dogradilo 20-stanovanjski blok
V podjetju LEPIŠ na Su- pa so v podjetju mislili, da znanili z vsemi ugotovitva- za ^e^ovne organizacije. Pred horju so ugotovili, da se jim so bolje gospodarili, saj za iz- mi in domnevami, hkrati pa kratk£m so	c™°'
vknjiženi podatki o vredno- gubo niso vedeli, malo pa jih so jim priporočili, naj dela-	BEGRADZidavo	treh
■v
tim
išetati
fei;
Mii
mm}.
pregledali vknjižbe v prejš- bil o domnevani zloraoi (iz- njem na dan 31. oktobra, njih letih in jih med seboj gubi) obveščen na sestanku Na podlagi dosedanjih ugo-primerjali, se je pokazalo, 31. oktobra,, ki so se ga tovitev o prikrivanju dejan-da bi mogla biti v resnič- udeležili tudi predsednik in skega poslovnega stanja so nem prikazovanju ialog pri- podpredsednik občinske skup- v podjetje poklicali delavce krita večmilijonska izguba ščine in sekretar občinskega UNZ, da bodo opravili po-oziroma zloraba. Ves ta čas komiteja ZKS. Delavce so se- drobnejšo raziskavo.
tudi kupili.
Rebalans ob koncu leta
Davčni zavezanci v metliški občini neredno poravnavajo družbene dajatve. V obrti in nekaterih drugih dejavnostih je pobranih U do 44 odst. manj dajatev, kot je predvideno s proračunskim načrtom. Kmečki zavezanci zaostajajo za 27 odst. Tistim, ki jih je prizadela toča, bodo dajatve ali zmanjšali ali odpisali. Prav zdaj računajo, kolikšne naj bi bile olajšave. Ob tričetrtletju je imel občinski proračun za 4,1 odst. večje izdatke kot dohodke. Kot zdaj kaže, načrta proračunskih dohodkov gotovo ne bodo uresničili. Spremembo proračuna bodo naredili ob koncu leta. To bo edini rebalans v tem letu.
Akademija in pokal
V počastitev občinskega praznika bo v Metliki več kulturnih in športnih prireditev. 25. novembra zvečer bo svečana akademija, na kateri bo nastopila tudi domača kulturna skupina, 27. aii 28. novembra pa bo gostoval novomeški Oder mladih s Tavčar—Marinčevo igro »Otok in struga«. Ves november bodo delavske športne igre, tekmovali pa bodo v šahu, streljanju, namiznem tenisu in rokometu. Občinska skupščina in TVD Partizan sta razpisala nagrade, razen tega bo občinska skupščina najboljšemu športnemu kolektivu izročila prehodni pokal.
Skupna seja v čast oktobru
Proslavljanje 50. obletnice oktobrske revolucije v metliški občini se bo končalo s prikazovanjem filma »Aleksa Dundič«, ki so ga začeli te dni vrtiti v večjih krajih. V torek, 7. novembra, so imele družbeno-politične organizacije v Metliki svečano sejo v počastitev 50-obletnice ok tobrske revolucije.
Opozorilo voznikom vprežnih vozil
Lastniki avtomobilov, ki se v večernih urah vozijo z Gorjancev v Metliko, se pritožujejo, da so v stalni nevar-sti, da se zaletijo v kak neosvetljen kmečki voz, naložen s steljo, drvmi in podobnim. Do nesreče lahko pride zlasti pri srečavanju z naproti vozečimi avtomobili, ko svetloba avtomobilsikih luči, pa čeprav so zasenčene, vernika avta za hip zaslepi — in že lahko trešči v tak neosvetljen voz. Potrebno bi bilo, da bi prometna milica prav na tej cesti včasih nadzorovala voznike vprežnih vozov in jim, če ne gre drugače, s kaznimi dopovedala, da s svojo malomarnostjo in brezvestnostjo spravljajo v življenjsko nevarnost druge in sebe.
SPREHOD PO METLIKI
■ V METLIŠKI TURISTIČNI v julju dva metliška Študenta od-P1SARNI imajo registriranih 17 rinila z mopedom čez domačo me-1-udi iz Metlike, Gradca, Slamne jo in v slabih treh tednih prevo-
SPET JE MIMO SEZONA
„BELA KRAJINA" se je popravila
Italijani že prosijo za rezervacije v letu 1968
15. novembra bodo na Vinomeru zaradi preureditve zaprli obrat metliškega hotela BELA KRAJINA. Gostišče na kopališču ob Kolpi so že zaprli, po potrebi pa ga bodo spet odprli za novoletne in druge praznike v zimskem času.
vasi in Suhorja, ki oddajajo turistične sobe. Kot je videti, je ta vrsta turistične dejavnosti v Metliki Sele v povojih in jo bo treba prihodnje leto trdneje postaviti na noge.vVse se je do zdaj razvijalo po svoje, brez pravega vod. stva in nadzorstva s strani turističnega društva.
■ VELIKE NAPOVEDI IN PRIČAKOVANJA od letošnjega leta turizma se marsikje, pa tudi v Beli krajini niso do kraja izpolnila. Letos so do konca septembra v metliškem hotelu »Bela
Direktor Obrad Dimič je zahteval od osebja, da mora krajina« zabeležili i282^gostay is izboljšati kakovost storitev,
hrane in podobno. To pa je bilo nedvomno novo za metliški hotel, ki zdaj precej
Letos je obiskalo hotel pri-	največ Italijanov, ki pa se	bolje posluje kot pred leti.
bližno toliko domačih go-	že zdaj zanimajo za rezerva-	Da gre res ^ pomemben ^
stov kot lani. Znatno več obi-	clJe v prihodnjem letu.	predek v postrežbi, lahko
skovalcev je bilo iz Hrvaške. trel^veai bi° jih še ’več Preberemo tudi v knjigi vti-
'1’rdo življenje	je	pustilo	Nočitev S°	?15®' 0(1 te'	Tujcem odpirajo turistične	sov gostov, ki so hotel obi-
svoi 1)ex„t	Trlrno-	K& 50 °koU 650krat prencv	sobe tudi zasebniki. Uprava	skali in njegovo delo pohva-
va	,	J	P	čili tuji gostje iz 17 držav,	hotela razmišlja o povečavi	Uli. V prihodnje bodo dajali
j	_ leraJ	delala, te nava-	Lani so metliški hotel obi-	prenočitvenih prostorov ozi	gostom še več domačih ozi-
Se Pri 80	letili	ne mo-	skali gostje iz 12 držav. La-	roma o morebitni dozidavi	roma belokranjskih speciali-
domačih republik in 291 tujcev, med katerimi je bilo največ Italijanov, Nemcev, Avstrijcev in Angležev. Ni veliko, pa je vendar napredek v primesi s prejšnjimi leti, ko je le redko katerega gosta zanesla pot v Belo krajino.
■ NE SAMO TUJCI in ljubljanski TOP, tudi Metličani radi potujejo po svetu. Tako sta letos
zila skoraj 3000 kilometrov pod. Ogledala sta si Avstrijo, češkoslovaško in Madžarsko in se polna čudovitih vtisov vrnila v eMtliko. Lep zgled za nekatere metliške mladince, ki vse poletje v brezdelju pohajajo po Metliki in ne vedo, kako koristno mlademu človeku je tako razgledovanje po ožji domovini in širokem svetu.
■ TURISTIČNI PROSPEKT o Metliki, ki ga je domače turistično društvo izdalo pred tremi leti, je že pošel. Društvo ga namerava ponatisniti vsaj v 10.000 izvodih. Prav tako je na razpolago le ša kakih 10 vezanih izvodov Dularjeve knjige Metlika skozi stoletja ir. bo tudi tukaj treba poskrtptl za novo izdajo.
■ NA MESTNEM TRGU je pričela ljubljanska Tobačna tovarna, skladišče Novo mesto, preurejati trafiko v Flajšmanov hiši. Dela izvršuje Komunalno podjetje in bo lokal verjetno urejen do občinskega praznika.
ni in letos je bik) med tujci hotela.
tet.
meHiskititfednik
St- 45 (920)
DOLENJSKI LIST 21
V soboto Konferenca ZK
V narodnem domu bo v soboto, 11. novembra, prva seja občinske konference Zveze komunistov. Sestavlja jo 75 članov, ki so jih izvolili na krajevnih konferencah. O organizacijskih spremembah in metodičnih izboljšavah pri delu ZK bo govoril dosedanji sekretar občinskega Komiteja ZK Franc Bukovinsky. Vinko Jurkas bo podal referat o idejno-politični problematiki pri uresničevanju reforme v brežiški občini.
Mladina vabi na konferenco
V nedeljo, 12. novembra, bo v mali dvorani Doma JLA občinska „konferenca Zveze mladine. Poročilu o delu ob-činskega komiteja ZMS bo ,sledil referat z naslovom: »Mladi v družbenoekonomski reformi«. Mladina bo torej ocenila delo v preteklem obdobju in prisluhnila ekonomskim in družbenim problemom v občini.
Vodovod na Silovcu
Vaščani na Silovcu so letos februarja začeli kopati vodovod. Od zajetja do rezervoarja je 600 metrov razdalje. 150 metrov cevi je dala občinska skupščina. Vodo bodo napeljali v šest hiš. Lastniki upajo, da jo bodo dobili še to jesen. Pri napeljavi vodovoda jim je pomagala tudi Krajevna skupnost s približno 175,000 S din. Vse delo so opravili vaščani sami.
Zdaj bodo ostali brez vodovoda samo še Sromljani. če bi pokazali več zanimanja, bi se akcije lahko lotili skupno. Napravili oi večji rezervoar in odpadlo bi dvojno delo. Vaščani v Sromljah so imeli do sedaj v načrtu le ureditev vodnjaka, toda voda je ob večjih nalivih kalna; analiza je pokazala, da ni najbolj zdrava. Najbrž se bodo le morali odločiti za vodovod s Silovca.
Odločitev za delo v krožkih
Na treh - konferencah krajevnih organizacij Zveze komunistov v Brežicah so se člani izrekli za delo v krožkih. Vsak član organizacije je dolžan sodelovati v enem izmed krožkov. Zanj se bo opredelil po svojih interesih in nagnjenjih. Delo v krožkih je mišljeno kot poglobljena oblika idejnopolitičnega izpopolnjevanja v okviru debatnih srečanj. Tako bodo imeli vsi člani priložnost, da se pogovore o številnih vprašanjih, ki jih na konferencah ne bo mogoče tako temeljito obravnavati.
Kje bo stala trgovina?
Trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA iz Brežic je pokazalo pripravljenost, da bi v Cerkljah zgradilo sodoben trgovski lokal v poslopju, kjer bi imela prostore še pošta in krajevni urad.
Razgovori pa so bili prekinjeni in vse kaže, da lokal ne bo mogel stati nasproti gostilne Vahčič. Trgovsko podjetje bo moralo iskati drug prostor.
Matični urad Globoko
Oktobra izven bolnišnice ni bilo rojstev. Umrli so: Anton Štrucl, kmet iz Bojsnega, <77 let; Jože Krošelj, upokojenec iz Globokega, 58 let, in Andrej Kovačič, kmet Iz Piršenberga, 55 let.
Vaščani vsak dan na delu v jarkih
Iz mokriškega vodovoda napeljujejo vodo v Novo vas, Obrežje in Jesenice — Vsaka hiša je prispevala po 100.000 Sdin — Krajevna skupnost je zadovoljna z odzivom prebivalstva pri prostovoljnem delu
Prebivalci Jesenic, Obrežja in Nove vasi si prizadevno napeljujejo vodovod, že nekaj tednov so vsak dan na delu. Ob delavnikih se udeležuje prostovoljne delovne akcije okoli 40 ljudi, ob nede-
ljah pa jih pride tudi po 60.
Vodo *bodo napeljali iz skupnega vodovoda za Mokrice in Ribnico. Glavni vod je dolg tri kilometre, omrežje pa obsega 1.500 metrov. Vsaka hiša je prispevala po 100
Končno so dobili klubsko sobo I
S podstrešja v poslopju krajevnega urada na Bizeljskem so pred nedavnim prenesli opremo za klubski prostor v zadružni dom. Sobo za sestajanje je odstopila družbenim organizacijam kmetijska zadruga. Najemnine zanjo ne bo zaračunavala, zat.i vsi uporabniki pozdravljajo tolikšno razumevanje delovnega kolektiva.
Mladina se je novega prostora v zadružnem domu najbolj razveselila. Končno je dobila kotiček, kjer se iahko shaja. To bo ugodno vplivalo na njeno delo. Dejavnost mladinske organizacije nameravajo člani poživiti in začet-
ki kažejo, da bodo svoje na mere tudi uresničili.
Kraj. skupnost Bizeljsko je letos brez denarja, četudi ima, precej načrtov. Do zime bi rada poskrbela za ureditev vaških poti v Orešju, Dramlji in Vitni vasi. Toda najprej mora odplačati lanske dolgove. Občani upajo, da bodo kmalu dobili vsaj polovi co denarja, ki jim ga mora nakazati občina. V blagajno bi se moralo na Bizeljskem nateči do konca leta okoli tri milijone starih din iz prispevkov prebivalstva v četrtem davčnem okolišu. S tem denarjem pa bi lahko marsikaj napravili.
Zbor volivcev v Globokem
tisoč Sdin, predračunska vrednost pa je 140.000 Sdin na hišo. Do zdaj so zbrali osem milijonov Sdin.
Na to akcijo so se prebivalci pripravljali tri leta. Pri organizaciji jim je pomagala krajevna skupnost. Ko so razglasili začetek dela, so se vsi brez izjeme odzvali. Do decembra bi radi dokončali začeto delo. Ker jim je vojna pošta Bregana posodila tank kopač, jim je bilo prihranjeno precej fizičnega dela. Samo na zemljiščih, kjer stroj ni mogel blizu, so morali kopati ročno. Vojni pošti so občani za razumevanje zelo hvaležni.
Vode je za sedaj dovolj. Zmogljivost mokriškega vodovoda je po ugotovitvah komisije 172 kubikov dnevno, poraba pa bo s priključitvijo Jesenic, Nove vasi in Obrežja znašala okoli 60 kubikov na dan. Z rekonstrukcijo Mokric se bo predvidoma povečala za 30 odst., zatorej predstavniki krajevne skupnosti Jesenice upajo, da za njihov okoliš vode ne bo zmanjkalo.
Jt
4. novembra je bil v Globokem živahen zbor volivcev s tega območja. Občani so se pridno oglašali v razprava. Ker letos marsikdo ni mogel prodati sadja, so kritizirali zadrugo, ker ni bolje organizirala odkupa. Tudi s cenami niso bili zadovoljni. Zelo jih moti to, da odkupne cene pri živini nihajo, v mesnicah pa potrošnik tega skoraj ne občuti. Govorili so tudi o samoprispevku za gradnjo šol, brez katerega v občini ne bo mogoče rešiti tega problema. Dvomili so, da bo to akcijo možno izpel'ati.
Na zboru volivcev so po obravnavi perspektivnega plana občine izvolili še polovico novih članov v svet krajevne skupnosti in nov poravnalni svet.
Kostanjev rak v občini
Na območju katastrskih občin Bušeča vas, Pišece in Pavlova vas se je letos pojavil kostanjev rak. Obiranje in prodajanje plodov je bilo v teh krajih prepovedano, ker se bolezen s tem širi še na druga Območja. Sicer pa kostanjeva letina ni bila najboljša.
Delovno nedeljsko popoldne: v glavni vod polagajo cevi, nakar bodo pridne roke vaščanov jarek zakopale.
GIBANJE ZAPOSLOVANJA V I. POLLETJU LANI IN LETOS
Vrsta čakajočih se bo še daljšala
Odločujoča merila za zaposlitev naj bi bila v prihodnje predvsem strokovna usposobljenost, socialne razmere prosilca in čas čakanja na delo — Iz brežiške občine je trenutno zaposlenih v tujini 800 moških in žensk
V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je v istem obdobju letos zmanjšalo število zaposlenih v družbenem sektorju brežiške občine. Maj-
Razočarana mladina nam očita
Mladinska organizacija ne čuti opore pri drugih družbenih organizacijah — Odraslih ni na prireditve, ki jih pripravljajo mladi
Mladina iz Brežic se vedno znova pritožuje, da nihče ne posluša njenih želja. Na konferenci mestnega aktiva so mladi sicer priznali, da so pokazali premalo volje do dela, premalo resnosti, vendar tudi spodbud, ki so jih dali za več akcij, ni nihče vzel resno. Najbolj boli člane mladinske organizacije to, da nimajo prostora, kjer bi se lahko shajali. V prosvetnem domu so jim obljubili klubski prostor ob četrtkih, ko ni
kina, toda zelo pogosto ga zasede kdo drug. Pomanjkanje prostora za sestanke in klubske razgovore pa seveda še ni opravičilo za posedanje in kvartanje v »teksaški krčmi«, kot imenujejo restavracijo pri kinu. Tako vedenje mladih so na konferenci vsi obsodili.
Med drugim so povedali, da so se mladi ponudili za prostovoljno urejevanje parka pri gradu in za delo na stadionu, pa so jih na občini odpravili z izgovorom,
NOVO V BREŽICAH
da ni denarja za pripravo akcije.
V počastitev občinskega praznika in 50. obletnice oktobrske čevolucije je mladinski komite organiziral oddajo »Spoznavajmo svet in domovino«. Brežice so tokrat prvič sodelovale v javni radijski oddaji. Mladi so bili zelo razočarani, ker so bile prve vrste skoraj prazne. Mnogi, ki so prejeli vstopnice, niso prišli v dvorano. Podobno razočaranje s odoživeli mladinci tudi 25. maja na prireditvi »Pokaži, kaj znaš!«	Jt
hen porast beležijo le v gradbeništvu in gozdarstvu. Okrepil pa se je zasebni sektor, kjer je zaposlenost porasla za 26 odstotkov.
Prvih šest mesecev je bilo povprečno prijavljenih brez zaposlitve po 250 delavcev. V resnici je število ljudi, ki iščejo zaposlitev, večje, vendar se ti obračajo naravnost na delovne organizacije.
Razmerje »med prijavljenimi moškimi in ženskami je bilo letos 46,4 odst. proti 53,6 odstotka, žensk je torej nekoliko več. V tem obdobju se je povečalo število brezposelnih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, zmanjšalo pa se je število brezposelnih s poklicno šolo ter nižjo šolsko izobrazbo.
Mladih ljudi, ki so iskali prvo zaposlitev, je bilo na mesec prijavljenih povprečno 69 ali 27,6 odst. Lastnikov kmečkih posestev je bilo 30. junija med prijavljenci za zaposlitev 18, 46 pa je bilo članov kmečkih gospodinjstev. Za zaposlitev je bilo konec junija tudi 14 prošenj invalidov.
Denarno nadomestilo je od
■ V KNJIGARNAH Državne založbe Slovenije so od 6. novembra dalje s popustom naprodaj knjige in zbirke, ki so izšle pred letom 1967. Izjema so učbeniki in še nekatera druga dela. Ljubitelji književnosti imajo spet priložnost, da kupijo sebi, svojim in prijateljem lepe knjige, ki bi jih radi imeli na domačih policah.
■ GLASBENA SOLA sklicuje za danes popoldne razgovor s starši tistih otrok, ki so se prijavili za pouk ritmike in plesa. Prisotna bo tudi tovarišica, ki Je lani po-učevalar v tem oddelku
■ TURISTIČNA POSVETOVALNICA že zbira prijave za obisk ameriške drsalne revije v hali Tivoli v Ljubljani. Obiskovalce bodo vozili na prireditev avtobusi podjetja ‘SAP. Revija Holiday on
ice bo doživetje za slehernega
gj	Ca
■ TRGOVINE Z OBUTVIJO so
se že dobro založile za zimo. Tudi otroške obutve imajo precej. Ko se bo začelo slabo vreme, bo kupcev dosti več kot sedaj. Malo več izbire v barvah bi lahko ponudile trgovine pri gumijastih škornjih. Drugcd so izloThe polre modrih barv.
■ V JAVNI RADIJSKI ODDAJI
Spoznavajmo svet in domovino se je mladinska ekipa iz Brežic dobro odrezala. Ni sicer zmagala, vendar je dosegla časten neodločen rezultat. Z ekipo iz Tolmina si bosta delili nagrado 100.000 S-din. Dvorana se ni tako dobro izkazala in je za štiri točke zaostala za občinstvom iz Tolmina.
■ NA KONCERT združenih sim foničnih orkestrov Slovenske filharmonije, RTV in Opere Je predsednik občinske konference SZDL spremljal dva udeleženca oktobrske revolucije, ki sta bila vabljena na to osrednjo slovensko proslavo. ¥a sporedu je bila VII. Sostakovičeva simfonija, imenovana Leningrajska. Skladatelj jo Je med domovinsko vojno napisal ” obleganem Leningradu
Geometer Jože Zbontar iz Brežic meri zemljišče pred mokriškim gradom. Gostišče ga namerava odkupiti z grajskimi hlevi vred, kakor hitro bo za to na razpolago denar. (Foto: J. Teppev)
skupnega števila zaposlenih prejemalo na mesec povprečno 16 ljudi, zdravstveno varstvo'pa je imelo zagotovljeno 36 brezposelnih. Odstotek upravičencev, do denarnega nadomestila in zdravstvenega varstva je torej zelo nizek. V drugem polletju se bo ta številka precej povečala na račun KOVINE Bizeljsko.
Delovne organizacije so v prvem polletju prijavljale zelo malo prostih delovnih mest. Lani je bilo zabeleženih 519, letos pa komaj še 226.
Vajenskih učnih mest je po reformi vedno manj. V brežiški občini je na razpolago le 96 prostih učnih mest za razne poklice. Gimnazija sprejme do 120 dijakov, tehniška srednja šola v Krškem 160, vajenska šola lesne stroke v Sevnici pa 60 učencev.
šolsko obveznost je junija končalo približno 450 otrok, od tega 289 v osmem razredu. Približno 161 se jih ne bo moglo še letos vključiti v uk. Te številke nas opozarjajo, da je vključevanje mladine v po-klice dokaj kritično, pričakovati pa je, da se bo še zaostrilo.
Po podatkih občinske uprave je iz brežiške občine začasno zaposlenih v tujini 800 delavcev, in sicer: v ZR Nem; čiji 343, v Avstriji 400, v Švici 20, v Franciji 16, na švedskem 16 in v Holandiji 5. Možnosti za zaposlitev v Zahodni Nemčiji in Avstriji se bodo naslednje leto najbrž precej zmanjšale. Torej if treba računati na večje število povratnikov.
Spričo tega bi morali v ob' čini že zdaj oblikovati pol#** ko zaposlovanja in v prv| vrsti dosledno uveljavljat’ strokovno-kvalifikacijska na; čela, na drugi strani pa tudi socialno-ekonomske vidike s stališča dolgoročnih interesov delovnih organizacij in širše družbene skupnosti. Služba za zaposlovanje naj bi P°^e' čala svoj vpliv, to pa bo no le, če bodo delovne orfS?‘ nizacije vestneje priiav^a oro^ta delovna me«*«
BREŽIŠKE VESTI cel
DROBNE
S KONFERENCE ZVEZE KOMT7NTSTOV NA SENOVEM
s senovega „Niti ure ne smemo več zamuditi
_ NA DAN MRTVIH DOPOLDNE je prišlo veliko ljudi na žalno svečanost k spomeniku padlih borcev. Združena je bila s kulturnim programom. Popoldne je bila se komemoracija pred spomenikom v Brestanici. Tam so poskrbeli za ozvočenje, da je občinstvo laže sledilo programu, šolska mladina Je imela žalne svečanosti že dan pred praznikom.
, ■ PO DOLGIH RAZPRAVAH
SO KONČNO le določili prostor za novo pokopališče na Senovem. Graditi ga bodo začeli že prihodnje leto. Pokopališče bo v smeri Dovškega pod Klanškovim gozdom. Ta rešitev bo izmed vseh možnih variant najcenejša.
■ NA PROSTORU, KJER ODDAJAJO PREMOG bližnjim kupcem in rudarjem, je zadnje dni Prava gneča. Vsakdo hiti, da bi se pravočasno oskrbel s kurjavo za zimo. Na desetine vprežnih vozil in avtomobilov se zvrsti vsak dan pred nakladalci.
■ RUDARJI SO TUDI V OKTOBRU prekoračili proizvodni plan. Pravijo, da imajo že za nekaj tnesecev naprej zagotovljeno prodajo vseh količin premoga, ki ga bodo lahko izkopali.
Ji KRITIKA, DA V SENOVSKI
---------------------------------------------------------------------------------------------trebo po muaermzaciji zaseb-
Enoten nastop komunistov iz RUDNIKA in ELEKTRARNE — Oba delovna ^nju^le^miadiS^ kolektiva želita čimprej vedeti, katera gospodarska panoga jima bo lahko jasnil je, kako doteka denar zagotovila kruh v prihodnosti — Reforma nalaga veliko odgovornost vsem v proračun. Pri kmečkih dav-komunistom v delovnih organizacijah	«££££}.	TTmo
--------------------------------------------------------------------------------------------- se vozi na delo 800 ljudi. Za-
Malo je sestankov, na ka- tistim, ki so zdaj zaposleni O problemih občine je zbra- nJe je treba prispevek odva-terih bi se komunisti neke- v rudniku. V razpravi je ko- nim komunistom spregovoril Jati v občine, kjer zaposleni ga kraja tako polnoštevilno munistom obširno odgovarjal predsednik občinske skupšči-	^	"*>	’7r'o5°	r'° !ntr'
zbrali, kot	so	se	na zadnji	poslanec dr. Jože Brilej.	De-	ne Stane Nunčič. Naštel je
konferenci	ZK	na	Senovem,	jal je, da je morda celo	do-	težave, v katerih se je spri-
Zaskrbljeni za prihodnost Se-	bro, da se lotevajo tega vpra-	čo pomanjkanja surovin in
novega in Brestanice so raz-	šanja sredi reformnega giba-	konkurence na tržišču znašla
pravljali o tem, kako naj se	nja, sicer bi se prav lahko	tovarna čokolade IMPERTAL;
-ob zatonu rudnika lotijo pri-	zgodilo, da bi se odločili za	omenil je nujno delne pre-
prav za preusmeritev v novo	dejavnost, ki spet ne bi ime-	usmeritve KOVINARSKE v
gospodarsko panogo. Bresta- la prihodnosti.	finalne in polfinalne izdelke, razpravi je tovariša Nunčiča
niški elektrarni so dnevi prav . Nekoč je bil predlog za iz- ker se obseg investicij zmanj- dopolnil še sekretar občinske-tako šteti.	Ko	bodo prihod-	gradnjo cementarne, toda	ali	šuje. Poudaril je, da mora	ga komiteja	ZK	Slavko	šri-
nje leto dokončani	večji elek-	ni pametneje z manjšimi	in-	tudi CELULOZA misliti na	bar in	poudaril	potrebo	po
troenergetski objekti v Slo-	vesticijami širiti trboveljsko	rekonstrukcijo, sicer bo slej	miselni	preobrazbi v vrstah
veniji, potem Elektrarna Bre-	cementarno, kot postavljati	ko prej zašla v težave. Nato	Zveze	komunistov,
stanica ne bo mogla ujeti novo? Med drugim so pred je tovariš Nunčič omenil po-	j	TEPPEY
koraka z njimi. Premajhna omenjali še kovinsko pre-
živijo. To pa znaša na ’eto blizu 140 milijonov.
Nato je tovariš Nunčič načel vprašanje načrtnejše izgradnje stanovanj. Namesto devetih stanovanjskih podjetij bi bilo mnogo bolj gospodarno imeti eno ali dve. V
trafiki ni dnevnega časopisja, je in zato tudi predraga, za delovalno industrijo. V Jugo-
nl upravičena. Dnevno časopisje Je vedno na zalogi, vendar je delovni čas za prodajo le do 15. ure. Zato si mora do takrat kupiti časnike, kdor jih želi. Tudi tisti, ki so dopoldne v službi, jih lahko dobijo spotoma, ko gredo domov.
■ KMETJE SO V GLAVNEM, pospravili poljske pridelke. Le tu |n tam še zadnji lovijo lepe dneve jn vozijo domov korenje in repo. Ce bo vreme še nekaj časa ugodno, bodo preorali njive, da bo zemlja zmrznila in da bodo zatrli plevel.
slaviji pa je ta panoga v kri-
nas vse pa je zelo pomembno, koliko stane to, kar ust- 2i, zmanjkuje ji tržišča, varjamo. Z reformo prehajamo k intenzivnejšemu gospodarjenju, to pa pomeni v bistvu cenejšo proizvodnjo.
Zelo važno je torej, da se na Senovem zdaj odločijo za pravo pot. Na pomoč bo do morali poklicati inštitute.
Sobota v Kostanjevici
Na konferenci je bilo med ^ se ukvarjajo z raziskova-drugim slišati očitke, zakaj njem tržišča doma in na tu do sedaj ni še nihče niče- jem. Potem se bodo ustavili sar ukrenil, čeravno so ob- pred vprašanjem, ali iti v kočani opozarjali na to, da je operacijo ali ustanoviti sa-treba zagotoviti kruh vsem mostojno podjetje. Tudi tu
bo treba treznega premisleka. Vsi komunisti na konferenci so se izrekli za ustanovitev komisije, ki naj bi jo za te naloge imenovala ob činska skupščina.
V soboto, Ll. novembra, bo ob enajstih dopoldne v kostanjev iškem domu kulture koncert učiteljskega pevskega zbora »Stane Žagar« iz Kranja. Gostje bodo nastopili ob Priliki skupnega posvetovanja, ki sta ga organizirali občinski zvezi Društva prijateljev mladine iz Kranja in K.ikega. Ta znani slovenski pevski zbor bo tako prvikrat ‘gostoval v Kostanjevici. Koncert je vključen v' program letošnjih prireditev Dolenjskega kulturnega festivala.
Istega dne, to je v soboto zvečer, bo ob 19,30 v domu kulture gost Dolenjskega kul-tumega festivala nastopil letošnji Trdinov nagrajenec Mladi oder iz Novega mesta, ki bo v režiji Alenke Bole — Vrabec predstavil Ma-rinčevo dramatizacijo Tavčarjeve romantične povesti »Otok in Struga«. Dejanje se gc-di v naših gradovih eb
Krki. Pisatelj Tavčar jih je obiskal, ko je bil na počitnicah pri stricu župniku na Raki.
Sam Tavčar pravi, da je to
edina povest, ki »je bila spisana na krasni Raki.« Na Rako, za katero pravi Tavčar, da je eden najlepših krajev na Slovenskem, je pisatelj zahajal vsa leta študija na gm-riaziri in na univ^i,,^.,,.,
»Otok m Strugo« je dramatiziral že leta 1888 veliki slovenski igralec Ignacij Borštnik. Za njim je delo doživelo več dramatizacij, sedanjo pa je pripravil ravnatelj šentjakobskega gledališča v Ljubljani Miran Petrovčič — Marinc. Ker gre torej tudi za delo kostanjeviškega rojaka, Miran Petrovčič se je rodil v kostanjeviškem gradu, bo delo za Kostanjevičane še posebno zanimivo.
Vabimo k številni udeležbi!
V interesu širše družbene skupnosti je, da pomaga kolektivoma rudnika in elektrar ne rešiti to težavno vprašanje. Rudnik je že namenil za to nekaj denarja, pričakuje pa še pomoč občinske skupščine in republike.
Čopova diploma za Savico Zorko
Na občnem zboru bibliotekarjev Slovenije v Celju sc letos prvič podeMli visoka priznanja zaslužnim knjižn. čar jem.. Za dolgoletno uspešno delo v knjižnici je prejela Čopovo diplomo tudi tova rišica Savica Zorkova iz Bre žic. Njeno ime je vsa povojna leta nerazdružno povezano z razvojem knjižničarstva v občini. Priznanje, ki ga je bila deležna v Celju, ji veliko pomeni, zlasti še, ker ga je prejelo tako malo ljudskih knjižničarjev. Čestitamo!
. v ' ~
BRESTANIŠKA RAZGLEDNICA. Grad je vabljiv samo na zunaj, notranjost ni urejena. Vse priznanje prizadevnosti domačinov, da bi grad ohranili, toda dobra volja je premalo. Spomenik izseljevanja Slovencev bi zaslužil pozornost širše družbene skupnosti, predvsem občine. Razstava v tako bednem in neurejenem okolju razvrednoti veličino trpljenja Slovencev v tistih težkih časih. (Foto: J. Teppey)
SKRB ZA DUŠEVNO MANJ RAZVITE OTROKE IN POSEBNE ŠOLE snično usposobijo za uspeš- vičeno pričakujemo sodelova-
no opravljanje raznih del :n nje in podporo tistih, ki ču-postanejo enakopravni delov- tijo v sebi dolžnost pomagani člani naše družbe.	ti otrokom, ki jih je narava
Zato pri reševanju proble- preskopo obdarila z duševni-mov posebnega šolstva upr*- mi darovi.
Ena šola za tri posavske občin«?
Ena izmed doslej meni znanih rešitev je tale:	po
zgraditvi nove osnovne šole v Krškem bomo imeli na razpolago izpraznjeno šoisko zgradbo na levem bregu Save (na Vidmu). V tej stavbi bi z adaptacijo uredili ata no van j a za otroke in učilni-Ce za teoretični pouk. Za Praktični pouk pa bi lahko zgradili delavnice na sever o vzhodni strani šole, kjer je na razpolago dovolj gradbe ne površine. Ker stoji omenjena šolska zgradba b izu železniške postaje in icer Je v neposredni bližini križišče številnih avtobusnih prog, bi se lahko vozili v to šolo tu-^ učenci iz sosednjih občin, ki stanujejo blizu prometnih komunikacij. Drugi učenci Pa bi lahko stanovali v šoli.
Da bi lahko čimprej uresničili načrte na področju Posebnega šolstva, moramo takoj zbrati podatke o šte-vilu duševno nezadostno razvitih otrok v Posavju in na Podlagi teh podatkov plani Fati strokovne moči, za ka-
tere bo treba razpisati štipendije.
In končno želim odgovoriti še na eno vprašanje, ki ga pogostokrat slišimo v javnosti: »Kakšna je razlika med osnovno in posebno šolo?<t Bistvene razlike ni. Kakor osnovna tako ima tudi posebna šol^ nalogo naučiti učenca pisati, brati in raču-
Slavko Smerdel
nati ter ga obogatiti še s poznavanjem nekaterih drugih ved. Razlika je predvsem v delovnih metodah. V osnovni šoli je v enem razredu lahko po veljavnih normativih 36 otrok. Ker imajo ti otroci precej izenačene umske in telesne sposobnosti, dela učitelj skoraj pri vsaki učni uri z vsemi otroki. Zato nima časa delati še individualno z duševno nezadostno razvitimi otroki, kar pa je eden od osnovnih pogojev za uspeh. Prav zaradi
tega veljajo v posebni šoli še drugi normativi o številu otrok v posameznih razredih. V prvem razredu je lahko 5 do 9 otrok, v drugem in tretjem 6 do 11 ter od četrtega razreda dalje 6 do 15 otrok.
Razen tega, da je v posameznih razredih manj otrok, poučujejo učitelji v posebni šoli z nekoliko drugačnimi metodami, za kar morajo imeti strokovno izobrazbo. Zato dosegajo učenci v posebni šoli podobne učne uspehe kot učenci v osnovni šoli. In še ena prednost je, ki jo imajo učenci v posebni šoli: že med izpolnjevanjem osnovnošolske obveznosti se usposabljajo za poklice. Vzporedno s strokov nim usposabljanjem v šoli opravljajo tudi praktično delo v delovnih organizacijah, ki najbolj ustrezajo njihovim poklicnim sposobnostim. Tako se učenci, ki v normalnih razmerah vseh osem lot obiskujejo posebno šolo. re
KRŠKE NOVICE
■ NOVA SAMOPOSTREŽNA TR-GOVINA posluje v zadovoljstvo potrošnikov. Kmalu bo v njej naprodaj tudi kruh. Ob tej priložnosti naj PRESKRBA prisluhne željam gospodinj, da tudi pri kruhu nudijo izbiro. Do sedaj so na Vidmu lahko kupovali le beli In črni kruh, za vse druge vrste pa so bili prebivalci prikrajSani.
■ ZDRAVNIŠKI PREGLEDI MOPEDISTOV. Zdravstveni dom Krško bo do 23. novembra omogočil preglede voznikov mopedov. Potrdila o zdravniških pregledih bodo morali mopedisti predložiti pri zamenjavi dokumentov o poznavanju cestnoprometnih predpisov za dovoljenja A kategorije.
■ V TOVARNI PAPIRJA SO 6. NOVEMBRA vpeljali zimske avtobusne prevoze. Celjski IZLETNIK bo prevažal delavce na delo in domov do 15. aprila. K prevoznim stroškom bodo morali delavci prispevati po 50 Ndin. Z avtobusi se bo vozilo na delo 41 odst. zaposlenih. Prevozi so organizirani lz Cerkelj, iz Brežic in iz Kostanjevice.
■ KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB je na dan mrtvih počastila
spomin na padle borce na mest-
nem pokopališču. Igrala je godba na pihala iz CELULOZE, pionirji osnovne šole pa so sodelovali z recitacijami.
■ GRADNJA MOSTU SE BLIŽA zaključni fazi. PIONIR hiti z delom, da bodo objekt lahko izročili prometu za dan republike. Bojijo se deževnega vremena, ker bi jim to zavleklo asfaltiranje. Tudi na cesti Brestanica—Krško si ne želijo dežja. Ta del ceste nameravajo asfaltirati prav tako do 19. novembra.
■ OD 12. do 26. DECEMBRA bosta podjetji IZLETNIK in SAP organizirala avtobusne prevoze na ameriško drsalno revijo HOLI-DAY ON ICE, ki bo v tivolski hali v Ljubljani. Za prevozne* stroške in vstopnice bodo udeleženci morali odšteti po 31 do 36 aovih din
Most je odvisen od obljub
Delo na krškem mostu teče po načrtu. Vse pogodbe z izvajalcem SGP PIONIR so bile podpisane že pred nekaj tedni. Zakasnitve rokov za sedaj ne pričakujejo in most bodo za praznik republike najbrž zares odprli. Težave lahko povzročijo delovne organizacije, če ne bodo izipol-nile svojih finančnih obveznosti do občinske skupščine, ki nastopa kot investitor. Na mostu so že začeli montirati razsvetljavo, ograjo in telekomunikacije.
Slavko Šribar ponovno izvoljen
Na prvi seji občinske konference Zveze komunistov občine Krško so za sekretarja občinskega komiteja ponovno izvolili Slavka Sribarja. Komite šteje 11 članov. To so: Maks Babič iz AGROKOMBINATA, Stane Drobnič z Zavoda za socialno zavarovanje, Simon Gregorčič z obrata ELEKTRO CELJE, Rafko Oražen iz Elektrarne Brestanica, Jože Peterkovič iz Rudnika Senovo, Zdenko Picelj in Janez Roškar iz CELULOZE, dosedanji sekretar Slavko Šribar, Janja Trampuš z občinske uprave, Jože Urbanč z osnovne šole in upokojenka Minka Zupan.
Razgrnjen je urbanistični program
V prostorih občinske skupščine je že od 16. oktobra razgrnjen urbanistični program za občino in urbanistični načrt za mesto Krško. Vsi občani imajo možnost, da si ga pobliže ogledajo in izrečejo svoje pripombe. Uprava jih bo posredovala svetu za urbanizem. Skupščina je obvestila o razgrnitvi urbanističnega programa vse delovne organizacije, krajevne skupnosti, šole, družbeno-po-litične organizacije in društva. Tudi njihove pripombe bo obravnaval svet, nakar bo dal skupščini prelog za dokončno sprejetje.
Televizor za zimske večere
V	prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem imajo veliko izbiro televizijskih sprejemnikov.
0 El Niš: Sarajevo de liix, TELEVOX, ATLAS in ATLAS UHV
£ »Rudi Cajavec«: 471, 472 UHF, 522, 522 UHP, 651 in 651 UHF 0 RIZ: ADRIATIC BEO GRAD in GRAND „
V prodajalni imajo tudi veliko izbiro radijskih sprejemnikov različnih znamk z UKW področjem in brez njega.
Filatelisti za praznovanje oktobra
Minuli teden je bila v Kostanjevici odprta posebna razstava spominskih znamk o oktobrski revoluciji. Pripravilo jo je filatelistično društvo iz Krškega pod vodstvom tovariša Slavka Sribarja. Razstava . je bila najprej v Leskovcu, potem pa se je selila na Veliki Trn, Rako in Podbočje, odkoder bo prenesena še v Koprivnico, na Senovo, v Brestanico in Krško.
Razstava je zanimiv prikaz odmevov velikega Oktobra in je prirejena v okviru občinskega programa za proslavo oktobrske revolucije.
iz itA_
Upajo, da bo šlo »skozi«
Avgusta je bila sevniška občinska skupščina prisiljena delno omejiti porabo občinskega proračunskega denarja, ker so slabo dotekali dohodki. Trenutno so dohodki še vedno za 3,7 odstotka pod planom, vendar upajo, da se bo to do konca leta popravilo in da bo občina prišla »skozi«.
Nov občinski komite ZK
Na prvi seji občinske konference Zveze komunistov sevniške občine so člani konference izvolili nov občinski komite, ki ga sestavljajo:	sekretar Jože Bogo-
vič, Franci Avsec, Zvonko Hočevar, Franc Ilaš, inž. Albin Ješelnik, Zofka Koren, Marica Molan, Franc Perme in Rado Umek. Izvoljeni so bili tudi člani petih komisij. Za predsednika komisije za kadre, organizacijo in razvoj ZK je bil izbran Rado Umek, za predsednika komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko Stefan Senica, za predsednika komisije za idejne in druz bene probleme ter vzgojo članov Miha Tomšič, za predsednika revizijske komisije Rajko Zupanc in Mišo Keršič za predsednika kontrolne komisije.
Blanca: dvojček še letos pod streho
Kot zagotavlja investi tor Komunalno stanovanjsko podjetje iz Sevnice bo do zime že pod streho stanovanjski dvojček, ki bo odpravil na Blanci hudo pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce. Dvojček bo stal čez 20 milijonov Sdin, denar za gradnjo pa so delno zbrali tako, da so osnovne šole dale na voljo denar stanovanjskega prispevka.
Večjih odpuščanj vendarle ne bo
Kot kažejo zadnji razgovori o prihodnosti sevniškega Jugotanina, ki je zašel letos v velike težave, ne bo potreben tolikšen odpust delavcev kot je bilo sprva predvideno. Matično podjetje Konus iz Slovenskih Konjic si prizade va, da bi se obrat obdržai z nadrobnostmi pa je seznanjen tudi republiški sekreta riat za gospodarstvo. V ponedeljek, 6. novembra, je bil poseben sestanek z gozdarji, kjer so pretresali sedanje visoke cene taninskega lesa, ki so nemalo pripomogle do iz gube v Jugo taninu.
Motorist , je trčil v tovornjak
Mato Čelan iz Sevnice Je 21. oktobra popoldne vozil tovornjak proti Trebnjemu. V nepreglednem ovinku v Jelovcu Je pripeljal naproti motorist Ivan Razpet iz Srednika in trčil v prednji del tovornjaka Pri tem se Je huje poškodoval in so ga odpeljali celjsko bolnišnico. Na vozilih je za okrog 240 ND škode.
Tovornjak se je prevrnil po nasipu
29. oktobra popoldne Je iz Kr škega proti Sevnici vozil tovornjak Janez škrijelj iz Novega Pa-zarja. Ko mu je naproti pripeljal neznan voznik osebnega tomobila, se je umaknil preveč v desno in zadel ob železno ograjo ob cesti. Pri tem se je rob ceste udrl, da s« Je tovornjak s prikolico prevrnil po 3 metre globokem nasipu. Na tovornjaku in prikolici je za okrog 2500 Ndin škode. Vozniku so odvzeli kri
Anketa o vzrokih nazadovanja
»Kje so vzroki, da je letos naj ugotovi, kje so resnični višjih oddelkih le 11 otrok vzroki zaostajanja, deležnih otroškega varstva, v Na shodu so članice obrav-nižjih pa 30, kar je manj sot navale tudi letošnje priredit-prvo leto?« so se spraševale ve za novo leto in priporo-članice komisije SZDL za čale, 'naj otroci spet obiščejo družbeno aktivnost žena na domova počitka na Impol j ci seji 27. oktobra. Med vzroki in v Loki. Sklenile so tudi za nazadovanje so navedle, obiskati ostarele ljudi ter da je pri varstvu vzdušje pre- matere z več kot pet otroki, več strogo šolsko, da imajo Beseda je tekla še o šolski otroci premalo svobodnih de- malici, o toplem obroku vo-javnosti in da se skupaj z začev, komisija pa je podprla vzgojitelji premalo čutijo ena tudi ustanovitev šole za družina. Komisija je tudi manj nadarjene otroke v predlagala anonimno anke- Krškem, to med starši in otroki, ki
Zakaj ne izpolnjujejo obvez
Sevniška občinska skupščina: »Republiški sekretariat za gospodarstvo naj razmišlja o spremembi gozdnogospodarskih območij«
O neizpolnjevanju obveznosti Gozdnega gospodarstva Brežice, ki gospodari s sevniškimi gozdovi, smo pisali nedavno tega. Bralce želimo na kratko seznaniti tudi s stališči sveta za gospodarstvo in sevniške občinske skupščine, ki sta nedavno obravnavala poročilo o gozdovih. Na skupščinski seji so bili prisotni tudi zastopniki iz Brežic, ki so razložili vzroke neizpolnjevanja obvez do občine in težave, s katerimi se otepi j e GG Brežice.
V poročilu GG Brežice je gozdovi po zalogi lesa veliko poudarjeno, da so sevniški pod republiškim povprečjem v precejšnji meri zaradi
kot to delajo druge gospodarske organizacije? Podatki GG Brežice kažejo, da ena tretjina ustvarjenega denarja s tega področja gre v druge gozdove, kar gozdno gospodarstvo lahko dela v okviru celotnega podjetja.
Sevniški svet za gospodarstvo in finance je predlagal, naj sevniški obrat zahteva načrt o prelivanju denarja in
OBČINSKA KONFERENCA ZK V SEVNICI
Pomembno vlogo bodo imeli aktivi
Povedane so bile bogate misli o prihodnjem delovanju članov ZK, o kmetijstvu, o spoštovanju družbenih odgovorov in o samoupravi
Na prvi seji občinske konference ZK v Sevnici, ki je bila predzadnjo soboto, so udeleženci potrdili novo organizacijsko obliko, izvolili nov občinski komite ter člane komisij in sprejeli poslovnik konference. Uvodne misli o nalogah komunistov v razmerah reorganiziranega delovanja je v obširnem referatu razložil sekretar občinskega komiteja Jože Bogovič. Seji je prisostvoval tudi član CK ZKS Stane Kranjc.
Jože Bogovič je nakazal vrsto nalog, ki jih zahteva premik delovanja ZK iz oblastne vloge na idejnopolitično področje. V raz* pravi o samoupravljanju je menil, da ne more skupina samoupravljavcev delati, kar se ji zdi, marveč mora poznati tudi odgovornost do družbe. Med drugim je govoril o razlikah med samoupravljanjem in menažerstvom, ki ga odklanjamo že zaradi tega, ker se pod njim skriva tudi oblast nad delovnimi ljudmi.
Rudi Cimperšek je navedel več razlogov, ki govorijo proti smotrnosti tako velike organizacije, kot je sedaj osnovna organizacija Sevnica. Glede zasebnega kmetijstva je menil, da je že dolgo prepuščeno samemu sebi in da nihče ne skrbi za načrtno izobraževanje kmetovalcev. »Kooperacije ne smemo razumeti kot stvar političnega prepričevanja, marveč kot stvar gospodarske nujnosti. Kmetje v proizvodnem sodelovanju tako ne bodo videla nekaj, kar jih izrinja z zemlje. Kritiziral je naše carinske stopnje. Iti so za kmetijsko mehanizacijo praviso-ve, ter intervencijski uvoz kmetijskih- pridelkov, ki velikokrat prinaša- več škode kot koristi.
Pomisleke o preveliki osnovni organizaciji v Sevnici so zbrani zavrnili, ker bodo v takšni osnovni organizaciji imele pomembno vlogo sekcije, ki bodo samostojno reševale veliko vprašanj.
Mišo' Keršič je menil, da je treba razne družbene dogovore, ki jih je vse več. v prihodnje dosledneje uresničevati. Rajko Zupanc je k temu dodal, da bi bilo te pogodbe mogoče uresničita pred gospodarskim sodiščem.
Cveto Sorčan je povedal svoje mnenje o vlogi posojila delavcev podjetju, kjer so zaposleni. Po njegovem bi tak materialni odnos okrepil samoupravljanje in povečal odgovornost. Prane Ogorelc je razložil tehnične možnosti izvedbe take samopomoči, Vinko Božič pa je menil, da to vprašanje pri nas sistemsko še ni rešeno. Po njegovem je nesmiselno. če dovolimo pri nas
nalaganje zamejskega kapitala, ki je špekulativen, ne pustimo pa naložb naših delavcev v podjetje, kjer so zaposleni. Niko Pečnik je ob primerih iz zadružnega življenja dejal, da ni zakonske ovire za tak način samopomoči m da bo treba o tem še razmišljati. Jože Bogovič je predlagal, naj bi to vprašanje pretresla komisija za družbenoekonomske odnose.
Franc Molan je v razpravi dejal, da je samouprava že v tolikšnem razmahu, da je nastalo bistveno vprašanje,' če smo tudi sposobni najbolje odločati. Družbenoekonomsko izobraževanje je zato
zelo pomembno. V prihodnje bodo morale pri tem več narediti tudi šole, ki vzgajajo nove rodove.
Franc Perme je predlagal stalno komisijo za sprejemanje novih članov v Zvezo komunistov, Marija Tomšič pa je govorila o potrebi po vključevanju večjega števila otrok v otroško varstvo ter vzgojo, ki mora biti skupna skrb. V razpravi je prispeval misli tudi član CK ZKS Stane Kranjc. M. L.
vlaganjih do 1970. leta. Gozd-tega, ker je bila sečnja pred n0 gospodarstvo naj občinski letom 1966 veliko večja od skupščini v prihodnje reono prirasta. Novi zakon o goz- pošilja podatke o poslovanju dovih je sečnjo zmanjšal, sevniškega obrata, po mne-hkrati pa zahteva večja vla- nju sveta pa je treba tudi ganja v obnovo gozdov.	preučiti	odnose med celot-
Toda kje vzeti potreben nim podjetjem in obrati ter denar? Povpraševanje za le- popraviti morebitne napake som se je zmanjšalo, kupci statutu podjetja, so bolj izbirčni, slabše vrste Na zadnji seji občinske lesa ostajajo v gozdu. Celot- skupščine, ki je več ur obrav-no gozdno gospodarstvo je navala gozdarstvo, je bilo tu*
imelo lani vsega 60 milijonov Sdin skladov. Povedali so se stroški pri gojenju gozdov in pri urejanju intenzivnih nasadov. Vse to je po mnenju zastopnikov gozdne-
di predlagano, naj bi se denar, ki gre zdaj iz obrata na druga področja, kasneje vračal v sevniško občino, kjer so tudi velike potrebe. Republiškemu sekretariatu za
ga gospodarstva povzročilo, gospodarstvo je skupščina da je bila izvedena le dobra poslala predlog, naj razmiš-polovica vseh tistih gojitve- jja 0 spremembah gozdnogo-nih del, ki jih zahtevajo spodarskih območij, zakaj predpisi.	dosedanji spori in razlike so
Kako je s sevniškim gozd- pokazali, da bi bilo za Slovenim obratom, ki ne prispeva nijo najprimernejše eno za splošne potrebe občine, gozdnogospodarsko območje.
Ni govora o odvzemu zemlje
Težave sevniškega kmetijskega kombinata imajo glavni vzrok v nedogra-jenosti obratov — Pritegniti bo treba zasebnega kmeta, pri tem pa je treba ljudem dopovedati, da ni govora o kakršnemkoli odvzemu zemlje — Na občini že razmišljajo o rajonizaciji
Črnoglede napovedi se kombinata »Zasavje« še uresničujejo, čeravno pol- ni kazal tako slabe slike, letni obračun sevniškega se je kolektiv znašel zdaj
„Uspeli smo, ker smo bili eno!“
V nedeljo, 12. novembra, bodo na Primožu odprli novo šolo, ki je bila zgrajena s pomočjo in velikim prizadevanjem tamkajšnjih vaščanov
»Ce ne bi bili složni, če se dinarjev, od tega pa so va- prispevali toliko, da se nam pri delu ne bi tako ujemali,	ščani nekaj majhnih vasic in	v dolini kar čudno	zdi,	da	so
še zlepa kljub pripravljeno-	zaselkov prispevali v delu in	ljudje še	voljni	toliko	navesti občine ne bi imeli šole.	gradivu kar 3,5 milijona S-	diti brez	plačila
Stiskali bi se v leseni bara-	din. Plačati ni bilo treba ne
ki, ki je na Primožu še iz	peska ne kamenja ne desk
časov vojne, mraz bi vdiral	za opaže. Ljudje so zastonj
do otrok, ki imajo že tako	v°zili gradivo, napeljali vo-
daleč do šole,« je dejal učitelj	dovod za šok) in bližnje hiše.
Marjan	Horvatič, ki	smo	ga	Nihče ni	odklonil pomoči,
v	poznojesenskem popoldne-	Predsednik	5-članskega režij-	veter zamete	poti v	dolino,
skega odbora Ivan Pintar je	zbirali pri televizijskem spre-
za šolo opravil čez 280 prosčo- jemniku, ki jim bo prnašal voljnih delovnih ur, učitelj utrip življenja od daleč. Marjan Horvatič čez stopet- Ko smo • govorili o novih deset, Jože Rak iz Cešnjic načrtih, o napeljavi vode in 97 delovnih ur in prav toliko elektrike v več vasi in zasel-ur voženj,	Leopold Krneč iz	kov, za dvom	ni bilo	razloga,
Zato pa je uspeh tem več ji: v nedeljo bodo odprli novo šolo z lepo učilnico, pisarno in stanovanjem za • učitelja ter s klubskim prostorom, kjer se bodo pozimi, ko
vu presenetili, ko je s skupino fantov in deklet hitel z zadnjimi deli okoli novega šolskega poslopja'
Nova enorazredna šola, ki zadostuje za potrebe tega od-
maknjenega šolskega okoliša, Gor. Impolja, Alojz An lroj- saj so že dokazali, kaj zrno-je stala 18 milijonov starih na iz Rogačice in drugi so rejo.	M. L.
Sl:VNISkl VESTNIK
Prostovoljci malo pred zaključkom zadnjih zunanjih del. Med njimi je učitelj Marjan iiopvatič (z rokami v boku), na njegovi desni za njim pa predsednik režijskega odbora Ivan Pintar. V ozadju je del zadnje strani novega šolskega poslopja*
M. T*prnn> "
v razmeroma težkem finančnem stanju, ki prizadeva tudi osebne dohodke zaposlenih.
Na nedavni razširjena seji upravnega odbori, na kateri so bili prisotni tudi zastopniki občinske skup-ščine in uprave, je bilo potrjeno, da je osnovni vzrok težav v tem, ker posamezni obrati kombinata niso dokončno do1 ’ grajeni, zmogljivosti naprav pa so premalo izkoriščene.
Znova je bila izražena misel, da je treba pritegniti zasebne kmetovalce, ki naj v sodelovanju s kombinatom gojijo tiste kulture, ki dajejo naj večji dohodek, zlasti hmelj v bližini hmeljišč, ki so last kombinata. Pri tem je treba znova in znova poudarjati, da ne gre za razlaščanje zemlje, marveč za to, da bi bila obiraliu stroj sušilnica itd. dovolj izkoriščena. Kot je di; rektor kombinata Rud1 Cimperšek poudaril na seji občinske konference ZK. je treba 'narediti konec temu, da bi zasebni kmetovalci videli v proizvodnem sodelovanju poskus iarinjanja z zemlje.
Na občini razmišljajo o potrebi uvedbe rajoniza-clje, določitve okolišev z® gojitev posameznih donosnejših kmetijskih rastlin-»Ce mora občina živiti socialno šibke, ima tudi pf8' vico določiti nekateri#1 kmetovalcem, naj sejejo ali sadijo tisto, kar daje več dohodka kmetiji if1 občini. V vprašanje laft' ništva pri tem ne bo n-ih' če posegal, ker je to ze manj pomembno. O kmetijstvu bomo govorili n® prihodnji seji občinski skupščine, pa tudi Social^ stična zveza pripravlja oo-šiino posvetovanje,« j« vprašanje o tem odgovoru predsednik sevniške °D č inske skupščine Fran0 Molan.
Zdaj pa sklepe uresničiti!
.	>x.	-v	.•••	•
Izvršni odbor in predsedstvo občinske konference SZDL: »Dobrniška proslava 20-letnice prvega kongresa AFŽ, ki bo prihodnje leto, mora biti v republiškem merilu!«
Na seji izvršnega odbora in predsedstva občinske konference SZDL v petek popoldne, 3. novembra, ki jo je vodil novi sekretar Tone 2i-bert, so prisotni oblikovali sklepe druge seje konference. Ob tem je bilo dogovorjeno, da bo v kratkem posvet o delu poravnalnih svetov,. čim-prej pa je treba ustanoviti
ena
M
SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE
koordinacijski odbor za delo krajevnih skupnosti. Beseda je tekla o vzrokih zelo majhne politične aktivnosti v nekaterih predelih občine (Stari trg, Jezero, Bruna vas) ter o možnostih, kako bi dobili popolnejšo podobo o vzrokih takega stanja.	»
Na dnevnem redu so bile tudi priprave za krajevne konference SZDL, ki bodo v decembru. V kratkem bodo sklicani predsedniki krajevnih organizacij, da se bodo skupno z občanskim vodstvom pogovorili o najvažnejšem.
Na petkovi seji je bil imenovan odbor, ki bo pripravil srečanje izseljencev na Mirni julija prihodnje leto. Imenovan je bil tudi odbor za proslavo 25-letnice prvega kongresa AFŽ, ki je bil oktobra 1943 v Dobrniču. Ta proslava naj bo v republiškem merilu, ne samo v občinskem, so menili člani izvršnega odbora in predsedstva.
, m
v,,H/ 15
Ni se dosti izboljšalo
Že sredi lanskega leta je zakon ne zajema in bi bilo bilo ugotovljeno, da pristoj- treba v večji meri uporabni ne izvajajo občinskega od- ljati občinski predpis. Odme-loka o javnem redu in miru. tavanje ogorkov na mestih, Čeravno so ljudje na to več- kjer lahko povzročijo požar, krat opozarjali, tudi kasne- škropljenje pešcev na ce-je ni bila dosežena kaj več- £ti, ki hodijo v dežju mimo ja doslednost. Resda so de- motornih vozil, streljanje z lavci milice letos prijavili že zračno puško zunaj športne-okoli 200 kršilcev zakona o ga strelišča — vse to so prekrških zoper javni red in stvari, na katere je treba mir, vendar je bilo narejenih ljudi opominjati, saj so po tudi več prekrškov, ki jih ta občinskem odloku kaznive.
Sodelovanje lovcev
iz
Sentruperška lovska druži- povabili šentruperške na je postala v zadnjem ča- na Bloke na srnjad, su precej delavna. Z lastnim denarjem in prispevki je zgradila v »Nebesih«, na enem izmed vrhov okoliških hribov lepo lovsko kočo, ki je le slabo uro hoda oddaljena od Šentruperta. Koča je zgrajena iz lesa, z nje je
Stavba službe Pomoč in informacije ter del Putnikovega motela, posneta na dan otvoritve v petek, 3. novembra. (Foto: M. Vesel)
Mladina si želi predvsem akcije
To željo je odsevala razprava o programu na občinski konferenci Zveze
mladine
5. novembra je bila v Trebnjem letna konferenca mla- škem in zveznem merilu, dinske organizacije, na kateri so obravnavali doseda- Na njih se je mladina nje delo in sprejeli program za prihodnje. Izvolili so gradila v delu in ob prenov občinski komite ZMS, ki ga sestavljajo: Peter magovanju naporov. Mar Podobnik, Dušan Mežnaršič, Ljuba Renko, Mira No- naj zdaj samo razpravlja-vak, Dragica Zupančič, Ivan Polajnar, Anton Komar, mo? če ne bo takih akcij, Tone Oven, Alojz Ratajc, Stanka Selak in Tone Go- ne bo prave množičnosti, renc. Razen zastopnikov drugih družbeno-političnih Lojze Ratajc je med organizacij iz občine je konferenci prisostvoval in drugim ugotovil, da dar sodeloval v razpravi tudi novi sekretar CK ZMS našnjo mladino pogosto Marjan Ekart.	ocenjujejo prav tisti, Id je
dobnika^S^e 5>udarj£ SMtiVtobrinTm^ures^ PrtoerjajTT'mSdino da mora biti tudi sedanja ljivim programom, pred-in prihodnja mlada gene- vsem s konkretnimi akci-racija nosilka družbenega jami, saj neplodno politi-napredka, se je razvila za- ziranje ne priteguje mla-nimiva razprava, v kateri dine.	•
je sodelovala cela vrsta Tone Oven je opozoril mladinoev.	na to, da druge organiza-
Aniton Komar je govo- cije in krajevne skupnosti ril o nezaposlenosti, ki ne iščejo mladih, v kate-prizadene predvsem mla- rib je šele treba vzbuditi de ljudi, in predlagal, naj zanimanje za krajevno sa-bi mladina sklicala posve- moupravo ter gospodarsko tavanje “ vseh prizadetih' Ih družbeno'živfj en je. mladincev in mladink ter Tone Gorenc: »Ne mo-lovce zastopnikov gospodarske- remo se sprijazniti s tem,
nekdanjih razmerah, čeravno se je od takrat marsikaj spremenilo. Govoril je tudi o tem, koliko mladih ljudi uhaja iz rok organizacije, in opozoril na dolžnosti staršev, šole in okolja, v katerem ti ljudje živijo.
Brane Praznik: »Pri mentorstvu naj več sodelujejo prosvetni delavci, saj mladi na vasi pogosto ne vemo, kje in kako naj bi delov ali.«
Franc Režim, mladinski
* S	življenja,	da ni več mladinskih de- mento je ^ran^ dojai,
A. K. Glede delovanja aktivov je lovnih akcij v republi-	J	- -	■	-
V devetih mesecih — kot lani vse leto
na posamična naročila, ki jih ima dovolj
zelo lep razgled po okolici, Trebanjska mizarska delavnica se je preusmerila iz serijske proizvodnje
zato je postala zbirališče	1	-	  -
Mnogih lovcev. Sredi oktobra je družina priredila sprejem za darovalce prostovoljnih Prispevkov in mnogi izmed njih so prišli na to slovesnost.
Pred kratkim je družina Priredila skupen lov na fazane in zajce, katerega se je Udeležila tudi lovska družin^
naj se zavedajo nevarnosti našega časa, za katerega je značilno hlastanje za materialnimi dobrinami in udobjem, pri tem pa se človek sam sebi odtujuje in izgublja lastno osebnost in lastno mišljenje. Naši mladi ljudje imajo dovolj možnosti, da ne postanejo samo pasivni spremi j eval-
Podjetje je imelo ob istem številu zaposlenih razbilo zaradi nespoštovanja Ci družbenega, kulturnega, ob tričetrbletju 84 milijonov Sdin celotnega dohod- pogodbenih obveznosti.	športnega življenja itid.,
ka, kar je le milijon Sdin manj kot lani vse leto —	Kolektiv ki šteje 23	ljudi, marveč njegovi tvorci.
Janez Mihevc: »V prihodnjih nekaj letih bomo sku- je Sp0znal, da je za tolikšen Janez -Gartnar je pri-šali načrtno postopno utrditi podjetje, ki že dosega 0brat najbolje lotiti se po- pomnil, da naš družbeni boljše poslovne rezultate« — še letos bo dokončan samičnih naročil in si s so- sistem ne utesnuje oseb-nov prostor za stroje	lidnim poslovanjem zagotoviti nosti, temveč ji daje veli-
  _______________________     Mizarska	delavnica	je bila je izkazalo, da bo tekma z del°- Pri tem	te^no .po'
^ Velikih Blok pri Cerknici, vrsto 1« eno tistih obrtnih „oljše opremljenimi tovarna- 11 s, iskrni podjetjem GMe mtedmske organi^
^hTov^n,VanPS°oPr™Snka	fi°Sh^.f^ Z	M	^	"defa.	SLfjSSS« S
nad šen/rnnprtnrn domači	zaslužki’	se je	za6el° polniti	in še	d°	Pozno Plačuje. Letošnji tri-	bo razbila uniformiranost
Priredili gostom sprejem š malhni sklad!, majhni obeti	ni Popolnoma prazna Cetrt,etni obraaun Je poka- delovanj^ preživele, meto-
Pračkom pečenim na raž-	za izboljšanje	razmer. Ko.	Tudi	sodelovanje s tovarno	zal ze kar spodbudne rezul-	de^ ko bc latam.mla-
nju. in dobro dolenjsko kap	mode, ki	so	jih	začeli delati	šivalnih strojev, za	katero	je	tate Razen večjega celotne-	drncu lahko ponudila nežico. Gostje z Blok so orli	serijsko,	so	šle	nekaj časa	delavnica delala kabinete,	ni	ga dohodka so narasli tudi	kaj, kar ga zannna, ini pri-
»aa tem presenečeni in so dobro v denar, kmalu pa se rodilo pravih sadov ln se Je	ih	metode dela Zveze
osebnih dohodkih, zdaj pa	nistov neustrezne, smo jih
so se že začeli večati in so	pripravljeni spreminjati,
v septembru skupaj z nadur-	saj se zavedamo, da Zvenim delom v povprečju do-	za komunistov brez mla-
segli 82 tisočakov. Računajo,	dine ne more prav zaži-
Danes seja skupščine
Danes dopoldne se bodo ob pol devetih znova zbrali odborniki trebanjske občinske skupščine na 8. sejo obeh zborov. Obravnavali bodo dotok prispevkov in davkov v‘"občinsko blagajno, sklepali o dodelitvi mokronoškega vodovoda komunalnemu podjetju ter odločali o mejah centrov na Mirni, v Trebnjem in Mokronogu. Zaradi velike škode, ki jo povzroča ribezova rja ali mehurjevka na zelenem boru, bodo obravnavali predlog odloka, ki prepoveduje gojitev r e beza. Na dnevnem redu bodo še nekatere druge stvari.
Zakaj meje med bogatimi in revnimi?
Gozdarji vedno znova poudarjajo, da bi se moral v Sloveniji denar prelivati ^b°ud° d^li^ncdaJeetta ^	^
iz bogatejših	gozdnih gospodarstev	v siromasnejsa	nov starih dinarjev skladov.	Bariča	Videčnik	je	pied-
Na področju trebanjske	Da bi obrat v ta	prizade-	gospodarskimi območji v Slo- Ena	glavnih nalog	v pri-	^klubu^ttu-
°bčine, ki ima 13.000 ha za-	vanja vključil tudi	zasebne	veniji. Ker so gozdovi na-	hodnje	bo urejevanje	prosto-	dentov Slavko Kržan pa
sebnih gozdov, znaša lesna	lastnike gozdov, jih	je prite-	rodnega pomena, bi morali	rov za	delo. Se letos	bo do-	.	konkretnih
galona le 116 m’	na hektar,	gnil v pogodbeno sodelova-	tako gledati tudi	na celotno	končana	obzidava prostora	J	mladine	ter	o	ore-
Goadarji so ugotovili, da so nje in upravljanje, kar je ro- gozdarstvo. Spori o mejah med obema delavnicama, ki	J	zamimaniu	' za
Z	možnosti	tolikšne,	dilo precejšnje	uspehe.	Sa-	gozdnogospodarskih	območij	£° veljala okoli 9 milijonov	do^anje	v	delovnih	organa bi količino	lahko naj-	mo lani je bilo s sodelova-	.	, korenine v teh neso-	S din» v	njem 'Pa bodo d0*	nizaoiiah	kler	so	mladi
Sa?boPrdVrjiU' Da h rfme'	klTetOV ln gOZ?neg* g°‘ razmerjih. Gozdarji pravijo,	g**"	ljudje zaposleni. M. L.
‘e izboljšali, so v zadnjih pe- spodarstva popravljenih in	♦	h	.	ji. »Narediti bo treba še J J ^
tlh letih močno zmanjšali	obnovljenih 31,5 km	poti in	*“ 1“J*11 .f°t:r<rf“ vsaJ re'	marsikaj,« je pristavil direk-
sečnjo, hkrati pa v mejah cest v skupni vrednosti 21 Pu . sklaa, ki bi omogo- ^ janez Mihevc. »Uspeli bodočnosti povečali vlaganja,	milijona S din.	prelivanje investicijskega	mo, če bomo uresničevali za-
^ko da so samo intenzivnih V razpravah o	gozdovih	na	denarja iz bogatih	v bolj iz-	misel načrtno in postopno v
Kodnih nasadov	naredili v	Dolenjskem in Posavju go-	črpane gozdove,	ki so bili	skladu z	možnostmi, hkrati
l ritniki gmajni	in pri Ste-	zdarji vedno znova kažejo na	močno izsekani v	času povoj-	pa nenehno krepili gospo-
va«;i i7fl hektarjev.	velike razlike med gozdno- ne gospodarske obnove.	darsko moč podjetja.«
Zakaj pred napol prazno dvorano?
V nedeljo zvečer je v počastitev 50-letnice oktobrske revolucije gostovala v Trebnjem amaterska skupina Oder mladih iz Novega mesta in se predstavila z igro španskega pesnika Federiga Garcie Lorce: Dom Bernarde Albe. 2al pa so igrali pred napol prazno dvorano, saj so gledalci, med katerimi so bili povečini mladi, napolnili le 3 do 4 vrste v dvorani.
Kje so bili vsi tisti, ki tožijo, da v Trebnjem manjka prireditev? Mar ni sramotno za kraj, da h kulturni prireditvi, ki so jo mladi novomeški amaterji dobro pripravili, ni mogoče pritegniti ljudi, ob istem času pa so polna gostišče in cesta?
Albina Umberger napisala
najboljšo nalogo
V počastitev 50. obletnice oktobrske revolucije je bil v soboto, 4. novembra, v avli trebanjske šole sprejem za družbeno-politične delavce iz vse občine, na katerem je o pomenu Oktobra govoril narodni heroj Franc Kre-se-čoban. Ob tej priložnosti so razdelili tudi nagrade za najboljše naloge, ki so jih o pomenu oktobrske revolucije pisali učenci osnovnih šol. Posebna komisija, k’ jih je ocenila, je prisodila prvo nagrado Albini Umberger iz osnovne šole Veliki Gaber, drugo nagrado je prejela Marija Bizjak, tretjo pa Zvonka Slak, obe iz osnovne šole Trebnje.
Srečanje obrtnikov
V nedeljo, 5. novembra, je bil v Trebnjem shod obrtnikov iz vse občine. Skupaj s predstavniki občinske skupščine in občinske uprave so se pogovarjali o problemih obrtništva v občini.
Inž. Razdevšek v Trebnjem
V četrtek, 2. novembra, je obiskal Trebnje član republiškega izvršnega sveta inž. Franc Razdevšek in se z zastopniki občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij pogovarjal o nastalem stanju zaradi mej gozdnogospodarskih območij na področju občine.
TBEBANJSKElflom
Jutri občni zbor ObSS Novo mesto
V Novem mestu bo jutri občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Po referatu in
poročilih bo razprava, nato pa bodo izvolili novo vodstvo občinskega sindikalnega sveta in delegate za občni zbor republiškega sindikalnega sveta. Občni zbor bo zasedal plenarno. Pričakujejo, da bo občni zbor nakazal še jasnejše smernice za delo sindikata na področju samoupravljanja, delitvenih sistemov, družbenega standarda, zaposlovanja in na drugih področjih, hkrati pa od sindikata zahteval hitrejše in temeljitejše izpolnjevanje nalog v izvajanju gospodarske reforme. Delegati, izvoljeni v sindikalnih podružnicah, so že pred tedni prejeli poročilo občinskega sindikalnega sveta o delu v preteklem obclohin
Žalna slovesnost na Cviblju
Za dan mrtvih je bil spomenik padlim borcem na Cviblju okrašen s cvetjem in svečami. Dopoldne je b;la pred spomenikom žalna svečanost. V programu sta nastopila šolska mladina in pevski zbor, Lojze Pucelj pa je obudil spomin na padle.
Straža: predlogi za postajališče
Pred kratkim je posebna komisija v Straži izbirala prostor za avtobusno postajališče. Po njenih predlogih bi lahko postajališče ursdili na treh primernih mesti!):	na
križišču pred Surlovo nišo, blizu mostu na levem bregu Krke ali 30 do 40 m od cestnega križišča pri mosta v Vavti vasi. Komisija si je v Vavti vasi ogledala tudi prostor za bencinsko črpalko. Lokacijo za avtobusno postajališče bo določila nova komisija na podlagi omenjenih predloeov
Družina enakih klobukov
Lovci škocijanske lovske družine so se dogovorili, da si bodo kupili enake klobuke. »Bomo potem lažje vedeli, kdo ni naš.« pravijo hudomušno.
Žužemberški vodovod bodo podaljšali
Krajevna skupnost je » e-tošnjem zgodnjem poletju podaljšala vodovod v Žužemberku na desnem bregu Krke, zdaj se pogovarjajo o tem, da bi podaljšali vodovod tudi na levem bregu Krke. in sicer od šole do krajevne poti, ki drži proti Zafari. S tem podaljškom bi pridobilo vodovod devet porabnikov, sedem pa jih je že obljubilo z deli pomagati pri napeljavi glavnega vodovoda- Krajevna skupnost bo te ini sklenila pogodbo z novomeškim podjetjem VODOVOD, če bodo izkopi pravočasno opravljeni. bodo zainteresirani dobili vodo že ob koncu novembra.
Dvor: še letos prapor
Organizacija ZB na Dvoru je začela zbirati denar za prapor, ki ga namerava razviti za letošnji dan republike. S tem bi dobila Suha krajina letos dva borčevska prapora. Organizacija ZB Dvor šteje okoli 70 članov/
šolsko streho prekrili
Pred kratkim so na Dvoru prekrili streho osnovna šole. Za to so dali več kot GOO tisoč S din. Prihodnje leto nameravajo preurediti šolske prostore in kuhinjo
Šentjernej: decem-
bra referendum?
Svet krajevne skupnosti Šentjernej je na seji v petek, 3. novembra, razpravljal o pobiranju krajevnega samoprispevka za popravilo poti. Pogovarjali so se tudi o programu krajevne skupnosti za leto 1968, krajevni samoprispevek pa nameravajo razpisati po referendumu, ki naj bi bil letos v drugi polovici decembra. Predlagali so, naj bi znašal krajevni samoprispevek 2 odstotka osebnega dohodka oziroma 2 odstotka katastrskega dohodka. Ali bodo izvedli referendum, še ne vedo, ker se nameravajo prej pogovoriti s predstavniki občine.
Ob grobovih padlih za svooodo
V krajevni skupnosti Straža se je letos organizacija ZB skrbno pripravila na žalno slovesnost ob grobovih partizanov. V sodelovanju s šolsko mladino osnovne šole Vavta in godbo na pihala krajevnega prosvetnega društva »Svoboda« so v popoldanskih urah na vavtovškem pokopališču občani in člani ZB iskreno počastili spomin padlih za svobodo.
Obisk bi bil lahko še
Ne morem se znebiti vtisa, da veliko članov ZB in uglednih veljakov krajevne skupnosti ni sodelovalo pri počastitvi padlih za svobodo, čeprav bi bilo lepo tudi še danes videti njihove strnjene vrste, če Podobni žalni slovesno- rie drugje, vsaj na grobo-
večji, če bi ljudje vedeli, saj so mnogi prihajali iz bližnje in daljne okolice, '■co je bilo slovesnosti že konec. Prihodnje leto bo še bolje, saj bodo ljudje vedeli za to.
sti so člani ZB priredili tudi v Straži in Draganjih selih, kjer so bili vaščani še posebno hvaležni organizaciji za pozornost, ki jo je letos pokazala do padlih tovariševt
vih njihovih tovarišev. Podobno bi lahko tudi šola bolj organizirano izrabila žalno slovesnost za to, da bi povedala mladim, kako draga je bila nekoč njihova svoboda.
V TOREK V NOVEM MESTU
Osrednja proslava rdečega Oktobra
O odmevih oktobrske revolucije je govoril član CK ZKJ Bogdan Osolnik
V dvorani bo topleje
Prosvetna dvorana na Dvo ru je edini prostor za prire ditve in sestanke v tem kraju Ob večjih udeležbah je pre majhna, pozimi pa zelo rnrz la. Do zdaj je imela dvora na lesen strop, pred kratkim pa so naredili še ognja var-
Večjo pomoč slepim — žrtvam vojne
V novomeški osnovni organizaciji Zveze slepih, v katero so včlanjeni slepi iz sedmih dolenjskih občin, je 17 takih članov, ki so izgubili vid od začetka druge svetovne vojne do dandanašnjih dni. Ko so se ponesrečili s strelnim orožjem, so bili še otroci, po zakonih, ki veljaj0 danes, pa niso vojni invalidi-V Sloveniji je takih J.43. Mnogi živijo v neznosnih gmotnih razmerah, socialna pomoč, ki jo nekateri dobivajo, pa je tudi premajhna. V Sloveniji je že narejen predlog za zakon o slepih civilnih žrtvah vojne. Izračunali so, da bi bi-, lo potrebno v republiškem proračunu zagotoviti vsaj' 284 milijonov S din, da bi reševali to vprašanje po predlaganem zakonu.
120 enolončnic in 40 kosil
V Industriji obutve imajo
no plast, ki bo rabila tudi že več let obrat družbene pre-7. novembra zvečer je bila v novomeškem Domu JLA je veliko občanov sedelo pri za toplotno izolacijo. V dvo- hrane. Enolončnico dobiva osrednja proslava 50-letnice oktobrske revolucije v televizorjih in gledalo prenos rani bodo postavili dve peči. 120, kosilo pa 40 delavcev, novomeški občini. O odmevih oktobrske revolucije proslave oktobrske revolucije Denar je prispevala žužember Enolončnica stane 130, kosilo je govoril član CK ZKJ Bogdan Osolnik. Ob tej pri- iz Moskve. Tudi v šolah so ta ška krajevna skupnost, več pa 280 S din. V kuhinji sta ložnosti so razdelili nagrade za najboljše naloge o dan posvetili oktobrski revo oktobrski revoluciji in njenih odmevih, ki so jih na- luciji. pisali osnovnošolski učenci iji srednješolci. Na prireditvi so dijaki recitirali odlomke iz leposlovnih del, ki govore o oktobrski revoluciji.	v
pa je bilo tudi prostovoljne- dve zaposleni. Te dnii urejajo era d«la.	v podjžtju .centralno kurjavo.
V Novem mestu je Dolenjski muzej priredil razstavo »Oktobrska revolucija in njeni odmevi«. Razstavo z okoli 100 fotografijami, fotokopijami in drugimi dokumenti o oktobrski .revoluciji so odprli v ponedeljek, 6. novembra.
V počastitev 50. obletnice oktobrske revolucije bo resko ljudsko gledališče »Ivan Zajc« juftri, 10. novembra, ob 20. uri v novomeškem domu JLA uprizorilo dramo »Aleksa Dundič«, ki sta jo napi-
Kam gredo
sala Kac in Ržeševski. V vlogi Aleksa Dundiča, znanega jugoslovanskega revolucionarja in heroja oktobrske revolucije, bo nastopil Nenad Šeg vic.
Proslave v počastitev 50-letnice oktobrske revolucije so imeli te dni tudi v nekaterih delovnih kolektivih, na podeželju pa krajevne organizacije Socialistične zveze. Ponekod so imeli proslave na dan obletnice. .V torek popoldne
Malice za vse srednješolce!
Na novomeškem Glavnem trgu predvidena dijaška restavracija
V Novem mestu dobivajo malico osnovnošolci, med cija. Ta obrat družbene pre-srednješolci pa le dijaki ekonomske srednje šole in hrane bi, kakor računajo, gimnazijci. V kmetijski srednji šoli, šoli za zdravst* uredili do konca prihodnjega vene delavce in poklicni kovinarski in avtomehaniški leta. Do takrat naj bi šole šoli dijaki malic ne dobivajo.
Na razširjeni seji občinske komisije za šolsko prehrano ob koncu oktobra so poveda-
li, da je nad slaščičarno na novomeškem Glavnem trgu predvidena dijaška restavra-
//
STEZICE
//
Ko je pred leti novomeška gimnazija dobila dijaško glasilo »Stezice«, smo veliko pričakovali od njega in če smo iskreni, nas ni razočaralo. Bilo je odskočna deska mladim talentom. Veliko isikrenih misli mladih gimnazijcev je prav v »Stezicah« prišlo na dan, veliko zapisov ob prvi ljubezni je bilo obelodanjenih, veliko razočaranj vpletenih v verze, ki so jih pri-. našale »Stezice«. Vrstili so se glavni, odgovorni in tehnični uredniki, mladi dopisnika in pesniki, »Stezice« so postale steze, pota in cesta, postale so resnično glasilo mladih.
Nenadoma se je uredniška odbor »Stezic« odločil za korak, od katerega smo vsi veliko pričakovali. »Stezice« so postale glasilo novomeških srednješolcev. Razvojna pot glasila je s tem zašla v nekam čudno smer. Namesto da bi napredovala, so »Stezice« postale enolične, krog sodelavcev pa se je vedno bolj manjšal, tako da so postale naposled glasilo ozkega kroga gimnazijcev. Nekaj let je minilo, stanje pa se ni spremenilo. Naposled / so »Stezice« po napotkih letne konference mladinskega aktiva na novomeška gimnaziji letos spet postale gimnazijsko glasilo. Zanimanje za glasilo se je spet povečalo, novi uredniški odbor pa je začel delati pod geslom »Rešimo Stezice!« Glavnd urednik, sicer nadarjen pesnik, je prepričan, da bodo »Stezice« nar posled doživele preporod-
R. V.
uredile vprašanje šolskih malic in dijaških kosil v sodelovanju z drugimi šolami.
Na seji so priporočHi, naj bi se šole potrudile, da bi res vsi dijaki dobivali tople malice. Na novo bo trebta uvesti malice v šoli za zdravstven^ delavce, v kmetijski srednji šola na Grmu in v poklicni kovinarski in avfcomehanski šoli. Šoli za zdravstvene delavce so priporočili, naj bi v pritiličju uredila kuhinjo, v kateri bi pripravljala malice ne le za svoje dijakinje, marveč tudi za dijake srednje ekonomske šole, ki je v isti stavbi. Poklicna šola bi lahko uredila svojo kuhinjo, če bi v šoli izpraznili zasebno stanovanje. V osnovni šoli »Katja Rupena« pa nameravajo uvesti tople obroke za najbolj oddaljene učence.
Dokler šole ne bodo uredile svojih kuhinj, bo pripravljala tople obroke (predvsem enolončnice) dijaška kuhinja, zlasti pa bi se tu hranili najbolj potrebni dijaki. V nekaterih srednjih šolah so dijaki, ki ne morejo sami plačati
Za zaključek občinskega praznika novomeške občine so odprli novo ljudsko knjiž- malice. Zato je komisija za nico v Šmihelu pri Novem mestu. S kulturnim programom so počastile otvoritev šolsko prehrano priporočala, pionirji šmihelske osemletke. Ob otvoritvi so govorili ravnatelj šole tov. Franc da bi ustanovili sklad za P°-Šlaus, upravnik študijske knjižnice Bogo Komelj in tov. šlajpahova iz Ljubljane, moč najbolj šibkim dijakom
(Foto: Slavko Dokl)	,	in učencem.
fciNr ■
HgjE
NOVOMEŠKA KOMUNA
Trdinove nagrade - poslej za vso Dolenjsko
Poročali smo že, da je prof. Ema Muser, predsednica sveta za prosveto in kulturo pri novomeški občinski skupščini, 27. oktobra zvečer v Dolenjski galeriji slovesno podelila letošnje Trdinove nagrade. Ob tej priložnosti je nagrajence in zbrane goste pozdravila s krajšim nagovorom, iz katerega povzemamo naslednje glavne misli.
»Trdinove nagrade, ki jih vsako leto podeljujemo ob proslavljanju občinskega praznika na osnovi odloka občinske skupščine Novo mesto, so bile ustanovljene z namenom, da dajo priznanje vidnejšim ustvarjalcem naše občine, hkrati pa pomenijo spodbudo k še globlji ustvarjalnosti na vseh onih področjih družbenega življenja, ki notranje bogate in plemenitijo delovnega človeka, ki oblikujejo njegovo socialistično zavest, ki ga usposabljajo za izpolnjevanje nalog v službi družbenega napredka in mu ustvarjajo pogoje, ki sproščajo vse njegove ustvarjalne sile. In če so se iniciatorji Trdinovih nagrad odločili, da nagrade nosijo ime Janeza Trdine, so imeli jasno usmeritev, da njegovo ime simbolizira vztrajno borbo za vsestranski družbeni napredek, da je njegovo ime tako tesno združeno z Dolenjsko.
Temelji Trdinove osebnosti in osnove njegovega dela so ideali. Idealom je ostal zvest vse življenje tako v poklicnem delu kot v svojem pisanju. Zaradi teh svojih idealov se je tudi odločil za vzgojiteljski poklic, da bi zanje vnemal mlade generacije. Vodila vsega nje-goveda dela in življenja so bila: narodna slovenska in vseslovanska zavednost, ljubezen do svobode in demokracije ter veliko sovraštvo do vsega mračnjaštva. Sam piše v »Mojem življenju«:
»Žrudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa: z ro-doljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, s hrepenenjem po prosveti in vseh onih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo. Obenem pa sem se odločil udrihati po praznoverju.
In dalje:
»Za poglavitni vzrok, svoje zadovoljnosti in sreče smatram to, da sem ohranil Atse ideale svoje mladosti. Priroda me mika in navdušuje s svojim krasom in bogastvom še dandanes ravno tako kot pred 50 leti. Zgodovinske & zemljepisne knjige so mi ostale enako mile od zgodnje mladosti do sive starosti. Navdušenje politični in vsak drug napredek za demokratska načela, za humanizem, posebno pa za slovenstvo in slovanstvo mi gori v prsih z isto silo kot pred 50 leti.«
če sem oživila spomin na Trdino in oživila njegove besede, nisem na' redila tega zato, da izpopolnimo čas. s katerim razpolagamo, pač pa zato> l:er so te njegove besede danes Pra. tako aktualne, ker so njegovi ide3 tudi danes prav tako živi in ker končno tudi nagrade, ki nosijo njegov ime, vnemajo naše generacije za te ia ‘ ale in jih usposabljajo za vztrajno
INDUSTRIJA OBUTVE BO PRODALA
10.000 parov čevljev v Sovjetsko zvezo
Za novomeške čevlje se zanimata tudi Čehoslovaška in Zahodna Nemčija — Tekoči trak omogočil hitrejšo izdelavo vseh vrst obutve
Anton Pirnar, upokojenec 2 Broda pri Novem mestu, je bil v času oktobrskih dogodkov v Rusiji. Po končani revoluciji se je vrnil v Novo mesto in sodeloval v znanih kandij-skih dogodkih. Tedaj so namreč ustanovili »Kan-dijsko republiko« po vzorcu revolucije v Rusiji
(Foto: S. Dokl)
Pred kratkim so podpisali pogodbo, po kateri bo Industrija obutve iz Novega mesta izdelala in prodala Sovjetski zvezi 10.000 parov galanterijskih (športnih) čevljev. Rok za dobavo te količine obutve je november. Hkrati bo to največja pošiljka tega podjetja obutve na zunanje tržišče. Lanskega avgusta je Industrija obutve prodala v zahodnoevropskih državah 1.100 parov težjih športnih čevljev.
Tolikšen izvoz je nedvomno pomemben uspe h Industrije obutve, saj je naposled začela tudi tujina spoznavati, da so tudi v mestih, kot je Novo mesto, izdelovalci čevljev, na katere velja resno računati tudi v prihodnje. Dober glas o novomeških čevljih je medtem segel na čehoslovaško in globlje v Nemčijo, da so se
njuni kupci začeli zanimar ti za nabavo.
Industrija obutve se je medtem, seveda v otkviru
možnosti, dobro pripravila in lahko izpolni tudi večja naročila domačih in tujih. Nabavila je več novih šivalnih, rezalnih in drugih pomožnih strojev, avtomatizirala številne delovne faze in uvedla tekoči trak. Tako proizvodnje ni le povečala, marveč je tudi izboljšala izdelavo. Novomeški čevelj je zaradi tega postal kako-
vosten in konkurenčen, zato pa tudi iskan izdelek.
Problemov, zavoljo katerih se je podjetje pritoževalo v prvem letu reforme (pomanjkanje surovin, reprodukcijskega materiala, nihanje cen itd.), je zdaj precej manj, pa tudi ublažili so se. Ponudba usnja je letos slej ko prej ugodnejša kot lani. Podjetje pa ne skriva želje, da bi sčasoma začelo doma izdelovati vse glavne dele za čevlje, predvsem podplate.
V bršlinski vojašnici bo živahneje
Ustanovili so več sekcij — Znana imena v vojaškem orkestru
v i>)
//
Dajte nam vsaj eno luč!
V enotah polkovnika Ivana Slapnika v vojašnici »Milan Majcen« že delajo načrte za kulturno prosvetno delo z mladimi vojaki. V vseh kolektivih so že izvolili odbore
Draga pod Belo cerkvijo je ena najpomembnejših vasi v dolini gradov. Poleti privabi veliko turistov, pa tudi kopalce in ribiče. Poleti se je pri mostu čez I£rko nabralo tudi večje število avtomobilov.
To dokazuje, da je Draga privlačna, čeprav nima razen naravnih lepot nič drugega.
V vasi je prometno križi- eno javno ,luč in vsaj klop, šče za štiri smeri, na avto- če že ne morejo postaviti ča-busni postaji pa se vsak kalnice. Razsvetljava bi rabi-dan ustavi 11 rednih avtoou- la tudi za varnost trgovine in sov. V isti hiši sta DOLENJ- pošte.
Kina poslovalnica in poštni Pričakujemo, da nas bodo Urad s telefonom. Vaščani in pri DOLENJKI in podjetju Miladinovič, Jankovič, Kašič, Potniki želijo predvsem javno GORJANCI razumeli, če jih Sutkovic in Miloševič, njihovi razsvetljavo in avtobusno ča- bomo prosili za pomoč, da bi talnico. Potnici morajo ča- uredili omenjeno. Ljudje pramati v temi, prtljago pa od- vijo: naj na Otočcu sveti ena kgajo v blato, mokro travo luč manj, pa jo bodo imeli!
®ii sneg. Vaščani bi radi vsaj	S.	E.
reda Ladislav Resman. V orkestru so nekatera imenđ, iz znanih orkestrov iz raznih krajev:	Teodor	Korban	iz
simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, Vinko Mušič iz po-
nos td za delo v vojašnici »Milan Majcen«. Odločila so se za naslednje sekcije: strelsko, glasbeno, športno, šahovsko, literarno, dramsko,
sekcijo za pripravo in izda- ...	________
in sekcije za delo v prostem janje ilustriranega časopisa pularnega študentskega jazz času.	in druge. Glasbeno sekcijo bo orkestra AD HOC iz Ljublja-
PrisostvovaLi smo sestanku vodil desetar Stošič, strelske ne, Tomislav Radjenovič, pro-enote majorja Slavka Bavčar- Spasoje Kneževič, šahovsko fesor glasbe in likovnih umet-
Stevan Zakič, literarno in dramsko Delibašič in Miladinovič itd.
V vojaškem orkestru so prvič sami vojaM, vodi pa jih dirigent voj. usl. IV. raz-
ja. Izvolili so odbor za vodenje in usmeritev kulturno prosvetne, umetniške in športne dejavnosti pripadnikov JLA. V odboru so tovariši: Kneževič, Kaljevič, Stošač, Zakic, Delibašič, Laušovič,
nosti ter drugi.
Tudi nova generacija želi najtesneje sodelovati s srednješolsko, vaško in delavsko mladino.
A. KORDIČ
predsednik pa je desetar Mip-bor Stošič.
Na posvetovalnih sestankih so se	pogovarjali	o	oblikovanju	sekcij,	ki	M	imele	mož-	ženjskem stanju socialnih
podpirancev. Ugotovili so, da dobivajo po reviziji podpore le najbolj potrebni, da pa ta pomoč še vedno ne zadošča za zmerno preživljanje. Odločili so se, da bodo dali v
Socialne podpore in obiski-
Zbor delovne skupnosti pri centra in RK bodo oskrbo-Centru za socialno delo v No- vancem čestitali za novo leto vem mestu je 2. novembra in jim izročili skromna da-znova razpravljal o premo- rila.
Pdzimi bo šola • za zdravje
Občinski odbor RK v Novem mestu bo v zimskih mesecih pripravil vrsto po-decembru enkratno pomoč ijudnih predavanj o osebni vsem socialnim podpirancem higieni, zdravju, nesrečah v občim. Dodatno pomoč, bo- ^ podobnem pod skupnim do dali lahko le tedaj, če bo imenom »šola za zdrav-center dobil planirana sred- je(( Predavali bodo domači stva iz občinskega proračuna, zdravstveni delavci. Predava-Z občinskim odborom RK pa nja bodo namenjena predse je center začel dogovarjati vsem mlajšemu prebivalstvu za novoletne obiske oskrbo- v' mestu in vaseh. Z name-vancev v zavodih. Zastopniki n0m predavanj bodo priredi-
telji seznanili starše, krajev-
Kot lastovice, ki se pripravljajo na dolgo potovanje v južne kraje, so učenci osemletne šole »Katje Rupena« sedeli na ograji ob atletski stezi na Stadionu bratstva 111 enotnosti in bodrili svoje sošolce. Takšna in podobna tekmovanja so zelo priporočljiva. Saj se tako masovnih nastopov mladih tekmovalcev in takšne podpore številnih navijačev samo veselimo. (Foto: S. Dokl)
Nova oddelka glasbene šole
Glasbena šola iz Novega mesta je pred kratkim odprla dva nova oddelka: v Šentjerneju in Straža. Po opravljenih izpitih so v Šentjerneju, kjer poučujejo glasbo v hiši krajevnega urada, vpisali 12, v Straži, kjer so dali za glasbeni pouk na voljo sobo v zadružnem domu, pa 14 kandidatov. K tako organiziranemu glasbenemu pouku hodijo učenci in odrasli. Za oddelek glasbene šole se zanimajo tudi v Žužemberku.
ne skupnosti, turistična društva in druge organizacije, zainteresirane za zdravje občanov.
Dan mrtvih v Beli cerkvi
Za dan mrtvih je bila pri spomeniku padlih borcev, talcev in internirancev spominska svečanost, ki sta jo pripravili osnovna šola Bela cerkev in krajevna organizacija ZB šmarjeta.
Dol. Toplice v spomin mrtvih
31. oktobra, je bila pri spomeniku na pokopališču v Dolenjskih Toplicah žalna svečanost. Učenci osnovne šole • .
so pripravili kulturni program, na katerem so recitirali in zapeli nekaj partizanskih pesmi. Učiteljica Mlinarjeva je imela v čast padlih borcev spominski govor.
D. G.
Alkoholizem razjeda družine
V novomeški občini so letos evidentirali še 43 alkoholikov, tako da je vseh evidentiranih 101. Največ alkoholikov živi v vaseh. Med alkoholiki je 80 poročenih. Med moškimi je alkoholizem najbolj razširjen med 31. in 40. *e-tom, med ženskami pa do 40. leta. V družinah alkoholikov je 243 otrok. Kako vpliva alkoholizem na počutje v družinah, najbrž ni potrebno posebej razlagati. Do zdaj se je zaradi alkohola zdravilo 23 ljudi. Po mnenju skrbstvenih organov zdravljenje ni bilo uspešno. >
Še nimate peči na olje?
V prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu lahko dobite peči na olje: EMO 5 ( 5000 kal.) bele, rjave in kombinirane barve, FEN1X (5500 in 7500 kal.) bele in rjave, PREPOROD (7500 kal.) in LIFAM (7500 kal.).
V prodajalni imajo tudi izbiro električnih peči raznih velikosti in oblik. Kaiorifer-jem MAESTRAL so znišali ceno od 21.500 S din nu 15 tisoč S din. Tu dobite tudi loriferje znamke KONTAKT, ELRA, TOBI in TOS (1200 in 1800 W). V prodajalni imajo priključne vrvice, rezervne grelce in druge rezervne dele.
Novomeška kronika
^tvarjalno delo v službi človeka, nje-®°v©ga napredka in njegove blaginje. Na predlog komisije za ocenitev del izbor Trdinovih nagrad pod predsedstvom Severina šalija in članov: re-jf®rke Alenke Bole-Vrabec, likovnega S^goga Nika Goloba, ravnatelja štu-^jske knjižnice Boga Komelja, pravne-referenta ObS Franca Smoliča in svetovalca za prosveto in kulturo pri j-oS Ivana Grašiča, je svet za prosveto kulturo sklenil, da se Trdinove na-S^de za leto 1967 v skupnem znesku 000 s din podele takole: j*- Prof. JANKU JARCU, ravnatelju dolenjskega muzeja za knjigo Parti-fr^ki Rog. — Prof. Janko Jarc je v /T^jem letu pripravil in napisal zelo r^iembno zgodovino Roga od prve ko-gp^^oije do osvoboditve 1945. še po-ti> ° važna poglavjo v knjigi so poli-lpmf situacija in vojaška dogajanja v ? r* NOV. Avtor knjige v kronološkem zb?°rediu opisuje dogodke, začenši z rn>^niem prvih partizanov prek velike lacii °fenzive 1942> italijanske kapitu-*Viih 111 nemške okupacije, vse do zad-Avtin k°^ev 20 dokončflo osvoboditev. ZK(vir -e iz obse*nega gradiva izluščil ttus?^Vinsfco resnlco- Knjiga je bogato firana s številnimi dokumentarni-jkogntfijami, z risbami in s pre-,*Wuni zemljevidi. Delo je važen pri-
spevek k zgodovini NOB na Dolenjskem, razen tega pa tudi dragocen pripomoček šolam pri pouku zgodovine NOV.
2. Dr. IVU SMRECNIKU, ftiziologu, primariju in predstojniku pljučnega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu za življenjsko delo. — Dr/ Smreč-nik je organiziral na Dolenjskem vso obstoječo mrežo protituberkuloznih dispanzerjev in jih večinoma sam vodil, dokler ni bilo drugih ftiziologov. Vzgojil je vrsto mladih strokovnjakov svoje stroke in mnogo prispeval ne samo v proti tuberkulozni službi, temveč tudi v splošnem zdravstvu za ureditev zdravstvene preventive in kurative na Dolenjskem. Napisal je tudi več. znanstvenih razprav in jih posredoval strokovni javnosti na posvetovanjih in v revijah. Njegovo delo pri dokumentaciji in proučevanju problematike tuberkuloze je poneslo njegovo ime v strokovno jugoslovansko javnost, v kateri je znan in cenjen strokovnjak.
3. »ODRU MLADIH«, gledališki skupini pri Zavodu za kulturno prosvetno dejavnost v Novem mestu za uspešno delo v zac'injem letu. — Oder mladih je v zadnjem letu uprizoril toliko gledaliških in organiziral toliko recitatorskih prireditev, da gotovo sodi med najbolj delavne in ustvarjalne gledališke
skupine v občini. V svoje vrste vključuje veliko mladih ljudi z različnih delovnih področij in mu gre prav zaradi pritegovanja mladine v svoje vrste in vzgajanja mladih generacij vse priznanje.
4. CIRILU PODBEVŠKU, intarzistu — samouku, za njegovo delo. — Tovariš Podbevšek ustvarja z vso zavzetostjo in tehnično dovršenostjo. Uporablja dolenjske motive in jih z razstavami posreduje širši javnosti. Doslej je priredil v Sloveniji osem uspelih razstav. Z intarzijo, ki je po vtisu prav blizu slikarstvu, je dosegel stopnjo čisto likovnega ali slikarskega izraza.
Tovarišica Muserjeva je nato vsem nagrajencem v imenu sveta in v svojem imenu iskreno čestitala, hkrati pa je navzoče seznanila s sklepom sveta za prosveto in kulturo pri ObS Novo mesto, da bi v bodoče podeljevanje Trdinovih nagrad razširili s sodelovanjem drugih občinskih skupščin na celotno Dolenjsko. Hkrati Di ustanovili še Tr- ■ dinov sklad za pospeševanje splošne kulturne dejavnosti. S tem bomo tudi v kultumoprosvetni, umetniški in znanstveni dejavnosti tesneje povezali širšo Dolenjsko in njene ustvarjalne sile. To pa je nedvomno pomemben prispevek za naš hitrejši nadaljnji razvoj.
■ NOVO POSLOVNO STAVBO trgovskih podjetij Mercator in Elektrotehna na Glavnem trgu so pred kratkim pokrili, te dni pa temeljiteje urejajo notranjost. — Napredujejo tudi dela na drugi strani ulice v nastajajoči Mercatorjevi modni hiši. Obrtnikovo poslovno hišo pri lekarni ob Cesti komandanta Staneta pa te dni zasteklujejo. Kaže, da je lepo vreme graditeljem koristilo in bodo dela končali v roku. Tudi na gradbišču pri Novakovi gostilni ob Cesti herojev, kjer nastaja Dolenjkina samopostrežnica, je živahno. Kaže, da bomo imeli v Novem mestu pred koncem leta več pomembnih otvoritev trgovskih in drugih poslovnih hiš.
■ KNJIGE PO ZNI2ANIH CENAH pod arkadami prodajalne Mladinske knjige na Glavnem trgu gredo dobro v prodajo. Knjige so tako poceni (po 100 in 200 Sdin), da se odločijo za nakup tudi tisti, ki le redko zaidejo v knjigarno. Do zdaj so pod arkadami prodajali predvsem knjige založbe Mladinska knjiga, napovedana pa je tudi razprodaja knjig drugih slovenskih založb.
■ ZEBRASTI PREHODI za pešce so spet izginili z novomeških ulic in- cest, tudi s tistih delov, kjer so prehode trajneje označili. Pred snegom bi spet kazalo »položiti zebre«.
■ MED STAVBO VESLAŠKEGA KLUBA in domom TVD Partizan na Loki so strelci napravili strelišče. Posekali so grmičevje in odstranili kamenje, da je prostor že pripravljen za treninge.
■ VELIKI KAMNI LEŽIJO na Zupančičevem sprehajališču ob Krki blizu prostorov veslnškega kluba. Kamni so se ortrgali od
zidu. Sprehodi ob Krki v tem delu mesta so nevarni, ker se kamenje nenehno ruši.
■ KOT OBIČAJNO je bila tudi v ponedeljek novomeška tržnica dobro založena, čeprav je zjutraj še padel dež. Solato so prodajali po 300 oziroma 400 Sdin, fižol po
*330 Sdin, papriko po 100, 200 in 250 Sdin, pomaranče po 500 Sdin, hruške po 300 Sdin, banane po 520, jabolka po 200 do 300 Sdin, česen po 1200 Sdin, čebulo po 180 Sdin, krompir po 110 Sdin, kostanj po 200 Sdin, ribe po 800 Sdin kilogram in jajca po 90 Sdin.
■ POTROŠNICE SO BILE navdušene, ko so v novomeških iz» ložbah zagledale uvožene gumijaste škornje v najrazličnejših barvah. Pri Alpini so v kratkem prodali več kot 250 parov takih škornjev, pri Peko 100 parov, v trgovini Borovo pa so imeli le črne gumijaste škornje, vseeno pa so jih samo prejšnji mesec prodali 579 parov. V vseh trgovinah čakajo novih pošiljk.
UPOKOJENCI
V nedeljo, 12. novembra, bodo upokojenci ves' dan martinovali v svojem klubu v čitalnišiki ulici. Vabljeni!
TVRADIO
Slavko Petre
Partizanska 7 — tel. 21-597
a, ki igrajo v ti. slovensKi nogometni ligi, nikaKor ne
NOGOMET
ŠPORTNE IGRE
Novomeščani so gostovali v i*«>slojni in z veliko pomočjo razpoloženega Božov;ea, ki je dosegel tri zadetke, odščipnili domači ekipi točko. Kljub uspehom v zadnjih tekmah so še vctlno ua koncu razpredelnice. Prihodnjo nedeljo (19. II.) bodo imeli v gosteh v Novem mestu vodeči Tabor iz Sežane.
Belokranjci so doživeli nepričakovano hud poraz. Znana nam je kvaliteta Pirana, zato nas takšen rezultat preseneča. Verjetno je to sr ono trenutna slabost, ki jo bodo Belokranjci popravili prihodnjo nedeljo, ko bodo gostovali v Litiji.
Krško, Brežice in Senovo, ki fgrajo v celjski nogometni poil-zvezi, se dobro držijo. Prva dva sta celo v samem vrhu, zato upravičeno pričakujemo osvojitev najvišjega mesta.
Nanos : Novo mesto 3:3
V Postojni so Novomeščani po težkem in napornem dvoboju zasluženo osvojili dragoceno točko. Domačini so že v tretji minuta vodili z 2:0 po krivdi nepazljive obrambe gostov. V sredi prvega polčasa so gostje preko Božaviča zmanjšali na 2:1 in nekoliko kasneje izenačili. Domačini so ponovno povedli, gostje pa so tik pred koncem tekme po razpoloženem Božo viču rezultat izravnali. Rezultat je realen in ustreza dogodkom na igrišču.	J. M.
Novo mesto : Hrastnik 3:0
Mladinci Novega mesta so osvo jili dve točki brez boja, ker moštvo Hrastnika ni dopotovalo na tekmo v Novo mesto.	J. M.
Bela krajina : Piran 1:6
V nedeljo je bila odigrana v Črnomlju nogometna tekma slovenske conske nogometne lige med domačo Belo krajino in Piranom. Zasluženo so anagali gostje z rezultatom 6:1. Domači so igrali sk»x> in je rezultat posledica dogodkov na igrišču, častni zadetek za domače je dosegel Vipovec nekoliko minut pred koncem tekme.
P. K.
Šentjur : Celulozar 2:1
V nedeljo je moStvo Celulozar ja doživelo prvi poraz v jesenskem delu tekmovanja. Igrali so na izredno slabem in blatnem igrišču v Šentjurju
V 23. minuti so domači dosegi: gol, Kljajič pa je izenačil. Neko liko kasneje je sodnik dosodil enajstmetrovko, k; so jo domači pretvorili v zadetek. Porazu Celu-Iozarja je botrovala tudi precejšnja smola in težko igrišče. Igralci ijodo v prihodnji tekmi, ko se bodo v Krškem srečali z Vojni kom, prav gotovo popravili nedeljsko napako. Kljub vsemu Celulozar Se vedno vodi pred Sem L jurjem, Osankarico. Brežicami itd.
V. H.
Senovo : Boč 7:1
V nedeljo so na Senovem odigrali prvenstveno nogometno teŠ-mo celjske nogometne podzveze med Senovim in Bočem iz Poljčan. V prvem delu tekme so gostje po grobi napaki domačo obrambe celo vodili. V tem delu tekme so domači igralci zapravili številne priložnosti. Po Kopi-novem zadetku so se Sevničani razigrali in izdatno napolnili mrežo gostov. Gole za Senovo so dosegli: Kopina, C.aser 3, Avsenak 1, Budna 1 in Šibila 2. Za goste je bil uspešen Rože ucvrl.
J. KODELJA
Sevnica : Senovo 1:6
V prijateljski nogometni tekmi sc mladinci Senovega premagali Sevničane. Zmaga je pripadla tehnično boljšim gostom. Za Senovo so bili uspešni: Brezovšek 2, Umek 2, Miri in Pleterski, za domačine pa Horvat. V prvi tekma na Senovem so zmagali Šenov, čani z 2:0.	J.	KODELJA
Sindikalne gre v Brežicah
Komisija za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Brežice Je tudi letos organizirala delavske športne Igre, v katerih je nastopilo skoraj 300 zaposlenih. Tekmovali so v šestih panogah. Rezultati — šah: 1. osnovna šola CSFklje, 2. VP Cerklje; kegljanje:
1. AGRARI A Brežice, 2. SGP PIONIR; nainizu' tenis:	1. osnovna šola Cerklje I. 2. GG Brežice; mali nogometi 1. Livarna Droova, 2. PPV Dobova; odbojka: 1. osnovna šola Brežice. 2. VP Cerklje; streljan je: IMV I in 2. IMV II.
Iz najboljših posameznikov bodo sestavili ekipo, ki se bo v počastitev letošnjega dneva republi. ke pomerila v tradicionalnem dvo boju s Sombonv..	V. P.
Tekmovanje osnovnih šol
Poleg sindikalnih športnih iger so se v počastitev občinskega praznika pomerili v rokometu pionirji brežiških osnovnih šol. Med pionirkami je bil končni vrstni red takle: 1. Pišece, 2. Brežice, 3. Dobova. Pri pionirjih: 1. Brežice,
2. Pišece in 3.Cerklje.	vh
Nogoia	ki	igrajo	v	il.	slov	easni	nogometni	ligi,	nikakor	ne	mo-
rejo zapustiti repa tekmovalne razpredelnice. Igralcem večkrat tekmovalna sreča obrne hrbet. Potrebno bo vložiti več napora, če hočejo zapustiti neprijetni rep-
(Foto: S. Dokl)
ROKOMET
ATLETIKA
Za Brežačane 8, mesto
Zaključeno je tekmovanje v ljubljanski conski in republiški rokometni ligi. Predstavnika v vfšjem tekmovanju, Brežice in Rib-»lica, sta pristala na osmem oziroma desetem mestu. Medtem ko so si Brežicam v igri s Ptujčani nabrali precej točk, je stanje v taboru Ribničanov dokaj kritično. Resnica je. da igrajo z zdesetkano ekipo in je stanje odraz njihove dejanske kvalitete. Ribničani obljubljajo »spomladansko odjugo«, pa bo treba nanje resneje računati. Brežice za drugo uvrščeno ekipo zaostajajo samo m -1 točke, to pa pomeni, da b«do spomladi posegli v boj za sam vrh.
V ljubljanski conski ligi je Novo mestu imelo v gostih vodeče Medvode. V prvem delu sta bili ekipi enakovredni, kasneje pa je šlo gostom bolj od rok. Krčani so po zaslnei sodnika izgoblli srečanje v Dupljah.
Brežice : Drava 32:9
Katja Močnik druga
Na nedeljskem tradicionalnem krosu za pokal »DELA« je v Ljubljani nastopfla tudi vrsta mladink iz Novega mesta. V kategoriji mladink v teku na 700 m Je Katja Močnik osvojila odlično drugo mesto, Marija Bratkovič pa je bila Šesta. Ekipa Novega mesta je osvojila tretje mesto.
športni dan v Črnomlju
Na osndvni šoli v Črnomlju so
priredili športni dan, na katerem so se dijaki pomerili v atletiki. Rezultati tekmovanja — moški: 400 m: 1. Prhne 1,02.5; daljina: 1. Jerman 4,88 m; krogla: Kobe 8,50 metra. 2cnske — 300 m; 1. Jerman 43,3; daljina:	1. Bremec 4,20;
krogla. 1 Ciivdrif a m. LAN
Smolič v reprezentanci Slovenije
Mladinec Jože Smolič je nastopil v reprezentanci Slovenije na tradicionalnem mednarodnem dvoboju v Beljaku. Tam so se srečale re-
prezentance Koroške, Furlanije in Slovenije v dviganju uteži. V olimpijskem triatlonu je Smolič dvignil 302,5. Po končanem dviganju so sešteli skupne rezultate šestih dvigalcev vsake ekipe in tako dobili tole razporeditev: I. Slovenija, 2. Furlanija. 3. Koroška.
Nedavno tega je Jože Smolič na državnem prvenstvu mladincev v svoji kategoriji osvojil tretje mesto.	—ko
Prosveta zmagala
Na sindikalnih Športnih igrah v namiznem tenisu je nastopilo 7 ekip. Zmagala je Prosveta s 6 točkami,	drugi je Elektro (5
točk), 3. Celulozar 3, 4. ObS (3), 5. Rudnik (3), 6. Kovinarska (2) In 7. Agrokonib:nat (brez točke 1.
I. S.
Brežičani so do vrha napolnili mrežo gostov, ki niso pokaza, l prav nič. Nekoliko boljši od ostalih je bil le Cimerman, ki je dosegel pet zadetkov. Domača so se nekoliko bolj trrudili le v prvem delu tekme, ob koncu so nekoliko popustili. Pri Brežičanih je moč pohvaliti vso ekipo, v kateri sta se odlikovala domiselni Šetinc in hitri Bosi na. Pred srečanjem je bila na igrišču manjša slovesnost, ko so igralcu Jurišiču Izročili šop nageljnov pred odhodom k vojakom. Popularni Jure je za zadnjo tekmo v jesenskem delu oblekel tudi dres kapetana ekipe.
Za Brežice so igrali:	Berglez,
I. L Tr»prn--'tč T, P"vT?č 7 m Mars.	V.	r.
Duplje : Krško 17:4
V zadnji tekmi jesenskega dela tekmovanja v rokometu so Krčani gostovali v Dupljah in so srečanje z domačo ekipo izgubili s 17:14. Med tekmo je močno deže valo, igrišče Je bilo pod vodo Domači igralci so igrali grobo in so se posluževali vseh mogočih prijemov da bi zaustavili napade Krčanov. Sodnik Lah iz Kn»n.ja je sodil zelo slabo in je namerno pomagal domači ekipi. Za Krške so Igrali: Skoberne, Arh. Komar
Hočešti svoj nrostor pod soncem
i‘uU|ucttMn.uU> uociiL->ki svasf ra Uusno kulturo v Metliki Božidar Hnjsman je spregovoril o nekaterih problemih telesne kulture v nuU;ški občini. Iz njegovih odgovorov razberemo, da je bila telesna kultura bolj razvita pred drugo vojno, kot je danes. Vzroke za zastoj išče v nepravilnem vrednotenju telesne kulture, ki ne dobi tistega poudarka, kot bi ga morala. Kot pri mer omenja, da mTsdfna ne najde s^pjega »mesta pod sonce«, komaj zgradijo igrlSče fm ga ic prrorefajo.
Pred drutjo svetovno vojno je bila telesna kultura v metliški občini na zavidljivi višini. Tako Je bilo tudi po vojni vse, do 1959, tedaj pa je nazadovala. Da je prišlo do zastoja je botrovalo več vzrokov, pred vsem pa to. da v občini m •Mio industrije niti srednjih Sol. Zato je mladina, ki ni vi. dela možnosti zaposlitve in šolanja. odhajala iz občine. Ne koliko boljše je stanje zadnji dve leti Na igrišču in v domu TVD Partizana je opnzJti mla dino, kar obeta, da se bo sta nje izboljšalo.
Splošno telesno vzgojo imajo pionirski oddelki, mladina pa vadi predvsem igre z žogo. V poletnih mesecih se telesno vzgojna dejavnost orenese ra Kolpo
»Sedaj Se ne moremo govoriti o kakšni kvaUteti Spor ta, če pa bo delo bolj načrtno, lahko pričakujemo v kratkem času dobre uspehe. Drugače pa Je * orodno in splošno vadbo za katero mladina ne kaže pre. vel'kega zanimanja Merim, da n? bi smeli dovoliti, da to-' vrstna dejavno« zamre, ker Je to osnova za nadaljnie delo v športu.« le rekel Božidar Flajš man
V občini Je dom TVD Partizan s manjšim asfaltiranim
IrrriSflom Pom uoorablja tud'
Role1'"-	w«»r	on	nimn
mo prostora za kulturne dejavnosti, služi tudi temu namenu. To pa je ovira za redno delo, ker vadbene ure večkrat odpa dejo, ob neredni vaclil pa mla
dina z niblja vesolje, še bolj pa smisel sa red Z organiziranimi akcijami je mladina pred leti uredila na gamet no igrišče v neposredni bližini železniške postaje ter Igrišče za odbojko in rokomet ob Kolpi. Obe igrišči pa sta bili kmalu uporabljeni v dru ge namene, tako da mladina na obstoječem igrišču ne more v celoti razviti svoje vneme Prav bi bilo, da se zato dokončno odloči, kje naj bi aial b'Kln*’ šnortH norV »v p-
mladina s pomočjo družbene skupnosti uredila, ne pa da premetavamo zemljo, kot bi
iskali »zlato rudo«.
V vodstvu manjkajo ljudje, ki ne bi skrbeli samo za fL nančna sredstva, ampak bi bili tildi vaditelji, oziroma bi bilt opora obstoječim kadrom, ki vadijo mladino.
Za finansiranje telesne kul ture skupno še z nekaterimi društvenimi dejavnostmi Je v občinskem proračunu namenjeno 4.800 N dinarjev. Glede na višino celotnega proračuna je znesek primeren, ni pa v nobe. nem razmerju, če gledamo ne. katere druge dejavnosti. Kaj se da napraviti s sredstvi, ki so jim namenjena, lahko/presodijo le telesnovr.gojni delav. d, zato upravičeno zavračajo vsak očitek za premajhno dejavnost
Želeli b‘ dočakati dan, ko bodo dn> i no-politični činite. Iji nudili večjo materialno in
moralno podporo telesni vzgoji.
V šolali naj bi pionirje uči 11 o vrednotenju telesno kultu, re, pa tudi o tem, kako je trena čuvati družbene objekte, rekvizite Itd. Mladini priporočam, naj vestno vadi, tekmuje s športniki Bele krajine. Do. lenjske tn sosednje Hrvatske, ker še nimamo možnosti, da bi tekmovali teven tega območja. Želim tudi poudariti, da sem pristaš tistih, ki so proti organiziranju enodnevnih tekmovanj: tn se porabijo ff-nančna sredstva, cilj pa ni do sežen.
Končno zahtevam ločitev profesionalnega in amaterskega *norta
1, Kovačič I. Humar 1, S. Iskra 1. Suk 4, R. Iskra 6 in Levičar.
I. R.
a
Slovan : Ribnica 28:11
Rokometaši Ribnice, ki so go štovali v Lji Dijani, niso nudili-pravega odpora ekipi z vrha prvenstvene razpredelnice. V prvem delu tekme so nekaj časa držali ravnotežje, kasneje pa so jim po šle moči. V glavnem niso mogli pričakovati kakšnega boljšega uspeha. Za Ribnico so nastopili: Kcrsn:č I, Radič 2, Tanko. Češarek 3, Blakšič. Keranič III, Kersnič II 3. Ponikvar 4. ML kutin in Matelič.
Hqy* mesto v Medvpde 11:15
V nedeljo so v Novem mestu v zadnjem kolu ljubljanske conske rokometne lige gostovali igralci Medvod. Tekma je bila zelo zanimiva. Po izenačim igri v prvem polčasu (7:7) so igralci Medvod v drugem delu spretno izkoristili zmedo v taboru Novomeščanov m zmagali s štirimi zadetki prednosti Pri Novomeščanih sta se izkazala vratar Perko in Lorar. ki jc dc>segol 8 zadetkov.
Za Novo mesto so igrali: Perko, Pelko 1, Sladoje, 1, Cvelbar. Jončič. Jožef. Sc ti na 1, Lozar 8. Gantar in S^nK-ar.	—Jap—
Metlika : BETI 15:5
Učenke osnovne šole iz Metlike so premagale sovrstnicc iz tovarne »BETI« z visokim rezultatcan 15:5. Mlajše vrstnice so pokazale boljši rokomet in so zasluženo ctbct’p.	LAN
KEGLJANJE
ZA MAVERJEV SPOMINSKI
POKAL
V -Kočevju se je na kegljišču v Geju srečalo 8 ekip za spominski pokal tragično preminulega prod srdnlka kluba in vztrajnega Športnika —■ organizatorja Mavra. V disciplini G x 200 lučajev so bili doseženi sledeči rezultati:	1.
Brest — Cerknica 4W7 kegljev, 2-Pionir — Novo mesto 4798, 3. Kočevje I 47G4 kegljev. 4. Količevo 474S, 5 Slovan — Ljubljana 472S, 6. Ilirija — Ljubljana 4C92. 7. Litostroj — Ljubljana 1649 in 8. Ko čev.jr IT 457« Kert Jev.	A.	A.
Kočevje : Ilirija 6238:6122
V prijateljskem srečanju kegljačev Kočevja h) Ilirije iz Ljubljane so nnagali domači s 116 kefflji razlike	A.	A.
»Pionir« zmagovalec
Na tradicionalnem kegljaškem turnirju v počastitev občinskega praznika Novega mesta v borbenih igrah je sodelovalo 6 ekip. Prvo mesto rn prehodni pokal je osvojil PIONIR. Končni vrstni red: Pionir 714, 2. Vseh devet 696, 3. Luknja 671, 4. Kočevje 630, 5. Železničar 599 in Brežice 592.	J.	M.
Izberimo športnika!
Pred koncem leta bomo objavili tradicionalno anketo za izbor »športnika Dolenj' ske« v letu 1967. Dragi bralci, vsak teden vas bomo v našem listu spomnili na najpomembnejše dosežke naših športnikov, da se boste laže odločili, ko boste izpolnili anketo. Tako vam želimo pomagati, nikakor pa nimamo namena vplivati na vašo odločitev.
KATJA MOČNIK
ku na 400 m. Nikakor ne more teči pod I minuto. Morda JI bo to uapelo v prihodnjem letu.
FRANC BABIČ
Franc Babič iz Krškega nas je letos ponovno prijetno presenetil. V preteklem letu Francu ni Slo gladko, pa so ga nekateri že hoteli odpisati t vrha seznama naših speed-way tekmovalcev.
Babič pa je letos presenetil vse, verjetno tudi samega sebe. 2e eno kolo pred končanim tekmovanjem za prvenec, je.bil zmagovalec., Svpjo... premoč je kronal se ponovno i oa zadnjem tekmovanju pred domačim občinstvom v Krškem Zmagal je in dokazal, da je letos najboljši tovrstni Športnik pri nas.
Ne vemo, kakšen je njegov življenjski športni cilj. Po Dlestečih zmagah na domačih boriščih bi mu želeli dobro uvrstitev tudi v izredno zahtevni mednarodni areni.
Katja Močnik, sedemnajstletna atletinja iz Novega mesta,t je letos dosegla zapažene uspe-ne. Zlasti je blestela na začetku atletske sezone, ko je osvojila vrsto republiških naslovov. Kasneje je nekoliko popustila, pa se ji je to maščevalo: slabše tekmovalke so pričele zmagovati nad njo. Končno se je ponovno zbrala in ’ v zadnjem času osvojila 3ve prvi mesti. Zmagala je r Trbovljah na tradicional-aem atletskem četveroboju in la teku po ulicah Novega tnesta. Katja se bori, da bi jremagala magično mejo v te-
Novo mesto - Ljubljana 5:5
V drugi slovenski šahovski ligi su se šahisti Novega mosta pred dnevi pomerili z Ljubljančani. Tekmovalo je 6 članov, dva mladinca in dve članici. Beeultat,dvoboj a je bil neodločen 5:5, toda ker so Novomoščanl imeli boljši uspeh na prvih deskah, so se plasirali v nadaljnje tekmovanje. Rezultati: Penko : Bratko 1:0, Sitar : Vu-kotič t:t. Petkovič : šiška 1:0. Tlsu ; Petek 0:1, Picck : Cizelj 0:1, Adamič : Musič 1:0. Šporar : Nosanovlč 1:0. DjuraSevIč : llolifc 0:1. Bileh : Bolt- 0:1 In Palčič :
noeunovip o-*.	p	J
Krmelj : Sevnica 2,5:7,5
Scvniški šahisti so pred kratkim prepričljivo premagali šahiste iz Krmelja. Zanimivo je bilo, da Je
rut prvi deski Krmeljčan premagal doslej najboljšega škega Šahista Maurerja. Zate®^ bil še hitropotezni turnir, na_ j^ terem Je sodelovalo 16 šah>;*fi 12 obeh krajev. Prvo mesto )CJ%. aegel Inž. Goste z 11.5 točke,
fl Je bil V. Dvojmoč z 11. Faurer (II), 4. Timer (10,5). £
Blas (10).	6
Novak (»l itd
BrePh
Hitropotezno prvenstV0
Pretekli teden Je bilo na P«
ni kovinarski šoli v CmonaljJ* ^
tropotezno prvenstvo šole. red: 1 Kočevar 6 točk. "-j fiterk in Vidic 3 točke »n 4.-5. Brine in fitefanič 3. 8 , darič 2 ln Peričak
Pogovor z zdra vnikom
Opomin za 25 starih dinarjev
Okrožno gospodarsko sodišče iz Zagreba je po dveh letih, odkar je bil dostavljen odgovor na tožbo, zahtevalo od črnomaljskega zavoda za zaposlovanje plačilo 25 starih dinarjev, za kolikor je bila takrat premalo plačana taksa. Razen tega je zaračunalo še 100 Sdin za stroške opomina• če bi izračunali, koliko so stali poštnina, kuverta povratnica, papir in delo, ne bi bilo težko ugotoviti, koliko je bilo stroškov zaradi ubogih 25 starih dinarjev-Lep primer birokracije! Zavodu za zaposlovanje pa * se zdi tildi čudno, da se sodišče na teh 25 starih dinarjev celo dve leti ni spomnilo.
ALOJZ ČRNIČ
139 značk v kočevski občini
V teh dneh prejemajo krvodajalci v kočevski občini zlate in srebrne značke
— Zlatih bo podeljenih 45
Prav v teh dneh podeljujejo v osnovnih .organizacijah Rdečega križa v kočevski občini zlate in srebrne značke krvodajalcem^ ki so oddali 10-krat oziroma 5-krat kri. Skupno bo letos podeljenih 139 značk, od tega 45 zlatih. Značke so prejeli krvodajalci iz naslednjih krajevnih organizacij ’ Rdečega križa oziroma delovnih organizacij:
Komunala:	Frančiška Ko-
relc zlato, Drago Koman srebrno;
Pošta: Ludvik Zadnik in Emil Padovec, oba zlato;
Dinos: Štefan Bevc zlato;
Dom Dušana Remiha: Jože Smolej srebrno;
Zasebniki - upokojenci - Varnost: Vinko Košir in Jože Kure zlato, Angela Briški in Rudolf Grbec srebrno;
da bo Delavska
enotnost letos sla-
vila 25-letnico ; ... da Delavska e-
Zidar:	Drago Komljenovič
zlato, Franc Benkovič, Jože Perkič in Jože Metelko srebrne;
Oprema: Milan Arko zlato, Jakob Krkovič in Ignac Padovec srebrno;
Skupščina občine:	Ivan
Razpotnik zlato, Jože Polovič in Mara Debevc srebrno;
Služba družbenega knjigovodstva: Saša Mihaljevič srebrno;
Zdravstveni ilom:	Nada
Lecid srebrno;
Tiskarna:	Srečko Leskov-
šek srebrno;
Tekstilaua: Sonja Hegler in Pepca Križman zlato, Majda Turk, Marija Nagu, Bojan Fi-gar, Marija šijanec, Marija Babič, Frančiška Kobal, Pepca Gržina, Jožefa Mlakar, Anica Turk in Marija Koševič srebrno;
Avto:	Jože Klun, Franc
Škrabec, Anton Cvitkovič in Franjo Kranjc srebrno;
Inkop:	Mirko Kordiš in
Jože Kotnjek zlato;
Trgopromet:	Vera Urh in
Antonija šiampfel zlato, Franc Arko, Ivan Novak in Amalija Melink srebrno;
Kovinar:	Dušan Kavčič
zlato;
Melamin: inž. Miha Briški, Alojz Hočevar, Anton Rački in Stanko Petek zlato, Franc Volf, Alojz Šturm, Alojz Sladič, Tone Cvelbar, Franc Cvelbar, Marija Kovač, Nimče Bejtovič, Jože Magdič in Leon Mitar srebrno;
Lik:	Franc Mrhar, Franc
Kovač, Franc Velikonja, Ivan Merhar zlato;
KGP:	Zdravko šajinovič
zlato in srebrno, Jože Hajdinjak zlato, Ivan Lampe, Jože Lavrič, Franc Cankar, Bogdan Koševič, Olga Kotar srebrno;
Itas: Mirko Rušt zlato, Ed-mund Sočak, Ignac Mencin,
Stane šalika, Jože Heferle, Anton Furlan in Janez Ko j ek srebrno;
Kočevska reka: Franc Ko-nečnik in Sandi Šterk zlato, Franc Lešnjak, Metod Flajs, Jože Šercer, Jože štimac, Angela Brunar, Fani Dolinar, Anton Marinč, Zdravko Turk, Anica Švare in Anton šafar srebrno;
Stara cerkev: Peter Grabrijan, Frančiška Vodičar, Frančiška Petek, Franc Kramžar, česlav Kosman, Ivan Novak, Jože Vavtar in Zvonko Dragoš zlato, Rudolf Ficko, Ana Cr-nikovič, Fridrik Mlakar, Ruža Škvarč srebrno;
črni potok: Marica Zagar-jan, Fanika Skrbiš, Marija Gorše srebrno;
željne: Marija Lipovec, Justina Rauh in Marija Mišmaš srebrno;
Rudnik:	Alojz	Kavs,	Ru-
dolf Krese zlato, Salih čeri-movič, Feliks šmigoc, Albina Cukljati, Milan Rus in Justina Bačnik srebrno;
Stari Log: Ivan Radin in Ivan Petek srebrno;
Spodnji Log: Vida Gabrovec srebrno;
Mozelj: Hedvika Lisac in Slavica Rijavec srebrno;
Livold: Ana Lindič srebrno in Jože Grabrijan zlato;
CvišJerji: Andrej Antolin, Franc Zadravec zlato, Alojz Bobnar, Jože Špehar in Jože Turk srebrno;
Kostel: Matija 2agar in Marija Skendar srebrno;
Polom: Anton Škufca srebrno;
Fara:	Marija Kure zlato,
Anton Križman in Ana Jak-šič srebrno;	,
Koprivnik:	Rudi Kuzole
zlato;
Draga: Anton Poje zlato, Ludvik Poje, Jožefa Mikuiič in Marija Tušek srebrno.
Kuharske bukvice
DOBRI
KROMPIRJEVI
KOLAČKI
Pripravimo krompirjevo testo iz 15 dkg kuhanega in pretlačenega krompirja, 15 dkg bele moke, 15 dkg
Za sodoben okus...
sladkorja in 13 dkg surovega masla. Izrežemo z nožem ali modelčki razne oblike, jih pomažemo z beljakom, posujemo še malo s sladkorjem in spečemo v pečici, da postanejo lepo rumeni.
KROMPIRJEVI
ŽGANCI
Skuhaj v slani vodi 6 debelih olupljenih in na koščke zrezanih krompirjev. Potem nasuj skoraj pol litra pšenične moke, ki se naj kuha, kakor se kuhajo žganci. Gez nekaj časa prebodi vse z dolgimi vilicami, nato pa dobro premešaj, da se vsa moka lepo zmeša med krompir in da je ni nič videti v prahu med njim. Ko so žganci dovolj kuhani, jih nastrgaj ali nadrobi z vilicami v skledo ter dobro zabeli z ocvirki ali z mastjo, v kateri si zarumenila kruhove drobtine.
VNETJE
Kaj je vnetje, ve že vsak, kdor je imel kdaj to ali 'ono reč vneto. Pa naj gre za vnetje pljuč, čemur pravimo pljučnica, za vnetje v koži od mozolja do tura, za vnetje mehurja, ledvic in podobno. Vendar vnetje le ni tako enostavno dogajanje, v bistvu je to kompliciran proces. Gre za odgovor poškodovanega tkiva na dražljaj. Lahko je vnetje omejeno samo na mesto poškodbe tkiva, lahko pa i se razširi na vse telo; to je odvisno pač od vzroka nastan-jj ka, od povzročitelja, ‘od splošnega zdravja bolnika in tako naprej. Pravzaprav, poteka vnetje nekako tako: najprej je okvara tkiva, pozneje nastopi odgovor telesa na to okvaro in na koncu se narejena škoda popravi.
Vnetje traja vedno toliko časa, dokler vzrok ali pa povzročitelj ni premagan oziroma odstranjen. 2ivi povzročitelji vnetij, v glavnem so to kužne klice, se na mestu vdora ali pa kje drugje v telesu razmnožujejo. Zaradi tega je seveda čas vnetja daljši kot pri neživih povzročiteljih vnetja, ker mora telo kužne klice uničiti, in čim več jih je, toliko bolj se mora za to potruditi. Ponavadi pravimo, da je vnetje akutno, če je reakcija tkiva in telesa burna in hitro poteka ter kmalu tudi preneha. Kronično vnetje poteka počasi, lahko celo več let, ni burno, nekako tli in kar naprej slabi organizem, ker se telo ves čas bori z njim.
Glavni znaki vnetja so znani že dolgo- časa, že tisočletja. To scT: bolečina na kraju vnetja, rdečica vnetega tkiva, oteklina prav tam, vročina in neuporabnost prizadetega dela telesa, čemur pravimo tudi še motena funkcija. Rdečica nastane zaradi razširjenih žil lasnic v vnetem predelu, ker telo pošilja tja več krvi. V krvi pa so obrambne snovi organizma in bele krvničke, ki se bore s povzročitelji. Oteklina je posledica pronicanja krvne tekočine skozi žilne stene, kar je seveda tudi del obrambe. Vročina je posledica odgovora telesa na vnetni dražljaj, bolečina je signal živčevja, da se v tem delu telesa dogaja nekaj nepravilnega, nezmožnost uporabe tega dela pa je posledica vseh prej naštetih dejavnikov.
Vnetij je več vrst. Vneti del se lahko odlušči v obliki razjede, temu pravimo ulcus, lahko pa odpade cel del, n. pr. prst, kar je gangrena. V telesu, n. pr. v slepiču, nastane podobno vnetje, kjer slepič popolnoma odmre; takrat pravimo, da je slepič gangrenozen. Ce nastanejo pri vnetju mehurji, napolnjeni s prozorno tekočino, ali če se izloča pri vnetju sluznic in mren prozorna tekočina, gre za eksuiiativno vnetje. Ta keksudat se izloča tudi pri vseh katarjih, n. pr. v nosu ali v obnosnih votlinah. Pravimo, da nekomu kar naprej curi iz nosu. Drugod lahko izloča pri vnetju sluznica ali organ veliko fibrina, posebne snovi, ki dela obloge, govorimo o fibrinoznem vnetju (n. pr. membranozna angina, ko so mandlji pokriti z oblogo, je fibrinozno vnetje). Hemoragično vnetje nastane, kadar se izliva v vneto tkivo kri zaradi preveč odprtih lasnic. Gnojno vnetje pa je, če nastane pri vnetju gnoj. Gnoj je v bistvu sestavljen iz odmrlega tkiva, belih krvničk, kužnih klic. Oti vrste klic je odvisna njegova barva, duh in tudi gostota. Absces ali ognojek je gnojenje v tkivu, ki je omejeno in je prvotno tkivo pri tem uničeno. Gre torej za večjo ali manjšo votlino v tkivu, ki je polna gnoja, če pa se gnoj razširja med sloji tkiva po špranjah oziroma v medtkivnih prostorih, govorimo o flegmoni. Poseben primer • flegmone je panaricij ali črv, ki se razvije na prstih rok ali nog.
Če ostane vnetje lokalizirano ali krajevno, ga je lažje ozdraviti, kakor pa če se razširi na vse telo. Danes imamo dovolj načinov in sredstev za zdravljenje vnetij. Cela mavrica zdravil, od sulfamidov do antibiotikov in drugih, nam pri zdravljenju odlično pomaga. Veliko vlogo ima tudi bolnikova odpornost, če pa gre za gnojno vnetje, posebno velja to za vse abscese in flegmone, je najbolje operirati po starem pravilu: kjer je gnoj, ga spravi ven.
Dr. Božo Oblak
notnost objavlja reportaže, članke, komentarje in glose z vseh področij našega družbenega in gospodarskega življenja ;
... da Delavska e-notnost objavlja po najugodnejših cenah komercialne oglase, razpise in natečaje..*
NADEVAN KROMPIR
Izvotli z nožem ali žličko olupljen surov krompir in ga položi v vodo. Pripravi nadev takole: Razne ostanke mesa ali pečenke ali kuhane svinjine sesekljaj na drobno, pomešaj z drobno sesekljanim peteršiljem, česnom ali čebulo in nalo prepraži na masti. Potem prideni še žlico ali dve kisle smetane in zloži pokonci v pekačo ter prideni masti in vode, da se do mehkega speče v pečici. Lahko pa poliješ nadevan krompir tudi s paradižnikom ali kakšno drugo omako.
MALI OGLAS,
£i ga objavile v Dolenjskem listu - nanesi] iv aspeb! Pre >ere ga ISO tisoč gospodinj
vdovcev Kmetovalcev dijakov uslužbenk m vojakov doma tu
no svptu' »oskusite'
VELIKAN IZ KRKE: 2. novembra zjutraj se je Avgustu Štravsu s Podturna in inozemskemu ribiču Wer* nerjii Walzu iz Nurnberga nasmehnila sreča: med So* tesko in Gornjim poljem sta ujela sulca — velikana, ki je bil dolg 130 centimetrov, tehtal pa je 20 kilogramov. Istega dne sta ribič in njegov spremljevalec gostilničar Štravs ujela tudi šestkilogramskega sulca in ga izpustila, ker je gost želel ujeti lepšo trofejo. Dejansko je imel »dober nos«. Tokrat je dobil tisto, kar si vsak ribič želi — sulca velikana. Za trofejo je ribič plačal 120.000 Sdin. (Foto: S. Dokl)
Izključni proizvajalec m Jugoslaviji
Destilacija »DANA«
MIRNA na Dol
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE
razpisuje
JAVNI
NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč v mestu Brežice, za izgradnjo montažnih in atrijskih enodružinskih stanovanjskih hiš.
Na javnem natečaju, ki bo v soboto, 25. novembra 1967, ob 9 uri na sedežu podjetja, se oddajo stavbna zemljišča za 5 atrijskih hiš na parcelah št. 233/152 in 233/153 k. o. Brežice in za 8 montažnih hiš na parcelah št. 233/137, 141, 143 in 146 k. o. Brežice.
Pogoji natečaja:
1. Rok za začetek gradnje je 6 mesecev in za dokončanje gradnje 3 leta po prejemu gradbenega dovoljenja.
2. Izklicna cena kot odškodnina za pravico uporabe stavbnega sveta je:
a) za opremo zemljišča 8,50 Ndin za m2,
b) za odškodnino za zemljišče, ki pripada prejšnjemu lastniku zemljišča pa kot akontacija 15,00 Ndin.
če prejšnji lastnik zemljišča sproži postopek pred pristojnim organom zoper odškodnino iz točke 2/b, mora najugodnejši ponudnik plačati odškodnino po odločitvi pristojnega organa.
3. Odškodnina iz prejšnje točke se poravna v roku 3 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča, eventualna razlika, ki pripada prejšnjemu lastniku zemljišča, pa po pravnomočno končanem postopku v tej stvari.
4. Varščina znaša 1.000,00 Ndin.
5. Poleg odškodnine iz 2. točke tega natečaja plača najugodnejši ponudnik tudi odškodnino za nasade in drugo.
6. Udeleženci javnega natečaja morajo vložiti pismene ponudbe do pričetka javnega natečaja. S pismeno ponudbo se predloži tudi potrdilo o vplačani varščini, katera se vrne udeležencem, ki niso uspeli na javnem natečaju.
7. Pismene ponudbe se dajejo v zaprti ovojnici z oznako »Javni natečaj za stavbna zemljišča«.
Gradbeni interesenti si lahko ogledajo parcele na kraju samem. Podrobnejše informacije, drugi pogoji in gradbeni podatki z zazidalnim načrtom so na razpolago na sedežu podjetja.
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE
Poslovno sodelovanje veletrgovine
MERCATOR
m perutninarstva »KRAS« - Pivka,
vam odslej omogoča sveže piščance po 9 Ndin KILOGRAM v prodajalnah
mercator
OSEBNE
IZKAZNICE
OBČANE z obme nad 18 let, ki so dolžni zamenjati stare osebne izkaznice, obveščamo, da je zadnji rok za zamenjavo osebnih izkaznic 30. november 1967.
ODDELEK ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
Metrsko blago, posteljnino, zavese, konfekcijo in preproge nudi na 8-mesečno brezobrestno posojilo
OeleieUsfil« ČRNOMELJ
ai
NOVOLES
m lesni kombinat
wr ~ w Novo mesto
Obveščamo vse poslovne partnerje, da se je- uprava podjetja
preselila iz Novega mesta
v STRAŽO.
Hkrati obveščamo, da ima uprava podjetja nove telefonske številke:
»NOVOLES«, h. c. direktor šef komerciale Se priporočamo!
84-530
84-533
34-529
REDNA
KNJIŽNA
ZBIRKA
PREŠERNOVA PREŠERNOVE DRUŽBE
DRUŽBA . .
za leto 1968
bo izšla v drugi polovici meseca novembra.
V redni zbirki so:
1. KOLEDAR 1968,
ki ima to pot dvojno velikost in je bogato ilustriran. Med drugim ima 12 večbarvnih reprodukcij priznanih domačih umetnikov.
2. Miško Kranjec:
S CESTE I. REDA, roman
To je povest že starejše generacije mladine, med 16. in 18. letom. Roman načenja moralne odgovornosti za nesreče na naših cestah.
3. Una Troy:
SEDEM NAS JE, roman
Irska pisateljica nam r tem mikavnem delu prikazuje vaško mater s sedmimi nezakonskimi otroki in zaplete, ko jim ljudje po podobnosti določajo očeta.
4. Venceslav Winkler:
TISTI IZ ZELENE ULICE (mladinska povest)
Pisatelj nam prikazuje življenje v eni naših mestnih ulic in vsa nasprotja pri starejših, razlike med besedami in dejanji. Otroci pa iščejo po svoje poti v življenje.
5. Franček Bohanec:
SLOVENSKA BESEDNA UMETNOST
Avtor nam odkriva vrednost besedne umetnosti od nekdanjih dni do današnjih časov.
Knjiga je tudi primeren pripomoček učencem osemletk in drugih šol.
Članarina je 20 Ndin.
Doplačilne knjige
1. Inž. Raoul Jenčič:
MALI KMETIJSKI STROJI
Knjiga nam svetuje, katere stroje, priključke in pomožne naprave naj kmetovalci uporabljajo in kako z njimi ravnajo, kdaj si sami pomagajo in kdaj naj prepuste popravilo delavnici.
2. Vlada Marcon:
S PLETILKO IN KVAČKO
Pleteni in kvačkani izdelki predstavljajo veliko modo. V knjigi je obdelana tehnika dela, kroji in vse pomanjkljivosti. Zadovoljuje pa tudi vaši želji po novih vzorcih.
.3. Andreja Grum:
SODOBNO KUHANJE V DRUŽINI
Knjiga nas uvaja v uporabo tehničnih pripomočkov v gospodinjstvu, živilskih in industrijskih polizdelkov in upošteva vse prehransko bogate in okusne jedi. Knjiga je bogato ilustrirana.
Doplačilne knjige so do izida po 5 Ndin.
Vsako izmed knjig (razen koledarja) lahko dobite vezano v polplatno, če doplačate po 2,5 Ndin.
Po izidu knjige 20 % dražje.
Zato pohitite z vpisom oz. naročilom pri poverjeniku Prešernove družbe ali pa v upravi.
Vabimo vse, ki bi bili pripravljeni širiti dobro in poceni knjigo, da se vključijo v vrste naših poverjenikov. Naj ne bo delovne organizacije brez poverjenika Prešernove družbe.
TRGOVSKO PODJETJE
DOLENJKA
NOVO MESTO
vabi v PRODAJALNO
BRŠLIN
nasproti železniške postaje, kjer imajo veliko izbiro:
■ gradbenega materiala in okenskega stekla
| vodovodno- in elektroinstalacijskega materiala
■ gospodinjskih strojev in pripomočkov
Obiščite prodajalno in prepričajte se o veliki izbiri in konkurenčnih cenah!
. *■
■
iiiiiiiiif
-'z''*
sisr
Temu ni treba namensko varčevati, toda če hočete kaj več kot gnezdo na veji, začnite namensko varčevati že ta teden!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA
v Novem mestu
je uvedla posebno namensko varčevanje
za nakup, graditev in obnovo stanovanj
Lastno stanovanje si lahko pridobite z varčevanjem, z vezanjem sredstev delovne organizacije ter s posojilom banke!
\
Vključujte se v novo obliko varčevanja! - Vsa pojasnila dobite brezplačno pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njeni podružnici v KRŠKEM, kakor tudi v obeh ekspoziturah: v TREBNJEM in v METLIKI.
NAJNOVEJŠE!
DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge od 1. avg. 1967 dalje po zvišani obrestni meri:
— navadne po
— vezane do
6,50%
8% •
labod
NOVO MESTO
Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih!
S fickom zbil otroka
2t> Jitioufii „opo.u.u; se je Slavko Berginc pripelji b fičkom po tretjerazredni cesti v Otočec. Izza ovinka je pripeljal tovornjak, izza tovornjaka pa je pritekel 7-letni Dušan Vaupič iz Pahe pri Otočcu. Berginc je naglo zavil na levo, v isto stran pa Je skočil tudi deček, ki se je hotel umakniti osebnemu avtu. Berginc je dečka &il na cesto, da je dobil pretres možganov
Prekucljaji zagrebške voznice
Božena Franič iz Zagreba se je 2'- oktobra popoldne peljala z osebnim avtom v Ljubljano. Pri Trebnjem je dohitela italijanski tovornjak s prikolico. Ko je to-Tornjak prehitevala, je naproti pridrvelo neko vozilo, zato se je Umaknila za italijanski tovornjak. Zapeljala pa Je na bankino in naglo zavila na levo, pri čemer se je avto prekucnil na bok ln treščil v usek. Sopotnica se je la-** poškodovala. Škodo so ocenili aa 8000 Ndin.
Tovornjak s prikolico v jarku
Jože Kraljič iz Ljubljane je 26. oktobra vozil tovornjak po tretjerazredni cesti proti Dob ruški vasi. Pred priključkom na avtomobilsko cesto je zapeljal pre-ve^ na desno, zato sta tovornjak 111 Prikolica zdrsnila v jarek in se Prekucnila škodo so ocenili na 900 Ndin
Ruval obcestne kamne
26- oktobra ponoči se Je Tržačan Giuseppe Bonin peljal z osebnim avtom iz Ljubljane v Zagreb. Pri Mačkovcu je zapeljal na bankino in podrl dva smerna kamna. Ker mu je razneslo gumo, je zdrsel na levo ln obstal na travniku. Škodo so ocenili na 3000 Ndin.
Sopotniku je ime — smrt
Nenehno nam je za petami Za hrbtom, ob strani. Ne vemo, kdaj nas bo pograbila, čutimo šklepe-tanje njenih kosti, njen mrtvaški smeh, hladni dih.
Bela žena s koso ...
Ob nas hodi, z nami se vozi, vedno in povsod. Ni-ti za korak nas ne zapu• sti. Zanje bogato žetev .. •
Otrok je pritekel na cesto; zaškripale so zavore in ostala je mlaka krvi.
Stopil je izza avtobusa, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Zacvililo je, zaropotalo, drobci stekla so se razleteli po asfaltu. Ostala je mlaka krvi.
Pogrnil je konja z dvori-šča, sedeč na vozu, kot da avtomobila še niso izumili■ Strahovit udarec in velik krvav madež je ostal.
Ostala je mlaka krvi...
Pred nekaj dnevi na avtobusni postaji v Dolenji vasi. Pripeljala sta dva avtobusa in ustavila drug za drugim. Potniki — povečini šolarji — so stekli preko ceste in le malokdo pogleda, če je prosta. Nazadnje se prikažeta še stara ženica in petletni otrok, držeč se za roke- Ste-
četa izza avtobusa proti
nasprotni strani in gledata v tla.
Avtomobilist je v zadnjem trenutku zavrl in le nekaj centimetrov je manjkalo, da ju ni podrl. Ostala bi le mlaka krvi, voznika pa bi peklila vest zaradi nesreče, ki je ni zakrivil.
Mnogokrat se jezimo na šoferje, češ da so nepazljivi, nesramni, pri tem pa pozabljamo, da veliko nesreč zakrivijo tudi pešci in drugi udeleženci cestnega prometa. Prav stari ljudje in otroci so pri prečkanju ceste izredno nepozorni. Mnogokrat srečam na cesti otroke, ki se za mimo drveče avtomobile niti ne zmenijo, se igrajo na cesti ali ob cesti, kot da drugje za igro ni prostora. Kaj ko bi starši pomislili na to, da cesta ni igrišče in da otroci sami na njej nimajo kaj iskati. Ob tem morda zanimiva ugotovitev: Prepotoval sem vso Avstrijo in na nekaj sto kilometrov dolgi poti nisem videl niti enega otroka. Niti na cesti, niti ob cesti ne! Kako drugače kot pri nas ...
F. OR1VEC
ir»t
AUSTIN MORIS - COOPER S
h ii pe r te« i	"•v*"'
KAKO HITER, KAKO VARČEN JE FICKO z avtom na potf PO BLIŽNJICI V BRDA
TORINSKI AVTOMOBILSKI SALON
V NOVI ŠTEVILKI AVTOMOBILISTIČNE REVIJE
avlo
M
RADIO LJUBLJANA
V torek, 31. oktobra dopoldne, je Ljubica Šunjič peljala FIAT 1300 NM 54-5)1 iz Locne proti Novemu mestu. Da bi se izognila otroku, ki se je znašel na cesti, je krenila na desno, pri tem pa je izgubila oblast nad krmilom in udarila v skalnato steno. Vozilo se je prevrnilo in obstalo na strehi. Poškodovan ni bil nihče, na avtomobilu pa je za 8.000 Ndin škode. (Foto: M .Vesel)
Vlom v Vrhovčevi ulici pred sodiščem
Damir Kondrič obsojen na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora
.	DAN-	poročila c(J 5.13,
iif2* 70°- 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, iJ.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo. red od 4.30 do 8.00.
PETEK, 10. NOVEMBRA: 8.08 y«sbena matineja. 9.25 Narodne Božo ln Miško. 11.00 Poro-ua — Turistični napotki za tuje 12.30 Kmetijski nasveti —
nrio in aoi. rnpu-vam . .. 14.05 Voseli valčki J« Uverturo. 14.35 Naši poslušalci ^stitajo in pozdravljajo. 15.25 jfiasbeni lntermezzo. 17.06 človek " zdravje. 18.15 Zvočni razgledi zabavni glasbi. 19.00 Lahko otrodI 20.00 Konoert komar. J\8a zbora radia Sarajevo. 31.15 ^aaja o morju in pomorščakih.
ROBOTA, 11. NOVEMBRA: 8.08 matineja. 9.25 Dvajset 2 naiimi ansambli zabavne uasbe. ii.OO Poročila - Turistlč. J napotki za tuje goste. 11.18 Po domače. 12.30 Kmetijski Siveti - inž. Milena LokSan: xi©pi republiškega posvetovanja . sadnem Izboru. 12.40 Popevko « Studia 14.	13.30 Priporočajo
• • 14.05 Od melodije do me-15 45 NaS podlistek - A ..„tonov: Rooa. 17.05 Gremo v 17-35 Igramo beatl 18.50 S trga. 19.00 Lahko noč, 20fS^L 191S Zv°M Spanje-vin? Spoznavajmo svet ln domo • 2130 I7, fonoteke radia Ko-
per. 22.10 Oddaja aa naše izse-' ljence.
NEDELJA, 12. NOVEMBRA: 6.00 do 8.00 Dctoro jutrol 8.05 Radijska igra za otroke — Svetislav Ruškus: Zgodba o nagajivi cesti. 9.05 Nail poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— I. del. 10.00 Se pomnite, tova. riži . . . Albert Klim: Tretja prek-morska v kninski bitki. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — U. del. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra Andrej Hieng:	Cortasova vrnitev. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 V nedeljo zvečer. PONEDELJEK, 13. NOVEMBRA:
8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz Jugoslovanskih studiov. 9.45 Mladinski pevski festival 1967. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
— dr. Jože Rihar:	Dosedanji
uspehi in perspektive selekcij če bol pri nas in na tujem. 12.40 Foje Pittsburški slovenski oktet. 13.30 Priporočajo vam . . .	14.35
NaSl poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter-mezao. 17.05 Koncert znamenitih opernih pevoev.	18.15 »Signali«.
19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana. 22.10 Radi st« Jih poslušali.
TOREK. 14. NOVEMBRA: 808
Z našimi solisti v komičnih ope-
rah. 9.25 Tri slovenske vokalno-instrumentalne skladbe. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Vengust: Republiško in zvezno tekmovanje v oranju. 12.40 Igrajo kmečki pihalni ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni lntermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.45 Svet tehnike — dr. Milan Čopič: Ugibanje o prihodnosti jedrske energije. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Od premiere do premiere.
SREDA, 15. NOVEMBRA: 8.08 Glasijena matineja. 9.10 Igramo za vas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Narodne in domače viže zft sredo dopoldne. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleksander Hržič: O učinkovistosti linda-na. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Igramo za razvedrilo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš podlistek — K. Kusenberg: Kdo Je moč. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Giovanni PaL siello: »Astrologi«. 22.10 Za ljubitelje Jazza.
ČETRTEK, 16. NOVEMBRA: 8.08 Iz oper francoskih skladateljev. 9.25 Pesmi narodov iz AP Vojvodine. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Trije prizori iz Kozlnove
V noči od 13. na 14. junij letos So Prane Kondrič, njegova žena in Jože Rustja, vsi ameriški izseljenci, ki so se na dopustu v Novem mestu naselili v hiši Ane Prijatelj v Vrhovčevi ulici, doživeli vlom. Med spanjem so zaslišali, da nekdo hodi po hiši, toda luči ni bilo. Rustja je vstal in v temi zgrabil moškega, vendar se mu je iztrgal in pobegnil skozi vrata.
Vlomilec Damir Kondrič, brezposelni laborant iz Ljubljane in sorodnik oškodovanega Kondriča, je bil mesec dni zatem že za zapahi. Zaprt je v Kopru, ker je, gredoč iz Novega mesta v Dubrovnik, vlomil še v Portorožu.
Okrožno sodišče v Novem mestu je pred kratkim obravnavalo novomeški vlom. Obtoženi 23-letni Damir kaznivega dejanja ni tajil, obenem pa je povedal še za vlom v Portorožu, že kot otroku mu je umrla mama, oče se je zanj malo brigal, v glavnem je zanj skrbela stara mama v Novem mestu. Med šolanjem je živel po internatih, se nato. zaposlil, toda od maja 1966 je brez dela. Ko mu je lani umrla še stara mama, je zašel v kriminal. Kaznovan je bil v Zagrebu, goljufal je v Ljubljani, nato pa je zvedel, da pride očetov stric Franc iz Amerike v Novo mesto.
Obetal si je velik dan. Ponoči okoli 1. ure je na kletnem oknu hiše v Vrhovčevi ulici odstranil mrežo, se splazil v.hišo, odvil varovalke ter iskal plen kar po sobah, kjer so oškodovanci spali. Našel je okoli 200 ameriških dolarjev in okoli 25.000 Sdin, ki so bili last Jožeta Rustje, zlato zapestno uro in okoli 5.000
opere »Ekvinokcij«. 12.30 Kmetij- < ski nasveti — dr. Jože Perčej: Rejska združenja za pospeševanje govedoreje. 12.40 Holandske pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ...	15.20 Glasbeni intermezao.
17.05 četrtkov simfonični koncert.
18.00 Aktualnosti doma in v svetu. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otrodl 19.15 Ansambel »The Rokes«. 20.00 Četrtkov ve-Ser domačih pesmi in napevov. LPlpE--k .steti kqd;J
RADIO BREŽICE
PETEK, 10. novembra: 18.00—
19.30 Obvestila, Nove plošče RTB, glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes humoristična oddaja: Tovariš, to ne zadeva tebe!
NEDELJA, 12. novembra: 11.00 Poročila; Marija Cvejanov: Srednjeročni plan razvoja občine Brežice do leta 1970 (komunalna dejavnost); Ta teden v Delavski enotnosti; Zborovanje književnikov v Celju; Mija Kranjc; Za naše kmetovalce: inž. Vlado Kovačič: Kdaj se mošt spremeni v vino; Dve melodiji v različnih izvedbah; Nedeljska reportaža z občinske konference ZK Brežice; Pozor, nimaš prednosti!; Obvestila, reklame ln spored kinematografov;
12.30 Občani čestitajo ln pozdravljajo.
TOREK, 14. novembra: 18.00—
19.00 Svetujemo vam; Nove plošče Jugotona; Tedenski športni pregled; Iz naše glasbene šole; Obvestila in filmski pregled; 19.00 — 19.30 Mladinska oddaja.
Sdinarjev pa je vzel sorodniku Francu Kondriču.
Ko mu je uspelo uiti iz hiše, je preko Ljubljane odpotoval v Dubrovnik, medtem, kot že rečeno, vlomil še v Portorožu nato pa si pri-
voščil razkošen dopust.
Novomeško okrožino sodišče je fanta obsodilo na 1 leto in 8 mesecev strogega- zapora, medtem ko ga čaka še kazen pred koprskim sodiščem.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 12. NOVEMBRA
9.25 POROČILA (Ljubljana)
9.30 DEŽELA PTIC — film — (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA — (Beograd)
10.45 GODALA V RITMU — ponovitev (Ljvnljana)
11.10 KALEJDOSKOP — ponovitev (Ljubljana)
11.30 FILM ZA OTROKE (Ljubljana)
13.30 NOGOMET — BOLGARIJA :	S VEDSKA — prenos iz Sofije (Intervizija)
15.20 ŠAHOVSKI KOMENTAR -(Zagreb)
15.50 DEŽURNA ULICA - ponovitev — (Beograd)
16.30 LJUBEZEN, oh ta LJUBEZEN! — ponovitev (Beograd)
18.20 OŽIVELE KRONIKE BREŽICE, prva izvedba — (Ljubljana)
19.10 DOLGO, VROČE POLETJE — serijski film (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.50 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Zagreb)
21.50 LIRIKA ALEKSE ŠANTIĆA ( SftT&j6V0 )
22.05 TV DNEVNIK II. (Beograd)
PONED., 13. NOVEMBRA
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.40 RUŠČINA — ponovitev ob
15.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd)
11.40 ŽIVLJENJE OSVAJA ZEMLJO — šolska ura (Ljubljana)
16.55 POROČILA (Zagreb)
17.00 MALI SVET (Zagreli)
17 40 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 17 55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.20 SLOGOVNA RAST SLOVENSKEGA JEZIKA (Ljubljana)
18.40 OTROK NAM KLJUBUJE — vzgojna problematika — (Ljubljana)	^*,T,T
19.00 LOKACIJA TURISTIČNIH OBJEKTOV . (Ljubljana)
19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd)
19.40 ZNANSTVENIKI NA ANTARKTIKI — filmska reportaža (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.40 TV DRAMA (Beograd)
21.40 DIALOGI (Ljubljana)
22.10 TV DNEVNIK II. (Beograd)
TOREK, 14. NOVEMBRA
9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.45 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd)
18.00 POROČILA S PLENUMA CK ZKS (Ljubljana)
18.15 GALERIJA JAKI V NAZARJAH — ponovitev (Ljubljana)
18.30 FILM ZA OTROKE (Ljubljana)
19 00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 19.25 S PLENUMA CK ZKS — (Ljubljana)
20.00 CIKCAK (Ljubljana)
20.10 VELIKI MOŽ — amenški celovečerni film (Ljubljana)
21.40 KULTURNA TRIBUNA — (Ljubljana)
22.20 ZADNJA POROČILA -(Ljubljana)
SREDA, 15. NOVEMBRA
17.00 POROČILA (Skopje)
17.05 SERIJSKA LUTKOVNA IGRA (Skopje)
17.25 POPOTOVANJE PO AZIJI serijski film (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 NE ČRNO, NE BEIO — oddaja za otroke (Beograd)
19.00 REPORTAŽA (Ljubljana)
19.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
30.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.40 VOŠNJAK: »LEPA VIDA« — TV drama (Ljubljana)
22 00 ZADNJA POROČILA -(Ljubljana)
AKO BO PRENOS NOGOMETNE TEKME SARAJEVO : MANCHER-STER UNITED BO SPOJU® NEKOLIKO SPREMENJEN!
ČETRTEK, 16. NOVEMBRA
9.40 TV V SOLI — ponovitev oo
14.50 (Zagreb)
10.35 NEMŠČINA — ponovitev ob 15.45 (Zagreb)
11.00 ANGLEŠČINA (Beograd)
16.10 TV V ŠOLI — ponovitev — (Ljubljana)
17.05 POROČILA (Ljubljana)
17.10 TIKTAK:	MALA LUPINICA III. (Ljubljana)
17.25 SLIKE SVETA (Beograd)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 KALEJDOSKOP (Ljubljana)
18.35 GOST NAŠEGA STUDU — (Beograd)
19.00 DEŽURNA ULICA -(Beograd)
19.40 CIKCAK (Ljubljana)
19.54 MEDIGRA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 AKTUALNI RAZGOVORI — (Beograd)
21.10 RISANKA (Ljubljana)
21.20 TV DRAMA (Beograd)
22.20 TV DNEVNIK II. (Beograd)
PETEK. 17. NOVEMBRA
9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd)
17.05 POROČILA (Skopje)
17.10 VAŠA KRIŽANKA (Skopje)
17.55 TV OBZORNIK (Ljvfiljana)
18.15 MLADINSKI KONCERT -(Beograd)
19.05 KULTURA INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA (Ljubljana)
19.30 CIKCAK (Ljubljana)
19.40 AKTUALNA TEMA (Ljublja-na)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.40 CLOCHEMERLE — francoski celovečerni film — (Ljubljana)
22.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
SOBOTA, 18. ^NOVEMBF ’
9.40 TV V SOLI — ponovi ob
14.50 (Zagreb)
17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubljana)	'
17 55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18^15 PEHR: »KLJUKEC TRETJI«
— mladinska igra in risanka (Ljubljana)
19.15 IPAVEC — CIPCI: »MOŽI-ČEK« — ponovitev baleta — (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.40 LJUBEZEN, OH LJUBEZEN
— humoristična oddaja —
X (Beograd) 21.40
JUNAKI CIRKUŠKIH AREN — serijski film (Ljunljana) 22.10 GIDEON IZ SCOTLAND VARDA — serijski film —
23.00 ZA
(Ljubljana) .DNJA Pl
POROČILA —
45 (920)
dolenjski list
31
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
tedensK6leda*
Petek, 10. novembra — Andrej Sobota, 11. novembra — Martin Nedelja, 12. novembra — Emil Ponedeljek, 13. nov. — Stanislav Torek, 14. nov. — Borislavs Sreda, 15. novembra — Leopold Četrtek, 16. novembra — Jerica
Ljubemu bratcu Martinu Novša-ku, ki služi vojaški rok v Beogradu, želi za god vse najboljše ter mnogo sreče pri vožnji — Anica.
trajaš®
Jožefa Bajc, Križe 16, Gorenjsko, prepovedujem sečnjo lesa in povzročanje škode po mojih gozdovih v Mršeči vasi in vinogradu na Raki. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Žalujoči: žena, sin Slavko z družino, hčerka Marija z družino in hčerka Štefka
Ob prerani in bridki izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in brata
FRANCA PLANTANA
iz Černš pri Mimi peči se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence ter nam izrekli sožalje. Enaka iskrena hvala kolektivoma PE »Grmada« in OMP INŠTALATER, podjetju Jelovica, kakor tudi predstavniku PTT za govor ob odprtem grobu ter vsem, Id so nam na kakršenkoli način nudili pomoč ob izgubi našega dragega Franceta.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Anica z družino, Marija, sinovi Lojze, Peter, Ivan, Jože in Franci, brat z družino, sestre ter drugo sorodstvo.
itfoR/ESTIlAl
Perilo opere, oblačila očisti — Pralnica in kemična čistilnica,
Novo mesto, Germova 5.
Podpisana Stanka Grilc, kmetica iz Stranj št. 5, p. Blanca, izjavljam, da bom vsakogar sodno preganjala, kdorkoli bo kupoval imetje od mojega posestva oeiro-ma lastnino mojih otrok.
Ob nenadni, prerani smrti našega dragega moža, očeta
ALOJZA JENŠKOVIČA
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala sosedom, kolektivu IMV in gospodu župniku.
SLUŽBO DOBI
ZA POMOČ v gospodinjstvu dvakrat tedensko iščem starejšo žensko. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi lista (1648-67).
ZA 4-URNO varstvo dveh deklic na domu sprejmem zanesljivo žensko. Jakopin, Majde Sile 4, Novo mesto.
HRANO in stanovanje nudim ženski, ki f>i mi varovala otroka Naslov v upravi lista (1649-67).
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini. Furlan, Nad mlini 8, Novo mesto.
MIZARSKI POMOČNIK dobi za poslitev v Kranju honorarno ali za nedoločen čas. Jakob Pungeršek, Pot na pošto 7, Kranj.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico k 4-članksi družini. Grah, Nad mlini 8 Novo mesto.
SLUŽBO IŠČE
DEKLE išče službo za gospodinjsko pomočnico v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1661-67).
STANOVANJA
ISCEM sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite na upravo lista (1614-67).
PRODAM dvostanovanjsko hišo z garažo in vrtom ali polovico hiše. Hiša je zraven avtobusne postaje in blizu železniške. Ivan Hafner. Mali vrh 2. Smarje-Sap.
STANOVANJE nudim upokojenima zakoncema ali upokojenki. Naslov v upravi lista (1662-67).
ZAKONSKI PAR išče sobo v Novem mestu. Opremljeno plačam 30.000, prazno 20.000 Sdin. Vojo Petruševski, VP 139419, Novo mesto-Bršlin.
SOBO m kuhinjo ali veliko sobo potrebujem za tričlansko družino Ponudbe pod »Plača dobro«.
MOTORNA VOZILA
GGODNO PRODAM osebni avto »Volkswagen 1200« in moped »Collbri«. Naslov v upravi lista (1G43 67).
PRODAM MOTOR »Max« 175 tem in žago »Partner«. Slapničar, Dol. Straža 36, p. Straža.
KUPIM
RAZNO
PRODAM
PRODAM nov 12-colski gumi Bulc, Ljubljana, Jurčkov« 73.
vo*.
pot
LOPO, primemo za skladišče ali garažo, oddam v najem v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1647-67).
28-LETNI FANT, zaposlen v Zahodni Nemčiji, želi spoznati po šteno dekle v starosti do 22 let zaradi ženitve. Zaželena je tudi fotografija. Naslov v upravi lista (1655-67).
POROČNE PRSTANE po najnovejši modi izdeluje in vsa zlatarska dela opravlja zlatar. Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze).
DENAR IN CAS vam morda he dopuščata zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem' mestu pri HEMLJ-NIKU — tel. 21-129 in STANDARDU (MERCATORJU)	—
tel. 21-158.
ŽELIM spoznati set« primerno družico (ločenke ne pridejo v poštev), staro 30 do 35 let, ki bi imela veselje do gospodinjstva na posestvu.	Star	sem
37 let, ločen ne po	svoji	kriv-
di, imam lepo posestvo in obrt ln sl želim pošteno družico. Naslov na /upravi	lista	pod
nSreOna prihodnost«.
Mokronog: 11. in 12. 11. ameriški barvni film »Ana Karenina«.
Novo mesto-»Krka«: 10.—13. 11. i feiij ansko- špansko-nem&ki barvni film »Poslednji Mehikanec«. 14. in 15. 11. ameriški film »Ljubezen v plamenu«. 15. in 16. 11. slovenski film »Zgodba, ki Je ni«.
Ribnica: 11. in 12. 11 italijanski barvni film »Tarus, Atilov sin«. 15. in 16. 11. jugoslovanski barvni film »Morilec na dopustu«.
Sevnica: 11. in 12. 11. angleški film »Darling«. 15. 11. ameriški film »Kritična točka«.
Sodražica: 11. in 12. 11. ameriški film »Zlato sedmih gričev«.
Šentjernej: 11. in 12. 11. francoski barvni film »Okus nasilja«.
Trebnje: 1. in 12. 11. francoski barvni zabavni film »Trije mušketirji« — I. in II. del skupaj. Predstava traja več kot 3 ure.
Brežice: 10. in 11. 11. ameriški barvni film »Zavezanih oči«. 12. in
13. 11. ameriški barvni film »Operacija strela«. 14. in 15. 11. me-hiško-špansko-italijanski barvni film »Trije neusmiljeni.
Črnomelj: 10. in 12. 11. ameriški barvni1 film »Močnejši od slave«.
14. in 15. 11. francoski film »Nepoznana vojna«.
Kostanjevica:	12.	11. mehiški
film »En dan življenja«.
Metlika: 10. do 13. 11. ameriški barvni film »Spartak«. 15. in 16. 11. grški film »Ponarejeni zlatnik«.
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI
vseh znamk in
KMETIJSKI
STROJI
CANDY 75 samo 68.000 liri
VSE INFORMACIJE DOBITE:
NOVO MESTO: MOČNIK, Sokolska 3, št. telefona 068-21—639
SEVNICA: TOTER,
Heroja Maroka 3
PEROTTI-EKSPORT
S. FRANCESCO 41, TRST
PRODAM trodelno hrastovo omaro, kuhinjsko mizo, stole in novo ogrodje za divan. Zibert, Ljubljanska 20, Novo mesto (pri Keramiki).
PRODAM streho za tovornjak. Jože Zupančič, Igelnik 5, Velika Loka.
UGODNO PRODAM superavtoma-tični pralni stroj »Gorenje«. Brodarič, Majde Sile 4, Novo mesto.
PRODAM nove stroje s pripadajočimi pločevinastimi podložki za izdelavo strešne cementne opeke s poglobljenimi zarezami (folci). Informacije vsak dan od 15. do 18. ure in ob nedeljah dopoldne pri Ludviku Majerju, Maribor — Dominku-ševa ul. št. 12.
2 VPREŽNA gumi voza, 13- ln 15-colska, nova, ugodno prodam. Janez Rihar, strojni ključavničar, Dobrava št. 109 pri Ljubljani.
PRODAM klavir po zelo ugodni ceni. Franci Polanc, Log 17, p. Boštanj.
KUPIM hrastove deske, debeline 3 do 4 cm. Franc Modic, Jelšev-nlk, Črnomelj.
odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 22. do 4. ure zjutraj.
mednarodni program
strip-tease
Mimm &nsssa
PORODNIŠNICE®
Pretekli tede so v novomeški porodnišnici rodile: Vilma Matko iz Loke — Vesno, Rozalija Opreš-nik iz Metlike — Sašo, Sonja Kert z Vinjega vrha — Alojza, Justina Jordan iz Dobrave — Slavico, Bernarda Dragovan iz Praproti — Bernardo, Joža Vidmar iz Dolenje vasi — Andreja, Angelca Dalmacija Bršlina — Vanjo, Marija Zupančič iz Vavpče vasi — Martino, Marija StimfelJ iz 2alovič — Marijo, Jožefa Košir iz Birčne vasi — Jožico, Stanka Kramarič iz Dragomlje vasi — Stanko, Justina Kamin iz Cešnjevka — Justino, Frančiška Stopar iz Presladola
— Martina, Marija Pavkovič iz Velike vasi — Martina, Ljudmila Fornazarič iz Krškega — Hdvino, Ana Smrke iz Gornjega Globodola
— dečka, Marija Cerovšek iz Dolnjih Dol — deklico, Marija Klobučar iz Dolnje Dobrave — dečka, Jožica Gričar iz Kočevja — deklico, Ivana Sepaher iz Pod-rebri — deklico, Alojzija Tutin iz Gabrja — dečka in Marija Vodopivec iz Jelš — deklico.
Preteklih štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile: El-frida Tukera iz Brežic — Marka, Ana Kragl iz Brezovega — Martino, Ivana Hočevar iz Dol. Skopic — Marjana, Marija Volk iz Sobe-nje vasi Barbaro, Svetlana Todorovič iz Brežic — deklico, Rozalija Spiler iz Loč — dečka, Karolina Sunta iz Sevnice — Simona, Antonija Lazanski iz Brezja — deklico, Katica Sečen iz Drenja — Danijelo, Pavla Vukovič iz Savskega Marofa — Miroslava, Jožefa Kink z Malega Kamna — deklico, Nada Ceme iz Zakota — Matjaža, Ida Božičnik z Bizeljskega — Irmo, Marija Babič s Čateža — dečka, Marjeta Zorko iz Zaloke — Suzano, Erna Slatner iz Brežic — Radmilo, Marija Cimski iz Cimi-ka — Ivanko in Soka Bradač iz Podgorja — Rudija.
Brežiška kronika nesreč
Preteklih štirinajst dni so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Jože Kobler, kmet iz Sel, je padel na dvorišču in si poškodoval desno nogo; Jože Kranjčič, kmet iz Bučerce si je pri žaganju hloda poškodoval levo nogo; Ivan Tramišak, delavec iz Sv. Križa, je padel na poti in si zlomil desno nogo; Jonuz SkrijelJ, šofer iz Novega Pazarja, si je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Andrej Kostrevc, uslužbenec iz Brežic je padel z mopedom in si poškodoval glavo in ključnico; Krunošlav Filipčič, avtomeh. vajenec iz Trnja, se je zaletel z avtomobilom ln si poškodoval glavo; Marija Mešiček, upokojenka iz Sromelj, je padla na travniku in si zlomila desno nogo; Rudolf Cančer, upokojenec iz Mihalovca, je padel po stopnicah in si poškodoval desno nogo; Franc Krulc, mizar iz Malega Obreža, je padel z motorjem in si poškodoval ?lavo.
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | Če pa pije,	I
pije Hermeliko {
tc veliko zelenik in mnogotej11 rož po zcnA
. Hcrmc
e na i imenitne
KOMUNALNO PODJETJE TREBNJE
razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji:
1. nižja strokovna izobrazba in 5 let prakse na ustreznem delovnem mestu ali
2. srednja šolska izobrazba in 8 let prakse v finančni stroki.
Kandidat mora biti razgledan in strokovno sposoben ter mora izpolnjevati druge z zakoni določene pogoje.
Ponudbe je treba dostaviti v roku 15 dni po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi ter zaposlitvah
Kamen je priletel na cesto
Vinko Majcen iz Malkovca se je 4. novembra zjutraj peljal z mopedom iz Tržišča proti Sevnici. Na Radni	je	z	desne	strani
brega priletel	predenj na	cesto
velik kamen,	da	je	padel	in se
lažje poškodoval	po	obeh	rokah
in desni rami. Na mopedu je za okrog 200 Ndin škode.
Mopedist ni pogledal, ali je cesta prosta
Alojz Bohorč iz Presladola se je 31. oktobra popoldne pripeljal iz Skopic v Krško vas. Ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, je zapeljal na prednostno cesto, po kateri je z desne strani pripeljal motorist Valter Kuželj iz Boršta. Zaradi prekratke razdalje motorist nesreče ni mogel preprečiti. Mopedista je zadel in podrl, da je dobil lažje poškodbe po obrazu. Na obeh vozilih je za okrog 2400 Ndin škode.
Mopedista je vrglo na avtomobil
3. novembra popoldne se je voznik kombija Otmar Meglič peljal iz Bučke proti Jerman dolu po skrajni desni strani ceste. — V nepreglednem ovinku mu je naproti pripeljal mopedist Ivan Kerin iz Podlipe in se zaletel v prednji del avtomobila. Vrglo ga Je na avtomobil in nato na cesto, kjer je coležal nezavesten. Hudo poškodovanega so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na vozilih je za okrog 2400 Ddin škode
Smrt v deroči Savi
31. oktobra zvečer se je Vilma Primožič iz Šmarja vračala iz Bo-štanja proti domu. V spremstvu moža je šla čez železniški most v Sevnici. Most je v popravilu ln zaprt za ves promet. Svetila sta si z žepno svetilko. Ko sta bila že nekako na polovici mostu, je Primožičeva nerodno stopila med pragu in padla skozi odprtino v deročo Savo, ki je na tem mestu zelo globoko. Mož pone-srečenke je klical na pomoč, vendar ga nihče ni slišal in tako se je ponesrečenka utopila. Njeno truplo so naslednji dan potegnili iz Save pri Cateških Toplicah.
Kolesaf treščil v avto
6. novembra se je pripetila huda prometna nesreča na Kolodvorski cesti v Črnomlju. Alojz Pucelj je nameraval na križišču zaviti z osebnim avtomobilom v levo, ko se je vanj zaletel kolesar Peter Jerman. Na kolesu so bile slabe zavore. Jerman se je hudo ranil, dobil prvo pomoč v Črnomaljskem zdravstvenem domu, nakar so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.
Pretesno srečanje pri Mokronogu
Ljubljančan Anton Alič se Je 5. novembra peljal z osebnim avtomobilom iz Brune vasi proti Mokronogu. Nasproti mu je po sredi ceste in z neprimerno hitrostjo pripeljal tovornjak. Alič je zapeljal na d osni rob ceste in av‘o mobil ustavil. Voznik tovornjaka se za to ni zmenil, marveč Je z nezmanjšano hitrostjo hitel mimo, pri tem pa potrgal kljuke z osebnega avtomobila in odrgnil tek. Kdo je vozil tovornjak, še He vedo.
Pri Trebnjem pet ranjenih
3. novembra se je pripetila huda nesreča pri Trebnjem. Okoli 18. ure sta iz Novega mesta v Trebnje drug za drugim potovala tovornjak zagrebške Geotehnike, ki ga je vozil Nikola Vukml-rovič in avtobus podjetja SAP iz Ljubljane z voznikom Jožetom Kernom. Pri Trebnjem Je Vukmi-rovič vozilo ustavil, da bi popravil brisalce. Kem Je naglo zavrl avtobus, ker je prihajal nasproti tovornjak, ki ga Je vozil Nikola Pavišič iz Križevcev. Avto-
bus je zaneslo na sredo ceste, tako da je vanj treščil Pavišičev tovornjak. Poškodovali so se vocs-nik Povišič in njegova sopotnika Ivan Mmjavšič ter Franjo Berend, ki so jih odpeljali v novomeško bolnišnico ter dva potnika v avtobusu, ki pa sta dobila zdravniško pomoč v Ljubljani. Škodo so ocenili na 15.000 Ndin.
Triciklistu zaprl pot
Anton Krnc, delavec pri trgovskem podjetju Dolenka, se je 3. novembra peljal s triciklom po Cesti komandanta Staneta. Ko Je hotel zaviti proti hotelu Metropolu, se je po Trubarjevi ulici na Cesto komandanta Staneta pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Lavrin. Lavrin je zaprl Krncu, ki se peljal po prednostni cesti, pot. škodo zaradi trčenja so ocenili na 50 Ndin.
Mopedista podrla pešca
Novomeščanka Mira Novak se Je 3. novembra dopoldne peljala z mopedom po Cesti komandanta Staneta na Glavni trg v Novem mestu. Pri trgovini Astra je na ze-brastem prehodu za pešce podrla Jožeta Baniča z Zajčjega vrha. Nesreča se je končala brez poškodb.
Beograjčan v Angleža pri Jezeru
Anglež Geoffrey Armitage se Je 3. novembra ponoči peljal z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti iz Novega mesta v Trebnje. Pri Jezeru se je ustavil in pomagal nekemu zagrebškemu avtomobilistu popravljati pokvarjeno vozilo. V Angležev avtomobil pa se je zaleti Beograjčan Ljubila Lekič. Škodo so ocenili na 2500 Ndin
Avtomobilist ni nakazal smeri
Novomeščan Jože Panjan se Je 1. novembra dopoldne peljal po novomeškem Glavnem trgu. Pred trgovino Suha roba je hotel parkirati, ni pa nakazal smeri v levo. Panjana je hotel prehiteti mopedist Franc Kobe. Vozili sta se trčili, pri čemer je bilo za 200 Ndin škode.
Osebni avto v tovornjak
3. novembra zvečer se je Mariborčan Dušan Starman z nemškim ^avtomobilom peljal iz Ljubljane v Zagreb. Pri Medvedjeku je srečal tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Žarko Marič iz Kraljeva. Osobni avtomobil je zaneslo v prikolico, škodo so ocenili na 500 Ndin.
V Žabji vasi trčila avtomobila
Drago Kavčič iz Izole se je L novembra pripeljal z osebnim avtomobilom na prednostno cesto III. reda v Žabji vasi, ne da bi se prepričal, če je prosta. Zato-sta trčila z avtomobilistom Jožetom Seničarjem iz Smolenje vasi-škode je bilo za 600 Ndin.
Trčila na nepreglednem ovinku
Cvetka Gradišar iz Sevnice i® Ljubljančan Karel Pogačnik sta se 5. novembra z osebnima avtomobiloma srečala na nepreglednem ovinku v Hrastovici pri Mokronogu in se na ozki cesti oplazila z vozili. Škodo so ocenili n® 800 Ndin.
*
otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke
Jutranjko.
KONFEKCIJA • SEVNICA
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konleren-ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:	Tone	GošniK
(glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey ID Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon
* IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina za 1967: 24.50 noVih dinarjev (2450 starih dir); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37,50.novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE1 Novo mest£l Glavni trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon 21-227
— Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračam0
— Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani