o Lelo III - Štev. 4 (52) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD 15.-29. februarja 1976 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad PRA VIGNA RAZSODBA Upravno sodišče dežele Furlanije - Julijske krajine je 16. januarja t. 1. objavilo razsodbo, s katero je spre jelo priziv Slovenskega gospodarskega združenja in razveljavilo tisti del odloka predsednika deželnega odbora, s katerim se slovenski organizaciji ne priznava sindikalnega predstavnika v pokrajinski komisiji za obrtništvo. Deželno upravno sodišče se v svoji razsodbi sklicuje na člen 3 statuta dežele Furlanije - Julijske krajine, ki priznava enakost pravic in ravnanja za vse državljane, katerikoli jezikovni skupini pripadajo, za zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti. Ko ugotavlja, da je Slovensko gospodarsko združenje edino reprezentativno združenje tržaških o-brtnikov, ki se imajo za pripadnike slovenske manjšine, in ko navaja člen 3 deželnega statuta, upravno sodišče dežele Furlanije - Julijske krajine ugotavlja, da bi predsednik deželnega odbora moral upoštevati dva različna istosnierna javna interesa: po eni strani interes prilagoditve zastopstva o-menjene pokrajinske komisije z vključitvijo sindikal nega zastopstva SGZ na osnovi dejanskega pomena Slovenskega gospodarskega združenja v obrtniškem sektorju, na drugi strani pa interes zagotovitve zastopništva slovenske narodne manjšine v omenjeni komisiji. Upravno sodišče ugotavlja, da odlok predsednika deželnega odbora ni primerno upošteval nobenega od teh dveh javnih interesov: prvega z nepomembnim o-pravičilom, da SGZ deluje tudi nad rugih področjih razen na obrtniškem drugega pa zato ne, ker je «povsem prezrl in celo izključil možnost, da se zagotovi zastopstvo slovenske manjšine v omenjeni komisiji». Izreden političen pomen razsodbe upravnega sodišča dežele Furlanije • Julijske krajine je na dlani, saj razsodba ovrednoti člen 3 deželnega statuta in zavrača vse pomisleke, da dežela ne more ukrepati glede manjšine. Razsodba upravnega sodišča je še ena pravna utemeljitev več, da dežela ne le lahko, ampak je tudi dolžna izpolnjevati svoj lastni statut, ki je njen zakon, v vseh zadevah, ki se tičejo slovenske manjšine in torej tudi Slede rabe slovenskega jezika v izvoljenih upravah ter pravno pobija stališče Krščanske demokracije, da dežela za to ni pristojna. Del udeležencev na Prešernovi proslavi v Čedadu Na pobudo Društva Beneških godcev «Vigion Karlič» Svečana Prešernova Proslava v Čedadu Močan govor pradsednika KD. Ivan Trinko prof. Černa V nedeljo popoldne je bila na bivšem sedežu « Ivana Trinka », sedaj dvorana društva beneških godcev « Vigion Karlič » svečana proslava slovenske kulture, odnosno Prešernova proslava. Dvorana je bila premaj ihna, da bi sprejela vse in goste, ki so prišli iz naših raznih dolin. Duša pomembne prireditve je bil znani beneški glasbenik ter prosvetni delavec Anton Birtič iz Mečane, ki je tudi vodil in vzporejal kulturni program. Silvestra Marcolini, bivša gojenka slovenskega Dijaškega Doma v Gorici, je na kratko orisala lik največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna in govorila o pomenu proslave. Nato je Joško Lukeš, igralec Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta recitiral nekaj poezij velikega pesnika. Po številnih pozdravih pre-Po številnih pozdravih predstavnikov domačih organi-nastopil, s svojo čudovito harmoniko godec Elizej Ju-ša iz Petjaga. Za njim je nastopil trio « Forum Julij » sestavljen od treh domačih mladincev: Co-staperaria Fabio, Dorbolò Walter in Todone Mario. Nato je sledil nastop ansambla « Beneški brati » Antona Birtiča. Vsi nastopajoči so Želi velike aplavze od prisotnih. Po kulturnem sporedu je bila odprta nadvse zanimiva in važna razstava beneške literature, odnosno o tem, kar so pisali beneški Slovenci in drugi avtorji o nas. Zbranih je bilo nad 150 knjig, brošur, katekizmov, časopisov in drugih dokumentov, za kar gre vsa pohvala prirediteljem. Prešeren nam je v prvi polovici 19. stoletja izrazil lepoto naravnega življenjskega poteka, kakor ga je doznaval slovenski človek in nam je upodobil v svoji pesmi žarke nove dobe za naš nepriznani, a v pravico in resnico verujoči narod. Bil je buditelj in prerok narodne vstaje! Njegova ljubezen do materine besede in rodne hiše je dandanes postala naša pesem! To je borbena pesem našega ljudstva, ki hoče ohraniti svojo narodnost! Je moč, ki zahteva enake manjšinske pravice kot jih uživajo druge narodnostne manjšine v Italiji! Je pesem našega človeka, ki se osvešča in širi krog zavednih, ki budijo v ljudstvu zavest, ki učijo ljubiti jezik in navade rodne zemlje, ki ustvarjajo pomladno obujanje bratov Benečije. Prešernova pesem je jezik našega ljudstva, naš vsakdanji jezik, ki je največja umetnina, ki se je ohrnanila preko vekov tudi ko so ga hoteli s silo pretrgati. POIMENOVANA PO IVANU TRINKU ŠE ENA ŠOLA (tokrat v Trstu) Pred koncem kulturnega programa, je spregovoril predsednik društva «Ivan Trinko », prof. Viljem Černo. Njegov je bil močan, aktualen govor. Njegove besede so globoko segle v srce prisotnih. Zaradi njegove važnosti objavljamo govor v celoti. CERNOV GOVOR Spoštovani gostje, predstavniki organizacij, dragi rojaki! Dovolite mi, da vas v imenu društev in zavednih beneških ljudi, ki vidijo v kulturi bogastvo, napredek, uresničenje pravic Slovencev v Benečiji in krepitev bratstva med narodi, najtopleje pozdravim. Proslavljamo kulturni praznik slovenskega naroda, spominjamo se Franceta Prešerna, pesnika, ki je hotel biti pevec svobodnega in častnega ljudstva, se spominjamo pesnika, ki nam je kot Ivan Trinko, dokaz, da je naše prebivalstvo ohranilo tvorno moč in voljo biti enakopravno evropskim ljudem. > Ta veliki pesnik je oznanjeval dobo bratskega sožitja vseh narodov, ki hrepene dočakat dan! Prešernov boj proti zaostalosti in odpadništvu, njegove ideje o sreči in spravi so postale naše ideje, naše delo in kažipot, ki vzbuja simpatije pri ljudeh, ki nam krepi moč, da si sami kujemo bodočnost, da si postavljamo nove smotre za pravico enakopravnosti materinega jezika. Prof. Viljem Černo Beneški Sovenci se tako zavedamo, da posedujemo kulturno bogastvo: jezik, pesem, zavest, zato se borimo, da nam odkrito in jasno priznajo naše legitimne, narodnostne pravice! Hočemo, naj se uveljavi Listava italijanske Republike, hočemo, naj ljudstvo preneha nositi križ izseljenstva, hočemo, da se globalno rešijo naši problemi! V nesmisel že padajo izbruhi šovinizma, ki se porajajo po naših dolinah, zamanj je sovraštvo, ki nam je že streglo po življenju, zamanj so oni « Comitati dei perchè » in ne-prijateljski večerni časopisi, ker ti ne bodo prevpili toliko tisočev beneških Slovencev ki v znamenju kulture in družbene živahnosti korakajo naprej za ohranitev svoje slovenske skupnosti, in svojih izročil. Zgodovina nas je postavila v sosedstvo s Furlani z nalogo, da si drug drugemu pomagamo, da se izpolnjujemo ohranujoč pri tem vsak svojo narodno individualnost in svobodo. (Nadaljevanje na 2. strani) Ivan Trinko je bil mož, ki je največ prispeval za razvoj naše kulture. Bil je vsezna-lec. Kot velikega učenjaka in modrijana so ga spoznali in cenili širom po svetu, še prej kot ga je spoznalo naše preprosto ljudstvo. Danes ga ne spoštujemo samo mi, pač pa vsi Slovenci in kulturni ljudje drugih narodov. Veliko priznanje mu je bilo dano pred par leti, ko so v Gorici poimenovali po njegovim imenu nižjo slovensko srednjo šolo v ulici Randaccio. Trkaški Slovenci niso hoteli zaostali za goričkimi. Predstavniki osnovne šole Ricmanje-Domjo so napravili v Rimu prošnjo, da bi se njihova šola poimenovala po Ivanu Trinku. Prošnja je bila v Rimu ugodno rešena. Tako je v četertek 29. januarja sklical medrazredni svet šole s celodnevnim poukom Ricmanje-Domjo zbor staršev in organizacij z območja, ki ga zajema ta šola in jih seznanil z veselo novico. Učitelja Evgen Dobrila in Boris Žafran sta govorila o liku pesnika Ivana Trinka, o človeku, ki je toliko dal za slovenski narod, ki je vedno širil ljubezen med ljudmi ter se boril za zbližanje in sodelovanje med narodi. Prisotni so z navdušenjem sprejeli novico, da bo njihova šola poimenovana po vrlem in zaslužnem beneškem možu. Prisotni starši in predstavniki organizacij so sprejeli načelni program, ki ga bodo izvedli ob slavnostnem poimenovanju, do katerega bo prišlo proti koncu šolskega leta. Med drugim so sklenili, da bodo pred šolo postavili Trinku doprsni bronasti kip. Za premostitev finančnih težav s tem v zvezi, bodo začeli z nabiralno akcijo po vaseh, kjer živijo otroci, ki obiskujejo to šolo. Zato je bil že ustanovljen koordinacijski odbor. Prosvetni društvi Slavec in Venturini ter ricmanjska godba na pihala so obljubili svoje sodelovanje in pomoč. Osnovni šoli Ricmanje-Domjo smo hvaležni za to pobudo, saj so se na ta način najbolje oddolžili spominu našega velikega buditelja. SESTAVLJENA OD SAMIH DEMOKRISTIANOV NOVA VLADA ALDA MORA V sredo 11. februarja ob 23. uri, ko je poslanec Moro izročil predsedniku Leoneju listo ministrov nove vlade, se je uradno končala kriza. Vlada je sestavljena od samih demokristjanov, ker druge stranke niso pristale na direktno sodelovanje. Edina novost u tej vladi je, da sta notri dva tehnika in sicer Francesco Paolo Bonifacio, ki je pravosodni minister in Gaetano Stammati, ki odgovarja za financo. Vsak, seveda si pričakuje, da bo nova vlada res začela konkretno in pametno delati za rešitev težkih problemov Italije, prav danes ko živimo v največji gospodarski krizi, katera je močno prizadela predvsem delavce, ki nimajo niti zagotovljenega dela. NOVA VLADA JE TAKOLE SESTAVLJENA: Predsednik vlade: ALDO MORO; Ministra brez listnice: TOMMASO M O R L I N O in FRANCESCO COSSIGA; Zu- nanji minister: MARINO RUMOR; Notranji minister (ad interim): ARNALDO FORLANI; Pravosodni minister: FRANCESCO PAOLO BONIFACIO; Minister za proračun: GIULIO ANDREOTTI; Finančni minister: GAETANO STAMMATI; Zakladni minister: EMILIO COLOMBO; Obrambni minister: ARNALDO FORLANI; Minister za šolstvo: FRANCO MARIA MALFATTI; Minister za javna dela: ANTONINO GULLOTTI; Minister za kmetijstvo: GIOVANNI MARCORA; Minister za prevoz: MARIO MARTINELLI; Minister za pošto in telekomunikacije: GIULIO ORLANDO; Minister za industrijo: CARLO DONAT CATTIN; Minister za delo: MARIO TOROS; Minister za zunanjo trgovino: CIRIACO DE MITA; Minister za trgovinsko mornarnico: GIOVANNI GIOIA; Minister za državne udeležbe: ANTONIO BISAGLIA; Minister za zdravstvo: LUCIANO DAL FALCO; Minister za turizem: ADOLFO SARTI; Minister za kulturne dobrine: MARIO PEDINI. Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: -3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 NAŠI SKRITI TALENTI POGOVOR Z ZIDARJEM - ARTISTAM - VIGIJAM FLOREANČIČEM IZ CEMENTA IZDELUJE ČUDOVITE UMETNINE ZA HIŠNE OPREME, VILE, OGRAJE IN DVORIŠČA Vila Vigija Floreančiča u Butriju Zanut (Giovanni) Vogrič, mojstar u lesorezu - samouk (autodidatta), ki je že znan našim braucem, mi ni da-jau miru, dokjer nisma šla gledat našega beneškega rojaka, Luigija Floreančiča u Butrijo. Zmjeraj mi je go-voriu o njem. Se vidi, da umetniki - artisti imajo simpatije adan do drugega. Poleg tega sta povarhu še skor vasnjana: Vogrič iz Oblice, Floreančič pa iz Rauni. Biu je ljep januarski dan, ko srna se z Vogričem odpeljala iz Čedada pruoti Butriju. Sonce je lepuo obsijalo furlansko ravnino. To se nam ni zdeu zimski, pač pa pomladni dan. « Kajšan je tale človek, ki ga gremo obiskat? » sem uprašu Vogriča. « U Oblici in Rauneh smo se mu usi smejali, kadar je še kot mlad fant djelu zidar. Pravli smo mu, da parnese u gajufi in na gvantuvičmau-te, kot jo zmeta na zid, kadar rajha. Kduo je biu mi-slu, da postane tajšan umetnik, tajšan artist » je s ponosom povjedu Vogrič. « Boš vidu, kajšne reči je naredu! » je še dostavu. U Butriju sma ustavla auto pred majhno, a lepo, o-kusno urejeno vilo. « Tle živi s svojo ženo in sinam» mi je jau moj par-jazni spremjevalec. Vilo obdaja ograja, ki je prava umetnost. Zdi se, da so med sabo povezani leseni stebri in štori, šele ko potipaš, zamerkaš, da je tuole djelo napravjeno iz cementa. S par j atei jam Vogričem srna stopila v vilo. Sprejela nas je simpatična in gostoljubna gospa Assunta, žena Floreančiča. Povedala srna ji namjen našega obiska in bila je vesela, še prej ko je poklicala moža, nas je pogostila s kafetam in prav dobrim merlotam. Potle smo si začeli ogledovati čudovite stvari, ki so tu in tam postavljene po hiši. Takšnega « kamineta » nisem še videu. Zdi se, da ga daržijo pokonci močni leseni stebri, z odsekanimi vejami. Muo-raš prau lepuo potipati, da ugotoviš, da je tuo napravjeno iz cementa. Na dvorišču, pred hišo in pred sosednjo vilo so ce-mentove mize in klopi, pru takuo podobne lesenim iz-delkam. In pomisliti, da Floreančič djela use tuo za hobby, ker njegova stalna služba je u Vidmu. Djela zidarski mištjer pod njeko gradbeno firmo. «Povejte nam kaj o svojem življenju in kakuo ste začeu? smo ga uprašali. « Kot veste, sem se rodiu u Rauneh pri Oblici pred 50. ljeti. Napravu sem gor elementarno šuolo. Kadar sem TATVINE TUDI PO NAŠIH DOLINAH U škrutovem okradli magazin Alda Pertoldija, par muostu pa bar Morealija «Poštenuost je naša last-nuost!» so pravli naši te stari rajnki. Matajurski duhovnik, go- imeu 13 ljet, sem že hodu djelat za očetam, ki je biu zidar tudi on. Za silo sem se par njem naučil zidarskega meštierja. Takrat so nas ljudje plačevali z blagam, ker ni bluo denarja. Ljeta 1949 sem emigriru u Francijo. Že u Franciji sem spoznu, da ni zadost, da znaš samuo zidat. Poznati muoraš tudi plane, načrte, (disegne), kar se nisem mo-gu naučiti pri očetu, ki je biu samouk tudi on. Kadar sem se uarnu iz Francije, sem začeu študirat z dopisovanjem. (per corrispondenza). Potle sem se upisu na večerno šuolo u Vidmu, kjer sem dobiu diplomo specializiranega zidarja. Potle sem šu na djelo u žvicero, a gor se nisem dobro ušafu. šu sem spet u Francijo, kjer sem napravu 10 ljet djela. Ljeta 1962 sem se poročiu z Filippo Assunto iz Stare gore. « Kada ste začeu izdelova ti tele umetne reči iz cementa, doma ali u Franciji? «Doma, in tuo kadar so skrajšali djelovni urnik. O-stalo mi je njeki cajta in sem začeu najprej djelat za me, za mojo hišo. Potle so paršli ljudje gledat in občudovat. Bluo jim je ušeč, kar sem napravu. Začeli so mi naročat djelo. Za druge sem spod Pasquale Gujon, je napisu u svojih bukvah «Le genti delle Valli del Natiso-ne», da so naši ljudje, ko so hodili djelat na polje, puščali odklenjene hiše in nikdar ni obednemu nič zmanjkalo, nikdar obedne tatvine. Tale naša poštenuost in zaupanje adan u drugega, je šlo deleč čez naše konfine. In naredu še ljepše reči kot zame ». « Al bi se vam ne splačja-lo pustiti djelo pod firmo in začeti djelat na svojo rofco?» « Za enkrat ne. Parvo za-tuo, ker ne v jem, kaj obraj-tat svoje djelo. Težkuo ga je oceniti, posebno tistim neu-kam, ki ne morejo zastopi-ti, koliko fizičnega in umskega truda muoraš uložiti, če čješ, da ti pride izpod rok čedna, ljepa in dobra rječ. Drugo pa zavojo tega, ker če djelaš stalno pod firmo, zaslužiš buojš penzion ». « Kaj mislite za naprej? » « Ko mi bo čas dopušču, bom še naprej djelu reči, ki mi bojo naročene. Ko pa puojdem u penzion, če mi bo Buog mantinju zdravje, bom še buj razviu tole dejavnost. » je zaključu Floreančič. Težkuo je opisat use, kar je napravu. Dobro in pametno bi bluo, če bi kje napravu kajšno razstavo (mostro), da bi spoznali ljudje, kajšan talent se je skrivu u tistem mladem zidarju iz Rauni, katerega so zasmehovali, da parnese zvečer da-mu vič maute na gvantu in u gajufah, kot jo zmeta na zid. I.P. sada, kaj se dogaja sada? Al bomo posnemali, kopirali tisto, kar se dogaja usak dan dol po Italiji? Začeli so lansko ljeto, ko so razbojniki ustavli na cje-sti prevoznika mljeka iz Bar nasa in mu okradli ves denar, ki mu ga je dala mlekarna u Ažli, da bi plačju mljeko kumetam. Teh raz- bojnikov niso odkrili. Pred dobrim mesecem dni so o-kradli mehanično delavnico (officino) «Lombaj» na Če-murju. Pred kratkem so okradli u škrutovem butigo Alda Pertoldija. Z njegovim «fur-gončinam» so mu ponoči odpeljali televižione, radie, registratole, električne pe-glajze in druge urjedne reči. Po parvem inventarju so konstatiral, da so mu ukradli materiala za 5 milijonov lir. Za par dni potle so obiskali tatovi Morealov bar par muostu in odnesli denar in zlate dragocenosti. Vrjed-nost znaša nad 3 milijone lir. Za tatovi obednega sledu. Bomo zgubili naš glas poštenosti? Mi še zmjeraj mislimo, da niso naši ljudje, ki se mažejo roke s tatvinami. Če pa je kajšan, ki misli, da se na tole vižo buj lahko zasluži in če vedo ljudje zanj, naj povedo karabinirjem, da se izrije junka iz našega zdravega žita. Mi želimo živeti pošteno, s svojim poštenim djelam, kakor so živjeli u stoletjih naši te stari ranjki. TARČMUN Kot pišemo na drugem mjestu, je umaru u petak 30. januarja naš vasnjan, Giovanni Martinič - Tonšičju. Učaku je veliko in pošteno staruost. Imeu je 87 ljet. Ker je za-padu snjeg, so nastale težave z njegovim pogrebam. Iz Čedada, potle ko je bla očiščena provincialna c jesta, so parpejali trugo (kaselo) do Sovodnjega. Od tu so jo parpejali karabinjeri z gi-pam do Trčmuna, do doma, kjer je Martinič umaru. Tudi od tu so karabinjeri odpeljali do britofa njegove posmartne ostanke. Tuo je bluo u nedjejo pred poldne, za tri dni po njegovi smarti. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje. REZIJA Komunski proračun predvideva dosti javnih del Na zadnjem zasedanju komunskega konsila, ki se je vršilo pod predsedstvom župana Beltrameja, se je največ razpravljalo o komunskem proračunu (bilancio preventivo) za leto 1976. Prisotnih je bilo 14 konsilirjev (eden je bil bolan) in sprejeli so proračun, ki znaša 487 milijonov in 744 tisoč lir in predvideva enako toliko dohodkov (entrate). V letošnjem letu nameravajo namreč v dolini Rezije izvesti za 360 milijonov lir javnih del, ki jih tu spodaj navajamo: Gradnja športnega igrišča (50 milijonov lir); napeljava kanalizacije v Stolbici (65 milijonov lir); napeljava novega vodovoda v Stolbici (55 milijonov lir); razširitev pokopališča v Ravenci (30 milijonov lir); popravilo mosta čez hudournik Barman (24 milijonov lir); gradnja čistilnih naprav (depuratori) v Osojanih, Njivi in Sv. Juriju (12 milijonov lir); popravilo vodovoda v Njivi (10 milijonov lir); ureditev cest v Sv. Juriju, Ravenci in Osojanih (10 milijonov lir). Komunski svet je tudi sklenil, da bodo zaprosili za deželno podporo za izvedbo javnih del in tudi razpravljal o nekaterih drugih vpra- š a n j i h administrativnega značaja. Župan bo imel odslej 60.000 lir plače na mesec, konsilirji za vsako prisotnost na seji 5.000, člani raznih komisij pa 3.000 lir. Za revizorje komunskega obračuna 1974 so bili imenovani: Dario Bortolotti, Luciano Bobaz in Giuseppe Di Lenar do. Za člane komisije šolske asistence pa: župan Beltrame, konsilirji Sergio Di Lenardo, Dario Bortolotti, Gino Paletti, Giuseppe Di Lenardo ter Maria Di Lenardo, Antonio Micelli in prof. Alfredo Barbieri. « Snaidero club dei fedelissimi Valresia » pogostili « arancione » Mladina, med temi tudi dosti deklet, se zelo navdušuje za ekipo Snaidero in jo vedno in povsod spremlja, kadar igra v Vidmu ali kje drugje, da jo pri igri vzpodbuja. V ta namen so v Ravenci že pred leti ustanovili « Snaidero club dei fedelissimi Valresia ». Nastalo je tako tesno prijateljstvo, da so pred kratkim povabili « arancione » v Ravenco na kosilo, katerega se je udeležil tudi njihov predsednik Rino Snaidero. Ob tej priliki so Rezijani, da je bil praznik še lepši, nastopili s svojimi karakterističnimi folklornimi plesi in poklonili gostom v imenu športnikov rezijanske doline simbolično darilo. NEME Pri prometni nesreči izgubil življenje Domenico Coos iz Ramandola Težko nam je pri srcu, ko poročamo žalostno vest, da je tragično preminil 82 - letni Domenico Coos iz Ramandola. Povozil ga je nek avto, ko se je Coos vračal z bici-klom proti svojemu domu. Zaradi hudih poškodb, ki jih je utrpel pri padcu, je kmalu umrl v videmskem špitalu. Posebno žalostni smo zaradi njegove izgube tudi zato, ker smo z njim izgubili enega tistih mož na tej naj-zapadnješi veji Beneške Slovenije, ki je še govoril po naše. Bil je zvest naročnik Novega Matajurja in drugih slovenskih listov. Kljub svojim visokim letom je še vedno obdeloval z veliko ljubeznijo svoje vinograde in vsakemu gostu, posebno če se je z njim pogovoril v njegovem sladkozvenečem terskem narečju, rad ponudil kozarec «svojega» sladkega ramandolčana. Da je bil rajnki Domenico zares trdna korenina, nam je priča tudi to, da se je vozil z biciklom po gričevitem področju vinogradov pri 82. letih, kjer je na žalost izgubil življenje. Sorodnikom dragega in nepozabnega rajnkega izrekamo naše sožalje. POLICA Zapustu nas je Ciril Qualiza U petak 6. februarja je u-maru naš dragi vasnjan, Ciril Qualizza-Peškulnu po do mače. Imeu je 65 ljet. Rajnik Ciril je boljehal vič cajta za sladkorno boljeznijo, ki ga je spravila u prerani grob. Pogreb je biu u Gor. Tarbju u nedjejo 8. februarja. Naj u miru počiva u domači zemji. TIPANA Tipanski komun predvideva več izdatkov kot dohodkov Na zadnjem zasedanju komunskega konsila so med drugimi točkami dnevnega reda odobrili tudi proračun (bilancio di previsione) za leto 1976, ki predvideva 88 milijonov 654 tisoč lir izdatkov (spese) in 63 milijonov 940 tisoč lir dohodkov (entrate). Potemtakem je komunska bilanca za 24 milijonov in 714 tisoč lir deficitarna in k temu je treba prišteti še dolg lanskega leta, ki znaša okoli 17 milijonov lir. Med predvidenimi izdatki so všteti tudi stroški (9 milijonov 500 tisoč lir) za pomoč bolnim in starim ljudem komuna in druge visoke vsote za vzdrževanje cest, zdravnika in prevoz študentov. Župan Fortunato Tomasi-no se je apeliral na konsilir-je in vse prebivalstvo komuna, da bi sodelovali, vsak po svoji moči, da bi mogli zmanjšati vsaj nekatere izdatke. Za sprejetje proračuna je glasovalo pozitivno 9 konsilirjev, trije so se vzdržali (2 PSDI in 1 DC), eden pa je glasoval proti (PSDI). V Gernov govor . . . (Nadaljevanje s 1. strani) Smo zato prepričani podpore vseh svobodnih in demokratičnih ljudi, ki vidijo v pravici naše narodne individualnosti lepoto demokracije, zaznavajo zmago idealov bratstva in enakosti, spoznavajo, da manjšina in njen jezik tudi v Videmski Provinci predstavlja obogatitev in most prijateljstva in sožitja med narodi. V tem duhu je zaživel naš preporod. Pevski zbori, dramske recitacije, raznovrstne prireditve kot Kamenica in Dan emigranta, ustvarjalnost mladih pesnikov in šolarjev pri natečaju Moja vas in Mlada brjeza, beneški listi Novi Matajur in Dom jasno dokazujejo, da imamo pravico postati enokopravni državljani na vseh področjih, da hočemo ohraniti svojo narodnost, da slovenska pesem in beseda, ki govori v nas samih, je izraz skupne življenjske zavesti. Naše delo torej poživlja rod pod Matajurjem! Kot pripadniki narodne manjšine v Videmski Provinci se zavedamo, da naša bodočnost je odvisna od nas samih od naše sposobnosti, pri tem nas bodri dejstvo, da vse naše ljudstvo s svojimi društvi vedno bolj glasno izpričuje svojo narodno identiteto. Raste vzdušje svobode, oživljajo se vrednote in etnične značilnosti prebivalstva. Rastemo in se borimo za naš obstoj, za naše življenje, za obrambo naših pravic, za valorizacijo naše materine besede! Beneško ljudstvo, ki je bilo prepuščeno revščini in gospodarskemu propadanju, vidi v našem delu kritično in bodrilno presojo, ki strmi za tem, da lepe besede vidnih predstavnikov Dežele, Province postanejo dejstva. Ljudstvo z nami orje ledino osveščanja, spreminja nepri-jateljsko politiko do naših krajev v politiko, ki naj temelji na spoštovanju vseh razvojnih sektorjev od industrijskega, obrtniškega, kmetijskega, turističnega do etničnega. Se nadejemo tako, da se rešujejo vprašanja v interesu naših ljudi, ki želijo živeti v miru, ki želijo varovati svojo narodnostno bitnost v idealu, da zaživijo narodi v slogi in medsebojnem spoštovanju. SE MOV IG E IZ Stolice in miza iz cementa. Delo Vigija Floreančiča ZONE PASTORALI: La Benečija o Valli del Natisone Intervento del prof. don Marino Qualizza all’assemblea del Clero friulano Riteniamo doveroso portare a conoscenza dei nostri lettori e delle autorità preposte l'intervento del prof. Don Marino Qualizza aH’assembiea del Clero Friulano, tenutasi a Udine nei giorni 25 - 26 - 27 giugno 1975 e presieduta dall’Arcivescovo Mons. Alfredo Battisti. Il documento è stato sottoscritto da sacerdoti sloveni delle Valli del Natisone e da sacerdoti friulani. E’ un documento storico e di drammatica attualità che si inserisce nel contesto della lotta che la nostra comunità e in particolare il clero locale sta sostenendo per l’affermazione e il raggiungimento dei nostri diritti. Il prof. Don Qualizza ha iniziato l’intervento salutando i presenti nella lingua slovena ed ha quindi proseguito in italiano. séIm Kulturni dom, ki bo sedež društva «Circolo culturale Valli di S. Leonardo» ima že streho, kakor smo pisali v zadnji številki Novega Matajurja «V imenu slovenskih duhovnikov slovenskega dela videmske nadškofije in 25 duhovnikov «Glesie Furlane» iskren in prisrčen pozdrav vsem duhovnikom, posebno našemu nadškofu Alfredu». La nostra Chiesa locale ha una vocazione cattolica per un motivo tutto suo, perchè nel suo ambito comprende cristiani friulani, sloveni e tedeschi. E’ una realtà che deve essere accolta come un dono di Dio, perchè motivo di reciproco arricchimento, di apertura, di dialogo. Per motivi svariati e diabolici ciò non è stato ottenuto nè vissuto, soprattutto negli ultimi cinquanta anni. Questa assemblea generale del clero deve offrire l’occasione a tutti noi di un atto di conversione e di penitenza pubblica, perchè abbiamo peccato e non ci siamo riconosciuti fratelli. Certi fratelli ci hanno considerati spurii, samaritani da evitare, perchè eravamo nati con un peccato originale che neanche Cristo era riuscito a togliere: siamo nati sloveni. Fratelli avete peccato contro di noi ed è giusto che lo riconosciate. Abbiamo peccato anche noi perchè non siamo stati abbastanza fieri di essere sloveni, abbiamo protestato troppo poco per i maltrattamenti subiti, e quindi ci riconosciamo colpevoli. E’ un peccato ecclesiale, pubblico, quello che abbiamo commesso assieme. Ci siamo dimenticati che in Cristo e nella «Catho-lica» giudei e greci, barbari e romani hanno eguale dignità e abbiamo ragionato alla maniera degli uomini. Ma quel ch’è peggio, in nome di Cristo, in questi ultimi anni si è cercato di battezzarci con un battesimo che non viene da Cristo, ma dagli uomini: si è cercato di farci cambiare origine. Si è voluto che non fossimo più sloveni, ma non so quali larve di uomini, addestrati a recitare u-na parte che Domineddio non ci ha assegnato. Il nostro peccato è stato nuovamente di non esserci opposti a sufficienza. In ciò siamo stati meno uomini e meno testimoni della verità di Dio a beneficio di tutta la Chiesa locale. Ora affermiamo quanto segue: per noi essere cristiani significa esserlo da sloveni e non altrimenti, e quindi con la nostra lingua, con la nostra mentalità, con la nostra cultura e la nostra sensibilità. Più che mai la lingua per noi è noi stessi: è il nostro modo di esprimerci e di realizzarci. Noi non facciamo la questione della lingua, perchè questa si impone da sè; lo dice anche Aristotele: sui primi principi non si fa questione perchè sono evidenti per sè: il contrario è insipienza. E' necessario che conosciate alcuni antefatti o premesse storiche, perchè ci siamo ignorati troppo a lungo, soprattutto in questi ultimi anni. La storia presenta qualche luce, ma per lo più è tenebrosa e scandalosa e il tacerne sarebbe un altro scandalo. Son cose tristi quelle che sto per dirvi. I nostri mali recenti sono incominciati nel 1866, ma non subito. C’era allora a Udine come Vescovo mons. Andrea Casasola: egli ci diede il primo catechismo stampato: gliene siamo ancora grati. Mons. Anastasio Rossi salvò dalla galera il capellano di To-polò, perchè predicava in sloveno mentre le truppe italiane stazionavano il paese. Mons. Nogara diede l’imprimatur al II catechismo in sloveno; ma forse fu un peccato di gioventù, perchè le cose cambiarono rapidamente, prima con la politica territoriale, poi con quella del non intervento. Scopo congiunto di entrambe era il programma governativo, fatto proprio o imposto al Vescovo, non si sa (la sostanza non cambia), il programma dicevo della italianizzazione forzata delle Valli del Natisone. Per questo motivo il parroco sloveno di S. Pietro fu bocciato per incapacità manifesta come parroco-foraneo (motivazione ufficiale) e promosso canonico a Cividale. Al suo posto fu nominato mons. Bertoni da Rema nzacco. Nel '33 per l'Assunta fu proibito dal Governo l’uso dello sloveno non negli uffici municipali, ma in Chiesa. E’ doloroso ma doveroso dirlo: nè a Roma nè a Udine trovammo ascolto e difesa. Era un ordine personale di Mussolini e a lui non si poteva disubbidire. Nel ’46 il parroco di S. Leonardo scrisse al Vescovo perchè gli desse delle chiare indicazioni su come doveva comportarsi (lui lo sapeva) circa l'uso della lingua slovena nella liturgia e pastorale di fronte agli attacchi dei tri-coloristi locali. Il Vescovo gli rispose testualmente: ‘ «Esiste anche costì la bal-lomania?». Nel ’56, in agosto, mons. Zaffonato fece la prima visita lampo nelle Valli. Per l’occasione fu accompagnato da un manipolo di carabinieri in pieno assetto di guerra. I carabinieri fecero frequenti apparizioni nelle canoniche di Drenchia, S. Volfango, Tri-bil e San Leonardo per quest'unico motivo: perchè e con quale ordine predicate in sloveno? Per poter rispondere: per ordine del Vescovo e della Chiesa, noi abbiamo chiesto tante volte al Vescovo di Udine una dichiarazione scritta. Credemmo che il '65 fosse l’anno buono. Il Vescovo ci autorizzò verbalmente a celebrare la messa in sloveno, ma si rifiutò esplicitamente di dare un documento scritto, non dandocene la motivazione, cosa superflua del resto. E così siamo ancor oggi: senza un riconoscimento giuridico, pub blico e ufficiale; per noi non sono quisquiglie. Alcune osservazioni conclusive: 1. Noi non vogliamo essere una Chiesa separata; vogliamo essere uniti al Vescovo, al presbiterio e a tutto il popolo di Dio. Se abbiamo criticato i Vescovi l’abbiamo fatto perchè volevamo che fossero Vescovi della Chiesa e non prefetti del regno o questori della repubblica. 2. Accettiamo volentieri nella nostra zona i preti friulani purché abbiano l’intenzione e la volontà di essere un tutt’uno con la gente, imparandone la lingua. Siamo ammirati di quei sacerdoti che hanno compreso i nostri problemi sia vivendo con noi, sia nel resto del Friuli; invitiamo gli altri, che dopo diversi decenni trascorsi con noi, non hanno imparato la lingua, a riconoscere di non essere tagliati per la pastorale. Sappiamo però che non ci sono esami di riparazione. 3. La gente con la quale viviamo non è libera e con essa non siamo liberi neanche noi. Il nostri nomi sono tutti schedati e controllati. Chi vuol venire da noi sappia che non lo aspettano nè onori nè lodi ma lavoro serio e cristianamente corroborante (cfr. P. Gujon, «La gente delle Valli del Natisone»). 4. Crediamo di essere fedeli annunciatori del Vangelo, non perchè invitiamo la gente a morire per la lingua, ma perchè avendo ritrovato tutti insieme noi stessi ed avendo realizzato una normale maturità cristiana, possiamo testimoniare Gesù Cristo fino in fondo e senza paura. 5. Domandiamo al Vescovo, successore di Casasola, di aiutarci nell’opera di evangelizzazione nella nostra lingua, incoraggiando i sacerdoti che hanno paura, appoggiando quelli che sono perseguitati, svergognando i pusillanimi e i profittatori, dicendo chiaro a tutti che non siamo traditori nè di Cristo nè della Chiesa nè della patria. Ma lo dica forte, chiaro, lo tuoni se può presso tutti, non escluse le autorità civili. S. PIETRO AL NATISONE CHIESTA LA RICONVOCAZIONE DEL CONSIGLIO COMUNALE S. Pietro al Natisone, 4 febbraio 1976. Oggetto: Richiesta di espletamento dell’ordine del giorno del Consiglio Comunale. Al Signor Sindaco del Co- mune di S. Pietro al Natisone. I sottoscritti consiglieri comunali, constatato che l’ultima seduta delConsiglioComu-nale (del 29.1.1976) non ha avuto conclusione regolare; constatati in ciò estremi di irregolarità ammministrativa; considerato lo spirito di fattiva collaborazione che in ogni seduta è stato manifestato dai consiglieri sottoscritti con la partecipazione, con le proposte ed anche con la critica costruttiva, malgrado tutto non sempre debitamente apprezzata da taluni settori del Consiglio Comunale; chiedono che venga convocato d’urgenza il Consiglio Comunale di S. Pietro al Natisone, per la prosecuzione e l’espletamento dell'ordine del giorno. I Consiglieri: Claudio Adami, Giuseppe Marinig, Renato Qualizza. CONSIGLIO DELLA SCUOLA MEDIA Il Consiglio di Istituto ha approvato, nella seduta del 27 gennaio, il regolamento della Scuola Media di S. Pietro al Natisone. Alla proposta sono state apportate notevoli modifiche ed aggiunte, per cui il documento è stato votato all'unanimità. Le modifiche proposte dai consiglieri del Comitato Scuola Democratica riguardavano: la possibilità di richiedere la convocazione straordinaria dei consigli di classe con richiesta di un terzo, invece che della metà, dei membri; la pubblicità delle sedute del Consiglio di Istituto (Menichini) e l'attuazione delle assemblee dei genitori nei locali della scuola ( Petricig). Gli stessi consiglieri unitamente alla prof. Zanessi ed il prof. Osgnach, si sono pronunciati contro la modifica dell'art. 17 proposta dalla maggioranza, modifica che prevede la delibera di giunta su provvedimenti urgenti. Tale modifica è stata approvata a maggioranza; favorevoli: Pagon, Specogna, Tru-sgnich, Jussa, Buccolo, Dor-bolò, Zufferli, Musoni; astenuto: il presidente; contrari: Menichini, Osgnach, Zanessi e Petricig, per la discrezionalità che viene attribuita alla giunta su materia di competenza del Consiglio. Importante la proposta di Menichini sull’attuazione di un servizio di orientamento scolastico e consulenza psico-pedagogica. Tale proposta sarà argomento della prossima seduta, assieme ai punti: Scuola sperimentale a tempo pieno, corsi di sostegno e bilancio. I corsi di sostegno sono stati oggetto, come si ricorderà, di una unanime delibera alla fine di settembre. Assemblea del «Nuovo Incontro» Il 25 gennaio si è tenuta a Tiglio presso l’Hotel Natisone l’assemblea dei soci del Club Nuovo Incontro, per la elezione del nuovo consiglio direttivo. I sette consiglieri sono: Grando Adriano, Sal-vagno Angelo, Venturini Roberto, Namor Liviana, Zuo-dar Giuliano, Marseu Valerio, Duriavig Enzo. In successiva seduta si riunisce il nuovo consiglio per distribuire le cariche: Venturini Roberto presidente, Duriavig Enzo vicepresidente, Angelo Salvagno segretario verbalizzante, Ferrara Giovanna segretaria cas siera. Revisori dei conti sono risultati Maurizio Domeniš, Vogrig Lucio e Venturini Ennio, il consiglio direttivo deve ancora nominare i tre probiviri. E’ stato indetto un concorso per il simbolo del Club da presentare entro il 30 marzo 1976, apposita commissione giudicherà il migliore. E’ al vaglio inoltre la possibilità di fare una grande carnevalata con le maschere da tutte le valli con veglione danzante. Lottano oon noi Sul numero 45, anno 1975, di NORDEST, settimanale delle Venezie, è stato pubblicato un servizo sulla minoranza slovena della Provincia di Udine dal titolo « LIBERTA’ ». Ne è stato l’autore il dottor Romeo MATTIOLI, consigliere comunale di Udine e già vice-segretario provinciale della Federazione Friulana del P.S.I. Del servizo riportiamo, per la sua attualità, un breve e significativo passo: « due progetti di legge, uno socialista e l’altro comunista, continuano a rimanere insabbiati nei meandri del parlamento, mentre si continua tranquillamente a negare a questa minoranza l’uso e l'insegnamento della lingua materna nelle scuole. Anzi, si verificano episodi assurdi: la legge 19 luglio '61, n. 1012, che disciplina l'istituzione delle scuole con lingua d’insegnamento slovena, non si applica nella provincia di Udine, ma soltanto in quella di Gorizia e nel territorio di Trieste ». Udine, 4-2-1976 LUSEVERAs PER I CADUTI NELLA LOTTA DI LIBERAZIONE Signor Sindaco, permetta che Le sottoponga una questione di carattere essenziale riguardante una incresciosa trascuranza del Comune di Lusevera verso i Caduti della Guerra di Liberazione e verso i morti per cause civili. Nomi dimenticati quelli, privati di una riconoscenza, di un affetto verso coloro che hanno sofferto e operato per la Libertà, per una vita più giusta e per le istanze che animarono la Resistenza. Infatti non v’è una lapide su alcun monumento del Comune che ricordi quei combattenti, quegli eroici figli della Montagna del Torre immolati per la democrazia e la giustizia, vittime della guerra o dei nazisti. Voglio sperare, signor Sindaco, che vorrà ovviare a tale imperdonabile dimenticanza unendo tutti i Caduti in un unico ricordo, qualunque sia stata la causa o il luogo del loro decesso, con il suo intervento. Riceva i sensi del mio più profondo ossequio. Unione democratica Val Torre Prof. Guglielmo Cerno. ČEDAD Bepo stillili je zgubiu življenje u ejestni nesreči U nedeljo je paršlo med Galjanom in Čedadom do težke ejestne nesreče. Ceda jski geometer Angelo Ce-fis, star 68. ljet, je do smarti povozu 76- ljetnega Bepa Štulina. Iz kraja nesreče so buogega štulina odpeljali še živega u špitau, a imeu je tarkaj telesnih poškodb, da ni nič zalegla hitra zdravniška pomoč. Umaru je za nje-kaj ur potem. Rajnik Štulin je biu rojen u Gorenjem Tarbju, živeu pa je že puno ljet u Rualis par Čedadu. Biu je puno poznan, ker je oprav ju mištjer pleskarja (bajsarja). OBVESTILO BENEŠKO PLANINSKO DRUŠTVO priredi v soboto 28. t.m. ob 20 uri v gostišču (Taverna) pri Guerrinu v Čedadu ul. Monastero 18 PLANINSKI VEČER Prireditev spada k prvi obletnici ustanovitve društva. Interesenti naj sporočijo udeležbo na sedež društva ali v gostilno Taverna. AVVISO II CLUB ALPINO DELLA SLAVIA FRIULANA organizza sabato 28 febbraio alle ore 20 nella trattoria «Taverna» da Guerrino in Cividale via Monastero 18 LA SERATA DEGLI ALPINISTI La serata è indetta per festeggiare il primo anniversario della fondazione del Club. Per informazioni ed iscrizioni rivolgersi presso la sede del club o direttamente alla «Taverna» da Guerrino. LEGGE DELLO STATO A FAVORE DEGLI EMIGRANTI DISOCCUPATI Dalle Organizzazioni degli emigranti Sollecitata la modifica della legge regionale n. 24/70 LEGGE 25 luglio 1975, n. 402 Trattamento di disoccupazione in favore dei lavoratori rimpatriati. La Camera dei deputati ed il Senato della Repubblica hanno approvato; IL PRESIDENTE DELLA REPUBBLICA Promulga la seguente legge: Art. 1 — In caso di disoccupazione derivante da licenziamento ovvero da mancato rinnovo del contratto di lavoro stagionale da parte del datore di lavoro all'estero, i lavoratori italiani rimpatriati, nonché i lavoratori frontalieri, hanno diritto al trattamento ordinar o di disoccupazione per un periodo di 180 giorni, detratto il periodo eventualmente indennizzato in base a norme di accordi internazionali. Per lo stesso periodo i lavoratori medesimi han-ni diritto agli assegni familiari ed all'assistenza sanitaria per sé e per i familiari a carico. La concessione delle prestazioni di cui al precedente comma è subordinata alla condizione che il rimpatrio sia intervenuto entro il termine di 180 giorni dalla data di licenziamento o dalla fine del contratto di lavoro stagionale e semprechè il rimpatrio stesso risulti in data successiva al 1.o novembre 1974. Art. 2 — Il trattamento di cui all’articolo 1 è dovuto a condizione che il lavoratore interessato si sia iscritto all'ufficio di collocamento del luogo di residenza sul territorio italiano entro il termine di 30 giorni dalla data di entrata in vigore della presente legge o dalla data di rimpatrio, ovvero, per i frontalieri, dalla data del mancato r'nnovo del contratto di lavoro. A tale ufficio dovrà essere altresì prodotta apposita dichiarazione attestante il licenziamento o il mancato rinnovo dei contratto, rilasc'a- Al sig. Sindaco del Comune di Udine, al Presidente della Commissione comunale Affari ta dal datore di lavoro all'estero ovvero dalla competente autorità consolare italiana. Art. 3 - I lavoratori di cui all'articolo 1 che abbiano fru to del trattamento previsto dall'articolo medesimo possono nuovamente beneficiarne semprechè abbiano effettuato un nuovo periodo di lavoro dipendente di almeno dodici mesi di cui non meno di sette effettuati all'estero. In tal caso, dalla dichiarazione di cui all'articolo 2 dovrà altresì risultare l'indicazione della durata dell'occupazione all'estero. Art. 4 - Alla corresponsione degli ass. familiari, nonché dell'indennità di disoccupazione provvede l'Istituto nazionale della previdenza sociale con le modalità che saranno stabilite dagli appositi comitati speciali preposti rispettivamente alla gestione della Cassa unica degli assegni fami-lari ed all'assicurazione obbligatoria contro la disoccupazione. Alle prestazioni per l'assistenza sanitaria provvedono le forme assistenziali di propria competenza rispettivamente l’Istituto nazionale per l'assicurazione contro le malattie e le casse mutue provinciali di Trento e Bolzano nonché le regioni. Gli oneri derivanti dall'erogazione delle prestazioni ai sensi della presente legge sono posti a carico degli enti o gestioni tenuti all'erogazione delle prestazioni stesse. La copertura asscurativa presso il fondo pensioni lavoratori dipendenti dei periodi di disoccupazione indennizzata ai sensi dell'articolo 1 della presente legge, è assunta dalla gestione per l'assicurazione contro la disoccupazione involontaria. La presente legge, munita del sigillo dello Stato, sarà inserta nella Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti della Repubblica italiana. E' fatto obbligo a chiunque spetti di osservarla e farla osservare come legge dello Stato. Generali, ai rappresentanti dei partiti democratici nella stessa. Il Coordinamento delle associazioni regionali dell' emigrazione — Alef, Ente « Friuli nel Mondo», Eraple e Unione migrati sloveni del Friuli-Venezia Giulia — a conoscenza della proposta di mozione presentata dai consiglieri missini sul problema del voto all’estero, chiede al Presidente della Commissione Affari Generali ed ai rappresentanti dei partiti democratici nella stessa di a-vere un incontro al fine di poter assieme approfondire i termini di una questione che investe importanti aspetti della nostra vita democratica. Intanto, s’invia una bozza di ordine del giorno in cui sono sintetizzate le posizioni delle associazioni sul problema. In attesa di riscontro, si saluta molto cordialmente. Per la segreteria del Coordinamento: Gino Dassi; per I’A.L.E.F.: Franco Graziutti; per l'Ente « Friuli nel Mondo »: Vinicio Talotti; per l’E.R.A.P.-L.E.: Mario Fain; per l’Unione emigrati sloveni: Ado Cont. NELLA CONVINZIONE che la libera e piena espressione del diritto di voto rappresenta uno dei momenti fondamentali di partecipazione alla vita democratica della Repubblica italiana, nata dalla lotta di libe razione dal nazi-fascismo; CONSIDERATO che la velidità di questo diritto viene gravemente compromessa quando non ha la possibilità di esprimersi a tutti i livelli e nel suo luogo naturale, dove cioè si compiono le scelte che riguardano più direttamente l’elettore; DI FRONTE all’elemento negativo che rappresenta per tutta la comunità nazionale e regionale l’esistenza di un'emigrazione forzata e di massa; RIBADISCE la necessità di uno sforzo decisivo per rimuovere le cause di fondo, affinchè sia possibile in un ragionevole periodo il rientro — non forzato, come purtroppo stà avvenendo in questo momento — dei lavoratori emigrati nel paese e nelle regioni d'ordine; FA PROPRIE le proposte presentate da un vastissimo arco di forze democratiche alla Conferenza nazionale deH’emi-grazione e, sul piano regiona le, dalle associazioni dell’emigrazione con la Federazione regionale CGIL-CISL-UIL, per l’assunzione da parte dello Stato o delle regioni di tutti gli strumenti necessari affinchè sia resa effettivamente possibile «la partecipazione dell'emigrante ad ogni fase e-lettorale che interessi la sua zona d’ordine ». Per gli stessi motivi, il Consiglio comunale DICHIARA la propria solidarietà con la battaglia delle associazioni degli emigrati affinchè venga riconosciuto nei paesi d’emigrazione il diritto ai lavoratori emigrati di esprimersi nelle consultazioni locali per eleggere propri rappresentanti od organi rappresentativi, particolarmente nelle amministrazioni comunali. SOLLECITA il Ministero degli Esteri a rendere al più presto possibile l’elezione diretta dei comitati consolari. IMPEGNA il Governo italiano ad assumere ogni adeguata iniziativa affinchè non vengano frapposti ulteriori ostacoli all'elezione a suffragio universale e diretto del Parlamento europeo, considerato elemento essenziale per il passaggio, ad una fase della costruzione europea fondata realmente sull’adesione e la partecipazione democratica di tutte le popolazioni. Si è riunito il Comitato di Coordinamento delle associazioni dell'Emigrazione del Friuli V.G. Visto il prolungato ritardo e la mancanza di volontà politica dimostrata dalla Giunta regionale per la definizione del nuovo provvedimento di modifica alla legge regionale n. 24/70 presentato da molto tempo dalle associazioni dell’emigrazione dalle organizzazioni sindacali, dopo il mancato incontro f.ssato per il 7 gennaio 1976 con l’Assessore Dal Mas, hanno ritenuto opportuno inviare la seguente lettera di sollecito, al Presidente del Consiglio regionale, ai capigruppo consiliari dei partiti democratici e per conoscenza all’Assessore al Lavoro ed Emigrazione. Il Coordinamento delle associazioni regionali dell'emigrazione — ALEF, Ente «Friuli nel mondo», ERAPLE, Unione emigrati sloveni del Friuli-Venezia Giulia — esprime la più viva preoccupazione per il grave ritardo che si registra nella predisposizione del nuovo strumento legislativo che ormai da lungo tempo deve sostituire la l.r. 24 70. Anche l'ulteriore finanziamento della stessa legge è terminato con il 31 dicembre 1975, per cui i lavoratori emigrati che presenteranno domanda in questo periodo saranno certamente costretti ad una lunga attesa prima di poter usufruire degli interventi regionali. Tutto questo proprio in un momento di eccezionale gravità per il forzato rientro di molti lavoratori corregionali emigrati nei paesi europei, che richiederebbe una tempestiva azione degli organi regionali. Invece rii dicembre è stata presentata dall'Assessorato una prima bozza del disegno di legge che le associazioni dell'emigrazione e le organizzazioni sindacali ritengono assolutamente insufficiente, come chiaramente detto — con precise motivazioni — nella lettera del 22 dicembre 1975. Mentre non ha ancora avuto luogo la successiva riunione con l'Assessore che era stata fissata per il 7 gennaio di quest'anno. Il Coordinamento delle associazioni regionali dell'emigrazione denuncia pertanto con forza tale ritardo e la mancanza di volontà politica dimostrata dalla Giunta regionale. Nello stesso tempo, sulla base anche di quanto discusso negli incontri con i capi-gruppo il 28 novembre e il 4 dicembre 1975, chiede ai gruppi consiliari dei partiti democratici di assumere l'iniziativa per arrivare al più presto alla definizione del nuovo provvedimento legislativo, secondo le organiche proposte avanzate già da molto tempo e unitariamente dalle associazioni dell'emigrazione e dalle organizzazioni sindacali. Inoltre, data la gravità della situazione denunciata e l'esperienza di questi mesi d'applicazione, esso ritiene che occorra ridurre il termine di 60 giorni d'iscrizione nelle liste dei disoccupati per gli emigrati costretti al rientro, prima che gli stessi possano presentare ai rispettivi comuni la domanda per gli interventi integrativi previsti dall'art 33 della L.r. 43/75. Nel ribadire la necessità di una pronta iniziativa delle forze politiche democratiche del Consiglio regionale, di fronte ai gravi ed urgenti problemi messi in evidenza, e sottolineando l'utilità di un prossimo incontro tra le associazioni dell'emigrazione ed i capi gruppo consiliari, si formulano i migliori saluti. Per la Segreteria del Coordinamento, per l'ALEF, per l'Ente «Friuli nel mondo», per l’ERAPLE, per l'Unione emigranti sloveni: Dassi, Graziutti, Talotti, Fain, Cont Per il voto agli emigranti all’estero If JLdo ve, kolikokrat so te vprašali, kaj boš počel, ko boš velik. Sedaj si malone že odrasel in se verjetno še nisi odločil; in vendar bi ti bilo prijetno gnesti ilovico z barvami ali rezljati v les svoje misli; morda bi ti ugajalo tudi uporabljati svojo brihtnost in svoje roke v iskanju okvare v motorju ali v električni napeljavi. Seveda bi ti bilo prav tudi to, da bi to postalo neko stalno, neodvisno in plačano delo. OBRTNIŠTVO za bolj človeško delo ENTE SVILUPPO ARTIGIANATO USTANOVA ZA RAZVOJ OBRTNIŠT\ FRIULI VENEZIA GIULIA V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI viale Venezia 100 UDINE viale Venezia 100 VIDEM «MM V Sloveniji živijo potomci Beneških Slovencev IZ LOKE PRI ZIDANEM MOSTU Pozdravljene! Spet se vam oglašam, da malo skupaj pokramljamo in da vam bodo današnji prispevki krajšali zimske večerne urice. Mogoče jih boste izkoristile na toplem, za pečjo s pletilkami v rokah, ali pa za prijeten klepet s sosedami, ob pitju čaja ali kavice. Zato vam priporočam, da le vzamete klobčič volne s seboj takrat, ko bi se rade odpočile. Če ste navdušene pletilje, se vam bodo ob pletenju sprostili živci, manj boste premišljevale o težavah, pa še lep rezultat boste imele. Nove volne vam ni treba kupovati-prav lahko izkoristimo stare končiče, volno že-podrte jopice ali pa najrazno-vrstnejše ostanke živopisanih barv. Torej-nikakor ne obiščite sosede, ne da bi tudi ta čas izkoristile kar najbolje. No, potem je tukaj še dobra knjiga, časopis, radio in televizija-kaj več bi še želele za prijeten večer? Nikar se ne ustrašite mraza, snega, megle in ostalih zimskih neprijetnosti. Mogoče je zjutraj, ko vstajamo, grdo, posebno, ke se spomni- Skoraj povsod najdemo v kmečkih hišah veliko sobo, kjer se tudi kuha in tam preživi vsa družina večji del dneva, če ni na delu. Gospodinja jo okrasi s spominskimi slikami, rožami, prtički in se tukaj najbolje počutimo. Ker v mo svežih, poletnih juter, ko je užitek vstati takrat, ko je sonce komaj prilezlo izza meglic. Toda pozimi! Čisto drugače pa je zvečer. Poleti se vsak član družine zadržuje zunaj, v družbi in je le redkokrat doma, dokler se ne odpravi spat. In tako je uboga gospodinja sama samcata, se ukvarja s posodo, ki je ostala nepomita od večerje, ali gleda televizijo. Zimski večeri pa so dosti bolj prijetni. Družina je skupaj v topli izbi, saj se nikomur ne ljubi pohajkovati zunaj na mrazu ali do poznega večera čepeti v gostilni. Vsak se zato ukvarja s svoji delom ali zabavo doma. Ali ni to za ženo in mater, ki ljubi svoje domače, lepše? To je tisti čas, ko se družina sestane, se posvetuje, klepeta, načrtuje in še mnogo tega. Jaz pa vam želim, drage bralke, da bi ravno sedaj, ko tole berete, sedele s svojimi dragimi na toplem, da bi bile brez težav in da bi se zares prijetno počutile! Pa do drugič nasvidenje! Vaša Tatjana tem prostoru sprejemamo tudi tujce in sosede, naj bo ta soba vedno pospravljena in čista, čeprav v kotu vre kotliček za polento. Gospodinje pa moramo vedeti tudi to, da je družini prijetneje, če je v hiši vse lepo pospravljeno, a pri pospravljanju ne smemo zanemariti niti prostora, kjer spimo. Red in čistočo imejmo tudi tukaj. Vsako jutro spalnico (sobo, kjer spimo) prezračimo, posebno še, če spi v njej več ljudi. Posteljnino obesimo večkrat na sonce, posebno še, če čutimo, da je soba malo vlažna (umida). Blazine vsak dan pre-rahljamo, zato, da se perje ali volna preveč ne utrudi in da se tudi blago ne obrabi samo na enem mestu. Gospodinja mora skrbeti tudi za red v shrambi, ki je po navadi na podstrešju ali pa v bližini hiše v drugem gospodarskem poslopju. Tu je leglo raznega mrčesa (insetti nocivi). Zato odstranimo vso navlako. V tem prostoru spravljajmo žito v predalih ali zabojih (cassette) in tudi suhe pridelke. Shrambo dobro pospravimo takrat, ko žito že pohaja. Ko pa so predali prazni, jih je treba očistiti in razkužiti (dizinfetirati). Pravo leglo podgan in miši pa je klet (cantina), kjer hranimo povrtnino. Zato jo je treba pomladi, ko porabimo krmo za prašiče, dobro očistiti. Očistiti jo moramo tudi v jeseni, preden začnemo vanjo nositi krompir in druge pridelke. S tem preprečimo, da ne začno pridelki gniti in plesniti. Še nekaj je važno, na kar pa naša kmečka gospodinja dostikrat pozablja. To je stranišče (gabinetto). Pri nas imamo še dosti odprtih stranišč, to se pravi, da imajo odtok v gnojnično jamo, ki ni zazidana. Taka odprta stranišča je treba večkrat posuti z živim apnom (calce viva), da se ne raznašajo bacili. ■ ■ Če želite, da boste imeli dobro juho (brodo di carne), položite meso z vso jušno zelenjavo (verdure) v mrzlo vodo in potem pristavite k ognju. Če pa hočete imeti dobro meso in slabšo juho, to velja posebno kadar kuhate kokoš, pa denite v vodo takrat, ko ta že vre. Tako meso zakrkne in ne odda soka kot v zgornjem primeru. Nesreča nikoli ne počiva. Malo smo nerodne, pa smo se že opekle ali poparile, morda se je tudi otroku kaj zgodilo. Še zmeraj je kje pri nas v navadi, da dajejo na opekline pajčevino, razna zelišča ali kaj podobnega. Nikar tako! Opekle kože niti umivati ne smemo. Če si nismo opekle veliko kože, in če opeklina ni globoka, polijte opeklino s posebnim oljem ali mazilom, ki ga prodajajo v farmacijah in ga je treba imeti vedno pri rokah v vsaki hiši. Če je pa rana velika kot dlan (palmo della mano), pojdite takoj k zdravniku! PRIMER MARIJE Vsem beneškim Slovencem ni povsem znano, da šive v Loki pri Zidanem mostu, oddaljeno od Ljubljane okrog 80 km in leži prav ob šel. progi Ljubljana, Zagreb, ob Savi, potomci nekdanjih Slovencev iz Benečije. To nam pričajo priimki, kakor Culetto, Bobbera, Len-daro, Negro Moro, Pec in sekat eri. Ti izvirajo z naselij občine Brdo (Bardo - Luseve-ra), pa s Cesaris, Njivic (Ve-dronza) in Tera. Kako so ti beneški Slovenci prišli v te kraje Loke in bližnje Račiče? Bivša avstroogrska monarhija za časa Franca Jožefa je gradila tu ob Savi železnico in mostove ter škarpe in podobno. Zato je prosila za delovno silo sosedno kraljevino Italijo. Ta je pa takoj poskrbela in določila delavce slovenske narodnosti iz Benečije, četudi so obvladali le slovensko beneško narečje. Od teh šivi v Loki le Marija Pec rojena Culetto, doma iz NJIVIC, blizu Cente (Tarcen-ta), ki se je preselila v Loko kot 9 letna deklica, ter ni znala dosti slovenščine, ampak le italijansko. Slovenščine se je pa kmalu naučila, kot prav nadarjena, v osnovni šoli v Loki. Sedaj pa je že pozabila italijansko, ko je kedaj kaj vprašam, pa mi odgovori «Non capisco più, solo buon giorno e bona sera » - Pač pa zna lepo povedati v terskem narečju, ki se loči od nadiške-ga. Spoznala se je z zidarjem in se je morala iti « poroča-vat » v svoj rojstni kraj Njivice, ter je biba tedaj, 1.1905., zadnjikrat v Benečiji, ker nima tam več svojih ožjih sorodnikov. Njen sin Peter pa bi rad šel pogledat kraje Se že vič Ijet govori in piše u Italiji in po svjetu, da je naša ekonomia buna, da ne plava u dobrih vodah, da ni u pravih rokah. Po svjetu, posebno Ameriki in Nemčiji, smo dušni še vič kot velja Italija. Naša lira je nizko padla in bili so dnevi, da njesi mu po svjete nič kupit zanjo, ker jo njeso sploh tjeli sparjet. Duo je kauša za tajšno stanje? Kapitalisti pravijo, da so si delavci privoščili pre-vič veliko bišteko in obtožujejo sindikate, da so s stavkami (šjoperi) spravli u škripce in težave italijansko ekonomijo. Delavci odgovarjajo, da so manj plačani, kot so delavci po drugih deželah Evrope in obtožujejo kapitaliste, da nosijo iz dežele kapital, kijebiu zaslužen z žulji delavcev. Sindikati, delavci in kapitalisti pa — usak s svoje strani — svojih staršev, pa se mu bo morda le enkrat to posrečilo. Marija Pec je ravno na Dan republike 1975. slavila že svoj 91. rojstni dan, ter je tako še v 92. letu, kar se ji pa prav malo pozna pri njenem govoru, pa tudi pri njenem vsakdanjem delu. Tudi ni poznala zdravnika, ter je le enkrat bolovala, ko ji je spodrsnilo neke zime na ledeni poti. - Dokaz njene vedrine ter življenjske moči je posebno ta, da je še lansko leto hodila obirat hmelj, ki je zasajen v veliki množinina območju Loke. «Da bom imela kaj za novo obleko in obutev, pa še kak dinar » je spregovorila, ko je zaslužila nekaj desetin starih tisočakov din. — Marija Pec je poznana na območju Loke in Radeč ter Sevnice kot spoštovana in dobra mama, babica in celo prababica, ki je imela kar 7 otrok, 5 sinov in 2 hčeri, ki so vsi dobro situirani, a od hčere hčeri imajo pa že tudi otroke, da Marija Pec ima 14 vnukov in že 4 pravnuke, ki so kakor babica oz. prababica tudi krepki kot ona, ko je bila v mladih letih. — Želimo vsem Pecovim potomcem, zdravo in uspešno življenje, kakor tudi babici, da bi še dolgo živela v Loki ali pri svojih hčerah ali sinovih, kamor gre včasih k njim na « kratek oddih », kakor sama pravi. Podpisani, pisec teh vrstic o družini Pecovi, dodajam k temu, da sem prišel v Loko 1. 1951 ter bil šolski upravitelj na osn. šoli do 1959, ko sem se upokojil. Prav dobro sem se znašel med Ločani, Rači-čani in drugimi okoličani. Ko sem doznal, da je tu lepo število potomcev beneških Slo- obtožujejo vlado (governa), da ne zna voditi ekonomije in to bo tudi precej daržalo. Duo bo rješu našo ekonomijo, duo bo rješu našo liro? Al se bomo rešili s posojilom Amerike, Nemčije in drugih dežel? Bodimo pametni! Smo zadušeni še čez glavo! Italija ima potrjebo dobrega, delovnega in bogatega zeta. Kadar sem biu Še mlad, se spominjam, da je živ jela u naši vasi družina u hudih stiskah. Zadušena je bla vič ku je vajala hiša, svjet in use nje premoženje. Ni bluo moških par hiš, da bi djelali. Imjeli so pa lepo čečo, ki so jo poročili z delovnim zetam. Ta zet je biu tudi pobožan, a se je ob nedeljah bau hoditi k maši, da bi se izognu upnikom, ki so ga tudi u cjerkvi in pred cjerkvijo iskali, da bi jim plačju dolgove, ki so jih vencev sem najprej sam se naročil na glasilo beneških Slovecev - MATA JUR, ki je preje izhajal v Vidmu. Z menoj se jih je polagoma naročilo še kar 8, ki so z veseljem brali novice iz krajev njihovih staršev in dedov. Marija Pec, beneška Slovenka, ki živi v Loki Sedaj, ko izhaja glasilo Matajur v Čedadu in mu je odgovorni urednik znani borec za pravice beneških Sloven-cev-Izidor Predan, je Matajur bolje urejen in se polagoma razširja krog naročnikov in bralcev. Sedaj je naročena na to glasilo v Račiči pri Loki samo upok. poštarica Lojzka Lendaro, drugi so odpovedali že prej, posebno ko sem se jaz že 1969. odselil v Ljubljano. - Ko se večkrat vračam v Loko in obiščem te ljudi, me vsakikrat lepo sprejmejo in so pogovarjamo o problemih beneških Slovencev, ki upamo, da bodo končno le rešeni, saj se razmere, sicer počasi, le izboljšujejo. Stanko Skočir, Ljubljana, Pot na grič, 15 napravli še prej, ko je on paršu za zeta u hišo. Odvihnu je rokave in se lotu djela. Djelu je an garu ponoč an podnevi. Plačju je dolgove, postroju hišo an še dokupu sveta. Njega grunt, njega hiša, je postala s cajtam nar-buojša u naši vasi. « Kduor djela, pardjela! » je vičkrat pravu lenuham, ki so mu bli nevošljivi. Biu je djelovan, skarban an močjan. Biu pa je tudi tak, da nje pustiu, da bi lenuhi šivjeli od sojga djela. Eko, tajšnega zeta bi potrebovala Italija, da bi se rešila iz škripcu in težau. Rešila bi se s svojim d jelam in če bi ne pustila, da bi živjeli od djela drugi nepošteni lenuhi, da bi ne nosili kapitala, ki je sad, trud in puot tistih, ki djela jo, u druge dežele. Vas pozdravja vaš P et ar Matajurac Nekatere imajo tudi s tem veselje NEKAJ DOBRIH NASVETOV PISE P ET AR MATAJURAC DEBENJE BREZ VODE Genio Trusgnach (desni) prjema darilo iz rok gospoda Lhaist ŠPJETAR KONGRES SEKCIJE A.N.P.I. IZ NEDIŠKIH DOLIN U soboto 7. februarja so se zbrali u Ažil bivši (ex) partizani na svojem rednem kongresu. Kongresu so prisostvovali člani provincialnega direktiva, s predsednikom Federi-com Vincentijem. Vincenti je podal politično poročilo in analiziru sedanje politično stanje. Govoriu je tudi o naraščanju fašizma po Italiji. U nediških dolinah se skrivajo fašistični elementi pod raznimi ko-mitati in prihajajo do izraza v šovinističnih gonjah proti slovenskim pravicam. Potem je govoriu o veliki aktivnosti A.N.P.I. po cjeli Provinci, posebno u preteklem ljetu, ko smo praznovali 30. letnico osvoboditve. Po usej provinci je bilo lansko ljeto nad 150 manifestacij. Omenil je odkritje spomenika padlim na Matajurju in povedu, da bojo le-tošnnje pomladi odkrili podoben, če ne še večji spomenik u Reziji. Manjše spomenike bojo še odkrili tudi po nediških dolinah. Po Vincentijevem poročilu je sledila živahna diskusija, v katero so posegli številni prisotni, med njimi: Gino Cedarmas, Izidor Predan, Mario Bergnach, Marinig Fir mino, Manzini Paolo, Cont Mario, Petricig Paolo in Viljem černo. Na koncu so bli izvoljeni 4 delegati za provincialni kongres in še toliko povabljencev. Provincialni kongres bo konca marca ljetos. PUO.IE U četartak 29. januarja je umarla Brocchiana Mafalda, poročena Blasutig iz naše vasi. Stara je bila 68. ljet. Nje pogreb je biu u Gorenjem Barnasu v saboto 30. januarja ob 16. uri. žalostni družini izrekamo naše globoko sožalje. AŽLA Tragična smart Bepa Mar-guttija - najstarejšega socialista iz naših dolin U Pandjejak 9. februarja zvečer je paršlo u Ažli do hude nesreče, u kateri je zgu-biu življenje Bepo Margutti, star 92 ljet. S svojim autom ga je po-vozu Eliseo Missana, njega vasnjan. U Ažli je paršlo že vičkrat do hudih nesreč zavojo stisnjene, uozke cjeste. Ne vemo še, kakuo je paršlo do Marguttijeve smarti. šu je po cjesti par nogah in zgodilo se je, kar se je zgodilo. Rajnik Margutti je biu najstarejši socialist naših dolin. Zatuo je na festivalu «Avanti» 1974. ljeta dobiu zlato plaketo od svojega partita. U socialistično stranko se je biu upisu 1908. ljeta u Ameriki. Njegova tragična smart je užalostila use progresivne ljudi naših beneških kamunov, saj se je Margutti zmjeraj tuku za pravice delovnih ljudi. Ohranili ga bomo u Ije-pem spominu. SREDNJE IZOLIRANE VASI ZAVOJO SNEGA Pismo iz Srednjega Po treh ljepih zimah se nam je ljetos ukidu sneg. Naši te stari ranjki so pra-vli: «Pod snegam raste žito». Use pru in dobro, če si na sneg parpravjen, če imaš doma darva za kurjavo, živež za družino in živino. Če ni takuo, nastanejo s snegom težave, posebno, če ga zapade puno, da onemogoča prehod iz vasi u vas, da odrje-že, izolira vasi od doline, in če komuni niso parpravjeni, da intervenirajo, da z «vlakami» očistijo cjeste. Zgleda, da ni biu obedan parpravjen na sneg, ki se nam je ukidu parve dni februarja. Puno vasi je bluo vič dni izoliranih. Prevozniki njeso mogli voziti mljeka iz vasi u ažlisko mlekarno. U Tarčmu njeso mogli napraviti pogreba za Martiničem Giovan-nijem, ki je umaru u petak 30. januarja. Pogreb je biu za tri dni po njegovi smarti. Iz Srednjega so nam pisali, da so bile vasi 4 dni izolirane, da je komun pokazu malo skarbi, da bi očistili cjeste. Pismo pravi, da so imjeli puno težav djeluci-pendolarji, ki njesno mogli iti na djelo. Začelo je snežiti u petak 30. januarja in zvečer, po du-gem in težkem djelu, so se težkuo varnih damu. U pandjejak 2. februarja šele njeso ble cjeste očejene, takuo, da so pendolarji zgubili drug dan djela, kar je rjes škoda u teli ekonomski krizi. «Apeliramo na kamun, da bo drugikrat buj hitro skar-beu, da nas rješi iz izolacije in drugih težav!» zaključuje pismo iz Srednjega. GRMEK SREBARNA POROKA NA LJESAH U torak 3. februarja sta praznovala 25. letnico svoje poroke Giudo Qualizza-Rav-njak, znan maringon iz Ljes in njegova žena, Pija Salamant. Po sv. maši ki je bla za nje oufrana u cjerkvi «Alla Saletta» u Čedadu, so se zbrali na večerji okuole «Noviču», u znani restavraciji u Montini, številni parjatelji in žlah-ta. Za veselo razpoloženje je poskarbeu, s svojo harmoniko, Beput Siučicju iz Krasa. Lješkim «Novičam» želimo še puno ljet zdravega in veselega skupnega življenja. Genio Trusgnach - Vuku iz Seuca je šu u penzion Takuo kot puno ljudi je muoru iti s trebuham za kruham tudi Genio Trusgnach - Vuku iz Seuca. Šu je u Francijo že mje-sca aprila 1947. Pod eno firmo je napravu 29 ljet djela. U Givet, majhano a lepuo mjestace, na konfinu med Francijo in Belgijo, je začeu djelat, kot specializiran maringon, pod firmo « Carrie-res de Pierre Bleue ». Tu so ga imjeli usi radi, takuo gospodar, šefi in delauci. Tuo so mu pokazali tudi tisti dan, ko je šu u zaslužen penzion. Firma mu je dala srebamo medaljo in častno diplomo kot kavalirju djela, djeluc pa so mu šenkal do-bar an ljep tranzistor. Genio Vuku bo uživu njega zaslužen penzion z družino na svojem posestvu « Petit-Chooz » blizu rjeke Meuse, ki je sad njegovega dolgoletnega djela in špa-ranja. šindaki in konselirji so se odpovedali plačevanju «gettone di presenza» šindak in konselirji u gr-miškem komunu dajejo do-bar uzgled za pošteno upravo. O usjeh problemih, ki govorijo na komunskih konse-jah, so že v naprej obveščeni usi ljudje. Potlè jih pa obvestijo s ciklostiliranimi «volantini» o tem, kar so sklenili. Drug dokaz poštenosti je paršu od šindaka in konse-lirju na dan na prvem kon-seju. Leč dopušča, da so šindak in konselirji plačani za tisto zornado, ki jo zamude. Temu pravijo po italijansko «gettone di presenza». Temu plačevanju so se usi odpovedali. Ta denar bo šu u skupen sklad in bo služu za plačevanje kulturnih in rekreacijskih manifeštacionu, za te mlade iz komuna in za druge dobre namjene. LOMBAJ Snežni plug (spazzaneve) padu pod cjesto - delavec težkuo ranjen - Zgodilo se je v nedeljo 1. februarja popoldne. Usi so čakali, kada pride «vlaka», da odkida sneg in odpre pot po dolini. Paršla je težka vlaka iz Vidma. Parpeju jo je delavec Giovanni Mion iz Flumignana, blizu Talmas-sonsa, star 49 ljet. Ko je čistu cjesto iz Rjeke pruoti Lombaju, je na njekem ovinku zleteu s težkim snežnim plugom kakšnih 30 metrov v prepad. Se še ne vje, kakuo se je zgodilo. Ko je paršu k sebe, se je sam izvljeku iz težkega vozila. Ves ranjen in buos po snegu je paršu sam do Lom-baja. Od tu so poklicali po telefonu karabinjerje, kateri so ga odpeljali u čedadskl špitau. Potle so ga iz Čedada rekoveriral u videmski špitau. Ranjen je biu u glavo, obraz in u rebra, an po par dnevih se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Debenje je narbuj velika vas draškega kamuna. U nji je bluo zmjeraj težkuo življenje, posebno dokjer jim niso zgradili cjeste. Njive Debencev so večinoma u starmolinah, podzidane, da jim ne odnese voda zemje u dolino. Kadar so pred zimo, ali spomladi «rezali» zemjo, so jo izakraja pod varh nosili u košah, tisto, ki je sprala voda za zid u teku ljeta. Pardjelak je biu dobar, okusen, a karvavo zaslužen. Zatuo ni nobene čude, da je šlo tudi iz te vasi, vič kot pou ljudi s trebuham za kruham po svjetu. Da ti ostanejo ljudje u tajšnih vaseh, jim je trjeba preskarbjet SV. LJENART DOLENJANE U cetartak 29. januarja je na hitro umaru naš dragi vasnjan, Anton Cernotta. Rajnik Anton je učaku visoko in pošteno staruost. Ro-diu se je u Gorenji Kosci 7-1-7886. Imeu je 90 ljet. Njega pogreb je biu u soboto 31. januarja. Ohranili ga bomo u večnem spominu. Podbonesec Za zmjeraj nas je zapustil Bianchini Guido U četartak 15. januarja je umaru naš vasnjan Bianchini Guido, star 69 ljet. Rajnik Bianchini je biu puno poznan, spoštovan ku človek an dobar djelovac. Tudi on je muoru iti služit grenki kruh u belgijanske miniere. vsaj narbuj elementarne reči, ki so potrjebne v usak-danjem življenju. Adan od narbuj potrjeb-nih elementov za preživljanje človjeka in žvine je voda. Ta pa manjka po dost-jeh naših gorskih vaseh. U Debenjem manjka že vič kot 2 mjesca. Pravijo, da so popokali lorovi vodovoda. Prve dni februarja, ko je za-padu snjeg in je bla vas vič dni izolirana, so tajli - kuhali sneg, da so paršli do vode. Ko so očedli cjesto pa so začeli hoditi s kamionam po vodo u Lombaj. Troštamo se, da bo preča dreški kamun napravu use, da bo imjela vas Debenje spet potrjebno vodo. U Belgijo je šu že 1946. ljeta. Djelu je u minieri Colarci u Seraing, kjer je, kot drugi, dobil minatorsko bo-ljezan — silikozo, ki ga je spravla u prerani grob. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje (condoglianze). SOVODNJE Polava U četartak 15. januarja je umarla u čedadskem špitalu Polovszach Marija Uršina iz naše vasi. Stara je bla 82 ljet. Pokopali smo jo u Če-plešišču u petak 16. januarja. JELINA U četartak 5. februarja je na hitro umarla naša va-snjanka Loszach Marija, stara 68 ljet. Buogo Marijo je doletjelo. Na nje pogreb, ki je biu u soboto 7. februarja, so paršli sinovi in hčerke iz Kanade, Švice in iz raznih krajev Italije. Ditta PAOLO RAPUZZI Concessionaria esclusivista Olivetti Negozi di vendita e assistenza tecnica : CIVIDALE DEL FRIULI - P. Terme Romane, 11 - Tel. 71509 MANZANO - Via Julia - Cond. Orchidea - Tel. 74872 Zdi se. da na kamionu peljejo vino, pa ni tako: to je voda za debensko vas Med grmovjem in robido se vidijo ostanki snežnega pluga (spazzaneve) ki je šel pod Lombajem iz ceste