MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In,upravai Maribor, Gosposka ul.It / Telefon ursdnlitva 3440.upravo 2486 Izhaja rasen fnedelje In praznikov vsak dan ob 10. url / Velja mesečno prejamu «,upravi al po poM 10 Din, doetavljon na dom 12 Din./ Oglasi po eenlku / Oglasa aprajama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani > Pottnl Sakovnl račun H. 11,408 JUTRA 19 Smernice male antante v Londonu GOVOR DR. BENEŠA V SPLOŠNI DEBATI KONFERENCE. Enotnost postopanja male antante v *vetovni politiki se je pokazala tudi sedaj na svetovni gospodarski konferenci v Londonu, kjer je pri splošni debati govoril predsednik sveta male antante dr. “eiieš v imenu vseh treh držav. Zato je ■' njegov govor zares velikega pomena lI} je vzbudil med poslušalci veliko zanimanje. Uvodoma je dejal dr. Beneš, “a so države male antante, ki so bile 1)0 vojni neposredno prizadete in ker ^ agrarnega značaja, največ trpele. Gospodarska kriza jih je hudo prizadela, ker Pa pri obnovi gospodarstva zelo va-činitelj, bi bila vsaka rešitev brez * J* nepopolna in brez zaželenega us-^ Pri specielnih vprašanjih sto-' zato mala antanta na stališču, da se /j0ra najprej rešiti zadeva lavnih dol-1 v> ki so glavna ovira ureditve va-plači v transferu i. t. d. Prav ta-p Se morajo stabilizirati vsaj valute av«ih držav. Obnovi naj se svetovni ^ 'Umi standard kot mednarodno valut-v° merilo. Brez tega ni mogoče doseči ecje svobode v izmenjavi in kroženju ednarodnih dobrin in kapitala. Glede izenačenja cen stoji mala antanta stališču, da se morajo cene prila-t razmeram na produkcijskem pod-v lu in po stanju posameznih držav. g r se tiče nadalje obnove mednarodne-kapitala, je treba razlikovati ukrepi, ki omejujejo uvoz blaga in toed °’ 'ie diktirala potreba ter l)|-x tamstvi, da bo izvoženo blago res tu ano' ‘n vsako drugo kontrolo fluk-f£ c^e kapitala. To vprašanje se ne mo-y u ne d i t1 samo zase. ker je v zvezi z d^šanjem plačilne bilance posameznih i *av. kar jc v veliki meri odvisno od Le ..ania atmosfere zaupanja, ki je za Opcijo celotnega kreditnega, sistema v ° važnega pomena. Najbolj aktualno 4eV| 'HJe -ic d°st°Pna odprava vezanega drv znega gospodarstva, ki ograža med-Vi !v.no trgovino. Države male antante 4r?r'Pravljene skupno in sporazumno z (e "mi voditi politiko, ki bi zasledovala Gite ’ zakteva tudi odpravo kon-Oov> in drugih omejevalnih ukre-fi^' aT naj bi se zgodilo čimprej in v 5a|| fe^em obsegu. S tem bi se izbolj-Hie udi ostali pogoji za odpravo seda-prj ?°spodarske zmede. Mala antanta je 9(.r e,P zainteresirana z industrijsko ter ■Hm!’1? proizvodnjo. Odprava ovir v ^žavni trgovini se pa ne sme izvršb °bliki indirektnega protekcionizma s pomočjo ukrepov glede sinitete, veterinarskih določb itd. Kar se tiče potem carinske politike, je treba vztrajati pri izvajanju zmerne carinske politike, in sicer v nasprotju z idejo nezdrave in neizvedljive avtarkije. Upati je treba, da bodo upniške države pokazale vso dobro voljo s tem, da bodo s carinskimi ukrepi omogočile dolžnim državam, da bodo Lahko zadostile svojim trgovinskim in finančnim obveznostim s povzdigo izvoza. Na področju trgovinske politike je treba poudariti načelo splošnega uveljavljenja klavzule o najvišji ugodnosti, seveda s pripustitvijo izjem, ki se morajo posebej določiti. Kot stalna izjema naj bi se priznalo dopuščanje regionalnih ali kolektivnih dogovorov. Vsi ti dogovori naj bi se dovolili, če bi se sklenili pod avspicijami Društva narodov. Kar se tiče začasnih izjem pri klavzuli o največji ugodnosti, ki jih diktirajo posebno težavne razmere, gre pred vsem za zagotovitev izvedbe sklepov konference v Stresi glede na preferenčne carine za gotove agrarne proizvode v prid agrarnim državam v srednji in vzhodni Evropi. Države male antante smatrajo za ne-obhodno potrebno osnovanje mednarodnega industrijskega sporazuma, poudarjajo pa glede na odločilni pomen za gospodarsko- strukturo sveta potrebno, da se ž njim Uredi mednarodna produkcija ter cene in da se s posebnimi dogovori uredi tudi prodaja kmetijskih proizvodov v posameznih večjih konzumnih področjih. Nadalje se izreka mala antanta za izvedbo načrta mednarodnega urada dela po katerem naj bi sc izvršila mednarodna javna dela, da bi sc zaposlili brezposelni raznih držav, na drugi strani pa pomagalo državam, ki so v posameznih panogah nezadostno preskrbljene. Države male antante zato ne sodelujejo na svetovni gospodarski konferenci zaradi egoističnih političnih ali go-j spodatsfcih ciljev. Vsak uspeh, ki bo dosežen na kateremkoli področju v smislu! programa konference, bodo smatrale tu-! dl kot svoj uspeh! V zvezi s tem se iden-! tificirajo z načeli, ki so bila izražena v poročilu pripravljalnega odbora in žele londonski svetovni gospodarski konferenci popolnega uspeha! V teh izvajanjih dr. Beneša so podane jasne smernice stališča držav mole antante. katerih se bodo držale ves čas zasedanja. n SPORAZUMA O STABILIZACIJI DOL ARJA IN FUNTA NI. AMERIŠKI POGOJI FRANCIJI. FRANCIJA ODKLANJA MANEVRE AMERIŠKEGA EGOIZMA. PRVI OBLAKI NAD LONDONOM. LONDON, 17. junija. Angleška uradna poročevalska agencija je objavila sinoči vest, da je prišlo med angleško in ameriško delegacijo na svetovni gospodarski konferenci do provizoričnega sporazuma glede stabilizacije tečaja dolarja in angleškega funta. V poznejših večernih urah pa je že bila ta vest po nekem ka-blogramu iz Washingtona demantirana, nakar je izjavil ameriški finančni minister, da je vsak tak sklep nemogoč, ker ameriška vlada niti ni prejela kakega takega predloga, niti se o tem ni posvetovala. Kakor se govori, je tudi Roosevelt odločno proti stabilizaciji dolarja, ker bi ta mogla preprečiti in ovirati dviganje cen in konkurenco ameriškega blaga v svetu. V ostalem pa zahteva ameriška vlada za primer svojega pristanka na omenjeni predlog, da izpolni Francija poprej še naslednja dva pogoja: 1. Francoska Na- rodna banka mora staviti potrebne vsote za stabilizacijski fond na razpolago. 2. Francija odobri nemški državni vladi potreben predujem, s katerim bi Nemčija mogla mobilizirati zamrznjene kredite. V krogih francoske delegacije se vsak tak predlog že v sami zamisli odklanja, ker je namen Američanov le preveč jasen: Francija naj nudi Nemčiji posojilo, s katerim bi se mogla Nemčija povzpet? v položaj, da bi plačala svoje dolgove Ameriki. Zaradi navedenega stališča ameriške vlade je nastala v pogajanjih o stabiiiza. ciji valute nenadna tišina. Nihče ne ve, kakšen izhod naj bi se poiskal. V dele-gacijskih krogih se smatra stališče Združenih držav kot nemogoče in nesprejemljivo. Po mnenju teh krogov ne bo mogla svetovna gospodarska konferenca dose či prav nobenih uspehov, če bodo Američani mislili le na svoje lastne interese. Konec vojnih dolgov v sedanji obliki AMERIKA JE MOLČE SPREJELA NEUSPEH IZTERJEVANJA JUNIJSKEGA OBROKA. SENAT SPREJEL VSE ROOSEVELTOVE PREDLOGE. NVAStHNGTON, 17. junija. Dejstvo, da so Združene države Severne Amerike toka sirale v četrtek samo 8 odstotkov za-j>adle vsote vojnih dolgov, ni vzbudilo takega odpora, kakor se je pričakovalo. Zmagali so trezni in preudarni politiki, ki so pač uvideli, da je nadalje nemogoče vztrajati trdovratno pri mrtvi črki zadolžnic. Ameriški listi priznavajo zato čisto odkrito, da je plačevanja vojnih dolgov Evrope Ameriki na dosedanji podlagi za vselej konec. Zadeva se mora urediti na novo, dolgovi se morajo vsaj deloma odpisati, ker bi sicer bila zaman tudi londonska gospodarska konferenca. Tako rešitev v bodočnosti je omogočil tudi senat, ki je včeraj na seji pred odhodom na počitnice molče prešel preko neuspeha izterjevanja junijskega obroka, je pa z veliko večino odobril vse predloge Roosevelta glede raznih gospodarskih ukrepov, med katerimi je tudi nabava kredita treh milijard in 300 milijonov dolarjev za javna dela, s katerimi naj se odpravi brezposelnost. frelo svetovne gospodarske konference Delitev na finančno in valutno ter gospodarsko in tr GOVINSKO KOMISIJO. POT NAŠIH DELEGATOV V LONDON. ^NDon 1,1 -'uun. 17 junija. Delo na svetov-r^J^Dodarski konferenci je bilo včeraj SJ** med dve komisiji, ki bosta liji! Do končani splošni debati razprav-o vseh aktualnih gospo-In v h to finančnih vprašanjih. Finančni her komisiji bo predsedoval guver-&Dtyjai,,eriške Narodne banke Cox, go-*n ^kovinski pa nizozemski de-feU Golijn. Obe komisiji sta takoj pri-** vkovati in sta se nemudoma se-Sv°ji Prvi seji, na kateri sta se 4(>Če utoali in določili glavne obrise bo-Šlevu® c'e'a- Ustanovljenih je bilo večje 'erii,0 natoaz!lčnejŠlh pododborov, v ka-strokovnjaki posameznih * na konferenci udeleženih držav, premirje je pristalo do pred- »|5 v ----------- ^togih 27 držav v celoti, dočlm le n«n, držav vezalo svoj pristanek * er« nosohne ozire in nrldržke. BEOGRAD, 17. junija. Jugoslovanska delegacija na svetovni gospodarski konferenci, izvzemši predsednika dr. Jevtiča ln poslanika dr. GJuriča, ki sta v Londonu že od 12. t. m., je odpotovala predslnočnllm pod vodstvom prvega delegata in bivšega trgovinskega ministra Mohoriča Iz Beograda v London, kjer bo takoj pričela sodelovati v odborih. VELIK POŽAR V ITALIJI. RIM. 17. junija. Iz Chiassa se poroča. da je izbruhnil včeraj velikanski požar v tamkajšnjih carinskih skladi- ščili. Požar jc v nekaj trenutkih za- vzel tako ogromne dimenzije, da jc bil v nevarnosti velik del mesta. Gasilci in vojaki so zastavili vse moči, da bi ogenj vsaj lokalizirali, če že ne takoj pogasili- V skladiščih je zgorela ogrom na množina svilenega in bombažaste-ga blaga ter drugega materijala. Škoda ie yeiika. Spor med Avstrro in Nemčijo PARIZ, 17. junija. »Excelsior« poroča. da je predlagala Italija kolektiven korak vseh velesil v Berlinu v svrho pomnjenja spora med Nemčijo in Avstrijo. LONDON, 17. junija. »Daily Maji« piše. da so se odnošaji med Nemčijo in Avstrijo tako poostrili, da se bo avstrijska vlada na podlagi pakta štirih velesil obrnila na vse tri ostale signa-tarne države, namreč Francijo, Anglijo in Italijo, da store potrebne korake v Berlinu v obrambo neodvisnosti Avstrije. Podobne informacije objavljajo tudi drugi londonski listi. PARIZ, 17. junija. »Journal« poroča iz Berlina, da je bilo na nekem na-rodno-soctalističnem kongresu v Berlinu sklenjeno, da se avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss umori. DUNAJ, 17. junija. V teku včerajšnjega dne je bilo aretiranih 40 narodnih socialistov. Sum zaradi zadnjih bombnih atentatov je padel na dva Nemca iz Hamburga. Avgust Viljem Hindenburgov nasledaih LONDON, 17. junije. »Dally Herald« poroča, da se je zdravstveno stanje predsednika nemške republike Hindenburga v zadnjem času zopet znatno poslabšalo. Prvotno se.je mislilo, da bi v primeru odstopa aii smrti maršala Hindenburga postal njegov naslednik Hitler, dočim bi postal državni kancelar Goring. Nasprotno na le nastanil Hitler sedaj zelo odlo- čno proti temu, da bi se okrepila oblast Gdrlnga in pravi, da bi ostal on tudi v primeru odstopa ali smrti Hindenburga še nadalje nemški državni kancelar, dočim bi bil za predsednika republike izvoljen princ Avgust Viljem pruski, četrti sin bivšega cesarja Viljema, ki je znan v Berlinu pod imenom »Auwi«. GROZNA TRAMVAJSKA NESREČA. BRUSELJ, 17. junija. Na progi Eupen —Berviers v Belgiji se je dogodila strašna tramvajska nesreča. Neki voz je na nekem ovinku zavozil z vso brzino v težak tovorni avto, skočil s tira in se zaletel v drugi tovorni avto, ki je vozil za prvim. Pri tem se je voz zdrobil. Izpod ruševin so potegnili 5 potnikov mrtvih, trideset pa ranjenih. Boje se, da bo še nekaj ranjencev umrlo. ITALIJANSKI POLET V CHICAGO RIM, 17. junija. Iz Ortebella poročajo, da je ostalo vseh 24 letal, s katerimi je nameraval italijanski minister za letalstvo Balbo 14. t. m. startati V prekooceanskemu poletu v Chicago, na tamkajšnjem letališču. Verjetno je. da bo krenil Balbo s svojo izbrano le talsko skupino na nevarni polet že jutri, v primeru ugodnih vremenskih razmer pa že danes. NOVA HRIPA V ŠPANIJI. MADRID, M. junija. V neki vasi blizu Madrida se ?je pojavila nova epidemija hripe. Pri bolnik« nastopa precej naglo vnetje možganov, ki je zelo nevarno. Med 2000 bolniki je doslej umrlo že 39 oseb, in sicer zaradi možjzarsk/i k0«* ‘>J Dnevne vesti Druga obsodba mariborskih mesarjev VČERAJŠNJA RAZPRAVA PRED OKRAJNIM SODIŠČEM. Včeraj dopoldne je bila v bivši porotni dvorani ponovna razprava proti 11 mariborskim mesarskim mojstrom, ki so bili že svoj čas obtoženi, da so kot prodajalci življenjskih potrebščin zahtevali za meso višjo ceno, kakor pa je ona, ki jamči običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ki ne sme presegati 25%. Prva razprava jo bila 14. julija 1931. in je bilo nekaj mojstrov obsojenih, nekaj pa oproščenih. Na vzklicni razpravi v drugi instanci je bila sodba prvostopnega sodišča deloma razveljavljena in vrojena prvemu sodišču v ponovno razpravo. Z ozirom na ta odtok druge instance •o bili včeraj ponovno poklicani na zatožno klop naslednji mesarski mojstri: Roman Brezočnik, Josip Pogorevčnik, Lenart Smrekar, Anton Verbovšek, Josip Kirbiš, Franc Holmec, Jernej Fidler, Franc Filipič, Josip Plahuta, Rudolf So-lak in Martin Zalokar. Pet obtožencev ni prišlo k razpravi, vendar se je proti dvema razpravljalo, proti ostalim trem odsotnim mojstrom, in sicer Pogorevčni-ku, Smrekarju in Verbovšku pa se bo vršila razprava posebej. Sodnik g. Štukelj je razglasil po večurni razpravi naslednjo sodbo: obsojajo se Roman Brezočnik na 10 dni zapora in 50 Din denarne globe, Josip Kirbiš na 25 dni zapora in 1000 Din globe, Jernej Fidler na 6 dni zapora in 350 Din globe, Josip Plahuta na 15 dni zapora in 50 Din globe, Rudolf Solak na 6 dni zapora in 50 Din globe in Martin Zalokar na 6 dni zapora in 50 Din globe. Oproščena sta bila Franc Hohnec in Franc Filipič. Obsojeni mojstri so se zopet pritožili proti sodbi. Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: Ivanka Lečni-kova pri Gornji Sv. Kungoti, Rihard Burja v Gornji Radgoni, Florentina Metlika v Slovenski Bistrici, Helena Pet-njeva na Hajdini, Mirko Presl v Ljutomeru, Zora Mkkuševa v Krogu, Simon Grašek v Dolnji Lendavi, Franjo Lubej v Ljutomeru in Jelisava Rismalova v Slovenski Bistrici. Seja Mariborskega tedna. Vodstvo zadruge »Mariborski teden« je imelo sinoči pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipolda v mestni posvetovalnici svojo sejo. Na seji se je določil spored prireditev letošnjega Mariborskega tedna, ki bo v času od 5. do 15. avgusta. V okvirim prireditev bodo priredila tudi mariborska sokolska društva združeno akademijo, najbrže na letnem telovadišču Sokola Maribor III. v Aškerčevi ulici. Poleg drugih razstav 'bo mariborska sokolska župa priredila' sokolsko razstavo, ki bo pokazala plod sokolskega dela. Velike prireditve bodo tudi na Mariborskem otoku. Podrobnejši spoTed prireditev in razstav bomo objavili v prihodnji številki našega' lista. Urednik J. K. Straikaty zopet med nami. častni član vseh Jč-lig v dravski banovini g. urednik J. K. Strakaty iz Prage se bo dne 18. junija t. 1. zopet pripeljal v naše kraje in bo obiskal Maribor in Ljubljano, kjer bo zbiral korespondenco pok. velikega našega prijatelja Jana Lege za študij o njegovem delovanju med načni. Pozneje se bo g. Stna-katy podal tudi na daljše bivanje na Jadran. G. Straikaty se je preteklo leto zopet ponovno žrtvoval raznim jugoslovanskim ekspedicijam v Pragi ter jim bil ob strani pri razkazovanju mesta s svojo priznano ljubeznivostjo, med drugim trboveljskim otrokom, ekskurziji učiteljev iz Zagreba itd. Tako požrtvovalnih in iskrenih prijateljev imamo pač malo po svetu, in se tem iskreneje veselimo zopetnega obiska' prijatelja Straika-tegia. G. Strakiaty pride v Maribor že jutri v nedeljo zvečer. Na kolodvoru sa bodo sprejeli zastopniki JČ Lige in zastopniki mariborskega novinarskega kluba. Sokolska mladina iz Maribora in okolice se je odpeljala v Ljubljano. Dolg poseben vlak je odpeljal danes zjutraj sokolsko deco in naraščaj v Ljubljano na mladinske sokolske svečanosti. S posebnim vlakom se je odpeljalo nad 600 dece in naraščaja pod vodstvom svojih vodnikov. Vlak je bil okrašen z zelenjem in cvetjem. Prisrčno je Mio slovo naših malčkov od mamic, ki so jih spremile na kolodvor. Med velikhn navdušenjem in VBkMkaaijem sokolske tnladeži, je vlak odpeljal iz Maribora. Krajevna organizacija JRKD na Tez nem vabi vse davkoplačevalce na predavanje o davkih, ki bo v torek 20. t. m. v Putkovi gostilni. Predaval bo g. Ozva-Hč. Ker je predavanje izredne važnosti, Vabi odbor vse davkoplačevalce, da sc ga udeleže v čim večjem številu. Člani, ki se nameravajo udeležiti zborovanja JRKD, ki 'bo 2. julija v Beogradu, naj se prijavijo do 25. t. m. pri občinskem uradu na Teznem. Prebojni indigo, karbon papir v la kakovosti, traki za stroj: Zlata Brišnik, Slovenska ulica. DR. IGO ROSINA ODVETNIK V MARIBORU sporoča, da se je sporazumno razdružil z dosedanjim družabnikom dr. V. Rapotcem ter vodi svojo odvetniško pisarno v dosedanjih poslovnih prostorih Aleksandrova c. 16 dalje. Nov tajnik Združenja krojačev. Na zadnji seji Združenja krojačev in sorodnih obrti je bal imenovan za tajnika g. Martin Pravdič, krojaški mojster v Mariboru. Te dni bodo priredili aktivni in rezerv ni oficirji bratske čehoslovaške vojske z avtobusi daljšo ekskurzijo po naši državi. Udeležnikov bo približno 100. Na čelu te ekskurzije 'bodo glavni funkcionarji zveze čeboslovaških oficirjev, in sicer: rez. major Karol Majer, glavni direktor najvišjega računskega kontrolnega urada in namestnik predsednika' zveze; generalštabih polkovnik František Landš, načelnik štaba generalnega inšpektorja češkoslovaške oborožene sile in prvi namestnik predsednika zveze; podpolkovnik Jan Kveton, na službi v vojnem ministrstvu in prvi 'tajnik zveze; rez. štabni kapetan dr. Miloš Lier, arhivar praške mestne občine in kulturni referent zveze; štabni kapetan Celestin Hanzl, iz 28. peh. polka' Tyrša in Fugnerja, gene ralni tajnik zveze. Ekskurzija bo obiskala sledeče kraje: Št. Ilj, Maribor, Varaž din, Osijek, Beolgrad, Užice, Sarajevo, Kupari, Split, Piiitvičfca jezera, Zagreb, Ljubljano, državno mejo. V našo državo dospejo izletniki v nedeljo 18. junija 1933, Ljubljano pa bodo zapustili v četrtek 29. junija 1933. V Maribor bodo dospeli v nedeljo 18. junija ob 17.30. Sprejem bo pred hotelom »Orel«. 74 gostov bo prenočilo v hotelu »Orel«, ostal pa bodo nadaljevali pot v Varaždin in tam prenočili. Po večerji bo družahn večer v dvorani hotela »Orel«, na katerega je vabljena vsa bratskim Čehoslo-vakom naklonjena' javnost. Med udele ženci ekskurzije je veliko tovarišev, ki so se z nami skupno borili v Dobradž in v Solunu v vrstah bivše srbske vojske za svobodo Jugoslovanov. Pri prestopu državne meje v Št. liju se pri pravlja ekskurziji prisrčen sprejem. Poziv rezervnim častnikom. Uprava mariborskega pododbora Združenja rezervnih častnikov vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udelerže spreje ma češkoslovaških častnikov, ki prispejo jutri v nedeljo v Maribor. Sprejem bo ob 17.30. uri pred hotelom »Orel«. Istočasno vabimo člane, da se udeleže družabnega večera, ki bo po večerji pri Orlu s svojimi ženami. Izlet, ki je bil predviden za jutrišnjo nedeljo, odpade in bo prihodnjo nedeljo. Dneva Rdečega križa. Ker se zadnja nabiralna akcija Rdečega križa v Mariboru ni mogla končati radi raznih tež-koč, se bo nadaljevala v ponedeljek in torek. Prispevki se bodo pobirali le pri onih, ki niso prejeli prošenj od odbora. Z ozirom na človekoljubno delo, ki ga opravlja Rdeči križ, naj se javnost rade-volje odzove prošnji Rdečega križa in daruje po svojih močeh. Avtobus bo vozil jutri od 13. ure naprej na Tezno k mednarodnim motoci-dističnim dirkam, na kar opozarjamo občinstvo, ki namerava posetiti to pomembno športno prireditev. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu. Radio-Ljubljana. Opozarjamo mariborske poslušalce na zabavno uro, ki bo jutri v nedeljo ob 20. uri. Izvrstno vas bo zabaval znani in priljubljeni član mariborskega gledališča in komik gl Pavel Rasberger. Koncert učencev ge. Fanike Brandlove. V sredo 21. t. m. ob 20. uri bo koncert učencev naše domače violinske virtuo-zinje ge. Brandlove v veliki dvorani kazine. Nastopili bodo že učenci od šestega leta naprej ter učenci od srednje do visoke šole violinske izobrazbe: Boris Ivči in Zlatko Pregrad, Milko Pečko, Helfried Jager, Boris, Neva in Nika Novak, Leopold Žebot, Leo Miikek, Danilo Krajnc, Ljubo Košir, Boris Škapin, gdč. Lote Ussar, gdč. Mira Rane, g. Serge; Borisov, gdč. Heiga Reiser in g. dr. Ger-hard Galle. Prodaja vstopnic v trgovini Hofer. »Putnik«; Qb priliki proslave osvobo-jenja mesta Knuševac od Turkov dobe vsi obiskovalci te proslave četrtinsko vožnjo po železnici. Popust velja od 23. do 30. t. m. Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Celju je s sodbo z dne 16. maja 1933 v smislu § 34 uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb prepovedalo Filipu Čepu, brusaču, roj. 1. 1892 v Pretingu a Avstriji, stanujočemu na Pobrežju št, 11, zahajati v krčme za dobo enega leta, to je od 21. maja 1933 do 20. maja 1934. Po § 268 kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepovec iz § 55 k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Zrušitev tribune na Teznem. Na podlagi različnih govoric, nam naznanja gradbena tvrdka Ivan Spes, mestni tesarski in zidarski mojster v Mariboru Betnavska cesta 26, da zgoraj omenjena tvrdka ni za motorno dirko postavila tribune. Tombola proštov, gasilnega In reševal, nega društva Maribor. Na dan 7. maja t. 1. je bila napovedana tombola Prostovoljnega gasilnega društva; ker pa je bil ta dan zaseden po drugem društvu je vodstvo društva sporazumno s pripravljalnim odborom »Mariborskega tedna« sklenilo, da bo ta tombolia med »Mariborskim tednom«. Pobiranje daril, ki je bilo začasno prekinjeno, se bo prihodnji teden nadaljevalo: za doslej sprejeta darila se tem potom vodstvo najlepše zahvaljuje in pričakuje, da se bodo še vs nenaprošeni odzvali m dobrodelne namene z darilom. Podrobneje bomo informirali javnost v dnevnih časopisih in lepaki. Odbor. Lovski dan na Špičniku. Udeležencem lovskega dneva sporoča mariborska podružnica Slovenskega lovskega društva, da bo odhod na Špičnik jutri dopoldne ob 9. uri izpred restavracije »Pri grozdu« na Aleksandrovi cesti. Lovci in prijatelji lovstva krenejo na Špičnik le če bo lepo vreme. Kino Union. Danes premiera prvovrst ne vesele operete »Quick« z Liliamo Harvey, Hansom Albersom in Paulom Horbigerjem. Zelo zabavna opereta mnogo glasbe in petja. Pride grandiozn velefilm »Tajfun« po znameniti istoimen ski gledališki igri z Liano Haid in Vale rijem Inkišinovim, največjim ruskim ruskim umetnikom. Grajski kino. Danes, V soboto, dne 17. junija se začne senzacionalen dvojn spored: »Cilinder sreče« (Plavolaso de kle), izborna veseloigra, polna smeha in komike s Feliksom Bressantom, Charloto Ander In Oskarjem Simo v glavnih vlogah. Drugi spored je »Zapad krvarvf«, sem-zacionelen film z ameriškega divjega za pada. V glavni vlogi Tom Keene. Ker je spored nad dve uri dolg, prosimo za točen prihod. 1 Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki tipe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franž Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Advokat dr. V. Rapoiec se je preselil s pisarno z Aleksandrove ceste 16 na Aleksandrovo cesto 20 Na dopustu in počitnicah čitamo Karla Maya iz Cirilove knjigarne v Mariboru! Občni zbor mariborske moške in žen* ske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda bo prihodnji torek 20. junija ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru po običajnem sporedu. Clafli in članice obeh podružnic ter vsi narodno zavedni Mariborčani so vabljeni, ds se Občnega zbora v Čim največjem šte viilu udeleže. Treba je za to samo neko li,ko dobre volje. Jezikovni tečaji Slovanskega krožki Zveze mladih intelektualcev so zaključeni. Jeseni se prično znova. Izlet 18. junija k Sv. Križu. V neddj® 18. junija priredi godbeno društvo »Lk ra«, društvo »Nanos«, pevsko društvo »Poštni rog« in droga društva izlet k Sv. Križu na Kozjaku, M je znana in pri* ljubljena izletna točka. Odhod izletnikov iz Maribora bo točno ob pol 8. uri zjutral z godbo na čelu z Gtovnega trga. Godba bo med! izletom svitala koračnice. P® prihodu k Sv. Križat bo pred Verdoni' kovo gostilno koncert s prijetno zabav® do noči. Mariborčani, 18. junija na Koz* jak! Pevsko društvo »Luna« v Krčevfrf* Košakih bo v nedeljo 2. julija proslavil® svojo lOletnico. Dopoldne ob 10. uri b®* sta v krčevinski narodni šoli občni in slavnostna akademija! (vstop prost ■'> popoldne ob 15. uri pa bo ha letnem lovadišču Sokola Maribor III. yi poda«* šani Aškerčevi ulici velika ljudska v®* selica, ,na katero so povabljena raZ^f občinstva vsa pevska društva iz M®14* bora in okolice. Koncert v Radvanju. V nedeljo 18. m. koncertira v gostilni »Pri lipi« (Ah* derle) v Radvanja Sohonherrjeva godb3* Izbran program. Pomladek Rdečega križa ima svoj® tradicionalno tombolo v nedeljo 18. t. rt--ob 2. uri popoldne na Trgu svobod®' Glavni dobitki so: 4000, 2000, 1500, lOOO* 800, 600 in 500 dinarjev v gotovini. C®' njeno občinstvo se vljudno naproša, d3 podpre prireditev PRK, da bo lahko odposlal na morje oimvcč okrepitve P0* trebndh otrok. Invalidska dobrodelna tombola. Or njenemu občinstvu sporočamo, da prh®' di tudi letos Krajevni odbor Združeni3 vojnih invalidov v Mariboru dne 3. sep' tenubra 1933 ob 14. uri na Trgu svobod® javno dobrodelno invalidsko tombolo, k3' tere dobiček je namenjen v podporo rril' revnejšim vojnim žrtvam. Ker je prir6' ditev socialnega in homutarnega znač3' ja, prosimo že vnaprej celokupno iaV' nost, da nudi tej prireditvi čimvečjo č>°^ vekoljubno naklonjenost, posebno pa d1"0' simo vse oenj. tvrdke za blagoh°trl. prostovoljne prispevke v obliki dobitko za tombolo, ki jih bodo pobirali poob!a' ščeni člani. Prosimo tudi vsa društva 1 korporacije, naj se ozirajo na to socia • no prireditev. Internat za dijakinje raznih šol. Zavd šolskih sester v Mariboru naznanja, h bo imel v novem šolskem letu v svwe. internatu posebne oddelke za dijakih! raznih mariborskih šol ter jim nudil P ‘ leg popolne oskrbe tudi pomoč pri s* " diju in nemško, ozir. francosko kouve_ zacijo. Otvoril bo tudi Smesečni in cel letni tečaj za pouk v nemškem jeziku. Vrtni koncert priredi prostovoljno S3 silno društvo v Studencih jutri 18- t. na vrtu gostilne »Bela zastava« Pri-* O nega ljufomerčana toči društvo samo bo slabo vreme, bo koncert na 25. *- N z očetom levom in malicali .V'nj°’.Jse JC Uara — tako so jo HayZ , rai*anirn bambarskim imenom tu . fv°iegia. pravega značaja. Nič Ktj k , ‘a 15*krenosti in detinske pokomo-Itrviii cir u v^tl> ki jih ulove v njihovih UariA' V".Hi sesajo cucelj ali kozo. Ijiyu °dkoja je bila potemtakem koč- tff, v ,e razodevalo nezaup-boko/. J1 f° fi klaPali ali se postavljali le Do;rinadvSe„živahno- mlade kremplje ^oc|u , a ,z dlake ob najmanjšem po-' ,,, *®ye5>kem vonju so ji trepetale t>reO„,V 2 -,u ,n Precej časa je preteklo, ' —1 navadila, da so jo gladili po hrbtu, dočim je lokala mleko iz to-rilca. Še dosti hujše je bilo, ko je Uara pričela okušati kuhano meso z rižem. Tedaj so se njene šape, čijih odtisk bi bil pokril krožniček za pecivo, razklepale naglo ko jekleno rezilo... Zgolj igračkanje jo je napol ukrotilo: valjanje, sukanje, pogon in borbe, katerih se je udeleževal njen gospodar. Korobač, nalahno rabljen, je skoraj dovršil, kar so žapočele igra in hrana ob določenih urah. S šestim mesecem je Uara postala precej zavaljena levinja s preohlapno kožo, z majavimi zobmi, ki so čakali nadomestila, z mršavim repom in nasršeno dlako, vendar je bila preslabo vzrejena. Sicer se je še podila za mačkami. če pa je bila sita, ji ni hodilo na um, da bi nagajala udomačenim antilopam in košutam, kozam in psu. Samo nekomu je vzbujala strah: govedu ter mahedravim, golim Bobom, kakor se zovejo tamkajšnji črnci. Vse to je bil njen značaj podnevi, zjutraj pohleven in moledujoč, po obedih pa hrupen ali zaspan. Vendar ni bila zadosti krotka, da bi bila hodila k mizi beračit kosti od rebrne pečenke. Ali zvečer, kadar je veter vejal skozi gozd in ni donašal vonjave novega cvetja, duh goščav in znoj zverjadi, se je Uare po- laščal nemir. Nič več ni predla, puhala je »šaa« na desno in levo, kakor da je begala za materjo po sledovih, iščoč vode ali prežeč na žival ostrih kopit. In praskala je po vratih na verandi, da bi šla na dvorišče. Mikalo jo je, ogledati si od blizu, kar je nejasno slutila s svojimi čuti. Ker je bilo smešno, da bi jo bil zapiral — smešno ter osobito pro-tivno zakonom stepe, saj kletko so izumili barbari — jo je njen gospodar navadil na grebenico. Izpočetka za okras: bombažev ognljak. Potlej gia je nadomestil jermen, ki se je sčasoma umaknil Zavratniku iz železnega obroča. Nanj so pričvrstili kraguljček, da je oznanjal, kod se potika Uara. zatem pa še prosto vrv. Ogrljak se je polagoma širil, vsak mesec za eno zarezo, vendar Uara se ga ni več iznebila. In med spanjem gospodarja, ki ga je levinja edinega slušala, so jo privezovali k ograji na verandi, bodisi med opoldanskim počitkom ali ponoči. Z zobmi bi bila lahko pregriznila konop, a je imela do vezi tako spoštovanje kot zamorci, ki prej podro ograjo, nego bi strli polgrošno verižico, ki zapira duri. Ta navada je povzročila naslednji dogodek. Uara je spala v popolnem pokoju, kakršnega dajejo lepi novi zobje, porasli pred dvema mesecema, čist kožuh brez mrčesa in uzadovoljeno telo. Drnjohala je, zanašajoč se ma prisotnost gospodarja, ki je tudi ležal na drugem koncu verande, in obenem v dedni zavesti, da je ne more in je ne bo nihče napadel.. t Tedaj pa je prišla mimo domača mačka,' s katero se je Uara včasih kratkočasila po dobri prebavi. Se li mačka ni nadejala, da bo naletela na levinjo? Ali pa ni bila voljna igračkanja, ker so ji rojile po glavi osebne raziskave po nadstropju ali po kašči? Ob kratkem, stvar je bila taksna: med kratko borbo se je muca naježila, opraskala Uaro po smrčku ir preden jo je nje ogromna šapa utegnila potlačiti in pridržati na tleh, z enim skokom praščila čez ograjo. Telebnila je na dvorišče. Seveda ne na hrbet. Za njo se je zagnala levinja po isti poti, hoteč jo ujeti. Pozabila pa j« na za vratnico, misleč edinole na vzšera* vanje. Konopec in zavratnica sta bila čvrsta: levinja ni dosegla tal, marveč je nemUo butnila ob zid in obvisela. To vam je bil dirindaj: preplašeno je skakala, se neznansko napenjala in vedno nazaj omahovala. da se je le luščil omet od hiše, vmes pa presunljivo hripotala. Dlaka je frčala na vse strani. (Se bo nadaljevalo.j jžettne novosti pralnega biaga - Tekstjfana Biidefeldt V M a r i bo r ro, "dne 17. VI. 1933- •----------------------------- Preidimo od besed k dejanjem! NEKAJ MISLI K OBČNEMU ZBORU MARIBORSKIH PODRUŽNIC CMD. Hitierizem je našel tudi pri nas mnogo več odmeva, kakor bi gia bil pričakoval povprečen opazovalec naših razmer. Pojavil se je v takih oblikah, ki niso več združljive ne z obzirnostjo in strpijivost-jo manjšine napram ogromni večini vladajočega naroda, pa tudi ne z lojalnostjo napram državi, katera nudi zaščito vsem svojim državljanom. Najmanj pa so ti pojavi združljivi z objektivno resnico in resničnim stanjem razmer. Zakaj dandanes se ustno in v tisku razpravlja o naši zemlji in našem narodu tako, kakor se ni niti pred svetovno vojno o brezpravni turški raji. O vsem tem zvemo mi potom našega časopisja komaj majhen drobec. A že to mora zadostovati mislečemu človeku, ki mu narodnost in država nista samo prazni tj>esedi, da se vpraša: kam vodi vse to in kje in kako se bo končalo? Brez dvoma je, da je danes nad devet desetin nemškega naroda prav tako v Nemčiji kakor v Avstriji trdno uverje-nih, da mi nismo osvobodili naše lastne zemlje, ampak smo jo Nemcem nasilno ugrabili. Zaradi nekaj stotin svojih priseljencev in vladarske hiše so od nekdaj smatrali naše lepe kraje za svojo posest in jih smatrajo prav tako še danes. V tem pravcu je usmerjeno vse njihovo delo ne samo pri »Društvu za nemštvo v inozemstvu«, ampak na vseh področjih javnega udejstvovanja. Nemci so se po zlomu svetovne vojne in njihove brezobzirne politike mnogo preje zavedli svojega novega položaja, nego smo se mi svojega. Ko smo se mi prva leta še vsi omamljeni naslajali nad osvoboditvijo, so oni že sistematično pripravljali tla za čase, ki morajo priti, po njihovem računu. Delali so lepo na tihem pred našimi očmi. Zbirali so gradivo, utrjevali postojanke in imeli tesne zveze s svojimi ljudmi pri nas. Prepričan sem, da imajo danes Nemci mnogo bolj točno evidenco o svojem življu in svojih pristaših pri nas, kakor jo imamo mi sami. In sedaj, ko sta dobila nemški šovinizem in njegova nadutost v hitlerizmu novega netiva, so sc pač pokazali v svoji pravi luči takšhe, kakoršni so v resnici: nad vse predrzni in oholi. Sele sedaj smo začeli odpirati oči tudi mi. Treba je bilo udarca s kolom, d« smo se zavedali, da gre za naše kraje, za nas same. In kaj smo storili? V časopisju smo nekoliko ostrejše reagirali na razna njihova izzivanja. To je bilo vse in nič več. To pa nikakor ne zadostuje. Zakaj tudi zapisana beseda v današnjem tempu življenja in dogodkov izzveni ter se kaj kmalu pozabi. In od vsega ne ostane črez nekaj časa ničesar. Organiziranemu napadalnemu delu se mora postaviti nasproti le organizirano obrambno delo. Če tega ni, tudi vse besedičenje m vse uporabljeno črnilo ne pomaga. V tem oziru smo po vojni mnogo grešili vsi skupaj, zlasti še v Mariboru. Klici posameznikov po sistematičnem obmejnem delu niso našli odziva. Životarili smo od leta do leta in se zanašali v tem oziru na druge: na Ljubljano in Beograd. Od tam smo pričakovali izdatne pomoči, sami pa največkrat držali roke križem in tožili, da Ljubljana in Beograd nočeta razumeti našega položaja na meji. Krivda na tem je pa prav za prav v nas samih. Če so si znali pridobiti naši pravi in posili Nemci razumevanje Beograda, bi si ga brez dvoma zamogli tudi mi tekom 14 let- Maribor je naravni gospodarski in kulturni center našega severnega obmejnega ozemlja. V njem bi morali iskati in tudi najti naši obmejni kraji opore pa ne samo moralne in gmotne opore, ampak tudi pobude in smernic za nadalj-no delo. V Mariboru samem bi morala obstojati organizacija, ki bi sistematično vodila vse narodno obrambno in kolikor mogoče tudi narodno gospodarsko delo za našo mejo in bivše ponemčene otoke v bližnjem zaledju. V Maribor bi morale voditi vse niti naših eksponl ranih postojank. Maribor bi moral re agirati na vsak nezdrav pojav, ki se dogodi na meji. Ali je danes temu tako? V tem oziru je bil predvojni Maribor mnogo bolj na mestu nego je danes. Bil je žarišče narodno obrambnega dela. In dogodki zadnjih mesecev kažejo vedno bolj jasno, da se bo Maribor moral povrniti in najti samega sebe, kar se tiče narodno obrambnega dela! Tako bo še-le postal nepremagljiva trdnjava narodu in državi. Tudi o tem bo treba razpravljati v torek na občnem zboru obeh mariborskih podružnic CMD. preriniti tudi z manjšim dobičkom. V. sedanjem položaju pa to ni niogočc, ker je padel spričo proste prodaje konzum vina v koncesioniranem in obdavčenem gostilničarskem obrtu na minimum, dočini pri trošnjarjih in tihotapcih neprestano raste. Ti izkoriščevalci pa iztočijo brez vseh stroškov mnogo večje množine vina, kakor pa obrtniki. Da bi imeli od tega korist vinogradniki, prav upravičeno dvomimo, ker-jim prekupčevalci gotovo ne plačujejo vina po kakih znatnih cenah, saj ga na drobno prodajajo po 3 in 4 Din, pri čemer pa gotovo nekaj zaslužijo. Zato smo za poostreno kontrolo, s katero naj se zaščitijo ne le naši. temveč tudi interesi države, banovine in občin. Ce ne bo vino prineslo tem korporacijam dosedanjih predvidenih dohodkov, jih bo do morali iskati pač drugod. Ali naj se potem obdavči kruh in mleko, ki sta vsakomur nujno potrebna? V tej zvezi smo imenovali vino »iuksus«, ki si ga vendar kljub obdavčenju lahko privošči vsak. Ne bomo pa mogli plačevati davkov po enem zakonu, če se nam obrt z drugim onemogoči. Zato naj se ali izpre-meni trošarinski zakon, ali pa odpišejo takse za posel, ki ga zakon onemogoča, oziroma preprečuje. Omenimo naj še, da je Maribor v II. draginjskem razredu, go- Za ali proti spremembi trošarin-skega zakona GLAS IZ VRST NAŠIH GOSTILNIČARJEV. Na našo javno anketo glede gornjega vprašanja smo prejeli iz gostilničarskih vrst naslednje: »Na zadevni članek iz vrst naših vinogradnikov odgovarjamo, da pisec članka najbrž sploh nima pojma o gostilniškem obrtu in da čita morda samo »Službeni list«, ker bi sicer ne mogel trditi takih stvari, kakor jih je. Prečita naj si V* objave v mariborskih dnevnikih, ki retino poročajo o sejah mariborskega občinskega sveta. Tam bi lahko videl, da se izda na vsaki seji po tri ali celo več novih gostilniških koncesij. Lani se je sta-lež gostilničarskih obratov znižal za 6 podjetij, izdalo pa se je le eno novo dovolilo, Gostilničarski stan šteje danes v Mariboru le 134 obratov, osebnih sprememb je bilo lani 41 (torej skoro ena tret jina), letos pa že 16. Doslej pa ni bilo še nikjer čitati, da bi bil prišel kak poklicni vinogradnik v poravnavo ali konkurz, pa tudi posestne spremembe niso tako velike, kakor v gostilničarskem obrtu. Za vsak primer pa naj si pisec članka pogleda 64. številko »Trgovskega lista« z dne 3. junija, kjer bo videl med štirimi objavljenimi poravnavami kar tri iz gostilničarskega stanu. Opozoriti pa je treba tudi na dejstvo, ki ga naši nasprotniki prav nič ne upoštevajo, ali pa samo deloma in površno. Na državnih in banovinskih točilnih in trošarinskih taksah je plačalo 134 mariborskih gostilničarjev v preteklem letu 1,242.500 Din, z računskimi taksami skupno pa je dobila država od njih okrog 1,500.000 Din. Mestna občina ima v svojem proračunu predvideni dohodek na trošarini na vino 1,200.000 Din. Iz nerazumljivih vzrokov pa se pobira ta trošarina le pri koncesioniranih obrtnikih. Na pridobnini, prometnem davku itd. je gostilničarski obrt plačal lani samo v Mariboru nad 2,000.000 Din. Na eni strani je torej obdavčenje okrog 4,700.000 Din, na drugi strani pa se od reka prav temu močnemu davkoplačevalskemu stanu vsaka zaščita. Radovedni, smo, kdo naj plača omenjeno vsoto, če bo naš obrt uničen? Vinogradniki se bodo tega bremena prav gotovo z vsemi silami branili. Tudi mi smo za popolno enakost, toda ne le pri pravicah, temveč tudi pri dolžnostih. Pa še nekaj o cenah vina. Nek člankar je trdil, da kupujejo gostilničarji »žlahtno« kapljico po 1 Din liter; vsakomur pa je znano, da imata isto ceno tudi dober jabolčnik ali hruševec. Šmarnice naši gostilničarji ne točijo in tudi ne kupujejo. Nesortirano slabo vino se danes res ne plačuje dražje, kakor po 2 Din liter, boljše viiio po 3 Din, dočim dosežejo sortirana in dobro spravljena vina ceno 5 do 8 Din za liter. Sedaj pa računajmo. Povprečno pride našemu gostilničarju točilna taksa s trošarino vred na 3.50 do 4 Din na liter vina, ki se toči v gostilnah po 6, 8, 10 in le redko po 12 Din. Le specialitete se prodajajo dražje, kar pa je razumljivo. Tako dobimo torej kosmati dohodek gostilničarja med 0.50 in 1.50 Din pri litru. S tem dobičkom pa naj gostilničar plača osebje, najemnino, davke in druge dajatve, postreže naj gosta v zakurjeni in razsvet- uvr- ljeni sobi z raznimi listi in časopisi itd. I stilniški obrt pa so dobri prij Ce bi bil seveda promet večji, bi se dalo stili v I. razred — toda le pri dajatva Kar se tiče zgodnjega' vstajanja vinogradnika, ga v celoti priznamo. Pripomniti pa 'moramo obenem, da gostilničar po zaključku dela, računov itd. ob tej uri komaj leže k počitku. Uvažujeino delo vinogradnika, ne omalovažujemo pa tudi svojega in se borimo s polno pravico w svoj obstoj. Vinogradnik sam ne prodaja rad vina gostilničarju, ker dobi sam pri podrobni prodaji od 5 1 navzgor mnogo več zanj, kakor pa mu da gostilničar pri odjemu en gros. Dokaz za to je dejstvo, da imamo samo v ožji mariborski okolici 113 vinotočev in 109 prodajalcev vina od 5 1 naprej. Mimo tega pa se tudi ogromno krošnjari z vinom ob vsakem dnevnem času. Sicer se pa v vinotočih ne prodaja vino dosti ceneje, kakor pa v gostilnah, ki morajo plačevati visoke takse in davke. Večina gostilničarjev živi od svoje* ga obrta in nima ne polja ne drugih posestev. Tako je torej prisiljen živeti le od izvrševanja svojega obrta. Kdor Pa hoče svoj obrt pošteno in s pridom izvrševati, nima prav nič časa za posedanje ali lenarenje. Vsak stan ima svoje križe in težave, ki jih pa pozna najbolj k dotični, ki jih mora prenašati in trpeti. Zato je vsako poveličevanje dobrot i* ugodnosti gostilničarskega stanu neresno in čestokrat celo zlobno. Šport Mednarodne motociklistične dirke JUTRI. V NEDELJO OB 14. URI NA DIRKALIŠČU TEZNO PRI MARIBORU- K«jub slabemu obisku pri dirki 15. t. m. je zastavil Motoklub Maribor vse sile, da spremeni za jutri 18. t. m. določeno mednarodno dirko v še nikoli videno orjaško borbo. Oba prvaka in zmagovalca pri prejšnji dirki, domači prvak Hinko Čerič in ljubljenec tukajšnjega športnega občinstva Josip VVertitsch iz Gradca, bosta tudi v nedeljo vse zadivila s svojo tehniko. Vozači evropskega slovesa, kakor: Sdrensen, Killmeyer, Falk, Stančič, Be-rendi, Hubmann, Cerhovnek i. dr. bodo pokazai! i kaj znajo. Celo Egipt bo zastopan z vozačem Mahramo To jo. Bje- lovar, Zagreb in Ljubljana pošljejo tudi svoje najboljše. Od domačih bodo razen tega še startali Zinthauer, Felič, Lote' Wresnig, Lušnik, Lah itd. Motoklub Maribor se ni ustrašil ne stroškov ne truda, da priredi občinstvi res prvovrstno dirko. Zato upa, da se publika polnoštevilno udeležila nedeljske prireditve, da moralno in gmotno p0“' pre tukajšnji Motoklub. Zato vi nedelj vsi na Tezno! V nedeljo dopoldne med 10. in 12. ul® si lahko za minimalno vstopnino ogled*' te trening. Mednarodne rokoborbe. Sinoči je razburil zopet plečnati Mrna duhove. Srečanje z Angeiescom je bilo radi policijske ure prekinjeno; Mileusnič je podlegel po dolgi borbi Schwarzbauerju in Girilov črncu Tom Sayerju. Danes se srečajo: Bognar in Aiigelescu, Mrna in Schvarzbauer ter Tom Sayer in Mileusnič. V nedeljo bodo naslednja srečanja: ScHwarzbauer :Girilov, Mileusnič:1 cheau (Francija) in Tom Saiyer:A-fl£c' lescu. Ljubljanski novinarji proti IjubHaflSkJJ' častnikom. Prihodnji teden bo v Ljubu®' ni zanimiva nogometna tekma. Nastop* bodo ljubljanski novinarji proti častim ■kom ljubljanske garnizije. Za tekmo “ zelo veliko zanimanje. Ptuj Trošarina na vino. Ker je banska uprava prepustila mestni občini, da po svoji uvidevnosti in po finančnih prilikah v lastnem delokrogu sklepa glede pobiranja občinske trošarine na vino, je občinski svet na svoji zadnji seji sklenil uvesti pobiranje trošarine od vsega vina, ki sc konzumira v območju mesta Ptuja, izvzemši vina, ki ga uporabi lastnik vinograda v svojem gospodinjstvu oziroma za domači konzum. Nadalje je od plačila trošarine izvzeto prevžitkar-sko, mašno in bersko vino. Da sc omogoči kontrola, je dolžan vsakdo, ki uvozi v mesto vino, takoj prijaviti uvoženo količino finančnemu kontrolnemu oddelku. Prijavo podati je dolžan ne samo potrošnik in točilec na drobno, temveč tudi prodajalec. Ker velja obveznost za plačilo občinske trošarine za vse vino, konzumirano v Ptuju od 1. t. m. dalje, je treba podati .zadevne, prijave najkasneje 20. t. m. pri finančnem kontrolnem oddelku v Ptuju, ker se bo sicer izvedlo kazensko postopanje. Vse te določbe veljajo tudi za trošarino na žganje, toda dobavljena količina' Žganja se mora javiti mestni upravi in ne finančnemu kontrolnemu oddelku. Gasilska župa za ptujski okraj ima v nedeljo 18. t. m. ob 9. uri v Gasilskem dpmu v. Ptuju svoj redpi letni občni zbor. Zboru bo predsedoval župni načelnik Kores. Višji tečajni izpit na ptujski realni gimnaziji 'bo končan v torek 20. t. m. Japonci okupirajo dalje. ^ Na binkoštni ponedeljek so japonsK čete na kitajski fronti napram Mandžur« zasedle kitajsko trdnjavo Taku, znano svoječasne velike boksarske vstaje ^ Kitajskem. Trdnjavo so zasedli v smislu določil pogodbe med Kital® in Japonsko. Prohibicija se ni obnesla nikjer. V letošnji jeseni bo izveden na I® diji plebiscit glede ukinitve prohibicij, zopetne uvedbe proste prodaje alk0 uih pijač. Po Finski in Združenih drža. bo tudi Islandija ukinila alkoholno P poved, ki se je izkazala kot absolu škodljiva in nemogoča. On: »Vidiš, stara, kako prav sem ko sem trdil, da so tvoje srajce dost kratke.-. : Sitemkmm: OCEANOPOLIS R o m a n o s*k*r*i*v*ao*t*t*l &lovaS*k m p r o t l o i t i »Iz istega razloga, kakor smo ujeli tudi vas«, je odgovoril z nasmeškom doktor Astis. »Hoteli smo zabrisati vsako sled za nami; hoteli smo preprečiti, da bi ono človeštvo, ki je ostalo na površini zemlje, kdajkoli zvedelo za našo eksisten co! Toda zdi se mi, da ste že zelo potrebni hrane. Poskrbel sem, da boste pogoščeni čim najbolje in s tako hrano, ki se bo prilegala vašemu organizmu; na našo se boste privadili šele postopoma. Sintetične hrane še ne bi prenesli.« »Sintetične hrane?« se je začudil Doljan. »Vi uživate sintetično hrano, ki jo nii na površini zemlje poznamo samo teoretično?« »Ne čudite se, dragi prijatelj. Ko se boste vsaj malo udomačili pri nas, boste spoznali še marsikaj, o čemur nikoli niste sanjali. Za vse to pa boste imeli še veliko,časa. Izvolite h kosilu!« •Po teh besedah je doktor Astis zamah nil z roko proti končni steni celice, ki se ie nenadoma neslišno dvignila. In dok-tor Doljan je opazil pred seboj majhen dvoriščni vrt s čudovitim drevjem, ki ie razširjalo iz čaš svojega cvetja pristen, vonj. Pod njim je stala lepo pregr- njena miza, obložena z najboljšimi jedili. Doljan je molče sledil svojemu vodniku, sedel z njim za mizo in se lotil kosila. V. Doljanovi prijatelji in tovariši so na ladji »Primož Trubar« zaman čakali na njegovo vrnitev iz temnih globin oceana. Po noči nemira in strahu za njegovo uso do so dokončno spoznali, da je izgubljen. Dasi je bila priprava, s katero se je potopil v globino, oskrbljena z najpre-ciznejšimi instrumenti, je bilo vendar nemogoče, da bi mogel ostati skoraj štiri in dvajset ur v vodi. Z naraščajočo zoro so uvideli, da ni pomoči, so pa kljub temu čakali še ves tisti dan do večera in bi bili ostali tam morda še dalje, če se ne bi začeli zbirati na nebu temni, vihar oznanjajoči oblaki. »Vsako nadaljnje čakanje je nesmiselno, gospoda,« je dejal kapitan. »Pognati moramo stroje in odpluti; sicer nam preti resna nevarnost.« »Strinjam se popolnoma z vašim mnenjem,« je odgovoril doktor Potokar, in pridružil se mu je naposled tudi doktor Roškar. Samo inženjer Skomar se ni mo gel odločiti za odpotovanje. Najrajši bi bil ostal še ves teden na tistem mestu, sredi oceana, kjer je v temnih globinah izginil njegov mladostni tovariš in najboljši prijatelj. Dasi so vse okoliščine dokazovale, da je Doljan izgubljen, je Skomar vendarle upal, da ga bo še videl. Vso noč in ves dan je slonel na ograji krova in strmel v valove. Nepojmljivo mu je bilo, da bi mogel biti njegov prijatelj zares mrtev. Poznal je potapljaško pripravo, ki je bila največ njegovo lastno delo. Zanašal se na preciznost njenih instrumentov in aparatov in zaman ugibal, kaj bi se bilo moglo pokvariti. Ko je slišal kapitanove besede in spoznal vso grozotno resničnost, so do skrajnosti vztrepetali vsi njegovi razburjeni živci. »Vi hočete odpluti,« je kriknil, »in prepustiti Doljana njegovi usodi? Se mar ne zavedate, da ne izgubljamo z njim le človeka in prijatelja, ampak tudi velikega znanstvenika, za katerega usodo trepeče v tem trenutku ves svet? Naša dolžnost je tu še vztrajati dalje, in če treba tudi kljub viharjem in nevarnostim. Mimo tega pa gre tudi za usodo vse naše ekspedicije. Če odplujemo, bomo s tem dokazali, da smo doživeli popoln polom.« »Dragi gospod inženjer,« mu je odgovoril doktor Potokar. »Popolnoma se strinjam z vami, da bi bilo treba storiti vse za rešitev Doljana, toda zdrav razum nam dokazuje, da se ne da ukreniti prav nič več. Doktor Doljan je mrtev.« »Kakšne dokaze imate za to svojo trditev?« je kriknil inženjer. »Vi sami ste izjavili še včeraj, da bi mogel ostati na dnu oceana kvečjemu dvanajst ur! Od trenutka ko ste ga spustili v globine, je pa preteklo že 34 ur!« »In vendar zahtevam, da se ne premaknemo z mesta,« je odgovoril inže-njer. »Zahtevam, da ostanemo tu vsaj še do jutri zvečer. S tem bomo storili svojo dolžnost in ohranili mirno zavest, da smo poizkusili vse, kar smo mogli!« »Tudi če gre za naša lastna življenja?« je vprašal kapitan. »Tudi!« je odgovoril Skomar. Tovariši so se spogledali in umolknili. Zavedali so se, da morajo spoštovati obup prijatelja nesrečnega učenjaka in mu izpolniti vsaj to zadnjo željo. »Dobro,« je dejal kapitan, »vztrajali bomo, dokler bomo mogli.« »Hvala vam, kapitan!« je vzkliknil inženjer in segel pomorščaku- v močno, mi šičasto roko. Po tem pogovoru je nastala na ladji zopet tišina. Bilo je kakor da so zbrani vsi člani ekspedicije, mehaniki ter mornarji okoli mrtvaškega odra in se zato ne spodobi, da bi govorili nepotrebne reči. Vsi so hodili tiho in skoraj po prstih in vsak je bil zatopljen le v svoje lastne temne misli. Zavedali so se pa, da so priče usodne žaloigre in da so doživeli nekaj težkega, nepopravljivega. (Dalje prihodmjičž) Iz »pristanišč zakonske sreče" HUDOBNE ŽENE »Pristanišče sreče« nazivajo nekateri zakon, drugi pa so ga zopet krstili za ‘Pristanišče nesreče« ali za »zakonski Jarem«. Oboji imajo prav. Ta je našel &rečo v zakonu, drugi pai zopet tako nesrečo, da se smili samemu Bogu. Precej Pa jih je, ki spadajo med slednje, siromakov in bogatinov in tudi cela vrsta 2namenitih mož, katerih žene so bile Pravi vragovi, ki so jih mučili vse živ-l*enje. Ko je slavni angleški pesnik Milton iz-i^bi] svojo prvo zvesto ženo Katarino, m nedvomno storil bolje, če se ne bi bil Poročil drugič. Njegova druga žena Liza 'e bila jezljiva in jezična in je bila njegov t‘°mači bič, ki nikdar ni miroval in je J^dno švigal ne samo po njem, temveč 'odi po njegovih otrokih. Češče se je Milton pritoževal svojim prijateljem nad Rrenkobo jezika svoje žene. .Znameniti Andrea del Sarto je imel za hijensko družico klepetavo in Ijubo-som-no 'ženo. Njena neukrotljiva jezika-y°st in ljubosumnost je bila znana. Žalovala ga je vsepovsod in mu večkrat ^Pravila škandal. Ubogi Arkwright, ki !e ^umil kolovrat je imel ženo, ki ni ime- la niti najmanjšega smisla za njegov iz- Pj- .Ponovno mu jo razbila vse njego-P modele in mu jih zmetala v glavo ter r Ozmerjala kot bedaka. Mož pa se je tudi z rešitvijo tajnosti »perpetuiim :!)°bile«. Ko je bil nekoč v družbi svo-l11 Prijateljev, je dejal, da je odkril naj-°'iŠo rešitev tega vprašanja v jeziku v£ie žene. Tudi John Wesfey #e napravil usodno ugreško, ko sc je oženil drugič z neko J^lo, silno neznosno žensko. Vize la v P ie bila vsepovsod za petami, opazo-a ga je skozi ključavnice, odpirala je IeKova pisma, ga neprestano žalila in 8a češče tudi dejansko lotila. Zami-'vo je, kar pripoveduje o njej Wesley-Z Prijatelj, ki jo je bil ob neki priliki na-jP Vso besnečo. Njen mož je bil na pod-t reŠiu in žena ga je divje lasala in predavala, vendar je Wesley vse to mir-Prenašal. Ko ga je končno zapustila SLOVITIH MOŽ. in se zaklela, da se nikdar več ne povrne k njemu, je Wesley zapisal v svoj dnevnik, da ni šel od nje, da je ni pognal od sebe in da je tudi nazaj ne bo klical. Ali se more potem kdo čuditi, če je Wesley po tolikih bridkih izkušnjah svetoval ljudem, naj se nikar ne ženijo, ako hočejo imeti mir na tem svetu. Podobno nesrečo je imel tudi sloviti Lincoln, ki je bil oženjen z Marijo Tpd-dovo. Vse brutalnosti svoje žene je Lincoln mirno prenašal in se ni nikdar razburjal. Svojega tovariša, ki je dodobra poznal Marijo, je nekoč vprašal, če bi mogel vzdržati vsaj nekaj ur to, kar prenaša on že 15 let. Toda prijatelj je obmolknil in sočutno stisnil Lincolnu roko... Plačevanje davkov z — mušjimi nogami. V današnjih težkih časih krize, proračunskih in davčnih debat bo vsakogar zanimalo, kako se je leta 1719. plačeval v Južni Ameriki davek. Omenjenega leta je namreč država prvič obdavčila prav vse prebivalce, pa celo najrevnejše domačine. Zgodilo se je, da prav zadnji niso mogli plačevati svojih davkov v gotovini, temveč so morah prinesti v nadomestilo določeno množino — mušjih nog v davčni urad. Na ta način se je plačeval davek zlasti v državi Peru. V osemnajstem stoletju se je pobiral davek na enak način tudi v raznih drugih južnoameriških državah. Kaj je davkarija počela z muhami, pa ni znano. Težka žrtev športa. Pri nedavnih motociklističnih dirkah na cestah pri Frankfurtu ob Meni se je zgodila težka nesreča z usodnimi posledicami. Neki dirkač je zavozil z vso br-zino radi defekta na motorju s svojim motornim kolesom med gledalce, medka terimi je nastala že trenutek pozneje nepopisna panika. Na mestu je takoj izdihnil neki gledalec, 7 nevarno ranjenih gledalcev pa je bilo prepeljanih v bolnišnico. Dirkač sam je ostal po »srečnem naključju« nepoškodovan. Obešenka oživela po injekciji. V Anconi je izzval neki primer nesreče veliko senzacijo v vseh italijanskih medicinskih krogih. Neka 68-letna ženska se je zdravila v tamkajšnji bolnišnici, in sičer je bolehala za neko neozdravljivo boleznijo. Ženska je obupala in se obesila. Bolnišniški strežniki so jo našli 15 minut po izvršenem umoru. Zdravnik je ugotovil smrt zaradi zadušenja, vendar pa ji je dal še injekcijo, ki sicer poživlja delovanje srca. Deset minut pozneje se je »truplo« obešenke pričelo premikati in pravilno dihati. Kmalu nato je ženska odprla oči in se zavedela. Nov rekord v letalstvu. Znani ameriški pilot Hawks je dosegel nov rekord na neprekinjenem poletu nad ameriško celino. Tako je pred dnevi preletel 2440 milj dolgo progo med Los Angelesom in New Yorkom v 13 urah in 27 minutah. 2300 let stara ladja Izkopana. Nia Švedskem so bliziu mesta Galta-becka pri kopanju nekega kanala našli kmetje pod zemljo dobro ohranjene ostan ke 12 m dolge hrastove ladje, katere starost cenijo strokovnjaki na 2-300 let. Ladja je bila izročena muzeju v Goteborgu. Gad na gledališkem odru. Med neko gledališko predstavo, ki jo je priredila potujoča gledališka družina v Vidmu na Furlanskem, se je zgodil nenavaden primer. Pevka Marija Giarini-jeva je sredi petja svoje arije nenadoma divje zakričala in sunila od sebe veEko kačo, v kateri so navzoči gledalci in osta ;lo gledališko osebje spoznali pravega pravcatega gada. Kača je pičila pevko v levo nogo. Pozneje se je dognalo, da se je gad ovil okrog debeka nekega naravnega grma, ki, je služil kot dekoracija na odru. Pevka je dobila potrebno injekcijo in je bila tako rešena smrti. Mali o Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar; jev. Vetrinjska tri. 22. nasproti tvrdke V. Weixl. JOS. TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56. proizvaja elektroinstaiacije stanovanjskih hiš, vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, clektroin-stalacijskega blaga do konkurenčni ceni. 519 SURKOL. sigurno sredstvo za pokon-čavanje ščurkov in rusov. Drogerija Kanc. 1404 MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar In ličar, Maribor. Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. 1664 BRITVE, ŠKARJE itd., brusi izvrstno in zanesljivo J. Kokot, Wildenrainer-jeva ul. 6. 2213t SPALNICE kuhinjsko opremo, stole in celo stanovanjsko opremo dobite najceneje v Mariboru. F. Novak, Vetrinjska 7, Koroška 9, Olavni tTg 9. 2216 DOBRO MLEKO po Din. 2.— dostavljamo na dom. Naslov v upravi lista. 2225 VINOTOČ Vaupotič v Košakih od 19. ju-ni ja do jeseni prekinjen. 2226 PLAČAM V GOTOVINI najnižjemu ponudniku knjižice 20.000—25.000 Din Mestne hranilnice Maribor. Naslov: »Marstan« posvetovalnica Ma ribor. Slovenska 22 2232 POHIŠTVENO ZAVAROVANJE izvršujem najkulantneje za slučaj ženitve. Zahtevajte obisk. Korošec, Frankopanova ul. št. 15. 2248 ZAŠČITA VLAGATELJEV in dolžnikov denarnih zarodov. Prijave sprejema: Rasve tovalnica »Marstan« Maribor, Slovenska 22. (Vpisnina oseb no Din 5.—, pismeno DSh 10.) 2233 PRODAM GOZD približno 7 oralov, v bMari mesta, na hranilno knjižico Posojilnice Narodni dom ter en del proti gotovini. Naslov se izve v upravi »Večernika!«. 2167 ŠPECERIJSKO OPREMO in pult ceneno prodam. Dravska ulica 8. 2B3 MANJŠE POSESTVO v bližnji mariborski dkolici in dve lepi gozdni parceli v Šmarieti na Dra>v. polju na prodaj. Sprejmejo se tudi hranilne knjižice Mar&orske mestne hranilnice, Fospjilnfce v Narodnem domu in Spodnještajerske ljudske. Poizve se pri občinskem tajniku v Košakih. 2127 RADIOAPARAT prodam, ali dam v najem. Vprašati na Meljski cesti S. 93. 3Sd0 Tekstilna Bideleld! POSOJILNO R.Z.Z0.P. fllHRIBOK. NARODU! DONI Ustsnovljena 1. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Rezervni zakladi 8,800.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih oteestuje najkotentneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. Oglašujte! .i.LiiilllUlI dne 18. junija na Teznu Istočasno rajonsko državno prvenstvo Sodelujejo najboljši evropski vozači kakor: Soerenssen. Mahrama Toyo. Kilimayer. Hoffmann. KofSer. Berent i.t.d. BUČNO OLJE, sveže in pristno, priporoča I. Hochmiiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ul 7. 2154 NOVOZGRADBA. tri sobe tn kuhinja, hlev, velik sadonosnik, 90.000 Din. Hipoteka je 30.000 Din, za ostanek se vzame hran. knjižico. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ul. 28. 2242 HIŠA, tristanovanjska,. nova, z velikim vrtom, na prodaj, potreben kapital 55.000 Din, drugo hipoteka. Vprašati pri Ivanu Kosu, Krekova ulica 5. Tezno PTi Mariboru. 2244 KOLO ZA 480 DIN prodam Praprotnikova ulica št. 11. 2256 Kupim KOLO. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Ve-černika« pod »Kolo«. 2241 LEPO STANOVANJE, tri sobe s kopalnico, lepim vrtom, kompletno Din 775.—. odstopim samo dotičnemu, ki mi odkupi nekaj pohištva, jako poceni. Vpraša se v upravi lista. 2184 Sobo odda OPREMLJENO SOBO. strogo separirano, z vhodom iz stopnic, oddam. Tatten-bachova ul. 18, III., 14. 2223 NOVO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, oddam boljši osebi. Nekrepova ulica št. 6, vrata št. 6. 2247 SOLNČNO SOBO v palači pokojninskega zavoda oddam. Vprašati v Dr. Ver stovškovi ulici 4, I., desno. 2250 V nalem VELIKO, SVETLO. KLETNO SKLADIŠČE, betonirano, oddam v najem. Vprašati Prešernova ulica 18, L, vrata 6. 2207 TRGOVSKI LOKAL najbolj prometna točka mesta (Glavni trg) dam v najem. Naslov v upravi. 2234 NOVO HIŠO, tri sobe, kuhinja, klet. pralnica, drvarnica in vrt, dam v najem. Cena nizka. Poizve se: Dravska ulica 10, Benet. 2237 Stanovanje LEPO STANOVANJE oddam s 1. julijem mirni stranki brez otrok. Krčevina, Aleksandrova cesta 13. 2249 OPREMLJENO SOBO, lepo, oddam boljšemu gospodu. Vrazova ulica 6. pritličje levo. 2254 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, na lepem kraju, poleg sodišča, oddam s 1. julijem. Wildenrainerjeva ul. 11, III. 2276 Ženitve GOSPODIČNA z Din 30.000 želi poročiti starejšega uslužbenca ali boljšega kmeta. Naslov v upravi lista. 2217 Službo dobi IŠČEM GOSPODIČNO za vezenje in toledd. Čep. Prešernova ulica 18. 2231 DEKLE, tudi začetnico, ki zna navadno kuhati, sprejmem takoj. Ponudbe pod K. M. na upravo lista. 2228 POMOČNICO IN UČENKO za perilo sprejme Čep, Prešernova ulica 18. 2230 UČENCA za torbarsko stroko sprejme Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 2186 Službo išže NATAKARICA z osebno pravico, išče nameščanje. Naslov v upravi Ve-černika. 2243 SAMOSTOJNA ŽENSKA, poštena, išče mesta kot snažilka pisarniških prostorov ali stopnic. Ponudbe prosim na upravo »Večernika« pod šifro »Poštena«. 2245 Pouk ZAKAJ OBISKUJEJO VAŠI OTROCI LEGATOVO ŠOLO? Ker je Legatova šola na najboljšem glasu, tudi dobivajo Legatovi absolventi hitro služ bo. Vpisovanje Maribor. Vrazova ulica 4. 2227 Prvovrstni muškatelec in ruiandec od 5 litrov naprej prodaja Vinogradnik SPAROVrHL Počehova 78. Steklenice se lahko oddajo v Krekot« ulici 12, Maribor. se podpisani zahvaljujem za izplačano podporo, ki sem jo prejel po smrti g. Antona Kermak Vsakomur priporočam to važno Ustanovo’ Br ester ni ca, dne 8. junija 1933. JAKOB BR1ŽNAR. • » na prodaj. Ponudbe na „Aloma Company” Ljubljana, pod značko „Brezkonkurenčno‘. Proizvaja zgradbe električnih central na vodno moč, elektr. omrežja vsake vrste ter hišnih in zunanjih inštalacij, stanovanjskih hiš, tovarn in drugih objektov. Dobava vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo - generator-j e v, transformatorjev iz največjih svetovn. tvor-nic. 2017 Lastna specijalna po-pravljalnica aparatov, dinamov, elektromotorjev, transformatorjev. Prodaja inštalacijskega blaga, lestencev', svetilk, žarnic itd. — ILIC Vladislav, elektrotehn. podjetje, MARIBOR, Aleksandrova c. 24. Tel. 27-44 Pozor! Hotelirji, gostilničarji in kuhinje! Razpošiljamo v vsak kraj, franko pakovanje in prevbz* žive žlahtne sladkovodne velike solo-rake, pakovane v specialnih košarah po 100 komadov za ceno 296 Din. Za rake jamčimo, da bodo prispeli v Vaš kraj zdravi in živi. Pri naročilu prosimo, da se nam pošlja denar v naprej, ker se raki sicer ne razpošiljajo. * Naročite še danes! Eksport rakov FUAD PRCIC, TUZLA Javno zahvalo Ljudski samopomočivMariboru ki mi je izplačala po smrti gospe Leopoldlne Masten pripadajočo podporo točno. Društvo vsakomur najtopleje priporočam. Maribor, dne 14. junija 1933. JAKOB PREAC. Halo! V nedeljo Halo! otvoritev vinotoča na Sv. Lucije bregu v Kamnici, samo 15 minut od cerkve. Lep razgled na Maribor. Dobra kapljica« Očka Jernej' Originalne amerikanske nadomestne dele za CHEVROlET-flVTOMOBIlE kupite najceneje pri L. KARDOŠ-U, MARIBOR TRG SVOBODE 1 22» Rabljene avtomobile. Olje, avto-plašče. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenenega sočutja ob prebridki izgubi naše nenadomestljive dobre zlate mamice, soproge, sestre, tašče in stare mamice, gospe Josipine Stojkovič kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev, šopkov in cvetja se najtopleje zahvaljujemo. Posebno Zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom, ki so skušali blagopokojni ohraniti življenje, čč. duhovščini, čč. sestram, dalje pevskemu društvu »Jadran za v srce segajoče žalostinke, vsem onim, kateri so nas tolažili v teh težkih dneh ter končno vsem, ki so Jblagopokojnico spremili na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem in vsakomur posebej naša srčna hvala. Maribor, dne 14. junija 1933. 2218 Neutolažljivi. Centrala : MARIBOR Podružnica : CELJE v iMtni novi palači na Ofliu G os potko-Slovenske ulice na.proti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice in tekoči račjim proti nojugodnejSemu obrestovanju ^ Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. nnuni iiiiim hihhiuhhiuh ..................................................,==S..f Moško perilo Mi po meri) Tekstllana BUdefeldt Nizke cenel Mirja konrorcH .Jot«. , LIAH.nl: pra.fct.vnik In ur^nfc RADIVO.I REHAR v Maribora. Tiste. Mariborska tiskarna d. d., predstavnik otANKjO DETELA v Mannom