Glasilo Antifašistične slovansko-italifanske ženske zvezo za Vzhodno primorsko okrožje
Let« L ★ Štev. 5.
Prvomajsko tekinovante žena
. ,^oz*vu. ki ga je dal Glavni odbor enotnih indikatov na prvomajsko tekmovanje na vse e ovno ljudstvo B cone, so se tudi naše žene v P° ni meri odzvale. Čim so zvedele naše žene za Poziv na tekmovanje, so se ga udeležile z za-ostjo, da moramo prav s prostovoljnim delom, a moramo z organiziranim delom pripomoči ta-
0	delavci kot kmetje, tako žene kot mladina, a.. ,.0™0 pospešili prihod našega velikega dne,
Priključitve Trsta, Gorice in vse Julijske Krajine • jederativni ljudski republiki Jugoslaviji. Pod s^slom: Na prvomajsko tekmovanje za čim prejš-1® priključitev k Jugoslaviji, so se lotile dela ■ ^ žene iz najbolj prizadetih vasi, lotile so se 2žradnje porušenih domov na Lokvah in v Če-Povanu, na Brjah in Otlici, Pregarjah in Suhor-
lotile so se obdelovanja polj in so obdelale zemljo 100%, pomagale so v veliki meri pri na-®gah socialnega skrbstva, posebno še pri mla-inskem skrbstvu. V zvezi s prvomajskim tekmo-mijem so žene pristopile organizirano k razši-
1	Vl in organizacijski utrditvi naše borbene organizacije.
. S tem so žene v veliki meri pripomogle, da ® je delo v okviru prvomajskega tekmovanja tu-j.1 Pr* nas na Primorskem v B coni, kjer imamo J, ko oblast, kjer imamo vse pogoje za načrtno e °i v precejšnji meri izpolnilo.
. _ Naše žene so aktivno sodelovale pri ustvar-d 1U na^rtov krajevnih tekmovalnih komisij, so-e ovale so pri ustvarjanju načrtov okrajnih tek-ovalnih komisij, kakor tudi pri izdelavi načrta
0	rožne tekmovalne komisije. Ves čas tekmovala so se potom svojih organizacij trudile, da bi
°Se^e večie usPehe
s Na podlagi poročil, ki smo jih dobili v zvezi j. P.rv°majskim tekmcwanjem, na podlagi objav-^lanih rezultatov uspeiiov prvomajskega tekmo-anja smo me žene Slovenskega Primorja in Istre “kazale, da smo vredne svetlih tradicij naše lr* letne narodno-osvobodilne borbe, da smo °ale zagrabiti danes za ustvarjalno delo, za gospodarski dvig naše domovine, kakor smo v j e. v času najtežjih borb stati odločno in 2*rajno v prvih vrstah.
, Žene so se lotile tekmovanja z zavestjo, da 0?° mnogo pripomogle k čim prejšnji rešitvi r?.Seža bistvenega vprašanja, k čim prejšnji pri-
1	"*“itvi Trsta, Gorice in celotne Julijske Krajine “’BSoslaviji.
j. kravico, da postanemo jugoslovanske držav-hn6' smo s‘' me žene iz Bajnščic, iz Vojskega, Btlice in iz vse primorske zemlje pridobile že tan,° 2 dejstvom, da smo Slovenke. Potrdile smo Pravice pa z žrtvami, ki smo jih na strani na-,v . Zaveznikov dajale v času naše domovinske 0jne. Pridobile smo si to pravico s krvjo naših jajaoljših žena, z napori naših partizanskih ma-er' s trpljenjem naših partizank in terenk.
Prav zato, ker še niso uresničene naše pra-lc,*e zahteve, je bilo tudi naše prvomajsko tek-“vanje posvečeno predvsem našemu glavnemu 1 )**> da bomo z delom čim prej omogočili, da bo akrat za vselej padla krivična demarkacijska '5‘ia, ki nam je bila vsiljena, da se bomo v virn Titove Jugoslavije mogli čim prej priklju-1 1 delovnim množicam Slovenije in celotne Ju-Koslavijg, kjer bomo edino imeli zagotovilo, da 1 , obdržimo pridobitve naše svete domovinske ..0laOt kakor tudi, da si bomo ustvarjali lepše lv |a**je zase in za naše otroke.
, Žene Vipavskega okraja so organizirale v tem asu šivilsko delavnico, kjer so se na prostovolj-1 hazi združile 1. maja v šivilski zadrugi.
, Kmetice so poskrbele, da se je vsa zemlja ““delala. Poleg tega so obdelali tudi nove vino-s,rade. Pri popravilu medkrajevnih cest, pri od-,.ra**jevanju ruševin in pri pomoči najpotrebnej-ln* so tekom tekmovanja napravile 10.765 ur Prostovoljnega dela. Priredile so 10 samostojnih Prireditev, drugod pa sodelovale, da se je izvršil P° prosvetnih društvih tekmovalni načrt. Po--“bno prisrčen je stik vipavskih žena z našo voj-skp. Povsod v vseh vaseh žene prostovoljno pernii0 'n šivajo našim vojakom Darovale so jim a® spodnjih hlač, 8 vrhnjih hlač, 50 srajc, 44 Parov nogavic, 15 maj, 11 vrhnjih jop in robcev Ijše žene so obiskale invalide v Postojni in .ariji in jih obdarile. Nesle so jim 20 kg keksov prepečenca, 500 cigaret, 10 kg pomaranč, 301 Vlna, 5 1 žganja in 50 jajc.
Najbolj aktivno so sodelovale pri pomoči, ki s° jo v zvezi z množičnimi organizacijami OF P°dvzele naše žene ža pomoč Trstu, za pomoč Vsem antifašističnim borcem cone A.
Prav tako so tekom tega časa nabrale '■510 lir za akcije v okviru nalog socialnega
skrbstva.
. Za mladinski dom v Podkraju so zbrale 2.144 lir, za invalide v invalidskem tednu so obrale 13.015 lir, v tednu otroka so nabrale S62 lir, v denarni zbirki za pomoč Trstu so nabrale 17.187	lir in prostovoljnih prispevkov
'502 Hri,
Prav tako so žene organizirale in izvedle akcijo za zbiranje tekstilnega blaga.
Ilirska Bistrica: V času prvomajskega tekmovanja so žene postavile svoje organizacije še po S vaseh. S tem so pritegnile v organizacijo na “bvo še 765 žena. Posebnih organizacijskih sestankov po vaseh je bilo v tem času 765, dočim s« žene v polni meri udejstvujejo pri množičnih vaških sestankih
, Prostovoljnih delovnih ur na polju obnove :n “bdelave polj kakor tudi pri pomoči najbolj po-rebnim družinam so naredile žene Bistriškega “kraja 96.050. Posebno so se pri prostovoljnem e u Izkazale žene iz vasi Huje.
Pri krasitvi hiš v zvezi s prihodom mednarodne komisije in pri postavljanju slavolokov so žene sodelovale 40%.
. . Pri nabiranju hrane za antifašistične borce, s* j*h preganja v A coni civilna policija, so do-s®gle sledeče uspehe: nabrale so 10 q krompirja, ‘9 krušne móke, 2q fižola, 25 kg masti, 185 kon-Zerv in 1750 jajc.
V času invalidskega tedna so šle žene 8. vasi
obtakat vojne invalide v Postojno. Podarile so
Ajdovščina, 11, maja 1946.
Ljudska vlada S!ovenije - porok naših
pridobljenkh pravic
Na 5. maja je minulo leto dni, od kar si je slovenski narod pridobil svojo prvo ljudsko vlado v Ajdovščini, v zeleni Vipavski.
Minulo je leto dni od dneva, ki pomeni popoln preobrat v zgodovini slovenskega naroda. Prvič v vsej naši zgodovini smo postali državni narod, ki se v vsem opira na svojo ljudsko oblast in na ljudsko vlado, ki je najvišji izvršni organ najširših ljudskih množic našega naroda.
S tem zgodovinskim dnem smo naredili konec stoletnemu izkoriščanju najširših delovnih množic našega naroda, naredili smo konec vsem hlapčevskim ponižanjem, ki jim je bil naš delavec in naš kmet stalno izpostavljen. Iz naroda hlapcev smo postali narod junakov, narod, ki je zavestno vzel svojo usodo v lastne roke in ki stopa po začrtani poti v boljšo bodočnost.
Ko je leta 1941. okupator zasedel našo zemljo, ko so si jo kot lačni volkovi razdelili /italijanski, nemški in madžarski fašisti, se je uprl vsak zaveden Slovenec, se je uprla vsaka zavedna Slovenka. Napovedali smo boj tujcu, ki je v svoji pohlepnosti bil prepričan, da nas bo v najkrajšem času izbrisal z zemeljske oble.
»Ne!« je rekel takrat vsak pošten Slovenec. »Raje umreti kot hlapčevati!« Slovenski narod se je polnoštevilno odzval pozivu OF, ki ga je dala na ves slovenski narod že pomladi 1941.
Začel se je oborožen odpor, začela se je ostra, neenaka borba, začela se je borba na življenje in smrt, začela se je borba s parolo: kri za kri, smrt za smrt! Trpljenje, glad, mraz in vsakodnevni napori so bili stalni spremljevalci naših partizanov. A kljub vsem težkočam so naše vrste dnevno naraščale. Vsak partizan, vsak terenec, vsaka mati in žena, — vsi so se zavedali, da morajo dati od sebe vse, prav vse, da si pribore narodno svobodo, da si pribore in zagotove lepše življenje, kjer ne bo našega delavca, našega kmeta in bajtarja tlačila skrb za vsakdanji kruh, da si pribore življenje, kjer ne bo več izkoriščanja človeka po človeku, kjer bodo dani pogoji za napredek in blagostanje.
Tako je rasla naša vojska od malih partizanskih edinic preko odredov do divizij, korpusov in armad in z našo armado se je rodila, rasla in se razvijala tudi naša ljudska oblast. V naših prvih edinicah narodne oblasti so sodelovali vsi: možje, žene in mladina.
Naša žena, naša kmetica in delavka sta z razvojem narodno-osvobodilnega gibanja in z razvojem ljudske oblasti doživeli velik duhovni preobrat. Naša žena, ki je bila prej ves čas, desetletja in stoletja odtegnjena tako političnemu življenju kakor tudi izgradnji gospodarskega in kulturnega življenja, se je vključila v naše bojujoče se edinice kakor tudi predvsem v ljudske odbore. Naše žene so nadomeščale može in sinove, ki so se borili v partizanskih odredih. Naši na-rodno-osvobodilni odbori so morali po vaseh oskrbovati našo vojsko, opravljati so morali vse delo ljudskih oblasti, deliti podpore potrebnim, skrbeti za gospodarstvo itd.
Razmahnilo se je tudi politično delovanje, kjer so prevzemale iniciativo zmeraj širše ljudske množice.
Naše ljudske množice in z njimi tudi naše žene so že od vsega začetka vedele, da so na-rodno-osvobodilni odbori osnovne celice naše ljudske oblasti, da so to celice, ki preko okrajnih in okrožnih odborov zajemajo milijonske množice delovnega ljudstva. Naše množice delovnega ljudstva so se od vsega začetka čisto jasno zavedale, da jim samo ljudska oblast, ki so si jo v trdi borbi z zunanjimi in notranjimi sovražniki pridobili, lahko zagotovi, da si bodo obdržali in še nadalje razvili vse pridobitve narodno-osvobodilne borbe.
Prav zato, ker so se naši narodno-osvobodil-ni odbori izkazali kot največje jamstvo za vse pravice, ki si jih je delovno ljudstvo tekom borbe pridobilo, so uživali trdno zaupanje najširših ljudskih množic.
Naše žene so, posebno še na Primorskem, prednjačile v borbi. Stopile so v borbo za veliki cilj nacionalne osvoboditve in združitve vseh Slovencev v Jugoslaviji, obenem pa so stopile v boj za dosego splošnih demokratičnih pravic žena. Naša kmetica in naša delavka iz Ilirske Bistrice sta stopili v borbo s trdno zavestjo, da si kujeta v zvezi vsega delovnega ljudstva boljše življenje sebi in svojim družinam. Prav iz te trdne zavesti naših žena je izvirala tudi vztrajna in nepopustljiva borbenost naših žena, ki jo je občudoval širni svet.
Borba proti fašizmu je bila obenem tudi borba za ženske pravice, za žensko enakopravnost Naša žena in mati je stopila v borbo, da si pridobi enakopravnost tako na političnem kakor tudi na gospodarskem in kulturnem polju, stopila je v borbo, da bo zagotovila Boljšo, brezskrbno mladost svojim otrokom, da bo enkrat za vselej odpravila poniževalno razliko med zakonskimi in nezakonskimi otroci. Ker je videla popolno izpolnitev svojih osnovnih zahtev v naših narodnoosvobodilnih odborih, v celicah naše ljudske oblasti, je vstopala aktivno v krajevne narodnoosvobodilne odbore, v okrajne in tudi v okrožne narodno-osvobodilne odbore. Tako je bila tovarišica Vida Tomšičeva tudi že v prvi vladi Slovenije imenovana na čelo enega najvažnejših ministrstev. Kakor so bili ženam za časa borbe prav
narodno-osvobodilni odbori jamstvo za dosego demokratičnih pravic, prav tako je danes Ljudska vlada Slovenije najširšim množicam žena najboljše jamstvo za trdnost njihovih pridobljenih pravic.	•
Ko je pred letom dni po naših vaseh završalo, da se bo 5. maja imenovala prva slovenska vlada Slovenije v Ajdovščini, niso naše žene prav nič pomišljale, ali bi se udeležile te svečanosti ali ne. Prišle so z zavestjo, da so tudi one v veliki meri doprinesle, da so 'tudi one ustvarile pogoje za to, da si je slovenski narod prvič v svoji zgodovini lahko postavil svojo vlado. Prišle so žene iz Brkinov, prišle so iz Brd in iz Istre, kakor tudi iz vseh drugih delov Primorske. Ljudska vlada Slovenije je bil plod njihove štiriletne borbe, njihovega štiriletnega trpljenja in gorja.
Ko smo letos v Ajdovščini proslavljali spominsko obletnico ustanovitve naše prve vlade, pa smo se me primorske žene še bolj zavedle kakor kdaj koli, da naša borba še vedno ni v celoti zaključena. Zato smo ob tej priliki sklenile, da ne bomo v naši borbi po združitvi z materjo Jugoslavijo popustile niti za las! Ta cilj je vodil naše borke po terenu, ta cilj je vodil te-renke, je vodil bolničarke po partizanskih bolnicah, ta cilj stoji pred nami in ne odnehamo prej, dokler ga do kraja ne dosežemo!
1. maj v Trstu nas je utrdil
1. maj, največji praznik delovnega ljudstva, je za nami. Ponovno so delovne množice Trsta, Gorice in vse Julijske krajine dokazale, da so v svoji enotnosti in nepopustljivosti nepremagljive.
Dočim se je 1. maj praznoval širom Jugoslavije v znamenju pravic, ki jih je delovno ljudstvo, ki so jih delavci, kmetje in delovna inteligenca dosegli tekom naše svete domovinske vojne, dočim je delovno ljudstvo Jugoslavije praznovalo največji delavski praznik v znamenju uspehov, ki jih je ljudstvo doseglo tekom prvomajskega tekmovanja na vseh pcKlročjih dela, smo praznovali delavci, kmetje in delovna inteligenca naše Primorske 1. maj v znamenju odločne borbe za naše osnovne narodne, gospodarske, kulturne in zgodovinske pravice. Mogočna manifestaci ja vsega, delovnega ljudstva v Trstu tako na predvečer 1. maja v bakladi kakor predvsem nepozabna manifestacija vseh demokratičnih antifašističnih množic vse Julijske krajine na trgu Unità, je dokazala, da naše delovno ljudstvo nadaljuje s svetlimi tradicijami naše narodno osvobodilne borbe, da nadaljuje z borbo za naše osnovne pravice, ki bi nam po vsej pravici že morale biti priznane.
Naše množice, in posebej še naše žene so se polnoštevilno odzvale na manifestaciji 1. maja v Trstu. V teh dneh je padla demarkacijska črta, vstala je vsa Primorska, ki je izrazila soglasno zahtevo vseh demokratičnih množic po priključitvi Trsta in celotne Julijske krajine k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Čeprav od daleč, so se naše žene odpravile na pot iz tolminskega, iz cerkljanskega, iz vipavskih vasi in iz najbolj oddaljenih vasi Istre. Na tej poti jih ni moglo prav nič zadrževati. Naše žene so se zavedale, da moramo ob obletnici osvoboditve Trsta po naši junaški jugoslovanski armadi, spet znova dokazati neizpodbitno dejstvo, ki je s krvjo in s trpljenjem zapisano v zgodovino naše Primorske, da namreč Trst kot srce Primorske, da Trst kot naj-večja luka Jadranskega morja pripada zaledju, ob katerem diha, od katerega se hrani in napaja. Šle so, da izrazijo, da ne bodo nikoli pristale na deljivost Primorske, da potrdijo po enem letu svobode zahteve naše svete domovinske vojne. Šle so, da podprejo demokratične množice italijanskega in slovenskega ljudstva Trsta in celotne A cone, ki je moralo po največjih krvnih žrtvah, ki jih je doprineslo v borbi na strani naših zavez-
jim 67 kg peciva, 18 kg suhega sadja, 150 kg svežega sadja, 10 kg pomaranč, 56 konzerv, 28 zavojev peciva, 156 jajc in 2500 cigaret.
V raznih nabiralnih akcijah na področju socialnega skrbstva so žene Bistriškega okraja nabrale 33.970 lir. S tem v zvezi so žene obdarile najbolj potrebne družine vojnih vdov tako v Ilirski Bistrici kakor tudi na Pasjaku. Tekom tega časa so pridobile še 200 novih naročnic za »Našo ženo«.
Žene Knežaka, Pasjaka, Sušaka, Pregarij in Huj vršijo najbolj načrtno in smotrno prostovoljno delo v sodelovanju z mladino. Najbolje je izvedena povezava žena z mladino v Novokračinah.
Žene Knežaka, ki so dobile sladkor za dojenčke in noseče matere, so predale sladkor preganjanim antifašističnim borcem A cone.
Prav tako so žene v veliki meri pokrenile akcijo za zbiranje tekstilnega materiala kakor tudi za zbiranje vsega drugega blaga, ki je nujno potrebno za razvoj naše industrije.
Postojna: Prav tako se je izkazala Postojna v nabiralnih akcijah V akcijah, ki so jih pokrenile množične organizacije za socialno pomoč potrebnim so nabrale 44.000 lir. Za stavkujoče v Trstu 9000 lir, za Dom Toneta Tomšiča v Št. Petru na Krasu 3000 lir, v invalidskem tednu 16 tisoč lir, za Našega dijaka 10.000 lir in prostovoljnih prispevkov 6000 lir.
Prav tako se žene postojnskega okraja aktivno sodelovale v obnovi vasi, v izgradnji cest, v delu pri apnenicah. Tudi v postojnskem okraju je izvedeno tesno sodelovanje žena z našo hrabro vojsko.
Čisti dobiček, ki ga je imela AFŽ organizacija Postojne s prireditvijo »Dve nevesti«, 33 tisoč lic» s° razdelile med 48 najbolj potrebnih družin.
Posebno so se izkazale žene vasi Sajovče, ki
so jo požgali tekom borbe okupatorji, in ki je
gospodarsko močno izčrpana, ki pa vendar kljub vsemu izvršuje vse obvežnosti do skupnosti. Ob priliki obiska ranjencev v Velikem otoku so nabrale 26 jajc, nekaj mleka in 60 lir.
Predjama je nabrala v akciji za nabiranje tekstilnega blaga 75.5 kg cunj, 5 kg vate in 1.5 kg volne.
Prav tako so izvršile naše žene drugih okrajev delo, ki jim je bilo tekom prvomajskega tekmovanja naloženo.
Vendar moramo poudariti, da je bilo tudi v okviru našega prvomajskega tekmovanja premalo načrtnosti, premalo perspektive, ki nas bi morala pri sestavi tekmovalnih načrtov voditi. K tek-* movanju smo dostikrat pristopale čisto slučajno, kakor so se odpirale možnosti, dočim bi morale že vnaprej vse možnosti predvidevati in načrtno k njim pristopati.
Vendar nam je prvomajsko tekmovanje nudilo zelo mnogo dobre šole. Odslej bomo lahko na podlagi napak, ki so se pokazale pri našem okrožnem odboru, pri okrajnih tajništvih kakor tudi pri terenu, pristopile k delu bolj smotrno.
Uspehi prvomajskega tekmovanja pa, čeprav niso doseženi v meri, ki bi jo lahko ob teh pogojih dosegli, so nam kažipot k novemu načinu dela. Tudi naše žene so se odločile kakor vse delovne množice Jugoslavije, da bo prvomajsko tekmovanje samo začetek načrtnega dela, s katerim bomo začeli načrtno in smotrno razvijati naše narodno gospodarstvo.
Okrajna tajništva morajo pristopiti takoj k delu, da sestavijo smotrne načrte za nadaljnje delo.
Tekmovanje, ki smo ga pričeli in ki smo ga zaključili ob prvi stopnji razvoja 1. maja, pome-nja veliko prelomnico v našem odnosu do dela kakor tudi do naših oblasti. Naša žepa, delavka in kmetica se zavedata, da delata zase, da pomagata ljudski oblasti, ki je naša.
nikov, prevzeti spet novi fašistični teror podivjanih tolp. Na predvečer 1. maja so prhitele peš preko kraških gmajn, preko grmičevja in brinje-vih grmov, prihitele so peš, na vozovih, s kolesi, na avtomobilih. Žene iz Bajnščic so se srečale z brkinkami, vipavke z idrijčankami, žene B cone so se srečale z borbenimi italijanskimi in slovenskim delavkami, z borbenimi ženami našega Krasa.
Z enotnim, discipliniranim nastopom so naše žene kakor tudi vse naše ljudske množice dokazale, da je ni sile na svetu, ki bi kakor koli mogla razcepiti Primorsko na dva dela, da je ni sile ria svetu, ki bi ji uspelo, da bi odvrnila naše žene od prve in poglavitne borbene zahteve, ki jo ima naše ljudstvo v teh dneh, od zahteve po prinzanju naših velikih krvnih žrtev, ki so jih za našo skupno svobodo doprinesle v veliki meri tudi naše žene, od zahteve po priznanju naših velikih nadčloveških naporov naše vojske kakor tudi naših žena, ki so z delom na terenu kot politične delavke, kot bolničarke doprinesle za zmago velikih zaveznikov, a predvsem za našo dokončno zmago, zelo veliko.
Fašistične tolpe Trsta so bile razjarjene nad sijajno zmago demokratičnih ljudskih množic. Zato se je njih bes razlil predvsem v popoldanskih urah, ko so se naše množice vračale skozi središče mesta na svoje domove. Naše hrabre partizanske borke, naše terenke, ki so po terenu pod nemško okupacijo organizirale naše množice za naše narodno osvobodilno gibanje, naše kurirke in junaške bolničarke, ki so premagovale vse napore. da so nudile pomoč ranjenim tovarišem, so bile izročene najbolj nesramnemu zasmehovansju. Toda v naših srcih je rasla vedno krepkeje zavest, da nas je kot listja in trave, da smo kot plaz, ki ga nihče ne more ustaviti. V naših ženah je rasla zavest, da smo s svojo prisotnostjo, s svojim discipliniranim nastopom dokazali letos na 1. maj, da je Trst jugoslovanski kakor je naša junaška prmada dokazala pred letom dni, da je Trst jugoslovanski, ker so ga osvobodili naši borci, ker so naši partizani prelivali kri zanj, za Kras, za Čaven in Nanos.
Zato poudarjamo me, žene B cone, da ne moremo pristati na nobeno drugo rešitev našega življenjskega vprašanja kakor samo na rešitev, ki jo je predlagal naš najzvestejši sin Edvard Kardelj in da je ni sile, ki bi kakor koli mogla omajati cilj naše borbe: nedeljivost Primorske zemlje in brezpogojna priključitev Trsta, Gorice in Julijske krajine k materi Jugoslaviji.


RESOLUCIJA
knezonadškofu Karla M a ra otti ju
GORICA
Žene iz vasi Lokavca, zbrane na sestanku, dne 9. t. m., Vam pošiljamo, gospod škof, sledečo resolucijo:
Vaše pastirsko pismo, v katerem si drznete blatiti našo oblast in zanikate naše najsvetejše pravice, je vzbudilo v nas vseh veliko ogorčenje.
Poznate, gospod škof, Kristusov nauk. ki pravi: »Pojdite po vsem svetu, med, vse narode in učite moj nauk v vseh jezikih«? Vi, gospod škof, tegat niste nikoli razumeli. Vi ste prišli na našo zemljo ne kol duhovnik, ampak kot fašist in ker ni fašizmu uspelo, da bi nas potujčil z advzemo'm slovenskih šol in slovenskih uradov, sle mu pomagali še Vi in nam odvzeli ■ slovensko besedo tudi v cerkvi. Vi skušate še danes sejati med naše ljudi razdor in sovraštvo. Vi hočete potom Vaših duhovnikov vcepljati našim ljudem fašistične ideje. Me tega ne dopustimo, me smo zaradi fašizma pre-i mnogo pretrpele, naši možje, sinovi in bratje so krvaveli pod ognjem tistih pušk, katere ste Vi, gospod škof, blagoslavljali.
Končno smo zmagali. Danes imamo v naši domovini svobodo jezika in svobodo vere. Nihče nam v naši svobodni domovini ne krati pravice, da se birmajo naši otroci, a me odločno protestiramo proti temu, da jih birmajo fašistični škofje, tisti, ki pod krinko vere vodijo politični boj proti naši domovini in našemu ' ljudstvu Fašistični škofje naših | teženj ne morejo razumeti, zato zahtevamo, da se postavijo za nas slovenski škofje, iz naše srede, ki so izšli iz našega ljudstva.
Žene AFŽ
iz Lokavca pri Ajdovščini.
9. maj - praznik zmage
9. maj je za našo Jugoslavijo in vse napredne države, ki so se borile proti fašizmu, največji dan. To je obletnica dneva, ko je bil na vojaškem polju premagan fašizem. Za slovenski narod je to dan, ko je prvič v zgodovini dosegel svobodo, sad štiriletne krvave borbe. Na ta dan je vsakega Slovenca navdalo čustvo zadoščenja za prestano gorje, Pa ne samo 9. maj. Vsi zadnji dnevi pred devetim majem lanskega leta so bili dnevi največje slave, so bili dnevi zmage, ko je naša hrabra vojska osvobajala Istro, Primorsko s Irstom, Ljubljano, Koroško s Celovcem in Beljakom.
Kot vsi drugi se tudi naša žena predobro zaveda pomena teh dni. In kako ne, saj je v teh najtežjih dneh trpela tudi sama, kajti borila se je v istih vrstah z možmi in sinovi, nudila je borcem materialno pomoč, služila za bolničarko, in je nastopila tudi prvič v zgodovini z orožjem v roki kot borka. Zavedala se je pri tem, da je nastopil čas, ko bo lahko vrgla s sebe jarem, ki jo je težil vsa dolga stoletja, in se tako osvobodila in dosegla one pravice, ki jih ni žena še nikdar doslej imela.
Danes, ko praznujemo obletnico zmage, mislimo predvsem na to: Ali smo naloge, ki smo si jih zadali na prvi dan svobode, tudi izvršili? Ena največjih nalog je bila ta, da moramo vložiti vse sile v to, da stremo še zadnji odpor fašizma. Toda danes moramo na žalost ugotoviti, da se v svetu del ljudskih množic mora še vedno boriti proti ostankom fašizma, ki se, podprt od svetovne reakcije, javlja vse drzneje in drzneje. Dokaz za to je današnji položaj Španije in Italije, Churchillov govor, v katerem poziva vso svetovno reakcijo na ponoven fcoj proti Sovjetski zvezi. Ravno tako se pojavljajo fašisti v našem Trstu, importirani iz vseh vetrov Italije, ki imajo namen vnesti v naše enotne množice nesoglasje in razkol. Da jim seveda to ne bo uspelo, je dokazalo na praznik prvega maja naše svobodoljubno in napredno ljudstvo iz cele Julijske Krajine, ki se je zbralo v Trstu in na najveličastnejši način proslavilo ta praznik ter s tem dokazalo, da je ni sile, ki bi mogla streti slovensko-italijansko bratstvo, ki se je porodilo v času skupne borbe, in da je ni sile. ki bi mogla zatreti v njih voljo in najodločnejšo zahtevo po priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji. Obenem smo prav ob tej mogočni manifestaciji začutili, da smò pač dovolj močni, da bomo lahko strli peščico organiziranih fašistov, ki še danes razsajajo po Trstu in pri svojih podlih zločinskih podvigih uživajo podporo ZVU.
Pa ni treba iskati reakcije ravno v Trstu, najdemo jo tudi še doma, morda celo v svoji soseščini, Njene sile so sicer že razkosane, toda ona se še vedno poslužuje svoje zvite taktike, da se nam vtihotaplja v naše organizacije in skuša podirati to, kar mi gradimo. Posebno skuša izko-
riščati današnji težki gospodarski položaj B-cone. Tudi na kulturno-prosvetnem delu lahko opazimo, da si skuša reakcija ponekod ustvariti svoje pozicije in od tam vplivati na naše ljudstvo, ki kaže vedno več zanimanja za kulturo in prosveto.
Torej kot je dolžnost vseh demokratičnih sil sveta, da razbijejo Churchillov blok, da vržejo Franka itd., je dolžnost nas vseh, da končno počistimo z ostanki fašizma in da smo v tej borbi na političnem polju nepopustljivi, kot smo bili nepopustljivi v borbi z orožjem.
Takoj danes, ko praznujemo obletnico osvoboditve, moramo pristopiti ponovno k tej borbi in v njej prednjačiti kot smo prednjačili v NOB, da bo prihodnje praznovanje dvojno: druga obletnica zmage z orožjem in dan zmage nad zadnjimi ostanki fašizma.
Ko bo dobojevan ta boj, bo brezdvomno dosežen tudi cilj, ki smo zanj pripravljeni žrtvovati vse: to je priključitev k Federalni ljudski republiki Jugoslaviji. Z dosego tega cilja nam ta veliki praznik ne bo več kalila grenka zavest, da nas ločijo od Jugoslavije še razne črte, ki jih mi sicer ne priznavamo, ki so nam jih pa postavili da bi nas gospodarsko slabili in kar zavira naš razvoj, ki hoče čimprej doseči isto raven kot jo ima v Jugoslaviji.
Tudi žena si bo danes ob obletnici 9. maja zadala v tem pogledu novih nalog in prepričani smo, da jih bo tudi izvršila. Pa ne samo, da bo bojevala boj na političnem polju, napravila si bo na dan obletnice zmage nove načrte, po katerih bo še dalje pomagala pri gospodarski obnovi naše dežele.
Po vsej Jugoslaviji je po osvoboditvi naša AFŽ napravila velik korak naprej. Žene so se lotile novih nalog. Koliko* dela opravljajo po tovarnah in delavnicah ženske roke, koliko je že pravih udarnic v industriji, ki so izumile boljše načine dela in koliko pravih junakov dela je izšlo iz vrst žena v tem letu svobode! V trumah so se vrgle na odstranjevanje ruševin, opravljajo dela, ki jih prej niso bile vajene, a so se v na-rodno-osvobodilni borbi navadile tudi tako zvanih moških del. Največjo aktivnost pa je dosegla AFŽ v nalogah socialnega skrbstva, kjer je skrbela za tisoč nebogljenih otrok, invalidov; prevzemale so skrb za dečja zavetišča, za ustanavljanje jasli in domov. Jasno je, da jim ostanejo tudi nadalje te naloge ene izmed glavnih.
S ponosom lahko zre žena na plodove svojega dela v letu svobode jn prav gotovo je, da si bodo žene ob obletnici zmage, obletnici preloma, ki je napravil konec njihovemu zatiranju, suženjstvu in preganjanju, zadale novih nalog, ki jih bodo izvrševale še z večjo vnemo, da bo prihodnji 9, maj dan zmage v obnovi, ki bo zadovoljila ljudstvo, ki danes še v marsičem čuti pomanjkanje. Obnova bo torej velik pripomoček v boju proti fašizmu, zato ob obletnici’ zmage v novo obletnico s parolo: Na delo in zopet na delol
Naši otroci so potrebni oddiha
Bliža se čas šolskih počitnic, ko bomo morali nuditi naši mladini, predvsem tisti, ki živi v slabih socialnih razmerah, v požganih in porušenih domovih, prijeten oddih. V našem delu Primorske bo odsek za zdravstvo in socialno skrbstvo pri Pov. PNOO za Slovensko Primorje organiziral za šolsko mladino od 7 do 13 let in za vajeniško mladino zdravstvene počitniške kolonije, letovanja in delovna taborenja po vsej vzhodni Primorski.
Pri tem nismo prezrli otrok tistega dela Primorske, kjer ima naša Ljudska oblast vezane roke, reakcionarna oblast pa ne nudi našemu ljudstvu nobene pomoči. Tudi zanje smo v mejah možnosti pripravili počitniško kolonijo in s tem dokazali, da skrb in pomoč naše Ljudske oblasti vsem potrebnim ne preneha ob demarkacijski črti, temveč sega povsod tja, kjer čuti ljudstvo za nas in se žrtvuje za našo idejo. To so dokazale neštete manifestacije v Trstu in Gorici ter po vsej ostali Julijski Krajini, dokazujejo tudi žrtve zločinov fašističnih tolp, ki še vedno napadajo zavedno 1 judstvo, ki odločno zahteva samo svojo pravico — pripadnost k FLRJ.
Prejšnje leto so mnoge žene v našem delu Primorske povabile k sebi na počitnice otroke iz okolice Trsta in Gorice; mladina se pa žal ni mogla odzvati plemenitemu vabilu naših žen, ker je prihod otrok ovirala tamkajšnja reakcionarna oblast. Tudi letos hočejo naše skrbne primorske žene razbremeniti svoje tovarišice-matere iz zahodnega dela Primorske vsaj za nekaj 'časa njihove največje skrbi — skrbi za otroka. Iskreno zahvalo smo dolžne vsem tistim ženam, ki so nam že poslale povabila za sprejem otrok iz okolice Trsta in Gorice na počitnice, kjer bodo uživali in se veselili z našo mladino v sončni, svobodni deželi.
Za izvedbo počitniških kolonij nas ne plašijo pičla denarna sredstva, ki jih imamo na razpolago, ker vemo, da bomo dobili odziv in vsestransko pomoč vseh množičnih organizacij, posebno pa nas žena: saj smo dokazale pri mnogih nabiralnih akcijah za osirotelo deco in za reveže, da je na višku naš socialni čut do vseh trpečih in pomoči potrebnih.
Tudi v tem primeru se bomo me žene potrudile, da bo naša mladina, ki ji žal ni bilo prikrajšano nobeno gorje v času domovinske vojne, mogla uživati res brezskrbne letne počitnice.
S široko razlago bomo vsemu ljudstvu pojasnile, kako potrebne in koristne so počitniške kolonije za mladino, da se v njih zdravstveno šibka deca okrepi, zdrava mladina utrdi in se pod skrbnim nadzorstvom naših mladincev in mladink navaja na življenje v skupnosti.
Me žene se bomo lotile tudi same organizacije počitniških kolonij; zastopnice naše antifašistične fronte morajo biti članice odborov za počitniške kolonije pri okrajnih in krajevnih NOO, ki bodo samostojno v okrajnem in krajevnem področju izvedli letovanja in delovna taborenja.
Že pri odbiri mladine za počitniške kolonije moramo žene paziti, da ne bo prezrt noben otrok, ki živi v slabih socialnih razmerah, kajti prvenstveno se mora vpoštevati zdravstveno in socialno stanje otroka.
Otrokom revnih mater, vojnih vdov in ma-• ter, ki so izgubile v vojni vse imetje, bomo žene priskrbele vse potrebno, da bodo lahko odšli na počitnice. Saj potrebujejo malo: 2 rjuhi, jedilni pribor, skodelico in krožnik, toda žal premnoge matere niti tega ne morejo dati svojemu otroku.
Počitniške kolonije bodo prejemale hrano na živilske karte malih kolonistov; žene pa bomo z nabiralno akcijo v živežu podprle, da otrokom ne bo primanjkovalo ničesar, kar je potrebno za njihovo telesno okrepitev, predvsem krušna moka, koruzna moka, fižol, krompir, maslo itd.
Iz zdravstvenih razlogov je nujno, da pred odhodom pregledamo vse koloniste, jih očistimo uši in garij ter poskrbimo, da bodo njihova oblačila oprana in čedna. Vsem tistim sirotam, ki jih žal njihove matere ne morejo preskrbeti z oblačilom, bomo me žene darovale oblekce, da ne bodo odhajali na počitnice žalostni in z občutkom manjvrednosti.
Žene in matere! Tudi denarno moramo podpreti počitniške kolonije. Kulturne prireditve, ki jih bomo napravile v tem času, naj bodo v prid sirotam v počitniških kolonijah! Razen tega pa naj denarna nabiralna akcija zajame vse primorsko ljudstvo!
Sodelovanje nas žena pa naj ne obstoji samo v zbiranju sredstev in v pripravljanju otrok za počitniške kolonije; prevzele bomo tudi v svojo popolno oskrbo letovanje otrok v svojem okraju ali kraju.
Z organiziranimi pogostimi obiski nas žena malih kolonistov v počitniških kolonijah bomo razveselile s toplo, ljubečo besedo njihova otroška srca in jim s tem najbolj dokazale našo iskreno materinsko ljubezen.
Žene. to nalogo, ki si jo zadajamo, bomo izvedle uspešno le tedaj, če se lotimo dela res množično in načrtno. Zato se moramo čimprej povezati z odbori za počitniške kolonije, ki nas bodo seznanili s podrobno organizacijo počitniških kolonij.
Z udarniškim sodelovanjem nadaljujmo me Šene v tem smislu naše prvomajsko tekmovanje!
Žena in RKS
Ko se je naš narod boril v zadnji vojni na življenje in smrt za svoj obstanek, za svoj prostor pod soncem in za svojo čast, je svojo dolžnost v polnem obsegu izpolnjevala tudi slovenska žena in se je s svojim ljudstvom enakovredno borila.
Od začetka so naše žene pomagale partizanom z življenjskimi potrebščinami, hrano, perilom in obleko. Obveščale so borce o premikanju sovražnika, skrivale ranjence in bolnike po svojih domovih, zbirale za borce orožje, širile propagandni tisk, dajale streho političnim delavcem, zbirale hrano in obleko za žrtve po taboriščih in ječah. Mnoge pa so same zagrabile za orožje in so borile ob strani mož in bratov. Osvobodilna borba je prinesla poleg vojaške zmage največji uspeh — ljudsko oblast, ki jo podpirajo množične organizacije. Med temi je bilo posebno mesto odmerjeno RKS. V organizaciji prej obstoječega RK se je z òkupacijo m z osvobodilno borbo izvršil preobrat. Ustanovitev RKS je rodila potreba glede na notranji in zunanji politični položaj. RKS je bil ustanovljen po mednarodnih pravilih za vršitev vseh nalog, ki jih mora društvo RK vršiti v vojnem in mirnem času. RKS
je množična organizacija in sloni na vzajemni samopomoči, podpira s svojim delovanjem ljudsko oblast in sodeluje v tesni poiMizanosti z drugimi množičnimi organizacijami. RKS je samostojna ustanova in obenem federativen član društva Crve-nog Krsta FLRJ. Njegova naloga je samostojno in v povezavi z vsemi množičnimi organizacijami, kakor tudi v sodelovanju z oblastjo, delovati v korist pomoči potrebnim. Ves delokrog RKS se da označiti v kratkem: skrb za ljudsko zdravje, ublaževanje vojnega gorja in ublaževanje posledic raznovrstnih splošnih nesreč. V povojnem času je ena( glavnih nalog RKS obnova. RKS je bil ustanovljen leta 1944 8. junija na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Med klicatelji ustanovnega občnega zbora je bil tudi naš kraški rojak dr. Marušič, minister zvezne vlade. Upravno je RKS organiziran kakor ljudska oblast, obstajajo krajevni, okrajni in okrožni odbori in glavni odbor RKS.
Tudi RKS je doprinesel v boju za svoj obstoj in razvoj številne žrtve. Na Primorskem, Notranjskem in v Kostanjevici je padlo deset odbornikov RK, sedem jih je bilo zaprtih, v številu teh žrtev
pa ni všteto bolniško osebje po bolnišnicah in vojaških edinicah. Toda vse ovire in vsa preganjanja niso ustavila nadaljnjega organiziranja RKS. Malo pred osvoboditvijo je RKS imel nad 25.000 članov, ki so bili organizirani v 418 enotah.
Velikansko je delo, ki so ga izvršile med osvobodilno borbo, in ki ga še vedno vrše slovenske žene v okviru delovanja RK na vseh poljih karitativnega udejstvovanja. Med borbo so se izvedle neštete akcije, pri katerih si je žena pridobila neprecenljive zasluge in tako dejansko pripomogla k zasluženi zmag: naših narodov. Vršile so se akcije, za sladkor za naše dojenčke, za pleničke iz zavezniških padal, mlečne akcije, akcija »vse za našo vojsko« kot posebna akcija, dočim je bilo delovanje za naše ranjence in bolnike stalno. Poleg akcij so žene nabirale izven akcij prostovoljne prispevke, zlasti v žganju v zdravstvene svrhe, nabirale so suho sadje, suho hrano Itd. Zbirale so med ljudstvom za vojsko obleko, obutev, odeje, sanitetni material, cigarete in denar. Uspešen je bil vsako leto teden RKS, ko so zlasti žene nabirale prispevke in nove člane. Žene so v okviru RK skrbele za revno mladino in za sirote.
Veliko so pomagale žene v poizvedovalnih oddelkih RK, ki so poizvedovali za pogrešane! JA in za rojaki po vsem svetu.
Neprecenljivih zaslug so si naše žene pridobile z delovanjem RK v času vojne, ko je bil RK pomožni organ vojske ter je tesno sodeloval z vojaško saniteto, posvečal svojo skrb ranjencem, sodeloval pri opremi vojaških bolnic, zbiral sanitetni material, ustanavljal ambulante in opremljal v manjših krajih ročne lekarne. Žene so pomagale v okrepčevalnicah RK in pri tečajih za izvežbanje samaritancev.
Ženstvo je delovalo pri pomladkih RKS, ki so bili ustanovljeni z namenom, da že otroke vzgajajo v socialno čutečo mladino. Pomladkarji so zlasti nabirali zdravilne rastline, pomagali ranjencem in zbirali raznovrsten material. ,
Nikdar ne bo smela biti pozabljena junaška požrtvovalnost naših bolničark v teku krvave os bodilne borbe.	..
V vseh odborih RKS delujejo odseki: samtetm, administrativni, gospodarsko-tinančni, poizvedova no-inforniacijski in odsek za pomladek. Po svoj dobrodelnih in človekoljubnih ciljih nudi ustanov RK v prvi vrsti ženi široko polje za hvaležno no®] stvovanie v prid Vsem potrebnim in trpečim. Zen je že po svoji mehkejši naravi, ki jo je ustvarila *a materinstvo in vzgojo mladine, v prvi^ vrsti sobljena in poklicana za to, da priskoči na pom* povsod, kjer človek potrebuje pomoči.
Ne samo v času vojne, tudi danes V.6V<>^| ima žena vse polno nalog v službi RK in je činitelj posebno sedaj, v prvi povojni dobi. y.eltK. sodelavk notrebuiemo nrav v obnovitveni dobi, P
sodelavk potrebujemo prav v obnovitveni dobi, P raznih nabiralnih akcijah za sirote padlih Pal. zanov in drugih vojnih žrtev, za dijake, za n®y domove, za dijaške domove in za pomoč posenn prizadetim krajem
Ko.s prihodnjim tednom praznujemo teden Re’ pozivamo vse žene m dekleta, da tudi one po sv . jih zmožnostih sodelujejo pri tej dobrodelni 2KM] Š prostovoljnimi prispevki jiriepevajte čim več, a bomo mogli s tem nuditi naši deci v počitniških K lonijah, ki jih bomo iz tega sklada osnovali^' boljše okrevanje in razvedrilo. Le s tem se bom oddolžili onim borcem. Ki so žrtvovali svoja drag ^ cena življenja za našo svobodo in nam pustni, skrb svoje otroke, katerim smo dolžni posvetiti v skrb in nego.
S požrtvovalno ljubeznijo je šla žena v naj" hujšo borbo za pravice našega naroda, prelivala J kri in z njo zarisala sledove svoje zvestobe po ?°‘ skem snegu, po kraškem kamenju in po temni gozdovih. Naša žena bo v svobodi, v času obnovitv doprinesla svoj delež za povzdigo ljudskega zdra ja, za današnji rod in za prihodnje rodove.
Marta.
Otroci v doma Toneta Tomšiča
Štiriletni Milko in triletna Anita sedita v avtu in se peljeta. Prav nič ne vesta, kje se bo končala ta vožnja. Njuna očesca ne sprašujejo po tem; zdi se, da je izginilo vsako zanimanje iz njih. Tesno objeta sedita, bratec je položil roko okoli pasu Aniti in pripravljen je iakoj izbruhniti v neutolažljiv jok, ako bi ju hotel kdo ločiti. To bi bilo nekaj strašnega za njiju, še strašnejše od vsega, kar sta do sedaj doživela. Nek obupen strah se jima bere v očeh, strah pred fašisti, ki so nekoč zažgali hišo, kjer sta živela s svojo dobro mamico, katere od takrat nista več videla. Še vedno vidita veliki ogenj, pred katerim sta se skrila, še vedno jima doni v ušesih krik in jok.
V domu ju je sprejela gruča veselih, živahnih otrok. Deklice so takoj obstopile Anito, ki se je plašno stisnila v kot in si nezaupno ogledovala tuje obraze. Na vsa vprašanja ni mogla odgovarjati, stiskalo jo je in dušilo in neprestano je z očmi iskala bratca. Ta pa se je obupno jokajoč oklepal tovarišice, ki ga je sprejela ter skrival svojo veliko bol. Ni se dal potolažiti, strah mu je neprestano polnil oči s solzami.
•Veliko težav je bilo v začetku z njima. Dokler sta bila sama, je bilo vse dobro. Igrala sta se, pripovedovala drug drugemu, se božala in j>e-stovala. Cim so ju za hip ločiti, sta se v hipu iz-premenila. Zgubila sta vsako zanimanje za okolico, nasmeh je izginil, čebljanje utihnilo. Oči so jima postajale velike in zdelo se je, da vidiš v njih tisti veliki ogenj, ki ju je plašil in odtujeval ljudem in okolici.
Danes sta Anita in Milko drugačna. Nič več se ne bojita, nič več se ne počutita tujca sredi veselih otrok. Udeležujeta se njihovih iger, veselita se z njimi tudi kadar sta ločena drug’ od drugega, zanimanje kažeta, saj ogenj, ki ju je napolnil z grozo, z vsakim dnem bolj ugaša.
Mali Janko iz tolminskega okraja, je stisnil
čevlje, ki jih je v domu dobil, k sebi in vzklik' nil svetlih oči: »Moji prvi čevlji!« Toda Janko J že velik, ima že 10 let!	.
Otroci, ki so prišli v mladinski dom Ton«11* Tomšiča v Št. Petru na Krasu so, odkar prebij' jo tam, kot prerojeni. Za nje se je tako Pr nova pomlad, začela se je prava neskaljena m«' dost. Naše množične organizacije, posebno pa 3*? žene, skrbe, da podpro našo oblast v teh velik1 zahtevah, tako da so otroci zelo dobro hrani®11.
Kako se počutijo otroci v domu, nam prical pisemca otrok, ki jih pošiljajo sorodnikom 1 znancem. »Le pridite me obiskat, toda iz don1 ne grem!« Bistveno razliko med italijanskimi šističnkni mladinskimi domovi in med domovi, ? jih organizira pri nas ljudska oblast, se zrcali 1 pisem italijanskih otrok.	. „
»Mi trovo benissimo. Non voglio mai pio 1 coleggio italiano...« piše drobna Angelina.
fu so se zbrali otroci iz vse širne PrimorsK« Mladinski dom v Št. Petru predstavlja veliko d1?! žlno, kjer so se izgladile vse razlike med iz posameznih okrajev. Obenem bledijo ve®1 bolj težki vtisi preživelih let, težki vtisi nap®1,0« ki so jih morali naši najmlajši prenašati že časa naše borbe, bledijo tudi težka doživetja, ® so prav ti otroci izgubili svoje najbližje, mater' očeta, brata in sestro.
Zdaj vstajajo ob jutrih spočiti iz udobnih Pr slelj in se lotevajo iger, učenja in dela s si««"*”! na ustih. Pred njimi se odpira sončna, zdra' mladost, se odpirajo možnosti, da se bodo M1?’ dili v nove, delovne, kulturne ljudi. Samo b* *” tam se preblisnejo v Aniti težki spomini na P1®] teklost, ki je utonila na pragu mladinskega ma. Samo za trenutek se sredi igre zbega, *a' strmi se v daljavo, naprej čez zeleno prePopoli, naprej do toplega, mehkega neba, toda tak®1 drugi trenutek je že sredi otrok, se igra in sm®l1-
Otroški teden
Naša žena, ki se je vrnila na oropane in požgane domove, je danes v največjem poletu svoje delavnosti. Treba je skrbeti, da bomo sezidali požgano hišo, da bomo obnovili gospodarska poslopja. Vse to je potrebno, in vsi, ki jim je kaj do tega, da bo nov dom zrasel, so zavihali rokave in prijeli za delo. Delajo, tekmujejo med seboj in se odpovedujejo najnujnejšim potrebam, samo da bo dom čimprej pokoncu. To delajo vsi, gospodinja pa pri vsem tem delu misli še na to, da je sosedov s » ivalid, da starka v bajti na koncu vasi nima kaj jesti, da so v vasi otroci, ki so ostali brez matere in očeta.
Ženi-materi, ki je ohranila v času klanja in krvi prirojeno ljubezen do sirot, je bila poverjena skrb, da ne bo v coni B nobenega nepreskrbljenega otroka. Naše žene so dobrega srca in odprtih rok in že marsikdo je njih dobroto občutil. Tako so žene v otroškem tednu, ki je trajal od 22 do 29. aprila, pridno zbirale za sirote.
Koliko groze in koliko gorja so preživeli naši otroci v teku štiriletne borbe! Ali ne čujemo še sedaj joka in zadušenih krikov naših najmlajših, ko so jim italijanski fašisti požgali domove in pobijali matere. Ti otroci, ki so že v najnežnejših letih doživeli vse trpljenje, so nestrpno čakali ljubečih rok, varnega zavetja, .velikega kosa kruha. Pred pol letom so se tem sirotam odprla vrata prvega mladinskega doma v Slovenskem Primorju, odprla so se vrata doma, ki nosi ime enega izmed prvih naših borcev za svobodo — narodnega heroja Toneta Tomšiča. Ta dom je sprejel j»od
Deklica
Zgodaj ob pričetku revolucije se je pripeljala v Moskvo deklica z daljnega severa.
Tako daleč je bil kraj, kjer je Uvela, da so se v Moskvi začudili, le kako je bila prišla sem dol?
A deklica je mirno pojasnila:
»Sprva smo se vozili s pst, potem z jeleni, nato s konji in nazadnje z ieleznico.«
V Moskvi se je naravnost s postaje napotila v ljudsko poverjeništvo za prosveto. Tam je prosila, naj ji povedo, ali so pri njej doma na severu pravilno postavili sovjetsko oblast, če niso nemara v čem pogrešili.
v Izkazalo se je, da ni k njim še nikoli nihče prišel iz mesta. Ne knjig ne časopisov niso imeli.
Nedavno tega pa jih je bit dosegel glas, da zdaj povsod v Rusiji ustanavljajo pravično oblast. Od kbd je bil prišel ta glas, deklica sama. ni vedela. Res so ji pravili, da je nekdo videl prav ob morju mornarja, ki se je skrival pred sovrainiRi, pred belimi. Morebiti je prav ta mornar prinesel na sever glas o novi oblasti?...
In sklenili so, da tudi pri sebi na daljnem severu ustanove pravično oblast. Če se jim je pa vse tako posrečilo kakor je treba, tega pa niso vedeli.
Deklica je jela pripovedovati, kako so izvolili svoj sovjet. Vanj so poslali zanesljive ljudi. Bogatinov v sovjet vobče niso pustili. Siromakom pa pomagajo, da pod novo oblastjo nič več ne stradajo.
svoje okrilje osirotelo mladež, sirote naših ju11?* kov, ki so tako neustrašeno stopali po poti her®* Tomšiča. Primorsko ljudstvo samo je dalo P“ hudo za ustanovitev' tega doma. Ta dom j® °r0 za oblikovanje novega človeka, obdana s lop*.1'? vsega naroda, iz tega doma bodo prišli v živli®j nje ljudje, pripravljeni za borbo ig delo, vraW^ bodo narodu vso ljubezen in skrb, ki jim j® 1 posvetil.	.
Vendar pa z ureditvijo doma še ni reše® vprašanje vseh sirot. Zato je AFŽ organiziT®1. teden otroka, v katerem so naše žene pridno iA' rale. Tako so žene vipavskega okraja zbr»1 23.227 lir, iz postojnskega 6500 lir Tudi iz ,08:®” !ih krajev so članice AFŽ nabrale precej tiso«1' kov in jih poklonile socialnemu skrbstvu. Ta d ' nar se bo porabil za organizacijo otroških vrt®® in počitniških kolonij, kjer si bo šolska in val?' ni-ka mladina pridobila novih sil za prihodni leto. Izmed vseh množ.ičnih organizacij je ravn AFŽ po naravnem svojstvu poklicana, da sW® za sirote. Dolžnost žena je, da postanejo j«*11'® našega socialnega skrbstva, ki mora skrbeti ** otroke padlih borcev. Kri padlih borcev in dovinskft odgovornost terjata od nas vseh, da P dolžnost izpolnjena. Nabiralna akcija se nadaljuj®’ ker so potrebe velike. Vsaka žena naj se zav®®a svoje dolžnosti do sirot in naj daruje kolik®1 mre bodisi v denarju ali živežu. Gre za to, ®a bodo vse sirote preskrbljene in da bomo s t®1?! delom izpolnili trdno upanje tistih, ki so P8®1 za svobodo in boljšo bodočnost našega naroda-
s Severa
Vse to je deklica povedala in vsi so vidtj*' da je pri njih na daljnem severu sovjetska obla’ prav tako postavljena kakor je Lenin učil. Toffi -so vse pravilno naredili in v ničemer niso stori* napake.
Deklica se je v Moskvi odpočila. Ko je odhaja^ domov, so ji dali knjig in časnikov, zlasti pa pakov, na katerih je bilo narisano, za kaj in kak se bori sovjetska oblast.
In s temi lepaki in knjigami je odpotovala «®' mov na sever, najprej po ieleznici, potem s konj1’ jtolem z jeleni, nazadnje pa s psi.
Vse to so povedali Leninu.
Ta je bil sprva kar nejevoljen. Zal mu je h1*®’ da mu ni prej nihče nič povedal o deklici s sevtf in da je vobče n» videl, da bi jo sam vprašal o vso^'
Nato se je mahoma udobrovoljil:
Veste, kaj?*
Zvito je skremiil obraz in pometiknil, kako’’ da se pripravlja razodeti skrivnost.
»Veste, kaj? Drugače sploh biti ni moglo! Sovjeti, saj to je njihova lastna oblast. Zato niso napraviti nobene napake.*
Lenin je bistro pogledal tovariše, češ, ali 10 vsi razumeli njegove besede in dodal:
»Prav v tem je moč sovjetske oblasti: ljudstvo jo samo gradi.*
(Iz knjige »Zgodbe o Leninu*-)