'ss/cngiggg§gE><<-- Spisal in podal c e rij. svojim rojakom Valentin Trfy.cn, 1 '% K , ' • k -tpl / •sviagj s g j& Vi 00*4*0$ Predragi in ljubljeni rojaki! „Upaj v Gospoda in delaj dobro!" (Prerok.) ''^ifgjlepi * n veličastni izid prvega slovenskega katoliškega shoda z dne 30. in 31. avgusta t. 1. v stolnem mestu Slovencev l v Ljubljani prevzel in ganil me je v dno duše — a ža¬ lostni dogodjaji na pripravljalnem shodu z dne 7. avgusta v slo¬ venski in vedno katoliški naši Idriji me sedaj še toliko bolj bolijo in pečejo; kajti, predragi rojaki moji! dali ste mi s svojim obnašanjem nezaupnico, katere nisem zaslužil, toliko manj pa pri¬ čakoval od Vas, ker ves čas svojega bivanja v Idriji sem delal le za Vas in Vaš blagor; vedno in povsod se toplo potegoval za Vas — vedno Vas k dobremu spodbujal. — Sedaj mi pa ti obžalovanja vredni dogodki silijo pero v roke, da Vam, kolikor bode v moji moči, vsaj skromno popišem svoje večletno delovanje za izboljšanje rudarskega stanu, kakor tudi za čast in povzdigo svojega rodnega mesta Idrije sploh, ter da Vam s tem brez vsake puhle samohvale dokažem, da od Vas v resnici te nezaupnice zaslužil nisem. Dragi rojaki! kdo se ne spominja še s tužnim srcem žalostnih časov, ko pri tukajšnjem rudniku od lela 1870 — 1880 noben rudar ni bil vsprejet stalno v službo. Vsprejeti so bili vsi brez izjeme kot najemniki (Interimal - Arbciter), tako oni, ki so prišli od vojakov, kakor tudi isti, ki so pristopili na novo k delu, bodisi v jamo ali zunaj jame. Kako pa so bili ti trpini za njih trudapolno delo pla- čevani, vprašajte one, katere je ta žalostna osoda zadela, vsaj jih ni malo, kajti vsi delavci, kateri so zgoraj navedena leta delali pri rudniku ; čutili so ta pritisek ter strankarsko in krivično delovanje onodobnega rudniškega vodstva; čutila je to na davčnih prispevkih 1 2 tudi cela dežela, ter idrijski okraj, najbolj pa idrijska občina. Naj¬ boljši dokaz temu je, da je takrat idrijski okraj svoje skromne po¬ trebe komaj pokrival z 20, 25, da, celo z 28 °/„ doklade, sedaj pa, ko so potrebe mnogo večje, zadostuje 7 Ol 0 doklada. Idrijsko mesto samo pa (naj bi bil dovolil mestni odbor za pokritje svojih potreb 10, 15 ali tudi več odstotkov), dobivalo ni nikdar več, nego 2000 do 3000 gld. v svojo uporabo, med tem, ko sedaj s 15 °/ 0 občinske doklade dobi čez 14.000 gld. Ko so bile leta 1876 razpisane občinske volitve, zbrali so se odlični meščanje in gospodje uradniki k posvetovanju za sestavo kandidatov, in ko smo se zjedinili, ter so bili vsi, rekel bi, skoraj enoglasno izvoljeni, prišla je volitev župana na vrsto. Prigovarjalo in prosilo, da, pritiskalo se je najprvo na gosp. Št. Lapajne-ta, a vse prigovarjanje bilo je zaman; potem je bil vprašan gospod Ser jun, a tudi on se je odločno branil prevzeti ta posel; rekel je celo, da ne prevzame niti za 1000 gld. plače. In tretjemu po¬ nudilo se je meni, a tudi jaz sem se močno branil, posebno zato, ker je bila takrat Idrija meni malo znana, ker sem bil od 1. 1854 do 1. 1871 zunaj; v petih letih mojega tukajšnjega bivanja pa sem videl le neznosno razmerje v Idriji, tedaj nič prijaznega, nič vablji¬ vega ali mikavnega za ta častni, a težavni posel. Ker sta se pa zgoraj omenjena gospoda le še odločno branila, udal sem se na¬ posled vendar-le, ter sem bil 27. decembra 1876 izvoljen županom mesta Idrije. Vže 30. decembra istega leta prišla je deputacija stiskanih rudarjev k meni s prošnjo, naj jim pomagam, ter zanje prosim, kjer vem in znam; naj jim izprosim vsaj toliko zaslužka, da bi jim bilo možno sebe in svoje družine preživeti. Odločno jim sve¬ tujem na to, naj gredo sami v spremstvu svojih nadzornikov (auf- sihtov) k rudniškemu nadsvetniku, ter naj mu razjasnijo svoj ža¬ lostni položaj, kar se je tudi, ako se ne motim, še isti dan zgo¬ dilo. A vse njih prošnje bile so brezuspešne — prosil sem tudi jaz za nje, a dobil sem odločen odgovor, da se nimam vtikati v delavske razmere. V dan 14. marca leta 1877 sem šel v tej zadevi v Ljubljano k deželnemu predsedniku gosp. Bohuslavu viteza Widman-u , ter mu vso stvar na drobno razjasnil; tu vsaj sem dobil poslušna ušesa, a naposled mi gosp. predsednik reče, da iz srca miluje rudarje in odločno obsojuje to nepravilno početje, a pomagati ne more, ker to ne spada v njegovo področje. 3 Trudil sem se potem še večkrat, ter prosil z vso zgovornostjo pri rudniški direkciji za domače delavce, ker prav posebno me je še bolelo čudno razmerje plače delavcev pri zunanjih delih, kajti naši domači pridni delavci plačevani so bili na dan po 55—60 kr., med tem, ko so dobivali laški delavci za ista dela in opravila po o-id. T20 do P50 na dan. Najbolj žalostno pa je bilo, da domačih delavcev, dasiravno bi bili zadovoljni delati za zgoraj omenjeno nizko ceno, vendar še večinoma v delo sprejemati niso hoteli. Ker je postajalo razmerje vedno neznosneje, in ker mi je gosp. deželni predsednik sam svetoval, naj grem sam na Dunaj do gosp. ministra, sem to tudi storil in sicer na svoje stroške, ter bil v dan 1. maja 1877. leta prijazno vsprejet v avdijenci, katera je trajala čez uro. A vse, kar mi je gosp. minister grof Mansfeld lepega in dobrega storiti obljubil, splavalo je po vodi — in sad avdijence bil je edini ta, da so me vsled tega čina (dasiravno sem osebe častil, le dejanja kritikoval) gg. rudniški uradniki silno črtili. Pota prošnjam za izboljšanje plače delavcev, in za njih stalno vmeščenjc bila so zaprta vsled tega sedaj popolnoma, in neznosno stanje delavcev trajalo je dalje; a ne še samo to, temveč pričeli so jim deliti še prav nezdrava, črviva žita; vse to je trajalo do leta 1880. Ko sc je pa na Dunaju vladni zistem premenil, in je prišel v kronini svet gosp. grol' J. F alk en h ay n kot minister za polje¬ delstvo in kmetijo, naprosil sem takoj potem naše poslance, gospode: dr. Poklukar-ja, dr. J. Vošnjak-a in kan. K. Klun-a v tej zadevi, katerim sem vse okoliščine in razmere natančno popisal z večkrat obnovljeno prošnjo, naj bi oni pri novemu gosp. ministru izprosili to, kar je njegov prednik obljubil , « ne storil. Sestavili so na podlagi mojih poročil interpelacijo, katero je stavil v državnem zboru v dan 22. januvarja leta 1880 knez Windischgrdtz na Njega ekscelenco grofa Falkenhayn-a, kakor tu sledi: »Bei dem k. k. Montanwcrkc in Idria sind 600—700 zu- meist verheiratete Arbeiter theils in den Gruben, theils bei der Iliitte beschaftiget. Diese Knappen, deren Arbeit nicht nur grosse Korperanstrengung crlbrdert, sondern in Folge der Quecksilberdampfe auch im hochstcn Grade gesundheits- schadlich ist, waren aus diesen Grunden seit Jahrhunderten meist stabil aulgenommen und hatten im Alter oder bei ein- getretener Arbeitsuniiihigkeit Anspruoh auf eine, wenn auch karg bemessene Versorgungsgebiihr. Dio Arbeiter konnten sich 50 bis 70 Kreuzer per Tag verdienen und hatten dabei 1 * 4 das Weiderecht flir ihron ohnehin kleinen Rindviehstand in den ausgedehnten ararischen Waldungen, eine von den friiheren Regenien in gerechter und kluger Fiirsorge den Knappen gewahrtc Begiinstigung, um hiedurch die llaltung von Kiihen und den Genuss von Milch, dieses bekanntlich die Quecksilbereinwirkungcn ab.sclrwachenden Nahrungsmit- t.els zu ermoglichen. Dieses Weiderecht \vurde vom Jahre 1544 bis 1871 unbcanstandet ausgeiibt. E r s t die g e g e n w a r t i g e D i r e c t i o n hat nicht nur von Jahr zu Jahr die Arbeitslohne herabgesetzt, so dass ein Arbeiter nur mehr 25 bis 40 Kreuzer fur eine TagSchichte verdienen kann, und 20 Jahre alte Knappensohne sogar nur 15 Kreuzer, sondern hat im Jahre 1871 den Berechtigten auch das Weiderecht entzogen. Auf die Gesuche der Arbeiter um Fortbelassung des Weiderechtes ging das k. k. Ackerbauministerium nieht ein, hat jedoch in den Erledigungen vom 21. August 1874 und 7. Juli 1875 dieselben versichert, dass dercn »sanitaren Ver- haltnissen anderwarts abgeholfen und d i e F r a g e w c g e n Aufbesserung der L o h n e m o g 1 i e h s t b a 1 d z u r E n t s c h e i d u n g gebracht w e r d e n w i r d.« Bisnun geschah weder das Eine noch das Andere. Die sanitaren Verhaltnisse haben sich vielmohr so verschlechtert, dass immer 30 — 50 Arbeiter. also f u n f b i s a c h t P e r e e n t des A r b e i t e r s t a n d e s, k r a n k sind, und die Lohne sind so gering, dass die Knappen bei Abschluss der Monatsrech- nung nach Abzug des auf das Getreide entfallenden Betrages, \velches sie um den Limitopreis aus den ararischen Maga- zinen beziehen, mitunter nur noch eine Barauszaldung von einem halben Kreuzer Ilir den ganzen Monat erhalten oder gar noch als Schuldner des Aerars erscheinen. Auch bei den Arbcitcrn auf Geding in den Quecksilber gruben sind die Lohne mitunter bis auf die Ilalfte herab- gosetzt. Wagen es aber die Knappen um eine Aufbesserung zu bitten, so droht ihnen die k. k. Bergdirection damit, dass sie fremde Arbeiter heranziehen und den Ileimischen jede Arbeit nehmen werde. In der That hat die k. k. Bergdirection Arbeiter zum Ziegelmachen und Maurer aus Italien bestellt und entlohnt sie mit 1 11. 50 kr. per Tag, sogar wahrend der AVinterszeit, wo sie doch kaum eine entsprechende und lohnende Beschaf- tigung haben diirften. In Folge der schvveren, gesundheitssehMlichen Arbeit und des Mangels an geniigender Nahrung grassiren fortwah- rend Krankheiten unter den Arbeitern, die im J. 1874 selbst 5 vom ausgesprochenen IIungertyphus heimgesucht wurden und ist dic Arbeiterbevolkerung schon so sehr herabgekom- men, dass boi den Militarstellungen dcr letzten Jahre keiner der aus ihrer Mitte vorgefuhrten Stellungspflichtigen diensttaugli c h b efu n d en w u r d e. In Ervvagung, dass cine derartige, rucksichtslose Aus- niitzung der menschlichen Arbeitskrafte den Geboten der Mu mani tat \viderspricht, insbesondere aber, dass sie auch die Wiirde und das Ansehen des Staates sehr schwer schadiget, wenn sie von k. k. Staatsorganen in einem k. k. Montamverke geiibt wird, erlauben sich die Gelertigten an Seine Excellcnz den Herrn Ackerbauminister die A n fr a ge zu stellen: 1. Ist Sr. Excellenz die traurige Lage der Arbeiter- bevolkerung beim k. k. Montanvverke in Idria und deren Bedriickung und rucksichtslose Ausniitzung durch die k. k. Bergdirection Idria bekannt? 2. Gedenkt Seine Excellenz die ehemoglichste Ab- bilfc und den Arbeitern wenigstens die Moglichkeit einer menschlichen Existenz zu schaffen ?« Na kar je Njega ekscelencija grof Falkenhayn v seji dne 18. februvarija leta 1880 odgovoril naslednje: Die Angabe, dass den 600 bis 700 Arbeitern, \volohe in Idria beschaftigt sind, der Verdienst, welcher vordem 50 bis 70 kr. per Tag betrug, von Jahr zu Jahr herabgedriickt vverde, so dass ein Arbeiter nur mehr 25 bis 40 kr. per Tag ver- dienen konne, also im Durchschnitte 32 5 kr., ist unrichtig; es vvaren im Jahre 1879 35 mindere Diener und 646 stabile Arbeiter in Idria beschaftigt; erstere erhielten einen reinen Barlohn von 13-459 II. oder 11. 384-55 per Mann und Jahr im Durchschnitte, sovvie 1697 II. an Erzeugungspramien oder fh 49 97 per Jahr und Mann, im Ganzen daher fl. 43452 per Mann und Jahr; letztere, nlimlieh die stabilen Arbeiter, einen Barlohn von 108.750 fl., ferner Proviant und Holz zu Limito - preisen gcgen Aulzahlung des Aerars von 28 271 fl., in Sunimo daher Gold und Geldcswerth von 137-021 fl. oder fl. 212-10 per Mann und Jahr im Durchschnitte; es ist bei 300 Arbeits- tagen im Jahre daher der Lohn von 70-7 kr. per Tag als Durchschnittslohn per Mann und Tag erreicht worden, daher der nacli Angabe der Interpellation selbst hochste Betrag aus friiheren Zeiten, vvodurch das angebliche Ilerabdriicken auf 25 bis 40 kr. per Tag und Mann als unrichtig nachgovviesen erscheint, uncl wobei noch zu bemerken ist. dass in dieser Durchschnittszahl auch die Summe von 2-066 fl. liir Kranken- schichten enthalten ist, also tur cine Zeit, vvahrend welcher eine Arbeit nicht geleistet wurde; hingegen die Summe von 6 4933 fl., welche fiir Curkosten uncl Mcdicamcnte verausgabt wurde, nicht enthalten ist, welchc daher den Arbeiteren zu- gute kam. Dies gilt fiir die 68 L Mann mindere Diener und stabile Arbeiter; es sind jedoch ausser diesen auch interimalc Ar- beiter in Idria beschaftigt und \vurden von diesen beim Berg- baue im engeren Sinne, das ist in der Grube 58.289 Schichten verfahren und hiefiir 26.583 fl. bezahlt, daher im Durchschnitte per Schicht von acht Stunden kr. 45'6 verdient, ein Durch- schnittsbetrag, der sich auch um 5'6 kr. hoher herausstellt, als der in der Interpellation angegebene hochste Betrag von 40 kr. per Tag und Arbeiter, wo zwiscben stabilen und Inte- rimalarbeitern gar kein Unterschied gemacht ist. Der Sehichtlohn der Interimalarbeiter in der Hiitte und bei Arbeiten ausser der Grube iiberhaupt stelit sich, da die Schicht auch langer ist als acht Stunden, etwas hoher, als oben nachgewiesen. Es muss ferner bervorgehoben werden, dass doch auch ein Unterschied besteht zwischen einem Arbeiter an dem k. k. Montanwerke in Idria und dem Arbeiter der meisten Privatwerke. Neben den Lohnungen der activen Arbeiter wird namlich jahrlich cine bedeutende Summe an die dienstuntauglich Gevvordenen und an deren Witwen und Waisen bezahlt, die sogenannte Provision; der Betrag hicfiir war im Jahre 1879 38.292 fl. 36 kr., und es ist doch gewiss ein Umstand der Rticksicht \verth, dass der Arbeiter weiss, er fallc nicht als Bettler der Gemeinde zur Last und miisse von Wohlthatcn leben, wenn er alt wird, sondern er habe Anspruch aul ein Entgclt lur die scinerzeit geleisteten Dicnste. Dies drtickt sich auch dadurch aus, dass fremde Arbeiter in Idria Arbeit suchen, \vie die Interpellation selbst bemerkt, was gewiss nicht der Fali wlire, \venn die factischen Zu- stiinde dort der davon gemacbten Scbilderung entsprechen vviirden. Was endlich die Behauptung anbelangt, »erst die gegen- vvartige Direction hat nicht nur von Jahr zu Jahr die Arbeits- lohne herabgesetzt u. s. w.« so muss ich die Verbiiltnisse etwas naher darstellen, um im Gegentheil die Fiirsorge der Direction fiir die ihr unterstehenden Arbeiter nacbzuvveisen. Ohne die gegenwartige Interpellation abzuwarten, haben meino Amtsvorgiinger Untersuchungen iiber die Lohnverhalt- nisse der Arbeiter der k. k. Montamverke begonnen; die Acten laufen vom Jahre 1868 ab bis heute. Es ist fiir das k. k. Montanarar nicht so einfach wie fiir einen Privaten, bestehende Lohnverbiiltnisse abzuandern, ich glaubc, nicht notliwendig zu haben, dies naher zu begriinden; es wurden daher von den versebiedenen Wcrken, so auch von Idria Vorschlage abverlangt und dieselben genauer Prii- 7 fung, Rectiflcation und sodann einer Begutachtung an Ort und Stelle unterzogen, bis es bei der sehr verwickelten Ver- bindung von Lohn, sogenannter Fassung, das ist: Bezug von Naturalien, entweder zu einem Limitopreise oder unentgelt- ]ich, und Provision, das ist: Versorgung nach Eintritt der Dienstuntaugliehkeit der Arbeiter selbst, sowie ihrer Witwen und Waisen, endlich gelang, cin Operat fertig zu bringen, von dem man erwarten kann, dass es die Interessen des Arbeiters vvahrt, oline jene des Aerars prciszugebcn. Bevor die Einflilirung dieses neuen Lohnstalutes end- giltig beschlosson wurde, sind noch Erfahrungen liber die Ergebnisse desselben an anderen Ortcn zu machen gewesen, deren Zusammenstellung mit letztem December 1879 zu er- folgen hatte, so dass mir nun im Laufe des Jahres 1880 die angenehme Pflicht erwachsen wird, aui' Grund dieser langjahrigen Arbeiten und nicht auf Grund der Interpellation die Lohnverhaltnisse in Idria endgiltig und wie ich zuver- sichtlich hoffe, zur Beiriedigung der Arbeiter im Rahmcn des Moglichen zu regeln. Wahrend der ganzen langen Zeit der Verhandlungen wurde von Seite der k. k. Bergdirection in Idria stets der Vortheil der Arbeiter auf das wiirmstc vertreten, und das Operat, welches zu Stande kam, stiitzt sich zum grossten Theile auf die Vorschliige der gegenwilrtigen Direction. Soviel liber den Punkt, welcher die Lohnsatze betrifft. Es ist auch die Aufstellung der Interpellation unriehtig, dass den Arbeitern das frliher bestandene Weiderecht genom- men und trotz eingereichter Gesuche auf cine Fortbelassung desselben nicht eingegangen \vurde. Es hat in Idria cin Weidereelit nie bestanden; in friiheren Zeiten war cine Taxe fiir das Eintreiben einer Kuh mit 1 tl., Ilir ein Schaf mit 10 kr. C.-M. bestimmt, im Jahre 1851 wurde diese Taxe reguliert und z\var herabgesetzt und Ilir ein Stlick Vieli 36 kr. O,- M. == 63 kr. osterr. \Vahr. eingehoben, ein Satz, an welchem bis heute nichts geandert vvurde. Es scheint aller- dings, dass durch langere Zeit keine genaue Durcbfiihrung dieser Weidetaxregulierung stattland, so dass, als im J. 1872 dieselbe von Seite des Forstarars strenge in Anwendung trat, grosse Beunruhigung unter den Arbeitern entstand und von denselben die Klage vvegen Besitzstorung liberreicht, jedoch in allcn drei Instanzen abvvcislich beschiedcn vvurde. Seither ist es nach Massgabe der Zulassigkeit mit Riicksicht auf den naclihaltigen Betrieb der I^orsBvirthschaft in den eigentlichen Idrianer Staatsforsten, welche das N u t z - und Brennholz Ilir Wer k arbeiter und Stadt 1 i e - f e r n m ti s s e n , auch gestattet, \Veidevieh einzutreiben. Im J. 1879 haben 11 Knappenfamilien dieWeide factisc-h beniitzt. 8 Was endlich den Gesundheitszustand der Idrianer Arbeiter anbelangt, so verhalt es sich auch in diesem Punkte ganz anders, als dic Interpellation angibt; es ist unrichtig, dass in den letzten Jahren gar keiner der vorgefidhrten Stellungs- pflichtigen diensttauglich befunden vvurde, sondern es sind in den letzten vier Jahren 1876 — 79 neunundzwanzig Mann der stabilen Arbeiter zur Arrnee abgestellt \vorden, und zwar 1876 acht, 1877 neun, 1878 zehn und 1879 zvvei Mann. Dass Erkrankungen haufig vorkommen, ist riohtig; dies liegt in der Natur, der Arbeit selbst und ist in allen Berg- \vcrken der Fali; dass aber in Erkrankungsfallen 1'iir die Arbeiter gesorgt ist, ergibt sicli daraus, dass, wie oben schon ervvahnt, 1779 2066 11. an Krankenschichten und 49B3 fl. an Curkosten und Medicamentcn fur die Arbeiter bezahlt wurdcn, und ferner daraus, dass 1879 163 Provisionisten bestanden, wovon 68 Perccnt naeh vollendeten 40 Dienstjahreu im Werke ihre Provision antraten, und dass von diesen Provisio¬ nisten 1 liber 90, 7 zwischen 80 und 90, 46 zvvischen 70 und 80, und 85 zvvischen 60 und 70 Jahre alt sind, endlich daraus, dass naeh dem bekannten Werke von Dr. Hammer- schmied iiber dic sanitaren Verhaltnisse und die Berufskrank- heiten der Arbeiter der k. k. Montanwerke, Salincn und Forste, \velches auf Veranlassung der hiebci interessirten Ministericn naeh den amtlichen Quellen zusammengestellt vvurde, das Sterbliclikeitspercent im langeren Durchschnitte sammtlicher k. k. Montanvverke 1 '45 und jenes von Idria P24 betragt, wcnn nur die Grubenarbeiter veranschlagt vverden, daher Idria nicht zu den Montanwerken mit schlechten, sondern zu jcnen mit re- lativguten Gesundheitsverhaltnissen gehort; mit Einbeziehung der Hiittenarbeiter in die Rechnung stellt sich dic Durch- schnittsziffer noch viel giinstiger, namlich auf 0'91 Perccnt. Ich komme nun naeh gevvissonhafter Darlegung der thatsachlichen Verhaltnisse im k. k. Montanvverke Idria zur Beantvvortung der in der Interpellation gestellten concreten Fragen und habe da Folgendes zu bcmerken: Ad 1■ Eine der Schilderung der Interpellation entspre- hende traurige Lage der Arbeiter des k. k. Montanvverkes in Idria besteht nicht und ich muss die hierliber in der Interpel¬ lation gemachten Angaben, sovvie jene, dass die Arbeiter in Idria von der k. k. Bergdirection bedriickt und rucksichtslos ausgeniitzt werden, als durch die amtlich erhobenen, im Vor- hergehenden ausgefuhrten thatsachlichen Verhaltnisse wider- legt, auf das bestimmteste zuriickvveisen. Ad 2. Es war stets das Beinlihen meiner Vorgiinger im Amte, vvie dies die Acten nachvveisen, und vvird stets rnein Streben sein, eine Verbesserung des Loses der Arbeiter der k. k. Montanvverke herbeizufiihren: dass es aber nothvvendig 9 sei, denselben erst die Moglichkeit menschlicher Existenz zu verschaffen, muss ich ebenso, wio die in der ersten Frage enthaltenen Angaben, als durch die Thatsachen widerlegt — zuruckweisen. V dan 22. junija 1880, t. j. na praznik svetega Akacija, prišel je potem gosp. minister sam v Idrijo h 300 letni slavnosti in pri¬ nesel seboj imenovanje triinosemdesetih delavcev stalnim (stabil), in enaka imenovanja so se potem ponavljala vsako leto v primernem številu. V zahvalo za to veliko dobroto služila se je meseca junija istega leta slovesna sv. maša, za katero so zložili potrebno svoto rudarji s prostovoljnimi darovi. Ker se je na podlagi teh prošenj tudi plača delavcem od leta do leta primerno zboljševala, ter da bi se v prihodnje ložje še kaj doseglo, predlagal sem v mestni seji v dan 23. grudna 1. 1890 sledeče: Zaman čakam, gospodje moji! vže deset let, kedaj da bode kateri vplivnejših gospodov meščanov stavil predlog, o katerem se želim danes z Vami posvetovati. Znano je, da, ako hočemo koga hvaliti ah grajati, so k temu najboljši pripomoček in dokaz tihe številke. Ravno s številkami bodem Vam tudi jaz dokazal veliko zaslugo moža za idrijsko mesto, kateremu se pa do sedaj še v nobenem oziru nikdo hvaležnega skazal ni. Gospodje moji! ta zaslužni mož, katerega imam v mislih, je naš poljedelski minister N j. ekscelenca gospod g r o 1' Julij F a 1 k e n h a y n. Ako štejemo mestne dohodke na neposredne davke od leta 1870 do 1880, vidimo, da so isti znašali 30.060 gld. 68 kr. To je bilo za časa ministrov C h 1 u m e c k y - j a in M a n s f e 1 d - a. — Pod vodstvom sedanjega poljedelskega ministra so pa mestni dohodki znašali od leta 1880 do 1890 ravno 71.138 gld. 4'j 2 kr., to je 41.077 gld. 36 kr. več, kakor v poprejšnih desetih letih. Ako se nadalje ozremo na mesečne plače rudniških de¬ lavcev, nam je dobro znano, da se je nekdaj na plačilni dan izplačevalo po 5 do 6, k večjemu 7000 gld. na mesec, med tem, ko se sedaj 15 do 20.000, da, tudi 24.000 gld. izplačuje. Prejšnji ministri so z vsemi mogočimi sredstvi celih deset let delali na to, da bi bili odstranili stalnost delavcev, in so jo tudi že ustavili. Nj. ekscelenca sedanji minister pa jih je že leta 1880 zopet triinosemdeset stalnim imenoval, kar se od iste dobe skoraj vsako leto ponavlja. 10 Prejšnji ministri pošiljali so nam uradnike, kateri so delavce črtili in preganjali — minister Falkenhagn pa nam je poslal uradnike, katere delavci spoštujejo in ljubijo, kakor jih spoštujemo in ljubimo tudi meščanje. Pod ministrom Chlumccky - jem sezidalo se je lepo šolsko poslopje, ki je kras celemu mestu, a kar bi v šoli imelo biti na prvem mestu, to je sveti križ, ta se v šolskih prostorih ni smel obesiti. Pod sedanjim ministrom še-le se je leta 1884 sveto razpelo v veliko veselje prebivalstva zopet obesilo v šoli. Iz vsega, kar sem omenil, razvidi se dovolj blag in ple¬ menit značaj Nj. ekscelence sedanjega poljedelskega ministra; ako bi pa kdo izmed častitih gospodov ali kedor koli hotel krščansko, nad vse plemenito in pravično mišljenje Nj. eksce¬ lence natančneje spoznati, pozivljem ga, naj prebere temeljito govor, katerega je gospod poljedelski minister, ako se ne motim, dnč 9. maja t. 1. govoril v državnem zboru. Socialno¬ politična načela, ki jih je gospod minister v omenjenem go¬ voru zastopal, zaslužijo gotovo priznanje vsacega poštenega Avstrijana, in le želeti je, da nam ohrani Bog Nj. ekscelenco še dolgo vrsto let, da zamore v tem smislu še naprej delo¬ vati za našo širjo in ožjo domovino, kar posebno gotovo ne bode v škodo našemu mestu. Koliko pa ima gospod minister zaslug za našo deželo, za pogozdavanje Krasa, uravnavo voda, za povzdigo živinoreje, sadje- in vinoreje! Nj. ekscelenca ima veliko zaslug za po¬ vzdigo obširne naše domovine Avstrije, kar se jasno kaže tudi po številkah, ako pogledamo cene avstrijskih državnih papirjev, kako visoko se plačujejo, k čemur jc gotovo zdatno pripomoglo vrlo gospodarstvo, pravično in pošteno postopanje poljedelskega ministra. O zaslugah Nj. ekscelence vedo gotovo povedati še več častiti gospodje uradniki, katere imamo čast šteti mod občinske odbornike, posebno pa visokorodni c. kr. rudniški nadsvetnik gosp. J- Novak; zato ne nameravam o tem mnogo več go¬ voriti, porabil pa sem današnjo priliko, ko smo se posveto¬ vali o zelo važnem predmetu, o proračunu za prihodnje leto, in Vam navedel številke, ki jasno govore, koliko se da za mesto storiti, ako imamo vrle može za gospodarje c. kr. idrij¬ skega rudnika. Mi vsi vemo, koliko se je storilo ravno zadnja leta za mesto, vse to pa je v tesni zvezi z napredkom rudnika, in velik del tega zahvaliti imamo Nj. ekscelenci kot delavskemu stanu posebno naklonjenemu ministru poljedelstva in rud- ništva, kateri pa tudi — tega sem popolnoma prepričan — našemu mestu nič manj naklonjen ni. 11 Prosim torej gosp. župana, da blagovoli kmalu sklicati izvanredno sejo mestnega odbora, v kateri bi Nj. ekscelenco visokoroclnega gospoda poljedelskega ministra grofa J. Falken- hagn-a v zahvalo za njegovo naklonjenost Idriji, ter za zasluge, katere si je pridobil za našo ožjo in širjo domovino — ime¬ novali častnim < meščanom mesta Idrije. Nato je sklical gosp. župan v dan 18. januvarija leta 1891 slovesno sejo, katere so se povabljeni gg. mestni odborniki v polnem številu vdeležili, ter z veselim navdušenjem enoglasno imenovali gospoda grofa J. Falkenhayn-a častnim meščanom mesta Idrije, kateri sklep se mu je takoj telegrafično objavil blizu tako-le: Ravnokar v polnem številu zbrani zastop rudniškega mesta Idrije si usoja, spominjajoč se hvaležno velikih zaslug, katere si je pridobila Vaša ekscelenca za vojvodino Kranjsko, posebno pa za rudniško mesto Idrijo, izvoliti in imenovati Vašo ekscelenco častnim meščanom, ter kliče iz dna srca: Bog vsegamogočni naj ohrani še mnoga leta Vašo ekscelenco v krepkem in trdnem zdravji v naš blagor, ter prosi, da Vaša ekscelenca blagovoli ostati tudi v prihodnje prijazno naklo¬ njena rudniškemu mestu Idriji! In še isti dan zahvalil se je gospod minister tudi telegra- fičnim potom nastopno: „Svojo najiskrenejšo zahvalo za imenovanje častnim me¬ ščanom idrijskim izrekajoč, zagotavljam, da me je to častno imenovanje veselo iznenadilo, da mi je porok zaupanja, in da mi bode tudi v prihodnje povod vedno po svoji moči potego¬ vati se za blagor Idrije. 11 Naročila sc je potem jako lepa diploma na Dunaju in v dan 1. junija leta 1891 izročila sc je ta častna diploma Nj. ekscelenci gosp. ministru po odposlancih, izvoljenih v mestnem zboru. Imeli smo zvršiti to častno nalogo gospod župan F. Didič, gospod F. X. G o 1 i in jaz. Gospod minister sprejel nas je jako prijazno, in ko mu je gosp. župan s primernim nagovorom zares krasno diplomo izročil, videlo se mu je, kako da je bil ginjen. Za tem pozdravim ga tudi jaz blizu tako - le: Ni mogoče najti besed, da hi izrekli spodobno zahvalo za mnoge in velike zasluge, katere si je pridobila Vaša ekscelenca v teku mnogih let ne le za rudnik sam, temveč (udi za povišanje delavske plače, za imenovanje stalnih de¬ lavcev, kakor tudi zmožnih, miroljubnih in ljudem prijaznih uradnikov v Idriji . . . 12 Tu pa mi ustavi besedo ter pravi, da se ne spominja, da bi bil on za Idrijo že kaj tako važnega in hvale vrednega storil; kar pa delavcev tiče, pravi nadalje, se sedaj izdeluje čisto novi statut in bode itak vse predrugačeno ; ako mogoče še v teku tega leta. Nato prosim zopet jaz, ako se bode, kakor se čuje, v resnici vse premenilo in predrugačilo, prosimo najponižneje v imenu vseh delavcev, naj jim žita nikar ne vzamejo, marveč, ako mogoče, podelijo še v več jej množini, kajti to je naj¬ večja dobrota za delavske družine. Gospod minister sc tej prošnji zelo začudi, na kar sta še gosp. župan in gosp. Goli temu po svojej moči krepko pritrdila in priporočila, potem pa smo prosili še za izboljšanje delavskih plač sploh, opiraje se na to, da je v Idriji živež silno drag, in to radi tega, ker se tu nič ne pridela ter se mora vse od daleč uvažati ali prinašati. Obljubil nam je dobri gospod vse to, ter zatrjeval: »Jaz bodem vse storil, kar bode v moji moči, ker se za Idrijo zelo zanimam in imam Idrijčane zelo rad ; a sedaj nadalje mi bode še vse dražje in ljubše, ker ste me tako počastili, in me imenovali častnim meščanom.« Vse to godilo se je, kakor sem vže zgoraj omenil, v dan 1. .junija leta 1891. Zato se pa meni in marsikomu drugemu zelo čudno, da, n e u m e v n o zdi, kako da se sedaj izboljšanje rudarskih plač pripisuje samo interpelaciji posp. poslanca F e r j a n č i č - a , katero je stavil še - le v dan 10. decembra leta 1891, to je d e - belega pol leta kasneje, ko je bilo že vse, kakor smo iz gosp. ministrovega razgovora razvideli, izvršeno in gotovo. To se nam pa še posebno čudno zdi, zakaj da ni gosp. Ferjančič vže poprej tega koraka storil, ko je bil vendar vže 8. in 9. sep¬ tembra leta 1890 tukaj in je poizvedoval po hišah o delavskih razmerah. — Kdor tega ne veruje, naj vpraša pri tukajšnji slavni c. kr. rudniški direkciji, katera bode gotovo radovoljno dala vsa¬ kemu natančno pojasnilo. Dragi in razumni rojaki moji! Tu imate odkritosrčno pove¬ dano in razjasnjeno, kdo da je Vaš pravi prijatelj in kdo se za Vaš blagor neumorno trudi. Iz lega poročila vidite, da sem se vže celih šestnajst let za Vaš gmotni obstanek neustrašeno potegoval — to sem pa storil pač tiho in mirno, brez hruma in šuma in brez našopirjene samohvale; zato pa me je sedaj tem huje zadela in moje pošteno srce ranila krivična in neosnovana govorica po IB mestu: »češ, Tre v en ni prijatelj delavcev in je vidni nasprotnik delavskih razmer!« Zato sem sklenil spisati to v pojasnilo, da sami s svojo zdravo pametjo lahko presodite, kdo je Vaš odkrito¬ srčni in zvesti prijatelj, ali jaz — ali pa oni, kateri po vseh kotih mesta in pri vsaki priložnosti čez - me zabavlja, in to brez vsakega povoda. Kaj Vam je on še dobrega storil? — Se ima li z jednim jedinim dejanjem ponašati ? — Druzega ne, kakor to, da Vas ob vsaki priložnosti, kadar Vas za svoje namene potrebuje, po krčmah napaja, da Vas moti s svojimi puhlimi načeli, da Vam s svojimi idealnimi govori jemlje korak za korakom, iz Vasili src naj dražji zaklad vsacega poštenega kristijana, to je verski čut in krščansko zavest. Da Vam pa še bolje dokažem, da sem Vam bil vsikdar iz srca naklonjen, Vam navedem tu še nekaj drugih svojih del v blagor idrijskih prebivalcev sploh: 1. Anton K a v č i č - e v a zapuščina, katera znaša sedaj 14.000 gld. in je v mestnem varstvu; za katero sem se moral dvakrat pošteno boriti, prvič proti rudniški direkciji in drugič proti sklepu mestnega odbora od dne 28. junija leta 1888, in sicer drugič očitno po dopisu v »Slovencu«, št. 203, z dne 4. septembra leta 1888 — katerega sklepa tudi po tem dopisu vlada ni potrdila. .2. Živel je v Idriji do leta 1875 znani gosp. Jakob Bahr, katerega so nekega dne zaradi njegovega nemškega miš¬ ljenja iz neke gostilne na cesto postavili; to pa se je možu- starčku tako hudo storilo, da je takoj sklenil Idrijo zapu¬ stiti, in šel je v Ljubljano. Za trdno je sklenil nikdar več priti v Idrijo, ter ne zapustiti zapuščine J. Ev. Kavčič-eve, katero je vžival do svoje smrti, idrijskim in spodnje-idrij- skim učencem, dasiravno je imel svoj testament v tem smislu že narejen; v Ljubljano dospevši prenaredil ga je in čisto predrugačil. Ko sem po prijateljih to stvar na¬ tanko poizvedel, šel sem k njemu v Ljubljano, ter ga prosil, da naj se zaradi enega nebodigatreba ne maščuje nad nedolžnimi. Toda težko ga je bilo pridobiti, veliko je bilo treba govoriti, a naposled vdal se je vendar-le, raz¬ trgal testament, in mi roko podaje obljubil, da Idrija in Spodnja Idrija ne bodeta izvzeti, kar je potem tudi v res¬ nici storil. Premoženje te zapuščine, katero hrani mestna občina, znaša 14.017 gld, 3. Poizvedel sem, da mestu Idriji vlada še ni izplačala de¬ narja za živež, ki ga je bilo mestno prebivalstvo primo¬ rano dajati vojakom ob času francoske vojske. Delal sem mnogo ier ga poslednjič s težkim trudom pridobil. Dotično 14 hranilnično knjigo hrani občina in naložena svota znaša z obresti čez 3000 gld. 4. Ravno tako sem prepustil mestni občini svojo plačo kot župan, ki mi je bila pripoznana po 500 gkl. na leto, kar se razvidi iz občinskega zapisnika, in znese za 3leta 1625 gld. To sem pa storil zato, ker je takrat imela mestna občina silno malo dohodkov (vso triletno dobo prejeli smo namreč skupaj na davkih 6366 gld. 14 kr.) ter da so se vendar najpotrebnejše reči napraviti mogle. 5. Naše pokopališče je bilo v zelo žalostnem in slabem stanu, marsikatera vas mogla se je z lepšim ponašati. Celih osem let bilo je to pereče vprašanje odprto na dnevnem redu, in ni se moglo najti sredstva, kako temu odpomoči. — Leta 1890 nadomestoval sem le dva meseca umrlega žu- pana gosp. bt. L a p a j n e - ta in posrečilo se mi je potom prošnje pri slavni direkciji in oskrbništvu žgalnice zasno¬ vati nasip in popravo pokopališča. — Tako sem tudi pri načrtu za cerkev nujno prigovarjal, naj se napravi lep in dostojen v kras našega mesta. 6. Prigovarjal sem tudi v seji zdravstvenega sveta v dan 12. aprila leta 1890, naj se vsestranski veliki bedi v okom pride s tem, da se kar hitro mogoče sezida poslopje za okrajno bolnišnico ali hiralnico v Idriji s kakimi štiridesetimi posteljami, in dovolila se je v ta namen 2 °/ # doklada na vso direktne davke, katere preostanek od plače okrožnega zdravnika se ima naložiti obrestonosno v hranilnici. V to svrho je sedaj že naloženega čez 4000 gld., in to knjižico hranim jaz kot predstojnik zdravstvenega sveta. 7. Nepotrebno se mi pa zdi razpravljati in dokazovati, kako da je pod mojim predstojništvom napredovalo »Pogrebno društvo«, vsaj Vam je vsem dobro znano — samo stanje premoženja hočem tu navesti, namreč: V prvih osmih letih, t. j. od leta 1871 do 1878 pod vodstvom gosp. Serjun-a je dospelo do 6077 gld., povzdignilo pa se je v letih 1879 do 1886 mojega vodstva na 14.600 gld., med tem, ko so tudi bolniki lepo podporo dobivali iz družbene blagajnicc. 8. Združil in sprijaznil sem se v blagor in prid idrijskega mesta tudi s svojim nekdanjim nasprotnikom, gospodom Goli-j e m. Ilodiva sedaj v lepi slogi eno in isto pot in upam, da tudi v prihodnosti na njej ostaneva, ter de¬ lava le na to, da bi se ohranil mir in sloga, ter da bi vladal v našem mestu napredek in sploh lepo krščansko življenje. 9. Kar se narodnega življenja zadene, nisem nikdar rok križem držal. Čitalnično predsedništvo prevzel sem v najhujšem in kritičnem času, ko je ista imela blizu 150 gld. dolga, 15 in ni štela več kakor osemindvajset družbenikov. Poplačal se je pod mojim vodstvom dolg, pribralo se je veliko šte¬ vilo družbenikov in društveno življenje bilo je v najlepšem razcvitu. In sedaj ? K sklepu omenim še enkrat pripravljalni katoliški shod, ter Vam objavim, da se je isti vršil po želji in sklepu tudi naših gg. duhovnikov. Po sklepu in enoglasni želji vseh gospodov na¬ prosil in povabil sem v imenu odbora kot govornika k priprav¬ ljalnemu zboru dne 7. avgusta iz Ljubljane gg. dr. Grego rič-a in dr. Šušteršič-a, pričakoval sem, da se bodo zbora vdeležili idrijski možje -pošten jaki, pričakoval najlepšega izida, in sklenil sem njega izid v obširnem dopisu poročati tudi »Vater- land«-u, kateri časopis gosp. minister grof J. Falkenhayn kot odločni konservativec, t. j. mož - katoličan, prav rad bere. Mislil sem si, da bi bil gosp. minister ta dopis iz Idrije gotovo radostno in z veseljem čital, in lepi sklepi delavcev pri shodu zadoščevali bi bili nekako v zahvalo njegovi naklonjenosti do Vas. — A žali Bog! — varal sem se! — Mesto vsega tega strašanski škandal, kakor da je Idrija v deželi nekultiviranih divjakov, ki ne vedo, kaj jo omika, in kaj mirno in pametno sporazumljenje in dogovor m o ž o resnih stvareh. Niti toliko niste počakali in prenehali, da bi bili izvedeli, za kaj se prav za prav gre! Za dodatek k vsemu temu pa še lažnjivi dopis v »Narod«-u, kateri trdi in svetu na¬ znanja stvari, katere se nikdar godile niso. Tako n. pr. si nista zgoraj omenjena gospoda iz Ljubljane pod krinko vere polnila žepov, ker nista hotela sprejeti niti za svoj trud in za pot nobe¬ nega plačila; tudi nista sedela med službo božjo v krčmi, ker sta še hitela, da sta prišla ob deseti uri v tukajšnjo cerkev k pri¬ digi in veliki sveti maši. Tudi to je laž, da se nista odkrila, ko je zvonilo poldne, kajti opoldne molili smo vsi skupaj v mojem stanovanju na glas angeljsko čcščenje. Kakor sem Vam tu navedel in dokazal laž za lažjo, tako in takih laži zamogel bi še mnogo našteti. Bodite razumni in ne verjemite vsega, kar se Vam blodi in zagotavlja tjc v en dan, v Vašo duševno in gmotno škodo! Dragi rojaki moji! sedaj,pa sodite sami po svoji zdravi pa¬ meti, so li osnovana in pravična obrekovanja mojih nasprot¬ nikov ? Še enkrat pa zatrjujem, da se nočem s tem poročilom in pojasnilom hvalili, ali čez druge povzdigovati, marveč dokazati Vam 16 hočem, da nisem bil, nisem in ne bodem nikdar Vaš nasprotnik, ampak da hočem vedno ostati Vaš najiskrenejši in najzvestejši prijatelj; ter da je vse, kar sc zoper mene in moje delovanje go¬ vori, nesramna laž in nezasluženo obrekovanje! Gast in hvala pa naj gre le Bogu, kajti vselej in pri vsakem začetnem delu prosil sem Boga za pomoč in razsvitljenje in On mi je tudi vselej pomagal k srečnemu izidu! V IDRIJI, dne 14, septembra 1882. Valentin Treven, trgovec. 1 1 '