PRIMORSKI DNEVNIK ^ postaleT griJpS)tov,ra - Cena 80 lir Leto XXVII. St. 99 (7887) TRST, sreda, 28. aprila 1971 VELIKO PRIČAKOVANJE V KAIRU IN TEL AVIVU Nove perspektive za rešitev krize ob Rogersovem obisku na B. vzhodu? Nesoglasja med ZDA in Izraelom glede odprtja Sueškega prekopa Ameriški državni sekretar v Londonu na zasedanju S E ATO ..................r |KAlRO, 27. — Tako v Kairu kot v Tel Avivu vlada veliko priia-K0o n,e za skorajšnji obisk ameriškega državnega sekretarja Williama •Delr«!**’ v prestolnicah pa so mnenja dokaj deljena o per- V, v.h, ki jih obisk odpira za rešitev bližnjevzhodne krize. ®9iptovski listi posvečajo H* kom iefa ameriške diplomacije entarje na prvih straneh. •Al JJ0,Tla negativno oceno daje D0o Gurr|huria», ki piše, da ima n| _ riov° potovanje «imperialistič-Ahrn en in agresivni značaj«. «AI lij.arn* Pa je mnenja, da ZDA že-štjrj,naPrav'ti konec krizi, in to iz r'ery»^jZ*ogov: 1- obstaja nevarnost SZ 2 z spopada med ZDA in m,i.i,.ZDA so zaskrbljene, ker iz-na prestižu, in ker so nji- K?« pod gospodarski interesi na tem ogroženi. 3. ZDA se bojijo tonov ac‘ie Evrope, ki si želi in VlJp odprtje Sueškega prekopa 4 teva zato umik izraelskih EV se končno zavedajo, lašltn lp-^ razPolaga z zadostno vo-tovij S1*°- da bi si lahko zago- tief^.^ki list v francoščini »Jour-todanii P*** P°uciarja, da je ves fazov Sf>or osredotočen okrog iz-ni stv, *začasni sporazum* in »loče-bitni jazum>>- Za Egipčane je more-{asni a°8°vor o odprtju kanala za-vltlju^pPorazum, ki bi ga bilo treba zUf^Z 111 v sklop globalnega spora-na g...Za dokončno rešitev krize naj h.2njem vzhodu. V tem pogledu delni umik izraelskih sil s sarno Ja ^Ue®kega prekopa pomenil Sedeni?rvo ^zo evakuacije vseh za-bistVun • ozeme,.i- Američani so v Izra.i “^ga mnenja, medtem ko -raei __, — —-—«—» -------- — kanala ostr° loči vprašanje odprtja ^zhcdS krize8" VPraŠa"ia na Avivu so uradne reakcije todtiv°Ved ^ogersovega obiska zelo ličnih IJf’ čeprav obstajajo v poli-vsem krogih resni pomisleki pred-Kajr, zaradi možnosti zbližanja med niisig??, ln Washingotom. O teh požara Pr'ča tudi današnja zelo Sta "a jzjava zunanjega ministra sov i, ^ dejal, da bo Roger-iatejjV3 . »omogočil iskreno in pri-,rtorisl°- lzrr|onjavo mnenj* ter da bo bil toč državni sekretar lahko do-»t^nejso sliko o «problemih var- skl*’ o® katere se Izrael stalno faziikf' Eban je zanikal, da bi bile stališčih med Izraelom in dft obsta^° občutne, priznal pa je, de vd«8-8 nes°glasje predvsem gle- časni ,šanja- ali n®! gre za «za" Sp°tazurn»aZUrn* pa za *'°čen* *alvta!i i® tudi dejal, da Izrael ne Vojt^ a’ da bi Egipt proglasil konec tovoo®8 stanja v zameno za po-da k: c**Prtje prekopa, dodal pa je, to prjsibl 0 treba poskrbeti, da bi •—, 10 Ponovno do spopadov. Po njegovem mnenju bi morali doseči časovno neomejeno prekinitev ognja, za kar pa so potrebna pogajanja. Izraelski zunanji minister je izrazil prepričanje, da se mora Jar-ringovo posredovanje nadaljevati ter trdil, da ni do zastoja v misiji švedskega diplomata prišlo po iz-realaki krivdi. Rogersov obisk na Bližnjem vzhodu je bil tudi glavni argument razgovora, ki ga je imel libanonski zunanji minister Hamad s svojim egiptovskim kolegom Riadom. Hamad je dospel danes v Kairo, da bi izmenjal mnenja z egiptovskimi voditelji ter da bi se dogovoril o skupnem stališču, ki naj bi ga a-rabske države posredovale ameriškemu državnemu sekretarju. Hamad je ob prihodu v Kairo izja- vil, da njegova vlada podpira stališče Egipta o bližnjevzhodni krizi. William Rogers je medtem že zapustil Washington in odšel v London, kjer se je danes začelo zasedanje ministrov SEATO (South East Asia Treaty Organisation). Tu se je Rogers sestal z britanskim zunanjim ministrom Douglasom Homeom, s katerim je imel daljši razgovor o položaju na Bližnjem vzhodu. Na dnevnem redu zasedanja SEATO, ki bo trajalo dva dni, so številna vprašanja, med katerimi razvoj odnosov med Ljudsko republiko Kitajsko in zahodnimi državami ter okrepitev sovjetske prisotnosti v Indijskem oceanu. Poleg Velike Britanije in ZDA so navzoči predstavniki Avstralije, Tajske, Filipinov, Nove Zelandije in Pakistana. Francija ni zastopana, čeprav je članica zavezništva. Kot opazovalec se udeležuje zasedanja tudi južnovietnamski zunanji minister Lam. VVilliam Rogers ob odhodu Iz VVa-shingtona v London, kjer se udeležuje zasedanja ministrov SEATO PREDSEDNIK ZVEZE MLADINE SLOVENIJE JE IMEL SLAVNOSTNI GOVOR Humana in revolucionarna izhodišča 0F v ospredju proslave slovenske mladine Proslave, ki je bila v dvorani Tivoli pod geslom «Mladina v Osvobodilni fronti», se je udeležilo nad 8 tisoč ljudi in med njimi najvidnejši politični predstavniki ter vsi preživeli udeleženci ustanovnega sestanka OF (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 27. Po vsej Sloveniji so bile danes proslave v počastitev 30. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Glavno mesto Slovenije Ljubljana je bila danes že od zgodnjih jutranjih ur v prazničnem razpoloženju. Po ulicah so igrale številne godbe na pihala, medtem ko so desetine avtobusov iz vseh krajev Slovenije dovažali v glavno mesto udeležence današnje osrednje proslave, ki jo je v športni dvorani Tivoli organizirala Zveza mladine Slovenije. Ob 11. uri dopoldne se je v dvorani zbralo nad 8.000 udeležencev proslave, ki je nosila naslov «Mladina Osvobodilni fronti«. Med udeleženci so bili najvidnejši predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja. Med njimi predsednik Skupščine Sergej Kraigher, predsednik Zveze komunistov Slovenije Franc Popit, predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, predsednik republiške konference Socialistične zveze Janez Vipotnik in mnogi drugi. Proslave so se udeležili tudi vsi preživeli iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii OKREPLJENA SINDIKALNA DEJAVNOST Danes stavka železničarjev in zapora trgovin v Italiji Zdravniki so preklicali vsedržavno stavko - Sestanek predstavnikov vlade s trgovci - Napovedana stavka hotelskih uslužbencev RIM, 27. — Za jutri je bila potrjena stavka uslužbencev podjetij, ki delajo za železniško upravo ter istočasno tudi solidarnostna stavka vseh železničarjev. Stavko so soglasno proglasile vse sindikalne organizacije, ker ni bil predložen vladni zakonski predlog, da bi ukinili ta podjetja ter da bi vse uslužbence vključili v organik državnih železnic. Uslužbenci prizadetih podjetij bodo stavkali ves dan. Vsi ostaii železničarji pa skupno uro in pol, tako da se bodo vlaki ustavili: od 9.30 do 10. od 15.30 do 16 in od 22.30 do 23, pri čemer so možne spremembe za deset minut v skladu s potrebami prometa. Stalno zaposleno osebje pa bo stavkalo pol ure pred zaključkom svoje izmene. Ministrstvo za promet je sporočilo, da bodo jutri sicer vozili vsi vlaki, da pa bo povsem logično prišlo do resnih zamud osebnega ter do težav pri blagovnem prometu. Po vsej Italiji, z izjemo Rima in nekaterih drugih krajev, bo jutri zapora vseh trgovin, javnih lokalov, tobakarn ter prodajalcev bencina. V Trstu bo zapora izvedena na poseben način. Zaporo je proglasila Confcommercio, ki zahteva od vlade vrsto ukrepov in predvsem hitro odobritev novega zakona o trgovini, revizijo norm glede pričetka trgovske dejavnosti, ureditev sistema licenc, nove umike, dolo čitev tedenskega počitka ter zmanjšanje odstotka IVA (novega potresnega davka na dodatno vrednost, ki bo zamenjal v okviru davčne reforme sistem IGE). V poslanski zbornici je danes komisija za industrijo, trgovino in obrtništvo na zakonodajni seji že odobrila nov zakonski predlog, ki se nanaša na ureditev trgovine in ki zanima preko milijon trgovskih obratov. Ta zakon spada v okvir zahtev jutrišnje zapore in ga mora sedaj odobriti še senat. Zakon predvideva dve osnovni načeli: predvsem se ne more nihče ukvarjati s trgovino brez minimalnih strokovnih in moralnih usposobljenosti, ukinjajo se občinske licence ter bodo morali trgovci, ali napraviti usposobljenost™ izpit pri trgovinskih zbornicah, ali pa dokazati, da so se z določeno trgovsko dejavnostjo ukvarjali najmanj dve leti. Poleg tega bodo morale občine pripraviti načrt razvoja prodajnih točk, ki naj upošteva predvideno naraščanje popraševanja prebivalstva. Predsednik vlade Colombo je danes vodil medministrsko sejo, na kateri so bili prisotni ministri Rus-so, Preti in Gava in kd so proučili vprašanja, ki zanimajo trgovce. Po sestanku je minister Gava sprejel predstavnike Confcommercio, FIPE in Confesercenti, katerim je v imenu vlade izjavil: 1. Zakonski predlog o ureditvi trgovske dejavnosti je danes odobrila na zakonodajnem zasedanju komisi ja poslanske zbornice. 2. Zakonski predlog o tedenskem počitku, oziroma o obvezni zapori javnih obratov, je že odobrila komisija za notranje zadeve na zakonodajnem zasedanju. 3. Zakonski predlog o pričetku trgovske dejavnosti obravnava posebna komisija za najemnine, kar tudi velja glede druge komisije, ki .se ukvarja z delovnimi umiki trgovskih obratov. 4. Vlada je pripravljena priznati glede IVA forfetarne obdavčitve, tako da se bo poenostavilo knjigovodstvo. Minister Gava je nato izjavil, da so pripravljeni poglobiti vsa pereča vprašanja s predstavniki kategorije, tako da se uskladijo interesi trgovcev z interesi potrošnikov. Predstavniki omenjenih organizacij pa so izjavili, da so pripravljeni, da nadaljujejo razgovore na ministrstvu. Jutri dopoldne bodo zdravniki am-bulatorijev prekinili stavko, ki bi se morala zaključiti v četrtek. 0-krog 12.000 zdravnikov je protestiralo proti osnutku zdravstvene reforme, češ da krši načela zdravniškega poklica. Do prekinitve stavke je prišlo po razgovoru s podtajnikom Rampo, ki jim je sporočil, da bo v petek sprejel njih delegacijo minister za delo Donat Cattin. Sindikalne organizacije CGIL, CI SL in UIL pa so danes izrazile zaskrbljenost in pomisleke glede stavke zdravnikov, češ da gre za politične ocene zdravstvene reforme, s katerimi se ne morejo strinjati. Sindikati pravijo, da je resnična vloga zdravnikov zaščitena z bistveno reformo, pri čemer pa je treba zavrniti manevre skupin, ki skušajo ohraniti nesmiselne privilegije, špekulacije ter metode, ki so v škodo zdravstvenih zavarovancev. Sindikalni uslužbenci hotelske industrije so za 10. in 11. maj proglasili novo 48-umo stavko, poleg tega pa 48 ur ločenih stavk, ki jih bodo izvedli po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij od 30. aprila do 15. maja. Včeraj bi se morala pričeti pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, združenje hotelirjev pa je razgovore zavrnilo. V Pordenonu so se danes sestali na združenju industrijcev predstav- > I i l'W""a ameriških pacifistov v West Potomac Parku v VVashingtcmu, v teh dneh udeležuje masovnih demonstracij proti vojni v ^ ’ Vietnamu ""l| »n n,um, imimin milili Ostri partizanski napadi v Južnem Vietnamu Razstreljeni ogromni skladišči goriva in municije v Da Nangu in Qui Nhonu - 45.000 ameriških vojakov doslej ubitih v Vietnamu d^GON, 27. — Sile Fronte za Nha osvoboditev Južnega Viet-h&ile80 V zaclni'l1 dneh znatno o-k dle syoje delovanje ter na-!?c*%!to--vi^ne ameriške in kolabo-ftkiCne baze v različnih pre-toeri av.e’ NaPad je zajel tudi r, na-t večji mi ameriškima opo- S1 ,Nang. Cam Ranh (ka" i? Snu0 kilometrov severovzhodno £,otne£0na) in Čamp Eagle (650 « °v®šk«°V« sevemo od prestolnice). ?®>ho ® 2rtve so imeli Američani Stoh t/'an? Ranhu, v ostalih dveh m na je napad povzročil ve-So tenalr>o škodo. V Dan Nan-« ’ v i^Pfniizani razstrelili skladi &*iv Katerem je bilo 680.000 litrov WaJeta,a- aPi so preteklo noč napadli n-iki ravnateljstva podjetja Zanus-si s sindikalnimi organizatorji. Predstavniki podjetja so povedali, da bodo morali postaviti v integracijsko blagajno za tri ali štiri mesece £7540 uslužbencev elektronskega oddelka. Dejali so tudi', da so težave vedno večje ter da obstaja nevarnost za možnost prodaje na tujih tržiščih. KAIRO, 27. — List «Al Ahram* poroča, da bo belgijski zunanji mi nister Pierre Harmel junija letos uradno obiskal Kairo, kjer bo imel razgovore z egiptovskimi voditelji. V Egiptu se bo Harmel zadržal tri dni. To bo prvi obisk nekega belgijskega zunanjega ministra v Kairu udeleženci ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte na današnji dan pred tridesetimi leti in sicer: Josip Vidmar, Aleš Bebler, Tone Fajfar, Boris Ziherl in Jože Rus. Potem ko je godba odigrala slovensko narodno himno «Naprej zastava slave*, se je začela proslava, ki jo je s slavnostnim govorom odprl predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije Živko Pregelj, ki je govoril o zgodovinskem pomenu Osvobodilne fronte. Med drugim je tudi poudaril, da bi se odnos do Osvobodilne fronte lahko kaj hitro spremenil v njeno nasprotje, če bi zapustili in pozabili njena revolucionarna načela. Njena poglavitna, globoko humana in revolucionarna izhodišča, kot so vera v človeka, nujnost jasnega programa in socialna vsebina narodne svobode, vse to so danes živi in nič manj važni za pomembni sestavni deli programa Osvobodilne fronte. Mnogo bolj, kot kdajkoli poprej, imamo danes možnost, da si sami začrtamo pot lastnega napredka, je dejal Pregelj, kajti uresničenje enakopravnosti narodov v jugoslovanski skupnosti je še vedno naša odločna zahteva. Osvoboditev vsakega naroda je cilj vseh naprednih sil, tako kot je pripadnost nekemu narodu sestavni del človekove celovitosti. Zato je razvijanje samoupravnih odnosov zahteva, ki vsebuje osvobajanje slovenskega naroda, njegovo notranjo enotnost in povezovanje. Po besedah Živka Preglja je potrebno ugotoviti, kaj je v danem trenutku dejansko progresivno. kaj pelje k samoupravnemu socializmu, ali kaj je po drugi strani samo poskus nasprotnikov, da bi si ustvarili monopol pri odločanju in zaščitili svoje interese. Samo tako če se bomo krepko povezovali z naprednimi silami, ostalih jugoslovanskih narodov in narodnosti, bomo lahko ustvarjali načelo proletarskega internacionaliz-ma, je dejal Pregelj. Ustavnih sprememb nismo začeli, je nadaljeval Pregelj, zato ker bi nekdo želel kakšne nove ustavne formulacije. Spremembe so izšle iz nujne potrebe našega nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja, ki je v dosedanjih ustavnih okvirih prišel v nerazrešljivo situacijo, v kateri smo danes. Nova ustavna določila bodo torej prispevala k ustvarjanju takih pogojev, v katerih se bomo bolj učinkovito bojevali s problemi, ki jim v preteklosti nismo bili kos. Odločilna vloga republik in pokrajin, in nov odnos do osebnega dela, to so poleg drugega pogoji, ki dajejo delovnemu človeku v roke možnosti za samostojno urejanje in določanje njegove usode. Po govoru se je razvil kulturni program, na katerem so, poleg mladih slovenskih dramskih umetnikov sodelovali tudi simfonični orkester RTV Ljubljana, godalni orkester Jugoslovanske armade, partizanski invalidski pevski zbor, akademski pevski zbor «Tone Tomšič* in mla- dinski pevski Jakopiča*. zbor šole »Riharda DRAGO KOŠMRLJ Danes izide dnevnik «11 Manifestom RIM, 27. — Jutri bo v kioskih lnovi dnevnik «11 Manifeste*. V u-Ivodniku razlaga poslanec Pintor, zakaj so izdali ta list in pravi, da gre za iste razloge, zaradi katerih le prišlo do delavskega in študentskega upora v zadnjih letih. Pintor pravi, da teži na velikih organizacijah delavskega gibanja stara ifuzija reformizma, ki je že pred petdesetimi leti pripeljala k tragičnemu porazu. Nato je mnenja, qa je treba ustvariti novo revolucionarno silo- imiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitinitiiitiiimiiiiiiiiiiiiiminiiiinmiiuHiiiiiimHiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui RAZGOVOR 0 PEREČIH VPRAŠANJIH TISKA Colombo je sprejel predstavnike časnikarjev Predlogi o rešitvi kritičnega stanja gradbene industrije RIM, 27. — Predsednik vlade Colombo je danes sprejel v palači Chigi elane izvršnega odbora vsedržavne federacije italijanskega tiska, katere tajnik je tržaški novinar Luciano Ceschia. Predstavniki časnikarjev so mu obrazložili predloge glede zakonskega osnutka, ki ga .je izdelala vlada in ki se nanaša na založništva dnevnega tiska. Po -ikAtutku .je izdalo časnikarsko združenje sporočilo, v katerem pravi, da .je predsednika vlade najprej pozdravil predsednik združenja Adriano Falvo, nato pa .je Luoiano Ceschia obrazložil Co-lombu bistvene predioge časnikarjev za podporo založništva dnevnega tiska. Ceschia je dejal, da gre za koncept, da tisk vrši ja.vno služnost ter da je zaradi tega treba premostiti sedanjo krizo in omogočiti založniški industriji avtonomno dejavnost. Ceschia je nadaljeval, da je tre miiiimnimiinmiiiiimiiiHiimiiiiiiiiiniiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiimiiminiiiiiHiiinmimiii"ii,,,,i1»»H"iiiu*Mii"niiiiiiiiii"inimiiniiiiii,mi,'iiMi,,iiii Zaključena preiskava o atentatih v Milanu in Rimu 1969. leta Preiskovalni sodnik obdoiiuje pokola Valpredo in skupino anarhistov «22 mano» tudi ogromno južnovietnamsko skla-1 no pred enim mesecem so se dišče municije v_ obalnem mestu | delki lutkovnega režima po Qui Nhon ter uničili 700 ton bomb in 20 ton druge municije. Hudi boji potekajo v teh dneh tudi v Kambodži posebno na državni cesti številka 4, ki povezuje prestolnico Phnam Penh s pristaniščem Sihanukvillom (sedaj Kam-pong Som). To cesto, ki .je za Lon Nolov režim življenjske važnosti, saj .je Sihanukville najvažnejše pri; stanišče v državi, kjer so_ tudi edine čistilnice nafte, že več mesecev nadzorujejo partizani. Puči-stična vojska je v zadnjih mesecih sprožila že vrsto ofenziv, ki pa so bile vse kljub močni podpori a-meriških in južnOvietnamskih letal in helikopterjev neuspešne. Približ od- hu- do dem bombardiranju povzpeli prelaza Pič Nil, s katerega so se partizani umaknili. Ti oddelki so sedaj pojjolnoma obkoljeni, iz Phnom Penha pa pošiljajo vsak dan nove vojaške okrepitve, ki naj bi razbile obroč osvobodilnih sil. Na tej cesti so partizanski oddelki napadli danes zjutraj komunikacijska center v Ang Sr.oulu, samo 20 kilometrov od Phnom Penha, od koder koordinira Lon No-lova vojska operacije preti partizanom. Sihanukovi oddelki so vdrli v center ter ubili svet kamboških vojakov. V Sajgonu so objavili uradna poročila o ameriških zgubah v viet- namski vojni od njenega začetka do danes. V boju je bilo ubitih 45 tisoč Američanov, kar pomeni j.1.371 več kot med vojno v Koreji in samo 5.813 manj kot v and svetovni vojni. Drugih 9.459 ameriških vojakov je v Indokint goarto zaradi nesreč ali botenid, tako da je skupno število a meriJk .h žrtev na azijskem Jugovzhodu od 1. januarja 1961 do danes več kot 54 tisoč. V istem času so Američani imeli tudi 298 tisoč ranjencev, kar je približno 85 tisoč več kot v prvi svetovni vojni in dvakrat več kot v Koreji. Po ameriških podatkih o zgubah nasprotnikov pa je od začetka intervencije ZDA v Vietnamu umrlo 737 tisoč »komunistov*. Pletro Valpreda RIM, 27. — Preiskovalni sodnik Ernesta Cudillo je zaključil preiskavo o pokolu v Milanu in o atentatih v Rimu, ki je trajala dobro leto ter je danes vložil na sodišču obtožnico. Preiskovalni sodnik je mnenja, da so organizirali in izvršili dinamitne napade v Banca Nazionale delTAgricoltura v Milanu, v Banca Nazionale del Lavoro v Rimu ter na spomeniku neznanega vojaka v Rimu Pietro Valpreda, Mario Merlino, Emilio Borghese in Roberto Gargamelli. V bistvu gre za iste ugotovitve, do katerih je prišel že namestnik javnega tožilca Vittorio Occorsio. Tudi v sedanji obtožnici se navaja za glavnega krivca Pietra Valpredo, za katerega se pravi, da je kriv pokola v Milanu, med katerim je 12. decembra 1969 leta izgubilo življenje 16 oseb, 80 pa jih je bilo ranjenih. Od obtožencev so glede Emilia Borgheseja ugotovili, da ni povsem priseben in da zaradi tega tudi ne more biti obsojen na najvišjo kazen, ki jo za navedene zločine predvideva kazenski zakonik. Emilio Borghese je sin sodnika kasacijskega sodišča. Obtožnica ima 252 strani ter so prve posvečene naštevanju imen obtožencev ter žrtev. Nato je govor o osebnih krivdah, v nadaljevanju pa se obravnava skupino «22 maržo*, glede katere se priznava, da gre za izključno člane skrajne desnice, ki pa naj bi se približali stališčem študentskega gibanja in levice. Italijansko-avstrijsko zasedanje časnikarjev o Tirolski BOČEN, 27. — Danes se je pričelo mednarodno italijansko - avstrijsko zasedanje novinarjev, ki se ukvarjajo z južnotirolskim vprašanjem. Do zasedanja je prišlo na pobudo »International Press Institute* in je to že drugo zasedanje, saj je bilo lani od 24. do 25. aprila v Ziirichu. Obravnavajo različna jezikovna in upravna vprašanja, televizijsko povezavo Južne Tirolske z Avstrijo, ustanovitev univerze ter način, kako lahko tisk, radio in TV sodeluje pri iskanju rešitve odprtih vprašanj. Na zasedanju je prisotnih 24 novinarjev najpomembnejših italijanskih in avstrijskih dnevnikov, tiskovnih agencij ter radijskih in televizijskih postaj. Parri rimskim študentom RIM, 27. — Na rimski univerzi je daines govoril senator Ferruceio Parri o sedanjem pomenu izkušenj odporniškega gibanja. Prisotni so bili številni študentje ter profesorski zbor, pri čemer je bilo značilno, da so se vsi posedli brez for- malnosti v iste klopi. Parri je dejali, da je italijanska ustava še sedaj veljavna glede svojih osnovnih določil. Kljub žrtvam generacije, ki je toliko pretrpela, pa je treba sedanjo stvarnost znatno popraviti in prav to je naloga mladih ljudi. Na vprašanje, na kakšen način, je odgovoril, da morajo postati ljudje, da morajo poslušati svojo lastno zavest ter pri tem upoštevati socialno okolje, v katerem se živi, se študira, se dela in se vzgaja. Študenti so bili vidno ganjeni, ko je Parri govoril o likih odporniškega gibanja, kot so Matteotti, Gramsci, Amendola, bratje Roselli, Gobetti, Don Minzoni in drugi. Nato je nadaljeval: «Danes bi mladi napravili to, kar so naredili mladi včeraj, če bi se znašli v enakih okoliščinah. AKRA, 27. — Italijanski zunanji minister A Ido Mono je danes prispel v Gano, kjer se je sestal z vršilcem dolžnosti ministrskega predsednika. Jutri bo nadaljeval svoje potovanje po afriških državah In bo obiskal glavno mesto Nigerije Lagos. Jugoslovanski duhovniki obsodili ustaški napad SARAJEVO, 27. — V Sarajevu je bila danes letna skupščina združenja katoliških duhovnikov «Dobri pastir*, ki že dvajset let uspešno deluje za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo. Delo skupščine so spremljali tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. šu-nič in drugi družbeno - politični funkcionarji republike in mesta ter zastopniki drugih verskih skupnosti. Na skupščini so med drugim obsodili pisanje posameznih katoliških časopisov v inozemstvu o Jugoslaviji, za katero je rečeno, da nima ničesar skupnega z resnico in krščanstvom. Člani združenja so poudarili pomen bratstva in enotnosti, ostro obsodili teroristične napade na jugoslovanske zastopnike in državljane v inozemstvu. ba pospeševati gospodarsko neodvisnost in stabilnost manjših podjetij, zato da se učinkovito zoperstavi zaskrbljujoči težnji osredotočenja listov ter da se brani večstransko obveščanje. Dosedanji predlogi ne rešujejo vseh teh vprašanj, vendar pa gre za prvi korak k organski reformi, ki predstavlja predpogoj za stvarno svobodo tiska. V skladu s temi načeli je časnikarsko združenje pripravilo naslednje predloge: 1. Ukrepe za olajšani kredit na osnovi mehanizma, ki ga predvideva zakon v korist male in srednje industrije. 2. Olajšanje socialnih bremen s podporo v višini 4 milijard lir. ki naj jo upravlja časnikarska bolniška blagajna in ki naj se jih razdeli s kriteriji podpore malim in srednjim podjetjem. 3. Ustanovitev rotacijskega sklada, ki naj bo dodatek in ne zamenjava olajšanju socialnih bremen. 4. Obnovitev norm v korist listov političnega, gospodarskega, sindikalnega, kulturnega in verskega značaja ter v korist novinarskih zadrug. Poleg tega naj se tem listom v celoti povrnejo stroški za paoir do prvih šest strani. 5. U-veljavljan.ie mehanizma razdeljevanja oglasov državne uprave in javnih ustanov v korist manjših in srednjih založb. 6. Razširitev obveznosti zaposlitve časnikarjev v tiskovnih uradih javne uprave. 7. Večja reprezentativnost pri komisijah glede založništva. Tajnik Ceschia je nato opozoril predsednika vlade na nujnost, rta se ohrani avtonomija in neodvisnost časnikarskega zavoda za socialno zavarovanje. Ožji odbor parlamentarne komisije poslanske zbornice za javna dela je danes pričel izdelovati dokončen osnutek zakonskega predloga o reformi stanovanjske politike in to na osnovi osnovnih načel, glede katerih so se dogovorili v preteklih dneh. Člani komisije nameravajo čimprej predati predlog v razpravo v zbornico. Takoj potem pa naj bi komisija na zakonodajnem zasedanju preučila krajški zakonski predlog, ki bo vseboval določila v korist gradbene industrije. Gre za nekatere ukrepe fiskalnega značaja, kot tudi za tehnične izboljšave, tako da bi olajšali postopek za izkoriščanje pasivnih ostankov ministrstva za javna dela. Ta zakon bo veljal samo do 31. decembra letošnjega leta. ko bo reforma gradbene politike že stopila v veljavo. Istočasno pa so se tudi dogovorili, da povezujejo sprejemanje tega manjšega zakona v senatu z istočasno odobritvijo širšega zakona o reformi gradbene politike v poslanski zbornici. O tem vprašanju so se danes sestali v poslanski zbornici predstavniki demokrist janskih poslancev s predsednikom vlade Colombom. Aretacije v Španiji ORENSE (Španija), 27. — španska policija je aretirala v mestu Orense enajst članov »delavskih komisij*, ki jih obtožujejo »prevratniškega delovanja*. Španske oblasti so sporočile, da so aretiranci komunisti*. Deset so prijavili sodnim oblastem, enega pa. slikarja Jaime-ja Quesada, so po dolgem zaslišanju izpustila na svobodo. Aretirance, pri katerih so baj« našli veliko propagandnega materiala, obtožujejo, da so pripravljali »prevratniške manifestacije*. OB SPLOŠNI STAVKI TRGOVCEV VITALUI V OKVIRU VSEDRŽAVNEGA PROTESTNEGA GIBANJA Ugasnjene luči v izložbah Zadruge za demokratizacij° * m ^ mm mm i razpečevalne mreže v državi za pravično davčno politiko V Trstu bodo trgovine odprte, a brez svetlobne reklame in s spuščenimi roletami Železničarji bodo trikrat prekinili delo • Zdravniki so preklicali stavko Po vsej Italiji bodo trgovci na drobno vseh vrst izvedli enodnevno zaporo svojih prodajaln, ker protestirajo proti predvideni vladni pre-osnovi davčnega sistema in zahtevajo s pravično davčno reformo tildi znižanje cen in nekaj več kisika mali trgovini. Zaradi tega pa so stališča med posameznimi zvezami trgovcev, točneje velikih in malih, popolnoma nasprotna v svoji vsebini. Tretie stališče pa končno zagovarja zveza zadrug, ki ga objavljamo na drugem mestu. V Trstu bo stavka drugačnega značaja. Po sporazumu med zvezami trgovcev v Trstu (kot v Rimu) ne bodo izvedli pravcate stavke (ali zapore), temveč le »svetlobni protest*, ki v ničemer ne bo prekinil navadne trgovinske dejavnosti. Ugasnjene bodo svetlobne reklame, izložbe bodo za spuščenimi navoj-rncami in ugasnjene bodo vse luči, razen notranjih, ki služijo lastniku in prodajalcem. Zakaj so se tržaški trgovci opredelila za tako obliko protesta? Mislimo predvsem zato, ker hi v takem primeru izgubili veliko več, kot njih črvi stanovski tovariši v drugih mestih Italije. Del kupcev je v Trstu z onstran meje in teh bi naslednjega dne ne nadomestili. Prav tako pa bi trgovci v Trstu ne mogli nadoknaditi naslednjega dne običajnih kupcev, ker bi jim »marketi* takoj za mejo delali neusmiljeno konkurenco. Od tod torej ta sklep, Idi ne bo prizadel ne kupcev ne trgovcev, pač pa le odvzel mestu običajen videz, saj bo zvečer na ulicah edina razsvetljava občinska, medtem ko bo po pločnikih tema. Stavkali bodo tudi železničarji, in sicer na razčlenjen način. Kdor misli jutri odpotovati z vlakom, si mora pač pričakovati, da bo prišel v kraj, kamor je namenjen, z dobršno zamuoo. Železničarji bodo prekinili svoje delo trikrat: od 9.30 do 10. ure, od 15.30 do 16. in od 22.30 do 23. ure. Stavko pa so preklicali zdravniki bolnižikih blagajn, ki bodo danes redno sprejemali bolnike v uradnih urah. Seja obč. sveta v Dolini V Dolini Jie bila sinoči seja ob-filmskega sveta, ki je v glavnem razpravljali o občinskem regulacijskem načrtu in o drugih upravnih zadevah. Podrobneje bomo poročali v Jutrišnji številki. skih taboriščih, zlasti pa o žrtvah Rižarne. Razveseljivo je, da so organizirale obisk Rižarne tudi mnoge italijanske šole. Računajo, da je od sobote do ponedeljka obiskalo Rižarno okrog 1.500 učencev in dijakov raznih šol. Učenci neke slovenske šole so v počastitev žrtev zapeli pesmico pred celicami, kar je globoko ganilo ljudi, Slovence in Italijane, ki so bili tedaj v Rižarni. Ko pridejo v Rižarno prinesejo otroci cvetje in krasijo s cvetjem zlasti celice. Opazili smo, da mnogi starši pripeljejo s seboj otroke in da prihajajo na ogled Rižarne meščani, ki o Rižarni do sedaj niso vedeli skoraj nič. Opozarjamo, da je Rižarna odprta vsako nedeljo in praznik od 10. do 13. ure, v soboto, I. ma.v in v nedeljo, 2. maja pa bo odprta od 8. do 18. ure. Obvestilo vojaškim obveznikom Po vseh italijanskih občinah so 20. aprila objavili razglase o pozivih v vojsko mladeničev, ki so bili rojeni v drugem štirimesečju leta 1951. Odhod za odslužitev vojaškega roka se bo začel 5. junija. Obrambno ministrstvo opozarja vo- Zahtevajo zmanjšanje davčnega bremena na prehrambeno blago Deželni odbor vsedržavne zadružne zveze je v sodelovanju z združenjem Federooop Iz Trste, Gorice, Vidma in Pordenona organiziral pretaklte dni poseben sestanek v Vidmu, na katerem so obravnavali sklep združenja Italijanskih upravljavcev jiavnth lokalov (Oonfesercen-ti) in združenja trgovcev (Comfcom-meroto) o današnji zapori vseh svojih o/hratov. Zadrugarji sodijo, da se današnje gibanje poraja Iz dejanskih težav, v katere se čedalje bolj pogrezajo neodvisni operaterji zaradi postopnega naraščanja moči monopolističnih ln špekulativnih organizacij na področju razpečevanja raznega blaga. Težave so toliko večje, kor prizadete kategorije ne morejo računati na zakonske ln predvsem kreditne osnove, ki bi mogle pospe jaške obveznike, naj dobro prebere- , . .. ...... .. jo razglas, in pripominja, da zapade. m demokratizacijo teh dejavnosti 30. aprila rok za predložitev pro-1 Komsumne zadruge so že večkrat I_________________Di____ __• rl __I rvlviainnilia canrvin afnlHSAa t.olm tr OTPl ženj za oprostitev vojaške službe. I objasnile svoja stališča tako v zve- niimiiimiiiminiiiiiiiuiMiHiiuiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMifiiiiiiiiiiiiiiib Z VČERAJŠNJI SEJE DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave proti lovu na ptiče v o zakonskih načrtih Furlaniji-J. krajini Vprašanje bo pred nadaljnjo razpravo obravnaval pristojni deželni odbor Na začetku seje so odborniki odgovorili na razna vprašaja svetovalcev Te dni v Rižarni mnogo obiskovalcev Te dni si je ogledalo Rižarno mnogo meščanov in podeželanov, zlasti pa mladine in učencev ter dijakov italijanskih in slovenskih šol ob spremstvu učiteljev in profesorjev, ki so morali odgovarjati na vprašanja radovednih otrok o o-svobodilnem boju, o partizanih in esesovskih zločincih, o koncentracij- Večji del včerajšnje seje deželnega svete je veljal odgovorom pristojnih odbornikov na vprašanja ln interpelacije svetovalskih skupin o raznih vprašanjih splošnega deželnega interesa. Odbornik za delo ln načrtovanje Stopper je v odgovoru na ustrezno vprašanje svetovalca Baolcchijta (KPI) dejal, da deželna uprava budno sledi dogodkom v zvezi z morebitnim odprtjem Sueškega prekopa, ter da pritiska na osrednjo vlado, naj si te prizadeva za čimprejšnjo rešitev vprašanja. Sueška vodna pot je velikega pomena za tržaško in deželno gospodarstvo, kar Izhaja tudi lz dokumente, ki ga je deželni odbor nedavno tega izročil vladi v zvezi z napovedano preosnovo pomorskih storitev pretežnega državnega pomena. Stopper je nato odgovoril na Interpelacijo o «pasu» atomskih min na Krasu, ki ste ju prod kratkim vložili svetovalski skupini PSIUP in KPI. Dejal je, da deželi ni znano, da bi takšen pes v resnici obstajal, ter da je vest nastala v časnikarskih krogih, ln sloer brez kakršnekoli dokazane verodostojnosti. Vsekakor bo deželni odbor obvestil o tem osrednje oblasti, je zaključil odbornik. V zvezi z vprašanjem o zadnjem razvoju dogodkov v goriški bombažni tovarni, ki sta ga postavila svetovalca Bergomas ln Zarzenon (KPI), je odbornik za industrijo ln trgovino Dulci naglasil, da namerava vodstvo tovarne nadaljevati ln še okrepiti proizvodnjo, vendar pa da je obirat v zadnjem času zašel v krizo zaradi splošnega zastoja v Italijanski tekstilni Industriji. Ko mifiMiuinmaiiniiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiunHuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiimiiiiniiMi VPRAŠANJE POSLANCA ALBINA ŠKERKA KDAJ BO V NABREŽINI NOV POŠTNI URAD? Občinska uprava je že L 1965 sklenila brezplačno podeliti zemljišče Poslanec Albin Škerk je poslal ministru za pošte in telekomunikacije pismeno vprašanje glede gradnje novega poštnega urada v Nabrežini. Poslanec Škerk sprašuje ministra za vzroke ,ki so do sedaj preprečili gradnjo novega poštnega urada. Sedanji poštni urad v Nabrežini je namreč zastarel in ne ustreza potrebam in zahtevam prebivalstva.. Devinsko-nabrežinska občinska u-prava je že leta 1957, na prošnjo pokrajinske poštne direkcije, sklenila kupiti potrebno zemljišče in ga nato brezplačno podeliti ministrstvu za pošte in telekomunikacije, ki se je obvezalo, da bo zgradilo novi sedež poštnega urada. Na podlagi tega je tehnični urad poštne direkcije izdelal načrt, ki ga je 20. novembra 1965 odobril občinski svet devinsko-nazrežinske občine. Poslanec Škerk sprašuje ministra, kaj bo ukrenil, da bi se čimprej začela gradnja tako potrebnega novega sedeža poštnega urada v Nabrežini. Zaključen tečaj za profesorje V Gradežu se je te dni zaključil prvi tečaj o šolskem usmerje-vanju in psihologiji otroka v razvojni dobi. Tečaj sta organizirala pokrajinski konzorcij za tehnično vzgojo in center za šolsko in poklicno usmerjevanje, namenjen pa je bil ravnateljem in profesorjem srednih šd iz tržaške pokrajine. Tečaj je trajal od srede do petka. Po uvodnem nagovoru predsednika konzorcija in pozdravu župana iz Gra-deža sta spregovorila tržaški šolski skrbnik prof. Fidenzi ter ravnatelj omenjenega centra prof. Stopper. Predavatelji so nato dr. Pie-monte. dr. Vaccari, dr. Padovani, dr. Stopper in dr. Sedmak, ki je govoril o temi »Učenec, družina in šola pred vprašanjem šolske in poklicne izbire*. Po vsakem predavanju je bila diskusija, ki je prikazala številne spodbudne elemente za nadaljnje delovanje centra, ki bi ga bilo treba vsekakor okrepiti Ob zaključku se je vsem zahvalil za sodelovanje predsednik dr. Rustia Traine, ki je izrazil željo, da bi bili taki tečaji bolj pogostoma. Na Greti so se poklonili spominu padlih antifašistov Sekcija KPI na Greti se je v nedeljo, ob Obletnici osvoboditve, s kratko komemoracijo spomnila padlih borcev med vstajo na Tržaškem Ljudje, ki so se zbrali na Trgu Bo nomea, so v povorki ponesli venec na spomenik padlim, pred katerim so se člani vodstva sekcije spomnili antifašističnih borcev, ki so darovali svoja življenja ter opozorili na nevarno porajanja fašizma ter zahtevali spoštovanje ustave ln uveljavitev zakona iz 1952. lete proti fašizmu. Sožalje Saragata Rigottovim svojcem Predsednik republike Saragait je poslal včeraj po vladinem komisarju družini Ottoneja Rigotte, delavca, ld Je predvčerajšnjim tragično preminil v lesnem skladišču tržaškega pristanišča, svoje Iskreno sožalje, delavcu Edoardu Stefanuttlju, ki se je pri isti nesreči samo ranil, pa želje po čtapreJšnjejn okrevanju. je vodstvo tovarne pred časom odstranilo kakih 90 starih in tehnično preživelih statev, se je število delavcev zmanjšalo za 217, vendar — je naglasil govornik — ne gre v tem primeru za morebitne odpustitve, temveč za prostovoljen odstop prizadetih. V dokaz za nameravano nadaljevanje ln okrepitev dela je odbornik navedel, da je vodstvo tovarne zaprosilo za deželni poseg v zvezi s posojilom v višini 1 milijarde 800 milijonov lir, ki ga nameravajo najeti pri nekem bančnem zavodu. Dulci Je nato prešel na Tržaški arzenal - Sv. Marko, o čemer sta vložila posebno vprašanje komunistična svetovalca Cuffaro ln Bacic-chi Priznal je, da se število zaposlenega delavstva v obratu postopoma manjša, vendar pa da gre za delavce, ki dosegajo dobo upokojitve. V prihodnje namerava vodstvo obrate «pomladitl» osebje — katerega poprečna starost se danes su-če na višini 48 let — s sprejemanjem mlade kvalificirane delovne sile Ni res, Je nadaljeval Dulci, da bi vodstvo Tržaškega arzenala-Sv. Marka zavračalo ponudbe za nove gradnje, temveč st te prizadeva, da bi sl zagotovilo člmveč novih, naročil. Tako se zdaj pogaja za preureditev neke večje ladje, s čimer naj bi začeli čez 18 mesecev. V zadnjem času Je obrat odposlal ponudbo za gradnjo nove vrtalne postaje In drugo ponudbo za gradnjo večjega doka. Obrat Ima sedaj v kornetu naročil za leto dnd dela. sklenil odložiti razpravo. Deželni svet se ponovno sestane danes dopoldne. Nagrade za študij botanike Nadaljnji odgovori prestolnih odbornikov so se nanašali na poslovanje Industrijske cone Ausa-Como, na nekatera regulacijska dela v goratih predelih dežele ln na nekatera druga področja. Odbornik za javno vzgojo Gtust je na koncu odgovoril komunističnim svetovalcem Bacchičhlju, Cuffaru in Bosariju v zvezi z zahtevami tržaških univerzitetnih študentov ln dejal, da se te nanašajo predvsem na razpoložljivost 500 mest v študentskih domovih ter na brezplačno vožnjo na avtobusnih progah 17. ln 30. V pričakovanju posebnega posega ministrstva za javno vzgojo, ki naj bi v te namen Izdalo vsoto 170 milijonov Ur za gradnjo prvega dela novega študentskega doma, je deželno odboralštvo za šolstvo prevzelo vrsto ukrepov, na podlagi katerih bo možno do oktobra računati na 250 novih mest, poleg 133 mest v že obstoječem študentskem domu in poleg 140 mest, ki Jih bo zagotovilo ponovno najetje hotela Milano, ln sloer tako, da bo dežela dala iz svojih sredstev na razpolago potrebno vsoto. Kar zadeva brezplačno vožnjo na avtobusnih progah 17 in 30 pa Je deželni odbor mnenja, da Je bolje, če dežela poveča sklad, iz katerega se črpajo sredstva za priznavanje štipendij ln izrednih prispevkov univerzitetnim študentom, za 10 milijonov lir. Ustrezne pomoči so namreč deležni revnejši študentje, medtem ko bi uvedba brezplačne vožnje pomenila pre-splošno olajšavo, ki ji nasprotujete tudi občinska uprava ln vodstvo mestnega podjetja ACEGAT. Drugi del seje je bil namenjen razpravi o zakonskih načrtih, ki predvidevata omejitev oziroma odpravo lova na ptiče v naši deželi. Zakonski načrt o omejitvi te dejavnosti so predložili svetovalci Rizzi, Bettoli ln De Cecoo (PSIUP), načrt o popolni odpravi ptičjega lova pa svetovalci Bartoli, Morpur-go in Traunar (PLI). Po objasnitvl obeh zakonov je stekla razprava o tem, ah naj se razprava o ptičjem lovu nadaljuje, alt naj se celotno vprašanje povrne pred pristojni odbor, ki naj poglobi nekatera vprašanja, kakor so s posebnim posegom zahtevali svetovalci KD in PSDI na eni ter svetovalci KPI na drugi strani Za odložitev razprave se je Izrekel tudi odbornik za kmetijstvo Oamelll, nakar je deželni svet z glasovanjem (26 glasov za odložitev, 18 proti ln 2 vzdržana) Od leta 1964 naprej posebna strokovna komisija pod okriljem znanstvene fakultete pri tržaški univerzi daje študijske nagrade za uspehe pri učenju botanike. Nagradi sta dve, in sicer po 100.000 in 75.000 lir, komisija pa lahko dodeli spodbudno nagrado 25.000 lir udeležencu natečaja, ki sicer še nima 18 let, je pa dokazal izredno zanimanje in uspehe pri učenju botanike. Natečaja se lahko udeležijo mladeniči, ki so rojeni ali bivajo v naši deželi, so vpisani, na kakršno koli šolo, ali pa so jo dokončali ne več kot pred tremi leti, ne glede na njihov gmoten položaj, državljanstvo, narodnost ali ideološko u-'smeritev. Predložiti morajo pismeno prošnjo in navesti ime, osebne podatke ter naslov. Prošnje morajo dospeti do 25. maja direktorju botaničnega inštituta pri tržaški univerzi. Izpiti bodo v prvi polovici junija, kandidati pa bodo o točnem datumu pravočasno obveščeni. Kraška hiša spet odprta V Velikem Repnu je spet odprte Kraška hiša. Ogled Je možen od 11. do 12.30 in od 14. do 18. ure vsako nedeljo ln praznik. zi s posameznimi problemi, katar tudi s splošno potrebo po preosno-vi Italijanskega gospodarstva v skladu z Interesi delavskih množic. Tako Izražajo tudi o današnjem gibanju trgovcev ln upravljavcev Javnih lokalov pozitivno mnenje, saj je to gibanje naperjeno proti delovanju monopolov na področju trgovine ln ker hkrati zasleduje dlje splošne demokratizacije razpečeval-ne mreže. Koesummo zadrugarstvo zahteva otipljivo skrčenje gradbene rente in njene teže pri določanju razpe-čevakiih stroškov, saj Imajo potrošniki od tega le škodo. Zaidrugairji zahtevajo pravičnejše določanje najemnine za poslovne prostore, revizijo zakona o davčni preosnovi pred senatom in ustreznejšo porazdelitev davčnega bremena med posredne In neposredne davke. Zadrugarji nadalje zahtevajo, naj bi pristojne oblasti odpravile obdavčitev IVA na prehrambeno blago ln na storitve, brez katerih je nemogoč razvoj Italijanskega občestva. Prav tata zahtevajo zmanjšanje davčnega bremena na prehrambeno blago vsakdanje potrošnje in odpravo «Pretljevega-> sklepa v zvezi s trošarino. Kar zadeva zaporo trgovin, pa zadružna zveza ugotavlja, da medtem ko bodo javni lokali in trgovine v ostali Italiji ves dan zaprti, se bo protestno gibanje v Trstu in v deželi izrazilo le z zaporo izložb In ugasitvijo reklamnih napisov. Tudi bencinske črpalke bodo pri nas obratovale ln bodo le ugasile svetlobne napise. SG Poziv Kmečke zveze pridelovalcem oljk Kmečka zveza obvešča vse pri delovalce oljk, da so na razpolago tiskovine za državni prispevek. Va- bi jih zato, da se čimprej oglasi io v njenih uradih, da jih izpolnilo in oddajo prošnje, na podlagi ka tere bodo dobili doklado približno 270 lir za kg olja, ki so ga iztisnili iz pridelka olik. S seboj naj prinesejo potrdilo oljarne, kjer so olike stiskali in po možnosti katastrske izvlečke par cel, na katerih gojijo oljke. Rok za vložitev prošenj zapade 30. aprila. Zato pozivamo upravičence, da se oglasijo pravočasno. Tajništvo Kmečke zveze Prometna nesreča agenta javne varnosti Včeraj popoldne se je 39-letni agent oestoe policije Vtncenzo Asto-re peljal s policijskim motorjem «guzzi» po državni cesti 58 proti Opčinam, ta je vozilo, verjetno zaradi oljnatega madeža, zdrknilo tata, da se je agent z motorjem vred zvrnil na tla ter se pri padcu popraskal po čelu, levem komolcu ln obeh kolenih. Agenta so z osebnim avtomobilom odpeljali v glavno bolnišnico, ■kjer pa so mu le dah prvo pomoč ln ga odslovili s prognozo okrevar nja v 10 dienh. \ Prispevajte za šolo- apomenik v Cerknem ! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiuimiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiii V TRSTU OD 22. DO 24. MAJA Mednarodno srečanje o otroškem zdravstvu Otvoritve studijskega srečanja se bo udeležil tudi minister za zdravstvo Mariotti Pod okriljem odbomišt/va za higieno in zdravstvo dežele Furlani je-Julijske krajine, medicinske fakultete tržaške univerze ter težaškega Inštitute ra otroštvo bo v dneh 22., 23 ln 24. maja v Trsu mednarodno študijsko srečanje o preventivni pediatriji Na zasedanju bodo obravnavah nekatere bistvene teme, ki zadevajo preprečevanje bolezni ter razne motnje, ki se pojavljajo med psihičnim ln samatlčnim razvojem otroka ln mladostnika. Zanimivo je bo, da bodo tako pomembne ln privlačne teme, ki prav gotovo niso brez vsakršnega pomena ra jutrišnjega človeka, obravnavali znani ln kvalificirani strokovnjaki od Skandinavije pa do SZ prav v našem mestu oziroma naši deželi, ki pomeni zaradi svoje zemljepisne lege Idealen kraj za podobno srečanje na mednarodnem nivoju Med znanimi osebnostmi, ki se bodo udeležili otvoritvene svečanosti zasedanja, naj omenimo le ministra za zdravstvo Marlottlja ter načelnika oddelka za pomoč materi ln otroku svetovne organizacije ra zdravstvo (OMS). TUdmo. uAedniitMi Spoštovani gospod direktor. Dejstvo, da ste gostilno »Alla grotta*, ki jo upravljam v Križu, imenovali in vpletli v svojem časopisu v neko «fašistično izzivanje* me je užalostilo in začudilo V lokalu ni zvečer, med večerjo skupine CAI, nihče prepeval fašističnih pesmi, pa tudi drugih političnih izrazov ni bilo. Zagotavljam vam, gospod direktor, da ne bom v gostilni »Alla grob ta* dovolil političnih sestankov ali manifestacij, dokler bom v Križu. Pri meni se pije in mora politika ostati pred vrati. K meni prihajajo tudi ljudje, ki so znani (večkrat je bil moj gost jugoslovanski konzul) in, prepričan sem, nihče ni bil nikoli užaljen zaradi svojih političnih čustev. Po- navljam: želim, da se v mojem lokalu govori o ribah, prikuhah in vinu. Zato pa me je užalostilo, gospod direktor, ko sem videl v »Primorskem dnevniku* (časopisu, na ka- terega smo v gostilni naročeni) ime svojega lokala v zvezi s fašističnim izzivanjem. Prosim vas, da objavite moje pismo. Hvala vam in prisrčno po- zdravljeni. Bruno Marton, gostilna *Alla grotta» Križ 131 Radi objavljamo pismo upravnika gostilne, tudi zato, ker smo prepričani. da ni v nobenem primeru odgovoren ne soudeležen v kakršnemkoli izzivanju. Obsodili smo izzivanje prenapeteiev, kar bi se lahko pripetilo kjerkoli, in — kolikor poznamo gospoda Mortona — ne moremo dvomiti o njegovi dobri veri. Enako pa ne moremo mimo informacij o izzivanju, ki so te dni na dnevnem redu, pri nas in v Italiji in ki jih ne smemo trpeti. Vztrajamo pa, da bomo opozarjali nanje ne glede na kraj, kjer bi do njih prišlo. Sporočilo šolskega skrbnika Razpis natečaja za učitelje in profesorje • Tržaška občina javlja, da bo po irtti bazen «B. Bianohi« 1. maja zaprt. 2. ln 3. maja bodo očistili ogrevalne naiprave, zaradi česar domnevajo, da bodo bazen ponovno odprli najkasneje v torek, 4. maja zjutraj 0 Opozarjamo občinske upokojen ce, da bodo lahko dvignili pokojnino pri občinski blagajni, Ul. Nor-dio 11, že od 30. aprila dalje. Republiški sekretariat za prosveto in kulturno SR Slovenije razpisuje na podlagi jugoslovansko - italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 in kasnejših dodatnih sporazumov, sklenjenih v mešanem jugoslovansko -italijanskem odboru, predvidenem v 8. členu specialnega statuta, priloženega k londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954, natečaj za podelitev šestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1971-72. Vsaka od navedenih štipendij znaša 10.000 din za celotno akademsko leto in se izplačuje v mesečnem znesku 1000 din od oktobra 1971 do junija 1972. Štipendije so namenjene pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplome srednje šole ali višjo diplomo. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno a-kademsko leto dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih. Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki zlasti o dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu v Trstu do 20. maja 1971. Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem. 0 Danes bo plenarna seja tržaške federacije KPI o «24. kongresu komunistične partije Sovjetske zveze«. Govoril bo tajnik milanske federacije ln član glavnega odbora Glo-vanni Oervetti, ki se je z delegacijo KPI udeležil kongresa sovjetske partije. Tuta v SK V Slovenskem klubu je včeraj v čimbolj stmieni, zato pa nekoliko hermetični obliki poskusil orisati stališča mladih do sodobne družbe 1-gor Tuta. ki je član novonastale Mladinske skupine» v okviru Slovenske skupnosti. Skupina že nekaj časa objavlja krajše razprave in opredeljuje svoje voalede na dogajanje pri nas in v svetu včeraj pa je Tuta nekaj teh misli, ki pa so v glavnem pod njegovih spoznanj in soočanja s stališči drugih, pri kazal obiskovalcem SK. med katerimi smo opazili ob priložnosti tudi več mladine. Tuta je — če je sploh mogoče strniti njegovo že itak strnjeno izvajanje — zagovarjal nujnost ganja», ki gleda v bodočnost in odklonil «ohranjanje» starega, dogem, totalitarizma. Dejal ie. da mladi odganjajo poplitvenje v potrošniki družbi in iščejo dialoga. Zagovarjal je vsebinsko srečanje med osnovnima idejnima prvinama človeštva — krščanstvom in marksizmom v njunih prvotnih oblikah. Opredelil je trojno stališče mladine: ohranjanje, spreminjanje ah rušenje struktur in zagovarjal stališče, da sta zadnji dve možnosti v svoji raznolikosti pozitivni. Ob koncu je Tuta pozitivno ocenil nastanek skupine Matija Gubec* at. s. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «France Prešeren« v Boljunou priredi v nedeljo, 2. maja ob 14. uri «Na gorici« komoert godbe na pihala «Breg», ki jo vodi Dušan Stranj. Istega dne bo otvoritev razstave NOB v hiši Rada Žerjala št. 76. Vljudno vabljeni vsi m številno udeležbo. Včeraj-danes Danes, sreda, 28. aprila 2IVAN Sonce vzide ob 4.58 ln zatone ob 19.07. Dolžina dneva 14.09. Luna vzide ob 6.45 ln zatone ob 23.39. Jutri, četrtek, 29. aprila MARINA Vreme včeraj: najvlšja temperatura 16,7, najnižja 12,9, ob 19. url 16,2 stopinje, zračni tlak 1010,3 pada, veter Jug 11 km na uro, vlaga 61 odst., nebo 9 desetin pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15.6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. aprila 1971 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 17 oseb. Umrli so: 69-lefcna Amalla Blooc-chi vd. Mazzuia, 98-letna Angela Fomasaric vd. Faelli, 53-letna Aima Škabar vd. Mlatesch, 85-letna Vit-torla Ouc vd. Carli, 38-lebna Silvana Cluoh por. Pontoni, 30-letnl Giorglo Furlan, 69-letnl Giuseppe Zuiita, 74-letni Glovannl Battista Baldinl, 79-letna Maria Pupuli, 75-letna Rura Prekali vd. Cerlenco, 14-letnl Glovannl Tomez, 61-letna Maria Panerello por. Apicella, 68-letnl Antonino Cosciannl, 63-letni Glovannl Blasevlch, 63-letma Anto-nina Barbimi por. Vidotto, 73-letna Mercede Simanit vd. Belltain, 70 letma Maria Pootelll. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Rossettl - Emili, Ul. Ootnbi 19; Al Samari tano, Trg Ospedaie 8; Tamaro & Neri, Dantejeva ulica l NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Šentjakobski trg 1; Grl-golan, Trg Vlrgllio Giotti 1; Al due Mori, Trg Unltk 4; Al S. Lorenzo Ul. Sonetni 179 (Skedenj). Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM DANES, 28. t. m. ob 20.30 (abonma mladinski v sredo) v četrtek, 29. t. m. ob 20.30 (abonma mladinski v četrtek) v petek, 30. t. m. ob 20.30 (abonma red A) v nedeljo, 2. maja ob 16. url (abonma okoliški) ZADNJA PREMIERA V SEZONI 1970 - 71 Vltaliano Brancatl RAFFAELE (komedija v treh dejanjah s prologom) Režija: J02E BABIC Avtobusa ra predstavo «Raf-faeie« dne 2. maja 1971 ob 16. url: Avtobus št. 1: Trnovca 14.45, Prečnik 14.50, Cerovlje 14.55, Vlžovlje 15.00, Sesljan 15.05, Nabrežina 15.15, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Veliki Repen 14.40, Briščkl 14.45, Mah Repen 14.50, Zgonik 15.00, Salež 15.05, Sv. Križ 15.10. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. PD VESNA — KRI2 prtredl v petek, 30. t. m. z začetkom ob 20. url v Ljudskem domu kulturni večer Nastopili bodo: mladinska godba Iz Križa, «Nuovo canzonlere TrlesUno« In pevski zbor Vesna. Vstop prost I Krajevna Zveza partizanov in prosvetno društvo v Bazovici priredila v četrtek, 29. aprila 1971 ob 20.30 v Bazoviškem domu predavanje o na-stenku, delovanju In vlogi OF. Predaval bo tovariš Boris Race - Žarko. Ob 30. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte se želimo pokloniti temu zgodovinskemu dogodku. Vljudno vabljeni 1 ZDRU2ENJE STARŠEV DIJAKOV DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN V TRSTU priredi danes, 28. aprila drugi ciklus vzgojnostnlh predavanj. Za starše bo govoril o temi: MLADOST IN SPOLNOST znani pedagog prof. Franc P e d I č e k. Predavanje bo v telovadnici na Vrdelskl cesti. Začetek ob 20. url. IŠČEMO «KRAŠKI PAR» Zadruga «Naš Kras* poziva fante in dekleta, ki bi se hoteli poročiti na Kraški ohceti 12. septembra letos, da se prij*avijo do 15. maja. Svoje ime in priimek naj pošljejo na zadrugo «Naš Kras«, Veliki Repen 31 ali pa naj se osebno zglasijo ob nedeljah in praznikih v Kraški hiši. Odbor zadruge «Naš Kras« Razna obvestila Društvena prodajalna na Opčinah z.z.oz., Alpinska ulica 85, vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju danes, 28. aprila 1971 ob 20.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Odobritev bilance 31.12.1970 5. Izvolitev upravnega ln nadzorne. ga odbora 5. Razno. Priporočamo številno udeležbo. Odbor Italijansko - avstrijski kulturni krožek priredi danes, 28. aprila ob 20.30 v veliki dvorani kulturnega ln umetniškega krožka v Ul. S. Car-lo 2 koncert godalnega kvartete Iz Celovca. Nemški kulturni krožek priredi danes ob 21. uri na sedežu v Ko-ronejdkl ulici koncert skupine «Westdeutsches Blaesersextett». Krožek «Che Guevara* priredi v četrtek, 29. aprila v dvorani v Ul. Madommlma 19, predavanje dr. Llvde Battlstl. Hčerka Oesara Baittlstija bo govorila o temi «Trld)eotlnsfcl ln jadranski socializem pod avsitro-ogrsko monarhijo«. Sledila bo Javna debate- Gledališča VERDI V četrtek ob 21. url bo v gl**1' Jišču Verdi peti koncert sparil*’ danske simfonične sezone. Orkest*’ gledališča Verdi bo dirigiral G®®® ge Aleksander Albrecht s sodek'*' njem solista violinista Salvaitorili®, Acoarda. Program obsega uverturo iz berjeve opere «Obvladovalec duha01 drugi koncert za violino ln orices** Bele Bartoka ln Brahmsovo drt^ simfonijo. .1 Pri blagajni gledališča (tel. 33068) f se nadaljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI V tem tednu ste kljub sezoni, $: se zaključuje, na sporedu dve P1® mleri, obe z začetkom ob 20.30. * gledališču Rossettl bo skupina dre Mandatni ln Francesoa M«1®-uprizorila danes komedijo Matih*" Costanze «S popolno nehvaležni jo«, v Avditoriju v Ul. Tor B®'1*’® na pa bo za ciklus «Gledališče * nes« na sporedu drama Mih®*’ Bulgakova «Bela garda«. Režiser predstave z Mondari^ vo ln Mulejem je Luclo Ardete nastopajo pa še Germane I/J®^1 Facchetti ln Franco Dosazza. ne je pripravil Alberto Verso, i**" no glasbo pa Nico Fidenoo. Predstave «S popolno nehval^ nostjo« se bodo nadaljevale do tu delje (toda v soboto 1. maja skupina počivala). AVDITORIJ Danes In jutri ob 20.30 bodoP^I vajah na odru Avditorija df**? Mihajla Bulgakova «Beia garda*- delu, v okviru ciklusa ((Gledali^ danes«, nastopa nad 20 ig“-,| skupine, M jo vodi Miarco Pari*" V umetniški galeriji «TorbatfjJ na» so na ogled dela naivnih karjev iz Hlebin (Jugoslavija). stavljena dela nosijo podpise ^ sipa Ganeraliča, Branka Lov#j Mare Puškaričeve, Vilme Dor*1' čeve ln Milčka Barbarova. Ra^ va bo odprta do 11. maja. V foyerju Kulturnega dori®J Ul. Petronio 4, je razstava j dveh tržaških slovenskih Slikarij Silvestra Godine ln Vladimiira ma. Razstava bo trajala do * maja. Nazionale 16.00 — zadnja preds®®. ob 22.10 «11 Dio Serpentei^JL dia Cassini. Technloolor. vedano mladini pod 18. letori-. Fenlce 15.30 «ZeppeHn». MicM® York, Elke Sommer. Technlcdjv Eden 16.00 «L’intrecoio». Mell, Robert Hossein. Teclri^ lor. Prepovedano mladini pod letom. j Grattacielo 16.00 «Oonfessione un Commlssarlo dl Poltzia al*\ Ptr curatore della Repubbllca«. i‘/j, oo Nero, Martin Balsam. Tec*^ r color Prepovedano mladini 18 letom. . Excelsior 15.30, zadnja predstav® ¥ ril) 22.10 «Per grazia rlcevute«. Manfredi, Lionel Stander, Boceardo Eastmancolor. -Ritz 16.00 »Medlterraneo ln me«. Technicolor. . Alaharda 16.30 «Ranger attacco: Jh X«, David Hummlngs, Oarlo ™ termann. Technicolor. j Filmirammatico 16.30 «Anch’l0 S°V< una donna«. H. Pet-terson, . Mundi. Technicolor Prepov«^ mladini pod 18 lei-om Aurora 16.30 «Mla nipote . >te la A ne«. Technicolor. Prepove® mladini pod 18. letom Impero 16.30 «La ragazza dl Glulio«. Technicolor Prepoved®1* mladini pod 18. letom a Cristallo 16.30 «La cltth del vlventl«. Duame Jone. Prepolj no mladini pod 18. letom. ^ beli film. * Capitol 16.30 — zadnja Pre^»|, va ob 22. url: «L’ult,1ma vri* Technloolor , no1. Moderno 16.30 «Venga da prendere tl caffč«. Ugo To-gD^j Technicolor Prepovedano pod 18 letom Vittorio Veneto 16.30 «TrisA Cathertne Deneuve, Franco v L/ * Ideale 16.00 «11 rltomo del ro» Robert Taylor, Ana Technicolor. A j Astra 16 00 «Certo, certlsslfflO-probablle«. Claudia Čandri*^ Oatherlne Spaak. Teohnie4*^ Prepovedano mladini pod »*• tom. ^ Ahhazia 16.00 «Ognuno per sč»-_ j, TTprPlIn Ififlirc n Heflln, Klaus Klnski, G. Technicolor. Slovensko planinsko društvo ^ Trst obvešča udeležence izie*®^, Marmolado, da je odhod v s°?Jt 1. maja ob 5.15 od začetka Severo. Darovi in prispevki Ob obletnici tragične ln ju*1®^ smrti zakoncev Albine BraP® moža Ruggera Haasa, ki sta bd®ui aprila 1945 ustreljena na pri Trstu zaradi sodelovanja-v tat. člana VOS, poklanja Fetaros Iz Boršte št. 70 v P°j|) tev njunega spomina 3.000 šolo-spomenlk NOB v Cerkno’1*’ Mali oglasi STARE KOLEDARJE OSVOB V. NE FRONTE za leta 1948 ter knjigo «Valokolamska °®S^« odkupujeta uprava ln uredJ“"y Primorskega dnevnika, ln sle# A, 1000 Idr. Knjige Je treba prinesti Montecchl 6, II. nadstropje, tLf, št. 10 (tajništvo uredništva), 1 1 Knjig« ne smejo biti raztrg®0®' jfagflj PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM t*i»j u ^.1 ■ »i k’ i a'i J .3. aprila 1971 Skoraj leto dni zaporne kazni skupini goriških pacifistov Dva obtoženca so zaradi mladoletnosti oprostili - Zagovorniki so proti nezaslišani obsodbi vložili priziv med branjem razsodbe. Posamezni branilci so še napovedali, da bodo vložili priziv, kar je povsem razumljivo, saj je razsodba, precej po- urfičerai popoldne, nekaj pred 14. s-hJ *e Je Pred tržaškim porotnim 2».2ren?’ P° skoraj petnajstih urah • zaklJučil proces proti pim petih mladeničev, kr so jih manjkljava in neutemeljena, rabini •avgusta lani v Gorici ka-1 Včerajšni, tretja aan zasedanja letaurjl ?alotili Pri razdeljevanju proti skupini petih mladeničev iz zbor V' miroliubne vsebine. Sodni dr Tn “ .so ga sestavljali predsednik no t °rS': Prisedni sodnik dr. Saler-Drihi- aesičlanska porota, .ie po obsodi"0 treb urab posvetovanja, It*™ ^ ntlačioniiče na skoraj eno .to zapora, dva pa z utemeljitvi-■ da sta mladoletna oprostili, in Tnnar.a Gettiera, Dina Manentija larcisia Cristianija so sodniki ob-2 t- in brez vpisa v ka- 2o ! Ust vsakega na 3 mesece in Pa aru,za(X)ra’ Lettiera in Manentija žilno« tega še na denarno kazen CU-WU oziroma 40.000 lir; D. K. in sta bila, kot rečeno, opro- btoženci so sprejeli razsodbo mir-pa’ skorajda neprizadeto, Manenti Um ®e , je, brž ko se je sodni zbor . aknil v posvetovalnico, oddal iil sodne dvorane in ga ni bilo niti urice, se je pričel z zagovorom odv. Maja, branilec Cristianija in mladoletnega C. G.. Branilec se je dalj časa zadržal pri tolmačenju nekaterih norm u-stavnega sodišča in s tem v zvezi še enkrat ponovil dejstvo da je večji del obtožnice v ostrem nasprotju z nekaterimi členi republiške ustave. Potem ko je analiziral sam listič, katerega ne moremo ne po vsebini ne po namenu uvrščati v tiste člene kazenskega zakonika, ki govorijo o apologiji, o ščuvanju proti vojski in ustavnim organom, je predlagal za svoja klienta oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Za njim je za mladoletnega D. K. spregovoril odv. Cossa, ki je v bistvu razvil isto tezo o svobodi mišljenja, ki so jo že razvili njegovi sobesedniki. okoliških občin s tržaškim županom na nedeljski komemoraciji v Rižarni ,,ll[Hl||||,l|,||m|||||||||||||||||,||||,,1||||||t||||t|m|(|ia,j||||||||||||||||||||)||||||||||lm|)„,n,,,,,,|| SKOČILO MLADINSKEGA GIBANJA KD V TRSTU ARHIVIRAN disciplinski postopek RROTI zaniniju in zantedeschiju Paolo Pecorari iz Trsta, M je sprožil postopek nadzorniki K D, je bit" med pobudniki mi-sk'h «antikomunističnih» izgredov skupaj z misovci pijJ?0 dobrim mesecem dni smo 0 disciplinskem postopku pro-Vaiin?13 članoma tržaškega po- dia irr?a °db°ra mladinskega gi-ki ju je predstavnik des-itiU rl^jrirute prijavil nadzorne-tngj/^boru, st,a se udeležila Kitni . oštarije skupaj z diru-l>Ja lev'carskimi strankami*, tržgsi Sv°.ii seji je nadzorni odbor stopk KG sklenil, da tega po-brirtvej. ne sPr°žil, ker gre za Vsedfj’ 0 katerem se mora izreči tliseipi; do vodstvo stranke in ne S ■ orSani stranke. Jinijp . 1® Postopek proti Paolu Za-pn Lucianu Zantedeschiju kon-bjeiie °®k^s desničarske struje in _______________ tlelujg0 mladina KD vztrajno so tJ?ciiahna, antifašističnih manife-. Hatni ’ , °i je nedeljski shod ,.M ba:ib°lj reakcionarne kom ipti l ’ te klavrno propadel, med belil'tnln^ti"- trn ...i..:________ bVijah na m;žarni ’ g”1 -ie nedeljski snod v J^dtiikg' katere se je poleg pred-^ntiettj: Pokrajine, demokristjana j*1tiski vi jf^ležll tudi podta.jnik v "n T0r^bi. prav tako demokrist- ,iJstraL ’ ti a if]}Va,nje mladinskega giba-,'aDreHn’ ^ zavzema čedalje bolj I*6 °ziraa stališča in se pri tem i**tni . na zmerne komponente v ZUrnliiVn ranki, pa je tembolj ra-rot Droi- ie disciplinski postori11 Zahi1 ^an'tiiju in Zantedeschi S "teval dr. ga a «icer skraj bi kep *6akcionamih stališč in za- Paolo Pecorari. , ga ' -cer mladega človeka, a Univerzi poznajo zaradi i^bfedni^? ,vsakem sestanku grozi J*v&rni S študentom s sodnimi pri-v8 °der red dnevi je celo stopil l*40. v *au*i tnagni* iij napo-s det]m G) prijavil sodniku ne-v6 brišita?' ker .ie zbirala denar-t^ke ,ke za plakate in druge tli- Tefi.^cbnega odbora študen-p. 1 so ga študentje izživiž- ?a 111 samo to- Sam ie z[°dlasnega «antikornuni-Odžiral ^oras’- k" ie v Milanu beračiti1 Dre.d dobrim tednom ma-di^di ’ ,ki se je končala z ejjrie t bsebnimi napadi na štu-ostrimi spopadi s poli- S^ko gibanje KD je izdalo trklja bofočilo, v katerem pri-' Qa med organizatorji zbo- Va,'-ce sLMi,lanu tudi misovski po-^ m občinski sveto- % tem h kVadrist Petr°nio (MSI), ek, aha rez Posebnih komentarjev /Nadina tržaške KD na Oni ,atitir„?r ,?e Zantedeschi govoril w 'kttiijn.^ftičru manifestaciji na Delo deželnih organov Deželni odbornik za delo Stopper je včeraj sprejel predstavnika Vsedržavnega združenja ANLA (Asso-ciazione Nazionale Lavoratori Anzia-ni di Azienda) S. Drija. Dri je med drugim naglasil, da je danes v I-taliji približno 8 milijonov delavcev, ki imajo za seboj desetletja dela, ne da bi uživali po ukopojit-vi kakršnekob moralne ab gospodarske opore. Odbornik Stopper je s svoje strani dejal, da deželna u-prava budno sledi problemom kategorije, vendar pa da jih ne more reševati globalno, dokler ji država ne prepusti ustrezne pristojnosti. Odbornik Stopper je včeraj sprejel tudi predsednika deželnega združenja LANMIC (Libera Associazio-ne Nazionale Mutilati e Invalidi Ci-vili) ter predstavnico središča za socialno pomoč mladoletnikom pri tržaškem sodišču dr. E. De De-narovo. Branilcem je nato odgovoril javni tožilec dr. Brenči, ki je takoj v začetku dejal, da mu ni do tega, da bi poslal mlade fante v zapor, vendar če ne bodo obsojeni, bo zaradi dolžnosti do poklica ki ga opravlja, moral vložiti priziv. Porotnikom je svetoval, naj ne nasedejo lepim in privlačnim besedam branilcev o «vitezih idea a kot so nekateri skušali prikazati obtožence*. Nihče ne kaznuje piscev raznih člankov, diskutantov ob okroglih mizah in drugih, ki govorijo o svobodi mišljenja in drugih svoboščinah izražanja. Prekršek pa postaja tedaj, ko so besede namenjene vojakom in prav tu nastopi ustava, ki govori o dolžnosti vsakega državljana, da služi domovini. Dr. Brenči je na koncu še dodal, da ga konec koncev ne zanima izid razsodbe. Kljub temu, da je zahteval kazen, pa se ne bo uprl katerimkoli ugovorom, ki bodo stvarno in temeljito dokazali, da peterica ni prekršila tiste principe, ki obvezujejo slehernega državljana, da služi domovini z orožjem. Ugovoru javnega tožilca so odgovorili še odvetniki Giannattasio. Majo in Battello. Poudarili so. da se proces proti skupini mladih pacifistov razvija prav na pragu sprejetja zakona o svobodi posameznika, da ravna tako, kot mu narekuje vest. Zakon so ustrezni senatni komisiji predložili svetovalci vseh strank, razen MSI, mimo tega pa je bilo do danes predloženih že ducat podobnih zakonskih predlogov. Vsi branilci so si bili še enotni v tem, da sicer sprejmejo ponudbo javnega tožilca, po kateri se ne bo uprl stvarnim dokazom o nepre-kršljivosti principov služenja domovini. Priporočili pa so mu, naj sicer zavaruje ta princip, kar je tudi pravilno, vendar pa naj potrdi pomanjkanje stvarnega prekrška, zaradi katerega je danes v tej dvorani pet, povsem nedolžnih mladincev. OB DANAŠNJEM PROTESTU TRGOVCEV Tudi zveza zadrug zahteva temeljite reforme v trgovini Predvsem /e treba bolj upoštevati m podpreti potrošno zadružništvo Pokrajinska federacija državne zveze zadrug za Goriško je v zvezi z današnjo protestno stavko trgovcev izdala poročilo v katerem navaja, da je njen odbor na svoji zadnji seji proučil položaj trgovine in izrazil svojo solidarnost s trgovci, ki zahtevajo demokratično reformo maloprodaje. Odbor je ob tisti priliki postavil tudi nasiednje svoje predloge: 1. nov pravilnik za trgovsko dejavnost, ki naj ga izdelajo občinske in deželne uprave. 2. ^ jasno priznanje potresnega zadružništva in združenih maloprodajnih trgovcev, ki naj se jim zajamčijo potrebni krediti in ustrezna po moč. 3. temeljito znižanje najemnin za trgovce z akcijo proti zemljiški renti, Id je vzrok tudi za visoke najemnine stanovanj. 4. revizija davčne reforme od strani senata, ki naj oprosti navadno potrošno blago davka na do datno vrednost (IVA). 5. ukinitev odloka ministra Pretila, ki je povišal trošarinske dajatve. V posebnem letaku je Zveza zadrug ponovno poudarila in pojasnila svoje stališče in zahteve tudi kar se tiče večjega upoštevanja in poudarka pomena zadružništva. Kot smo že včeraj javili, trgovci na Goriškem ne nameravajo danes stavkati, da bi ne bili prizadeti kupci z jugoslovanskega obmejnega pasu, ki prihajajo za nakupe v Gorico; pač pa bodo danes imeii spuščene navojnice in ne bodo ra* cvetlili izložbenih oken. V ostalem pa trgovci vztrajajo pri svojih zahtevah, ki so jih že včeraj objavili s posebnimi lepaki na oglasnih de skak po mestu. v zvezi z 18. evropskim dnevom šole. Komisija je izbrala in nagradila 13 izdelkov učencev raznih šol iz Gorice in Tržiča. Med drugimi sta bila nagrajena tudi izdelka Darije Prinčič in Nadje Petejan, ki sta dijakinji slovenskega trgovskega zavoda v Gorici. Stavka osebja bolnišnic Fatebenefratelli Včeraj in danes stavkajo uslužbenci zasebnih bolnišnic Fatebenefratelli v Ulici Diaz in sv. Justa. Stavko so v državnem merilu pro- glasile tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL ker so se pogajanja v Rimu med delodajalci in sindikalisti razbila. Stavka zanima 80.000 uslužbencev zasebnih bolnišnic, ki zahtevajo izenačenje plač z uslužbenci v javnih bolnišnicah; ti imajo namreč dohodke, ki so skoro še enkrat višji. Uslužbenci teh dveh bolnišnic so šli včeraj zjutraj v povorki skozi mesto. Nato so se zbrali na skupščini na sedežu sindikata CISL. Govor .ie bil tudi o prehodu bolnišnice v Ulici Diaz med bolnišnice z javno upravo. V tržiški bolnišnici so včeraj obvezali 17-letnega Klavdija Lavrenčiča iz Dola, Boneti št. 6, ki je padel s svojim motorčkom. Ima nekaj ran na rokah in nogah. OB PRAZNIKU OSVOBODILNE FRONTE VELIKO ŠTEVILO JUGOSLOVANOV VČERAJ NA GORIŠKIH ULICAH Trgovine so bile po dolgem času spet polne kupcev - V mestu ni bilo mogoče dobiti parkirnega prostora - Trgovci upajo na ponoven prihod Jugoslovanoo za prvomajske praznike ""."""..""............................ V OKVIRU RAZSTAVE ESPOMEGO Gorica .je bila včeraj polna Jugoslovanov. Na vseh parkiriščih si videl avtomobile z registracijami slovenskih mest, na prehodu Rdeča hiša so se že v zgodnjih jutranjih urah vrstile dolge kolone avtomobilov. Mestni policisti so se pošteno trudili, da so urejevali promet, Id .je bil, to lahko mirno rečemo, čeprav nimamo na razpolago ustreznih podatkov, najmanj dvojen kot v običajnih delovnih dneh. Prebivalci Slovenije so izkoristili včerajšnji praznična dan za izlet v zamejstvo. Mnogi so si izbrali za cilj izleta mesta tik ob meji, precej .jih je šlo še dalje. Tudi v Vidmu je bilo včera.i precej Slovencev. nekateri so šli celo do Benetk. Vse gonške trgovine so bile vče- raj polne kuipoev iz Slovenije. Trgovci so si tako včerai opomogli od mrtvila, ki je v njih trgovinah vladalo prejšnje mesece, ko ru bilo v Gorico Jugoslovanov. Po devalvaciji dinarja se je namreč število jugoslovanskih kupcev zelo zmanjšalo. Včerajšnji dan pa je bil spet, po tolikem času, ugoden dan za gori-ške trgovine. Izvedeli smo, da so včeraj Jugoslovani v glavnem plačevali kar v lirah, le malokdo je plačeval v dinarjih. Čez nekaj dna bodo v sosednji Jugoslaviji praznovali 1. maj in ob tej priliki bodo verjetno imeli prosto kar tri dni. Goriški trgovci pričakujejo, da bodo tudi ob tej priliki Jugoslovana obiskali naše mesto in prišli v njihove trgovine. Predavanje in razprava o tipičnih goriških vinih Prvo bo v petek, 30. t. m. ob 10. uri, drugo pa ob 17. uri na Goriškem gradu čedadskega okraja Nagrajene šolske naloge Dne 6. aprila se je pri šolskem skrbništvu sestala pokrajinska komisija, ki je proučila šolske naloge V NEDELJO V ŠTEVERJANU Prvi zamejski festival narodno zabavne glasbe Pri nagradnem tekmovanju sodeluje 9 ansamblov, od tega 5 iz Slovenije Katoliško prosvetno društvo «F. B. Sedej> in ansambel «L. Hlede> organizirata. v nedeljo 2. maja z začetkom ob 15. uri na prostoru «Med borovcu v Števerjanu prvi zamejski festival narodno zabavne glasbe. Na prireditvi sodeluje 10 ansamblov in sicer pet iz Slovenije: zBratje Kovačič» iz Maribora, «Franjo Bergen iz Krškega, «Rudi Ma-rondinh iz Kranja, «štajerski instrumentalni kvinteti! iz Slovenske Bistrice in tVeseli hmeljarju iz Griž. Dalje «Veseli študentje» iz Celovca ter štiri iz Italije: «Naši mladh in Taimst z Opčin cMi-ni-pe» iz Gorice ter «L. Hleden iz Števerjana (izven konkurence). Kot gost bo nastopil tudi Trio Flere iz Domžal. Za najboljše ansamble so določene tri nagrade po 70.000, 40.000 in 20.000 lir ter pokali raznih ustanov ir. društev. Prireditev bo posnela tudi RAI-TV za predvajanje po radiu Trst A. V primeru slabega vremena se bo vršila prireditev v bližnji župnijski dvorani. V okviru prvomajskih proslav bo v prostorih župnijskega doma razstava del mladih slovenskih sli- iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHu,, PREDSINOČNJIM V UL. DONADONI Kot v kakem saioonu se je spopadlo pet vročekrvnežev Jabolko spora . lastnica lokala, kateri so moški razbili stolice in šipe trgu. Ko so predsinočnjim agenti letečega oddelka kvesture na telefonski poziv neznanca vdrli skozi stranska vrata v lokal «A1 ragno», v Ul. Donadoni 2, se jim je nudil pravi pravcati prizor iz kavbojskih filmov: prelomljene stolice in biljardne palice, razbite šipe in ogledalo, na tleh pa madeži krvi. Vse je postalo jasno, ko je podčastnik Dellia zaslišal lastnico lokala, 51-letno Bruno 7ulian vd. Zoc-chi iz Ul. Pleta 37. Ta je povedala, da je hotela pobrati s poda biliardno palico, ko jo je 20-letni Aldo Gallina iz Ul. Scala Bon-ghi 40 sunil v prsi. Ženska ga je ošvrknila, naj malce pazi, on pa se je pri tem razburil in jo napadel. Golobradcu je priskočil na pomoč še prijatelj, 26-letni Marino Riosa iz Ul. Molino a Vento 39 in °BčNl zbor kmetijskega konzorcija (Consorzio Agrarlo) (Ji Kmetijskega konzorcija v Trstu (Oomsorzio Agrarlo v nJ/dte* so sklicani na redni občni Zbor dne 9. maja 1971, Q®rn sklicanju ob 9. uri ln po potrebi v drugem skllca-10- url Istega dne na sedežu Zbornice za trgovino, in-^tadl 111 kmetijstvo — sejna dvorana v Ulici S. Nlcolb 5 hth fUl^le.p'0'v na podlagi d. 2364 civ. zakonika In druištve- Predsednik Dr. Umberto Chiriaco tako sta se oba spravila na ubogo žensko. Prav tedaj pa je Zocchijevi priskočil na pomoč njen brat, 48-letni Giordano Zulian iz Ul. Far-netello 2/3, njemu pa še dva druga: 26-letni Giorgio Perfetti iz Ul. Respighi 3 in 55-letni Bruno Miche-lazzi iz Ul. Luciani 15. Ko sta napadalca Zulianove uvidela, da ne bosta kos nasprotnikom, sta iz jeze pričela lučati stole po lokalu, razbila šipe in drugo tako da jo je ženska komaj skupila in le za silo utegnila priti do telefona ter zavrteti številko «113». Vseh pet, Zuliana, Rioso, Perfet-tija, Gallino in Michclazzija, so a-genti odpeljali v bolnišnico, kjer so bolničarji ugotovili nekaterim rahlo vinjenost, potem pa jih odpeljali na kvesturo in jih zaprli v varnostne celice. * « » Predvčerajšnjim popoldne je mali, 10-letni Luigi Lauzana iz Zgonika št. 51 hodil po kraškern zidku, ko se je nenadoma večji kamen odkrušil in potegnil dečka za seboj. Pri padcu se je kamen zvalil malemu uiigiju na levo roko ter mu jo zlomil. Kljub bolečinam je dečku uspelo priti do doma, kjer pa ni staršem povedal ničesar o tem, kar se mu je zgodilo. Šele včeraj so bolečine postajale vedno hujše tako da se je dečkova mati odločila odpeljati ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na n. kirurškem oddelku. Tu se bo moral zdraviti približno 40 dni. karjev iz Trsta, ki jo bodo otvorili v soboto 1. maja ob 10. uri. Interpelacija županu o položaju v bolnišnici Občinski svetovalci KPI in PSIUP v Gorici so poslali županu Martini interpelacijo v kateri predlagajo, naj bi povabil upravitelje civilne bolnišnice v Gorici, da bi na seji občinskega sveta poročali o položaju v tej bolnišnici s posebnim ozirom na položaj uslužbencev. Položaj v podgorski predilnici Deželni odbornik Dulci je včeraj odgovoril interpelaciji komunističnih svetovalcev Bergomasa iz Zorzeno-na o položaju v podgorski predilnici. V svojem odgovoru trdi Dulci, da nameravajo lastniki podjetja nadaljevati proizvodnjo v tej predilnici in da je sedanja kriza le izraz širše krize, ki je v državnem merilu zajela vso tekstilno industrijo. V Lombardiji so n.pr. nekatere tovarne celo zaprli, v drugih pa delajo delavci le 16 ali 24 ur tedensko. V takem položaju tri bilo torej stanje podgorska predilnice še dokaj ugodno. Vodstvo podjetja namerava obnoviti strojni park. Zaradi tega je zaprosilo deželno jamstvo za posojilo milijarde 800 milijonov lir. U-stavili pa so delo pri približno-90 obrabljenih statvah in zaradi tega so iz produkcije izločili 217 ljudi, ki pa jih niso odpustili, enostavno niso upokojenih ali samostojno odpuščenih zamenjali. Deželni odbornik Dulci je mnenja, da bo po modernizaciji strojnega parka imela podgorska predilnica konkurenčno zmogljivost na tržišču. V zvezi s krizo tovarni nogavic v Gradišču j s odbornik Dulci odgovoril interpelantoma, da je o možnosti izvoza nogavic te tovarne v vzhodne države obvestil podtajnika za zunanjo rgovino Belci ja Prekinitev dobave vode v Gorici Mestna podjetja v Gorici sporočajo vsem prizadetim, da bodo danes, 28. aprila od 13. do 18. ure prekinili dobavo vode Iz mestnega vodovoda na Korzu Italija in sicer na odseku od Ul. Garibaldi do Ul. Arcadl. Ukrep je potreben zaradi vodovodnih del. dežel Espomego prirejata konzorcija za zaščito imena tipičnih briških vin in pa posoških vin v petek 30. t.m. ob 10. uri konferenco na temo cVinifikacija belega grozdja*. Na konferenci, ki bo v dvorani trgovinske zbornice v Gorici bo govoril prof. dr Franco De Francesco iz S. Michele all'A-dige. Istega dne popoldne ob 17. uri oa bo v prostorih gi,riškega Gradu debata za okroglo mizo na temo «Vino v restavraciji) Debato bo otvoril predsednik konzorcija za zaščito briških vin grof Attems. Poročila pa bodo podali znani novinarji, ki so strokovnjaki za vina in gastronomijo ter razni dru gi strokovnjaki s teh področij. Osnovna tema bo izbira «pravega vina* s stališča posameznih poročevalčev. Debata ima namen, da bi pripravila tudi v gostinskih krogih ustrezno »vinsko zavest*, da bi lahko tudi svojim klientom znali svetovati primerno vino v posameznih prilikah in v odnosu z raznimi vrstami jedil. Poleg raznih strokovnjakov z eno-kskega področja bo prisotna tudi folklorna skupina iz Ločnika, ki bo dala poseben poudarek s svojimi^ pestrimi ljudskimi nošami. Zaključili bodo s poskušanjem tipičnih vin obeh goriških konzorcijev, ki jih bo predstavil enološki strokovnjak Salvador. . , ---- ------ ter Iz i oirmna tekme v krosu, popoldne ob 17. uri pa bo tekma v odbojki. V popoldanskih urah si bodo tolminski dijaki ogledali Čedad. Sprejel jih bo župan Pelizzo. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA V petek, 30. aiprlla ob 15.30 ln 18. uri v Katoliškem domu v GORICI GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Wllhelm Busch CIPER IN CAPEK (zgodba o dveh malopridnih dečkih) S proslav 25. aprila na Goriškem Zastopniki občinske uprave polagajo venec pred spomenikom v Sovondjah na na večer praznika >' ; < > Socialdemokrati hočejo levosredinska odbora v Tržiču in Gradišču Goriški socialdemokrati so razpravljali o vsedržavnem političnem položaju po rezultatih narodnega sveta Krščanske demokracije, ko je prišlo v tej stranki do rahlega preokreta na desno. Tajništvo goriške PSDI želi, da bi se levosredinska politika razširila tu-di_ v vse krajevne ustanove na Goriškem. Očitna je v tem želja, da bi se krščanski demokrati tako v Tržiču kot v Gradišču zavzeli za razširitev sedanje koalicije KD-PSI tudi na socialdemokrate. Učenca Alida Devetta in Boris Gergolet recitirata na svečanosti pred doberdobskim spomenikom. Poleg njiju župan Andrej Jarc ......................."""...................................................m.,........................... VESTI Z ONSTRAN MEJE ,; _ . „ 8ortSkeg. V gorišld občini se je 26. in 27. aprila rodilo sedem otrok, umrlo pa je sedem oseb. Rojstva: Luca Medeot, Maroo Bregant, Anmailisa Blasco, Giorgio Mui-toni, Eriča Petrovi, Mlchela Taverna in Maria Oaterina Greco. Smrti: 76-letnd upokojenec Francesco Lovišček, 64-letni upokojenec Stefamo Burgnich, 82-letna upokojenka Aliče Cugenome, 71-letma Bernarda Radinja vd. Černe, 83-letna gospodinja Frančiška Žakelj; upokojenec 78-letnii Gio Batta ZarameJ-la: otrok enoletni Miche-le Castel-lan. PEVCI IZ BRANIKA PREJELI ODLIKOVANJA Pevski zbor iz Branika slavi de-, skimi zbori, ki so jih imeli v nedeljo seto obletmco obstoja. V nedeljo so I v gosteh, ob svojem jubileju povabili brani- ški pevci v goste sotovariše iz Trbovelj, Križa pri Trstu, Brij in iz Brd. Skupaj so pripravili nad dve uri dolg program s partizanskimi in drugimi pesmim. Ko je predsednik domačega prosvetnega društva Fran Kodrič prikazoval prizadevanja domačih pevcev, je posebej poudaril njihovo marljivost. Gre za delavce in kmete, ki so pod taktirko domačina Gvida Filipčiča dosegli lepe rezultate. Večkrat sta jih za svoje oddaje posnela ljubljanski in koprski radio. V zboru, ki šteje okoli 40 pevcev, jih je veliko že od vsega začetka. Ob nedeljski slovesnosti so najbolj prizadevnim pevcem podelili najvišja priznanja — Gallusova odličja. Zlata priznanja je prejelo 24, srebrna 4 in bronasta trije pevci. Ob zaključku nedeljskega programa so vsi pevci skupaj — bilo jih je nad 150 — zapeli nekaj pesmi ter s tem ponovno manifestirali pripravljenost na nadaljevanje sodelovanja. Braniški pevci se namreč pogostokrat obiskujejo s pev- Na nedavnem spomladanskem sejmu za bikce v Vidmu je dosegel živinorejec Amedeo Losetti iz Kr-mina lep uspeh. Za svo.jega 13 mesecev starega bikca »Galletto* furlanske šekaste pasme je prejel namreč prvo nagrado med kakimi 200 konkurenti. Slikarska tekma med šolarji Med okvirnimi prireditvami go-riškega mednarodnega sejma bodo priredili tu ex tempore slikarsko tekmo, ki je rezervirana za učence šol v starosti do 12 let. Tekmovanje bo v nedeljo 2. maja z začetkom ob 10. uri. Za udeležence ni potreben predhoden vpis in je dovolj da se tekmovalci zglasijo ob določeni uri za tekmo: tudi papir in čopiče bodo dali organizatorji brezplačno na razpolago. Za zmagovalce, ki jih bo izbrala ocenjevalna komisija, so določene lepe nagrade. Tolminski dijaki obiščejo Čedad Jutri bodo dijaki srednjih šol iz Tolmina prišli na izlet v Beneško Slovenijo, kjer bodo imeli vrsto športnih tekem 5 sovrstniki iz špe-tra Slovenov. Zjutraj bodo pred di- ...........................................................n, OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Pleskarja sta si izposodila gradbenikove deske in orodje Sodišče ju je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov Šofer ni bil odgovoren za kolesarjevo smrt Tretje predavanje o spolni vzgoji Jutri, v četrtek ob 18. uri bo v mailll dvorani tretje predavanje o spolni vzgoji. Govoril bo prof. Ca-letti iz Mester, ki je pokrovitelj celotnega ciklusa predavanj, in sicer o temi »Spolna vzgoja v okviru celotne vzgoje človeka*. Bred gariškim okrožnim sodiščem sta se morala zagovarjati pleskarja 28-letnd Taroisio Comar iz Villess ter 29-letni Giuseppe Milio iz Gra-deža pod obtožbo, da sta z gradbišča stavbnega podjetnika Lucijana Černigoja v Marianu odpeljala deske za zidarski oder, barve, fir-neže in razno orodje v skupni vrednosti okrog 150.000 lir. To se je zgodilo meseca februarja 1969 V policijski ovadbi je navedeno, da gre za nekaj desk, razne spojke za zidarski oder. barvo in fir-než. Oba obtoženca nista tajila svo joga dejanja, pojasnila pa sta ga tako, da nista imela namena krasti in da sta si omeaieno blago »sposodila* na gradbišču, kjer sta tudi sama nekaj časa delala, ker sta ga potrebovala za malo časa na nekem drugem gradbišču. Vse bd potem v redu vrnila na prvotno mesto. Ker je šlo za izposodo na krajši rok in je bil gospodar gradbišča v Gorici, nista smatrala za potrebno vprašati za dovoljenje prepričana kot sta bila, da bosta še pred njegovo ugotovitvijo vse blago zopet vrnila. Državni tožilec je vkljub takim pojasnilom predlagal zanju kazen po 8 mesecev zapora in po 60 tisoč lir globe vsakemu; sodišče pa je oba oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ju je odv. Maco-ratti uradno. Pri drugi razpravi pa se je moral zagovarjati Tržačan 33-letni Tulilo ZuaneUi iz Ul. Pola 6, ka je bal obtožen, da je dne 11. 'oktobra 1968 vozil po Tržiču avto giulia ti s preveč obrabljenimi zavorami, da ni dal opozorila s klaksonom in tako zakrivil smrt 58-letnega kolesarja Bengia Morassuta, ki je prišel s svojim kolesom vred pod njegov avto. Priče so podkrepile obtoženčevo izjavo, po kateri je kolesar, ki se je peljal v isti smeri kot avto. se pravi od Trsta po pokrajinski cesti v smeri proti Gradežu, prišel pod avto zato, ker je nenadoma zavil na levo proti sredini ceste ko je bil avto če neposredno za njim ter ga je nameraval prehiteti. Kolesarja so sicer takoj odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer oa je že čez poldrugi dan podlegel poškodbam. Družina ponesrečenega kole-sarja, je prejela odškodnino, ker je bil obtoženec zavarovan. Ugotovili so tudi, da Zuanelli ni vozil prenaglo, približno okrog 60 km na uro. Državni tožilec je predlagal 6 mesecev zapora in odvzem voznega dovoljenja za eno leto. Sodni dvor pa je obtoženca oprostil s polno formulo ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Branil ga je odv. Alessi. Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Mancuso; sodnika Sucei in Marinelli; zap. Genovese. VERDI 17.00—22.00: «D falso testi-mooe», G. Kemnedy ln A. Jackson; film je v barvah. CORSO 17.15—22.00: »Latltudlne ze-ro», J. Cotten ln P. Medina; Japonski kinemaskopskl film v barvah. MODERNISSIMO 17.00-22.00: «Lo strano vlzlo della signora Wardh», E. Fenech ln G. Hilfcon; Italijan-sld kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA 17.15—21.30: «Una messa per Dracula», C. Lee ln L. Hay-den; angleški Um v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15—21.30: «Zabriskie point», M. Frechette ln D. Hal-prln; ameriški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Trži« AZZURRO 17.00—22.00: «L'ultlimo oomando* in «La guerra č Anita*. Filma o odporniškem gibanju. EXCELSIOR 16.00: «11 gatto a no ve oode», Catherine Spaak, K. Maldeo. Barvni film. PRINCIPE 18.30: «La terza fossa*. G. Page in R. Gozdom. Barvni film. .Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Angeil hrza raja«, Italijanski barvni film — ob 18. ln 20 S> OBODA «Življenje v dvoje«, nemški barvni film — ob 18. ln 20. RENČE: Prosto. DESKLE: «Drevo spoznanja*, ameriški barvni fllrn — ob 17. ln 19.30. SEMPAS: «Asterik galsku junak*, francoski barvni fflm — ob 19jo! KANAL: »Nepremagani«, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: »Teater smrti«, nemški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorka j« danes ves dan la ponoči dežurna lekarna DTTdtoe, P.S Francesco 5, tel. 2124. V TRŽIČU Danes ves dan to pono« je e TržlSu dežurna lekarna dr. Otirat-tl. Ul 1. magglo 94; tel 73-32 23. aprila 1971 Leta 1973 bo Srbija z železnico po najkrajši poti povezana z morjem Železniška proga Beograd-Bar najtežji gradbeni objekt v Evropi h Za progo, ki bo dolga 476 km, bodo po predvideva- njih potrošili približno 4 milijarde novih dinarjev Od Priboja do Bijeloga polja bo proga tekla po dolini reke Lim. Proga se bo vila najprej ob jezeru, ki je nastalo za jezom elektrarne Potpeč. zatem pa od Prije-polja do Gostuna (na meji med Srbijo in Črno goro) skozi Broda-revsko sotesko (60 odst. proge je v predorih) v rodovitno dolino reke Lim do Bijeloga polja. Na odseku proge Priboj — Bijelo polje leži severno od Prijepolja blizu postaje Bistrica mesto Nova Varoš z bogato tekstilno industrijo, v njegovi bližini pa je prekrasno turistično središče Zlatar, ki se s svojim sodobnim hotelom »Panorama*, ki ima plavalni bazen s toplo vodo, razvija v središče visokega planinskega turizma. V Prijepolju, kjer sta tekstilna in elektrokovin-ska tovarna, bo tovorna postaja premogovnika in tovarne cementa iz Plevlja. V bližini Prijepolja je znameniti srednjeveški samostan Mileševo in cerkev s freskami iz 12. stoletja. V Bijelem polju, ki je po dolini reke Lim povezano z Ivanjgradom (lesna in prehrambena industrija), je razvita lesna, tekstilna in prehrambena industrija. Od Bijeloga polja teče proga po dolini reke Lim in prehaja v dolino reke Tare skozi predor Moj-kovac. To področje je zaradi slikovitega Biogradskega jezera in bogatih gozdov, zelo primerno za razvoj turizma, lova, ribolova ter lesne industrije. Iz doline reke Tare se proga prebija čez masiv Bratonožiča, ki leži med Kolaši-nom in prekrasno dolino kanjonske reke Morače in skozi številne predore (v predorih je 65 odst. proge) v Titogradsko kotlino. Ta del proge je za graditelje najtežji. Tu morajo biti graditelji ne le dobri mojstri, ampak tudi drzni planinci. Na tem odseku bo tudi največji železniški most v Evropi, ki LONDON, 27. — V Edinburghu na Škotskem priredijo vsako leto že tradicionalni mednarodni festival. Letos se bo festival začel 22. avgusta, kot je pred dnevi sporočil ravnatelj organizacijskega odbora Peter Diamond. V sodelovanju s prireditvijo »Maggio musicale* iz Firenc bodo v Edinburghu pril;a-zali Rossinijeve »Pepelko*. Škot ska Opera bo uprizorila Wagner-jevo «Walkiro», na sporedu pa so še Mozartove in Riemanove opere. Kar se tiče proze, bo gledališka skupina »Prospect Theatre* uprizorila Shakespearovega »Kralja Leara*. Sodelovala bodo tudi gledališča «Young Vic*, *Royal Li-ceum Theatre* in romunsko gledališče »Bulandra*. Na festivalu bodo sodelovali tudi orkestri »London Symphony», »London Philar-monic* ter »Chicago Symphony» in clsrael Philarmonic*. ga že gradijo: dvigal se bo 200 metrov nad Malo Rijeko in bo dolg 498 metrov. To področje je znano zaradi bogatih ležišč, bari-ta, laporja, železa, svinca in boksita. V Majkovcu in Kolaševu je razvita lesna industrija, v Titogradu pa tobačna, tekstilna, kovinska, grafična in kemična industrija. Od Titograda dalje teče že sedaj proga po Tilogradskem polju naprej po nasipu čez velikansko Skadar-sko jezero, ki je bolj podobno morju kot pa jezeru, skozi najdaljši predor na progi Beograd — Bar, Sozina, ki je dolg 6170 metrov, nad morskim letoviščem Sutomore do pristanišča Bar. Celotna proga Beograd — Bar bo dolga 476 km, od teh bo potekalo 300 km proge po ozemlju republike Srbije in 176 km po ozem lju Črne gore. Proga bo elektrificirana: trenutno se že odvija promet na odsekih Beograd — Valjevo (93 km) in Titograd — Bar (53 km). Do konca letošnjega leta bo za promet odprt tudi odsek Valjevo — Titovo Užice (80 km), tako da se bo promet odvijal na 226 km, oziroma na 47 odst. proge. Najtežji del proge, to je odsek Titovo Užice — Titograd (250 km), bodo za promet odprli do konca leta 1973. Po mnenju strokovnjakov spada proga Beograd — Bar med najtežje železniške proge v Evropi. To je razvidno že iz podatkov, ki kažejo, da bo na progi 254 predorov v dolžini 114,4 km, to je 24 odst. dolžine proge in 234 mostov v dolžini 14,6 km, še bolj pa zaradi problemov, ki so jih strokovnjaki morali rešiti pri gradnji nekaterih predorov, kot so na primer Zlatibor in Goleš in nekaterih mostov, na primer Mala Ri-jeka, za rešitev katerih so jim izrazili priznanje in pohvalo številni tuji strokovnjaki za gradnjo železnic, med njimi strokovnjaka in svetovalca Mednarodne banke inž. Liibek in inž. Jonke, ki sta želela biti navzoča pri najtežjih de lih. Pri gradnji nekaterih predorov so morali strokovnjaki opustiti doslej znane metode gradnje in najti nove, izvirne metode. Na progi, ki bo imela 54 postaj, bodo v začetku urejevali promet z najsodobnejšimi signalnimi in varnostnimi napravami na vsaki postaji, kasneje pa z elektronskimi napravami, ki bodo iz enega sre dišča urejevali promet na čeli progi. Na podlagi proračunov menijo, da bodo za gradnjo proge porabili skoraj, 4 milijarde .novih dinarjev. Ta sredstva pa bo proga vrnila skupnosti v 15 do 18 letih s prihranki zaradi nižjih prevoznih stroškov. Danes na primer izva- žajo in uvažajo blago s področja, gravitira na to progo, preko pristanišč Reka in Ploče. Po progi Beograd — Bar pa bo prevoz blaga iz severne Srbije in Vojvodine za 151 km krajši kot prevoz iz Hoč in za 165 km krajši kot prevoz z Reke. Kar se tiče prevoza iz srednje in južne Srbije in iz Makedonije, pa bo z novo progo za 432 oziroma 446 km krajši. Krajši pa bo tudi prevoz za nekatere kraje iz Madžarske in Romunije do Jadranskega morja. Po dosedanjih ocenah menijo, da bo takoj po odprtju proge znašal letni promet okrog 5,6 milijona ton blaga in približno 19.7 milijona potnikov. Hkrati z gradnjo proge Beograd Bar so začeli tudi dela, ki naj bi povečala zmogljivost pristanišča v Baru. S temi deli se bo zmogljivost pristanišča povečala do leta 1973 od sedanjih 1,2 milijona na 3,8 milijona ton v prvi fazi, v drugi fazi pa na 8,5 milijona ton blaga letno. Mesto Bar, ki ima sedaj približno 10.000 prebivalcev, bo do leta 1975 imelo po predvidevanjih 26.000 prebivalcev. Delo na progi Beograd — Bar so morali doslej že večkrat prekiniti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, zdi pa se, da odslej ne bo več prišlo do prekinitev. Del sredstev, ki jih sedaj primanjkuje zaradi podražitve gradiva (500 milijonov dinarjev), bodo zbrali z ljudskim posojilom, ki ga občani in podjetja množično vpisujejo. 0-stala sredstva zagotavljajo proračuni zveze, republik Srbije in Črne gore in posojilo Mednarodne banke. To pomeni, da ni več daleč dan, ko bodo prvi vlaki s potniki, ki so vpisali 4000 dinarjev posojila in bodo zato brezplačno potovali, krenili iz Beograda proti Baru skozi najzanimivejše in najsli- Mahler in Schubert na koncertu v Verdiju Gustav Mahler, eden začetnikov novoromantične struje, je v svoj skladateljski opus zajel veliko različnih del, med katerimi pa prevladujejo simfonije, katerih devet je končal, deseta pa je ostala v zasnovi. Dela, ki so napisana za razširjene in pomnožene orkestre in katerih izvajanja dolgo trajajo, vrh tega pa so dopolnjena z zbori in solisti, pridejo le redkokdaj na spored. Med simfonična dela se uvršča tudi njegovo delo «Das Lied von der Erde» (Spev zemlje), ki je sicer zbirka šestih samospevov za kontralt, tenor in orkester, ki pa je napisano v simfoničnem slogu in je pevsko izvajanje bolj podobno kantatnemu kot pa samospevnemu načinu. Delo ni pogosto na koncertnem sporedu, ker je napisano, podobno kot ostala njegova dela, za razširjeno orkestrsko zasedbo, od solistov pa zahteva največje obvladovanje pevskih zmožnosti. Zato ni čudno, da je omenjena skladba, ki je bila na sporedu v drugem delu simfoničnega koncerta spomladanske sezone v gledališču «Verdi*, novost za Trst. Kot takšna je bila deležna še posebno navdušenega sprejema, k čemur je pripomogel zlasti odločni dirigent kovitejše kraje .Jugoslavije^^ | ^ Beograd — Bar bo veliko mostov: na sliki most čez reko Gradac | Hanz Gierster, ki je vodil orkestre ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Nova arabska federacija v luči nekaterih številk Egipt je malone prenaseljen, ker je obdelovalna površina omejena na področje Nila - Sudan je reven, Libija ima veliko nafte Pred dnevi so v Bengaziju predstavniki štirih arabskih držav podpisali sporazum o novi federalni ureditvi arabskih držav: Libije, Združene arabske republike, Sirije in Sudana. Pravzaprav Sudan se še ni priključil federaciji in bo to storil pozneje, vendar ga smatrajo že za člana federacije, tako da moremo že danes govoriti o federaciji štirih. Libija, ZAR in Sudan so na afriški celini, Sirija pa v Mali Aziji. Čeprav je res, da niti število prebivalcev niti površina ozemelja fiesto nimata kakega odločilnega pomena, bomo vendarle navedli nekaj podatkov, ki nam bodo prikazali obseg nove federalne skupnosti na tem tako kritičnem zemljepisnem področju. PO svojem obsegu je SUDAN največja država federacije. Njena površina meri nekaj nad 2,5 milijona kv.km, prebivalstva pa šteje nekaj nad 10 milijonov ljudi. Pri vsej svoji razsežnosti pa je dežela bolj slabo razvita in je zato prebivalstvo siromašno, saj pri- de komaj 109 dolarjev bruto nacionalnega dohodka na prebivalca. Druga država po velikosti je LIBIJA. Ta nekdanja italijanska kolonija meri en milijon 759 tisoč kv.km površine, toda na vsem tem velikanskem področju živi komaj en milijon 869 tisoč ljudi, to se pravi, da pride le malo več kot en prebivalec na kv.km površine. Do pred nekaj leti je bila Libija ena najbolj siromašnih dežel severne Afrike, kajti le nekaj malega je bilo oljčnih nasadov in kmetijskih predelov nasploh, ostalo pa samo puščava. Z odkritjem petrolejskih ležišč pa so se razmere povsem spremenile in že predlanskim so načrpali v Libiji okoli 150 milijonov ton »črnega zlata*, zaradi česar pride v Libiji že nad tisoč dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca. EGIPT je osrednja država nove federacije. Egipt meri nekaj nad 1 milijon kv.km površine, šteje pa skoraj 33 milijonov prebivalcev in je torej zelo gosto naseljen. Ob Nilu je intenzivno pod-daje po tri žetve na leto. V glavnem pridelujejo industrijsko rastlino bombaž. Bruto nacionalni dohodek je v Egiptu zelo nizek, komaj 186 dolarjev na prebivalca na leto. Z začetkom delovanja velikega Asuanskega jezu na Nilu se bodo mogle obdelovati večje površine, pa tudi industrija se bo mogla hitreje razvijati, ker more asuanska hidrocentraia dati nad 10 milijard kWh na leto. Trenutno je med industrijami še najbolj pomembna cementna industrija, ki daje nad 3,5 milijona ton cementa in cementnih izdelkov na leto. Najmanjša država v sklopu nove arabske federacije je SIRIJA, ki meri komaj 185.000 kv.km površine, zato pa šteje že 5 milijonov 866 tisoč prebivalcev. Tudi v Siriji je glavno bogastvo — petrolej, le da se ta država ne more kosati na primer z Libijo, Irakom in drugimi petrolejskimi državami, saj so v lanskem letu načrpali v Siriji komaj 3.5 milijona ton nafte. Ustrezno temu je nizek tudi nacionalni dohodek: 248 dolarjev na prebivalca. ZA KULISAMI PROCESA PROTI «SATANU» Kaj so počenjali porotniki v hotelu Člani porote so bili devet mesecev izolirani Policija še vedno nadzoruje njihova stanovanja v vseh šestih stavkih zanesljivo m dokaj izdelano ter oba solista, Maureen Forresterjevo, ki je sploh ena najboljših interpretov Mahler-jevih pevskih vložkov, ter tenorista Karlheinza Thiemanna, ki pran j tako že dolgo let izvaja Mahler-jeve solistične skladbe. Skladbo, katere izvajanje traja nad eno uro, sestavlja šest samospevov, katerih teste je Mahler izbral «* zbirke pesniških stvaritev kital' i skih pesnikov Litaipoja, Čangtsf ja, Mongkaojena in Vangveja. V prvem delu sporeda pa le orkester tržaškega gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Hansa Giersterja izvajal manj znano tretjo simfonijo v D-duru Franza Schuberta. Delo spada med rala■ dostna skladateljeva dela in je zato napisano v Hagdnovem sloga, katerega sproščena igrivost in ne- 1 problematičnost je bila Schuberta zelo všeč. Marsikje pa se že J žejo Schubertovi samostojni prVe' : mi v harmonični barvitosti aU dramatični izpeljavi, kar se je raz- | vilo v naslednjih avtorjevih sim fonijah. Tudi to izvedbo je ol>' činstvo sprejelo z navdušenjem. — dn — ročje obdelano, ki daje po lllUimilHINIIIIIIIIIIIIllllllIMMIIIimlMIHIIIIIIIIIIlUllllHIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIMimilllHUlllllinillllllll Proga bo speljana skozi divjine, kakršna je dolina Male Rijeke OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne glede na ponudbe, ki jih boste prejeli, dokončajte prej to, kar ste že začeli. V ljubezni boste imeli srečo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo primeren dan za katero si bodi akcijo. Ne zlorabljajte svoje oblasti in bodite bolj diplomatski. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pošteno poklicno tekmovanje bi vam zagotovilo več koristi, kot pa to, da se izolirate. S svojimi koristnimi nasveti boste izvlekli dobrega prijatelja iz nesreče. RAK (od 23.6. do 22.7.) Še v pravem času boste nekemu svojemu sodelavcu preprečili, da bi storil napačno potezo. Skušajte pomirjevalno vplivati na dva med sabo sprta prijatelja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Obstoječi pogoji so nadvse ugodni za sleherno skupinsko delo. Skušajte bolje spoznati kraj, kjer živite. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Postavite se po robu nezaupanju, ki se vas je lotilo v zvezi s slabim zdravstvenim stanjem. Privoščite si nekaj počitka in razvedrila. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Izboljšanje finančnega vprašanja. Bodite bolj nepristranski v odnosu do onih, ki vas obkrožajo. ŠKORPIJON (od 24 10. do 21.11.) Ne odstopajte od svojega stališča, če vas na to ne prisilijo stvarne potrebe. Ne zanemarjajte družine na račun prijateljev. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pri reševanju nekega za vas izredno važnega vprašanja, upoštevajte dragocen nasvet, ki vam bo dan. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ogibajte se slehernih novosti, ki bi jih sicer želeli vnesti v svoje poslovanje. Ne dovolite, da bi kdo ogrožal vaš mir. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ogibajte se spopadu, vendar se nanj pripravite. Deležni boste velikega nepričakovanega priznanja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Med vami in nekim predstojnikom bo prišlo do kratkotrajnega spora brez posledic. Upoštevajte bolj čustva, ki jih do vas kažejo vaši najbližji. Ko je 29. marca letos sodnik Charles Older prebral obsodbo na smrt za Charlesa Mansona in njegove «sužnje» Leslie Van Hou-ten, Susan Atkins in Patrizio Kren-winkel, je zatem pohvalil še člane porote: »Naredili ste veliko več, kot je bila vaša dolžnost. Po mojem mnenju ni še nobena porota prestala tako izčrpujoče preizkušnje. Če bi o tem odločal jaz, bi vam podelil odlikovanje.* Zatem je vsem stisnil roko. Člani porote, ki jo je sestavljalo sedem moških in pet žensk, niso bili pripravljeni na tako dolgo sodno obravnavo. Kar devet mesecev so bili zaprti v nekem hotelu v Los Angelesu. Odvetniki, ki so imeli nalogo, da branijo obtožence, so skušali porotnike vznemiriti, eden izmed njih Paul Fitzgerald jih je imenoval «najslabša porota, ki so jo kdaj koli zbrali*, drugi pa so skušali porotnike spreti med seboj. Kljub temu pa člani porote niso nikoli izjavili, da so trudni. Za smrtno obsodbo so se odločili skoraj soglasno po mirnem razpravljanju. Pravijo pa, da so se sedaj, ko se je sodna obravnava zaključila in so se vrnili v normalno življenje, zavedli, da niso več taki, kot so bili prej. Pravijo, da je bil med sodno obravnavo najbolj miren 74-letni bivši šerif in najstarejši član porote Alva Dawson. Edino, kar mu je manjkalo, je bil klavir, naučil se je bil igrati nanj pred nedavnim in zato, da bi ga pozabil, se je predal kolesarjenju. Druge težave so bile erotičnega značaja. Poročeni porotniki so dobili dovoljenje, da obiščejo svoje soproge zvečer ali ob koncu tedna, Prišlo je tudi do drugačnih problemov. Žena 61-let,nega porotnika Johna Baerja, ki je po poklicu električar, je morala začeti hoditi v službo ponoči, da bi lah-I ko vzdrževala mladoletno hčerko I med moževo odsotnostjo. Uradnico Jean Roseland, 41-letno ženo nekega drugega porotnika in mater treh otrok, so iz službe odslovili. Neznanci so med odsotnostjo neke druge članice porote 45-letne gledališke kritičarke Marie Mes mer dvakrat vdrli v njeno hišo, februarja pa je njeno stanovanje še prizadel potres. Verjetno pa je bila najbolj neprijetna preizkušnja tista, ki jo je doživela 29-letna članica poroto Evelyn Hines. Evel.vnin mož je namreč za šalo izjavil nekemu novinarju, da se je njegova žena navadila piti cocktail pred kosilom in večerjo, kar pred sodno obravnavo ni počenjala. Nekaj dni kasneje je eden izmed branilcev izkoristil priložnost in izjavil, da je gospa Hines alkoholizirana in da bi torej ne smela biti članica porote. Od tedaj je začela gospo napadati astma. Okoli glavnega porotnika 58-let-nega imprezarija Hermana Tu-bicka se je zbral nekakšen klan: imenovali so ga »Hermanova čreda*. Člani tega klana so bili JŠ&ti Roseland, Evelyn Hines, 25-letni Larry Sheedy in 48 'etni Anlee Si-sto. Po vsakem zasedanju sodišča so se člani tega klana zabavali z otroškimi igricami: s pestmi so tolkli po stenah, iz rjuh delali «vrečo», pod postelje so skrivali magnetofone... Pravijo, da je bila med vsemi najbolj vesela Eve-lyn Hines, ki so jo začeli imenovati »smehljajoča se usteča*. Najljubša njena zabava je bila, da je skrila v posteljo kakega kolega gumijasto pišče, ko pa se je kak član porote spravil v posteljo, je Sheely oponašal glas piščeta. Seveda so se zabavali tudi drugače, kvartali so, peli, pri tem jih je Sisto spremljal na kitaro, brali so knjige, poslušali plošče itd. Baer, ki je spadal k neki verski sekti, je večkrat bral sv. pismo in na glas recitiral najbolj priljubljene stavke. Sisto je bil zelo zadovoljen, da živi v tovariškem vzdušju, dejal je: »Ob kateri koli uri dneva ali noči sem lahko zbudil kogar koli, da bi z njim klepetal, prav kot takrat, ko sem bil pri mornarici.* Pravijo pa, da so se začeli sedaj, ko se je sodna obravnava končala, člani porote bati. Tubick pravi, da je sicer neumno, vendar se boji. Hinesova pa ima v telefonskem imeniku z mastnimi številkami izpisano številko policijske postaje, čeprav nad njeno hišo kot nad hišami vseh ostalih porotnikov bedijo policijski agenti v helikopterjih. Mlad Srb se pripravlja s kolesom okoli sveta Aleksander Nakič 30-letni abs°t vent agronomije iz Kragujevca se je odločil za naporen podvig: 5 kolesom bo odšel na pot oko* sveta. Za to pot, ki je dolga P11' bližno 300.000 kilometrov, bo P0, treboval od 8 do 10 let. Aleksa1!' der Nakič ali Saša, kot mu pra^ jo, je izjavil: «Moj cilj je, ob* vse dežele in tako postaviti PoS' ben rekord. Zelo uživam v nar8 vi, pri spoznavanju drugih naf°j dov in njihovih običajev. Živim ** svobodo in razumevanje med *** rodi in zato bom potoval kot «gla= nik miru* pod zastavo OZN*. , Zdi se torej, da je ta mladi m8 navdušen za športno-turistično *“ lesarstvo, poleg tega pa ima 8 drug namen: med potovanjem vodil dnevnik, tako da bo lab*!' ko se bo vrnil, napisal nekaj o svoji svetovni »Odiseji*. , Nakič bo odšel na pot s sto 0 larji v žepu in s prtljago tez 70 kg v prikolici. To prtljago ^ sestavljala cela vrsta diapozitiv0' magnetofonskih trakov in f'1*1!, s posnetki iz Jugoslavije, P° rg, tega pa bo vlekel s seboj še r*a ne naprave za snemanje, eprm^ s serumi proti raznim strupom druge potrebne naprave... .... «V Ameriki nameravam obisL ti družino Kennedy in igralca charda Widmarka ter Sindo®| Poitiera, s katerima sem >* , vlogo Vikinga v filmu »Dolge ' A je», poleg tega pa namera0 obiskati tudi predsednike d1* skozi katere bom potoval.* ,j( Bodoči popotnik se pripra -e, vsak dan bolj na svoje potov®*? , ti ! Vsak dan namerava prepoto08*^ vremenu, torej tudi v vetru, - .. kolesom 100 km in to ob vsa ______________I . .. >\ in nevihti, skratka ob velikih porih in kljub temu komaj &a da bi odšel na pot. Pri tem ^; predvsem ovira pomanjkanje A narja za nakup opreme, ki j° merava vzeti s seboj. 5fli Nakič je znan kot navd°' športnik. Ukvarja se z boks0 bil je padalec, privlačevale s° .H planine, pozna vse skrivnost' L do ja in karateja, kljub vsem0 lj|f je najbolj navdušen za kolo. fjf' letih je prekolesaril že nad 20°^ km. Dvakrat je prepotoval ... Evropo in petkrat Jugosl8V(| Prav zaradi tega pričakuje °SR | od tega potovanja PREJELI SMO ZNAMENJA. Leto I. št. 1/2. AJ,j! 1971. Izhaja dvomesečno, Založniško podjetje Moh°rj družba v Celju. «ič' RIVISTA Dl LETTERATURE1 ir DERNE E COMPARATE. me 23, fascicolo 4 Dicembre [ Ed. Sansoni-Firenze. toug svetima VIČANA H111111111111 i 1 i 111111 i I i 111111111 i 1111 n 11111 PRVA KNJIGA Končno so ga našli. Ko sta Perne In vodnik Psovala dohod do Kabla, je zahr stelo rudarju pod nogama. Kraknil j • Trhla deska se mu je prelomila ta zadnji MpgaJ« Perne ujel za roko in ga obdržal, da ni zdrsnal v globino. Ko je zlezel na varno, se je tresel po vsem životu ta ni mogel spre- govoriti niti besede. , «Kaj pa je,» so vpraševali vsi, ki so se nagnetli okoli n ji j • «Spet polomija?« se Je oglasil Tušar. «Dvesto metrov navpično do dna,» je zajecljal rudar, k ■i je opomogel od strahu. Perne pa ga je opozoril: (.Benčič, pazi nase! Zlat si za nas. Brez tebe smo slepa ta zapisani poginu v tem prekletem labirintu, kjer se nihče ne znajo«-? Potem so z dvojno mero previdnosti poiskali kabel. Perne, M se je razumel na elektriko, ga je s pomočjo Pol j ala preščipnil s kleščami, šli so naprej ta v opuščenih rovih zelo pazah na trhle deske. Vse so najprej preiskusili. Potem so se spet spuščali po navpičnih rovih, viseli na lestvicah ta tiho prekinjali tovore ta prah, ki se jim je usipal v oči. UtrujOTiosta ni čutil nihče več. Preblizu so bili nevarnosti, saj so se bližali glavni strojnici. Pri tem niso vedeli, kaj so ukrenili nemški stražarji, če so ugotovili, da zveza z jamo ne deluje. Kmalu so zaslišali tiho brnenje strojev. Blisk je pogledal na uiro, manjkalo je nekaj do polnoči. Bližali so se strojnici na devetem polju ta bili so skoraj tristo metrov globoko pod zemljo. Strojnica je opravljala delo za glavno električno vodno črpalko. Nato so zagledali medlo svetlobo v rovu. Ugasili so luči ta utišali 'korake. Za primer, če bi bili slučajno Nemci v rovu, so pripravili orožje. Ne da bi jih kdo slišal, so obstopili vrata. Perne je pokril nemško kapo, odprl vrata, stopil z avtomatom ob boku v razsvetljeno sobo ta po nemško ukazal: «Roke kvišku, gospodje!« Presenečeno so vstali ta dvignili roke. Za njim sta stala Blisk ta Tomo, prav tako z brzostrelkama. V prostoru so bili samo civilisti, pazmičnl ta nekaj strojnikov. Perne se je razgledal po prostrani, z belimi ta rdečimi ploščicami obloženi sobici, kjer so utišano rohneli stroji. Ko je videl, da se nihče ne gane ta ne upira, Je dejal po slovensko: ((Povejte mi, kdo je danes v rudniku.)) Povedali so, da ni nikogar od Nemcev. Ker je bila to noč od sobote na nedeljo, v rudniku ni bilo delavcev. Za njimi je vstopil rudar Ivan ta se nasmehnil paznikom ta strojnikom, ki so ga dobro poznali ta debelo gledali. Nekateri so bili naši ljudje, ki so delali za Osvobodilno fronto. Povedal je Perncu, da ni nihče nevaren, zato je Perne ukazal, da lahko spustijo roke. Za rudarjem so se tudi drugi fantje nagnetli v bleščeči prostor ta mežikali od prevelike svetlobe ter se razgledovali kot popotni romarji v cerkvi. Perne je seznanil rudniško osebje, da bodo minirali vodne črpalke. Fantje so snemali težke tovore eksploziva. Bogdan je že pripravljal vrvice z detonatorji. Od paznikov so zvedeli, da je skindiačft polno razstreliva, zato so takoj vdrli vanj ta pričeli nositi zaboje dinamita v strojnico. Pomagali so jim pazniki in strojniki, ki so si že opomogli od presenečenja nad nenadnimi nočnimi gosti. Perne Je ukazal: ((Nanasite eksploziva do zadnje patrone! Da bo pošteno vsekalo, da se bodo Švabi tresli v posteljah.)) V skladišču mutacije so dobili tudi nekaj kolobarjev vždgalnih vrvic, ki so jih takoj uporabili ta zvezali z razstrelivom. Rudarji so jih podučili, da imajo lastne vžigalne vrvice premalo, da bi lahko z gotovostjo ušli eksploziji iz podzemlja, še tako bodo morali pohiteti ta se prebijati iz globin po bližnjicah. Medtem ko je Bogdan s svojimi miniral glavne vodne črpalke z zmogljivostjo tri tisoč litrov vode na minuto, je bilo potrebno zaminirati še pomožne črpalke v rudnikovem dnu, ki so delale z zmogljivostjo tisoč litrov vode na minuto. Tušar, rudar Ivan in Tomo so se oprtali z eksplozivom ta se spustili na štirinajsto polje, tristo osemdeset metrov globoko pod zemljo. Devetnajstletnemu vodji minercev so se čmd lasje lepili na čelo in pot mu je v kapljicah curljal z obraza, tako je hitel z delom. Ko je bil eksploziv razmeščen in vrvice pripravljene, se je sklonil ta z nepopisnim užitkom vzel iz žepa vžigalnik. Plamenček je zatrepetal, rudar in Tomo sta že bežala po rovih navzgor, Tušar pa je pritaknil plamen k vrvici. Sšššššš, je zašumelo ta žar je že šinil navzgor. Srce mu je tolklo, kot bi razbijal s kladivom. Roke so se mu tresle, ni mogel verjeti, zato je moral potipati vrvico, če je resnično vroča. Prepričal se je in navduešn zatulil kot včasih pri igri: ((Fantje, gori!« Potem pa je skočil po jašku, kjer sta ga v temi kamina čakala tovariša že precej visoko na lestvicah. Medtem so se v strojnici zbirali diverzanti, strojniki ta pazniki. Zaboji eksploziva so mrtvo ležali ob stenah in dolge vrvice so kot speče kače zvite po tleh ta čakale. Z rudniškimi ljudmi so izračunali čas do izhoda ta ugotovili, da bodo komaj pred eksplozijo na planem. Zato so rudarji predlagali, da bi oni vso skupino vodili po bližnjicah proti izhodu. Vedeli so za navpične rove ta skrajšano pot, za katero vodnik Ivan ni vedel. Ker so bili med njimi pripadniki OF, so jim zaupali, Perne pa jim je še zagrozil: «Ce nas zapeljete, vas bomo pobili do zadnjega.« Grožnja je bila brez potrebe, v njihovih očeh ta bledih izrazih se je zrcalil strah pred smrtjo, sami so želeli, da bi čimprej zadihali sveži zrak. Oni trije, ki so minirali spodaj, so vsi zasopli pritekli v strojnico ta naznanili, da jim pod nogami že gori. Vsa skupina je zdaj nestrpno krenila na lestvice k bližnjemu jašku. Zdaj so delali tako, kot da sedijo na gorečem sodu smodnika. Tašur je brž preletel vrvice ta se prepričal, če je vse v redu. Potem Je mrzlično prižgal ta se pognal za svojimi v r° je vodil navzgor, ozek kot dimnik. «Gori, gori, gori!« j0.. J Njegov glas se je pošastno razlegal po votlinah rudta1 podzemlja. , ^ «Samo da gori! Zdaj nas lahko vzame rudič, zastoru p ne bo vzel,» Je pomislil Perne in neskončno zadovoljst0 ^ je obšlo. V to akcijo so mnogi dvomili, zato jo je sata v roke, da bi dokazal, da tudi dva tisoč Nemcev lahk® ^ slepiš ta jim miniraš rudnik pod nogami, ker Je precejtjf tvegano, kot priplaziti se v Cerkno, ki ima prostih p to poti. i1 Spočiti rudarji, ki so vodili skupino po bližnjic^ hiteli. Poleg tega niso bili tako oblečeni kot diverzanti ? oprtani z orožjem. Strah, da jim pod nogami gori ta nad njimi Nemci, jim je vzel vso razsodnost. Hiteli so ? ^ no naglico, kot bi jih že po bedrih lizal plamen. V kartanji* rovih, ki so vodili navpično iz polja v polje, se je P*jj kamenje ta zemlja. Padalo je spodnjim po glavah. & u ' to zmerjali. Napetost je popustila, zdaj so samo še be*"y tekmi s smrtjo diverzanti niso mogli dohajati ru^t> Posebno Tušar ta Ivan, ki sta bila spodaj, kjer sta Pr^j-* sta zaostala. Rudar se je spustil najgloblje, bil je tudi s?0 <“ zato se Je zaman trudil, da bi dohitel prvo skupino Ob spoznanju, da jima bodo ušli, ga je popadla groza-dela labirinta rovov, Id so vodili po bližnjicah, ni P Obrnil se Je navzdol ta se pritoževal Tušarju: «UšU ’ j’ bodo, hudiči. Notri bova ostala.« Svetilka gornjih je treP f še komaj vidno kot drobna iskra nad njima. Iz teta ^ prižvižgal minercu kamen na glavo. Pobesnelo Je tuli* čakajte, panikarji! Ali vidite, da ni zveze!« Nihče se ta 1 za njegovo vpitje. In potem: «Ustavi jih, Pemc, P°r^oi)! dona! Stoj! Stoji Stoji Streljal bom, če ne počakate!* j/ njegovo vpitje Je bilo kakor glas vpijočega v pušča01*-pred njima je umrla ta ostala sta sama $** «ZdaJ pa imava,« je dejal rudar obupano, «to J® je*1, ker so spustili naprej paznike, te preklete, preležane bike.« Hitela sta navzgor. Na srečo je skupina pred mmxa V NEDELJO V GORICI Udovič sedmi v Italiji z metom kopja 62,00 m Tudi ostali borovci so dosegli zelo dobre rezultate Deželno tekmovanja v nedeljo v j ®i je prineslo prvi letošnji po- UVlg __ J_ ___ „ Borovih atletov: dve zmagi, ®ye drugi mesti in odličen društveni rekord Udoviča v metu kopja; , a oglejmo si tekme borovcev po vrstnem redu. startu teka 110 m z ovirami 80 Wli kar trije borovci: Vojko Ce-*®r. Dušan Švab in Fabij Ruzzier. jHiub razmočeni stezi (deževalo je soboto in tudi čez noč) so vsi nJe dosegli odlične rezultate. Ce- 81 je bil za 2 desetinki slabši od Društvenega rekorda, za Ruzzierja r bas 18 ”4 nov osebni rekord, do- . pa je jjjj tudi Švab, kljub ne-vsečni bolečini v desni nogi. Takoj po tekmi čez ovire so se YSI trije prijavili za skok s palico, ttiaga je pripadla Cesarju, ki je Premagal letvico na 3,70 m, na vi-81ni 3,85 m (rezultat bi predstavljal a°v društveni rekord) pa je (pred-ysem zaradi utrujenosti) atlet zgre-11 vse tri poskuse. Odličen drugi ■e bil Ruzzier z novim osebnim do ezkorn 3,40 m in tretji Švab prav ako i osebnim rekordom na višini »,20 m V metu kladiva je Peter Zupan asedel 2. mesto, rezultat pa ni iz-mden: le 30,23 m. Atlet odločno ni formi, meti so bili počasni in ne-“fcnkoviti. Borov «exploit» v nedeljskem mi-Pa je pripadel Stojanu Udo-t'rU’ ki je vrgel kopje na značko eno 62,000 m; rezultat je za kar , lr| metre boljši od prejšnjega .bistvenega rekorda in uvršča na- e^a atleta med sedem najboljših edanjih metalcev v državi. Mora- mo še dodati, da bo ta rezultat atlet v letošnji sezoni lahko še izboljšal, saj so njegovi meti tehnično še nepopolni. V ostalih tekmah so bili dobri rezultati Mairiona v teku na 100 m, Fabbra v kladivu in mladega Cattaruzza v skoku v višino. REZULTATI Mlajši mladinci: višina 1. Cattaruzza (Itailcanbieri Tržič) 1,93 m Člani in mladinci: 100 m 1. Mariču (CUS Trst) 11”1 110 m ovire 1. Cadd (ASU Videm) 16"4 3. Cesar Vojko (Bor) 17”1 4. Švab Dušan (Bor) 18” 5. Ruzzier Fabij (Bor) 18"4 met kladiva 1. Fabbro (Italcantieri Tržič) 48,56 m 2. Zupan Peter (Bor) 30,23 m met kopia 1. Udovič Stojan (Bor) 62,00 m skok s palico 1 Cesar Vojko (Bor) 3,70 m 2. Ruizzier Fabij (Bor) 3,40 m 3. Švab Dušan (Bor) 3,20 m. Z. P. KOŠARKA SOFIJA, 27. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Sofiji so dosegli sledeče rezultate: Rim-V. Berlin 85:54 Bukarešta - Ankara 79:68 Moskva - Sofija 95:66 Havana - Varšava 79:39 ATLETIKA Letos, 2. junija Brumel v Italiji TURIN, 27. — Svetovni rekorder v skoku v višino, Valerij Brumel, se bo udeležil univerzitetnega a-tietekega mitinga, ki bo v Turinu 2. junija. Po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe je začel Brumel znova intenzivno trenirati in v Turinu bo verjetno prvič nastopil na mednarodni prireditvi. Univerzitetnega atletskega mitinga se r>o-do udeležile vseuališke reprezentance Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije in Italije, ki se bodo pomerile v vseh atletskih disciplinah. V italijanski reprezentanci bodo med drugimi tudi Dionisi. Azzaro, Gentale in Arese. Občni zbor Krasa: zgoraj novoizvoljeni odbor; spodaj članstvo NOGOMET PORDENON, 27. — Zadnje čase se je precej govorilo o nogometnih sodnikih, posebno odkar je RAI uvedla «moviolo» v oddajo «Športna nedelja*. Da bi zmanjšali možnost sodnikove pomote, bodo jutri v Pordenonu poizkusili zaupati vodstvo nogometne tekme dvema sodnikoma. To novost so že preskusili na raznih trening tekmah in so pozitivno ocenili rezultate. Jutrišnji poskuš-nji bodo prisostvovali tudi časnikarji in predstavniki sodnikov. * * -k TURIN, 27. — Predsednik časnikarske zveze Piemonta je danes o-stro kritiziral igralca Torina Bu-ia, ki je v nedeljo napadel novinarja časopisa «Gazzetta dello Šport* po tekmi Torino - Cagliari. iiiiiiiiaiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiaiiaiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHitMiiiiiMitii KOŠAŠKA MLADINSKA PRVENSTVA Brez poškodovanega R. Kralja druga ekipa Bora poražena Poletovke so osvojile dve točki brez igre «PRIMA DIVISIONE« , PRVENSTVO DEČKOV ITALSIDER — BOR 81:37 (44:16)1 SABA - POLET 39:32 BOROVA POSTAVA: Rajmund Kralj 4, Stojan Hrvatič 10, Martin Kralj 15, Kafol 4, Barazzutti 2, Valter Hrvatič 2, Štokelj, Koren, Šare. Borovi košarkarji so v nedeljo zgubili proti močni peterki Italsi-dra, ki je še vedno na prvem me- POLETOVA POSTAVA: Edi Sosič 22, Kalin, Marko Sosič 4, Tavčar (k) 2, Ivan Sosič, Malalan, čok, Purič. Poletovd dečki so včeraj odigrali tekmo proti ekipi SABA, ki so jo v nedeljo odgodili. Po predvideva- stu lestvice in je nedvomno najmoč- ^ x zmagaIi gostje, ki so bili ekipi Doma in OIympie iz Gorice, ki nastopata na mladinskih igrah v odbojki nejža ekipa tega prvenstva. Poleg tega naj omenimo, da so naši košarkarji igrali zelo slabo, pa si lahko tako razlagamo visok poraz. Med tekmo pa se je resno poškodoval Rajmund Kralj, kair je še v večji meni zmedlo borovče, ki so bili že tako v težavah proti tehnično boljšim nasprotnikom. Najboljši, v ‘ vrštah Bora je bil Stojan Hrvatič. Ostali pa so v glavnem razočarali. namizni tenis j^JDBLJANA, 26. — Slovenskega kJ-bbliškega prvenstva v namiznem se je udeležilo 14 tekmoval-«,'n 8 tekmovalk. sta Kopra in Vecko zo-U/ ^kazala, da v republiškem ok-C.nimata nasprotnikov. Dosedanji htel '®ra*ec J°že Žekš, pa je letos y a|o treniral in je moral prepusti-mesto Kastelicu. pF^večji napredek na turnirju so pazah mladinci, ki so prekosili katerega igralca višje katego-ran" .fosobno pohvalo zaslužijo Mi-novif avn*k, Uro® Rak in Milova' v *Y)rba 'n Vecko sta turnir odločila bil edsebojnem obračunu. Takoj je osvF^ezentant Korpa boljši in je j.-M prvo mesto. Jelpr članicami je zmagala Eva le 0 ’ k* je zgubil vsega skupaj en niz. Lestvica : 1. Korpa, 2. Vecko, 3. Ka- SavniCŠ.’ Rak" U. T>Ui n, 4. Verstovšek. 5. Kalan. 1. Jeler, T. Martinec, °S|Af,E ŠPORTNE VESTI Na šesti strani ODBOJKA MLADINSKE IGRE V GORICI Si je gor iški Dom zapravil prvo mesto? SAN LUIGI - DOM 2:0 (15:12, 15:9) Odbojkarji gorniškega Doma, ki sodelujejo v finalnem turnirju občinskih mladinskih iger, so včeraj popoldne nepričakovano zgubili tekmo s šesterico San Luigi in je zaradi tega njihova uvrstitev na prvo mesto v tem turnirju postala dvomljiva. Domovd so včeraj popoldne igrali nepričakovano slabo. Tolkača se nista izkazala, napak v podajanju je bilo precej, zadnji del igrišča je bil večkrat prazen in v to praznino so nasprotniki z uspehom poslali precej žog. Najboljši na igrišču je bal Klanjšček. Ekipa zavoda San Luigi ni igrala dobro. Lahko bi celo rekli, da je igrala slabo. Vendar je imela več sreče in je oba seta zaključila v svojo korist. Le zmaga nad Ardito lahko dopu- šča še upanje na zmago. Zaradi tega bo potrebna boljša igra v zadnji tekmi tega turnirja. Ženska promocijska liga na Goriškem Drevi v Dijaškem domu Dom proii Mladosti V okviru ženskega promocijskega prvenstva B skupine, bo nocoj ob 20.30 na igrišču v Dijaškem domu tekma med ekipama Doma in Mladosti. Tekma je bila napovedana za velikonočno soboto v Doberdobu, vendar je prišlo takrat do nesporazuma zaradi igrišča. Dom je tedaj dobil tekmo b.b., vendar jo bodo, na prošnjo igralk Mladosti nocoj ponovili, seveda če ne bo vreme nagajalo. tehnično boljši od naših predstavnikov. Kljub temu pa so Openci igrali presenetljivo dobro in so bili skozi vso tekmo enakovreden nasprotnik gostov. Zlasti se je izkazal Edi Sosič, ki je bil nepremagljiv pri prestrezanju 'odbitih žog in je bil tudi najboljši strelec tekme. LESTVICA Llbyd 10 9 I 485 286 18 Inter 1904 7 7 0 446 130 14 Bor A 11 7 4 552 393 14 SABA 8 5 3 362 305 10 Servolana i 9 3 6 372 359 6 Bor B 10 1 9 235 711 2 Polet 9 0 9 171 436 0 Danes se bo prvenstvo dečkov nadaljevalo. Na sporedu bi moral biti derbi med Borom B in Poletom. Ker pa je že prva ekipa Bora zaposlena proti Interju 1904, so tekmo odgodili na petek, 30. aprila, ob 16. uri na igrišču «Prvi maj*. Bor A pa bo danes, ob 17. uri, igral na odprtem igrišču Trissina proti moštvu Inter 1904. Za rplave* bo to izredno težka tekma, saj Inter 1904 ni do sedaj doživel poraza. ★ * * MLADINSKE IGRE POLET A — POLET B 26:9 POLET A: Marko Sosič 6, Tau-čer 5, Ivan Sosič 2, Malalan 3, Kalin 3, Čok, Gorup 7. POLET B: Valter Sosič 5, Ferlu ga 4, Daneu, Škabar, Brišček, Malalan, Leniša, Rauber. V ponedeljek je bil na Opčinah ♦družinski* derbi v okviru košarkarskega turnirja mladinskih iger. Po predvidevanju so zmagali igralci prve peterke, ki so bili vseskozi boljši od mlajših in nižjih nasprotnikov. L POVRATNO KOLO Polet A - Polet B 26:9 Mivar - SABA 12:94 Počitek: Brunner. LESTVICA SABA 5 5 0 371 65 10 Brunner 4 3 1 183 139 6 Polet A 5 3 2 127 135 6 Polet B 5 1 4 90 184 2 Mivar 5 0 5 64 318 0 DANAŠNJE KOLO Brunner - Polet A (16.00) Mivar - Polet B (17.00) Počitek: SABA PRVENSTVO DEKLIC POLET - CALZA BLOCH B 2:0 b.b. V nedeljo je v prvenstvu deklic Polet premagal peterko Calza Bloch B z 2:0 brez borbe, ker se nasprotnice niso predstavile na igrišču. Tega res nismo pričakovali od tako močnega društva, kot je Calza Bloch, ki ima celo eno žensko ekipo v A ligi in ima tudi bogat naraščaj.’ b. I. NOGOMET TURIN, 27. — Danes je prispela v Turin nogometna ekipa Koel-na, ki se bo jutri zvečer srečala z Juventusom v povratni polfinalni tekmi pokala sejemskih mest. mmmami RIM 27. — Danes je prispel v Italijo argentinski boksar Carlos Monzon, ki bo branil svetovni naslov srednje kategorije v srečanju z Ninom Benvenutijem, 8. maja v Montecarlu. NOVI ODBOR SK KRAS PREDSEDNIK: Vojko Kocman; PODPREDSEDNIK: dr. Stanko Budin; TAJNIK: Zvonko Simoneta; BLAGAJNIČARKA: Tamara Blaži-na; GOSPODAR: Mario Milič; ODBOJKA: Srečko Budin, Jožko Do-Ijak, Josip Pegan, Angel Milič; NAMIZNI TENIS: Zvonko Simoneta, Josip Milič; BALINANJE: dr. Stanko Budin, Jožko Doljak, Mario, EgidiJ, Angel Milič, Stano Gruden, Josip Guštin; PRIREDITVE: Josip Pegan, Tamara Blažina, Stano Gruden, Ivan Rebula: STRELJANJE: Ivan Rebula: ŠAH; Janko Budin. NADZORNI ODBOR: Josip Milič, Josip Guštin. Josip Milič in Srečko Budin. OB OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS V ZGONIKU Tudi na področju zgoniške občine bodo zgradili športno dvorano Na sobotnem rednem občnem zboru ŠK Kras v Zgoniku, o katerem smo na kratko poročali že v naši nedeljski številki, je dosedanji odbor polagali račune za preteklo delovno obdobje, ki je bilo za to društvo izredno plodno in uspešno. Po poročilih (od katerih podajamo predsedniško in tajniško v nekoliko skrčeni obliki) je prišlo do debate, v katero je posegel tudi župan zgoniške občine Guštin. Med njegovimi izjavami je bilo zlasti pomembno zagotovilo, da bodo tudi športniki te maile kraške občine prišli do lastne športne dvorane. Občinski možje te občine so namreč že storili prve korake v zvezi s postavitvijo stavbe, v kateri bodo lahko domačini razvijali svoje družbene aktivnosti, med terni' tudi športno. Predsedniško poročilo Borisa Simonete Če kritično ocenimo naše udejstvovanje v poslovni dobi, ki jo pravkar zaključujemo, moramo z velikim poudarkom in ponosom u-gotoviti, da je Kras presegel vsa najbolj rožnata pričakovanja in dosegel na tekmovalnem prizorišču takšne uspehe, kakršnih ni še zabeležila razmeroma kratka zgodovina našega krožka. Doseženi rezultati predstavljajo najprej priznanje za vse dosedanje trdo delo, ki je bilo predvsem v prvih letih skrajno težavno. Moramo se tudi spomniti nekaterih vztrajnih in požrtvovalnih članov, ki so znali pravilno usmeriti delovanje naše mladine. Pot, ki so jo pred leti ubrali pionirji krožka, je bila za naše razmere povsem nova. številni so bili tisti, ki niso doumeli važnosti te nove športne organizacije. Katerakoli pobuda, ki nima za seboj že večletne tradicije, naleti ob svojem izvoru na velike težave in na nasprotovanja, ki so posledica dejstva, da ljudje še niso dovolj zreli za poj' movanje poslanstva novega pojava. Naš krožek pa je odlično premostil te začetne težave, v mladini je dozorel čut do skupnega dela, razumeli so, da lahko le z organiziranim delovanjem prodre in se ohrani Letošnja uspešna tekmovalna sezona je sad in pravično plačilo za dolgoletni trud. Vendar bi se upal trditi, da ni Kras na tekmovalnem področju še dosegel svojega viška in prepričam sem, da bo v prihod-niem delovnem letu še jasneje prišla do izraza zdrava rast in napredek naših sil Naša mladina je do kazala, da neobhodno potrebuje športno udejstvovanje, ki bo nedvomno zapustilo vidne .sledove v njeni osebnosti. Zato moramo mi vsi posredovati im vsestransko podpreti prizadevanje naše mladine, da se izpopolni in ima na razpolago zadostna sredstva za uresničitev svojih ciljev. Obračun preteklega obdobja je, kar se tiče organizacije in predvsem športnih dosežkov, nadvse pozitiven in razveseljiv. Kljub temu pa smo tudi v minuli sezoni imeli opravka s številnimi perečimi vprašanji,^ ki so včasih presagala naše zmožnosti. Z dobršno mero dobre volje pa smo premostili vse ovire in danes lahko s toliko večjim ponosom gledamo na dosežene rezultate, ki so nam dali tem večje zadoščenje. Naš krožek deluje in čipa svoje sile iz vseh vasi zgoniške občine, ki ni velika in šteje razmeroma malo prebivalcev. Prav zaradi te; ga pa bi morali biti vsi skupaj bolj solidarni, dovzetnejši za probleme naše mladine, ki ne stremi le za tem, da čim bolje obvlada žogo, temveč hoče s skupnim delom ohraniti in buditi narodno zavest. Glede na število prebivalcev naše občine je odstotek članov še kar sprejem ijiv. Kljub temu pa je članstvo premalo številno, da bi zdržalo tolikšno breme, in marsikdaj ne kaže tiste zavzetosti in volje do sodelovanja, ki bi bilo potrebno in mogoče. Posebno nekatere vasi naše občine so še zmeraj oddaljene od našega delovanja, kar pa je v obojestransko izgubo. Želeli bi, da bi se v bližnji prihodnosti ta razdalja skrajšala in bi novi člani našli v našem krožku svoj simbol, da bi ga vsestransko podpirati in bi vanj, po možnosti, usmerjali svoje napore. Poglavitni in trajni problem krožka je bilo njegovo finančno stanje. Tudi v pretekli poslovni dobi je prišlo zaradi zahtevnejših obveznosti in neprimerno večjih izdatkov do trenutnih kritičnih momentov, ko se je marsikdo že predajal malodušju. Da bi omilil težave in omogočil redno delovanje, je odbor napel vse sile, trkal je na vsa vrata in tudi dobil srednjo pot, ki nas je privedla iz zagate. Naj se na tem mestu spomnim in zahvalim vsem občanom in tvrdkam v naši občini, ki so ob priliki božičnih praznikov zbrali nekaj finančnih sredstev, da smo laže zadihali. Še prav posebna zahvala za vse razumevanje pa gre SKGZ, ki nam je prav v najkritič-nejšem trenutku priskočila na pomoč. Perspektive so, kar se stroškov tiče, za novo sezono še bolj kritične, saj bo baje nastopalo v vsaki skupini odbojkarske C lige dvanajst ekip namesto dosedanjih osem, se pravi, da bo naša skupina zemljepisno zajemala dobršen del severne Italije. Finančno breme si lahko že sedaj sami predstavljamo. Zato bi moral novi odbor poskrbeti za primerno in takojšnjo rešitev tega perečega vprašanja, ker članstvo samo ne bo več zmoglo kriti vseh stroškov. Naš krožek upa, da bo v tem pogledu prišlo do globalne rešitve, ker podobni problemi tarejo tudi nekatera druga slovenska zamejska društva v Italiji. Kras zagovarja in podpira pobudo, da bi se ZSŠD vključila v krovno organizacijo SKGZ, kar bi bil odločilen korak na poti k rešitvi tega aktualnega problema. Naj obenem še omenim, da je v pretekli delovni dobi postal naš krožek juridična oseba in bi marali biti zdaj tudi mi deležni primerne finančne pomoči s strani dežele. Med perečimi vprašanji, ki so nas v minuli sezoni vidno pogojevali, je tudi problem telovadnice. Kaže pa, da bo ta pomanjkljivost že letos odpravljena, ko bodo zgradili nov športni objekt v Nabrežini, s čemer bi se moral okoristiti tudi naš krožek. V pretekli delovni dobi je odbor že storil prvi korak, da bi razširil svoje delovanje tudi na druge športne panoge, ki naj bi poleg odbojke in namiznega tenisa obogatile udejstvovanje našega krožka. Tu mislim predvsem na balinarske objekte, ki so bili že določeni in začrtani v posameznih vaseh in ki bodo omogočili tudi starejšim članom, da stopijo na tekmovalno stezo ter pomerijo svoje sile. Novi odbor bo moral izpeljati do kraja ta načrt, da bi čez leto dni lahko na tem mestu razglasili, da je Kras vpisal svojo balinarsko sekcijo v CONI. Naloge, ki čakajo novi odbor so težke in odgovorne, vendar če bo Kras stopal po dosedanjih stopinjah, bi moral doseči še večji razmah in nozitivne dosežke. Tajniško poročilo Vojka Kozmana Delovanje in uspehi so presegli vse dosedanje dosežke. Seveda, bilo je mnogo truda, da smo lahko dosegli take rezultate, toda sedaj, ko polagamo račune, smo lahko ponosni na naše uspehe. Za velikimi uspehi pa se skriva požrtvovalno delo naših odbornikov, ki so vsak po svoji moči pripomogli k delovanju našega krožka. Menim, da smo posvetili premalo pozornosti našim najmlajšim, pa čeprav smo se na našem zadnjem občnem zboru obvezali, da bomo največ truda vložili za dejavnost naše osnovnošolske mladine. Brez mladine si ne moremo predstavljati nikakršnega delovanja. Iskanje naših novih sil mora priti prav v vrstah najmlajših in moramo prav njim najbolj pomagati, da se lahko udejstvujejo na športnem področju. Seveda ne smemo pozabiti tudi na naše starejše člane, katere bomo skušali pritegniti v čimvečjem številu v našo sredo. Prav od naših starejših članov je prišla pobuda za zgraditev balinarskih stez po vaseh zgoniške občine, in v Zgoniku so prav te dni začeli z gradnjo dveh igrišč. Predvsem iz tehničnih razlogov tega ni bilo mogoče storiti v drugih vaseh, triHo imnmn J« 1---- .... ____'1__• šem času rešeno in, da se bo čim-prej začelo z deli in gradnjo še v ostalih vaseh naše občine. Preden preidem k tehnični plati tega poročila, se moramo toplo zahvaliti vsem, ki so pripomogli k temu velikemu letošnjemu uspehu. Posebna zahvala naj gre trenerju prof. Drašiču za odbojko, Ediju Boletu za namizni tenis, vsem tekmovalcem in zvestim navijačem. Naše društvo je v letošnji sezoni doseglo mogoče največje uspehe v svoji kratki, toda pestri zgodovini. Po prvem mestu v D ligi si je naša odbojkarska ekipa priborila pravico, do nastopa na kvalifikacijah za C ligo, ki so bile v Ca-stelfrancu Venetu. In prav tam nam je uspelo napredovanje v C ligo. Ekipa je po tem uspehu začela z veseljem trenirati in se pripravljati na letošnje pred Kratkim zaključeno prvenstvo. Neizkušenost in dolga potovanja so bila včasih glavna vzrok za nekatere negativne nastope naše e-kipe. Kljub temu pa moramo biti z letošnjim prvenstvom nadvse zadovoljni, saj smo dosegli cilj, ki smo si ga pred začetkom zastavili. Naši igralci so zasedli odlično četrto mesto. Poleg tega je imela naša odbojkarska vrsta še mnogo prijateljskih tekem in nastopov. Omeniti moram masovni izlet v Črnuče, kjer smo bili deležni zelo prisrčnega sprejema tamkajšnjega društva. Nadalje, odlično drugo mesto na turnirju 25-letnice osvoboditve, ki ga je organizirala SPZ, ter zmago na turnirju v Kamniku, kjer so nastopale najboljše šesterke iz Slovenije. Tudi druga panoga s katero smo včlanjeni v CONI, nam je dala mnogo zadoščenja in takoj moramo omeniti izreden uspeh Sonje Milič na lanskem vsedržavnem prvenstvu v Fiuggiju, kjer si je priborila naslov državne podprvakinje v kategoriji naraščajnic. Poleg državnega prvenstva se je naša predstavnica udeležila treh najvažnejših turnirjev v Italiji, kjer je vedno dosegla nadvse pozitivne rezultate. Razveseljivo je dejstvo, da ima ta panoga pri nas mnogo obetajočega naraščaja, ki je gotovo poroštvo za bodoči razvoj namiznega tenisa pri nas. Veliko zadoščenje za nas je bil poklic dveh naših igralcev na izbirne treninge za sestavo mladinskih državnih reprezentanc. To je plačilo za trud tekmovalcev, trenerjev in odbora ter v spodbudo vsem našim drugim tekmovalcem. Letos se bosta poleg Miličeve u-deležili vsedržavnega prvenstva v Fiuggiju še dve naši pingponga-rici. Naše društvo je oktobra lani organiziralo mednarodni odbojkarski in namiznoteniški turnir za Kraški pokal. Turnir je zelo dobro uspel saj so nastopile zelo kakovostne ekipe, kot Črnuče in Libertas Trst za odbojko, ter Olimpija Ljubljana in Triglav Kranj za namizni tenis. Da smo si nekoliko finančno opomogli smo tudi sodelovali na vinski razstavi in s trudom mladih ter starejših članov nekaj doprinesli blagajni društva. Mnogo je bilo stikov in medsebojnega sodelovanja z društvi iz matične domovine. In upamo, da se bo to sodelovanje še bolj razvilo v prihodnji delovni dobi. Lansko leto je bilo ustanovljeno združenje slovenskih športnih društev v Italiji, v katero se je seveda naše društvo včlanilo. To je zelo važna pobuda za ves slovenski šport v Italiji, saj moramo med nami vedno bolj tesno sodelovati in se spoznavati s problemi, ker samo tako bo lahko prišlo do skupnega dela in to v interesu vseh, Id delajo za razvoj naše manjšine. Kar se tiče vključitve ZSŠD v SKGZ mislim, da bi to lahko rodilo dobre sadove, seveda bi ZS5D tudi v tem primeru morale imeti samostojno delovanje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vodstvu ŠD Sokol iz Nabrežine za sodelovanje, katero, upa- glJ Sla po vodoravnem rovu naprej, tako da sta spet za-toaj *a drobno lučko pred seboj. Tekla sta, da jima je poje-*hOv Sapa- ®e'e v bližini črpalke Kamšt, kjer je bilo treba HJe,Va zažgati mine in se je prva skupina ustavila, sta jih snu*' Tu je Pemcu uspelo obvladati vodnike, ki so šli kot ^eni konji. šotii Sa zas°P-a sta pridrvela za njimi. Tušar se je razto-hi mrožasta brki so se mu tresli. «Pobij jih, Pemc, sata-v Panikarske, zato, ker sva bila na dnu, pa naj crkneva tu-j notri!,, § Vodniki so se stiskali skupaj in ga preplašeno gledali. *abte V° 30 ga umirili- P0mc Je pomešal vodnike med diver- lj6v • Tušar je prižgal mine in tekma s časom se je nada- bQ aJa- Ker so šli zdaj bolj počasi, so rudarji strašili, da jih Pl0zija pometla z lestvic. Postajali so smrtno utrujeni. so, da ni nihče zaostal. Po vodoravnem rovu, ki je i®kld k rudnika pod mesto k opuščenemu delu rudnika, so • Hra se je nagibala v jutro. Kmalu so se znašli na spi-g, tih lestvicah, kjer so se zvečer tako uporno učili rudar-Vzpem pos'a- Zdaj so bili okretni in umi. Čim više so se Zr^n,*ali. tem bolj je Bliska skrbelo, kaj bo pred vhodom. pa4a,t J6 Postajal hladnejši. Na razgrete obraze so jim začele j)}^ F vodne kaplje. Vedeli so, da so že blizu izhodu, in to krčiJe vlil° zadnJe moči- v roke in noge so jih že prijemali ^ ^ V usta jim je silila grenkoba in v kotičkih ust se je j. hahljate bela pena. V splašeno migotanje luči, ki Je bilo jj^hhno letu ujetih vešč v svetilki, je zadonela prva eksplo-s MOSKVA, 27. - Pozdrav, ki so ga poslali moskovski prvaki trem kozmonavtom Šatalovu. Jelisejevu in Rukavišnikovu, ob priliki njihove vrnitev v »mesto zvezd* potrjuje domnevo, da je bila izstrelitev salju-ta in potem še sojuza 10 le prvi dei širokopotezne akcije, ki je osredotočena prav na saljutu. Opazovalci v sovjetski prestolnici pa še še vedno sprašujejo, kaj naj pomeni tako skorajšnja vrnitev sojuza in pa dejstvo, da je saljut ostal v vesolju. Voščilna brzojavka poudarja, da so trije vesoljci opravili v kratkem času, ki so ga prebili na sojuzu, zelo pomembne raziskave, kot prvo dejanje širokega načrta, ki ima svoje težišče prav na tem, da je ostal saljut v vesolju. Medtem ko razčlenjujejo sovjetski znanstveniki rezultate sojuzove-ga poleta, skušajo opazovalci v Moskvi rešiti vprašanja, ki so nastala spričo kratkega bivanja sojuza 10 v vesolju ter o nadaljnjih sovjetskih vesoljskih načrtih. Program se nadaljuje, katere pa so prihodnje etape, še ne vemo. Do sedaj niso sporočili, ali bodo v kratkem času izstrelili še kakšno ladjo, niti, katere so naloge sa-Ijuta. Iz moskovskih virov vsekakor kaže, da je prvoten načrt predvideval še nekaj poletov s človeško posadko. Datumi in bodoči program pa so vsekakor odvisni od vzrokov, ki so povzročili pristanek sojuza 10, potem ko je bil v vesolju le dva dni. Iz sovjetskih krogov bi se lahko sklepalo, da je tako kratki polet znak hitrega in popolnega uspeha. Nekateri zahodni opazovalci pa sumijo, da na krovu sojuza ni bilo najboljšem redu. šušlja se, jo na vesoljce, da pa so ti še kar 1 859, ki je trenirani prav zato, ker predvide-1 ustavil na spravil na svobodo. Gotovo Je torej, da je bil Medina navzoč na zasliševanju vietnamskega borca kaka dva km od vasice My Lai na isti dan napada na vas. Prva priča, ki so jo včeraj zaslišali vojaški sodniki je bil Thomas Kingh, ki je izjavil, da je bil nadna slabost, ki naj bi doletela »vesoljskega novinca* Rukavišniko-va. To domnevo pa je demantiral sam ruski vesoljec. V nedeljski tiskovni konferenci, ki so jo imela takoj po svojem pristanku v Kazahstanu Šatalov, Jelisejev in Ruka-višnikov, je dejal, da bliskanje, grmenje in drugi pojavi, ki spremljajo vesoljske polete, močno vpliva- vaj0 kaj takega. Včeraj pa je na tiskovni konferenci v Moskvi Ruka-vinšnikov bil še bolj kategoričen, kar zadeva domneve o njegovi slabosti: »V nebenem trenutku nisem imel neugodnih občutkov. Še več, ..i&.M, všeč občutek prež težnosti.* Aleksej Jelisejev pa je govoril o velikih problemih, ki nastajajo pri priključitvi dveh različnih vesoljskih vozil. Omenil je tudi, da bodo v primeru trajne kozmične orbitalne postaje nastali še večji pro-problemi. ki bodo zadevali zamenjavo posadke, oskrbo s hrano in z vodo, kar vse predpostavlja veliko dovršenost v priključitvenih mehanizmih. V vesolju je torej spet ostal le saljut. S tem v zvezi je treba reči, da je ta satelit obsojen na skorajšnjo propast, če je tir ostal tisti, ki so ga prvotno omenili Sovjeti, se pravi 200 km pri perigeju in 222 pri apogeiu. V tem primeru bo saljut v roku nekaj tednov prišel v stik z gostejšimi plastmi zemeljske atmosfere in bo nujno zgorel. Možno pa je tudi, da so mu spremenili tir, se pravi da so mu en zvišali in da se bo spet približal Zemlji, v primeru novega človeškega poleta. Nekaterim se zdi čudno, da je bilo potrebno poslati v vesolje sojuz s kar tremi možmi posadke za Dolet, ki je trajal komaj dva dni. Težave, ki nastajajo pri priključitvi dvah različnih ladij, pa so takšne, da je verjetno nujna prisotnost relativne velikega števila tehnikov pri takem poskusu. Velika materialna škoda pri trčenju dveh vlakov BEOGRAD, 27. — Na progi Doboj-Zenica v bližini kraja, kjer se je zgodila pred kratkim železniška nesreča, v kateri je izgubilo življenje 33 potnikov je prišlo danes zjutraj do trčenja dveh tovornih vlakov. Do nesreče je prišlo, ker se vlak štev. prihajal iz Zenice ni postaji Jelina temveč je nadaljeval vožnjo proti Vranduku, čeprav je prometnik na postaji dajal znak, da se mora vlak ustaviti. Po izjavi pomočnika strojevodje sta on in strojevodja od utrujenosti zadremala in nista videla znakov prometnika. Pri trčenju je bilo težje poškodovan strojevodja vlaka 859 in lažje poškodovani trije železničarji obeh vlakov. Materialna škoda .je občutna. Popolnoma uničenih je bilo deset vagonov s tovorom. Delovnim skupinam kljub naoorom in najsodobnejši mehanizaciji, do časa ko poročamo, ni uspelo urediti proge za promet. FAŠISTIČNE PROVOKACIJE NA JUSU Spopadi med študenti na univerzi v Bariju Policija aretirala štiri visokošolce PORT ŠPORT ŠPORT V NARAŠČAJNIŠKI LIGI V slovenskem derbiju Brežani podlegli Gaji Popis prebivalstva v Srbiji BEOGRAD, 27. - Po prvih rezultatih popisa prebivalstva in stanovanj je imela LR Serbija 1. aprila 8,436.547 prebivalcev vštevši 202.105 oseb začasno zaposlenih v inozemstvu. Od tega je bilo v Vojvodini 1,950.286, v avtonomni pokrajini Kosovo 1,264.755 oseb. V primerjavi s popisom 1961. leta se je število prebivalstva LR Serbije povečalo za 10,4 odst. Največje povečanje je zabeleženo v Kosovu: 29,1 odst. Po istih rezultatih je bilo v Srbiji 1. aprila 2,252.737 gospodinjstev in 2,182.212 stanovanj. Število gospodinjstev se je v primeru z 1961 povečalo za 16,8 odst. BARI, 27. — Na sedežu univerze v Bariju je danes zjutraj prišlo do spopadov med študineti desničarskih in levičarskih organizacij. Na leposlovni fakulteti je bila študentovska skupščina, ki jo je organiziral «anitiimperiailllstdčni in antifašistični komite)) ob priliki pete obletnice smrti rimskega študenta Paola Rossija. Na dvorišču fakultete se je medtem zbrala skupinica desničarskih skrajnežev, ki so začeli prepevati fašistične pesmi, dokler niso udeleženci skupščine skušali to provokacijo preprečiti. Uslužbenci univerze so zaprli vhodna vrata, da bi preprečili spopad. To pa jim ni uspelo, ker so fašisti podrli vrata in vdrli v vežo fakultete. Morala je poseči policija, ki je aretirala sedem študentov. Študnebje so imeli nato zopet skupščino, katere se je udeležil tudi rektor univerze prof. Quagllarel-lo, ki ga je med drugim med skupščino obšla tudt nenadna slabost. Na univerzi v Bariju je po teh neredih odprt samo en vhod, ki ga stražijo uslužbenci leposlovne fakultete Preiskava proti polkovnikoma SS MILANO, 27. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Milane je začel spraševati priče v zvezi z deporta- cijami Italijanskih Judov v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Preiskava je naperjena proti bivšima polkovnikoma SS Friedrichu Bo-shatnmerju in Ottu Hansu, ki so ju judovske organizacije prijavile in ki sta menda odgovorna za deportacijo 3500 italijanskih Judov. Nixonu hočejo odvzeti doktorat «honoris causa» WHITIER (Kalifornija), 27. — Študentski senat univerze v Whtt-tieru zahteva, da odvzamejo predsedniku ZDA Nbcoou doktorat «ho-noris causa», če ne bo v najkrajšem času odpoklioal Iz Vietnama vse ameriške čete. Nixan, ki je leta 1935 doktoriral na tej univerzi lz prava, je dobil junija 1969 tudi doktorat «honoris causa». Gladovna stavka pacifistov MILAN, 27. — Massimo Mazzanti (22), Francesco Milazzo (23) in Fer-namdo Del Grosso (50) so danes začeli z gladovno stavko, ker jih preiskovalni sodnik milanskega sodišča dr. Amaiti ni pustil na začasno svobodo. Vsi trije so v zaporu, ker so v preteklem marcu lepili anti-milttaristične lepake po milanskih ulioah. nuiiiniiHinmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiuiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii aaaaaaaaamaam■ vaasm Sajgonska vlada pošilja z ameriškimi helikopterji okrepitve ogroženi «postojanki 6». Vietnamska osvobodilna fronta poziva borce, naj ne ubijajo ameriških pacifističnih vojakov od katerih se že mnogi borijo baje v vrstah južnovietnamskih partizanov TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.40 Radio za šole; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncertisti naše dežele; 19.20 Jazz; 19.40 »Gor in dol po sred’ vasi*; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.45 Melodije v polmraku. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.05 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Današnji pevci-; 9.00 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.30 Orkester Martin: 11.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 12.00, 12.45 in 13.05 Glasba po željah; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Operne skladbe; 17.30 Spored za otroke; 18.00 Jazz; 19,30 Prenos RL; 22.15 Novo in moderno; 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 12.10, 18.00 in 19.30 Pio šča za poletje; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.15 Lahka glasba; 20.20 Radijska priredba; 21.10 Nogomet: Juventus-Koeln. SREDA, 28. APRILA 1971 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 12.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 »Marilyn: Ena ženska, eno življenje*; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 »Formula uno»; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 »Studio aperto*; 18.45 Uspeli motivi; 20.10 Operne skladbe; 21.00 Spored z Delio Scala; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Sodobna ital. glasba: 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama; 17.20 Strani albuma; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Mahler 1971. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 9.15 Sodobna ital. glasba; 10.20 Operne skladbe; 11.00 Medigra; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Simfonični koncert; 15.30 Komorna glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 9.00, 10.00, 12.00, 17.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 O-pema matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 Iz glasbenih šol; 9.40 Slovenski pevci; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Sličice iz jugoslovanske glasbene zakladnice; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Majhen koncert lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Jlasbeni inter-mezzo; 15.40 Alfredo Casella: »I- talia*; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Iz orkestralne zakladnice A. Dvoraka; 18.40 Naš pogovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Ita lijanska Sever in Jug; 13.30 Dnevnik; 15.00 Kolesarstvo; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 TV razprava; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Anketa o razmerju človeka do narave; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 «Gli sban-dati* — film; 22.40 Medicina danes. JUG. TELEVIZIJA 8.15 TV v šoli; 13.58 Napoved sporeda; 14.00 Tenis Jugoslavija — Velika Britanija; 17.45 Pika Nogavička; 18.15 Obzornik; 18.31 Zabavna glasba; 19.05 Od filma do filma; 19.20 Po sledeh napredka; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Jutrišnji dan gornjega Posočja; 21.25 Gtlbert Becaud; 22.15 Poro čila. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.05 Barvni monoskop; 19.30 Ri sanke; 20.00 Dokumentarni film, 20.30 Francoska glasbena oddaja Gaja — Breg 2:0 (2:0) GAJA: Moro, Milkovič, Brass, Zatti, Crissani, Ražem, Bertoni, Grgič, Marc, Milkovič D., Grisoni. BREG; Ota, Bržan, Žerjal M., Košuta, Pavletič, Samec, Lovriha M., Saksida, Žafran, Lovriha P., Strnad. Začetek tekme je bil precej uravnovešen in ekipi sta izmenoma napadali nasprotna vrata. Gajevci pa so kimaliu prevzeli pobudo v svoje roke in postali zelo nevarni, posebno s kril ima. Napadalnost Padriča-nov je kmalu obrodila dobre sadove in Milkovič je z lepo akcijo zatresel Bregovo mrežo. Ta uspeh je Gajevce še spodbudil, tako da so s podvojeno vnemo pritiskali na nasprotno obrambo, ki se je s težavo branila. Domačimi so dosegli drugi gol prav zaradi zmede, ko se je žoga odbila od Košute v vrata in presenetila Oto. V drugem polčasu so se Brežani bolje znašli in večkrat ogrožali nasprotnikova vrata, vendar gola niso dosegli. Edinstveno priložnost so zapravili, ko jim je sodnik dosodil enajstmetrovko, a Samec je streljal zelo šibko, tako da se je Moro z lahkoto polastil žoge. Tu je bilo praktično tekme konec, ker so bili gostje izmučeni, domačini pa so bili zadovoljni z rezultatom. * * * Vesna — Esperia 3:0 (2:0) STRELCI: p.p. Caharija (2), d.p. Tence. VESNA; Darko Košuta; Pradal, Štefančič; Tamaro, Coglievina, Darko Košuta II; Zlatic, Vidoni, Caharija, Valente, Tence. ESPERIA: Gerboni; Decandia, Babicchio; Facchini, Ruggiero; Mi-chelazzi, Attanasio, Volpi, Petroni, Cassanelli. SODNIK: Maiole iz Trsta. Kriška naraščajniška enajsterica nadaljuje svojo zmagovito pot. Križani so namreč v nedeljo odpravili svojega nasprotnika s prepričljivim izidom 3:0. Naj omenimo takoj, da bi bil izid lahko še izdatnejši, če bi domačini odločneje igrali v drugem polčasu. Umevno pa je, da so se zadovoljili že z dvema goloma razlike in so ohranili sveže moči za brxioča zahtevnejša srečanja. Kriški nogometaši so tudi v nedeljo pokazali lepo in enostavno igro, ki je popolnoma zmedla tehnično skromne nasprotnike. Križani so se požtrvovalno vrgid na vsako žogo predvsem v prvem delu igre. V prvem polčasu so praktično že odločili srečanje z dvema goloma Livi-ja Caharije, ki je tudi v nedeljo potrdil svoje velike sposobnosti. Caharija je bil namreč stalno trn v peti za nasprotno obrambo in je večkrat tudi neposredno režiral igro. Po našem mnenju pa je v nedeljo še bolje od Caharije igral Valente, ki je bil na sredini igrišča pobudnik vseh akcij svojega moštva. Valente ima izreden smisel za režiserja in, kar je važno, ima tudi prirojeno tehniko. V obrambi je bil prosti branilec Darko Košuta nepremagljiv. Toda tudi ostali so se požrtvovalno branili in so pripomogli k tej ponovni zmagi. Vesna je tako ohranila prvo mesto na lestvici in vse kaže, da bo igrala vlogo glavnega junaka skozi vse prvenstvo. Kaj bi še povedali o nedeljski tekmi kot to, da je bila Vesna premočan tekmec za tehnično skromnega nasprotnika. Igralci Esperie so namreč le redkokdaj prekoračili sredino igrišča, skoraj nikoli pa niso ogrožali kriških vrat. Skratka, prepričljiva in zaslužena zmaga Križanov in še eno zadoščenje za trenerja Gardimija, ki požrtvovalno pripravlja to moštvo, pa tudi za navijače, ki navdušeno sledijo ekipi. b. 1. * « » Primorje — CGS 1:1 (0:1) PRIMORJE: Kemperle. Milič, Hu su S. (Šegina), Štoka, Štrekelj. Za-nella, Verginella, Verša, Husu G. Blazina, Čemjava. Primorje je v nedeljo igralo ne odločeno z ekipo CGS na svojem igrišču. Izid je vsekakor pravičen, saj so gostje dobro igrali v napadu in na sredini igrišča, medtem ko so skušali Prosečani prizadeti nasprotno obrambo s hitrimi protinapadi. Mokro in spolzko igrišče je precej oviralo tekmo. »Rdeče - rumeni* niso v nedeljo pokazali vse ga kar znajo. Vratar Kemperle je bil negotov in je, skupaj s Štrek-Ijem, kriv za prejeti gol. Tudi Sergij Husu se v obrambi ni znašel in je večkrat dovolil nasprotniku nevarne akcije. Zelo dobro na je zaigral desni branilec Milič, ki je tudi pomagal na sredini igrišča, in dosegel gol. Presenetil je Verginella, ki je bil vedno prisoten, kjer so ga najbolj potrebovali. Tudi napad je igral zadovoljivo, saj je večkrat zaposlil nasprotnega vratarja. CGS je potrdi], da je trenutno v dobri formi, zlasti napad, ki pa je naletel v proseški obrambi na trd oreh, saj je dosegel gol le zaradi vratarjeve napake. Primorje .je v začetku tekme podcenjevalo nasprotnika in začelo s počasnim tempom, kar so gostje izkoristili in se večkrat nevarno približali vratom. Domačini so kmalu razumeli, da ne smejo prepustiti pobude nasprotniku in so začeli nevarno napadati. Sredi prvega polčasa je CGS zatresel slovensko mrežo. Levo krilo .je streljalo * roba bazen- skega prostora, Kemperle je zdrs1" in žoga se .je zakotalila v mrež"’ Gol je «zdramil» Prosečane, ki so P°’ spešili ritem igre, vendar jim j} prvem delu ni uspelo izenačiti-drugem polčasu so gostje še ved"" napadali, domači pa so od go vat)"' li s hitrimi protinapadi. Husu brijel je imel edinstveno pril"'' nost, da bi izenači, a vratar je od”11 njegov strel v kot. , «Rdeče - rumeni* so dosegli ž? deset minut pred koncem, ko je W|j lič s paraboličnim strelom uka"" vratarja. M. K. * * # Sovodnje — Virfus 1:1 (1:®) SOVODNJE: Devetak, Maruši"' Cijan, Pete.jan, Cevdek, Brnik, H"-rič, Marson, M. Cotič, J. Cotič. B®-tistič. Sovodenjski naraščajniki so va prepustili točko nasprotni ek" pi na lastnem igrišču. Goriška Vi" tus, ki je zadnje nedelje precej predovala, je uspešno kljubo"«' la gostiteljem. Ti so prešli v v""' sivo ob koncu prvega polčasa Pj! zaslugi Klavdija Marsona. Goriški vratar se je ob tej akciji poškod" val, tako da so gostje igrali v de setih v drugem delu igre. Domači"1 pa niso znali izrabiti te pril oz"1" sti, pač pa so celo dovolili Virtus" da izenači. MLADINCI Arsenale — Breg 7:0 (2:0) BREG: Predonzani, Ota K., St" nad, Žerjal, Martini, Krmec M., mec W„ Savič, Ota W. Brežani so stopili na igrišče ' devetih, tako da je bilo njihovo " panje za uspeh zelo medlo. V prve" polčasu so se še kar uspešno bra nili, a ko je sodnik izključil Krn"" zaradi grobe igre, so bile vrzeli Pre velike, da bi jih lahko zamašili. . O tekmi nimamo kaj povedati, ® ne to, da je Arsenale stalno vladoval in «plave» dobesedno n"" krilil. ZAČETNIKI Rosandra — Breg 0:5 (0:3) BREG: Ota (Petaros), Novell8' Bržan, Košuta, Žerjal, Pavletič (Sto nad), Lovriha A., Lovriha M., **” fran, Lovriha P., Crevatin. Brežani so z lahkoto osvojili d*? go tekmo v prvenstvu najmlajši": Dejansko je igra potekala v s"""" enih vrat in najboljši igralec Ro5""! dre je bil vraitar, ki je pogub11"J branil svoja vrata. Najboljši n"5 Slovenci so bili Pavletič, Žafran 1 Lovriha A. Igrišče je bilo zelo h'1" no iin tekmo je motil rahel dež. B1^ Žani so takoj v začetku pokaz"1^ da bolje obvladajo žogo. «Plavj» 5 dosegli prvi gol v peti minuti, J. je Žafran lepo podal žogo Paviee| ču, ki je z lepim strelom zatre5 mrežo. Minuto kasneje so gostje f deli prečko, odbita žoga pa je PL stala plen vratarja. Kmalu nato Pavletič le za las zgrešil vrata- , 15. minuti je sodnik dosodil B"" kazenski strel. Lovriha je z , kazenskega prostora lepo ukanil % sprotnega vratarja in dosegel dr" zadetek. Igra se je stalno odviiala na ‘j Sandrini polovici. Domačini so '""L le redke priložnosti, da bi šli v P,#, tinapad in še te so se izjalovile " | leč od Bregovih vrat Tretji i je dosegel znova Pavletič z lep0 sebno akcijo. Do konca prvega, la je ostalo stanje nespremeni" V drugem polčasu je Strnad ^ menjal Pavletiča in kmalu nato,, Petaros prevzel Otovo mesto v "to tih. Breg je povečal svojo takoj v prvi minuti igre, ko je J* t nad preigral nasprotno obran""0 v vratarjem vred in potisnil žof?° jj nezavarovana vrata Peti in gol je dosegel Žafran v 5. rniu^j Slovenski igralci so nato le za. j. zapravili še nekaj ugodnih P"!, j nosti, posebno ker so napada11^ osebnimi akcijami. To dejstvo kazuje, da so nekateri igrale'^ nezreli in se ne zavedajo po"1 skupne igre. lS-r KOŠARKA RIM, 27. — Od 1. do 6. maj v Rimu italijansko univerzitetna šarkarsko prvenstvo, katerega bodo udeležile sledeče ekipe: Rim, Milan, Piša, Benetke, j gna, Neapelj, Siena, Padova, renče, Messina in Catania. V ška reprezentanci bo igral tudi rov član Adrijan Zavadlal. TENIS SANTIAGO DE CHILE, 27. -ziiija se je z zmago nad Čilom "j. stila v finale južnoameriškega Pjj, ročja v tekmovanju za Davisov r kal. ATLETIKA „ TEL AVIV, 27. - 800 atletov 25 držav se bo udeležilo de"" jy makabejskih iger, ki bodo v 1®^ od 29, aprila do 5. maja letos. PODVODNI RIBOLOV Tržaški klub za podvodni rib°ijl Suh Mares bo 30. maja orga«"5'^ v Rovinju mednarodno tekmovanj v podvodnem ribolovu, veljav«0 ^ 8. pokal Tergeste. Tekmovanj" veljalo za italijansko prvenstv0. )l"t