SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.
Novo mesto, 7. junija 1979
Št. 16
"\
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
141. Sklep o potrditvi zaključnih računov davkov in prispevkov občine Črnomelj v letu 1978
OBČINA METLIKA
142. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Slamna vas za sofinanciranje komunalnih del, sprejetih po programu krajevne skupnosti
OBČINA NOVO MESTO
143. Poročilo o izidu referenduma
OBČINA KRŠKO
144. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
145. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja v občini Krško
146. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Krško za leto 1978
147. Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju dela katastrske občine Podbočje ob potoku Kolariča
148. Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske
storitve
149. Odlok o spremembi območij ter imen katastrskih občin na območju občine Krško
OBČINA TREBNJE
150. Odlok o ustanovitvi sekretariata inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
151. Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Mirna o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka
152. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v krajevni skupnosti Mima ter ureditev javne razsvetljave, otroških igrišč in zelenih površin v naselju Mima
Občina Črnomelj
141.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. 1. SRS št. 2/73) in 175. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na skupni seji treh zborov dne 8. 5. 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov davkov in prispevkov občine Čmomdj v letu 1978
1.
Potrdita se zaključna računa davkov in prispevkov v letu 1978, ki obsegata: bruto Manco, bilanco, pregjed dolgov in predplačil, pregled skupno doseženega prometa.
2.
Zaključna davčna računa iz-kazujeta:
a)	davki in prispevki
— obremenitve
18.320.945.00
— plačila 16.079.659.20
— zaostanki—dolg
2.241.285.80
b)	prispevek za starostno zavarovanje kmetov
— obremenitve 3.323.563.70
— plačila 2.513.569.35
— zaostanki—dolg
809.994.35
Številka: 400-7/76 Datum: 8. 5.1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl. ing. NIKO POŽEK, 1. r.
Občina Metlika
142.
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA Krajevna skupnost SLAMNA VAS
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73), statuta KS, zakona o referendumu in sklepa, sprejetega na zboru občanov, je skupščina krajevne skupnosti Slamna vas dne 19. 5. 1979'sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na
območju krajevne skupnosti Slamna vas za sofinanciranje komunalnih del, sprejetih po programu krajevne skupnosti.
1.
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Slamna vas za sofinanciranje modernizacije ceste odcep kapelica — Boldraž, asfaltiranje in popravilo vaških potov, pomoč pri gradnji gasilskega doma, za na-pevijavo telefonskega omrežja v KS in ureditev kanalizacije in meteorne vode.
2.
Program dela za uvedbo samoprispevka je bil sprejet na zboru občanov dne 19. 5. 1979 za obdobje od 1. 7. 1979 do 30. 6.1984.
Zavezanci samoprispevka
so:
1. vsi zaposleni, upokojenci in obrtniki, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Slamna vas - po
1.000	din letno.
2. Kmetje, lastniki zemljišč skupaj z osebnim dohodkom po gospodarstvu, oz. posamezniki, ki so navedeni na posebnem seznamu — po 1.000 din letno, vendar v primem da ni od
kmetije oz. gospodarstva nobeden zaposlen ali upokojen.
S takim prispevkom bo zbranih v petih letih preko 350.000 din. Poleg plačila prispevka v denarju so krajani oz. vsako gospodinstvo - hiša dolžno fizično delati pri realizaciji sprejetega programa 30 delovnih ur vsako leto za omenjeno petletno obdobje. V kolikor posamezna hiša ne izpolni obveznosti do fizičnega dela, mora plačati 50 din na vsako delovno uro.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
-	prejemniki socialnih podpor, invalidnin za invalidnost, ki presega 70%, pokojnine z varstvenim dodatkom, učenci v gospodarstvu, dijaki in študentje od vajeniških nagrad in štipendij.
3.
V	sofinanciranje sprejetega programa komunalnih del .se vključijo tudi lastniki počitniških hišic in zidanic na območju krajevne skupnosti Slamna vas, ki v krajevni skupnosti nimajo stalnega prebivališča, in sicer s podpisom posebnih izjav, ki določijo tudi višino prispevka.
4.
Samoprispevek se nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti Slamna vas v dveh polletnih obrokih do 30. 4. in 31. 10. v tekočem letu.
5.
Pravico glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Slamna vas in osebe, stare nad 15 let, ki so v delovnem razmerju.
6.
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 17. 6. 1979 v vaški hiši Slamna vas od 7. do 17. ure.
7.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je napisano besedilo:
GLASOVNICA
za
referendum dne 17. 6. 1979 o uvedbi krajevnega samopri-, spevka za petletno obdobje od
1.	7. 1979 do 30. 6. 1984 za uresničitev programa krajevne skupnosti Slamna vas.
GLASUJEM „ZA“	„PROTI“
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži „ZA“, če se strinja za uvedbo samoprispevka, besedo „PROTI“ pa obkroži, če se ne strinja za uvedbo samoprispevka.
Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77).
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Slamna vas.
8.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Slamna vas 24. 05.1979
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Slamna vas: GOVEDNIK JOŽE, 1. r.
Občina Novo mesto
143.
OBČINSKA VOLILNA KOMISU A V NOVEM MESTU
POROČILO o izidu referenduma
občinska volilna komisija v Novem mestu
ugotavlja,
da je na referendumu na območju občine Novo mesto za samoprispevek za izgradnjo šolskega prostora v občini Novo mesto dne 17. in 20. maja 1979 od 36.755 glasovalnih upravičencev glasovalo 33.691 ali 91,66%, od tega „ZA“ uvedbo samoprispevka 25.388 glasovalnih upravičencev ali 69,07 %, „PROTI“ uvedbi samoprispevka 7.275 glasovalnih upravičencev ali 19.79 %, neveljavnih gjasovalnic je bilo 1028.
Referendum je uspešen, ker se je glasovanja udeležilo 91,66% vseh glasovalnih upravičencev in je „ZA“ samoprispevek glasovalo 69,07 % vseh glasovalnih upravičencev.
Novo mesto, 21. 5.1979
PREDSEDNIK OBČINSKE
VOLILNE
KOMISIJE:
Vladimir Bajc,l. r.
TAJNIK;
Jože Florijančič, 1. r.
ČLANI:
Milan Jakopin, 1. r.
Irena Suhadolnik, 1. r.
Ivica Turk, 1. r.
Občina Kriko
144.
Na podlagi 115. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-207/78) in 16. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 9. 5. 1979, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. 5. 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne
9.	5. 1979 sprejela
ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane.
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918-1919, slovenskim vojnim dobrovolj-cem iz vojn 1912 - 1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po dru-
gih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2. člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno prebivališča na območju občine Krško.
3. člen
Do priznavalnin so upravičeni:
1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do
13.	10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne, pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do
1.	julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj od 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5. izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilne gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
6. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovljci iz vojn 1912 do 1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina,
2. občasna priznavalnina,
3. enkratna priznavalnina,
4. zdravstveno varstvo.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih in oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebno vsakokratnega mejnega zneska najnižgih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih ha oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do pri-znavanlnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki iz preteklega leta, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Pri tem se upoštevajo:
— za dohodke iz zaposlitve: poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta,
- od pokojnine in varstvenega dodatka :nakazilo v decembru iz prejšnjega leta,
— od obrtne in druge dejavnosti: čisti mesečni dohodek iz prejšnjega leta,
- od kmetijstva: 40% katastrskega dohodka iz prejšnjega leta, preračunan v mesečni znesek.
Ce je zemljišče oproščeno * davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za upravičence iz 12. in 3. točke 3. člena tega odloka je enaka najvišja stalna priznavalnina vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa znaša 80 % vsakokratnega mejnega zneska.
O višini priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov občinske skupščine Krško.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca
DOLENJSKI LIST št. 23 (1556) - 7. junija 1979
in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okološčine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
Pri določanju višine stalne priznavalnine osebam iz 5. točke 3. člena se upošteva razen socialno-ekonomskih okoliščin iz 3. odstavka 6. člena tega odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
7. člen
Izjemoma je stalna priznavalnina iz 6. člena lahko tudi višja in to le v primerih, ko je upravičenec starostno onemogel samohranilec ali pa stalno ležeči bolnik, potreben tuje pomoči.
8. člen
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
9. člen
V	primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremejenih socialno ekonomskih okoliščih upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se priznavalnina lahko zadrži v enakem znesku tudi v naprej, če bi po presoji komisije za zadeve borcev in vojaških invalidov znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu, oziroma v okolju, katerem živi.
10. člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementanih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz
5.	člena tega odloka.
.11. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 9. člena tega odloka imajo tudi družinski člani pad-lih ali umriih borcev in aktivistov iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni.
Za pridobitno nezmožne se štejejo upravičenci stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) ali če so mlajši in pridobitno nezmožnost dokažejo z izvidom pristojne zdravniške komisije, ali če imajo enega ali več otrok, ki še niso stari nad 15 let, ali če imajo starejšega otroka, ki je pridobitno popolnoma nezmožen in živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu.
12. člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljene^ zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
13. člen
Sredstva za priznavalnine in
druge pravice iz naslova priznavalnine iz tega odloka zagotavlja občinska skupščina na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu.
14. člen
O	zahtevi za uveljavitev pravic po tem odloku odloča na I. stopnji občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, na drugi stopnji paa Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov.
Komisija za zadeve borcev in vojaških invalidov skupščine občine Krško sklepa o višini priznavalnin po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Krško, krajevnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo v sporazumu s komisijo za skrb borcev pri ZZB NOV in predsedstvom ZZB NOV občine Krško.
Stalna priznavalnina gre upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
15.	člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Skupščinski Dolenjski list, št. 31/77).
16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
Številka: 1-191-4/79 Datum: 9. maj 1979
Predsednik skupščine občine Krško:' SILVO GORENC,l.r.
145.
Na podlagi 41. f člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št.
16-119/67,	27-225/72 in
8-470/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12—619/77 30_1704/78) in 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20—207/78) je skupščina občine Krško na sejah zborov združenega dela in krajevnih skupnosti dne 30. maja 1979 sprejela
ODLOK
o	merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja v občini Krško
1. člen
S tem odlokom se določajo merila, po katerih pristojni občinski upravni organ razvrsti objekte, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja (kjer to po 17. členu zakona o urbanističnem planiranju nadomešča lokacijsko dovoljenje), pa so že v uporabi (v nadaljnjem besedilu: objekti).
2. člen
Lokacijsko dovoljenje lahko izda pristojni občinski upravni organ za objekte do naslednjih merilih:
— da so zgrajeni na območjih, katera se urejajo z zazidalnim načrtom in ustrezajo pogojem zazidalnega načrta;
— da so zgrajeni znotraj območij, ki so prikazana v merilu 1:2880 in so sestavni del urbanističnega reda ter ustrezajo predpisanem načinu gradnje;
ki se ureja z urbanističnim programom ali urbanističnim načrtom in je takšna gradnja dovoljenja;
— da so zgrajeni na zemljišču, ki predstavlja vrzel med zazidalnimi zemljišči (plombe), razen če gre za zemljišče iz
7.	člena tega odloka;
— da so zgrajeni pred uveljavitvijo zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67);
— da so objekti zgrajeni na zemljišču, za katerega je
Kmetijska zemljiška skupnost dala soglasje za spremembo namembnosti, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji.
3. člen
Lokacijsko dovoljenje za počitniške hiše, zidanice oz. druge vrste gospodarskih pod opij se lahko izda:
— če so zgrajeni v skladu s sprejetimi urbanističnimi dokumenti in predpisi in
- če so zgrajeni na območju, namenjenemu za invdi vi dualno kmetijsko obdelavo in je k sprem ebi namembnosti zemljišča dala soglasje Kmetijska zemljiška skupnost občine ter objekt po mnenju Spomeniškega varstva ne kvari izgleda krajine, po mnenju pooblaščene urbanistične organizacije in krajevne skupnosti pa se lahko vključi v urbanistično ureditev.
4. člen
Za objekte in 2. in 3. člena tega odloka se lahko izda lokacijsko dovoljenje na zahtevo investitorja in ob pogojih iz 41 .d člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 8/78), če investitor vloži zahtevo za lokacijsko dovoljenje z vsemi potrebnimi soglasji najkasneje v dveh mesecih potem, ko je prejel obvestilo po
11.	členu tega odloka.
5. člen
Objekti, ki niso zajeti v 2. in
3.	členu tega odloka oz. ki ne ležijo na območjih, kjer je gradnja možna, so predvideni za rušenje.
6. člen
Odstranitev objektov, ki niso zajeti v 2. in 3. členu tega odloka, se lahko prestavi za nedoločen čas, če investitor v roku iz 4. člena tega odloka vloži zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja z vsemi potrebnimi soglasji in dokumenti pristojnih organov in organizacij. Lokacijsko dovoljenje se v takih primerih izda ob pogoju, da bo investitor odstranil objekt na svoje stroške takoj, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta ali kakšnega drugega javnega interesa.
Ta obveznost investitorja se vpiše po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja uradoma v zemljiško knjigo. Potrebo za uresničitev urbanističnega dokumenta ali kakšnega dragega javnega interesa ugotovi izvršni svet skupščine občine s sklepom oz. skupščina občine z odločbo.
7. člen
Za objekte, ki so na območju, za katero velja splošna prepoved gradnje ali na zavarovanem zemljišču, ki je rezervirano za določene namene, se takoj izda uradna odločba o odstranitvi objekta.
Šteje se, da objekt neposredno ovira izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta zlasti v primerih, če je zemljišče predvideno za izgradnjo določenega objekta z družbenim planom, če je za razlastitev zemljišča ugotovljena splošna korist ali če je objekt zgrajen na zavarovanih območjih zaradi kmetijskega, gozdarskega, vodnogospodarskega, elektroenergetskega, prometno-komunalnega, spomeniškega ali naravovarstvenega interesa.
8. člen
če investitor objekta ne vloži zahteve za lokacijsko dovoljenje v roku iz 4. člena tega odloka, pa za zamudo ni izkazal opravičenih razlogov, izda pristojni upravni organ odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi zemljišča v prejšnje stanje na stroške investitorja.
Vloga se šteje za vloženo v roku tudi v primeru, če jo je investitor vložil pred uveljavitvijo tega odloka.
9. člen
Pristojni upravni organ v lokacijskem in gradbenem dovoljenju predpiše pogoje, kako se morajo le-ti oblikovati in dograditi, če niso grajeni v skladu z določili zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42-338/73 in 8-324/75) ter določili urbanističnih dokumentov in predpisov za posamezna naselja in območja.
10. člen Investitor objekta, za katerega je bilo izdano naknadno lokacijsko dovoljenje po določbah tega odloka, je dolžan izpolniti vse pogoje, določene v lokacijskem oz. gradbenem dovoljenju ter plačati predpisane prispevke in stroške postopka.
11. člen Objekte, ki so zgrajeni brez
dovoljenja, so dolžni sedanji lastniki priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem, v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
Pristojni občinski upravni organ razvrsti objekte po merilih iz tega odloka najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Po opravljeni razvrstitvi objektov je pristojni upravni organ dolžan pismeno obvestiti investitorja objekta, da lahko vloži zahtevo za izdajo lokacijskega
oz. gradbenega dovoljenja po določbah 4. in 6. člena tega odloka najkasneje v dveh mesecih, ko je prejel pismeno obvestilo tega organa in ga opozoriti na pravne posledice, če tega ne stori v predpisanem roku.
12. člen
Za objekte, ki so že v uporabi, se smatrajo tisti objekti, ki so v 4. gradbeni fazi ali pa da že delno ali v celoti služijo svojemu namenu. Pri objektih, ki so zgrajeni brez dovoljenja in še niso v uporabi, pa se ukrepa v skladu z 41 in 41a členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 8/78).
13. člen
Kdor ne priglasi objektov iz 2. in 3. člena tega odloka ali jih ne prigjasi v roku iz 11. člena tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo od 1.000 do
5.000	din.
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-351-1/79 Datum: 30. maja 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, l.r.
146
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 4-199/78) in 115. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-208/78) je skupščina občine Krško na sejah zborov združenega dela, krajevh skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. maja 1979 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Krško za leto 1978
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna o’ yne Krško za leto 1978, ki obsega:
1. zaključni račun proračuna:
— doseženi prihodki v znesku	49,606.188,60
— izvršena razporeditev prihodkov v znesku
47,235.609,90
- doseženi presežek prihodkov	2,370.578,70
2. zaključni račun stalne proračunske rezerve:
— doseženi prihodki v znesku	1,548.277,99
- izvršena poraba
414.998,95
- presežek prihodkov
1,133.279,04
2. člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v skupnem znesku 2,370.578,70 dinarjev se prenese kot prihodek proračuna občine Krško za leto 1979.
Presežek prihodkov po zaključnem računu stalne proračunske rezerve v znesku
1,133.279,04	dinarjev se prenese kot prihodek stalne proračunske rezerve za leto 1979.
3. člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Krško za leto 1978 in zaključni račun stalne proračunske rezerve za leto 1978 je sestavni del tega odloka.
4. člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-400-7/79 Datum: 30. maja 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, l.r.
PREGLED
DOSEŽENIH PRIHODKOV IN RAZPOREDITVE PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1978
A. PRIHODKI				
vrsta	prihodki	letni plan		doseženo
		prvotni	končni	
1.	davek iz dohodka in			
	osebnega dohodka 16,100.000,00		17,880.000,00	19,462.499,50
2.	davki od prometa			
	proizvodov, storitev			
	in premoženja	20,350.000,00	23,250.000,00	23,276.364,90 .
3. takse		3,320.000,00	2,970.000,00	3,022.405,05
5.	prihodki po oseb.			
	predpisih	150.000,00	150.000,00	155.836,80
6.	prihodki organov in			
	drugi prihodki	1,970.000,00	2,030.000,00	2,448.645,05
10.	prenesena sredstva			
	iz prej. leta	1,240.000,00	1,240.000,00	1,240.437,30
	SKUPAJ PRIHODKI:	43.130.000,00	47,520.000,00	49.606,188,60
B. RAZPOREDITEV PRIHODKOV				
glavni	dejavnost	letni plan		izvršitev
namen		prvotni	končni	
01	dejavnost organov DPS	29,153.000,00		28,980.841,65
02	djavnost LO	2,450.000,00	2,450.000,00	2,450.000,00
03	dejavnost DPO	2,320.000,00	2.432.000,00	2,431,530,20
04	negospodarske			
	investicije	2,460.000,00	6,632.000,00	6,582.099,20
08	socialno skrbstvo	3,142.000,00	3,088.000,00	3,050.476,55
10	komunalna dejavnost	1,120.000.00	1,322.000,00	1,320.833,05
11	dejavnost krajevnih			
	skupnosti	1,370.000,00	1,370.000,00	1,370.000,00
16	intervencije v			
	gospodarstvu	345.000,00	545.000,00	450.618,90
17	rezerva in obveznosti			
	iz prej. leta	360.000,00	119.000.00	118.062,75
18	izločena sredstva	410.000,00	462.000,00	481.147,60
	skupaj razporeditev 43,130.000,00		47.520.000,00	47,235.609,90
	presežek prihodkov			2,370.578,70
	SKUPAJ RAZPOREDITEV		43,130.000,00	49,606,188,60
147.
Na podlagi 101'. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79) in 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-207/78) je skupščina občine Krško na sejah zborov združenega dela in krajevnih skupnosti dne 30. 5. 1979 sprejela
ODLOK o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih mdioradjah na območju dela katastrske občine Podbočje ob potoku Kolariča
1. člen
S tem odlokom se ureja izvajanje hidromelioracije kmetijskih zemljišč in raba teh zemljišč po izvedenih hidromelioracijah v k.o. Podbočje in ob potoku Kolariča na podlagi izvedbenega projekta št. 753, ki ga je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto v maju 1978 in ga je sprejela Kmetijska zemljiška skupnost občine Krško.
Ukrepi iz tega odloka so v skladu s srednjeročnim družbenim planom razvoja občine Krško za obdobje 1976 — 1980 in z resolucijo o politiki izvajanja družbenega {dana občine Krško za obdobje 1976 — 1980 v letu 1979 ter se z njimi strinjajo kmetijske organizacije združenega dela in kmetje, ki imajo skupaj več kot polovico porašin na območju, ki ga zajema ta odlok.
2. člen
Investitor del iz prvega člena tega odloka je MERKATOR— AGROKOMBINAT Krško, TOK Kooperacija. Investitor zagotovi sredstva za hidromelioracije iz lastnih virov, za svoja zemljišča, za zemljišča v lastnini kmetov, drugih občanov ali civilno pravnih oseb pa na podlagi pogodbe ter iz drugih virov.
Če ni mogoče skleniti pogodb, se izvedejo dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi določbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni Upravni organ. Lastnik, oziroma uporabnik, lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča.
Če se za dela iz tega odloka uporabijo tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 1., 2. in 3. alinee 1. odstavka 7. člena in
14.	člena zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: zakona), se za višino teh sredstev članom melioracijske skupnosti ustrezno zmanjša neposredna lastna udeletko nri
naložbi v zemljišča, na katerih se izvajajo hidromelioracije.
Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo za lastnike zemljišč, ki niso kmetje po 4. členu zakona, prav tako pa tudr ne za kmete, ki svojih zemljišč po izvedeni melioraciji ne bodo izkoriščali po programu kmetijske strokovne službe.
3. člen
Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav na svojih zemljišč po predpisu o amortizaciji.
Lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, zgrajeni iz sredstev po
7.	in 14. členu zakona, plačujejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila zbrana po 7. in 14. členu zakona in so bila uporabljena na njihovih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji.
Pristojni organ investitorja lahko določi, da se uporabnina za objekte in naprave za njegova zemljišča in zemljišča njegovih članov oziroma kooperantov plačuje iz dohodka investitorja.
Sredstva, ki so se izoblikovala na osnovi 7. in 14. člena zakona in so se uporabljala kot delež pri vlaganjih v zemljišča kmetov, članov melioracijske skupnosti, se vodijo na posebnem računu iz 2. odstavka 30. člena zakona in se smejo uporabiti samo za izboljšanje in ureditev kmetijskih zemljišč članov. Na ta način se plačuje tudi uporabnina iz tega člena.
4. člen
Z uvedbo melioracijskega postopka nastopijo posledice iz 1. in 2. odstavka 82. člena zakona in trajajo do zaključka melioracijskih del.
5. člen
Lastniki in uporabniki zemljišč na melioriranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati sorazmerni del stroškov, ki so potrebni za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju.
Podbobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz 1. odstavka tega člena se določijo s pogodbo med investitorjem in lastnild oziroma uporabniki zemljišč. Ce do sklenitve te pogodbe ne {»ide, določi te obveznosti občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo na
nrpfflrvu investi+n^"
O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja.
I
6. člen
Kultura in način rabe me-lioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedenih melioracijah. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema pristojni organ investi-toija ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe sprejetega proizvodnega programa ne glede, ali so sklenili pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju.
Določbe 3. in 4. odstavka
18.	člena zakona se smiselno uporabljajo zoper lastnika oziroma uporabnika zemljišč, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah zakona.
7. člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju so za dobo 10 let po izvršenih melioracijah oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, oziroma davka od dohodka temeljne organizacije združenega dela, ki odpade na dohodek mdiori ranega zemljišča, tako kot to urejajo predpisi o davkih občanov.
8. člen
Začetek hidromelioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja za kmetijstvo pristojni upravni organ.
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1—324/4/78 Datum: 30. 5. 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, l.r.
148.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23-1060/76) in 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 30. 5.1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 5. 1979 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o cenah za
1. člen
V	odloku o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 6-63/74 in
17-166/77) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
„Cene geodetskih storitev iz 2. člena odloka o cenah za geodetske storitve znašajo:
— za uro terenskega dela geodetskega strokovnjaka
120.00 din
— za uro pisarniškega dela geodetskega strokovnjaka
100.00 din
— za uro geodetskega risarja
80,00	din
— za uro figuranta 60,00 din
Materialni in prevozni stroški
se zaračunavajo posebej, po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi.“ ,
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-9/79 Datum: 30. 5. 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC,!j.
149.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16—141/74) in po predhodnem mnenju Geodetske uprave	SR Slovenije,	št.
015—9/2—79/SPr ter 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski	Dolenjski list, št.
20-207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 30. 5. 79 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 5. 79 sprejela
ODLOK o spremembi območij ter imen katastrskih občin na območju občine Krško
1. člen
S tem odlokom se določijo spremembe območij in imen katastrskih občin zaradi uskladitve z mejo občine Krško.
2. člen
Območje k.o. Dolenja vas se spremeni tako, da obsega samo tisti del, ki leži na območju občine Krško in naselje Dolenja vas pri Krškem.
3. člen
Del k.o. Krška vas brez naselij, ki leži na območju občine Krško, se pripoji k.o. Drnovo.
4. člen
Del k.o. Cerklje brez naselij se pripoji k.o. Drnovo, ded k.o.
naselij pa se pripoji k.o. Veliki Podlog.
5. člen
Območje ko. Orehovec se zmanjša in obsega samo tisti del, ki leži na območju občine Krško in naselja Orehovec, Vel. Vodenice, Male Vodenice, Rži-šče, Kočarija, Ivanjše, Podstrm.
6. člen
Del k.o. Ostrog z naselji Dol. Prekopa, Gor. Prekopa, ki leži na območju občine Krško, se pripoji k.o. Kostanjevica.
7. člen
Grafični prikaz poteka meja in ostali podatki območij katastrskih občin iz členov 2-6 tega odloka so razvidni iz katastrskih operatov, ki jih vodi občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve.
8. člen
Razdružitev obstoječih katastrskih operatov katastrskih občin in naložitev novih ter izvedba sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi mora biti opravljena najpozneje v roku 18 mesecev od sprejetja tega odloka.
9. člen
Stroški razdružitve katastrskih operatov in izvedba sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi bremenijo občinski proračun.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-45-1/79 Datum: 30. 5. 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, l.r.
Občina Trebnje
150.
Na podlagi določil 82. člena zakon o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRI, št. 23/78), 8. člena zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS, št. 13/74) ter 208. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11.
5.	1979 sprejela
'V
ODLOK
o ustanovitvi sekretariata inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
1. člen
Ustanovi se sekretariat inšpekcijskih služb Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: sekretariat) kot skupni inšpekcijski organ občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (v nadaljnjem besedilu:	občine
ustanoviteljice .)
V	posameznih občinah ustanoviteljicah se lahko ustanovijo enote sekretariata.
2. člen
Sedež sekretariata je v Novem mestu.
3. člen
Sekretariat ima svoj uradni pečat z besedilom: Socialistična republika Slovenija, Skupščine občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, sekretariat inšpekcijskih služo Novo mesto.
4. člen
Vsi uradni akti, ki jih izdaja inšpektor v inšpekcijskem postopku, morajo imeti v glavi navedeno: ime socialistične republike, ime skupščine občine, na katere območju se postopek odvija, ime sekretariata in ime inšpekcije, ki akt izdaja.
5. člen
Sekretariat ima položaj samostojnega upravnega organa.
6. člen
Sekretariat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo iz občinske pristojnosti na območju občin ustanoviteljic in sicer na področjih: cestnoprometne, cestne, inšpekcije dela, elektroenergetske, gozdarske, gradbene, kmetijske, komunalne, sanitarne, tržne, urbanistične, veterinarske, vodnogospodarske, ribiške, lovske in vinarske inšpekcije.
Sekretariat daje predloge za uvedbo postopkov pri javnem tožilstvu, sodišču in organu za postopek o prekršku, daje poročila republiškim inšpekcijskim organom, o nepravilnostih obvešča samoupravne organe organizacij združenega dela in skupnosti, sodeluje z organi samoupravne delavske kontrole ter z drugimi organi in organizacijami.
7.	člen
Enote sekretariata na sedežih posameznih občin ustanoviteljic skrbijo za koordinirano nastopanje inšpektorjev v teh
občinah in povezavo sekretariata z izvršnimi sveti in upravnimi organi skupščin občin ustanoviteljic.
8. člen
Sekretariat izvršuje svoje delovne naloge po programu dela, ki ga vsako leto določi sekretar sekretariata, potrdijo pa ga izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic.
9. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo opravljajo inšpektorji, ki imajo za ugotavljanje dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev posameznih zadev, lahko pomočnika.
Inšpektoiji opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo na območju posamezne občine kot organi te občine, njej odgovaijajo za svoje delo in ji o svojem delu poročajo. Inšpektorji so pri svojem delu samostojni.
10. člen
Sekretariat vodi sekretar, ki
koordinira delo posameznih inšpektoijev.
Sekretar ima namestnika, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti.
11. člen
Sekretarja sekretariata imenujejo skupščine občin ustanoviteljic. Za namestnika sekretarja imenujemo skupščine občin ustanoviteljic enega od inšpektorjev v sekretariatu, inšpektorje pa imenuje sekretar sekretariata v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin ustanoviteljic.
Vodje enot imenuje sekretar sekretariata v soglasju z izvršni-m svetom skupščine občine, v kateri je sedež enote.
Mandat sekretarja sekretariata, njegovega namestnika, inšpektorjev in vodij enot traja 4 leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Pomočnik inšpektorja ni imenovan in nima omejenega mandata.
12. člen /
Sekretariat je dolžan obveščati izvršne svete in skupščine občine ustanoviteljic o svojem delu, poročati o izvrševanju zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področja inšpekcijskega nadzora, dajati odgovore, pojasnila in podatke posameznim zborom skupščin, njihovim delovnim telesom ali delegatom, na zahtevo preučiti stanje na posameznem področju inšpekcijskega nadzora, predlagati, da se obravnava in zavzema stališča o posameznih vprašanjih s področja njegovega dela, kot
tudi predlagati izdajo, spremembo ah odpravo odlokov, kot tudi drugih ukrepov, ki se tičejo zadev inšpekcijskega nadzora.
13.	člen
Na področju inšpekcijskega nadzora, ki ga opravlja sekretariat, se v skladu z zakonom ustanovi družbeni svet.
Družbeni svet:
— zagotavlja demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč med občinskimi skupščinami, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi organi in organizacijami glede izvajanja politike na delovnem področju sekretariata;
— daje pobudo in obravnava načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in priprave odlokov in drugih splošnih aktov ter daje pobude za proučitev oziroma rešitev posameznih gospodarskih ter drugih vprašanj;
— zagotavlja demokratični družbeni vpliv na delo inšpekcijskih služb.
Udeleženci družbenega sveta so izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic sekretariata, medobčinske družbenopolitične organizacije, temeljno javno tožilstvo Novo mesto in UJV Novo mesto.
14. Člen Sekretariat sprejema samoupravne splošne akte, pri čemer je sprejem statuta, akta o sistemizaciji del in nalog in akta o razporejanju in delitvi dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe vezan na soglasja izvršnih svetov skupščin občin ustanoviteljic.
15. člen Sredstva za delo sekretariata
zagotavljajo občine ustanoviteljice v svojih proračunih.
Osnova za izračun potrebnih sredstev, ki jih občine ustanoviteljice zagotavljajo za delo sekretariata, je letni program dela sekretariata.
Sekretar sekretariata sprejme finančni predračun sekretariata ter zaključni račun. Sekretar je odredbodajalec finančnega predračuna sekretariata.
16. člen
Na podlagi določb tega odloka sklenejo izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic poseben dogovor, v katerem podrobneje opredelijo medsebojne pravice in obveznosti do sekretariata ter obveznosti in pravice sekretariata do občin ustanoviteljic.
17. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Dogovor o ustanovitvi skupnega inšpekcijskega organa občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, ki je bil v veljavi od 1.
1.	1975.
18. člen
Inšpektorji in drugi delavci,
ki so do uveljavitve tega odloka delali v oddelku za medobčinske inšpekcijske službe skupščine občine Novo mesto nadaljujejo z delom v sekretariatu inšpekcijskih služb Novo mesto.
19. člen
Vodilnim delavcem in delavcem s posebnimi pooblastili v sekretariatu začne teči štiriletni mandat z dnem uveljavitve tega odloka oziroma z dnem imenovanja.
20. člen
Rok za organiziranje sekretariata medobčinkih inšpekcij-sih služb po tem odloku je 30. junij-1979, do tega datuma pa mora biti sklenjen tudi posebni Dogovor iz 16. člena tega odloka.
Rok za sprejem statuta in drugih aktov sekretariata ter za dokončno konstituiranje sekretariata v smislu tega odloka in posebnega Dogovora iz 16. člena je 31. december 1979.
Dokler delovna skupnost sekretariata ne sprejme statuta in drugih aktov, se smiselno uporabljajo samoupravni akti, ki so do prenehanja delovanja oddelka za medobčinske inšpekcijske službe skupščine občine Novo mesto veljali za delavce tega oddelka.
21. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 021-03/79-10 Datum: 11.5. 1979
Predsednik skupščine občine:
TONE ŽIBERT, l.r.
151.
VOLILNA KOMISIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MIRNA
Štev. 166/79 Datum: 27. 5. 1979
POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka dne 27. 5. 1979
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS štev. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73), statuta krajevne skupnosti Mirna in sklepov, sprejetih na zborih volivcev ter sklepa Skupščine krajevne skupnosti Mirna z dne
6.	5. 1979, je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega	samoprispevka na
območju	krajevne skupnosti
Mirna	za financiranje
modernizacije lokalnih in krajevnih	cest v krajevni
skupnosti Mirna ter ureditev javne razsvetljave, otroških igrišč in zelenih površin v naselju Mirna.
Na območju krajevne skupnosti Mirna je bilo 10 volišč.
Volilna komisija je ugotovila, da so bila volišča odprta od 7. do 17. ure.
Volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Izidi referenduma so naslednji:
vseh volilnih upravičencev, vpisanih v volilni imenik, je 1541; od teh je upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 1502 za glasovanje. Od navedenega števila volivcev je glasovalo 1407 volivcev ali 93.6 %.
„ZA” samoprispevek je glasovalo 1205 volivcev ali 80.2 %, ,.PROTI” je glasovalo 181 volivcev ali 12.1 %, neveljavnih je bilo 21 glasovnic ali 1.3 %.
Glede na število volilnih upravičencev 1502 in gjede na število veljavnih glasovnic („ZA” samoprispevek), katerih je bilo 1205, je glasovalo „ZA” 80.2% in je s tem podana veljavnost referenduma.
Predsednik volilne komisije:
VLADIMIR SILVESTER, 1. r.
152.
Skupščina krajevne skupnosti Mirna je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS štev. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73), 37. in 38. člena statuta krajevne skupnosti Mirna in izida referenduma dne 27. 5. 1979 je na svojem zasedanju dne 3. junija 1979 spre- v jela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v krajevni dcupnosti ter ure ditev javne razsvedjave, otro-škihigrišč in zelenih površin v naselju Mirna
1. člen
Na območju krajevne skupnosti Mirna se uvede krajevni samoprispevek v denarju za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v krajevni skupnosti Mirna ter ureditev javne razsvetljave, otroških igrišč in zelenih površin v naselju Mirna.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje 5 let, in sicer od 1.7. 1979 do 30.6. 1984.
3. člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom v predvideni višini 10.589,173 dinarjev, ‘se bodo uporabila za izvršitev programa, ki so ga sprejeli zbori volivcev in je sestavni del tega sklepa.
4. člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Mirna po stopnji 2.5 % od naslednjih osnov:
1. vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka po stopnji 2.5 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek;
2. vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti, razen tistih, katerih katastrski dohodek znaša manj kot 3.000.— dinarjev in jim je kmetijstvo edini vir dohodka, v višini 2.5 % od katastrskega dohodka letno;
3. vsi upokojenci po stopnji
2.5 %, če mesečni znesek pokojnine presega 2.500 — dinarjev, razen tistih, ki prejemajo mesečne pokojnine z varstvenim dodatkom;
4. vsi zasebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici po stopnji
2.5 % od čistih osebnih prejemkov in od presežka dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke.
5. člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, priznavalnin, otro-
škega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust.
6. člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov ali pokojnin.
Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz 2. in 4. točke
4.	člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava SO Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov.
7. člen
Krajevni samoprispevek se plačuje na račun samoprispevka
-	krajevna skupnost Mirna, številka 52100- 645- 52053.
8. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti v roku, se obveznosti do samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevka in davka občanov.
9. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Mirna.
10. člen
Svet krajevne skupnosti Mirna mora ob vsakoletnem zaključnem računu javno objaviti podatke o višini samoprispevkov, zbranih in porabljenih sredstev.
11. člen
Tolmačenje tega sklepa daje
po potrebi svet krajevne skupnosti Mirna.
12. člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 7. 1979 dalje do izteka.
Številka: 168/79
Datum: 3.6.1979
Predsednik skupščine KS: IVAN JANEŽIČ, l.r.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
fjr x ///
v#
.^><c
>0 ft
,6S
•sT
<3
/
-\ \p
<y
J?
<v
rv
. d* o •» <c A«- 4*'	</
///// SSf//
?/A
#/
jf
s
F
rP
W>v
v?
aK?
A?
1T
,o~N
Jj'
&
<*
/
<!° /
<f
>$>v
&
EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST
J