O SPELEOGENEZI 
DIVAŠKE JAME IN TRHLOVCE 
(S 14 SLIKAMI) 
ON THE SPELEOGENESIS OF DIVAŠKA JAMA 
AND TRHLOVCA CA VE 
(WITH 14 FIGURES) 
RADO GOSPODARIČ 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 31. OKTOBRA 1985 
Vsebina 
Izvleček - Abstract . . . 
UVOD ........ . 
DOSEDANJE RAZISKAVE 
NOVA SPELEOGEODETSKA IZMERA 
GEOLOŠKO-MORFOLOŠKI POLOŽAJ 
SPELEOLOŠKI OPIS DIVAŠKE JAME 
SPELEOLOŠKI OPIS TRHLOVCE . 
JAMSKI SEDIMENTI IN NJIHOVA STRATIGRAFIJA 
PODATKI O SPELEOGENEZI ..... 
SKLEPNE UGOTOVITVE IN PROBLEMI . . . . . . 
LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . , , , , , , , 
ON THE SPELEOGENESIS OF DIVAŠKA JAMA AND TRHLOVCA CAVE 
(Summary) ......................... . 
Naslov - Address 
Dr. RADO GOSPODARIC, dipl. ing. geol., znanstveni svetnik SAZU, izr. prof. 
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 
Titov trg 2 
66230 Post oj na 
Jugoslavija 
7 ( 3) 
7 ( 3) 
8 ( 4) 
9 ( 5) 
10 ( 6) 
12 ( 8) 
22 (18) 
24 (20) 
29 (25) · 
31 (27) 
33 (29) 
34 (30) 
Acta carsologica XIII (1984), 5-32, Ljubljana, 1985 
Izvleček UDK 551.44(497.12-14) 
551.793/.796(24) (497 .12-14) 
Gospodarič Rado: O speleogenezi Divaške jame in Trhlovce 
V Divaškem krasu zavzemata Divaška jama in Trh1ovca posebno mesto, ker so 
njuni prehodni rovi 200 m nad tokovi današnje podzemeljske Reke. Jami vsebujeta 
mnogo sedimentov, več generacij sig in dve skupini pasovitih ilovic, ki smo jih re-
lativno stratigrafsko uvrstili v srednji in zgornji kvartar. Paleohidrografsko so za-
nimive 30 m debele rjave pasovite ilov.ice mindelske starosti in rdeči k,ompleks sig 
in naplavin iz riškega glaciala. Domnevamo, da je jama Trhlovca bila aktivna v za-
četku pleistocena, Divaška jama pa v starejšem pleistocenu, medtem ko so zgornji 
r-ovi Škocjanskih jam in Kačne jame bili -oblikovani šele v srednjem, spodnji rovi 
teh jam pa v zgornjem pleistocenu in holocenu. nomnevano je na površju Div1,ške-
ga krasa nastajala terra rossa v mindel-riškem interglacialu. Poskusna geokrono-
loška imerpretacija speleogenetskih procesov Divaške jame in Trhlovce bo poma-
gala pri nadaljnjem preučevanju razvoja ,ponornega območja Notranjske Reke 
(Timavo) in celotnega matičnega Krasa. 
Abstract UDC 551.44(497 .12-14) 
551.793/.796(24) (497.12-14) 
Gospodarič Rado: On the speleogenesis of Divaška jama and Trhlovca cave. 
In Divača karst Divaška jama and Trhlovca cave take special place as the:" 
accessible channels are placed 200 m a:bove the flow of the actual underground 
Reka. Caves contain a lot of sediments, severa:l flowstone generations and two 
groups of laminated loam, which were relatively stratigraphicaHy dated to be Mid-
dle and Upper Quaternary. Paleohydrographicatly 30 m thick brown laminated 
loams of Mindel age and red complex of flowstone and alluvium from Riss glacial 
are interesting. We suppose that the cave Trhlovca was active at the beginning 
of Pleistocene and Divaška jama in older Plei.stocene w'":il2 the upper channels of 
Škocjanske jame and Kačna jama have been formed on:y 1:1 Middle and lower 
channels of these caves in upper Pleistocene and Holocene. Supp,osingly terra rossa 
originated on the surface of Divača karst in Mindel-Ris.s interglacial. Test geo-
chronological interpretation of speloogenetic processes in Divaška jama and Trhlov-
ca will help on further study of development of ponor region of Notranjska Reka 
(Timavo) and the whole classical Karst. 
UVOD 
V območju Diva:šikeg,a k•rasa, kakor imenujemo zaikra1selo pokrajino v po-
daljšku Vremsk,e doline proti severozahodu tja do Divače in Lokev, po2l!lamo 
šitev,ilne udornice ,iJn jame. Te nam neposredno in po.sredino kažejo današnjo 
oziroma naka'zujejo nekdanj,e to:kave ponikalnic, zlasti Notmnjske Reke kot 
najViečje med njimi. V tem pogledu so naibolj informativne ,etame Škocjanske 
jame in nastropna Kačna jama, saj ,se v njih razsežnih sistemih združujejo 
stalno fun občasno aktivni vodni rovi ter nekdaj vodni rovi, ki vsebujejo fo-
silne fluvialne naplavine in druge jamske sedimente. Novejša preučevanja 
v teh jamah (R. Gospodarič, 1984, 1985; J. Kogovšek, 1984; A. Mi-
h e v c, 1984) so odkrila mnoge novosti o ,recen1mem ilil fosilnem zakrasev:anju 
Divaškega ~rasa, odprla pa tudi dosti nerešenih prob1emov, med ka.ter,e uv,r-
ščarno zlasti datiranje speloogenetskih pojavov in procesov, posebej v tistih 
jamah tukajšnjega kmsa, ki z obema omenj,eni:ma si:SltemOlffia ruso neposredno 
povezame. 
7 
Acta carsologica XIII, 1984 (1985) 
Takšna je Divaška jama, ki ima poglavitni rov v nadmorski višini med 
360 in 390 m, 'Se pravi 50 m pod vrtača,stim površjem ter 100 in 200 m nad 
fosilnimi in aktivnimi rovi bližnje Kačne jame in nekoliko bolj oddaljenih 
škocjanskih jam. V njej so tudi ohranjeni sedimenti, predvsem mogočne sige 
in debeli -zasipi fluvialnih ilovic, kakršnih v drugih jamah obravnavanega kra-
sa še nismo našli. Ti pojavi, ki govorijo za relativno zelo staro kraško votlino, 
so sicer že mnogokrat omenjeni v klasičnih speleoloških delih (E. M a rte 1, 
1894; F. K r a u s, 1894) ter nekaterih strokovnih revijah (W. P utic k, 1889; 
R. Jan ne 1 irn E. Rak ovit za, 1918) irn časnikiih konec prejšnjega i:n v za-
oetku sedanjega stoletja, v;endar doslej š,e ,n:iso bili ustrezrno študirani in vklju-
čeni v razvoj Divašk,ega krasa. 
Pni spel,oogeološkem preučevanju matičnega Krasa smo v letih 1983 in 
1984 dosti dela posvetili prav Divaški jami. Dosežena spoznanja in rezultate 
obravnavam<> v tej razpravi. Najprej navajamo dosedanje raziskave, nato 
postopek izdelave novega načrta, ki je omogočil speleološki opis dosegljivih 
rovov in opaženih pojavov. Podrobneje obdelujemo jamske sedimente tn nji-
hovo stratigrafijo. V sklepnih ugotovitvah poudarjamo nova spoznanja o spe-
leogenezi in navajan,:io nerešene probleme zlasti datiranje speleogenetskih 
procesov. 
DOSEDANJE RAZISKAVE 
Po zapis~h W. P utic k a (1889) in J. Zibe r ne (1981) bi naj Divaško 
jamo odkril Gregor Žiberna-Tentava 11. maja 1884. Ta datum, vidno zapi-
san z rdečo barvo na skali sredi sklepne dvorane, pa verjetno pomeni le ne-
deljski da:n neke slovesnosti, morebiti ob priložnosti zakljuoerne turistične ure-
ditve. Pred kratkjm najdeni podpisi »H. Milller, Marinitsch in 8. 6. 1967« na 
sigi v sklepu jame namreč pričajo, da ,so raziskovalci Škocjanskih jam zašli v 
Divaško jamo že 17 let prej, preden so jo domačini začeli uriejati, čuvati in 
se na različne načine truditi za njeno turistično uveljavitev. Kort piše J. ž i-
b er na (1981) je dala divaška občina 22. maja 1886 jamo v najem avstrij-
skemu turističnemu k1ubu. Ker pa najemnik ni poravnaval svojih obveznosti, 
je najemno pogodbo čez štiri leta prekinila. Od takrat dalje so jamo uprav-
ljali domačini. Gregor Žibema-Tentava, ta znani divaški posebnež dn jamar 
pa j,e kot domnevni odkritelj bil njen čuvar in vodnik do svoj,e .smrti 1929. 
Pri tem delu mu je največ pomagal Valentin Rešaver-Harambaša. 
W. P uti c k (1889) je med prvimi opo:wril prirodosfovce in popotnike 
na obsežne rove in mogočne kapnike Divaške jame. Njegove navedbe najdemo 
kasneje zapisane v knjigi E. Marte 1 a (1894, 473) in F. K r a u s a (1894, 
77), kjer so ooleg opisov objavljeni že posnetki vii.so,kih stalagmitov. Nad njimi 
sta se navduševala R. Jean ne l in E. Rak ovit za (1918), ko sta 5. maja 
1914 obiskala jamo in pr,edvsem gledala na favno. Neugodno ju je presernetil 
črnikast izgled turistične steze in ob njej počrnela siga. Kot ljubitelja in po-
znavalca podzemlja nista bila navdušena, da so domačini posuli stezo s črnimi 
ugaski. Nadaljnji podatki o Divaški jami pod imenom Grotta Rodolfo in 
Grotte Umberto sotto Corona so objavljeni v Duemila grotte (L. V.Berta-
r e 11 i in E. Bo e g a n, 1926, 346, načrt 782), kjer ima pokazani tloris in 
naris dolžino okrog 600 m in globino okrog 100 m. 
8 
R. Gospodarič, o spe~eogenezj Divaške jame in Trhlovce 
Po osvoboditvi 1945 s,o Divaško jamo izmerim sodelavci Inštituta za razi-
skovanje krasa SAZU iz Postojne, opisala pa sta jo A. Šerko in I. Mi-
c h 1 er (1952). V jamskem katastru ohranjen original v merilu 1 : 1000 (izri-
sal ga je F. Hribar) ima 32 poligonskih točk skupne dolžine 670 m in 120 m 
višinske razlike med jamskim vhodom in najnižjo dosefono točko tal. 
Arhivsko znanje o Divaški jami je zbrano v Speleološki karti Slovenije 
(P. Ha bi č, R. Go spod ari č, I. K en da, A. Kranj c, 1975), sicer pa 
večkrat omenjeno pri geomorfoloških opisih Divaškega krasa. Ta.ko je P. Ha-
bič (1972, 29) imel Divaško jamo za fosilni pod:oemeljski rov Reke v 1. ni-
voju na višini 350-320 m, F. š uš ter š i č (1973) pa za del rovov, ki s,o jih 
izoblikovale združene ponikalnice s flišnega ozemlja. Pri tej trditvi se Šušter-
šič opira na »flišne prodnike« v bližnji, manjši Trhlovci, ki bi naj bila šolski 
primer delno zasutega požiralnika z značilnimi pr,ečnimi r,ezi. Večkrat ome-
nja Divaško jamo tudi I. Gam s (1974; 99, 180, 183, 186, 197, 201, 277). Ob-
sežni rovi mu dokazujejo precejšnjo prevotljenost Divaškega krasa. Številni 
kapniki s,o po njegovem počrneli zaradi osvetljevanja z baklami in svečami, 
ne pa zaradi črnega prahu ugaskov, s katerimi oo pr,ed prvo in po drugi sve-
tovni vojni Posipavali turistično stezo. 
Opis in načrt ter nekateri s.peleogenetski podatki o jami Trhlovci so zbra-
ni v zapisniku z dne 23. 2. 1970, ki ga j,e skupaj z ljubljanskimi jamarji se-
stavi:l F. Šušteršič. Tu so zabeleženi v dnu jame ohranjeni datumski in osebni 
podpisi nekaterih obiskovalcev od 1902 dalje (Franc Pajk iz Ljubljane, Si,sseck 
Leopold iz Gradca, Schimek z Dunaja z dne 19.7.1902; Dr. Franc Megušar 
in K. Johann Wind. z dne 2. 9. 1909; J. Halenda Achenfo1d 1915; Kellner Nor-
bes, Brunn 1915; Garstdorfor, Wolfsburg, 26.12.1915; Faghm;szy SAG 1936, 
in drugi). Navedene so tudi starejše objave imena in načrta te jame v Duemi-
la grotte (1926) in sicer Grotta fra Cornale e Divaccia št. 325 VG, Grotta della 
Civetta št. 1128 VG z načrtom št. 705. 
Ljubljanski jamarji so sestavili zelo upomben načrt Trhlovce, pri tem 
pa ,svetovali tudi arheološka izkopavanja pod vhodno skalno steno. Temu na-
svetu s,o arheologi sledili in po 1974 tod izkopali številne neo1i,tsike najdbe (F. 
Leben, 1979). 
Dosedaj objavljeno znanj,e o Divaški jami in Trh1o'Vci govori o njurn pri-
rodno-turistični pomembnosti, manj pa pojasnjuje njuno speleogenezo v pri-
merjavi z bližnjJmi, bolje preučenimi sistemi Kačne jame in Škocjanskih 
jam. Tovrstno preučevanje tudi ni moglo biti zadovoljivo opravljeno, ker 
obstoječi načrti nisio verno prikazovali stvarnih razsežnosti, posebej pa niso 
razlikovali skalnih sten od mogočnih sigovih kop in stalagmitov, ki stene 
obdajajo. 
NOVA SPELEOGEODETSKA IZMERA 
Za opise, pojasnila i'n speloogenetske preučitve smo potrebovali bolj stva-
ren načrt Divaške jame, kajti na obst.oj,eče načrte in protislovne podatke o 
dolžinah, širinah in višinah rovov nismo mogli zanesljivo opreti našega razi-
skovanja. Novo izmero jame je zastavil, vodil in izvrednotil I. Kenda, načrte 
pa .izrisal L. Drame. V merilni ekipi so delali R. Go.spodarič, J. Hajna, B. Ka-
fol, M. Kranjc in S. Morel. 
9 
6 Acta carsologica XIII, 1984 (1085) 
Osnovni poligon jame smo u:wdi1i z 21 poligo:niskimi točkami im. jih v ro-
vih stabilizi,rali z žebljri, zahlt1mi v beton. Merili smo s kompasnim teodolitom 
:zmamke »F2nnel Kassel« in jeklenim, 50 m dolgim trnkom. Iz vsaike točke smo 
menili naprej in nazaj po dva kota ter s srednjo vrednostjo ugotovili smerne 
kote poligonskih stranic. V:ertikalne kote smo odčitali na krogu z 10 minutno 
razd,elbo. Iz točke s koordinatami y = 5418 620,00, x = 5059 537,00 iin z= 
426,00, ki je vrh vhodnega brezna identična s točko na osnovni karli 1 : 5000, 
smo izračunali vse druge koordinate poligona. Dolžine poLigoTuSlkdh stranic so 
merj,ene s centimetrnko natančnostjo. 
Obrise podzemeljskih prostorov in znači1ne pojave njegove zaipolni.tve 
smo locirali z 249 detajlnimi točkami, pravtako s pomočjo kompasn,ega teo-
dolita in jeklenega trnku, skice v merilu 1 : 250 pa smo sproti risali ob mer-
jenju v jami. S priročnim merilniikom smo ugotaviljali tudi višino stropovja, 
njegovo debelino pa smo spoznali s prenosom jamskega poligona na površje. 
Poprečna napaka merjenja smernih kotov je 2,89 minute. Smerni kot med 
vhodno in končno točko Vzo-1 = 225° 57', dolžiina pa 407,67 m. Iz tega sledi 
napaka 11y = 0,147 m in Ax = 0,144 m. Popr,ečna napaka merjenja vertikal-
nih kotov je 6,13 minut. Naklon med vhodno im. končno točko }e 6° 35', dol-
žina znaša 410,39 m z napako /1z = 0,436 m. Po veljavnem pravilu diskunti-
nuitete j,e Divaška jama dolga 707,5 m, globoka pa 75,12 m (višinska razlika 
med točkama 20 in 4.9). Glavni poligon je dolg 611,38 m, turistična steza po 
Jami pa ima 965 m dolžine. 
Po meritvah smo sestavili tloris •j.arne v merilu 1 : 250, ki je ra~delj,en na 
5 oziroma 6 koordinatnih listov, če štejemo k Divaški jami še Trhlovoo. Ta 
osnovni tloris smo pomanjšali na merilo 1 : 2000 in takega ga objavljamo in 
o~navamo (sl. 1). 
Naris smo začrtali po sr,ed,ini rovov od ene do druge poligonske, po:nekod 
tudi pomožne točke. Po njem vidimo, da so prehodni prostori največ 20 m vi-
soki, z izjemo dvorane pri t. 10, kjer je zaradi znižanih tal viden 35 m visok 
prostor, in pot t. 4, kjer lahko sestopimo še v 18 m globoko brezno. Strop je 
najtanši v dvorani t. 7 (17 m) in najdebelejši (60 m) nad sklepom jame pri 
t. 2.8. 
Pri opisovanju smo pogrešali imena za z.nači1ne jams'ke prostore. J. Z i-
b er na (1981) sicer pravi, da j,e G. Žiberna izbral .svetopisemska imena za 
posamezne ka.pniške skupine, sk1epno dvorano pa imenoval Kalvarijo. Ker 
pa ta imena niso natančneje zapi:sana, niti kako drugače ohranjena, smo Jih 
nadomestili z novimi. Za nekaiter,e izrazite odseke smo izbrali opisna imena, 
dvorane pa krstili s priimki jamarjev Žiberne dn Rešaverja iz Divače ter 
Pretnerja in Modrijana iz Postojne, ki :sta pr,ed leti v eildpi Inštituta ,sodelov:ala 
i:n raziS1kovala Divaško jamo. 
Podobno kot Divaško jamo 1smo na novo premerili tudi jamo Trhlovoo, 
predvsem zaradi enaikovredne pri:merjav,e .njunih nadmorskih višin. 
MORFOLOŠKI IN GEOLOŠKI POLOZAJ 
Divaška jama 1Jn Trhlovca .sta pod vrtačaSltim površj,em zahodno od ceste 
Divača-Lokev in žele~ce Djvača-Sežana, ki mu domačini pravijo Ravni. 
Ta ravan (445 m) ,se na severni strani vzpenja v Kožlek (517 m), na jugoza-
10 
R. Gospodarič, O speleogenezi Divaške jame in Trhlovce 1 
-s1. 2. 
Fig. 2. 
DIVAŠKI KRAS 
o 1km 
f:1lfil§ 1 
C=:]2 
03 
04 r . s 
Morfološka skica Divaškega krasa z legami Divaške jame in Trhlovce, 
Kačne jame in Škocjanskih jam. 1 - nad 450 m, 2 - med 450 in 400 m, 
3 - mlajše udornice, 4 - starejše udornice, 5 - jamski sistemi z vod-
nimi (črno) in suhimi rovi ter druge jame. 
Morphological sketch of Divača karst, location of Divaška jama, Trhlov-
ca, Kačna jama and škocjanske jame drawn in 
2 - above 450 m, 2 - between 450 and 400 m, 3 - younger collapse dolines, 
4 - older collapse dolines, 5 - cave system with active (black) and passive 
channels and other caves 
hodni v Klemen (569 m), na zahodni pa podaljšuje v nekoliko više ,ležeče To-
poličje (sl. 2). Proti jugu in vzhodu se Ravni neko1iko znižajo v Male griže. 
Tako je reHefno izražen nekakšen š1rok zatI'ep s š1tevilnimi 50-100 m širokimi 
in 10-20 m globokimi ovalnimi vrtačami. Med njimi se le vrtača pri jami 
Trhlovci kaže kot udorna, vse druge imajo blaga pobočja z ravnimi, nekoč 
obdelanimi tlemi. V eni takih vrtač sta izoblikovana vhoda v Divaško jamo. 
Širše območje Divaške jame gradijo mikritni in sparitni apnenci turonij-
ske starosti, kakršni sestavljajo tukajšnji del tržaško--komenskega an1lik1inorija 
oziroma reškega sinklinorija. Skladi vpadajo za okoH 20° proti jugu in jugo-
zahodu, tako da proti Lokvi že prehajajo v paleocenske apnence, pri Divači 
11 
8 Acta carso}ogica XIII, 1984 (1985) 
pa so ob divaškem prelomu s pal,eocenskimi a'Pnenci v tektonskem stiku (sl. 3). 
Obravna:v.a!Ili skladi so počez razkopani in prelomljeni, vendar zelo malo 
zdrobljeni. 
Dos:toipno podzemlj,e Di,vašike j.ame je v skla,d!Ilatih a!pnencih, ki -so v rprvi 
polovici j.ame nagnjeni za 15-20° proti jugozahodu, v drugi polovici pa za 
prav toliko proti jugu. Razen v Hodniku, kjer je zožen rov vzporeden ,sle-
menrtvi ,in vzdolžni razpoki, so drugi pro,sto.ri usmerjeni prečno na s1-emenitev 
in tudi skoraj vzporedno s prelomi N-S smeri. Ta navezava na strukturo pa 
velja samo za zgormj,e, vidne dele podorno deformiranih dosto'Pnih prostorov 
med skalnim stropom in nasipnimi in s sigo pokritimi tlemi, ne vemo pa, kako 
so strukturi prilagojeni zasuti, spodnji deli jame. Ker ska1ni profili Di•vaške 
jame niiso nikjer v oeloti razgaljeni, je težavno spozn.aiti tudi razsežnosti in 
400 
300 
200 
100 
Sl. 3 
Fig. 3. 
DIVAŠKA JAMA KAČNA JAMA 
5 km 
Geološki prerez med Divačo in Lokvijo z Divaško jamo, Trhlovco in 
Kačno jamo, sestavljen na podlagi geološke karte Gorica in podatki no-
vejšega kartiranja. 
K1, 2 - bituminozen zrnat dolomit 
K22 - skladnat in neskladnat apnenec z rudis,ti 
K32 - debeloskladnat apnenec z rudisti 
K42 + Pc - skladnat apnenec z makro in mikrofavno 
Geological section between Divača and Lokev with Divaška jama, Trhlov-
ca and Kačna jama composed on the base of Geological Map Gorica with 
addi:ional <lata of recent mapping 
K 1, 2 - bituminous .grained dolomite, 
K22 - bedded and unbedded limestone with rudists, 
K32 - thick bedded limestone with rudists, 
K42 + Pc - bedded limestone with macro- and microfaune 
oblike skalne izvotlitv,e. Mnogo bolj kot primarne, so razvidne sekundarne 
zapolnitve in ponovne izvotliitv,e podzemlja, ki so nastajale v zakraseli ooni 
med sekunrJ.arnim vhodom na 426 m in doseženimi j.amskimi tlemd n:a 350 m 
nadmo1~ske višine. V primerjavi z 700 m oddalj,eno Kačno jamo, ki ima suhe 
skalne rove na 250 m, obdobno poplavljene na 200 m, aktivne kanale pa na 
160 m (A. Mihe v c, 1984, P. Habič, 1984) je tor,ej Di'vaška jama izvotlje-
na znatno više. 
SPELEOLOŠKI OPIS DIVAŠKE JAME 
V Divaško jamo vstopimo skozi dv:a vhoda, skozi prvega v 10 m široki 
in 15 m globoki vrtači, kj,er pridemo najprej na podorni grič in nato pod plast-
nato sigo v Vhodno dvorano, te,r skozi drugega v 25 m globokem poševnem 
12 
R. Gospodarič, o spel,eo Jenezi Divaške jame in Trh1.ovce 
·s1. 4 
:Fig.4. 
Divaška jama, Rešaverjeva dvorana. Na sigovih tleh leži podrti kapnik 
»Earambaša«, za njim pa ·stojijo cipresasti in svečasti stalagmiti, ki še 
veC:no rastejo. Foto: P. Habič 
Divaška jama, Rešaver Hall. On flowstone floor the coilapsed stalagmite 
»Harambaša« lies, behind it cypress and candielike stalag,mites are still 
growtng 
13 
10 Acta carsologica xm, 1984 (1985) 
breznu ob robu omenjene vct;ače, kjer pravta!ko doseremo Vhodno dvorano 
(sl. 1 v prilogi). 
V Vhodno dvorano še sega dnevna svetloba. V njej že viid:imo del 17 m 
širokega in 15 m v1sokega podzemelj1s:kega rova, kaikršnega v taikih razsežno-
stih spoznavamo vse do 700 m oddaljenega sklepa jame. Tila dvorane oo .sprva 
de1no umetno poravnana, v nadalj•evanju :pa sestavljena iz ,sigovih kop, ki se 
vzpenjajo na severozahodno ,skailno ,steno ali ,pa gradijo idebe1e ,stalagmite, od 
katerih sta vsaj dva v podnožju prelomljena in nagnjena. Preden skozi Obhod 
vstopimo v Modrijanovo dvorano, so po 2'1Iližanih tleh podorne s..1rnle, v njih 
pa korozijske luknje, ,povzročene po kapnici, ki tod curlja iz pretrtega stropa. 
Tod se pozimi zadržuje tako h1aden :Zrak, da ikaip1ij:ioe zmrznejo v ledene sta-
lagmite. 
Obhod je očiten ostanek ,Stkatlnega rova v višini 395 m ob strailli :pogl,avit-
nega rova (t. 14) Modrijanove dvorane, kil ima skalno dno si.cer ,precej niže od 
Obhoda. Da smo v tej dvorani ~e v pravem jamskem okolj1u, pričajo toplejši 
zrak pozimi in ,proti izhodu usmerjen veter poleti, pa sev,eda tudi številne 
kope, ciprese in ,sveče sig,e, ki segajo domala do 10 m viisokega stropa. V šir-
šem delu Modrijanove dvorane so stailagmiti s koralastimi izra:Stki, v pobočjih 
sige pa so oblikovane večj,e in manjše ponvice, kjer se nabira prenicujooa 
voda. Med kapniki in pod njimi vidimo sikale stropovja, kar pomeni, da 
imamo opraviti z zasiganim podornim gdčem. P,relomljeni podrti stalagmiti 
in stebri ter tu in tam prelomno posedena tla kažejo na posedanje tega griča, 
verjetno zaradi izpiranja ;ilovnatih na:plaviin pod njim. Ta .pojav ponovne iz-
votlitve zasutega skalnega rova smo spoznali že v Vhodni dvorani, še bolj iz-
razito ;pa je uveljavlj,en v naslednji Rešav,el'jevi dV101rani, njenem Hramu in 
Severnem odoopu pa :tudi v Hodn:~ku, kamor se jama na:daljuje. 
Pod•rti stalagmit - Harambaša (domače ime za V. R-ešaverja) je najbolj 
izrazit pojav Rešaverjeve dvorane . (sl. 4). Gre za 12 m vi!Sok in v pod:nožju 
4,5 m debel kaipnik, ki se j,e prelomil din prevrinil proti jugovzhodu na zasi-
gana tla. Ce b1 ga mogli 1postafVli,ti v prvotno lego, bi z vrhom skoraj dosegli 
skalni strop dvor.ane! 
Zanimivo je, da so na mesitu, kj,er j,e prvotno sta~ prevrinjerui Harambaša, 
že zmastli novi sveča1sti kapniki, poleg pa še drugi, tudi do 1 O m vi:soki ci:pre-
sasti. stalagmiti. To pomeni, da moramo v dvorani računati s traj,n;im doto'kom 
preni,cujoče vode, ki je v odvisnosti od zasičenosti izmenično odlagalo sigo, 
hk·rati pa izpirala fluvialne ,nap1avine. Očitno pa je vsaj v mlaj.š.i razpadni fa-
zi prevladalo izpiranje nad sigotvorinostjo, saj drugače ne bi mogel biti pod 
5 m debelo sigovo ploščo ponovno izvotljen 15 m visok in do 10 m širok Hram. 
V tem Hramu imamo dosti podrte stare s;ige, ki se j,e ,sem navalila iz dvorane, 
pol,eg ,nje pa tudi dosti rastoče sige, :ki to podvtje pakriv,a. Iz Hrama so bile 
sikoraj v celoti ~zprane fluvia1ne naplavine, predvsem rjav'ka:sta pa:sovita 
ilovica. Njeni skromni ostanki so tod še ohranjeni ob skalnih stenah 1n pod 
sigo do višine 390 m. Delno je bila izprana tudi mlajša naplavina rdeče ilovice, 
ki je bila v Hramu in drugod odložena, preden jo j•e pokrila siga mlajše ge-
neracije. Manj liintenzivno so znižana nasipna tla v Sev,ernem odc~u kot je 
razvidno na prečnem prerezu (sl. 5). 
V območju Rešaverj,eve dvorane ,so torej rpo eni strani ra2'Jkriti ja:msiki 
sedimenti, kakršni zapolnjuJejo ali so zapolnjevali Dbrašiko jamo, po drugi 
14 
R. Gospodarič, o speleogenezi Divaške Jame in Trhlovce 11 
s 
SEVERNI ODCEP 
-- (, 
()) -- ~ 
1 lir;Ji> RAZLIČNE GENERACIJE SIG 
_/jj)j DIFFERENT FLOWSTONE GENERATIONS 
11 ' rfu-_,. ___ PODRTI KAPNIKI 
,;;:-- '"-'--'-" COLLAPSED SPELEOTEMS O 10 20 30 40 som 
-:::) ~-~-~-~------,' 
,,: n.v. 365 m 
i/ovica-loam 
' 
Sl. 5 Divaška jama, vzdolžni prerez Rešaverjeve dvorane, Hrama in Severnega 
odcepa 
Fig. 5. Divaška jama, longitudinal section of Rešaver Hall, Hram and Severni 
odcep (N orthern Branch) 
strani pa viidne pos1edi,ce izpiranja teh sedilmentov, izra~ene v ,ponovno iz-
votljenem rovu ter v podrti in posedeni sigi. To, do neke meve povezano spe-
leog,enetsko dogajanje kaže, da ,se je v na:jmanj 30 m vi'Sok skalni rov odložila 
najprej rjava pasovi ta ilovica v debelini najmanj 20 m, neravna ilovnata tla pa 
so pokrile najmanj 5 m debela plošča sige in njene kope. Sledilo je izpiranje 
rjarve ilovice. kar j,e i:melo za posledico, da se je siga ,posedala in lomila. Ko 
j,e voda naplavtlla rdečo pasovito i1ovioo in pesek, ki se po ba,rvtl in sestavi 
tako jasno loči od rjave pasoV'ite Hovioe, in na :nje odložila no'Vo sigo, j,e bilo 
izpiranje pvekinjeno, nato pa prii. izvotlitvi Hrama vnovič uveljavlj,eno. V 
tako izoblikovanem prostoru j,e zrastla in še raste najmlaj.ša siga. Navedeno 
zaporedj,e 1spe1eogenetskih prooesov bomo poskušali natančnej,e riazčleni,ti, ko 
bomo spoznahl š,e druge podobne pojave v obravnavani jami. 
Med Rešaverj,evo dvorano iln nadaljnjo Prietnerjevo dvorano j,e 15 m viisok 
in na najožjem mestu 5 m širOlk: Hodnik, h.'i pa izraža 1e zgor1I1jo polovi,oo skal-
nega rova; spodnja polovica v podaljšku zgoraj obr.av:navanega Hrama je 
namreč zasuta z naplavinami in kopasto sigo. KoJi!ko se da videti, prehaja 
Sika,lni Hodnilk iz zgornjega ovalnega širšega kanala na viširn 400-385 m v 
spodnji, pokončni, ožjii kanal, katerega skalino dno je domnevno pod 370 m 
viši1ne. Zgornj,i del kanala je morlološko starejši iin v,erjetno preostanelk ero-
zij.sikega rova, :d je ,sicer drugod po ja:mi .podorno deformiran (s1. 6). 
P,riehodni del Hodnika je vzporeden vzdolžni špranji v položnih sikladih, 
kjer so ob lezi:kah ,izdelane police. Na njih so ostanki rjaive •in na tej rideče i1o-
v.ice. Rdeča ilovica j,e ohranjena med rebri stalagmiita 1pri t. 9, kar pomeni, da 
mo,r,amo med dbema .akumulacijama računati s sigoilvorno fazo. 
15 
12 
Sl. 6 
Tig. 6. 
Acta carso}ogica XIII, 1984 (1985) 
Divaška jama, Hodnik. S sigo obdane skalne stene in strop omeJUJeJo 
zgornji, širši in spodnji, ožji del fosilnega kanala, stene se spuščajo še pod 
sekundarna tla; najmanj 30 m visok skalni rov je bil do polovice te vi-
šine zasut s sedimenti, potem pa delno izpraznjen do današnje oblike. 
Foto: P. Habič 
Divaška jama, Hodnik (Corridor). Rocky walls and roof, covered by flow-
stvne al'.'e limiting upper, wider and lower narrower part of fossil channel, 
the walls are lowering under the secundary floor; at least 30 m high 
rocky passage was filled by sediments up to the half and then partly eva-
cuated to the actual form (Photo by P . Habič) 
16 
R. Gospodarič , O spe!eo ,_;enezi Divaške jame in Trhlovce 13 
Sl. 7 
Fig. 7. 
Divaška jama, Rov Serpentine s po~ledom proti Pretnerjevi dvorani. Rov 
je bogato zasigan z več generacijami oblikovno razHčnih kapnikov, izsto-
pajo cipresasti kapniki. Foto P. Habič 
Divaška jama, the gallery Serpentine with the view towards Pretner 
H'!ll. The gallery is richly decorated with several generations of different 
flowstones, cypress-like calcite formations are the most noticeable. Photo 
by P. Habič 
17 
14 Acta carsologica XIII, 1984 (1985) 
Sl. 8 Divaška jama, spodnja Žibernova dvorana. Kope starejše sige se ponekod 
povišujejo v mlajše ciprese; s stropa visijo debeli, starejši in tanjši mlajši 
stalaktiti. Foto: P . Habič 
F'ig. 8. Divaška jama, the Lower Hall of ž-iberna. The heaps of older flowstone 
are somewhere elevated to younger cypresses, fr.om the roof older thick 
and younger, thiner stalactites are hanging. 
18 
R. Gospodarič, O speleogenezi Divaške jame in Trhlovce 15 
Pretnerjeva dvorana je podorna, saj je njen stožec za 20 m vtiiše, kot so 
tla Hodnika, sam strop pa je tudi povišan, tako da je debel komaj 17 m. Po-
dormi stožec se dviguje od vzhodne k zahodni steni, ki je zasnovana ob di,sJo-
kaciji N-S smeri. Tudi tu vidimo podrto staro sigo, tako kot domala povsod 
po jami. P11enicujoča voda je podorne skale pokrila ,s svečastimi kapni/ki. Pod 
skalami je videti rdečo ilovico in kope sige, domnevamo pa tudi rjavo ilovico. 
Jama 1se nadaljuje v nagnjeni rov Serpentin, ki je tako ,zapolnjen z ra;z-
lično sigo, da 1e tu in tam vidimo 10 do 15 m razm~nj,eni 1ska1ni steni ,(sl. 7). 
Hodimo po zasiganih tleh in med visokimi kapniki v zgornji tretjini s,kalnega 
rova, icajti spodnji tretjini sta zasuti z nedosegljivimi sedimenti. Plasti krov-
ne s:ige se strmo spuščajo do višine 358 m, kj,er se uravnajo v tla spodnj,e 
Zibernove dvorane (t. 5 in 4). 
Ta del jame j.e močno zasigan. Kopaisti stebri in stalaigmiiti segajo do 
20 m visokega stropa in delijo 30 m širok skalni rov glavne etaže med 356 in 
376 m v več manjših kamer (glej prečni profil pri t. 4 na sl. 1 v priilogi). Me-
ter visoki stalagmiti krasijo sigova pobočja in tla, hel,ekbiitne tvorbe pa pestri-
jo siceršnje sigovo bogaistvo (sl. 8). Mnogi, manjši stalagrrnti so, žal, odlom-
ljeni in odnešeni, nekateri pa so naravno podrti. Ob stenah obvisele kope in 
ostanki pac;ovite ilovice pod sigo ob severozahodni steni med 360 in 356 m ter 
jugovzhodni steni do višine 370 m pričajo, da j,e bil obravnav:ani pro,stor sko-
raj do stropa napolnjen s klastičnimi sedimenti. To fluvialJno akumulacijo pa 
je kapnica od tod delno odpravila v niže 1eže6o, morfološko ,etažo skozi pre-
luknjano skalno dno. Na takšno vertikalno povezavo zgornje .starejše in spod-
nje mlaj,še etaže lahko sklepamo po 18 m globokem, zavitem špranjastem 
breznu, ki vanj lahko sestopimo v tleh dvorane pri t. 5. Brezno se spušča na-
vzdol med odlomljene in posedene sigove plošče, ki žal, zakrivajo skalni steni in 
tudi onemogočajo sestop v domnevno spodnjo jamsko etažo pod višino 340 m. 
Tako kot v Hodniku imamo torej tudi tu opraviti z morfološlko širšim zgor-
njim skalnim kanalom in njegovo ožjo spodnjo poglobitvijo, vse pa na viši-
nah 355-370 m, oziroma 350-340 m. Ce sta oba odseka jame morfološko in 
razvojno primerljiva, potem je glavni skalnd. rov Divaške jame poševen in 
nagnjen proti jugozahodu na razdalji 200 m za okrog 30 m. Ta 111aklon ustreza 
naklonu vpadnice skladov, ki j1m sledi obravnavani del j.a:me. 
V nadaljevainju se jama dviguj,e po ilovnatem pobočju v podorni g,rtič 
zgo,rnje ŽihP-rnove dvorane na višini 374 m. T,u vidimo p{)dor.ne sikale, :ki jih 
tu in tam pokrivajo cipt'esasti in svečasti kapniki, pod skalami pa so vidne 
ilovnate naplavine, najbolj izrazito pri t. 2.3. Siga pokriva tudi severozahodno 
skalno steno in zgornji del jugovzhodne skalnate stene, ki stopnjasto pr,ehaja 
v 10 m visok strop (sl. 9) pod 50 m oddaljenim površjem. Grič se rahlo spu-
sti v prostor t. 2.8, koder se ravna sigova tla začno vzpenjati v sigov slap, 
ki na višini 380 m zapre nadaljevanje ska1nega rova. Skozi skalnat strop cur-
ljajoča korozivna voda razjeda starej,oo rebrasto kristalasto sigo, k1i je tod ne-
dvoumno pokrita z rjavo pasovito ilovico. Ostanki take ilovice so tudi med 
skalno steno in sigo. Tu vidimo, da imamo v Divaški jami še sigo, ki je 
starejša kot pasovita ilovica. 
Najlepše stratigrafsko razmerje med .pasovito ilovico v tal1nini ter !krista-
lasto sigo in rdečo pasovito ilovico v krovn:ini j,e ohranjeno ob jugovzhodni 
steni zgornje Žibernove dvorane (profil 2.3 na sl. 1). V dva metra visok,em 
19 
16 Acta carsologica XIII, 1984 (1985) 
Sl. 9 Div:iška jama, pogled s sklepa jame v zgornjo Zibernovo dvorano. Na 
ilo·matem zasipu in podrtih skalah je obilje cipresastih in svečastih kap-
nikov, s sten in stropa pa visijo številne zavese in stalaktiti. Foto: P. Habič 
Fig. 9. Divaška jama, view from the end of the cave into Upper Ziberna Hall. 
On loam dam and boulders there are a lot of cypress and candle-like 
stalagmites, while from wall and roof numerous curtains and stalactites 
hang. Photo by P. Habič 
pDer,ezu je razkrit vrhnji del naplavinslkega zasipa. V 1splošinem ~java meljas.ta 
;ilovica j,e sestavljena iz treh skupin drobnih plasti - lamin. V spodnji sku-
pini se menjavajo pari 2,5 mm in 0,1 mm debelih lamin, pri čemer so debelej-
še iz svetlorjavega, drobnejše iz t,em,norjavega, tudi črni'ka:stega ilovnatega 
melja. V srednji skupini so laminarni pari debeli po 1 mm, v zgornji skupini 
pa ,tudi do 6 mm. V tej krovJlli. skupini j,e ilovnati melj itudi rumen1ka:st in 
rdečkast (glej sl. 14) . 
20 
1:-:> ..... 
30m 
13 ~ ~~-------- -....,--------------
ldd-; 
~t~ 5 /\/\ ,0,1, ~ ·.;_.6 2 
~4 ~ 1 
? - -- -
1B 
A 
Prečni prerez 
Cross section 
B' 
/;;]~;f 
,u ~ 
~3,-~404,5 m 
B 
A ,, 
Sl. 10 Trhlovca, prirejen vzdolžni prerez in dva prečna prereza z vriisanimi sedimenti 5 - podorne skale in grušč, 
4 - mlajša siga, 3 - starejša siga, 2 - rdeča siga .in Ilovica, 1 - pasovi,ta ilov,ica, A-A' in B-B ' - prečna pre-
reza fosilnega kanala. 
Fig. 10. Trhlovca cave, adjusted Longitudinal section and two cmss-secti-on with sediments drawn in. 5 - boulders and 
scree, 4 - younger flowstone, 3 - older flowstone, 2 red flowstone and loam, 1 - lam'inated loam, A-A and 
B-B cross-section of the fuss'il channel 
?J 
C) 
o 
"' 'd
o 
p. 
~ 
::i. 
S'' 
o 
u, 
'd 
(1) 
'" o ()Q 
(1) 
::, 
(1) 
~-
t! 
:;:' 
~ 
"" :,;'
(1) 
~ 
3 
(1) 
5· 
"3 
"' ::,-
0 
<: 
" (1) 
.... ..., 
18 Acta carso~ogica XIII, 1984 (1985) 
Pasovirt:a ilovica je pokrita z najv,eč 0,1 m debelo ,plastjo krista1ast,e sige, 
ki se povišuje v 0,5 m visok kaipnik. Ta ,siga odraža dalj časa trajajočo sigo• 
t vorno fazo, ki je sledila poplavni fazi. Razmere pa so se nato vnovič spreme-
nile, saj je siga s kapnikom vred pokrita z 0,3 m debelo in vodoravno odlože-
no plcJ;stjo pravtako -laminirane rdeče in rumene ilovice. Te krovne lamilne so 
številnejše in drobnej.še pa tudi barV'Ilo drugačne od talninsikih. Odražajo 
vnovično poplavno fazo in presedimentiran material površinske terra ,rosse. 
SPELEOLOŠKI OPIS TRHLOVCE 
Vhod v jamo {428,7 m) je pod zahodno steno 24 m širdk,ega tn 10 m dol-
g,ega spodmo1a. Spodmol ima gruščnata na1sd:pna tla, kjer s,o arheologi izkopali 
2-3 m g,loooke sonde tlJn našli neoliitsike kul'tunne ostaline (F. O s o 1 e, 1977; 
F. Leben, 1979). 
Takoj za vhodom je na•ravm rov de1'no umetno ra2Jši1rj,en v praiv,olkotne 
kcJ;mr•e, uporabljene pved 1-eti za skladiJšče. Umetno je bil v ta namen t-udi 
pogJoblj•en pro1ti sevieru usmerj,en rov, osltanek neke vodorav;ne vot,1:ine v skal-
nem obodu spodmola. ,11udi ostanki rdeakasrte 1sig,e na tuka,j,šnjih ,stenah pni.,ča­
jo, da imamo blizu površja opraviti z zelo starimi votlinami (sl. 10). 
Prii sklepu omenjene vodomvne votline (t. 9) se jama ,spušča v 02Jek, ,slkal-
nat jašek. ki j,e spočetka niwk, nato ,pa vedno vLšji, saj preide v pok01Tučen, 
elipsast, glavni kanal Trhlovce. 
Glav:ni kanal Trhlovoe ,j,e usmerjen od ,s,ev,era prolti jugu. Dostopen je le 
v dolžini 55 m, kj.er je na obeh kraj,eh zasut in zasigan. V v1'šiini 413,8 m (t. 11, 
12 in 14), kjer ima nasipna in sigova tla, je kanal naj,šimši. Okrog 5 m r,azmak-
nj,end, fasefilrani in polični, erozi<jsiko oblikovani steni pa se navzgor enkrat 
bolj, drugič manj z:bližujeta ilil povijata, tako da ima zgornji del kanala mean-
drasto obliko, kakršno j.e tod spo2mal že F. Suš ·ter š i č (1973). Skozi pre-
dma isigov:a Ua pod t. 12 lahlko sestopimo v spodnj,e nadsitroipj,e kanaila. Tudi 
tu vidimo erozijrsko oblikovani steni. V prečnem pi-,ernzu se tako kaže okrog 
20 m visok elipsast sk.a,lnart; ,rov, ki je po sr,edi predeljen z za;sigano plošoo. 
, Ta:k elipsast rov j,e viden po visej jami, le da ni pov,sod pr,ehoden. Pri t. 
13.2 se moramo povzpeti rprek 3 m v~soke S:ka1ne stopnje, da ponoiV!Ilo pridemo 
v nj,egovo razši:ri,tev, ki j,e tu korozij1sko poglo:blj,ena do viš~ne 400 m; med 
t . 13 in 15.2 pa j,e domala .zasut z naplavinami in •sdgo, Itako da vidimo 1e nje-
gov stropni wklju~ek na višini 425 m. Zar:adi zasutja tudi ni vidertJi s:ka1nega 
dna. Naj1bliž.ie smo mu verjetno pod rt. 13.1, kjer .se ,sikalni isteni .zaianeta na-
vznoter povijati. SikaLno dno pa tu ne mor,e birti ni<že kot je nizko, ,dellilo ko-
rozijrsko poglobljeno dno jaška na 400 m. Verjetno je rskupno dno kanala nag-
njeno od severa proti jugu v smeri toka nekidanj,ega jamskega potoka, ki Je 
gravitacijsko izoblikoval značilni skalni rov (sl. 11). 
Nadaljnja znač.ilinorst 'I1rhki<voe so njeni sedimenti, sesta:v1jenri iz aki<hrtone 
pasovite ilovli•oe v ta1nini, para:v:tohtonega apnenega grušča, rde6e iL<wioe in 
peska ter avtohtonih sig v krovnini. Ti sedimenti so sprva domala zapolnjevali 
spodnjo ,polovioo skalnega ikanaila v debelini slkor:aij 10 m, v kas.nejš•em razvoju 
pa j!ih je kcJ;pnioa -deLno odpravila in k,ainal ponovino »imotlila«. 
Največ je pasovite ilovice, saj zapolnjuje severni del kanala skoraj 10 m na 
debelo do višine 416 m, do višine 410 m pa je zapolnjevala tudi južni del ka-
22 
R. Gospodarič, O speleogenezi Divaške jame in Trhlovce 
Sl. 11 Ti:'hlovca, 
meandrast 
skalni rov 
je deilno 
zaooln,ien s 
pasovirt:o 
i,1-ovico in 
plastna to 
rdečkasto 
sigo. Foto : 
J. Hajna 
Fig. 11. Trhlovca 
cave, 
meandel"ing 
rocky 
channel is 
partly 
filled by 
laminart:ed 
,Loam and 
bedded 
reddish 
flowstone. 
Photo by 
J. Ha,jna 
19 
nala, a jo je od tod kasneje kapnica odstranila. Na poševno odloženem zasipu 
pasovite ilovice imamo nekaj apnenega grušča, ki je skupaj z rdečo ilovico in 
peskom povezan v 2 do 3 m debelo strnjeno plast. Ta plast deli kanal med 
t. 11 in 12 v spodnje in zgornje nadstropje. 
Nad t . 16 je obravnavana avtohtona plast pokrita s slapom belkaste sige, 
ki dosega in zapira strop kanala na višini 425 m, tu pa obliva tudi ostanke 
neke naj starejše rdečkasto-vijoličaste sige, kakršno smo našli tudi v stenah že 
obravnavanega zunanjega spodmola. 
Sklepamo lahko, da je tod skozi pritekala kapnica in prinašala rdeče ilo-
vice in pesek ter sigo, kasneje pa oboje vertikalno odstranjevala. Podobni pro-
cesi so se odvijali tudi v vhodnem delu Trhlovce pod spodmolom, le da je bilo 
tod korodiranje trajnejše in izrazitejše, saj bi drugače sploh ne bil izdelan 
današnji dostop v fosilni vod/ni kanal te jame. 
Za nadaljnje speleogenetsko razglabljanje velja ponovno zapisati potek 
obravnavane sedimentacije, začenši od današnjih k starejšim procesom: 
23 
20 Acta carsologica XIII, 1984 (198J) 
mehan~ko razpadanje sten v spodmolu Trhlovce, 
- izmenično korodiranje in odlaganje sige v jami, 
- sedimentacija belkaste sige, 
dotok kapnice in vertikalno izpiranje sedimentov, 
sedimentacija rdeče ploščnate sige na rdečo ilovico in pesek, 
odlaganje apnenega grušča v suhi rov, 
odlaganje rjave pasovite ilovice v poplavljenem rovu do višine 416 m, 
erozijska aktivnost jamskega potoka, ki je izoblikoval okrog 20 m 
visok meandrast kanal v etaži med 404 in 425 m. 
Med sedimenti nismo našli flišnih prodnikov, ki jih omenja F. Šušteršič 
(1973). V kompleksu rdeče sige vidni okrogli ,,prodniki« so se pokazali kot pi-
zoliti sige, flišnega izvora pa zna biti le tukajšnja rjava pasovita .ilovica. 
JAMSKI SEDIMENTI IN NJIHOVA STRATIGRAFIJA 
Med sedimenti v Divaški jami vidimo največ različnih sig, manj klastičnih 
naplavin, še manj podornih skal. 
Med kapniki so najbolj vidni svečasti in cipresasti stalagmiti, tanke skorje, 
zavese in prevleke po tleh in stenah, tu in tam tudi stalaktiti na stropu ali 
pod napušči starejše sige. Te belkaste, recentne in holocenske sige je največ 
na podornih skalah v Modrijanovi, Pretnerjevi in Žibernovi dvorani (sl. 12). 
V to generacijo lahko prištevamo tudi ekscentrične helektite, ki obraščajo sta-
rejšo sigo v Hramu in v spodnji Žibernovi dvorani, in koralaste izrastke na 
spodnjih delih kapnikov v Modrijanovi dvorani. 
Oblikovno so v Divaški jami najbolj izrazni kopasti kapniki, rebrasti ste-
bri, plastnati baldahini in več metrov debele skorje sige po tleh. Posamezne 
kope in stebri imajo ponekod čez 5 m premera in merijo 5-15 m v višino. Po-
samezni stalagmiti pa so tudi manjši in tanjši. Rumenkasta, rjavkasta, tudi 
rdečkasta siga teh kapnikov je makroskopsko grobokristalna, sestavljena iz 
različnih plasti, ki medseboj niso trdno sprijete. Plastnatost je posebej dobro 
izražena v kopah Vhodne dvorane in Serpentin. Morfološka in litološka se-
stava te sige priča o počasni, časovno dolgi, večkrat prekinjeni rasti. Najbolj 
očitne so te prekinitve v kopah, ker so med plasti sige odložene do centimeter 
debele lamele rdeče ilovice, ponekod tudi »psevdovarvne« sestave kot na 
primer v Hramu na višini 373 m, krajem Severnega odcepa na 380 m, pri sta-
lagmitu t. 8, na višinah med 360 in 370 m v Serpentinah, na višini 372 m v 
zgornji Žibernovi dvorani in še bi lahko naštevali. Na več mestih je rdeča 
ilovica ohranjena tudi ob stenah kot na primer v Pretnerjevi dvorani (na 
višini 400 m), v Hodniku (390 m) in krajem Žibernove dvorane na višini 
380m. 
Skupno pojavljanje sige in rdeče ilovice v jamah našega krasa ni nekaj 
novega. Takšne sedimente je opisal S. Brodar (1958) iz jame v kamnolomu 
Crni kal in jih relativno datiral v drugi riški stadial ter v riško-wi.irmski in-
terglacial. Objavljeni so primeri plastnate sigove kope z vključki rdeče in 
rjave ilovice iz Dimnic (R. Go spod ari č, 1981, 103) in iz Postojnskega jam-
skega sistema (R. Go spod ari č, 1976), v Križni jami pa je rdeča ilovica 
ujeta med dve plasti sige, ki sta radiometrično datirani za riški (pismeno po-
ročilo in analize D. Ford, 1983). Ker je naš sigov ilovnat kompleks po sestavi 
24 
R. Gospodarič, O speleogenezi Divaške jame in T r·hlovce 21 
Sl. 12 Divaška jama, pobočje med s•podnj,o in zgornjo Žibemovo dvorano. Na 
ilovnatih tleh so asimetrični stoječi, nagnjeni in podrti stalagmiti iz mlaj-
še sige. Foto: P. Habič 
Fig. 12. Divaška jama, the slope between lower and upper Žiberna Hall. On 
lvamy fJ.oor there are assymmetrical, standing, inclined and broken spe-
leothems of younger flowstone. Photo by P. Habič 
in stratigrafski poziciji podoben navedenim primerom, ga imamo za riškega. 
Krovne plasti obravnavanega kompleksa, predvsem njeni stebri in baldahini 
so lahko tudi iz zadnjega interglaciala, celo iz wiirmskih interstadialov. 
Z navedenimi holocenskimi in zgornjepleistocenskimi sigami pa njenih 
generacij v Divaški jami še nismo izčrpali. Pri sklepu Žibernove dvorane smo 
namreč spoznali, da je neka rebrasta kristalna siga pokrita z rjavo pasovito 
25 
·22 Acta carso!ogica XIII, 1934 (1985) 
Sl. 13 Divaška jama, Reša·verjeva dvorana. Na višini 390 m ohranjeno rjavo pa-
sovito ilovico pokrivajo rdeča ilovica in stalagmiti iz mlajše sige. Foto: 
P. Habič 
Fig. 13. Divaška jama, Rešaver Hali!. Brown laminated loam, preserved on the 
altitude of 350 m 1s covered by red loam and speleothems from younger 
flowstone. Photo by P. Habi<č 
26 
R. Gospodarič, o speleogenezi Divaške jame in Trhlovce 23 
ilovico. Tudi krovna sigova plošča v Hramu je glede na rjavo ilovico, o kateri 
bo govor kasneje, v takšni legi, da bi jo lahko imeli za najstarejšo sigo v 
Divaški jami. 
Med klastičnimi sedimenti smo že omenili podorne skale in grušč pod ho-
locensko sigo. Očitno gre za podorne pojave iz zadnjega wilrmskega stadiala, 
ko je zaradi nizkih temperatur prevladovalo mehansko razpadanje tako na 
površju kot v podzemlju. Sem spadajo tudi grušči, razvidni v Vhodni dvorani 
pa tudi v zasutem severnem sklepu Trhlovce. V tej jami pa imamo opraviti 
še z nekim starejšim gruščem, ki je bil odložen pred rdečkasto riško sigo. Ker 
se jasno razlikuje od pasovite ilovice v talnini in sige v krovnini, ga moramo 
upoštevati kot samostojen, klimatsko pogojen avtohtoni sediment srednjega 
pleistocena. 
K fluvialnim naplavinam v jami prištevamo rdečo ilovico in drobni pesek, 
ki po barvi spominjata na terra rosso. Ker je ta naplavina sestavljena tudi 
-,psevdovarvno<<, sklepamo na njen paravtohtoni izvor in na odlaganje v po-
plavnih hladnodobnih razmerah. Ta sklep pa zahteva, da moramo še pred 
tovrstno sedimentacijo v jami računati z nastajanjem terra rosse na površju 
in to ob ustrezni suhi in topli klimi, verjetno v mindel-riškem interglacialu. 
Edine prave, v Divaški jami ohranjene alohtone naplavine so rjave paso-
vite ilovice. V jami jih najprej vidimo pod sigo in rdečo ilovico med 375 in 
390 m v Hramu in Hodniku ter v Severnem odcepu (sl. 13), potem pa še ob 
erozijsko oblikovani, strmi jugozahodni steni med 356 in 362 m v spodnji, ter 
na pobočju in tleh zgornje Žibernove dvorane (sl. 14). Tako se kaže, da je 
ilovica razporejena v horizontu med 356 in 390 m, se pravi, da gre za ostanke 
najmanj 34 m debelega zasipa. Pasovita ilovica ima povsod podobno petrološko 
in sedimentacijsko »psevdovarvno« sestavo. Menjavajo se debelejše in tanjše 
lamele svetlorjavega in rjavega ilovnatega melja. Lamele so položno nagnjene 
v različne smeri, dostikrat tudi nepravilno odebeljene. S približnim izračunom 
in ekstrapoliranjem cenimo, da je v zasipu najmanj 15.000 takih lamel. To do-
kazljivo število »psevdovarv« pomaga oceniti trajanje in hitrost sedimentacije. 
Ce privzamemo, da se je visoka voda vsaj enkrat letno pojavila v suhem rovu 
in pri tem odložila eno 2 mm debelo psevdovarvno, potem je pri 15.000 enotah 
trajala sedimentacija prav toliko let. Da pa je lahko visoka voda odlagala pla-
sti na vedno višji sedimentacijski kup, se je morala njena gladina progresivno 
vedno bolj dvigovati. To pomeni, da se je ali vedno bolj in više zajezevala, 
ali pa, da je časovni razpon sedimentacije daljši, vezan na 5, 10 ali še večletne 
poplave. Temu ustrezno se je sedimentacijska doba lahko raztegnila na 75.000, 
100.000 ali še več let, kar bi po naši presoji nekako ustrezalo dolgemu hlad-
nejšemu obdobju srednjega pleistocena, denimo delu 240.000 let trajajočega 
mindelskega glaciala. 
Ceprav so mnenja o pogojih pasovite sedimentacije v jamah deljena (A. 
Bogli, 1978; P. A. Bul!, 1977; J. Schroeder, 1983), je skupno gle-
danje vendarle to, da je tovrstna sedimentacija v jamah pogojena z visoko 
poplavno vodo v humidni hladni klimi. Psevdovarve ustrezajo nihanju njene 
gladine, pa naj se blatna voda dviguje iz spodnjih kanalov zaradi zajezenega 
odtoka ali pa sezonskega nihanja s pritočne strani. V primeru Divaške jame, 
ko je izvor ilovnatega materiala možen le iz flišnih ponornih območij, se zdi 
27 
24 Acta carsolo,gica XIII, 1984 (1!)8 i) 
Sl. 14 Divaška jama, zgornja Žibernova dvorana. Rjava pasovita ilovica (min-
del ?) v talnini je pokrita s sigo in rdečkasto pasovHo ilovico (riss ?) v 
krovnini, podrobnejši opis v tekstu. Foto: P . Habič 
Fig. 14. Divaška jama, the upper Žiberna Hall. Brown 1aminated loam (Mindel ?) 
in the base is covered by flowstone and reddish laminated loam (Riss?), 
qetailed descrLption in text. Photo by P. Habič 
misel o nihajoči gladini jamske reke z zveznim tokom od ponora do obravna-
vanega podzemlja in skozi njega bolj sprejemljiva. Poznamo namreč primere 
pravtake sedimentacije v bližnjih Škocjanskih jamah, kjer je njeno Tiho jamo 
zalivala visoka voda in odložila pasovito ilovico, seveda v niže ležečem hori-
zontu kot v Divaški jami (R. Go spod ari č, 1984). Znani so primeri iz Po-
stojnskega jamskega sistema, kjer so različno stare pasovite ilovice vidne v 
Podzemeljski Pivki in v Planinski jami (R. Go spod ari č, 1976), povsod v 
tesni zvezi s ponorno oziroma pretočno reko, katere gladina je nihala v obdob-
no poplavljeni coni podzemlja. 
Ali imamo v Divaški jami pod pasovito ilovico še kakšne druge, denimo 
groboklastične naplavine, nismo mogli ugotoviti. Jama je preveč zapolnjena 
z avtohtonimi sedimenti, da bi morebitne takšne naplavine bile dosegljive. 
Kot smo videli pri speleološkem opisu, je zasip pasovitih ilovic med 405 
do 416 m nadmorske višine ohranjen tudi v Trhlovici. Ta zasip se razlikuje od 
onega v Divaški jami ne samo po debelini in više ležečem položaju, ampak 
28 
R. Gospodarič, o speleogenezi Divaške jame in Trhlovce 25 
tudi po sivo-rumeno-rjavi barvi ilovnatega melja, po neenakomerno debelih 
laminah in po bolj prhki sestavi materiala. V Trhlovci gre za časovno krajšo in 
stratigrafsko starejšo sedimentacijo pasovite ilovice. 
PODATKI O SPELEOGENEZI 
V obravnavanem območju Divaškega krasa vidimo znake najstarejšega 
podzemeljskega zakrasevanja v gravitacijskem kanalu Trhlovce. Brez dvoma 
gre za del fosilnega, meandrasto razvitega, 10-15° nagnjenega podzemeljske-
ga kanala med 404 in 425 m nadmorske višine. Ta ozek in relativno kratek, 
danes dostopni del poševnega kanala je težko morfološko vezati z drugimi 
znanimi jamami Divaškega krasa. Na podobni nadmorski višini kot glavni 
rov Trhlovce je rov bližje Vrabčje jame, rovi bolj oddaljenega Maticovega 
spodmola in Jame I v Risniku, pa rovi še bolj oddaljenih Prelušove luknje, 
J!lme na Škrljici in Jame v Sapendolu. Iz primerjave seveda odpade poglavit-
ni rov Divaške jame, saj je izvotljen med 360 in 390 m nadmorske višine. še 
preden ga je neka podzemeljska reka sploh izvotlila, je bila v Trhlovco na-
suta pasovita ilovica (glej tabelo 1). 
V razvoju Divaške jame izhajamo iz predpostavke, da je neka podzemelj-
ska reka, lahko tudi predhodnica današnje Notranjske Reke, erozivno izo-
blikovala nekako 20-30 m visok in okrog 10 m širok ter okrog 10° nagnjen 
podzemeljski kanal, ko je tekla iz severovzhoda proti jugozahodu. že sama 
razsežnost takega rova govori za dolgotrajno, tudi večfazno erozivno izvotlje-
vanje, tudi s pomočjo transportiranega alohtonega materiala. To je bila ena 
izmed prvih, najbolj izrazitih zrelih razvojnih faz divaškega podzemlja, ki ji 
lahko glede na nadmorske višine rovov priključimo še jame okrog Divače 
(Jama v Bukovniku, Jama II in Jama III v Risniku) in Škocjana (Jama na 
Prevali I, Jama na Prevali II, Luknja v Lazu, Roška špilja). Prvi znaki pre-
stavitve aktivne reke v niže ležeče vodne kanale so izraženi v špranjasti po-
globitvi Žibernove dvorane, prvi znaki njene razpadne faze pa so razvidni v 
nanosu pasovite ilovice. 
Tedaj je podzemeljska reka zahajala v svoje prejšnje korito le še z visoko 
vodo, tu dolgo dobo odlagala svoj lebdeči alohtoni tovor, ker je bila iz raz-
ličnih vzrokov zajezena. Njena gladina se je dvigovala najmanj do višine 
390 m, se pravi, da je poplavljala in z ilovico obdajala vso tedanjo jamo in 
njeno VSPbino. Višina 390 m, do koder smo v jami našli odloženo ilovico, 
je najbolj sigurna, ne pa tudi najvišja gladina visoke vode. Ker se je njen 
lebdeči tovor težnostno usedal na vedno višji sedimentacijski kup, lahko do-
mnevamo, da je stvarna gladina episodne visoke vode bila za več metrov 
više iznad danes vidne zgornje meje naplavin, ne pa tudi tako visoko, da bi 
dosegla rov Trhlovce. 
Po odložitvi pasovite ilovice in umiku podzemeljske reke so se v Divaški 
jami uveljavili povsem drugačni speleogenetski procesi. Curki in potoki pre-
nikujoče vode so izmenično odnašali starejše naplavine, nanašali in prenašali 
rdečo ilovico in pesek, pa odlagali plastnato sigo v plošče, pokrove in kope, 
s katerimi so neenakomerno pokrili valovita jamska tla in strme skalne stene. 
Kapnica se je stekala v območja propustnega skalnega dna (V Hramu in Ži-
bernovi dvorani), od tod pa v niže ležeče kanale, ki so tedaj bili aktivni. Prej 
29 
FALE0nAGm-'TNA 
SKALA 
PLEIS'!'CCEN 
1'..VRCPE 
;,.3,.::.0:_u'?nc RELA?:V:i!C Di:..r:211'E Jrl!':E IN SELI!':ENTI 
~· tfif\i~tr~iG.Ei ~r:2c.:-.,:, _:,2 J,',.!·:~ I:l K:~C::Irt JA't::A 11 VL.'KA JAI'".A 
1 
jicoo.ooo • :=;;: C,mc.,., ";:: : :•;;, j~ '"'" .::, ""'7 Vzhodni rov--, 2ahodni rov 250 m ', l Kindel-riss 
Biwa 2 terra rossa na površju 
Fiwa 3 
Emperor 
Cll 
"' 
iz, 
z 
::, 
"' 
"' 
\ ::-ovi pod 340 m 
350.000----;----------,------------------,-----------, 
1 
i{ošava jama 
Mindel 
590.000 
Gi.inz - mindel 
GiillZ 
TABELA l. 
P.onik2.lnice iz flišnega ozemlja/' 
-predhodnice Notranjske Reke pasovi ta ilovica 
siga 
rrod ? 
\Z~ma v 3ukC\'nikJ grušč v Trhlovci 
,,- -ft=t- -
Jama na Prevali 4 
Luknja v Lazu I Ja~a 2 Risnik 
Roška špilja , Jama 3 Risnik 
Divaška ja!na 
etaža 36o-39om 
Prelušova lut:nja 
Jama na Škrljici 
Jama v Sapendolu 
1 
t:aticov spod:u::c,1/ pasovita ilovica 
Jama ~ Risnik I T~::::c: 
\ 404-425 m 
1 VrabčJa jama 
FCSKUS GE0KR0N0LCšKE UVRSTH7E JAI1 Ill SEDI)IEN:rov DIVAŠKEGA .KPJlSA 
Viri: Wiegank,1977; Cooke,1973; Gospodarič, 1981,1984;hihevc,1984 
R. Gospodarič, O speleogenezi Divaške jame in Trhlovce 27 
enakomerno zapolnjen poglavitni rov je bil ponekod delno izpraznjen, povsod 
pa na novo zapolnjen s paravtohtonimi sedimenti. To dogajanje, uvrščeno v 
riški glacial, pa se je v riško-wilrmski interglacial nadaljevalo tako, da je pre-
vladala kemična sedimentacija. Tedaj so verjetno nastajali pokončni stebri in 
stalagmiti, debele zavese, slapovi in baldahini tretje generacije sige. Podobni 
procesi so se razvijali tudi v Trhlovci. 
Zaradi klimatskih nihanj v naslednjem, wilrmskem glacialu, je v rov do-
tekalo enkrat manj, drugikrat več nasičene kapnice. Njen destrukcijski učinek 
je viden v odplaknjenih naplavinah, v posedenih sigovih tleh in v podrtih 
kapnikih ter v podornih skalah, akumulacijski pa v novih sigah. Ti procesi 
staranja in obnavljanja obravnavanega podzemlja so bili izraziti tudi v holo-
cenu, opazni pa so še danes. V wilrmskem glacialu je bil izoblikovan tudi da-
našnji korozijsko udorni vhod v Divaško jamo. 
SKLEPNE UGOTOVITVE IN PROBLEMI 
Divaška jama in Trhlovca sta bili doslej v speleološko-znanstvenem po-
gledu malo študirani. Ceprav lahko dostopni, sta bili v senci speleološko bolj 
atraktivnih Kačne jame in Škocjanske jame. Z dvoletnimi, večkrat prekinje-
nimi speleogeološkimi raziskavami obeh jam smo dobili natančnejše načrte 
dostopnega podzemlja in zbrali mnogo geološko- morfoloških in sedimento-
loških podatkov, z njihovo obdelavo pa sklepali o načinu, intenzivnosti in ča­
sovnem zaporedju zakrasevanja v vadozni coni Divaškega krasa. Spoznali smo 
nekaj ključnih elementov speleogeneze, ki bodo v bodoče morebiti pomagali 
razvozljati ,azvoj ponornega sistema Notranjske Reke v kvartarju. 
Lokalni pomen presega ugotovitev, da je Divaška jama fosilni, 700 m 
dolgo podzemeljski kanal, erozivno izdolbljen v poševni etaži z nagnjenim 
dnom (od 390 m na 350 m) in stropom (od 410 m do 380 m). V teh višinah ne 
poznamo rovov niti v bližnji Kačni jami, niti v bolj oddaljeni škocjanski jami, 
pač pa znajo biti njeni ekvivalentni fosilni rovi v Jami 1 na Prevali, Jami 2 
na Prevali in v zgornjem rovu Vilenice, ki je od Divaške jame oddaljena 
3 km proti zahodu. Malo je v Divaškem krasu tudi jam, ki bi bile po obliki 
in višini (med 400-425 m) podobne fosilnemu kanalu Trhlovce. 
Ker je današnje kraško površje tja proti Škocjanu marsikje nižje od ka-
nala Trhlovce, dna številnih vrtač, dolov in udornic pa segajo tudi niže od 
etaže Divaške jame, moramo računati, da so mnogo fosilne votline že denudi-
rane in porušene ter seveda lahko tudi še neodkrite. V obeh primerih imamo 
opraviti z ostanki poševnih podzemeljskih kanalov, katerih stropovje je bilo v 
obdobju njunega aktivnega izvotljevanja za več desetin metrov debelejše od 
današnjega. Pri nadaljnjem preučevanju speleogeneze ponornega območja No-
tranjske Reke v kvartarju bo treba povezati zapleten geomorfološki razvoj 
površja z razvojem podzemlja, zlasti sedimentacijo fluvialnih alohtonih na-
plavin v jamah, ki nam poleg morfoloških tudi odražajo paleohidrološke 
razmere. 
Pomembna se kaže ugotovitev, da je bila Divaška jama najmanj 30 m na 
debelo zasuta z različnimi sedimenti. Izstopajo predvsem pasovite ilovice, »rde-
či kompleks« sedimentov in več generacij sig. Z njihovo analizo smo sklepali 
na pogoje in stratigrafsko zaporedje sedimentacije ter na relativno geokro-
31 
28 Acta carsologica XIII, 1984 (1985) 
nološko uvrstitev v klimatska obdobja srednjega in zgornjega kvartarja ozi-
roma v slab milijon let trajajoči pleistocen. 
Kot vrhnji sedimenti so v Divaški jami in Trhlovci najlaže geokronološko 
opredeljive holocenske in poznoglacialne sige. Pri starostni opredelitvi 4. in 
3. generacije sig pa smo že v zadregi ali jih naj uvrstimo v interstadiale wilr-
ma ali že v riškowilrmski interglacial. Te sige namreč še niso radiometrično 
datirane, odsotnost alohtonih naplavin med njimi pa tudi preprečuje usklaje-
vanje s klimatskimi obdobji zgornjega kvartarja. Razen podornih kupov iz 
zadnjega wilrmskega stadiala, pa manjkajo med temi sigami tudi starejši 
hladnodobni grušči. Poseben stratigrafski problem predstavljajo sedimenti 
takoimenovanega »rdečega kompleksa«, drobno la:r.ninirane rdeče ilovice in 
peski ter rdečkaste sige. Po naši presoji odraža ta kompleks spremenljive 
klimatske razmere riškega glaciala, ker menimo, da je rdeča ilovica v jamo 
prinešena terra rossa, ki je mogla na površju nastajati v predhodnem mindel-
riškem interglacialu. Geokronološko uvrstitev utemeljujemo predvsem z dejst-
vom, da imamo podobne stratigrafsko in petrografsko menjavajoče se sedi-
mente tudi v drugih jamah matičnega Krasa (v Dimnicah, v Crnem kalu) in 
Notranjskega krasa, katerih sige so v primeru Križne jame radiometrično, dru-
god pa relativno datirane za riške. Domnevana datacija potrebuje seveda teht-
nejše dokaze kot smo jih mogli navesti, saj ne vemo, v katere oddelke nave-
denega glaciala oziroma interglaciala jih naj uvrstimo. Za trdno velja le 
ugotovitev, da so obravnavani sedimenti stratigrafsko mlajši od pasovite 
ilovice v njihovi talnini. 
Dolgotrajno sedimentacijo pasovite ilovice v Divaški jami smo uvrstili v 
mindelski, ono v Trhlovci v gilnški glacial predvsem zaradi njune specifične 
psevdovarvne sestave. Ta datacija se najbolj razlikuje od dosedanjih oprede-
litev takih bazalnih sedimentov, ki so jih v jamah vedno znova odkrivali v 
talnini gruščnatih, sigovih in rdeče ilovnati plasti (F. O s o 1 e, 1968, S. B r o-
da r, 1952), in uvrščali v mindel-riški interglacial. Pričakujemo, da bodo za-
stavljene paleomagnetne analize prinesle bolj zanesljive podatke o geološki 
starosti teh obilnih in značilnih sedimentov. Pri tem bodo verjetno tudi bolj 
zanesljivo določena obdobja erozivnega izvotljevanja skalnih rovov Divaške 
jame in Trhlovce, ki zanje menimo, da so kromerijske oziroma predgilnške 
starosti. 
32 
R. Gospodarič, o speleogenezi Divaške jame in Trl,lovce 29 
LITERATURA 
B er tare 11 i, L. V., E. B o e g a n, 1926: Duemilla Grotte, Milano. 
B 6 g 1 i, A., 1978: Karsthydrographie und physische Spelaologie. Springer Verlag, 
278, Berlin, Heidelberg, New York. 
Brodar, S., 1952: Prispevek k stratigrafiji kraških jam Pivške kotline, posebej 
Parske golobine. Geogr. vestnik, 24, 43-76, Ljubljana. 
Brodar, S., 1958: črni kal, nova paleolitska postaja v Slovenskem primorju. Raz-
prave 4. razr. SAZU, 4, 271-363, Ljubljana. 
B u 11, P. A., 1977: Lamination or varves? Processes and mechanism of fine-grai-
ned sediments deposition in caves. Proc. 7th Int. Speleol. Cong. Sheffield, 
86-98. 
C o o k e, H. B. S., 1973: Pleistocene Chronology: Long or Short? Quaternary Re-
search, 3, 206-220, Academic Press, New York. 
Gam s, I., 1974: Kras, zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Slov. matica, 
9-35?, Ljubljana. 
Go spod ari č, R., 1976: Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem 
v kvartarju. Acta carsologica SAZU, 7, 8-135, Ljubljana. 
G o s p od ari č, R., 1981: Generacije sig v klasičnem krasu Slovenije. Acta car-
sologica, 9, 87-110, Ljubljana. 
Go s podari č, R., 1984: Jamski sedimenti in speleogeneza škocjanskih jam, 
Acta carsologica SAZU, 12 (1983), 27-48, Ljubljana. 
G o s p o d a r i č, R., 1985: Age and Development of Collapse Dolines above the 
Cave Systems, the examples form Classical Karst of Slovenia (NW Yugosla-
via). Annales de la Soc. Geol. Belg., 108, 113-116, Liege. 
Habič, P., 1972: Divaški kras in škocjanske jame. Ekskurzije, 6. kong. spel. Jug. 
(Sežana, Lipica), 26-33, Postojna. 
Habič, P., 1984: Jamska nadstropja v NW delu Dinarskega krasa. Deveti jug, 
spel. kongres, Zbornik predavanja, 231-236, Zagreb. 
Habič, P., R. Go spod ari č, I. Kenda, A. Kranjc, 1975: Osnovna spe-
leološka karta Slovenije, 2. nadaljevanje. Naše jame, 17, 151-171, Ljubljana. 
Jean ne 1, R., E. G. Rac ovit za, 1918: Enumerations des grottes visitees 
(1913-1917). Biospeologia, 39, Arch. de Zoologie exper. et gener., 57, 203-470, 
Paris. 
K o go v še k, J., 1984: Vertikalno prenikanje vode na Matičnem krasu v primer-
javi s prenikanjem v Planinski jami. Deveti jug. spel. kongres. Zbornik pre-
davanja, 323-328, Zagreb. 
K r a u s, F., 1894: Hohlenkunde. Verlag C. Gerold's Sohn, 1-308, Wien. 
Leben, F., 1979: The First Adriatic Neolithic in Slovenia. Archaeologia Iugosl., 
17, 3-5, Beograd. 
M a r t e 1, E. A., 1984: Les Abimes. Libr. Ch. Delgrave, 1-578, Paris. 
M i c h 1 e r, I., A. še r k o, 1952: Postojnska jama in druge zanimivosti krasa, 
1-166, Ljubljana. 
Mihe v c, A., 1984: Nova spoznanja o Kačni jami. Naše jame, 26, 11-19, Ljub-
ljana. 
O s o 1 e, F., 1968: Jamski sedimenti notranjsko-primorskega krasa kot posledica 
pleistocenskih klimatskih nihanj. Prvi kolokvij o geologiji Dinaridov, l. del, 
197-2vl, Ljubljana. 
P utic k, W., 1889: Die Kronprinz Rudolf-Grotte im Ki.istenlande. Mitt. Geogr. 
Gess., 32, 74-79, Wien. 
S c h r o e d er, J., D. C. Ford, 1983: Clastic sediments in Castlequard Cave, Co-
lumbia Icefields, Alberta, Canada. Arctic and Alpine Research, 15/4, 451-461, 
Univ. of Colorado, Boulder. 
šušte r š i č, F., 1973: Med Škocjanom in Labodnico. Proteus, 35 (5-7), 212-215, 
239, 281-287, 320-322, Ljubljana. 
W i ega n k, F., 1977: Palaomagnetische Datierung und Korrelation palaoklimati-
scher Ereignisse des Mittel- und Jungpleistozans. Z. geol. Wiss. 5, 705-715, 
Berlin. 
ž i b er na, J., 1981: Divaški prag. Svet KS Divača, 1-204, Ljubljana. 
33 
30 Acta carsologica XIII, 1984 (1985) 
ON THE SPELEOGENESIS OF DIV AšKA JAMA AND TRHLOVCA CAVE 
Summary 
In the ponor region of Notranjska Reka (Timavo) the biggest sinking stream 
on classical Karst, ponor cave škocjanske jame (6.000 m), through-flow Kačna 
jama (8.000 ml and a lot of other karst caverns are known. Among the fossil ones 
Divaška jama with 'its spacious channels 410-350 m above the sea level is inte-
resting, The channels lie almost 200 m above the underground streams of Divača 
karst. 
The previous literature (W. Putick, 1889; E. A. Martel, 1894; F. Kraus, 1894; R. 
Jeiinnel and E. Racovitza, 1918; L. V. Bertarelli and E. Boegan, 1926; I. Michler and 
A. Šerko, 1952; P. Habič, 1972, 1984; F. Šušteršič, 1973; I. Gams, 1974; P. Habič, R. 
Gospodarič, I. Kenda and A. Kranjc, 1975; J. Žiberna, 1981; R. Gospodarič, 1984; J. 
Kogovšek, 1984; A. Mihevc, 1984) describes speleological and morphological pro-
perties but is less occupied by speleogenetical problems of Divaška jama. On the 
base of new survey of this cave (Fig. 1), 707,5 m long, 75,12 m deep and by speleo-
geological study we gathered a lot of new data for geochronological interpretation 
of speleogene~ic processes. Divaška jama and Trhlovca are built in the layers of 
Turonian Iimestone (Fig. 2) composing a part of Trieste - Komen anticlinory. The 
accessible galleries are lying transversely to beds and are inclined together with 
them for 15-20° southwestwards. Up to the half the galleries are filled by sedi-
ment different flowstones and fluvial sediments too (Fig. 3, 4, 5, 6, 7, m and 9}. 
Even the neighbour, smaller cave Trhlovca contains different sediments (Fig. 10 
and 11). By the method of relative stratigraphy we inferred the processes of exca-
vation and filling up of Divaška jama and Trhlovca and we tried to geochronolo-
gically define them comparing them to Škocjanske jame and Kačna jama (Table 1). 
The ~tatement, overpassing the local meaning is, that Divaška jama is fossil, 
700 m long remain of the underground channel, excavated by erosion in slantini:; 
level with inclined bottom (from 390 to 350 m) and roof (from 410 to 380 m). In 
this altiiturle we do not know any gallery neither in neighbour Kačna jama nor 
in more distant Škocjanske jame, but the equivalent fossil galleries could be in 
the caves Jama na Prevali and in upper parts of Vilenica, which is 3 km distant 
from Divaška jama westwards. There are few caves in Divača karst which res-
semble after form and altitude (between 400-425 m) to fossil gallery of Trhlovca. 
As the actual karst surface towards Škocjan is on many parts lower than Trhlovca 
passages, while the bottoms of several dolines and collapse dolines reach even 
lower than is Divaška jama level we have to state that several fossil caverns were 
denuded and collapsed but obviously not yet are they discovered. In both caves 
there are the remains of inclined underground channels, their roof being in the 
period of their active excavative for more ten metres thicker than the actual. 
Importan~ seems the inference that Divaška jama was at least 30 m thickly 
filled up by different sediments and several flowstone generations. Fram the 
analyses we inferred to conditions and stratigraphic succession of sedimentology 
as well as the geochronological phase in climatic period of Middle and upper 
Quaternary. The top sediments in Divaška jama and Trhlovca which are Holocene 
and Postglacial calcite formations are the easiest to be gechronologically defined 
(Fig. 12). While inferring the age definition of 4th and 3rd flowstone generations 
we are embarassed either to put them into interestadial Wiirm or into Riss Wiirm 
interglacial already. Name1y these flowstones were not yet radiometrically dated, 
the absence of allothonous sediments among them prevents the accordance with 
climatic periods of the Upper Quaternary. Apart from boulders from the last Wi.irm 
stadia,l there are missed among these flowstones cold climate older gravels. Spe-
cial stratigraphic problem is presented by the sediments of so-called »red com-
plex«, thinly laminated red loams and reddish flowstone. After our opinion this 
complex reflects changeable climatic conditions of Riss glacial as we suppose th<it 
the red 1oam was brought into the cave from the surface. Terra rossa could originate 
on the surface in the previous Mindel - Riss interglacial. Geochronological arran-
gement is based mostly on the fact that we have similar stratigraphic and p<>tro-
graphic conditions of changing sediments in other caves of classical Karst (Dim-
34 
PALEOJ'I.AG.WETIC 
SCALE 
Biwa 1 
PLEISTOCE!.E 
OF EUROPE 
125.ooo 
Rise 
!{ADIC.htTRIC b.GE RELATIVE AGE OF CAVES AllD SEDil:IEIITS 
1 ~r ~ti~~i}:~ +----------------~---------! 
ŠKOCJANSKE JAME IN KAČIIA JAMA DIVAŠKA JAMA 
Notranjska Reka flowstoTle 1 flowstoue 
Hankejev ka.ual rubble rubble 
250. lollll flowstone 8kocjansKi kanal flowstone 190. sand, gravel rubble 
Tominčeva jama lou, 
300 m flowstoue flovstoue Peščeni rov 
200. loall 
U/Th~-c--=: 
"red com.plex" 
fbedded flowstoue 
/ loam and sand 
U/Th:~-=:J ESR L laminated loaa 
200.000 ~--+-------"'r_===--~-~, --+----------------~--------J 
flowstone 
i Miudel - Risa 
Biwa 2 W¾;;?~ 
Černigcva jama -4- Tiha jaJia 
330 m -~ 3lo • 
Vzhodr..i rov - • Zahodni rov 
250 • 
Biwa 3 
0/~ 
/////:jj 
~, 
:, 
... 
<I 
terra rossa on the surface 
Košava jama 
chanuels under 
34-o „ 
1 
350.000 ---1---------+-----------------.:-----------l 
1 
Mindel 
ainking rivers from the flyah 
area - paleo ~otranjaka Reka 
rama v Bukovuiku 
1 la.minated 
.flowstone 't 
gravel ·, 
rubble in the 
Trhlovca es.ve 
590.000 ----+--------f---------+---------+--------~ 
GU.Uz - Mindel 
Jama na Prevali 
Jama na 1-'revali 
Lu:tnj a v .L.,8.ZU 
Roška špilja 
Jama 2 Risnik 
Jama 3 Risnik: 
Divaška jaAa 
36o-39o • 
750.000 ___ +---------+-------f--f---------+-----------I 
900.000 
Table l. 
Prel ušova 1 uknj a 
Jama na Škrljici 
Jama v Sapeudolu 
Maticev spodmol 
Jama 1 Risnik 
la.m.inated loB.I 
gravel? 
Trhlovca Cs.ve 
4o4 -425 m 
Vrabčja jama 
SUPPOSED GEOCilRONOLOGY OF CAVES A!iD SEDII\ENTS OF DIVAČA KAR.lir 
Lit.: ~iegank,1977; Cooke,1973; Gospodarič, 1981,1984; Miheve,1984 
32 Acta carsologica XIII, 1984 (1985) 
nice, Crni Kal) and of Notranjsko karst, where the flowstones were in the case of 
Križna jama radiometrically, and elsewhere relatively dated as being of Riss age. 
Long li>sted sedimentation of laminated loam in Divaška jama was arranged 
to Mindel, while this in Trhlovca to Gi.inz glacial mostly beacuse of their specific 
pseudov>irve composition (Bogli, 1978; Bull, 1977; Schroeder, Ford, 1983). This da-
tation the most deviates from the previous definitions of such basal sediments 
which were always again discovered below the rubble, flowstone and red loam 
Iayers (F. Osole, 1968; S. Brodar, 1952) and were distributed to Mindel - Riss inter-
glacial. 
36 
Sl.1 
!} 
TRHLOVCA 
ŽIBERNOVA DVORANA 
Divaška jama, tloris in naris ter nekater<i prečni prerezi 
1 - podorne skale 
2 - siga, holocenske in poznoglacialne generacije 
3 - siga, pleistocenske generacije 
4 - rdeča siga in ilovica, riJSs 
5 - paisovita ilovica, mindel? (Divaška jaima), giinz? (T,rh'lovca) 
6 - skladi turonijskega apnenca in prelomi 
Fig. l. 
PR.ETNERJEVA DVORANA 
. '- '>-- '>--../'# DIVAŠKA JAMA 
/ meritve- survey: IZRK Postojna 1984 
' . SEVERNI načrt-~~p: l. Kenda ·-
, ;N ODCEP geolog1Ja : R. Gospodaric 
~~ rx,,i "fvy-~ 
' l i 
~ 
~ 
MODRIJANOVAi 
DVORANA;Jj;! 
: 14 
;r~ 
MODRIJANOVA DVORANA 
Hodnik 
Divaška jama, ground-plan, longitudinal section with some cross secUons 
1 - bD'llLder bloelks 
2 - flowstone, Holocene and Late glacial generations 
3 - flowstone, Pleistocene generations 
4 - red flowstone and 10am, Riss 
5 - laminated loam, Mindel? (Dtvaška jama), Gunz? (Trhlovca) 
6 - beds of Turonian limestone and faults 
G 
VHOD 
ENTRANCE 
1 
2 
3 
,.,. .. _, 4 
tF~~ 5 
16-/4§ 6 
77m 
350m 
\ 
J 
I 
/ 
/ 
/ 
/ 
I 
c( 
~\ 
\. -----------._..._ 
' 
\ 
01 
:1 
/ 
/ 
I 
1 
// -----
I 
/ /-----
/ / 
I 
/ 
/ 
/ / 
/ / 
00/ / 
"I I 
•o / '?, / ·~ ..,">, / 
~/ / oo/ / 
te / ..,/ 
,i / /11 
/ / // ,§)/ 
/ / / ci;;-0 - / / / / ~ -- / / / / , 
,'---✓ // / / / 
..... -- / /