VOLITVE V NACIONALNI SVET SLOVENSKE NARODNE 
MANJŠINE 2018 

Volitve v Nacionalni svet slovenske narodne manjšine so zelo pomemben dogodek za Slovence v Srbiji, ker se z njim odloca o novem svetu, ki bo naslednja štiri leta zastopal interese Slovencev na tem obmocju. Nacionalni svet slovenske narodne manjšine je najvišje predstavniško telo Slovencev v Republiki Srbiji, ki zastopa interese slovenske manjšine in predstavlja slovensko narodno manjšino na podrocju izobraževanja, kulture, obvešcanja in uradne rabe jezika, sodeluje v procesih odlocanja in sodeluje z ustreznimi ustanovami z vsakega posameznega podrocja. Nacionalni svet slovenske narodne manjšine je partner in svetovalno telo državne oblasti, njegovi predstavniki pa sodelujejo pri odlocanju o vprašanjih, ki so pomembna za uveljavljanje pravic in posebnosti slovenske narodne manjšine. 
To leto so volitve za clane nacionalnih svetov narodnih manjšin potekale 4. novembra 2018. Slovenci smo glasovali za eno volilno listo „Slovenci zajedno -Slovenci skupaj“, ki jo je predložilo Društvo Sava. Nosilec liste je aktualni predsednik Nacionalnega sveta in Društva Sava gospod Saša Verbic. Ostali kandidati za clane Nacionalnega sveta so bili: Anica Sabo, Aurena Dinic, Biljana Milenkovic – Vukovic, Dino Dolnicar, Dragomir Zupanc, Đorde Veselinov, Elza Ajdukovic, Ivica Gruden, Jadranka Bugarinov, Josip Veber, Maja Đukanovic, Marija Vauda Pilipovic, Milena Spremo in Saša Radic. Koncni rezultati volitev, na katerih so Slovenci v Srbiji podprli listo „Slovenci zajedno -Slovenci skupaj“, so bili objavljeni 8. novembra 2018 . 
Nacionalni Svet slovenske narodne manjšine glede na število pripadnikov slovenske narodne manjšine ob zadnjem popisu šteje 15 clanov. Konstitutivna seja novega sklica Nacionalnega sveta je potekala 24. 11. 2018. Na njej so bili podeljeni štiriletni mandati izvoljenim clanom Nacionalnega sveta. Po zakljucku konstitutivne seje je Nacionalni svet nadaljeval s prvo redno sejo novega sklica. Dnevni red je predstavljala 1 kljucna tocka, in sicer volitve predsednika Nacionalnega sveta, mandat 2018­2022. Tajne volitve je izvedla volilna komisija, ki so jo sestavljali Elza Ajdukovic, predsednica, in Josip Veber ter Dino Dolnicar, clana. Predlagan je bil en kandidat, Saša Verbic, ki je po rezultatih glasovanja: 15 glasov »za« / 0 glasov »proti« postal ponovno izvoljeni predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji. 
Ob tej priložnosti iskreno cestitamo predsedniku Verbicu in clanom slovenskega Nacionalnega sveta ter jim želimo veliko uspehov skozi vsa 4 leta. 
Ivana Mandic in Tanja Tomazin 




Blejski strateški forum (BSF) vsako leto združuje najvišje uradnike, poslovneže in strateške partnerje iz poslovnega sektorja Republike Slovenije in drugih držav. BSF predstavlja enega od najpomembnejših ekonomsko-politicnih dogodkov v regiji jugovzhodne Evrope. Letos ga je obiskalo 1200 udeležencev iz 80-ih razlicnih držav, v okviru foruma je potekalo 27 okroglih miz z vec kot 180-imi govorci, dogodek pa je podprlo kar 99 partnerjev in pokroviteljev. V cast nam je, da smo lahko na lastni koži izkusiti njegovo velicino. 
Na povabilo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sta Saša Verbic, predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji, in Aurena Dinic, clanica in predstavnica Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, prisostvovala panelu „Diaspora kot most v sodobnih mednarodnih odnosih“, na katerem se je razpravljalo o pomembnosti diaspore za Slovenijo, o modernih nacinih vkljucevanja diaspor v aktivnosti za ohranjanje kulturološke in jezikovne identitete kot tudi o izzivih, ki jih prinaša odnos med državami in njihovimi diasporami, ter možnostih, kako jih preseci. Panel je z uvodnimi besedami o pomenu slovenske diaspore za Slovenijo pricel minister v odhodu Gorazd Žmavc. Nato so besedo prevzeli govorci z razlicnih krajev sveta, ki so predstavili primere dobre prakse negovanja odnosov z diasporo v drugih državah. Enega od primerov je navedel 

SLOVENSKA SKupNOST Iz SRbIJE NA 
bLEJSKEM STRATEŠKEM fORuMu 


grški namestnik ministra za zunanje zadeve Terens Spenser Nikolaos Quick, in sicer, da je bilo do tega dne organiziranih vec kot 60.000 potovanj v Grcijo za mlade iz njihove diaspore, v cilju njihovega spoznavanja z državo, iz katere izvirajo. Dr. Zvone Žigon iz Urada Republike Slovenije je govoril o projektih in programih, ki jih Slovenija organizira za svojo diasporo, kot so šole jezika, projekti za spodbujanje aktivizma mladih v sosednih državah Republike Slovenije in novi pristopi k ohranjanju slovenskega jezika – kakršen je spletni tecaj. Govorci so opozorili, da je eden od velikih izzivov Republike Slovenije „beg možganov“ oziroma odhod velikega števila visoko kvalificirane delovne sile, predvsem mlajših prebivalcev. 
Glavni sklep panela je, da je bilo narejeno mnogo dobrega glede odnosa Slovenije in diaspore, cemur smo prica tudi danes. Seveda pa obstaja še mnogo prostora za napredek. Slovenija se veliko uci skozi izkušnje drugih držav. O tem prica tudi drža kandidata za novega ministra Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Cesnika, ki smo ga imeli možnost poslušati. Veseli nas, da so izhodišca potencialnega novega vodje Urada glede vprašanja poglabljanja in krepljenja odnosov z diasporo in še vecje pozornosti na zahodni Balkan pozitivna. Veselimo se let, ki prihajajo, in možnosti, da naš odnos z deželo, iz katere izviramo, postane še bolj pristen, da bi slovensko identiteto, kulturo in jezik ohranili za prihodnje rodove. 
Vec o konferenci si poglejte na: bledstrategicforum.org Aurena Dinic 
VpIS V pOSEbNI IMENIK 
Vpis v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine v Srbiji 
Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin iz leta 2009 je omogocil vpis v posebne volilne imenike narodnih manjšin v Srbiji. Obrazec za vpis lahko prevzamete na spletnih straneh Nacionalnega sveta in Društva Sava. 
Na osnovi Zakona o varovanju osebnih podatkov, ki velja od 1. 1. 2009, je za vpis v posebni volilni imenik potrebno izpolnjeni zahtevek za vpis osebno dostaviti pristojni obcinski upravi, kjer imate prijavljeno prebivališce – ob predložitvi osebne izkaznice. Zakon tudi dopušca, da izpolnjen zahtevek skupaj s fotokopijo osebne izkaznice pošljete priporoceno na naslov vaše pristojne obcinske uprave. Pristojna obcinska uprava bo na vaš naslov v 15 dneh poslala Odlocbo 

o vpisu v posebni volilni imenik. Vpis v posebni volilni imenik je oprošcen placila administrativnih stroškov. 
Z vpisom v posebni volilni imenik se ne izgubijo druge volilne pravice. 
Z Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine se pridobi pravica do udeležbe na neposrednih volitvah Slovenskega nacionalnega sveta, ki so vsaka štiri leta. 





DNEVI SLOVENSKEgA fILMA (11-14.12.2018) 

Manifestacija Dnevi slovenskega filma se letos organizira cetrtic, in sicer v Jugoslovanski kinoteki. Prvega dne je predvajana digitalizirana verzija prvega slovenskega igranega filma Na svoji zemlji, posnetega l. 1948, v režiji Franceta Štiglica. V tem filmu je kot kamerman sodeloval Ivo Belec, ki je od samih zacetkov sodeloval v razvoju slovenskega filma in televizije. V njegovo cast je odprta tudi razstava njegovih filmskih slik, katere številni filmski ustvarjalci, teoretiki, zgodovinarji in drugi strokovnjaki danes prepoznajo kot neprecenljivo filmsko izrocilo. 

Svecane otvoritve so se udeležile številne znane osebnosti srbske in slovenske kulturno-umetniške scene. Prisotne je nagovoril tudi predsednik Državnega parlamenta Republike Slovenije gospod Dejan Židan. Revijo filmov sta s svojo prisotnostjo pocastili tudi Živa Emeršic, glavna in odgovorna urednica Kulturno­umetniškega programa RTV Slovenija, Nataša Bucar, direktorica Filmskega centra Slovenije, v posebno cast pa nam je bil obisk Amirja Muratovic, režiserja letošnje filmske uspešnice: Cankar. Ta film, zmagovalec Festivala slovenskega filma v Portorožu, je posvecen znamenitemu slovenskemu književniku in narodnemu tribunu Ivanu Cankarju, istega dne pa premierno predvajan tudi v Ljubljani na RTV Slovenija, saj je ravno na ta dan, 11.12.2018, obeležena 100 obletnica njegove smrti . V filmu je predstavljen sodoben pogled na življenje in ustvarjanje tega pisatelja, zacetnika moderne književnosti in duhovnega smerokaza v prehodnih casih med dvema stoletjema, v casu propada ene in nastanka nove države. 





Cankarjevo leto v beogradu 
Dve predavanji prof. dr. Mateje Pezdirc Bartol 
»Stvar je najvecja hudobija, kar sem jih doslej napisal.« 
Na Lektoratu za slovenski jezik na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu smo v sodelovanju s Centrom za slovenšcino kot drugi in tuji jezik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, priceli z obeležitvijo Svetovnih dni Ivana Cankarja. Izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol je 27. novembra v prostorih Lektorata študentom višjih letnikov in zainteresiranim clanom Društva Savaz nadvse zanimivim predavanjem predstavila Cankarjevo dramatiko. Profesorica Pezdirc Bartol z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je na predavanju, ki ga je naslovila s Cankarjevim stavkom »Stvar je najvecja hudobija, kar sem jih doslej napisal.« govorila o Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski in inovativnosti dramske forme. 
Plakat za to zanimivo predavanje je oblikovala dr. Tanja Tomazin, lektorica za slovenski jezik za Filološki fakulteti v Beogradu. 



»Kadar pišem dramo, je oder pred mojimi ocmi« 

V sredo, 28. novembra, je v prostorih Društva Slovencev Sava številnim zbranimprof. dr. Mateja Pezdirc Bartolnavdihnjeno govorila o univerzalnosti in aktualnosti Cankarjeve dramatike, v okviru predavanja, ki ga je naslovila »Kadar pišem dramo, je oder pred mojimi ocmi«. Prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol je številne poslušalce zares navdušila s svojim predavanjem, v okviru katerega je predstavila Cankarjevo ustvarjanje na zelo zanimiv nacin. 

Cankarjevo leto se je v Beogradu sicer zacelo že aprila, s premiero Kralja na Betajnovi ob 70. obletnici Jugoslovenskega dramskega pozorišta, ki je l. 1948 slavnostno zacelo z delom ravno s to Cankarjevo uspešnico. Maja Đukanovic 




Mednarodna študentska konferenca Cankar i(n) mi 

V soboto in nedeljo, 8. in 9. decembra 2018, je na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu potekala mednarodna študentska konferenca Cankar i(n) mi. 
Obiskovalciso se imeli priložnost udeležiti predstavitev, ki so potekale v prostorih lektorata slovenistike Filološke fakultete. Zbralo se je 30 študentov iz petih evropskih držav – Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Poljske in Nemcije, kar kaže na razsežnost idej ter pomembnost tega pisatelja. Udeleženci smo govorili o jezikovnih vidikih Cankarjeve ustvarjalnosti, o težkih izzivih pri prevajanju, tudi o zgodovinskem kontekstu, v katerem se je pojavilo in razvilo njegovo politicno in književno udejstvovanje. 
V soboto smo se družili v prostorih Nacionalnega sveta slovenskega narodne manjšine. Zahvaljujemo se za to možnost in podporo. V nedeljo pa nam je dr. Jelena Kovacevic predstavila zgodovino Jugoslovanskega dramskega gledališca in vplive slovenskih umetnikov pri razvoju te institucije. 



znameniti Slovenci v beogradu 4 

Razstava Znameniti Slovenci v Beogradu 4 je nadaljevanje do sedaj zelo uspešno realiziranih razstav, v katerih sta prikazana življenje in delo beograjskih Slovencev. Slovenci, ki v Srbiji in v Beogradu živijo neprenehoma že skoraj dve stoletji so pomembno prispevali k razvoju Srbije in k njeni modernizaciji, v širokem spektrumu poklicev, od zdravnikov, igralcev, skladateljev, kiparjev, prek državnih uslužbencev, politikov, podjetnikov, do rudarjev ali obrtnikov. 

Z uresnicitvijo tega projekta Društva Sava, ki so ga podprli Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Nacionalni svet slovenske narodnostne manjšine in Društvo Sava, se še enkrat spominjamo ne le v javnosti dobro znanih osebnosti, temvec tudi tistih, ki so morda danes iz razlicnih razlogov zanemarjene in pozabljene. Z zbiranjem življenjepisnih podatkov in z njihovo ustvarjalno razlago prispevamo h kulturi spomina kakor znotraj slovenske manjšine, tako tudi v širši družbi. 
Na razstavi, ki jo je v Društvu Slovencev v Beogradu, 13. junija 2018 odprl g. Igor Stepancic, so na dvanjstih posterjih (kolažih) prikazani: doktor kirurgije, sanitetni major Štefan Nedok, prvi šef Internega oddelka Beograjske vojne bolnišnice, nacelnik saniteta divizije in korpusa srbske vojske. Sodi med enega izmed ustanoviteljev sanitetne službe srbske vojske. Boštjan Roš – v Srbiji znan kot Sebastijan – gradbeni inženir, državni svetovalec za gradnjo, lastnik gradbenega podjetja za gradnjo železniških prog, poti in mostov ter kamnolomov. Prvi je v Srbiji uporabil cement kot gradbeni material, za gradnjo mosta prek Kolubare pri Valjevu. Bil je eden izmed ustanoviteljev Društva za polepševanje beograjske obcine Vracar. Sebastijan Roš in njegova soproga sta pokopana v porti samostana Rakovica; Gvidon Gulic, strojni inženir, najvecji jugoslovanski strokovnjak za parne kotle, avtor 17 knjig in prirocnikov, izumitelj in nacelnik v Ministrstvu za gradbeništvo Kraljevine Jugoslavije; Albin Vilhar, doktor klasicne filologije, profesor latinšcine, pisatelj in prevajalec, eden izmed najvecjih poliglotov in eruditov v srbski kulturi po drugi svetovni vojni. 
Slovenski glasbenici in skladatelji so zapustili veliko sled v srbski glasbeni kulturi. V Znamenitih Slovencih 4 smo se spomnili: Ivana Rupnika, skladatelja, dirigenta, zborovodje in profesorja v vec glasbenih šol, ustanovitelja in vecletnega dirigenta pevskega zbora Doma JLA; kakor tudi znanega profesorja in njegovega študenta, Štajerca, rojaka iz Hrastnika, profesorja na Fakulteti glasbene umetnosti, klarinetista svetovnega ugleda – Bruno Bruna in Ernesta Ackuna. 
Med znamenitimi Slovenci 4 so predstavljeni tudi: Štefka Cobelj, doktor zgodovine umetnosti, magister etnologije in muzeolog, pogosto imenovana kot ambasadorka srbske in slovenske kulture; Olga Tiran, magister slikarstva, konservator, kostumograf in scenograf; zakonca, Slovenca, pravnika, pisatelja, kolekcionarja in darovalca – Aleš Bebler, politik in diplomat, eden izmed ustanoviteljev Gibanja neuvršcenih ter dosmrtni clan WFUNA in Vera Hrešcak Bebler, gledališka igralka, clanica Narodnega gledališca, Jugoslovanskega dramskega in Beograjskega dramskega gledališca ter Sava Sever, prvakinja Jugoslovanskega dramskega gledališca, Slovenskega narodnega gledališca ter filmska igralka. 
Razstavo sta izvedla Marija Vauda in Nikola Pilipovic, avtorja portretov v obliki kolaža in oblikovalca kataloga, besedila v katalogu so pa napisali Biljana Milenkovic Vukovic, prisotne clane Znamenitih, posebno pa Andreja Gulica, vnuka Bojana Vukovic ter potomci znamenitih Slovencev v Beogradu, Gvidona Gulica, ki je za to priložnost dopotoval iz Ljubljane. prikazanih na razstavi – Neda Bebler, Tanja Fero, Miloš Brun in Bojana Vukovic Goranka Kreacic. Obcinstvo je z dolgim ploskanjem pozdravila Prevod Dušanka Tomic 


predavanje dr. Marka Simonovica in predstavitev 


univerze v Novi gorici 


Dr. Marko Simonovic z Univerze v Novi Gorici, sicer nekdanji beograjski študent, nas je razveselil s predavanjem, ki ga je naslovil „Zakaj je dobro znati oba naša jezika“. Predavanje zacel s kratkim pregledom jezikovnih znacilnosti svojega novega okolja: spregovoril je o zvenecem soglasniku, ki ustreza knjižnemu glasu g, 
o naklonskem podvajanju (v Meni mi je to všec) ter o razširjanju šumevskosti na glas s (npr. v besedah slišati in smešno, ki se izgovarjajo kot šlišati in šmešno). Predstavil je tudi vecjezicnost Nove Gorice in sosednje italijanske Gorice, v katerih vsakodnevno sliši slovenšcino, italijanšcino, anglešcino, furlanšcino, albanšcino in tudi jezik našega beograjskega vsakdana. 
Predavanje je nadaljeval s predstavitvijo prednosti znanja obeh naših jezikov. Obravnaval je kako vec kako jezikovnih tako nejezikovnih resnicnosti, ki jih zaradi naše dvojezicnosti lahko zagledamo z razlicnih zornih kotov. Dr. Simonovic je govoril tudi o projektu Deklaracije o skupnem jeziku, v katerega je bil tudi sam vkljucen in o njenih (žal skromnih) dosežkih. Družbena resnicnost, ki ji je posvetil najvec pozornosti je bil koncept zamejstva (kulturnega in jezikovnega sveta slovenskih staroselcev v Italiji in Avstriji), ki je zelo prisoten v Sloveniji in nima ustreznice v tukajšnjem kontekstu. Zanimivo diskusijo je sprožila opazka iz obcinstva, da so vsa ucna gradiva za slovenšcino kot tuji jezik prav v zborni slovenšcini ter da je slovenšcina v kateri je Simonovic predstavljal zelo dalec od zbornega in mogoce celo knjižnopogovornega jezika. 
Na koncu je Simonovic predstavil možnosti študija na Univerzi v Novi Gorici: gre za majhno, mlado in ambiciozno univerzi, z idealnim razmerjem med številom profesorjev in študentov (1:3), zadostnimi nastanitvenimi kapacitetami in brez šolnin za državljane bivših jugoslovanskih republik za veliko vecino programov. Izpostavil je visoko stopnjo zaposljivosti diplomantov in možnosti izmenjav in praks v tujini.
 Maja Đukanovic 


DAN REfORMACIJE IN DAN MRT VIH V DRuŠT Vu SAVA 
v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo -Katekizem. Z njim je Primož Trubar leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. 
Dan spomina na mrtve ali dan mrtvih, je slovenski državni in kršcanski praznik, ki se praznuje 1. novembra. Ob tem se spominjamo umrlih, obicaj pa narekuje, da na grobove sorodnikov in prijateljev odnesemo svece in rože. 
Obeh praznikov smo se v kratkem predavanju uciteljice Tatjane dotaknili tudi v Društvu Sava. Pojasnili smo okolišcine, v katerih je nastala prva slovenska tiskana knjiga in zakaj je za Slovence tako zelo pomembna. Spomnili smo senaših sorodnikov, prijateljev in znancev. Razmišljali smo o cloveški 




INTERVJu -D i n o D o l n i c a r  
V okviru Biltena je ustanovljena tudi rubrika „Intervju“. V vsaki številki bomo intervjuvali enega clana Društva Sava. To bodo osebnosti, ki so na razlicne nacine vplivale na oblikovanje Društva in tisti, ki aktivno sodelujejo v njegovem delovanju, ali na katerikoli drug nacin pozitivno delujejo v interesu Društva.  


V tej številki Biltena vam odkrivamo, kdo je pravzaprav Dino Dolnicar, clovek, ki ga clani Društva Sava poznamo predvsem kot veselega, neposrednega, duhovitega mladega cloveka, vselej pripravljenega za akcijo, odprtega za pogovor in pomoc, kot nekoga z zelo zanimivo in bogato biografijo – tako na osebnem kot na profesionalnem podrocju, cesar se bomo, kot slutim in upam, v tem prostorsko omejenem intervjuju uspeli vsaj dotakniti. Že dolga leta je aktiven v Savi, od leta 2018 pa je Dino tudi clan Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji. 
Dino Dolnicar je snemalec in oblikovalec zvoka, doktorand na Doktorskem umetniškem študiju dramskih in avdiovizualnih umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, docent na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, delegat Skupšcine in clan Odbora za kulturo Društva Slovencev Sava v Beogradu, clan organizacijskega odbora festivala Dnevi slovenskega filma in od novembra letos tudi clan Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v RS. Na kratko sem te poskusila predstaviti takole bolj formalno, kaj bi k temu dodal ti, Dino, da se predstaviš bralcem Biltena – kdo je Dino, kdo so Dolnicarji? 
»Dodal bi samo še to, da sem idejni ustanovitelj in eden od urednikov portala slokult.info – platforme za informiranje in promocijo aktivnosti slovenske manjšine in slovenske kulture v Srbiji ter namestnik predsednika Sveta Fakultete dramskih umetnosti (smeh). 
Poleg nazivov, ki si jih naštela, moram reci, da me osebno najbolj doloca to, da sem oce dveh prekrasnih otrok, mož in ponosni clan »beograjskega odreda« družine Dolnicar. To pravim zato, ker gre za ogromno »familijo«, ki izhaja iz Ljubljane. V družinski zgodovini imamo nekaj zelo pomembnih zgodovinskih osebnosti Republike Slovenije. Nekatere od njih so Janez Krstnik Dolnicar, plemeniti Thalberg, ki je bil mestni sodnik in takratni župan Ljubljane, pa so ga povzdignili v plemiški stan Dolnicar von Thalberg. Prav tako njegova sinova, Janez Gregor Dolnicar plemeniti Thalberg – zgodovinar, pravnik in eden od ustanoviteljev, clan in prvi tajnik Academia Operosorum (iz katere je kasneje nastala Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti) inbratovšcine sv. Dizme, in Janez Anton Dolnicar – prav tako clan Academie Operosorum, stolni dekan in mecen, ki je vodil gradnjo cerkve Svetega Nikolaja – Ljubljanske Stolnice, ki se nahaja v Dolnicarjevi ulici (ime je dobila ravno po njem) v Ljubljani, in zacetnik ustanovitve Akademije filharmonikov (današnja Slovenska filharmonija) ter semenišca (Collegium Carolinum). 
Vse to ima za mene osebno precejšen pomen in nekako cutim odgovornost, da nadaljujem s takšnim delovanjem, da bi bil priimek Dolnicar vselej predstavljen na najboljši možni nacin. Kot so se moji predniki trudili za dobrobit Slovenije, tudi sam nenehno delujem za dobrobit naše slovenske skupnosti v Srbiji in za cim pozitivnejše predstavljanje Republike Slovenije tukaj v Srbiji. 
Trenutno v Sloveniji živi približno 90 mojih sorodnikov (moj ded je bil deveti od enajstih otrok), ki živijo po vsej Sloveniji, v Beogradu oz. v Srbiji pa nas je vseh skupaj devet. Vsako leto imamo septembra v Sloveniji srecanje družine Dolnicar, kjer se vsi, ki le lahko, zberemo – ta druženja mi osebno zelo veliko pomenijo.« 
V Beogradu si rojen in tu živiš. Kako pogosto greš v Slovenijo, kako jo doživljaš in kam tam najraje odideš? 
»Trudim se, da grem z družino vsaj dvakrat letno v Slovenijo in tam preživim cim vec casa. Najbolj imam rad bivanje v hiši tetke Brede v Ribicevem Lazu v Bohinju. Poleg tega skoraj vedno obišcem tudi del družine, kar pomeni, da grem v Ljubljano, Trbovlje, Šmartno ob Savi, Depalo vas … Slovenijo doživljam kot svojo domovino, na katero sem, ceprav rojen, živec in delujoc v Srbiji, emotivno in družinsko zelo mocno navezan. Tudi vse moje aktivnosti, najsi bodo poslovne, osebne ali nekaj cisto tretjega, se prej ali slej nekako povežejo s Slovenijo.« 
Bi nam kot mojster dramskih in avdiovizualnih umetnosti lahko povedal kaj vec o tvoji povezanosti s filmom, glasbo, snemanjem in zvokom? 
»Lahko recem, da izhajam iz glasbene družine – ded Jožef Dolnicar je bil koncertni mojster in prva violina Beograjske filharmonije, teta je upokojena profesionalne pevka vojaškega zbora, moj bratranec pa je prav tako glasbenik in je bil dolga leta clan Simfonicnega orkestra RTS. Od tu izvira moje zanimanje za glasbo in umetnost, ki me spremlja že od malih nog. Tudi sam sem kot majhen igral kitaro, vendar nisem dolgo vztrajal, saj me je nadvse privlacilo snemanje glasbe, skupaj z glasbeno produkcijo. Ko sem delal v studiu za snemanje glasbe, sem se naucil, kako pomagati glasbenikom, da se prek izvedbe kar najbolje izrazijo (da bi skupaj naredili najboljši posnetek). Igra slucaja je tako hotela, da sem se zaposlil na Televiziji Beograd in da se preizkusim v avdio-vizualnem mediju. Kmalu sem spoznal, da je to tocno tisto, kar želim poceti celo življenje. Tako sem se vpisal na Fakulteto dramskih umetnosti, na Katedro za snemanje in dizajn zvoka. V casu študija sem spoznal potencial zvoka kot umetniško izraznega sredstva v avdio­vizualnih medijih in izrazni potencial zvoka nasploh. Še kot študent sem vzporedno delal na RTS, realiziral sem prakticni pouk kot študent – demonstrator, na kar sem bil leta 2013 izbran za asistenta in leta 2016 za docenta. Vsekakor se še vedno ucim in izpopolnjujem v polju dizajna zvoka. Mislim, da se clovek uci, dokler je živ, posebej, ko gre za umetnost.« 

Nekaj let si bil vzporedno angažiran na televiziji in na fakulteti. Kakšne izkušnje sta ti prinesli ti dve ustanovi? Sodelovanje s televizijskimi kolegi, delo s kolegi s katedre in študenti, kje se bolje znajdeš, kaj pravzaprav najraje pocneš? 


»Vsekakor 11 let na Televiziji Beograd zame pomeni ogromno profesionalno in življenjsko izkušnjo. Srecen sem, da sem imel prav v tem casu (2002 do 2013) priložnost, da na televiziji delam na velikih mednarodnih projektih in prenosih, kot so Evrovizija, svetovna in evropska prvenstva v košarki, odbojki, vaterpolu …, nekateri televizijski filmi, serije, drame, vsega skupaj vec kot 400 neposrednih prenosov. Po drugi strani mislim, da je moje angažiranje na Fakulteti dramskih umetnosti logicna nadgradnja moje kariere, in verjamem, da je to tisti novi prostor za nadaljnji razvoj. Zagotovo se vidim v delu s študenti, prenašanje znanja mladim ljudem me izpolnjuje, prav tako kot njihovi kasnejši profesionalni uspehi. Seveda to ne pomeni, da sem prekinil sodelovanje s kolegi s televizije, prav nasprotno – trudim se vzporedno razvijati kariero predavatelja in oblikovalca zvoka.« 
Kot predstavnik mlajše generacije Društva Sava in Nacionalnega sveta, zajemajoc številne funkcije, ki jih pri tem opravljaš, reci kakšno besedo o tem, kaj tebi pomeni Društvo Sava, kaj vse se je zgodilo od tvoje vclanitve in kaj je delovanje v Društvu prineslo tebi osebno? 
»Društvo Sava je zame osebno izredno pomembno. Prav tako mislim, da ima neizmerno vrednost za slovensko skupnost v Republiki Srbiji, in to primarno v smislu ohranjanja nacionalne identitete, posebej med mlajšimi generacijami. Vsekakor moram omeniti, da so pripadniki Društva Sava in slovenske manjšine v Srbiji nasploh cudoviti umetniki, kulturni delavci, ucitelji, profesorji, raziskovalci in intelektualci. Upam si reci, da smo kot majhna skupnost v Srbiji, ki šteje manj kot 5000 ljudi, po številu intelektualcev in umetnikov med vodilnimi manjšina v Republiki Srbiji. Ko sem to spoznal, sem ustanovil SLOKULT.INFO, da bi na naše kulturne dogodke privabili vecjo publiko in hkrati promovirali aktivnosti naše slovenske skupnosti in sploh slovenske kulture. Mislim, da je dolžnost nas, mladih clanov, da postopoma prevzemamo pomembnejše vloge v društvu, da bi razbremenili starejše clane, ki so do sedaj pridno delali, ustvarili ime in vzdignili ugled društva na zavidljivo raven, tako v Srbiji kot v Sloveniji. Prav tako je naša naloga, da oblikujemo strategijo prihodnosti društva. Trenutno je tako, da v društvu deluje dovolj mladih in zagretih ljudi, ki so pripravljeni na sodelovanje. Menim, da moramo to izkoristiti in s skupnim angažiranjem mlajših in starejših, še vedno aktivnih clanov vzdigniti ugled in prepoznavnost Društva Sava. Moram reci, da bo lažje, ce krenemo po »uhojeni poti«, vendar to prinaša tudi veliko odgovornost, da bi Društvo Sava tudi v prihodnje predstavljalo nas, beograjske in kostolske Slovence v najboljši luci, ter da bi tudi mi zastopali društvo kar najbolje kot moremo.« 
Bi nam odkril skrivnost, skriti recept, kako v tem hitrem in divjem vsakdanu uspeš vse opraviti in uskladiti službo, društvo, družino … pri tem pa vselej deluješ veselo, mirno in optimisticno? Kje jemlješ energijo in kakšen je tvoj življenjski moto? 
»Vsekakor lahko recem, da je moja družina – sin Andrej, hcerka Ana in žena Nada – zame nepresahljiv vir energije. Prav tako mi delo na fakulteti omogoca, da nenehno izmenjujem energijo in ideje z mlajšimi generacijami. Poleg tega sta tu tudi Društvo Sava in slovenska skupnost v Srbiji, kjer spet sodelujem z velikim številom cudovitih ljudi in somišljenikov, s katerimi se trudimo nenehno razvijati našo skupnost. Mislim, da je ena od najpomembnejših stvari v življenju, da delaš tisto, kar imaš rad in ob cemer cutiš potrebo po popolni posvetitvi. Prav tako vem, da imam sreco, ker sem z vseh strani obkrožen z ljubeznivimi in dobrimi ljudmi 
– v takšnih pogojih se ni težko angažirati in rezultati dela so neizbežni.« 
Za zakljucek nekaj tradicionalnega, vendar v posluhu z dosedanjim pogovorom. Obstaja slovenska pesem, ki te vselej razveseli? Ali bi bilo bolje, da te vprašam za film? 
»Vsekakor, imam eno in drugo. Nisem prav preprican, da bo moj odgovor tradicionalen, saj še od mladosti spremljam slovensko alternativno in rock sceno. Meni je ljuba pesem »Klub ljudi z resnimi težavami« legendarne skupine Zmelkoow iz Kopra, od »novejših« imam rad »Samo da prode demokratija« benda iz Nove Gorice, ki se imenuje Zaklonišce prepeva. Kar se tice filmov, naj omenim, da ima Slovenija izredno plodno kinematografijo, zato je težko izbrati le nekaj naslovov, vendar naj na tem mestu omenim »Ples v dežju« Boštjana Hladnika in »Splav meduze« Karpa Godine, medtem ko mi je od novejših filmskih stvaritev posebej pri srcu »Nahrani me z besedami« Martina Turka.Seveda moram omeniti tudi mojo najljubšo slovensko gledališko predstavo, ki sem jo na sreco lahko gledal na študentskem festivalu in me je povsem prevzela, to je »Zadnja egoisticna predstava« Mareta Bulca.«
 Ivana Mandic 
Prevod: Tanja Tomazin 




pOTICA 

V Društvu sem slišala, da smo povabljeni na tradicionalno prireditev Naša slovenska potica, ki ga organizira Društvo Slovencev Kula v Vršcu. 
Takoj sem se javila za druženje. Dan pred odhodom mi je Tatjana javila, da pot odpade, ker ni nikogar, ki bi spekel potico. Bilo mi je žal. Tekom dneva sem razmišljala, kaj storiti. Ta dan sem imela veliko obveznosti in zato malo casa. A popoldan pred napovedano prireditvijo sem se odlocila, da se v peki prvic preizkusim kar sama. Javila sem Tatjani, da se bom srecanja udeležila, ce bo peka potice lepo uspela. 
Tako so se zacele moje kuharske težave in podvigi. Po recepturi s spleta sem kupila ves potrebni material in okoli devetih zvecer zacela s pripravo. Kvas je pripravljen stal, nic se ni dogajalo z njim. Med cakanjem sem pripravila nadev. V strahu, da bo vse skupaj prepozno, sem dala kvas v mikrovalovno pecico. Takrat pa se je zgodilo: kvas je vzkipel in napolnil celo pecico. No, od viška ne boli glava, pravijo starejši. Okoli priprave testa, mešanja in gnetenja in valjanja, sta mi pomagala sinova Matej in Andrej. 
Cela družina je bila bela od moke. Med razvijanjem testa se je le to kar vecalo in vecalo. Težko smo ga ukrotili in namestili v pekac. Matej je zacel z mazanjem nadeva, a kadar clovek hiti, od tega nobene koristi. Nikakor ga ni uspel lepo razporediti. Ko smo uspeli, so bili pripravljeni trije veliki kosi še surove potice. 
Ob pol petih zjutraj sem v velikem pricakovanju in malo strahu postavila model s potico v pecico. In cakala. 
Juhu, uspelo nam je! Potica se je lepo dvignila in zlato rjavo zapekla. Javila sem Tatjani, da je potica pecena in da sem pripravljena za odhod. 
V Vršcu me je cakalo presenecenje. Tam sem izvedela, da je prireditev pravzaprav tekmovanje v peki najboljše potice! Tega nisem vedela. Od treme so se mi šibila kolena. 
Za pripravo in sodelovanje na tekmovanju sem prejela Diplomo. Druženje je bilo prijetno, lepo smo se imeli. 
Avantura naše družine je bila dobro sprejeta, predstavitev našega Društva pa uspešna. 
HURA ZAME! 
Svetlana Lenasi Antohin 


ŠOLA SLIKANJA 

Slikarska delavnica, ki jo vodita cudovita Marija Vauda ter fantasticni Nikola Pilipovic, zmeraj izžareva z delovno in pozitivno atmosfero. Z njunim nesebicnim angažiranjem sta nam omogocila razvijanje vseh vidikovlikovnoga izražanja in s tem nam odkrilabogate priložnosti, ki sopred nami. Zelo hitro je delavnica, ki se odvija enkrat na teden, postala poseben del mojega življenja tako zaradi svobode ustvarjalnosti, ki nam je bila ponujena, kot tudi zaradi srecanj z ostalimi udeleženci, ki so nas razveselila in nam vsem nudila zadovoljstvo. 

ŠTuDENTJE SLOVENŠcINE NA MARTINOVANJu 

V družbi z lektoricama Lauro Fekonja Fonteyn in Tanjo Tomazin smo študenti in študentke Filološke fakultete, ki obiskujemo Lektorat za slovenski jezik, v sredo, 14. novembra, obiskali Društvo Sava, da bi se udeležili martinovanja. Program se je zacel ob 18. uri v prostorih društva na Terazijah. Poslušali smo prijetne pesmi, zaigrane na harmoniko, ter zdravice, ki jih je zapel kvartet Sava. Potem so clanice pevskega zbora Pojoca družba zapele slovenske ljudske pesmi. Po uradnem delu smo se pogovarjali z beograjskim nadškofom, nj. ekscelenco g. Stanislavom Hocevarjem, ki nas je povabil na ogled Plecnikove cerkve. Spoznali smo tudi predsednika Društva Save, g. Saša Verbica, ki nam je razložil simboliko imena Sava za društvo. Na koncu smo pokusili slovensko vino in kranjske klobase. Na prireditvi smo spoznali tudi nove prijatelje. Svojo zanimivo izkušnjo smo posredovali drugim študentom, ki niso mogli priti. 
Milica Gatarevic 

Sposobnost, da vidim stvari na drugacen nacin in da jih prenesem na papir, mi je v veliko pomoc, da svojim otrokom sledim in da jihucim osnove risanjainv prihodnosti tudi slikarstvu ter drugim oblikam kreativnega izražanja. 
Delo s temi umetniki me je zelo oplemenilo in navdihnilo za male izdelke, ki jih ustvarjam v vsakdanjem življenjuin zato jim želim izreci veliko zahvalo. 
Ivana Popovic 



KAKO IzgLEDA, KO SLOVENIJA gOSTI MLADE SLOVENCE Iz SVETA? 

Letošnjega srecanja Slovencev po svetu Dobrodošli doma, v Brežicah, ter srecanja mladih Slovencev v okviru festivala Teden kultur, v Novem mestu, se je udeležila naša clanica Aurena Dinic. Po njeni vrnitvi iz Slovenije smo zbrali vtise, z željo, da vam jih predstavimo in pricaramo delcek vzdušja, ki je zaznamovalo junij 2018. Objavljamo del intervjuva… 
Udeležila si se dveh razlicnih in bistvenih dogodkov za Slovence po svetu, ali nam lahko poveš nekaj vec o njih? 
Strinjam se z vami, oba dogodka sta bila izredno lepa in bistvenavsak na svoj nacin, po znacaju pa se razlikujeta. Prvi dogodek, ki je potekal od 14. do 16. junija 2018 je konferenca Mladi v transnacionalnih povezavah, v okvirufestivala Teden kultur. Ta dogodek je organiziralo Društvo za razvoj prostovoljnega dela Novo Mesto skupaj z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu,z namenom, da zbere mlade Slovence iz sveta, jih povežemed seboj, pa tudi z inštitucijami Republike Slovenije in nevladnimi organizacijami v Sloveniji. Na tak nacin se odpira prostor za nove možnosti in dialog. Govorili smo o treh bistvenih temah, ki smo jih spoznali, kod podrocja, v katerih je še prostor za razvoj in sicer: izobraževanje v Sloveniji, zaposlovanje v Sloveniji ter postopek pridobivanja državljanstva. Organizirano so se na treh okroglih mizah odvijali dialogi med mladimi Slovenci in predstavniki inštitucij ter nevladnih organizacij- z namenom, da se pridobijo mnenja vseh treh strani in da se dolocijo izzivi in podrocja za razvoj. Po drugi strani je Dobrodošli doma tradicionalno, letno zbiranje Slovencev vseh starostnih dob, ki iz celega sveta prihajajo v Slovenijo. Vsako leto se dogodek prireja v drugem kraju, letos 18. junija 2018 pa je gostitelj bila obcina Brežice. Dogodek sestavlja niz kulturno-umetniških dejavnosti, kjer lahko vidimo razlicne izvedbe, kako slovenskih skupin iz Slovenije, tako tudi iz sveta. 
Kaj bi poudarila kod najmocnejši vtis z obeh dogodkov? 
Kar zadevakonferenco Mladi v transnacionalnih povezavah, sem bilanavdušena nad nacinom organizacije. V mislih imam gostoljubnost, organizacijo nocitev in spremljevalnovsebino kakor tudi nacin vodenja same konference s strani strokovnjakov iz Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti, ter organizacijo programov konference. Posebej me je presenetilo, da konferenca ne bo koncala z njenim uradnim koncem, temvec bodo sklepi s te konference posredovani pristojnim inštitucijam. To je izredno dober nacin, da celotna konferenca pridobi pomembnost ter, da se mnenja mladih Slovencev po svetu sliši, v upanju, da bodo sprejeti ukrepi za reševanje aktualnih izzivov. Prisrcno priporocam udeležbo na konferenci vsem mladim Slovencem s prostorov nekdanje Jugoslavije, ker razen da bo njihov glas slišan, lahko se bodo povezali z mladim iz drugih držav ter negovali odnose z njimi. Kar pa zadeva Dobrodošli doma, skupina iz Srbije je bila namešcena v Pišecah, kje smo bili deležni tradicionalnega gostoljubja vseh vkljucenih v organizacijo bivanja v hiši Maksa Pleteršnika. Kulturno umetniški program v Pišecah se je dogajal na treh lokacijah, v gasilskem domu, hiši Maksa Pleteršnika ter v starem gradu Pišece. Del programa v Pišecah se je koncal v starem kozolcu, kjer smo pili vino in plesali tradicionalno polko. 
Kasneje smo se napotili v Brežice, kjer se je program nadaljeval. Imeli smo priložnost se udeležiti cudovitega koncerta v Viteški dvorani Brežiškega muzeja, kjer nas je ocarala izvedba mladih glasbenikov,ob zelo dobri akustiki dvorane, kar pa je bilo posebno doživetje. Za hip smo se znašli v nekem drugem casu, kot velikaši, ki so nekoc živeli znotraj brežiškega gradu. Kamor koli smo prišli, so nam postregli z tradicionalno slovensko kulinaricno ponudbo in zanimivim zgodbami o slovenski kulturi, zgodovini ter osebne, življenjske zgodbe ljudi, ki smo jih srecali. To je še ena znacilnost tega popotovanja v Slovenijo- veliko ljudi, ki sem jih spoznala ter njihove življenjske zgodbe so celotno izkušnjo naredile bolj žlahtno. Kot priboljšek, med bivanjem v Sloveniji nas je vsak vecer zabaval glasbena skupina mladih Slovencev iz Kaknja, ki pa je ustvarila izredno pozitivno vzdušje, katerega sibomo zapomnili kot dobro zabavo. 

Po tvojem mnenju, kaj bibilo treba še storiti v zvezi z tema dvema dogodkoma? 
Prvic, oba dogodka sta odlicno zasnovana zaradi cesa mi je bilo v cast pa tudi veselje, da sem se ju udeležila. Cudovito bi bilo ce bi se še vec govorilo o tako dobrih projektih, da bi Slovenci v Srbiji pa tudi Slovenci v Sloveniji bolj spoznali na kakšen nacin se neguje slovenska kultura in nacionalna identiteta. Misliti je treba o vseh starostnih skupinah, nekatere lahko informiramo ter pritegnemo po emailu, ko pa za nekatere druge takšna opcija ni izbira. Menim, da je treba vec govoriti o tako dobrih projektih, ter poskusiti pritegniti cim vec Slovencev v Srbiji, na razlicne nacine v takšne projekte. Ena ideja, ki mi pride na misel je Facebook stran, ki ima možnost prenosa v živo, na kateri bi vsizainteresirani , ki pa se ne udeležujejo dogodka, lahko videli, kaj se dogaja v Sloveniji na dogodku, v realnem casu. Menim, da je to sijajen nacin, da z ostalimi ljudmi podelimo izkušnje vseh, ki smo bili prisotni v Sloveniji. Posebej rada bi videla vec mladih ljudi na srecanjih Dobrodošli doma. Naša skupinica, štirih mladih iz Srbije, je bila dober primer, kakšna zainteresiranostobstaja, med mladimi Slovenci v svetu, da se povežemo s svojimi koreninami in mladimi , ki živijo v Sloveniji. Zainteresiranost obstaja, jaz upam da bo v naslednjih letih še vec priložnosti ter projektov, ki nam to bodo omogocili. 
Na koncu, z nekaj besed, opiši tvojo izkušnjo? 
Povsod gostoljubnost. 
Zelo prijazni ljudje. 
Nepozabno! 
Zahvaljujemo se naši clanici Aureni Dinic za intervjuju. 
Prevod Zorko Branko 





pREDSTAVITEV ŠTuDIJA NA uNIVERzI V LJubLJANI 


V soboto, 17. novembra 2018, je Lektorat za slovenski jezik Filološke fakultete v Beogradu v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Centrom za slovenšcino kot drugi in tuji jezik FF ULin dopolnilnim poukom slovenšcine v Srbiji v prostorih društva Sava pripravil predstavitev Univerze v Ljubljani. 
Številnim obiskovalcem sem predstavila fakultete in akademije UL, splošne pogoje za vpis, okvirne vpisne roke in kontaktne osebe na posameznih fakultetah, pri katerih bodo zainteresirani dobili nadaljnje informacije. Na predstavitvi je bila prisotna tudi uciteljica dopolnilnega pouka slovenšcine v Srbiji, Tatjana Bukvic. 
S svojimi bogatimi izkušnjami s slovenskimi dijaki, ki nadaljujejo svojo izobraževalno pot v Ljubljani, je pomagala odgovoriti na sicer številna in konkretna vprašanja obiskovalcev, za kar se ji prisrcno zahvaljujem. Na željo udeležencev predstavitve bo Power point o študiju javno dostopen na spletni strani Save. Za dodelitev pravice za objavo se zahvaljujem mag. Katji Cerar z Univerze v Ljubljani. Zahvaljujem se tudi dr. Tanji Tomazin z Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine, ki je o dogodku obvestila tudi ostala slovenska društva v Srbiji. 
Laura Fekonja Fonteyn 



Moja hiša je tvoj dom 
pocitnice v zidanici Maksa pleteršnika v pišecah 

Pišece se nahajajo v okolici Brežic, na prijaznih posavskih grickih. Naselje je obdano z vinogradi in sadovnjaki, nad njim pa so gozdovi, iz katerih tudi v najvecji poletni vrocini pihlja svež zrak. Med najbolj znanimi Pišecani je bil jezikoslovec Maks Pleteršnik, ki je konec 19. stoletja na svoji domaciji napisal dragocen, še vedno uporaben Slovensko-nemški slovar, njegova rojstna hiša pa je postala kulturni spomenik. Nad Pleteršnikovo domacijo se v zelenju nahaja zidanica, ki je za marsikaterega Slovenca v tujini, zahvaljujoc podjetnim domacinom in podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, postala poletni dom.
Na pobudo Rut Zlobec, uciteljice slovenšcine v OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah, ki že vrsto let poucuje tudi v okviru dopolnilnega pouka slovenšcine v Srbiji in Martina Dušica, predsednika Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dedišcine Maks Pleteršnik, je v sodelovanju z društvi, šolo in Obcino Brežice uresnicen projekt Moja hiša je tvoj dom, namenjen Slovencem v tujini, katerega pomen je prepoznal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter ga financno podprl. 
V Pleteršnikovi zidanici v poletnih mesecih bivajo slovenske družine, ki v Sloveniji nimajo vec sorodnikov, a si želijo ohraniti slovenski jezik in biti v stiku s slovensko kulturo ter slovenskim vsakdanom. V Pišecah jih pricakajo nadvse prijazni domacini, ki poskrbijo za prijetno in brezskrbno bivanje, ter zelo profesionalno in vsaki družini prilagojeno predstavijo Pišece in Maksa Pleteršnika. Kdor pride enkrat in se naužije pišeckega zraka, nestrpno pricakuje priložnost, da ponovno zasliši petje številnih ptic nad Pleteršnikovo zidanico in si privošci oddih v prijaznem in prijetnem okolju. 
Skozi Pišece goste popelje gospa Ana Iljaž iz Turisticnega društva, ki v senci ob izviru Gabernice zelo slikovito razloži zgodovino samega kraja, predstavi pišecko marelico in osupljive usode rodbine Moškon, ki je živela na Pišeckem gradu, obdanem z eksoticnimi drevesi, a danes žal neizkorišcenim, kljub velikim potencialom. 
Iz Pišec vodi kar nekaj ucnih poti, na katerih izvemo nadvse zanimive in nepricakovane reci o rastlinah, živalih in izvirih v tem kraju. Rodovitna narava in bogata kulturna zgodovina sta neusahljivi vir zanimivih zgodb, ki jim obiskovalci Pišec z zanimanjem prisluhnejo. 
Pleteršnikovo domacijo, delo Maksa Pleteršnika, njegovo življenje in pomen za slovensko jezikoslovje predstavi Martin Dušic, dolgoletni ravnatelj Pišeške osnovne šole, pobudnik prenove Pleteršnikove domacije, z Rut Zlobec duša in srce projekta Moja hiša je tvoj dom. Poleg Pleteršnikovih dnevov, v okviru katerih se na znanstvenem srecanju vsako jesen zberejo vodilni slovenisti, domacija gosti razlicne prireditve in strokovne obiske, ki se skoraj vedno koncajo s pokušino znanega pišeškega ajdovega kolaca, kupco domacega vina in pesmijo Pleteršnikovih pevcev ter znanega Lojzeta Ogorevca. 
Za družine z otroci je poskrbljeno, da se spoznajo z vrstniki in obiskujejo bodisi šolski pouk bodisi se prikljucijo skupinam v vrtcu. Vsi, ki imamo sreco, da lahko bivamo v Pleteršnikovi 


Maja in Vlado Đukanovic, tudi sama avtorja slovarja na obisku Pleteršnikove domacije 
zidanici, smo pogosto vabljeni na domace zabave prijaznih Pišecanov, kjer se res pocutimo doma. Med pocitnicami v Pišecah obstaja možnost obiska številnih toplic v okolici, zanimivih mest, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ampak ponavadi za to 
Gospa Ana Iljaž predstavlja Vodno ucno pot 

zmanjka casa, saj je v Pišecah toliko opravka, da clovek komaj ujame cas za sprostitev v neverjetni senci cešnje nad zidanico, nad 
mojim domom. 

Maja Đukanovic Društvo Slovencev Sava - Beograd 

Moje srecanje s predsednikom borutom pahorjem-proslava 
ob 100. obletnici premirja v parizu 

Ko sem obiskala Pariz sem želela narediti cim vec stikov s slovenskimi izseljenci. Priložnost sem dobila 11. novembra, ko sem hkratispoznalatudi predsednika Slovenije, Boruta Pahorja. Bila sem popolnoma navdušena in zato bi rada podelila z bralci Biltena, kaj se je tam dogajalo. 
Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) Francija v sodelovanju z Veleposlavništvom Republike Slovenije v Parizu sta vabila na dogodek "VTIS Francija:slovensko znanje v svetu", ki je potekal v soboto, 10. novembra 2018. 
Dogodek je s svojo prisotnostjo pocastil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je prišel na povabilo predsednika Francoske republike Emmanuela Macrona, ob 100. obletnice konca prve svetovne vojne in ob obletnici prve Pariške mirovne pogodbe. 
Od asimilacije Slovencev v Franciji, do "bega možganov" in iskanja rešitev za krepitev "kroženja znanja", od pomena Evrope za našo prihodnost, do priložnosti ki jih ponuja evropsko povezovanje, o tem in še cem smo se pogovarjali do sedaj že tradicionalnem dogodku "VTIS Francija: slovensko znanje v svetu", ki je del globalne serije dogodkov Društva VTIS, s katerim spodbujamo povezovanje, medsebojno sodelovanjeter delitev izkušenj Slovencev, ki so si v Franciji zgradili uspešne kariere. 
Srecanje je potekalo v rezidenciji veleposlanika Republike Slovenije. 
Gostje okrogle mize so bili Slovenci, ki so s svojim trdnim delom zaslužili 




proslava dneva Društva Sava 2018 
dvorani Skupšcine obcine Vracar. Najprej nas je z uvodno besedopozdravilpredsednik društva gospod Saša Verbic, za njim pa nas je s toplimi besedami nagovorila predstavnica obcine Vracar, gospa Nataša Mijatovic, clanicaobcinskega sveta. Bogat program je obsegal velicasten koncert zbora The international Belgrade singers in nastop dirigentke Olge Milicevic, ob klavirski spremljavi Višnje Dimitrijevic. Sledila je projekcija dokumentarnega filma o Jožetu Plecniku režiserke Olivere Pancic z naslovom»Golijati sa Crvenog krsta«.Proslava je zaokrožilaotvoritev razstave o Jožetu Plecnikuavtorjev Marije Vaude in Nikole Pilipovica. Skozi vecer nas je popeljal naš clan in mladi igralec Nebojša Rako. Ob zakljucku veceraje številcna publika imelapriložnost, da se druži in uživa vpogostitviob otvoritvi razstave in izidu nove številke Biltena Društva Sava. 
Ivana Mandic 



V tej številki Biltena objavljamo besedilo: 
interVju SaŠe VerBiCa, preDSeDnika DruŠtVa SaVa Za portal reC naroDa 

Saša Verbic je rojen 6. marca 1948 v Beogradu. Študiral je v Ljubljani na Fakulteti za “Splošno kemijsko tehnologijo in naravoslovje” Univerze v Ljubljani. Diplomiral je leta 1972. Do leta 1974 je delal v gospodarstvu. Od leta 1974 do 1992 je delal v državni upravi SFRJ kot posebni svetovalec Zveznega ministrstva za notranje zadeve. Od leta 1992 do leta 2003 je ponovno delal v gospodarstvu. Od leta 2003 do leta 2013 je v celoti zavezan delu v športu. Je sedanji predsednik Društva Slovencev “Sava” v Beogradu in predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji. 
Z Verbicem o manjšinskih pravicah 

Nacionalni svet Slovencev združuje pripadnike slovenske skupnosti v Srbiji, tako posameznike kot združenja, kar prispeva k ohranjanju nacionalnih posebnosti in bogati vsebine Srbije na vseh podrocjih družbenega življenja. O konkretnih dejavnostih in stopnji uresnicevanja pravic manjšin smo se pogovarjali s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašo Verbicem: 
Kateri so najpomembnejši elementi narodne identitete Slovencev v Srbiji in koliko so ti dostopni mlajšim generacijam? 
– Za ohranjanje narodne identitete je vsekakor najpomembnejši jezik, zatem pa kultura in tradicija. Ucenje slovenskega jezika z osnovami kulture je organizirano v slovenskih društvih po celem obmocju Srbije, izvajajo pa ga ucitelji, napoteni s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Nacionalni svet Slovencev se prav tako ukvarja z ohranjanjem kulturne zapušcine ter s sodobno ustvarjalnostjo pripadnikov slovenske skupnosti v Srbiji, ki jo v manjšem številu predstavljajo neposredni izseljenci, v vecjem delu pa njihovi potomci. 
Kakšno vlogo igra obstoj številnih združenj Slovencev in v kakšnem odnosu so ti z Nacionalnim svetom? 
– Slovenci so na teh obmocjih prisotni približno 200 let in so prihajali v razlicnih obdobjih, predvsem individualno – kot strokovnjaki za rudarstvo in druge tehnicne stroke. Zato je slovenska populacija v Srbiji razpršena po celem obmocju države, in sicer gre v glavnem za urbano populacijo. Edino organizirano priseljevanje se je dogajaloneposredno po drugi svetovni vojni, med letoma 1946 in 1948, ko je bilo v okolico Vršca naseljenih 
4.000 kmetov iz pasivnih obmocij Slovenije. 
– Slovenci so se v svojem novem okolju organizirali v društva, da bi ohranili jezik in obicaje. Trenutno je v Srbiji aktivnih 15 društev. Nacionalni svet je krovna organizacija teh društev in jim pomaga pri njihovem delovanju. 
Kako ocenjujete možnosti Slovencev, da v Srbiji uveljavijo svoje manjšinjske pravice? 
– Slovencem, enako kot tudi vsem drugim narodnim manjšinam v Srbiji, zakon o zašciti clovekovih in manjšinjskih pravic omogoca pravico do kulturne samouprave. Ti jo uresnicujejo prek nacionalnega sveta, ki je predstavniško telo slovenske skupnosti. Slovenski jezik je bil letos vkljucen v šolski sistem Srbije kot izbirni predmet v osnovnih šolah, na kar smo še posebej ponosni. 
Kakšna so vaša priporocila za izboljšanje konkretnega stanja? 

– Struktura slovenske populacije je takšna, da nas vecina živi v urbanih okoljih in dosegamo visoko stopnjo izobraženosti. Ker ne obstaja jezikovna prepreka, smo Slovenci dobro integrirani v srbsko društvo. Kar se tice gmotnega stanja, pa delimo usodo svojih soprebivalcev. 
Ali se kaj razmišlja o ukrepih, ki bi vsaj upocasnili depopulacijo slovenskega prebivalstva v Srbiji? 
– Tudi v tem pogledu si usodo delimo z vecinskim narodom. Ocitno spremembe, ki so nastale v zadnjih 20-ih letih v svetu in tudi v Srbiji, vplivajo na nataliteto. Negotovost zaposlitve, vse daljši delovni cas (uraden in neuraden), težji pogoji za pridobitev stanovanjskih kreditov, vse to vpliva na zmanjšanje populacije, tako v naši narodni manjšini kot v vecinskem narodu. 
https://recnaroda.co.rs/sa-verbicem-o-manjinskim-pravima-z­verbicem-o-manjsinskih-pravicah/ 

Dragomir Zupanc, nagrajenec Z “Zlatim 
jaVorjem” Za priSpeVek kinematografiji 

Na letošnjem “Jahorina Film Festivalu”, ki je trajal od 26. do 29. septembra, v kategoriji kratki igrani film, nagrada “Zlatni javor”, za celoten prispevek kinematografiji, je dodeljena režiserju Dragomirju Zupancu, našemu pomembnemu clanu in predsedniku Društva Sava ter predsedniku Odbora za kulturo Društva Sava. Na festivalu je sodeloval z dokumentarnim filmom “Život i secanje – Nuša i Rene Gerden”, ki predstavlja filmsko zgodbo o beograjski Slovenki, najstarejši clanici Društva Slovencev v Beogradu, Društva Sava in ustanovitelju ženskega pevskega zbora Pojoca družba. 
“Jahorina Film Festival” je stalna manifestacija v podrocju kulture, ki se odvija na Palah, enkrat na leto in se zacne v zadnjem tednu septembra. Hkrati se odvija tako domaci kot tudi mednarodni tekmovalni filmski festival umetnostnih izdelkov v oblasti kratkega igranega, dokumentarnega in kratkometražnega filma izdelanega s tehniko filmskega ali video (elektonskega) zapisa. 
Ivana Mandic 








zAKL JucNA pRIREDITEV ŠOLSKEgA LETA zA MLAJŠE ucENCE DOp. pOuKA SLOVENŠcINE 
V nedeljo, 10. 6. 2018 smo se v prostorih Društva Slovencev Sava ucenci, starši, gosti, predsednik skupnosti in uciteljica poslovili od pouka za to šolsko leto. 
Otroci so pripravili bogat program. Najmlajši: Matjaž, Jovan, Neda, Jelena, Nataša, Tijana, Maja, Đorde, Ksenija, Lucija so se predstavili z recitacijami, malo starejši: Dunja, Andrej in Maja pa s kratko igro. Na koncu je zapela še Marija. 
Nastopajoce je skupnost nagradila s sladkarijami, uciteljica pa vse ucence s pohvalo. Prisotne je nagovoril predsednik, Saša Verbic ter je pohvalil njihovo prizadevanje za ucenje slovenskega jezika, jezika njihovih prednikov. 

Uciteljica se je v imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS terv svojem imenu lepo zahvalila skupnosti za podporo pri organizaciji kulturnih prireditev in razlicnih projektov. Prav tako se je zahvalila Nebojši Raki, ki je odlicno in ustvarjalno vodil mlade ucence skozi igro do jezika, ter nazadnje še staršem, ker skrbijo, da otroci redno obiskujejo pouk. 
Tatjana Bukvic 

DOpOLNILNI pOuK SLOVENSKEgA JEzIKA V DRuŠTVu SLOVENCEV SAVA 
Dopolnilni pouk slovenšcine v tujini organizira in financira Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. Cilj dopolnilnega pouka je ohranjanje in razvijanje slovenšcine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu ter stikov z maticno domovino. 
Pouk poteka v prostorih na Terazijah 3, v Beogradu in v Kostolcu na Srednji strokovni šoli Nikola Tesla. 
Organiziran je v locenih skupinah za otroke in odrasle ucence. Sestajajo se ob torkih, sredah, cetrtkih in sobotah, vse skupaj kar 15 šolskih ur na teden. 
Otroci in mladostniki so razdeljeni v tri skupine in tako je pouk organiziran glede na njihovo starost in predznanje jezika. Odrasli ucenci, ki zlasti utrjujejo znanje in poznavanje Slovenije, slovenske kulture in obicajev, v nadaljevalni in izpopolnjevalni skupini pa tudi znanje jezika, se sestajajo ob cetrtkih zvecer. V skupine so razdeljeni glede na nivo znanja oz. število let ucenja. Ob sredah se jezik ucijo odrasli ucenci, ki so zacetniki. Pouk slovenšcine se izvaja tudi v Kostolcu. In to ob torkih zvecer. 
Poleg ucenja jezika se udeleženci dopolnilnega pouka srecujejo z razlicnimi vidiki slovenstva, kot so spoznavajo zgodovinske, geografske, sociološke, etnološke in etnografske prvine, ki so oblikovale narod in prispevale k njegovi celoviti podobi, njegovi samobitnosti. Cilje, poleg ucenja pri pouku, dosegajo na razlicne nacine: preko delavnic in predavanj ter projektov, ki jih izvajajo priznani predavatelji, umetniki iz Slovenije ali clani Društva Sava, Poletnih šol jezika v Sloveniji, Ekskurzij v Slovenijo, s sodelovanjem na mnogih manifestacijah Slovencev po Srbiji ... 
Vabljeni k pouku slovenskega jezika v Društvo Slovencev Sava. 
Dodatne informacije so na voljo v društvenih prostorih ali pri uciteljici Tatjani Bukvic (tatjana.bukvic@guest.arnes.si, tel.: 063 743 9380). 


zAKL JucEK pOuKA SLOVENSKEgA JEzIKA IN KuLTuRE zA ODRASLE ucENCE V KOSTOLCu IN V bEOgRADu 
Ob zakljucku letošnjega šolskega leta se je uciteljica Tatjanav imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS in v svojem imenu lepo zahvalila naši skupnosti za podporo pri organizaciji kulturnih prireditev in razlicnih projektov. Zahvalo je naslovila tudi nekaterim zaslužnim clanom in ucencem, ki so ji pri delu pomagali, da bi bil pouk bogatejši in cim bolj zanimiv. 

Poudarila je, da je dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Srbiji pomemben in potreben. Ce ne drugega vsaj tistim, ki so se za ucenje zavestno odlocili, saj ponuja možnost, da se naucijo slovenšcine, ozavestijo slovensko tradicijo ter spoznajo moderno Slovenijo, clanico evropske družine. V primeru mlajših ucencev je to navsezadnje tudi jezik njihovih prednikov.Kar pa niti ni edino bistvo. Gre za jezike bratskih kultur, kultur z bogato skupno zgodovino, zaradi katere je še toliko bolj pomembno, da spoštujemo naše medsebojne podobnosti in sorodnosti, prav tako pa tudi razlike. 




Poleg ustne zahvale je uciteljica vsem rednim ucencem razdelila uradne Pohvale. 
Formalnemu delu druženja je sledilo še neformalno. S šansonom S. Makarovic nam je srce ogrela Dušanka. Mize so bile polne dobrot; v Kostolcu je dišala Draganina potica, v Beogradu pa jo je pripravil Dušan. Nazdravili smo s kozarcem domacega vina in zapeli Avsenikovo pesem 'Stari cebelar' (https://www.youtube.com/watch?v=Owa6vJRnYfc). 
V prijetnem vzdušju smo se poslovili z obljubo, da se bomo v septembru zopet srecali. Tatjana Bukvic 




DObRODOŠLI MED NAS! 
pridne otroke in še toliko drugega. Vmes pa se vsako leto zgodijo še mnogi drugi veseli, srecni dogodki, kakršni so tudi rojstva otrok, novih clanov društva.Ker skupne srece ni nikdar prevec, tokrat uvajamo novo rubriko Biltena, v kateri prisrcno pozdravljamo prihod novih ljudi na ta svet in med nas. 
26. avgusta 2018 se je rodila LARA JOVANOVIC, zdrava in vesela deklica. Želimo ji vse najboljše in iz srca cestitamo njenim staršem MILENI SPREMO in BORISAVU JOVANOVICU. 
Ce je tudi vašo družino obogatilo novo bitje, vas pozivamo, da nam to sporocite, da se bomo lahko veselili z vami. 





SLOVENŠcINA SKOzI gLEDALIŠcE 

Slovenšcina skozi gledališce je delavnica, kjer se ucenci na zabaven nacin in principe gledališke igre ucijo slovenskega jezika. Skozi dialoške scene, recitacije, improvizacije in imitacije ucenci uporabljajo slovenšcino kot orodje, ki ga bodo posledicno tudi lahko uporabljali v vsakdanjem govoru. Ura je sestavljena iz treh delov. V prvem delu skozi razlicne vaje glasa in telesa se ucenci pripravijo na uro. Tu tudi vkljucimo imitacije. V drugem delu beremo besedila in pesmi katere bomo uporabljali kot izhodišce. Tu se naucimo pravilne izgovorjave, poskušamo razumeti besedilo, saj le tako lahko vemo, v kateri smeri se mora dolocena scena oz. recitacija premikati. Nato v tretjem delu poskušamo oživeti, skozi improvizacijo, to sceno oz. recitacijo na “odru”. Ta del je seveda najbolj zabaven, saj tukaj ucenci uporabljajo svojo domišljijo. Z razlicnimi premikanji in glasovi prikažejo to sceno tako kakor si jo oni predstavljajo. Seveda skozi vsako sceno sodelujejo tudi ostali ucenci, ki se aktivno vkljucijo v pogovor. Tu vsi povedo kako oni vidijo sceno, povedo kaj je dobro in tudi kako bi oni na drugacen nacin sceno prikazali. Ves cas seveda uporabljamo slovenšcino kot orodje sporazumevanja. 
Delavnica je namenjena vsem, ki skozi druženje in igro želijo izboljšati svoje znanje slovenšcine. Ni pomembno na kateri stopnji znanja ste, pomembno je samo to, da imate željo, da se naucite nekaj novega. Prejšnje leto smo zabeležili odlicne rezultate. Ucenci so napredovali v svojem znanju in kar je še bolj pomembno tudi bolj sprošceno so zaceli uporabljati slovenšcino v sporazumevanju. Kot ucitelj sem izredno ponosen na svoje ucence, saj vse to ne bi bilo vidno, ce se na prvem mestu oni sami ne bi trudili. 
Zaradi tega smo se odlocili, da ponovimo delavnice tudi letos. Delavnice se bodo zacele januarja 2019 in bodo trajale vse do konca junija. Odvijale se bodo vsak teden v prostorih društva Sava. 
In kot novost tokrat bomo imeli poleg mlajše skupine tudi skupino za starejše. Vse dodatne informacije bodo pravocasno objavljene. Vse pa vas vabim, da se vkljucite v delavnice in upam, da se vidimo v cim vecjem številu. 
Nebojša Rako 



pOcASTITEV SpOMINA MRTVIM SLOVENCEV 
V družinah s slovenskim priimkom ali slovenskim poreklom živi danes v Kostolcu okoli 250 ljudi. Slovenci so imeli (in še imajo) vidno vlogo pri nastajanju Kostolca, rudnika in termoelektrarn. Med njimi so rudarji, inženirji, tehnologi, iznajditelji ... Opazen je njihov vpliv na podrocju znanosti, kulture in politike. Po dokumentih, ki so jih zbrali potomci Slovencev iz Kostolca, ki so danes aktivni clani Društva Slovencev iz Beograda, je razvidno, da so se prvi slovenski prišleki naselili v teh krajih že med 2. svetovno vojno. Drugi val Slovencev je prišel in ostal med letom 1974.1984. Med njimi je bilo najvec medicinskih in prosvetnih delavcev. V Kostolcu sta po znanem in za mesto zaslužnem Slovencu, Karlu (Dragu) Kobalu, poimenovani osnovna šola in glavna ulica. Ob prazniku, dan spomina na mrtve, so clani Društva Sava iz Kostolca v spomin na Slovence, ki so pokopani v skupnem grobišcu v Požarevcu, položili cvetje ter prižgali sveco pred kamnitim obeležjem. S tem so pocastili spomin na svoje prednike in proslavili svoje mednarodno poreklo .to je namrec dan, ko se ne le spominjamo preteklosti, pac pa hvaležno pritrdimo sedanjemu trenutku, trenutku živih. 
Saša Radic, predsednik Slovencev v Kostolcu 

poziv clanom Društva Sava za sodelovanje na razstavi »Sentiment« 
V okviru Društva Sava pripravljamo razstavo, ki bo predstavila materialno – sentimentalno kulturno dedišcino clanov društva Slovencev v Beogradu. Na razstavi bodo prikazani predmeti, ki jih imate doma in ste jih kot posameznik ali družina podedovali (dokumenti, družinske fotografije, fotografije domacega kraja, razglednice, izrezki iz casopisov, brošure, rocno narejeni izdelki, predmeti, ki so vam dragi, filmski in video material, originali ali reprodukcije slik slovenskih umetnikov, spominske knjige, dnevniki, kosi oblaci…) ter izhajajo iz Slovenije oziroma so del vaših spominov ali kako drugace povezani z maticno domovino. 
S tem opusom, to je zbirko spominov, ki so povezani z vam dragimi predmeti, bi na ustrezen muzeološki nacin predstavili vsakodnevno družinsko in profesionalno življenje vas in vaših najbližjih ter vaše custveno potovanje skozi osebno in družinsko zgodovino. Clani Odbora za kulturo Društva Sava in Odbora za kulturo Nacionalnega sveta bodo predmete -eksponate, ki jih bodo clani Društva Sava predlagali, dokoncno izbrali ter uvrstili na razstavo. Razstava bo pripravljena v skladu s sodobno razstavljalsko prakso, kjer se bo na sodoben, interaktiven in kreativen nacin predstavil material, kjer je vsak predmet prikazan kot »objekt – znamenje« (v smislu beseda in predmet) in obravnavan kot muzejski eksponat. 
Ce ste lastnik katerega koli od navedenih predmetov in ce bi ga zacasno odstopili za namene razstave, vas prosimo, da o tem obvestite Odbor za kulturo Društva Sava (sava-si@eunet.rs). 




SV. martin, ZaVetnik BlagoStanja 
– praZnoVanje V DruŠtVu SaVa 

Ob prazniku velikega zašcitnika vina, vinarjev in dobre letine smo se v Društvu Sava na Terazijah zbrali mnogi clani in prijatelji društva. 

S svojo prisotnostjo sta nas posebej pocastila nj. ekselenca, 

g. Stanislav Hocevar, nadškof beograjski, in Roman Waixler, namestnik veleposlanika R. Slovenije v R. Srbiji. 
Program so nam s svojimi šalami, zgodbami in glasbo srcno napolnili naši nepogrešljivi Ivan Debeljak, Kvartet Sava in Pojoca družba. Pa jim nismo pustili solirati – vsi smo pritegnili k petju, kasneje pa so nas naše dobre žene razvajale z martinovo pojedino, klobasami, kislim zeljem in seveda rujnim vincem. 
Tanja Tomazin 




Clanica DruŠtVa „SaVa“ na SarajeVo film 
feStiValu 

Avgusta 2018 se je clanica Društva Slovencev “Sava” Dragana Majstorovic rade volje odzvala povabilu za sodelovanje v Programu prostovoljstva “Ja volim film” v okviru Sarajevo Film Festivala (SFF). To ji je bilo prvo sodelovanje na SFF-u, kjer je imela priložnost ‘iz prve roke’ videti svetovne filmske zvezde, kot si tudi premijerno ogledati številne filme, ki so bili strokovno izbrani od strani žirija. 
Zahvaljujemo se gdc. Verici Džindo iz Društva Slovencev „Cankar“ iz Sarajeva na partnerstvu v organizaciji in zagotovitvi prenocišca za naše clane, ki bi želeli sodelovati v Programu. 
Vabimo vse zainteresirane clane, da tudi v prihodnosti sledijo SFF-ju in sodelujejo v Programu prostovoljstva „Ja volim film“! Aurena Dinic 


NAŠA SLOVENSKA pOTICA 2018 


Predstavniki slovenskih društev v Srbiji, med katerimi so bili tudi iz beograjskega Društva Sava so se, tudi letos, oktobra zbrali na deveti manifestaciji Naša slovenska potica, ki jo je organiziralo Društvo Slovencev Kula iz Vršca. Veliko število clanov slovenskih društev in rekordno število pripravljenih potic – kar cez 20- prica, da je dogodek postal tradicionalen. Naloga štiri-clanskega žirija ni bila nikakor lahka, namrec bilo je treba izbrati med veliko razlicnimi okusi in nadevi. Zmagala je orehova potica, ki jo je pripravila Nada Domazet iz Društva Planika iz Zrenjanina. Drugo mesto je pripadlo makovi potici iz Društva Brata Jenko, iz Leskovca (Filip Hajdanovic), tretje pa Društvu Slovencev Emona, iz Rume (Marija Djukic). Tudi gostom ni bilo lahko, namrec po okusnem kosilu so mogli poskusiti še najbolj znano slovensko sladico. 
Za prijetno vzdušje in druženje so domacini poskrbeli z primernim glasbenim in recitatorskim programom. Najvec pozornosti so odnesle najmlajše ucenke dopolnilnega pouka slovenšcine iz Vršca, ki so izvedle predstavo Pekarna poticka ter ucenke, clanice folklorne skupine OŠ Moša Pijade, iz Gudurice, z izborom ljudskih iger. Male igralce je pripravila Rut Zlobec, uciteljica slovenskega jezika, koreograf pa je bil Zoran Dimkovic iz KUD Vinogradi. Po podelitvi nagrad in zahval so gostje obiskali nove prostore Društva Kula, v Ulici Vaska Pope 14, v katerih se je nadaljevalo druženje, izmenjava vtisov in nacrtovalo medsebojno sodelovanje ter obiske. 


SLOVENSKE NARODNE JEDI  
Predstavljemo slovenske narodne jedi, ki so po etnoloških virih in podatkih sastavni del materialne kulture slovenskega naroda oz. del naše kulturne dedišcine. Po nastanku, pomenu in znacilnostih, te jedi razlikujemo od danes, pogojno povedano, splošno bolj znanih sodobnih receptov mešcanske in internacionalne kuhinje. Neredko so posamezne naro­dne jedi nastale v zvezi z razlicnimi ljudskimi obicaji in praznovanji. Jedi bodo predstavljene po slovenskih pokrajinah kjer so nastale, kadar je o tem dovolj gotovih krajevnih virov. Prizadevali si bomo v vsakem primeru slediti avtenticnosti receptov, ceprav posamezni tudi ne bi bili popolnima v skladu s sodobnimi zahtevami zdrave prehrane.  


krompirjeva juha z mlekom 

Sestavine: 1 ˝ kg krompirja, koren peteršilja, malo cebule, malo zelene, 8 dag masla ali margarine, 1 L mleka Olupljen krompir in jušno zelenjavo skuhamo v slanem kropu, pretlacimo in zalijemo z vrelim mlekom. V juhi raztopimo maslo ali margarino ter postrežemo. Krompir in zelenjava lahko ostanejo tudi nepretlaceni, tako da jih samo narežemo na majhne kocke. 

prevrnjeni ohrovt 

Sestavine: 2 kg ohrovta, 15 dag slanine, 15 dag šunke, sol, muškatni orešcek, juha, 5 dag parmezana Ocišcene ohrovtove glavice razpolovimo in zložimo v kozico, ki je obložena s slanino in rezinami šunke. Posolimo, odišavimo in obložimo s slanino in šunko. Ponovno pokrijemo z ohrovtom. Prilijemo juho in damo v pecico. Peceno obrnemo na velik krožnik in jo posujemo s parmezanom. 

Vlecena riževka 
Sestavine za testo: 70 dag moke, 3 dag masla, 1 rumenjak, sol, mlacna voda Sestavine za nadev: 30 dag riža, 10 dag sladkorja, 1 L mleka, vanilija, sol, 2 dl pregrete smetane, limonina lupinica, cimet, 4 jajca, 12 dag masla Naredimo vlecno testo ter ga pustimo pocivati. Riž kuhamo v vrelem mleku. Skoraj kuhanemu rižu dodamo sladkor, vanilijo in sol. Kuhanega ohladimo, mu dodamo smetano, limonino lupinico, cimet in rumenjake; dobro premešamo in nazadnje dodamo še trd sneg narejen iz beljakov. Testo razvlecemo, debele okrajke odrežemo. Ko se posuši, ga poškropimo s topljenim maslom, do polovice ga premažemo z riževim nadevom in zvijemo. Položimo v pekac in pecemo v srednje vroci pecici približno 1 uro. 
Pripravila: Danijela Stojnic 



ŽENSKA pEVSKA SKupINA KALINA 

Ženska pevska skupina Kalina, iz Ilirske Bistrice, je v letu 2016 obeležila 10. obletnico delovanja. V teh letih so pevke imele lepo število samostojnih koncertov. Vsako leto sodelujejo na Obcinski reviji pevskih zborov in skupin Obcine Ilirska Bistrica. Udeleženke so tudi na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni in kot prave Primorke tudi na Reviji pevskih zborov Primorska poje.
Želja njihove umetniške vodje, akademske glasbenice ga. Janje Konestabo je, da z resnim in odgovornim delom pokažejo pevsko kulturo, vrednost pete pesmi ter srcnost in bogatost, ki jo pesem ponese v družbo, skupnost ali dogodek. Pevski program skupine so slovenske ljudske pesmi, vsekakor pa jim nobena pesem ni tuja. Vsako pesem rade zapojejo, saj kadar zmanjka besed, je tu pesem, ki pove vse. Ponosne so na njihovo prvo zgošcenko z naslovom Roža na vrtu. Tako so pevke kronale in podarile del svoje preproste slovenske pesmi tudi na ta nacin.
Ženska pevska skupina je v svojih letih delovanja ponesla pesem tudi izven naših meja. Gostovale so v Madridu, kjer so bile gostje slovenskega veleposlanika, v Berlinu pri slovenski katoliški misiji. Odzvale so se povabilu slovenskega združenja Triglav iz Bitole, kjer so pripravile nepozaben koncert, prav tako pa tudi pri zamejskih Slovencih v Italiji in na Hrvaškem. 

Letos so pevke navezale stik s Pojoco družbo iz Beograda. Sprejele so povabilo in zadnji vikend v septembru obiskale slovensko Društvo Sava v Beogradu. V soboto so pripravili koncert v njihovi dvorani na Terazijah. Bil je caroben, custven in nepozaben vecer s prepevanjem, povezovanjem in objemi. Pojoci družbi se zahvaljujejo za topel sprejem in na prelepem druženju. 
Elka Možina 


NASTOp “pOJOcE DRuŽbE” V NOVOSADSKI SINAgOgI 

Od 8. do 10. novembra 2018 je DS Kredarica organiziralo 

VI. Dneve slovenske kulture, tridnevno manifestacijo, na kateri so sodelovala slovenska društva iz Srbije ter SUO J. Špringer iz Kaknja iz BIH in Slovenski dom KPD iz Reke iz Hrvaške. Kot posebni gostje iz Slovenije sta sodelovali KD Korte iz Kort pri Izoli in KD Anbot iz Pirana. 

Na zakljucni prireditvi, tretji dan je bil Vecer slovenske pesmi, koncert pevskih zborov in sicer MePZ DS Triglav Subotica, MePZ DS Planika Zrenjanin, Pojoca družba DS Sava Beograd, MePZ in MoPS DS Kredarica Novi Sad, ŽePZ KD Korte iz Kort ter nastop folklorne skupine Slovenski dom Clanice "Pojoce družbe" so pod vodstvom Angeline Živanovic (po priporocilu naše dirigentke Višnje Dimitrijevic)s ponosom nastopile na tej velicastni prireditvi, tj. zakljucnem koncertu 
"Vecer slovenske pesmi" v novosadski Sinagogi s pesmima "Kje so tiste stezice" in "Lepo moje ravno polje". Po nastopu so bile deležne navdušenega aplavza in obilo komplimentov za napredek v zadnjem letu. Uživale so tudi ob nastopu zgoraj omenjenih pevskih zborov in folklorne skupine, ki je izvedla belokranjske in gorenjske narodne plese. 
Po zakljucku koncerta je DS "Kredarica" organiziralo druženje in okusno vecerjo v Domu vojske, kjer je tudi donela slovenska pesem. Bila je tudi prilika za prisrcna srecanja med dolgoletnimi znanci, ki jih združuje pesem.KPD Bazovica iz Reke in nastop Orkestra ZUO J. Špringer iz Kaknja. 
Pavla Milovanovic 


SEMINAR zA zbOROVODJE V ŠENTVIDu pRI STIcNI 

V oktobru sem se v Šentvidu pri Sticni udeležila seminarja za zborovodje.Predstavljen nam je bil program festivala slovenskih ljudskih, pa tudi novejših pesmi,ki bo potekal kot vedno junija meseca. Tako kot lansko leto,ko sem na seminarju bila prvic, sem se tudi letos veliko naucila,dobila sem koristne napotke v zvezi s programom in tudi bolje spoznala slovensko glasbeno dedišcino. 
Seminar je vodil dirigent Igor Svara.Predstavljeno nam je bilo približno trideset pesmi namenjenih ženskim in moškim ter mešanim pevskim zborom. 

Udeležba zborovodjev na seminarju je namrec pogoj za skupni nastop zborov iz Slovenije in iz zamejstva,saj je razen desetminutnega programa,s katerim se predstavi vsak zbor iz zamejstva posebej,prirejen tudi skupni koncert "Tabor slovenskih pevskih zborov". Nastopajo zbori iz Slovenije in iz zamejstva skupaj,pojejo pesmi,ki so bile zborovodjem predstavljene že oktobra.Zato je prisotnost zborovodji na seminarju pogoj za nastop njihovega zbora na festivalu. 

Torej "Pojoca družba " bo obogatila svoj repertoar s šestimi novimi pesmimi, nekatere so ljudske, druge avtorske, in se bodo z njimi predstavila na jubilejnem 50-tem Taboru slovenskih pevskih zborov.Nekatere so našim pevkam znane,toda aranžmaji so novi, kot na primer "Kol'kor kapljic, tol'ko let",ki je prirejena v izjemno zahtevni obliki,zaradi 50- letnice Tabora,jubileja. 
Poleg "Pojoce družbe",ki je lani nastopila kot edini pevski zbor iz Srbije,bo letos nastopil tudi "Ekumenski moški zbor" iz Beograda.Že vrsto let sem njihov korepetitor, a je prijavljen na mojo iniciativo. Zbor so osnovali Slovenci, davnega 1971 leta pri beograjski nadškofiji.Glede na dolgoletno delovanje in izreden profesionalizem tega kamernega ansamblamenim,da je njihova udeležba pomembna. Obenem pa tudi morebitno sodelovanje s Pojoco družbo ni nemogoce. 
Glede na svoje relativno bogate izkušnje v zborovskem petju,kot zborovodje in dirigenta,pa tudi v organiziranjufestivala,moram zakljuciti, da je Tabor v Šentvidu pri Sticni eden najbolj organiziranih, dolgoletnih tradicij festivala ter je rariteta v današnjem casu,kajti poteka v zelo majhnem mestu, v katerem se ob petju zbere na desetine ansamblov - okoli 2000 pevcev. 
Višnja Dimitrijevic, dirigent "Pojoce družbe"
 Prevela iz srbšcine Neva Milovanovic 


NASTOp pOJOcE DRuŽbE SAVA V SubOTICI 2018 

Oktobra 2018 je Pojoca družba Sava odpotovala v Subotico. Veselile smo se naših gostoljubnih domacinov, srecanju z drugimi zbori, ki so prišli iz Slovenije, in tudi našim dobrim prijateljem iz Novega Sada in Zrenjanina. 
Vedno, ko nastopimo v Subotici, imamo priložnost da pojemo v najlepši hiši v Srbiji, to je Mestna hiša Subotice. To je kar tretja po vrsti zgrajena mestna hiša, njena izgradnja se je pricela 1908, interieri pa so koncani 1912. Gradili in okrasili so jovrhunski mojstri tistih casov, v stilu madjarske secesije. Zelo je pisana, s številnimi stiliziranimi tulipani. Visoka je 76 m ter se nahaja v središcu mesta. 
Nastopale smo s štirimi belokranjskimi pesmimi, ena izmed njih je bila tudi 'Dekle na vrtu', skupaj z dirigentko Višnjom Dimitrijevic. Sprejele smo veliki aplavz, ki nam je bil zelo všec. 
Kasneje so nas domacini pogostili in vsi skupaj smo rade volje peli slovenske pesmi. V spominu so nam ostali lepi dogodki in stiki s Suboticani in znane melodije iz naše Slovenije. Sonja Dinic Meduric 


49. TAbOR SLOVENSKIH pEVSKIH zbOROV 

To leto je potekal 49. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV v Šentvidu pri Sticni. Prihod je predstavljal velik izziv za našo "Pojoco družbo Sava", saj gre za vecinoma starejše dame, ki pa so vztrajale in dvakrat tedensko svoj prosti cas posvecale pevskim vajam, ki jih je odlicno vodila dirigenka Višnja Dimitrijevic. 
Nastop je pomenil veliko zadovoljstvo, zaradi katerega se splaca vztrajati. Na programu smo imele tri pesmi za samostojni nastop: "Tam, kjer tece bistra Zila", "Dekle na vrtu" in na koncu "Serenada Beogradu", saj vse živimo v njem. 
Prepricane smo, da so bili tudi poslušalci navdušeni, saj smo sprejele velik aplavz. 
Posebna spodbuda za nadaljnje petje je bil skupni nastop na pevskem taboru, ko so se združili pevci iz Slovenije, Bosne, Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije. Nepozabni so trenutki z dirigentom Igorjem Švarom, ki nas vsakic znova navduši. 
Hvaležni smo našemu predsedniku Društva Save, g.Saši Verbicu, in vsem institucijam, ki so nam financno pomagale. Kjer je volja, tam je pot. 
Najlepša hvala tudi organizatorjem in gostiteljem v Šentviški šoli. Veselimo se 50. jubilejnega Tabora! Sonja Dinic Meduric 




svetovnima vojnama. Mama je bila rojena v Beogradu leta 1929, moj stric – njen brat pa 1930. Dedka se ne spomnim, saj je umrl, ko sem bila še majhna. Spomnim se babice ki je bila z mano, ko sta starša hodila na delo. Zelo sem jo imela rada, saj je bila ljubezniva in nežna. Prava virtuozinja v kuhinji. Zaradi nje sem se naucila kuhati in to še danes rada pocnem. Ko sem bila otrok, nisem vedela, da pripravlja izjemne jedi, tipicne za Slovenijo. Te so bile »na meniju« še posebej ob praznikih – potice, krostoli, fritoli … so najlepše dišali, vse je bilo tako okusno, da se ni dalo meriti z nicemer dalec naokrog. 
Moj brat je z družino in babico sprva živel v Mariboru, vendar jaz takrat še nisem bila rojena. Mama in babica sta z nama govorili slovensko, mama nama je tudi prebirala knjige in pela pesmi. Kadar smo potovali v Slovenijo, kar smo poceli skoraj vsako poletje, sem kar dobro razumela ljudi okrog sebe. V Tominjah sem imela teto. Spomnim se, kako cudovito je dišalo, ko je narava ozelenela … v tetini hiši so kuhali mleko, takoj ko so pomolzli krave, vendar na drugacen nacin kot v Beogradu. Krave so se pasle po opojnih hribovskih travnikih. Nikdar ne bom pozabila vonja sveže pokošene trave. Nekoc smo kampirali ob Bohinjskem jezeru in tako sem spoznala, da je v Sloveniji poleti lahko tudi mrzlo. Obiskali smo Bled in se Triglavu z avtomobilom približali, kolikor je bilo mogoce. To so prekrasne podobe mojega spomina … 



V sedemdesetih je moj oce delal v Novi Gorici. Imela sem priložnost, da tam preživim pocitnice in praznike. Zame so bili to zelo srecni casi, navdušili so me narava in ljudje, ki sem jih spoznala. Bivali smo v malem mestecu z novim in znanim hotelom »Argonavti« ter odlicno picerijo. Slovenije se spominjam po svetlobi in vonjavah. Nova Gorica je dišala po žganem lesu, ker so se mešcani pozimi greli na drva. Ker se nahaja med dvema hriboma, sem tam doživela najmogocnejši grom v mojem življenju. Ta stik z naravo me je navdušil. Enako cudovita je svetloba zelenega okolja. Nekoc smo obiskali izvir Soce, ki me je osupnila kot cudež, ta kristalna smaragdna reka … Do izvira nismo prišli, saj je oce rekel, da je prevec nevarno. Vendar pa je bila pot do slapa kratka in preprosta. Soca je ledena in ni se bilo mogoce kopati v njej, ceprav sva si midva z bratom nadvse želela. 
Imam nešteto pisanih spominov na Slovenijo. Eden od njih izvira s Pohorja. Moja mama, gozdarski inženir, je vec let delala na Pohorju, in takrat je celo družino rada vodila na pohode po tem in drugih gozdovih. Vedela sem, kako se drevesa imenujejo, da se je treba premikati tiho, da ne bi motili živali in bi si jih lahko ogledali, da bi slišali petje ptic in šumenje vetra skozi listje … Takšna so bila poletja, ko smo šli peš, v globoki obutvi in s pohodniškimi palicami. Z obeh strani steze so se soncile kace. Ker smo bili dobri gosti, so bile one dobre gostiteljice. V gozdu smo bili zaradi njih dosti bolj pazljivi. Potepanje po Pohorju je trajalo tudi po vec ur in jaz sem vselej upala, da bom videla zajcka. Vsi utrujeni smo posedli v travo in uživali v tišini. Le par minut zatem sta se pojavila jelen in srna. Kakšen cudovit prizor je bil to! 
Spominjam se Ljubljane, kjer je vselej deževalo, tako poleti kot spomladi, jeseni ali pozimi. Ljubljana iz mojih spominov je vedno siva, zato sem ena od redkih oseb v Beogradu, ki je veseli dežja. 
Danes so moj drugi dom Pišece, kamor odhajam z družino. Tam imamo veliko prijateljev, med katerimi se pocutimo krasno in vedno komaj cakamo, da bo leto naokrog in bomo spet obiskali naše rojake ter preživeli cudovite pocitnice. 
To so moji spomini in še veliko jih imam »v žepu«. Kadarkoli se pocutim slabo, mi pomagajo, da spet zacutim radost in lepoto življenja. 
Prevod: TanjaTomazin 





ETNA 


Ceprav sem se na Siciliji predvsem turisticno potepal in obcudoval številne kulturnozgodovinske spomenike, sem si privošcil tudi šcepec hribolaštva. Namrec iz Taormine smo se z avtobusom pripeljali pod ognjenik Etno (vrh 3320 m), najbolj aktiven evropski vulkan.  
Okrog ognjenika so številna naselja posejana v bujnem zelenju. Zemlja v okolici vulkana je, zaradi nenehnih izbruhov (lave in pepela), izredno rodovitna in v prijazni sicilijanski klimi vse zelo hitro raste (že v casu Starega Rima je Sicilija veljala za žitnico imperija). Zaradi teh ugodnosti so ljudje vedno živeli v senci ognjenikov, ceprav je to bilo in je še vedno zelo tvegano. Ob vzpenjanju z avtobusom se je pokrajina spreminjala, rodovitna polja in vinograde so zamenjali gozdovi, v katere se zajedajo ohlajeni tokovi lave, drevesa pa so cedalje bolj redkain še višje so polja lave prevladovala, tu in tam posejani le redki grmicki. Na višini 1900 metrov, kjer se konca asfaltirana cesta, je okolica bila povsem pusta, konice ugasnjenih kraterjev so gole, po tleh leži strjena lava v vecjih ali manjših kosih, ponekod tudi prah, predvsem temno rjavih barv, rastlin ni. Nad nami visijo nizki oblaki, v katerih izginjajo pobocja in vrh Etne. Je poltema in vse deluje neresnicno, kakor da ne bi bil na Zemlji. Toda ljudi, obiskovalcev in uslužbencev je bilo veliko. Poleg prostranega parkirišca je tukaj cela tržnica s spominki, turisticne pisarne, restavracije in hotel. Tu se nahaja tudi zacetna postaja žicnice, ki je bila ob izbruhih lave iz bližnjih kraterjev že veckrat unicena (stebre žicnice vedno znova postavijo in žicnica obratuje do naslednje erupcije). 



Žicnica nas je popeljala še višje. Ob vzponu, ceprav je pokrajina gola, kot na luni, tu pa tam se na nekoliko starejši lavi vidijo prve preproge rastlin, podobne travi, ali mahu, ki jo kolonizirajo. 
Toda na koncni postaji žicnice, na 2500 m nadmorske višine, je le še zdrobljeni kamen in prah, pa tudi ostanki velikih snežnih zametov. Naokoli in proti vrhu so razlicno stari kraterji, iz nekaterih se kadi. Na Etni je nekaj manj kot 300 tako ugaslih kot aktivnih kraterjev. Najvišji in najbolj aktivni so skriti v oblakih. Podal sem se na enega, ki je v bližini, še 200 m višje. Vzpon strm, poln drobnega kamenja in prahu, ki pod nogami drsijo, pravcato melišce. Barva tal se spreminja, od temno rjave do crne, nad tlemi pa lebdijo temno-sivi oblaki. Mrzlo je in piha, iz kraterja se pa 
kadi vodna para, ponekod pa se cuti toplina ki jo zemlja izžareva. 

Premer kraterja, na vrhu je okoli 150 m, globok pa okoli 40 m, paraprihaja ven na vec mestih skozi razpoke v skalah. Notranjost kraterja je pisanih barv. Veliko obiskovalcev sedi na robu kraterja ali celo globlje, oviti s paro. Para prihaja od staljenega snega, voda prodira do vrocih skal pod površjem ter izhlapeva. 
Od zadnje postaje žicnice vozijo velika terenska vozila, spoštljivega izgleda, skoraj do vrha Etne. Obcudujem jih, kako premagujejo strmo prašno stezo, vsekano v preostale snežne zamete, dokler ne izginejo v oblakih. Mrzlo je, le nekaj stopinj nad niclo, ceprav globoko spodaj vidim morje, v katerem se že kopajo, saj smo v mesecu maju. 






































Založnik: DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU – DRUŠTVO SAVA 
Beograd, Terazije 3/IX, tel/fah +381 11  33 40 875, e-mail: sava-si@eunet.rs  www.drustvosava.org 
DRUŠTVO  SLOVENCEV  V BEOGRADU - DRUŠT VO  SAVA 

Uredništvo: Saša Verbic, glavni in odgovorni urednik. uredništva. Uredništvo ima pravico po potrebi skrajšati in prilagoditi 
Clani uredništva: Ivana Mandic in Zorko Branko. prispele priloge. Delo v Biltenu je volontersko. 
Lektura in prevod: Marija Moderc. 

CIP - .............. . ........... 
Likovno-graficna priprava: Dušan Todorovic, Aleksandra Andelkovic 
....... .......... ......, ....... 
in Jasmina Pucarevic. 

061 Bilten je brezplacen. Izhajanje Biltena financira Urad Vlade Republike BILTEN / Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. ISSN 1452-9092 = Bilten (Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu) Rokopisov, fotografij in risb ne vracamo. Podpisani clanki predstavljajo COBISS.SR-ID 140641548 osebno mnenje avtojev, ki se nujno ne morajo strinjati z mnenjem