it. 63. V Gorici, v sredo dne 6. avgusta 1904 Tečaj XXXIV. Izhaja dvakrat na teden, io sicer v sredo io loboto ob 11. ari predpoldne ter stane z izrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta rrod po poŠti prejemu;* ali v Gorioi na dom poŠiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gW. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 5etrt leta.......3 , 40 . , , 170 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravnlBtvo v Gosposki nlioj |tv. 7. t Gorioi v«GoriSki Tiskarni* A. GaferSŽSek: vsak dan od 8. are zjutraj do 6. ifeeer; ob nedeljah pa od 3, do IS. ure. Ha naroilla brca doposlan« aarelalce ie a« ozira««. Oglasi Ib psalaMt«« »e raSonijo po petH-vrstah ;., tiskano 1-krat 8 kr., *-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka ?rsta. Večkrat po pogodbi. — Večje drke po prostora«*-_. Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — 1% obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr 7Z. L*>rii UradnlStvo ss nahaja v Gosposki ulloi 3t 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedejjab in praznikih od 9. do 12. dop. Upravntttvo se nahaja v Gosposki ulici «. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglate je plaeatl loco «oriea. »oplal nuj se pošiljajo le uredništvu. ----..Naročnina, reklamacije in druge reči, katera ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le (ipramlitvu. »PRIMOREC" leto 3 S 20 h ali gld. 1*60. t . , «**¦».ta «Pnmoreo» «e prodajata v Gorioi v to-bakarni Schivarz v Šolski ulici 'n Jellersitz v Nunski ulici; _ t Trstu v tobakami L»vren8io ne trgu della Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T.Ufon it. 83. »Gor. Tiskarnac A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Pridige po naših cerkvah. Po naših cerkvah grmi in tresk« •— beseda Božja se cuje vedno redkeje. Izpred allarja in s priztiic rohnijo naši politikujoči nunci proti liberalcem, proti brezverskim Časnikom, obirajo vasčane ter spravljajo na dan najskrivnostaej&e reči iz kake družin % ki ne tičejo v javnost ter duhovnika nič ne brigajo, opravljajo in Sažejo, talijo l,udi, huj-skajo Človeka na človeka, polilikujf.o in prirejajo shode za občinske volitve, s kratka : Ce pojde tako niprej, bod¦> cerkve vse, drugo samo ne liise noUtve, ne veže božje, v ka~ t.rih ima doneti vzvišena Izvehčarjeva besed.'. V tem oziru ču,emo hritke pritožbe iz vat ti stranij dežele. Posledica je ta, d« se ljudje odvračajo od cerkve. K masi še gredo, ali od pridige jo popihajo, ker nočejo poslušati samih zbadljivosti in politike, poslušajo le, Ce jih nune med mašo vjame. Radi takih pridig vera peša ker oCitno, in Ce čez cas ne bo l.udij v cerkah, rnzven starih zenic in kake Mariine hCerc pa kakega de-viCarja, bo to zasluga takih znorel h pridigarjev, ki se pečajo v cerkvi le z drugimi rečmi, samo ne z besedo Božjo. Ob posebnih prilikah pa so se posebno goreči take »rde pridigar,!, »Jasti v romarskih cerkvah na razne dneve, ko pribiti mnogo ljudstva od raznih strani]. Tak dan je bit P o r c i j u n k u 1 a. V Vipavskem Sv. Križu imajo kapucinski samostan, kamor pnliiti na Porcijunkulo mnogo ijudij. Letos so biti povabili za pridigarja nekega nunca menda "n sof dnje kranjske dežele. Prišel je in začel pridigati. Na dolgo in na široko je- r>*Ua-gna'n iz cerkve? Take vrste i/idi, firizeje in iažMivo pismouke, > preganjal Kristus, in če bi danes stopil na zemljo v človeški podobi, bi vzel bič pa pregnal take znorele farje t Veruje se v Boga ne pa v grešnega popa, v Škofe in papeža! Obrekovanje Vipavcev z brezverci in klic, da naj se ogibajo Vipavcev, pa je dobro preračunjena hudobija in škodoželjnost. Škodovati hoče Vipavcem, zategadel je v cerkvi hujskal ljudi proti njim. — hi ženice so prav razumele namig, ker so re-kale, da ne pustijo možem na Vipavsko po vino, da ne postanejo brezverci! Že tako prede trda vinogradnikom, sedaj prihajajo pa se pridigarji, ki v cerkvi naročajo, da naj se ogibajo Vipavcev. Naravnost Škodovati hočejo Vipavcem, pa le za to, ker si lemlšljajejo, da so brezverci. Pop v Sv. Križu si je i z-m i s I i 1 ter se z ' a g a I, da so Vipavci brezverci, samo da je pokazal svojo Škodoželjnost do ubogega kmeta. Tu se vidi, kake prijatelje ima kmet celo v cerkvi! Če jeseni ne bo kakega znanega odjemalca, ker bo žena tarnala in ga rotila, po vino, naj se zahvalijo »pridigarju« na Porcijunkulo. Ženske so le Se preveč in preveč zaverovane v posvečene gospode in možje so prepopnstljivi ,radi ljubega miru9. Dejstvo pa ostane, da s takimi pridigami odganjajo vso pimctnc ljudi od cerkve in bržčas jih tudi odžene jo, Po drugi strani pa je najbolje mazilo za take razjarjene pope ulesnenje biro in manj drugih prispevkov, petem bi bili že bolj krotki! — Pred vsem pa manjka našemu ljudstvu izobrazbe. Izobrazbe je premalo. Če bi bilo te dosti, potem bi ostali take vrste pridigarji osamljeni, potem bi nehalo vse politikovanje v cerkvi, potem bi bili duhovniki res le duhovniki. Le zadostna izobrazba ljudstva se more uspešno postaviti v bran nekrščanskemu počenjanju katoliških politikujočih nuncev z našim ubogim ljudstvom. Zato pa moramo delati z vso silo na izobraževanje ljudstva! DOPISI. Iz Gorice. — Nismo se molili, ko smo opozorili citatelje na protikritiko .Go-ričinega glasbenika*, ki je oCividno hodil, kar se l:če udrihanja po osebah in ne- stvarne polemike, v Šolo k proslulemu A, K., ali pa bil v tem oziru sam svoj učitel; I Sicer pa izborna duševna hrana »Goričinim* bravcem v teb pasjih dnevih! Kaka pa je ta protikritika ? Menda si ni mogel izbrati pisun »Goričine* protikritike boljšega zrcala kakor omenjene dopise, v katerih se tako izborno zrcali njegov »značaj*. Že v predzadnji .Soči* smo omenili, da se bode udrihalo po g. Komelu, in nismo se varali. K« se tiče .stvarnega* odgovora, pa bodi omenjeno: Najprej se spravi v svojem odgovoru, bolje rečeno zagovoru, na gimnazijsko maso, in hoče oprati samega sebe, oziroma g, Mrcino ! On trdi, da lahko preslisi organist masnikov glas. Res je tudi, toda pri gimnazijskem organistu je bil drug vzrok, da ni zadel pravega glasu pri responzorijih. On igra namreč responzorije po znani tabel!, na Merili so napisani responzoriji v vseh tonili. Najprej se mora prepričati, v katerem tonu poje duhovnik, potem mora poiskati na tabeli temu primeren responzorij; ako vpo-števamo §e znano Mrcinovo konfuznost, moramo priti do zaključka, da za to Mrcinovo hibo glede responzorijev ni treba iskati vzroka ne v preslisanju duhovnikovega glasu, ne v prešibkem masnikovem petju in ne v nemiru na koru. Povemo mu pa, da pravi organist ne rabi tabele, in ravno vsled tega, ker hoče biti povsod stavljen kot dober organist, smo omejili nimbus tega vefičega or-ganista. Njegov pouk glede intonacije in glasovnega načina pa odklanjamo, ker smo se hoteli .z inlonacijo* le poljudno izraziti. Omenja tudi, daje lahko mašnik slab pevec, ki menjuje vsak hip glasovni način, vsled česar spravi organista v nemalo zadrego. Smešno! On govori tu v obče, mi smo se pa bavili s konkretnim slučajem. Pri gimnazijski maši ni duhovnik ničesar zakrivil. Ali se hoče s tem, da govori v obče o vseh mogočih slučajih, izmuzniti ter prikriti svojo hibo?! Kako se zna »Goričin kritik* izviti in pri tem spraviti našo kritiko (seveda misli pri tem vedno le na g. Komela) v temno luč, dokazuje zopet ona dolga klobasarija o gStaccalu*. V svoji kritiki smo pribiti dej- Islandski ribic. Pierre Loti. Roman. Iz francosčir". preve! Pran št ur m. V hišo gospo Ti essouleiir se pride sko/.i starinska j vrata, vzidana med masivnimi granitnimi >tebri. Ka-; dar pritisneš za kljuko, so udpro ta vrata sama, ker se vsak hip zažene vanje s ceste silna sapa, ki potisne Človeka v sobo, kakor tu ga kdo porinil v hrbet. Soba je nizka in globoka, prevlečena z belim apnom in okrašena s slikami v zlatih okvirjih. Tu je videti samo ladje, ki plujejo proti pristanu ali pa se potapljajo sredi morja. V kotu na konzoli stoji kamenita podoba matere božje, ovenčana t, umetnim cvetjem. Ti start zidovi so culi že dokaj glasnega petja mornarjev, videli so že dokaj hrupnega, divjega veselja. Tu so so zbirali v starodavnih, nemirnih časih korzarji, in dandanes hodijo tu sem Islandci, ki se ne razlikujejo mnogo od svojih prednikov. In mnogo človeških življenj so je zaigralo in odločilo v pijanosti za temi hrastovimi mizami. Marjetica je torej šivala v svoji sobici ter poslušala pogovor, ki se jo vršil za steno med gospo Tres-Rouleur in dvema »penzijonistoma«, ki sta ga počasi srkala. Stara dva sta govorila o lepi novi ladji, ki so jo gradili v pristanišču. Bila sta mnenja, da ne bo še tako hitro dodelana, da bi se mogla udeležiti prihodnjega lova na Islandu. K, seveda ne b<> gotova! je ugovarjala gostil-1 ničarka. Če vama pa ivčem, da je že včeraj najela inoŠUo! Vsi, kar jih je bilo poprej pod kapitanom (»uermeurjem na »Marijb, ki bo sedaj prodana in razdrta, pridejo sedaj na Leopoldino«. Pet mladih fantov je podpisalo včeraj pred mojimi očmi pogodbo, tu. pri te»j mizi, z mojim peresom. Tako! In rečem vama, lepi fantje! Laumee, Tugdual Caroff, Ivon Duff, mladi Keraoz iz Treguivra, in veliki Jan (iaos iz Pors-Kvena, ki velja za tri drugo!, ; I.eopoldina!«... Komaj je začula Marjetica ime te lepo ladje, ki bo nosila odslej Jana na svojem krovu, že so jej je vtisnilo v spomin neizbrisno, za večno. Ko je prišla zvečer v 1'loubazlanec ter Šivala pri svoji mali svetilki, jej je samo to ime neprenehoma šumelo po glavi. In že to jo je navdajalo ?. neko tajno žalostjo. Imena oseb in imena ladij imajo svojo testno fizijonomijo, rekel bi, neko skrivno misel. In ta nova, nenavadna beseda, »Leopoldinas jej ni dala miru. Preganjala jo je in mučila kakor neznana, sovražna sila. Pričakovala je pač, da odpotuje Jan tudi letos z ¦Marijo«. To je poznala, bila je že na njenem krovu, in vedela je, da jo jo varovala Marija vsa dolga leta na njenih nevarnih potih. In za to jo je vznemirjala ta nepričakovana izprememba. Toda kmalu si je začela prigovarjati, da je vse to nič več ne briga, da se je vse, kar je v zvezi z Ja-nom, ne tiče prav nič več. In zares, kaj je moglo biti njej na tem, je H on tu ali tam, na tej ali oni ladji, doma ali na daljnem morju?.... Ali se bo čutila bolj ali manj nesrečno, kadar bo on na Islandu, ko posije zopet toplo poletno solnce na samotne koče in zapuščene, skrbne žene, ki žive v njih; ali tedaj, ko začne na novo jesen ter privede ribiče zopet v domovino ?... Vse to je bilo zanjo jednako brez pomena, jednako brez veselja in brez nade. Med njima ni bilo več ni-kake vezi, ničesar več, kar bi ju zbliževalo, saj je pozabil celo na ubogega Silvestra. — Morala sta se toraj udati v zavest, da so pri kraju te jedine sanje, to je-dino hrepenenje njenega življenja. Treba se bo ločiti od Jana, od vsega, kar je v zvezi ž njim, celo od imena »Island«, pri katerem je vselej zatrepetala v neki tajni, božajoči botesti - zaradi Jana. Odpoditi bo treba vse te misli, pomesti vso to iz možganov in si dopovedati, da je končano, končano za vselej... Ozrla se je sočutno na ubogo staro ženo, ki je zaspala na ognjišču. Potrebovala je njene pomoči, toda skoro pride čas, ko umre tudi babica. In potem, čemu delati, čemu se ubijati, čemu živeti ?... Zunaj se je zopet dvignil zahodnik z novo silo; deževne kaplje so začele iz nova svojo tiho, tožečo godbo, tisto monotono, hladno godbo. In tudi iz njenih očij so začele teči solze, solze zapuščene sirote. Na ustnicah je začutila njihovo slano grenkobo, in tiho so kapale na njeno šivanje, kakor tisti poletni deževi, ki jih ne pripodi nikak veter, ki se vsujejo nepričakovano, v težkih kapljah iz prenapolnjenih oblakov. Nič več ni videla, Čutila se je uničeno, stemnilo se jej je pred to grozno praznoto njenega življenja; zganila je široko jopo gospe Tressouleur ter legla k počitku stvo, da se mora igrati v cerkvi orgije in ne glasovirja, o kakem »staccatu* pa ni bilo ne duha ne sluha. Da se pa igra na glasovirju samo 9staccato*t je nekaj novega za nas. Mi pa poznamo dobro Mrcino, in smo se že večkrat prepričali, da igra v cerkvi na gla-sovir, Četudi ni predpisan .staccato*. Pri tej priliki omenimo tudi, da ne zna rabiti g. Mrcina pedalov, ki so velike važnosti pri orgijah. Konec prvega odgovora seveda lop po g. Kcmelu! »Goričln glasbenik" pravi, da g. Korael kritikuje skladbe, katerih sam ne pozna. Na zelo prefrigan naCin vsiljuje občinstva slabo mnenje o g.Komelu, kateri (po njegovem mnenju) ne razločuje nevezanega igranja na orgijah od ,staccata% in kateri zastopa mnenje, da bi bil popolnoma izključen »staccato* iz cerkvene glasbe. Zopet trditev, ki nima ničesar opraviti z naSo kritiko! Na.ta način lahko spravi »glasbenik« vse mogoče stvari v svoja odgovore in pomaga s svojimi dolgimi, nestvarnimi dopisi prebiti .Gorici« pasje dneve. Kar se tiče sklepne male na realki, ostanemo vkljub ugovoru »Gorieinega glasbenika* ae vedno pri svojem Mnenju, da je bil Škandal. Ako bi bil sam zraven, bi bil istega mnenja, toda zakaj, če se da uporabiti naša kritika tako imenitno v to svrho, da se udriha po g. Kometa. Ako je pa bil zraven, in zastopa nasprotno mnenje o izvajanju mase, nam pač dovoli .glasbenik*, da imamo svoje mnenje o njegovem okusu. Srednješolske profesorje na realki brani s tem, da pravi, da njihov poklic ni glasba in petje; kje je pa potem logika, saj s tem je pafi jasno dokazano, da ni bila ravno vzorna mala, ker kako naj napravi krojač, Cegar poklic ni Čevljarski, dobre Čevlje I »Glasbenik* pravi, da »žrtvujejo* profesorji izven službe svoj prosti Cas glasbeni umetnosti, da nauCe miadino z velikim trudom (svojim in mladine) veliko latinsko maso in da pojejo dijaki, ki žive v dobi mutiranja glasu, ko je pevee najmanj sposoben za lepo petje. Tem trditvam imamo pripomniti: Profesorji so za svoj pouk v petju plaCani in besedice .žrtvujejo* ne moremo drugače tolmačiti, kakor s tem, da uCe mladino z velikim svojim trudom veliko latinsko mašo. Kaj pa treba velike latinske mase, ako so že pogoji tako slabi P Kaj treba mučiti mladino z veliko latinsko mašo? Abecedo prej, potem ni treba truda ne od ene ne od druge strani. Sploh pa nismo kritizirali glasov, paC pa le izvajanje maše, kar je pa odvisno le od učitelja. Da mladenič, ki mutira, nima lepega glasu, nam je znana stvar, Čudimo se le temu, da se sprejmejo k petju taki dijaki. Ali ne vec*a učitelji, kako si lahko pokvarijo glas in zdravje taki dečki, ki mutirajo, s tem, da pojejo med mutiranjem ? In seveda je Škandal (po mnenju »Gorieinega* glasbenika), Ce se kdo drzne, izpregovoriti par odkritih in resničnih besed o »takih* učiteljih. V svoji kritiki smo pisali o tej masi, da so pevci preveč markirali tempo. Vsak nas je lahko razumel, le edini »glasbenik* nas ni hotel razumeti, ker je to zopet toCka, v kateri hoče pokazati svojo »učenost*, in v kateri lahko udriha po g. Komelu. Pri tem se spuSCa v dolgo razpravo o »tempu*, markiranju, taktiranju, in vse to le radi tega, ker nas ni hotel rasumeti. Te pojme poznamo sami dovolj, in ne moremo mu biti hvaležni za njegov pouk. Tudi tu se je spustil v daljšo, na tem mestu nepotrebno razpravo o elementarnih pojmih glasbe edinole iz tega vzroka, da povzdigne sebe, g. Komela pa ponižuje, na bi razpravljal estetično vprašanje, da bi se spustil v višje sfere zanimivih vprašanj glede glasbe, za to bi mu bili zelo hvaležni in s tem bi ohranil, bi si znal tudi povečati svoj nimbus, bi dosegel morda tudi ono stopinjo Časti, po kateri hrepeni. Sedaj smo is še radovedni na proti-kritiko tretje maše, katero smo omenili v svoji kritiki. Želeli bi pa, da bi bila ta proti-kritika boljša od kritike v predzadnji .Gorici", kjer ne vesta dva veSCaka povedati drugega o novih orgijah v Solkanu, kakor da stanejo 4000 K in da imajo dvajset spremenov. Menda ima sedaj »Goricin glasbenik* dovolj gradiva za daljSe dopise, podobne A. K.-jevim klobasarijam. % Otltee. — Opisal sem Vam že zadnjič nekaj temnih stranij našega občinskega zastopa, danes nadaljujem. Omenil sem, da so vsi občinski svetovalci »zmožni* v veiiki meri pisanja in Citanja — pravi analfabeti. In v tej svoji stiski niso vzeli domačega človeka za tajnika, ampak tujca. Čemu? AH misli gosp. župan in njegov kolovodja, da ni v celi občici pismenega človeka ? Pa to je, da so vsi bolj izobraženi toliko napredni, da se ne dajo voditi slepo za nos, kakor pa starejsine in župan sami Vrlo pereče vprašanje je sedaj tu-le nova krčma. In ked6 se poganja zanjo? Udova, katere mož je imel preje dotičuo gostilno, in pa župan sam. VpraSam tega možaka, čemu bode njemu krema, ko je čisto v bližini dvoje drugih. Ali nima morda Že sedaj zadosti — preveč truda s svojim »bukovim* županstvom? Jaz bi mu svetoval, naj pusti raje krčmo ubogi udavi in naj se peča s paragrafi občinskega reda, Če sploh ve, kaj je to. Govori se tudi nekaj o žganjariji, katero hoče imeti tudi ta .brumni* katoliški možak. Ali se pravi to gospodariti v občini ? Menda pri nas ne potrebuje nikdo žganjarije, kajti to bi bila le grozna nesreča za celo občino. Nekaj, kar bi bilo vaSčanom in tudi drugim bolj koristno, je poprava občinske ceste. Tu je polje, kjer se gospod »žepan* lahko skaže. Prej se ni nikdo nič brigal, sedaj — no, morda se bo vendar on. Naj vendar stori pameten korak v tem oziru, kajti drugače si ne prisluži posebnega odlikovanja. Nekateri deli so tako pod nič, da sploh ne zaslužijo več imena »cesta*. Ljudstvo, kar ga ni v tisti sveti mreži, ni nikakor zadovoljno s tako vlado; žalibog so zavedni možje jako redki in Se ti ne morejo nič odločevati, ker sploh ni bil nikdo izvoljen v občinski svet, ki ni piskal na klerikalno piščalko. Prišli so torej v starejšin-stvo možje, ki niso živ dan videli peresa v svoji roki, ki sploh ne vedč, kaj je to občina in kake dolžnosti vežejo moža v tem poklicu. Šempas. — Na podlagi § 19. tiskovnega zakona zahtevam sledečo popravo v .Soči6. Ni res, kar piše »Soča* v st. 60. z dne 27. julija iz Ozeljana dne 11. junija, češ, da je vse to izginilo, kar je v katapanu župnije v Šempasu popisano o raaSah v Oze-Ijanu in v Sv. Mihelu; res pa je, da dolžne maše se redno opravljajo. Ni res, da vkljub temu za one maSe dobiva župnik od oze-ljanske cerkve 48 gld. 14 kr. in od cerkve Sv. M'hela 56 gold. 40 kr.; res pa je, da za slavnost Sv. Jakoba plačuje ozeljanska cerkev župniku dve kroni 40 hel. in kaplanu edno krono 19 hel. Ni res, da so tudi zginile večne maše v Ozeljanu in Sv. Mihelu; res pa je, da te večne mase redno opravljajo, kar spričuje »tabula fundationum", ki visi v zakristiji in uradna knjiga; Liber 11. missarum fundatarum. Šempas dne 3. avgusta 1904. Župnik: B. Grča. Z GradISČa. — Dne 9. in 10. t. m. se bodo vršile občinske volitve za Renče in Gradišče. Navadno si izvolimo pri »kupnih volitvah tretjino staraSin, to je osem od Štiriindvajsetih. Ednakega mišljenja ni nikjori. Tako si stojita tudi pri nas dve stranki nasproti, ali v Itenčah je doslej le ena stranka, ki pa ne ve, katero naših strank bi vzela pod zaščito. Renčani želijo, da bi se naši stranki združili, da bi bila volitev enoglasna. AH pri nas so nekateri razburjeni duhovi, katerim ni za mir in edinost, ki nočejo nič slišati o združitvi, katerim je le do tega, da ostanejo na krmilu občine, kjer namerujejo — cujte in strmite! izvoliti Laha za bodočega župana. Lepa bodočnost se nam obeta. Pritožujemo se, da nas Slovenci po-vsodi in pri vseh uradih nazaj potiskajo. Ni čuda, ko jim dajemo sami bič v roke, da nas ž njim tepejo. Kličem Vam: zavedni voiilci, stopite vsi na volišče, izvolite si može mirne krvi in narodnega mišljenja, da ne bodo zanašali osebnih prepirov v občinske seje, kakor se je lo dogajalo za časa pretekle dobe, in da si izbero za župana narodnega in zavednega Slovenca, da se bo smelo z našo domačo priprosto besedo ob vsakem času stopiti pred njega. Prizadeti, pomislite in preudarite pravočasno, da nam ne bode v kvar in sramoto naše do sedaj ugledne občine. Gradiški občan. Oiniiie to razne uniee, Imenovanje. — G. Fr. Pacal, pristav v kaznilnici v Gradišču ob Soči, je imenovan kontrolorjem v kaznilnici v Kopru. Imenovanja v finančni stroki. — Predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo; komisarja finančne straže Frana Gaspericha višjim komisarjem; višja respicijenia finančne straže Josipa Man-CiCa in Josipa Staneka komisarjema finančne straže v X. plačilnem razredu. Račun In vporabs darov v obrambo narodne meje proti,,r egl«. —• D o h o d k i: 7. sept. 1903. darovala »Gentr. pos.* K 80, 5. nov. 1903, darova! .Narodni sklad* K 150, N. N. 9. dec. 1903. K 60, 25. nov. 1903. dr. Treo in rodoljubi pri mizi na Križ. K 1440, 11. dec. 1903. Ant. Jakončič nabral K 7, 4. marca 1904. Ant. Jakončič nabral K 20, Jan. Kurinčič Med.i, And. Žni-darčič Grad.i, Lud. Kumar Bilj.t, Fr. Pavletič Fojanski, vsak po 10 K, skupaj K 40, 31. dec. 1903. Alf. Blažko, Mimik, K % 31. de 1903. N. N. K 3. Skupaj K 376-40. Stroški: Za obuvalo K 137-20, za obleko K 205 30, šivilji dnine K 9 20, Šivilji hrana K 8, krojaču plača K 3840. Skupaj K 39810. Primankljaj K 21-70 dolozil podpisani. Vsem darovateljera srčni hvala! Št. Lovrenc p. N. i. avg. 1904. And. Gergolet, župnik. Kaj vse sme klerikalni učitelj t — Učitelje po deželi so preganjale šolske oblasti tudi radi uomnevanega dopisovanja v »Sočo*. 0<$ je bil z dežele kak dopis v .Soči*, so ga hitro podtaknili učitelju v onem kraju, pa če \<* bil še tako nedolžen. Klerikalci no kričali, Sol. oblasti so jim Sle na roko. Klerikalni učitelji pa smejo vse. To nam kaSe vadnični učitelj Mercina v Gorici. V dopisih iz goriške okolice je nakopičeno toliko podiostij, obrekovanja, žaljenja, zlobnega podtikanja, r. f-! nirane hudobije, laži/ in zvitarij, da bi se moral sramovati takega blaga vsak količkaj dostojen človek, in Hat, ki le Se malce hoče bU) honeten, ne bi sprejemal takega gradivu. Te dopise pile javen učitelj, kateremu je i/.-ročena mladina v poduk! Kaj naj si mislimo o takem učitelju, kaj naj sodimo o takem pouku, in kaj naj rečemo šolski oblasti, ki vse to grdo osebno gonjo mirno gleda? Ali se strinja šolska oblast s tem, da javni učitelj dela take škandale po javnem listu ?! Kaj ;sa to ga imamo v Gorici ? — Ce bi kak nektetikalen učitelj delal pr ovico kaj takega s kakim klerikalcem, kakr/, A. K. z Gabr-ščekom, so ga Je zdavnaj .disciplinirali* tako, da bi bii krvavo čutil, in klerikalci bi bili migali in migali okoli šolskih oblasti], da bi ga uničili. Mercina pa, o b vednosti svojih predstojnikov, sme delati, kar hoče! Vremenska napbred. — (O k ro i-n i c a vtem županstvom političnega okraja goriškega.) — Gla- (Dalje v prilogi.) Zeblo jo je v njeni ubogi, lepi, »gosposki« postelji: postajala je od dne do dne bolj vlažna in bolj hladna, kakor vse, kar je bilo v tej koči. — Toda bila je mlada, in jokala je toliko časa, da se je ogrela s svojimi solzami. In potem je zaspala. XVI. Še je poteklo dovolj temnih, oblačnih tednov, na to se se približali prvi dnevi februvarja, primerno lepi in topli. Jan se je vračal od posestnika ladje, kjer je prav kar dobil izplačan svoj delež od zadnjega poletja, 1500 frankov. Nesel jih je, kakor po navadi, svoji materi. Leto je bilo dobro, in zadovoljno je stopal proti domu. — Blizu Ploubazlaneca je zagledal čudno sliko: ob poti je stala starka ter vihtela svojo palico, krog nje pa gosta gruča fantalinov, ki so se jej režali v obraz... Babica Moan!... Dobra, stara babica, katero je Silvester oboževal. Bila je vsa razvlečena in raztrgana. Postala je jedna izmed onih ubogih, onemoglih stark, ki so v šalo in zasmeh pouličnim otrokom!... Janu se je zasmilila v srce. j Ploubazlarieški pobje so jej ubili njenega mačka, j Pretila jim je s palico, ne vedč, kaj bi storila od jeze in obupa. — Ah, ko bi bil on tu, moj ubogi vnuk, bi se ne! bili upali tega storiti, gotovo ne, grdobe paglave I... j Najbrž je padla, ko je tekla s palico za njimi. Avba jej je zlezla Čisto na stran, njena obleka je bila vsa blatna, in pobje so jej celo rekli, da je pijana. V Bretaniji se kaj takega večkrat pripeti ubogim starkam, ki so doživele mnogo nesreče. Toda Jan ja vedel, da to ni res, da je Ivona dobra, spoštovanja vredna starka, ki ne pije nikdar drugega nego vodo. — Ali vas ni sram ? je zavpil s svojim mogočnim glasom, ki je trepetal od jeze. In pobrali so se kakor poparjeni psički pred tem velikanom. Marjetica se je ob tem času ravno vračala iz Pa-impoia. Imela je polno naročje šivanja za zvečer. Že od daleč je zapazila množico ter spozuala sredi med njo babico Ivono. Prestrašena je stekla bliže, da bi videla, kaj se jej je pripetilo, — in razumela je takoj, ko je videla na tleh ubitega mačka. Dvignila je svoje odkrite oči proti Janu in on ni pobesil svojih. Da bi se drug drugemu ognila, na to nista mislila sedaj. Samo zardela sta oba hkrati ter se spogledala nekoliko zmedeno, ker sta bila tako blizu drug drugemu. Toda spogledala sta se brei vsega sovraštva, skoro prijazno, ker ju je družiia v tem trenutku skupna misel, usmiljenje do uboge starke. Že dolgo niso moglo trpeti šolski otroci tega ubo- j gega mačka, ker je bil črn kakor satan. Toda bil je I dober mucek, in če si ga pogledal od blizu, se ti je; zdel prav mirna, pohlevna dušica. Otroci so ga lučali s kamenjem, dokler je poginil. Jedno oko .> mu pri tem izbili. Uboga starka je pobrala mrtvo živ. ' ter jo odnesla za rep kakor zajčka. Vsa je trepetala od razburjenja in §e vedno je grozila s palico ter tarnala: Ah, moj ubogi vnuk, moj ubogi vnuk! Ko bi bil ti še na svetu, bi mi ne bili tega storili, gotovo ne !... Solze so se jej ulile po nagubanih licih, in roke, na katerih so se poznale debele modre žile, so se jej tresle. Marjetica jej je popravila ruto ter jo skušala tolažiti z ljubeznivimi besedami. V Janu je vstajala jeza: kako je vendar mogoče, da so otroci tako zlobni! Storiti kaj takega ubogi stari ženi! Skoro bi bile tudi njega posilile solze. Ne zaradi te inačice, gotovo ne. Mladi, krepki fantje, kakor on, ne čutijo nikakih posebnih simpatij do živali, Čeprav se včasih radi igrajo ž njimi. Toda v srce se mu je smilila ta otročja babica, ki je nesla pred njim svojo ubogo, razbito mačko za rep. Mislil je na Silvestra, ki je tako neizmerno ljubil svojo babico. Kakšna bi morala biti njegeva bolest, ko bi mu bil kdo prerokoval, da bo končala zasmehovana in revna svoje lovljenje! In Marjetica je izpregovorila, kakor bi hotela opravičiti nered na njeni obleki: — Gotovo je padla, da se je tako pomazala. Kes ni njena obleka več nova, zakaj mi nismo premožni, gospod Jan; toda včeraj sem jo še zakrpala, in danes zjutraj, ko som odšla, je bila vsa v reda in snažna, verujte mi. Tedaj jo je dolgo, globoko pogledal. To kratko, priprosto pojasnilo ga je veliko bolj ganilo nego bi ga ganile lepe fraze, očitanje in jok. Stopala sta dalje drug ob drugem ter se počasi bližala kočiei stare babice. - Da je bila lepa kakor nobena druga," to je že davno vedel, toda sedaj, ko je bila v uboštvu in žalosti, se um je zdela še lepša. Postala je v zadnjem času bolj resna. Njene oči so gledale nekam strožje, ali zdelo se je, da segajo vsled tega še globlje v dušo, prav tja do dna. Tudi so bile njene oblike sedaj popolnoma razvite. Njena lepota je dosegla višek. In potem je bila tudi oblečena kot navadna ribiška hči. Nosila je črno obleko brez vsakega nakita in čisto priprosto avbo. In vendar je bilo na njej še nekaj gosposkega, kar se skoro ni dalo določiti. To je bilo skrito v njej ter se kazalo brez njene volje; ni se jej moglo več očitati. Morda so se njene okrogle prsi in njene roke zato lepše razvile, ker se je bolj stiskala nego druge... Toda ne, to je ležalo v njenem tihem glasu in v njenem pogledu. Priloga Joče" it. 83 i dne 6. avgusta 1904. som nameelnisiven?ga odloka z dne 25/VI. t. I. Štev. 177714/If. vpeljalo je trgovinsko ministerstvo po prizadevanju kmetijskega ministerstva z dnem 20. junija t. I.za sedaj za dobo do 30. septembra t. 1. po vseh kraljevinah io dežele h, zastopanih v državnem zboru, z izjemo Trsta, Istre in Dalmacije, brzojavno službo za vremensko napoved (prognozo.) • Vremenska napoved, ki jo daje c. kr. centralna naprava za meteorologijo in geo-dinomiko na Dunaju, priklopi se vsaki dan razun nedelj in praznikov navadnim brzojavkam za kurze borzne kurze) in(soJem nekako nadaljevanje. Napoved obstoji iz 8 skupin, ki imajo po 5 črk in slede neposredno po zadnjem denarnem kurzu v brzojavki. 03 teh 8 skupin črk velja Šesta skupina za Goriško-Gradiscansko in Kranjsko. V vsakem brzojavnem uradu je razobeSen stalno .ključ*, s pomočjo katerega si police lahko vsakdo pomen posameznih peterih črk, Ta ključ dobiva se tudi v brzojavnem uradu za ceno 4 vinarjev. Kdor hoCe torej izvedeti, kakšno bode vreme, poišče naj si najprvo v brzojavki 6. skupino Crk in pogleda nato v ključu, kaj pomeni posamezna trka. Od skupine nanašajo se prve štiri črke na vreme od večera onega dne, katerega je napoved dana do večera naslednjega dne. Peta črka pove vreme naslednjih S4 ur, Z ozimni na to, da je osobje brzojavnih uradov z delom preobloženo, se ni moglo naročiti temu, da bi one brzojavke o napovedi vremena razbesedilo. Zato bi bilo-jsko želeti, glede na to, da bi se vpeljane na-redbe bolj udomačile, če bi se dobila s po-tredovanjem občinskega predstojnika v krajih, kjer se nahaja brzojavna postaja, sposobna oseba, ki ima za stvar potrebno veselje — mogoče učitelj, duhovnik ali občinski tajnik — ter bi s tem malo potrudila, da bi brzojavka v črkah zapisala v besede ter to napoved z dovoljenjem brzojavnega predstojniki razobesila na uradni deski. Da bi se o napovedi vremena tudi one občine in oni kraji okoristili, ki so raztreseni in oddaljeni od brzojavnega urada, bi lahko po potrebi toliki otroci ali tudi pismonole in postni seli riztolinačene vremenske napovedi razširjali. Ker pa ni mogoče v vseh slučajdi brzojavk na ta način razf irjati, dalo bi se jih raz-poliljati tudi z vidnimi znamenji, katera jti postavljati na visoCine, ki se jih od daleč opazuje. Takt znamenja napravljajo se s pomočjo barvani!* ploie, zastav, iz vrbja pletenih cilindrov, krogel, košev ali s pomočjo zrakoplovov. Županom gornjega političnega okraja se nalaga, naj skrbijo, da se splošno vpeljane brzojavne napovedi o vrenjema ljudstva kolikor mogoče oznanijo. Po preteku letošnje dobe (30. septembra) poroča naj sem vsako županstvo, v koliko so se kmetovalci okoristili o ttj upaljavi in naj stavi, če potrebno, tudi predloge, kako bi se zaraoglo dosISteS.J8a^MSfik«,c» nls0 za drugo nego le za zdraž^o.^o^atoliiSo^društvo hoče dne 28. t. m, razviti svojo društveno zastavo, ter se radi udeležbe obrača s posebno okrožnico do drugih društev, da bi se udeležila slavnosti blagoslova in razvitja .katoliške* zastave. Pričakujemo, da društva, ki drže kaj na svojo čast, se ne odzovejo takemu vabilu, kajti z udeležbo bi le podpirali prepirljivi in zdražbarski eltment v Mirnu. Takega namena pa ne sme imeti nobeno društvo, ki kaj gleda na dobro ime in čast Klerikalci naj le sami praznujejo na dan 28. t. m. v Mirnu razvitje zastave krmitljavega .katoliškega* društva. Kaaglas glede vodno-niočne naprave v »SoW. •— Tvrdka Ganz & Gomp., Leobersdorf-ova strojarnica na Dunaju, namerava napraviti na najvišjem delu Soške r«ke v občini Trenta vodno-močno napravo in jo uporabiti za izdelavo in prenos električne moči v Gorico, v Furlanijo in v Trst. V (a namen nameruje se sezidati blizu izvirka Soče 1 i metrov visoko dolinsko zajezo in prijeti na primerni način izvirke Kranjskogorskega postranskega potoka, potokov Zad-nica in Mlinarnica, da bodo potem poganjali napravo 8 turbin po 4500 P. H. v vasi Soča, in sicer na zemlj. pare. št. 32., 35. i si 34/1. V to svrho se razpisuje v smislu VI. razdelka vodno-pravne postave z dne 28. avgusta 1870. dež. zak. št 41 in minister-jelne naredbe z dne 25. marca 1883. drž. zak. št. 41 kakor tudi na podlagi III. poglav-Ija obrtne postave z dne 15. marca 1883. drž. zak. §t. 39, komisijonelno poizvedbo in obravnavo na licu mesta v sredo dne 24. avgusta t, I. in prihodnje d n o v e, pri kateri naj se podajo ugovori, katerih so ni uže poprej tu uradno pismeno podalo, ker sicer bi se smatralo, da so interesenti zadovoljni z namenjeno napravo in z odstopom oziroma z obležitvijo zemljišč-nega posestva, in bi se, ne glede na pozneje ugovore, dovolilo nameravano napravo — ako se ne najde uradoma nikakega pomisleka. Načrti in tehnični popis projektirane naprave so tu uradno razpoloženi interesentom na vpogled do komisijskega dneva. Od c. kr. okr. glavarstva v Tolminu, dne 1. avgusta 1904. Dostave k. — Komisija se snide dne 34. t. m. ob 8. uri zjutraj v Baurabach-ovi koči, dne 25. ob 6. uri zjutraj pri izviru Soče in dne 26. t. m. zopet ob 6. uri zjutraj v Baumbachovi koči. tlboge Šolske sestre l — V Gorici v ulici Sv. Klare imajo »uboge šolske sestre Notre D..mc* svoj zavod za deklice. Zavod je jako dobro obiskan in ubogim šolskim sestram se godi od dneva do dneva bolje. Zato pa tudi kupujejo hišo za hišo v omenjeni uliei. Nad polovico jedne strani dolge ulice Sv. Klare je v njihovi posesti. Doslej so imele majhen ponižen napis nad uhodom, seveda v nemškem jeziku, in pridevek tarme Schulschwestern" je bil napisan debelo. Sedaj pa so preslikale hiše ter napravile velik na'-" pis »Institut d. a. Schulschwestern , Notre dame-. Tisti mali a pomeni ,armen*. Menda so sprevidele pobožne sestre, da je bil tisti pridevek o ubožnosti vendarle prevelika farbarija za občinstvo, pa so skrile svojo .revščino« v sam a. No, tako je pošteno, še bolj pošteno pa bo, če tisti a popolnoma odpade. Veselica Marijine družbe v Podgorl je dala povod dopisniku .Primorskega lista", da se je zaletel z vso vnemo, katere ne bi pričakovali v tem poletnem času, v .Sočo* in liberalce. Veselice se nočemo dotikati, saj je vsakomur znano, kaj lahko napravijo č. g. kurati kot igrovodje in Marijine hčerke kot igralke. Dopisnik pravi doslovno: »Vzemimo n. pr. ako bi se zdaj ponovilo ono grozovito preganjanje kristijanov, ali bi biio tudi zdaj toliko mučencev? O kaj še!« Torej nima dopisnik sam toliko zaupanja v vrle trume Marijinih hčera, ne veruje, da bi šlo ono mladeniško plemstvo, s svojim plemstvom odlikovano na Brezjah po g. dr. Kreku, v smrt za svoje prepričanje? No, mogoče ima dopisnik prav. Toda, sedaj pride na vrsto »Soča*.Kaj je .Soča* ? »Soča* je glasilo goriških jani-čarjev v pravem pomenu besede, .Soča* je umazana cunja s svojim vrednim sinčkom .Primorcem*. Menda je le preveč vplivala letošnja vročina na dopisnika iz Podgore! Od kdaj imajo cunje otroke oziroma sinčke ? Svojo iznajdbo naj pusti patentirati in naj jo takoj pošlje slavnim ginekologom, ki gotovo niso še prišli na take nenaravno pojave. .Soča* je torej glasilo, žleb in cunja, in če kdo trdi, da jo dopisnik .Primorskega list«* še pri zdravi pameti, ko se mu že tako mešajo pojmi, tudi sam ni zdrav. Marijinih družb pa nam ni treba hvaliti, ker poznamo statistiko in vemo, da ravno Marijine hčere napravijo največkrat Mater Božjo za staro mater. In taki dopisi so hrana našemu ubogemu ljudstvu, dobro, da mu jo nudi »Primorski list* sam j enkrat na teden. Omantlo. — Isvlečki iz plačilnih nalogov za osebno-dohodninski davek cenilnega okraja .Gorica-mesto" in političi....• okraja .Gorica dežela* bodo razpostavlje,,« za vpogled skozi 14 dnij, računajoč od 8. avgusta t. i. ob uradnih urah pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva, ulica Kapucinska št. IG., I. nadstrop. Sadna razstava v Radovljici. — Odbor za prireditev razstave je ravnokar poslal na vsa županstva po Slovenskem in sicpr Kr?niske. Štajerske in Primorske ter nekaterim županstvom KoroSke, razstavne plakate. Županstva so naprošena, da te gotovo nalepijo na vidnih krajih in so ista prošena, da temu občekoristnemu podjetju sploh gredo na roko in je pospešujejo. Jnrlst g. Bogumll ?ognJak, znan našim čitateljem po svojih »Zapiskih mladega potnika*, priofičenih lansko leto, potuje sedaj po Rusiji. Obiskal je tudi velikega misleca grofa Tolstoja na Jasni Poljani. * V pravoslavje hočejo prestopiti. -Iz Čedada nam pišejo: Na bregu Kladija je cerkev sv. Andreja; blizu cerkve je pokopališče, v katero pokopavajo mrliče od vasi Grnivrh, Erbeč, Kal, Zapotok in Gorenjavas. Ker je bilo tole pokopališče preveč ozko, so vasnjani Erbeča, Grnegavrha in drugih vasij prašali županstvo v Tarčetu, da bi jim razširili pokopališče. Poglavari na komunu, vi-doč, da vas Crnivrh je največji, da pokopališče Sv. Andreja je daleč od Grnegavrha pet kilometrov in še pot zavoljo strmega brega je nevarna, in po zimi pa še bolj zavoljo snega, namesto razširiti staro pokopališče, so sklenili sezidati novo in tudi majhno cerkvico v Crnemvrhu. To pokopališče je že pred dvema letoma nareto in zahvaljeno. Potem so šli vasnjani v nadškofijo v Videm vprašat, da naj se požegna pokopališče; čudili so se veliko, kadar so slišali, da kurija ne pripusti, da se požegna pokopališče. Zavoljo prepovedala višin na komunu in velike stiske se ni smelo pokopavati v staro, zatorej od časa, ko je bilo novo pokopališče zahvaljeno do zdaj, so bili vsi mrliči pokopani v novo pokopališče brez duhovnika. Se more vedeti, da v vsem te-lem času se je dostikrat Šlo v Videm v kurijo za da bi bilo mogoče sprositi ta žegen. Vidoč trdost od kurije je en veliki gospod zastop-ljen z vasnjani, gleda priti enemu duhovniku iz Grnegore, ker jezik, ki se govori v Crni-gori, je enak, kakor tisti, ki govorijo v Cmem-vrhu. Ta duhovnik bi ne bil pod nadškofijsko kurijo v Vidmu in tudi ne pod župnikom Sv. Petra iz Nedije; z oblastjo, ki mu bo podana od njega višega, bi poZognal novo pokopališče in cerkev in potem bi storil v Črnem vrhu vse dnhovne rwJi. Manlre se jo Sel učit. — Tisti pre-Ijubeznivi nune v Podbrdu, katerega so pred kratkim od tam tako lepo naslikali v »Soči* ter mu povedali, kar mu gre za njegov zlobni jezik, Tinče iz Trente, je bil šel pred časom v Ljubljano. Od tam je pisal nekemu svojemu kolegi v »vinogradu Gospodovem*, da se je šel v Ljubljano manire učit za ka-nonično vizitacijo. Šel je v Ljubljano, prišel je tudi nazaj, ali o maniri ne vidijo Podbrčani nič. Morda jo je izgubil po poti t Zanimivo priznanje pa vendar tiči v tistem pismu, da namreč podbrdski nune ni imel nikake manire, da °e je moral iti učit manire v Ljubljano. Ker je pa po povratku niso zapazili na njem, pojde najbrže še enkrat, učit se jo v Ljubljano. Ge se ga potem kaj prime, že sporočimo. XVII. In spremljat ju je, — gotovo pojde Ž njima do doma. Stopali so vsi trije, kakor bi šli za pogrebom temu mačku, in ta sprevod jo postal slednjič skoro smešen. Tupatam so se ie nasmihavale dobrodušne mamice, ki so stale na vratih. V sred: jo stopala stara Ivona z ubitim mačkom; na njeni desnici Marjetica, vsa pordela in zmedena, na levi Jan s ponosno dvig* njeno glavo tu zamišljenega pogleda. Med potjo so je bila uboga starka hitro umirila Popravila si je sama ruto ter začela molče opazovati zdaj jednega zdaj drugega svojih spremljevalcev. Njeno oko jo bilo sedaj mirno in jasno. Tudi Marjetica ni črhnila besedico, ker so je bala, da bi dala s tem Janu priliko, da bi se poslovil. Hotela bi bila, da bi vedno počival na njej ta topel pogled, ki ga jo dobila od njega, da bi stopala z zaprtimi očmi in ne videla ničesar drugega, da bi stopala dolgo tako ob njegovi strani, kakor v sanjah, da bi se no vrnila šo tako kmalu v svoje prazno, temno domovje, kjer izgine vse to v prazen nič. Na vratih je nastal trenutek neodločnosti, ko so je zdelo, da so skoro nehala srca biti. Babiea je vstopila, ne da bi se obrnila; potem Marjetica, počasi, obotavljale se; in slednjič je vstopil ie Jan... Bit j® na njunem domu prvikrat v svojem življenju; flrcifjvo brez vsakega namena; kaj je neki hotel?... SLu je stopil čez prag, si je snel klobuk. Prvo, kar je zagledal, je bil Silvestrov portret, ovit z majhnim mrtvaškim vencem is črnih biserov. Približal »e mu je počasi, kakor grobišču. Marjetica se je ustavila sredi sobe ter uprla roke ob mizo. Jan se jo sedaj ozrl krog sebe, in sledila je tudi ona temu dhemu pogledu, ki je splaval po nju- nem uboštvu. Zares ubožno je bilo domovje teh dveh zapuščenih bitij, ki sta se združili tu, vkljub vsemu redu in vsej snagi, ki je vladala v njem. Morda se mu vsaj malo zasmili, ko bo videl, v kaki revščini živi tu med tem oglodanim zidovjom. pod slamnato streho. Nič voč nekdanjega bogastva, samo bela postelja, lepa »gosposka« postelja jej je še ostala, in nehote so obstale Janove oči na njej... Ničesar ni izpregovorii... Zakaj neki ne odide?... Stara babica, ki je bila Še tako fina v svojih svetlih trenutkih, se je delala, kakor da se ne zmeni zanj. In tako sta -stala drug pred drugim, nema in plaha, in njuna pogleda sta se slednjič spojila kakor v pričakovanju velikega vprašanja, ki ima priti vsak hip. Toda trenutki so potekali, in zdelo se je, da postaja njun molk vsako sekundo vstrajnejši. In gledala sta se vedno bolj globoko, kakor da se ima zgoditi nekaj velikega, svečanostnega, ki se mudi in noče še priti. — Marjetica, je izpregovorii s tihim, re3nim glasom, če ste še zadovoljni.. Kaj jej je hotel reči?... Slutila je nekaj velikega, odločilnega, ki je prišlo vanj hitro in nenadno, kakor je bila pri njem sploh navada, in česar se ni še upal izgovoriti... — Če ste še zadovoljni... Lov je bil dober to poletje, prihranil sem si nekaj denarja... Če je še hotela!... Kaj je hotel? Je-li pravumela? Bila je kakor uničena pod neizmernostjo tega, kar je zaslutila v njegovem še neizgovorjenera vprašanju. In stara Ivona je napela uho v svojem kotu, čutila je, da se bliža sreča njeni koči... — Lahko bi se vzela, Marjetica, če ste še zadovoljni. ... In potem je čakal njenega odgovora, zaman... Kaj jej je tiščalo usta, da ni mogla izprogovoriti ?... Čudil se je, strah ga je obšel, in ona je to dobro opazila. Oprta z rokama ob mizo, vsa bleda, je stala tu Široko odprtih očij, nema, otrpla, podobna umirajočemu... — Odgovori vendar, Marjetica, je izpregovorila babica, ki se je bila dvignila ter prišla bliže. Vidite, gospod Jan, to jo je iznenadilo; oprostite jej. Naj pride k sebi, in odgovori vam takoj... Sedite malo, gospod Jan, in pijte z nama kozarec jabolčnika... Toda ne, Marjetica ni mogla odgovoriti; v svoji ekstazi ni mogla najti besedo več... Torej jo bilo vendar res, da je bil dober, da je imel srce. Našla ga je tu, svojega pravega Jana, takega, kakoršnega si je vedno mislila sama pri sebi, vkljub njegovi krutosti, vkljub njegovemu plahemu izogibanju, vkljub vsemu. Dolgo jo je bil preziral, in danes je prišel po njo, — danes, ko je bila revna. Da je ravnal tako, je imel gotovo kak povod, katerega izve pozneje. V tem trenutku ni mislila na to, da bi ga vprašala za vzrok, ali da bi mu očitala žalost svojih zadnjih dveh let..: Vse to je bilo sedaj pozabljeno, zdelo se jej je v jedni sekundi tako silno daleč v tem sladkem vrtincu, ki je objel njeno življenje... Ostala je nema, toda njene mokre oči so mu govorile, kaj čuti zanj. Globoko, globoko so ga gledale te oči, in po licih so jej začele teči debele, goste solze... — Bog vaju blagoslovi, otroka moja, je rekla babica. In jaz ga hvalim od srca, vesela sem, da mi je dal učakati to starost, da vaju vidim tako, predno umrjem. (Dalje pride.) Da se ne posabli — Dornberški kaplan je imel, kakor smo zadnjic povedali, volilni shod v cerkvi v Dornbergu. Govoril je le o volitvah, molil za zmago, potem so Sli pa — pit I Vino je teklo od miz, Se nikoli toliko vina zastonj, so pravili ljudje. Kaj za to je postavljena v Dornbergu cerkev ? — Postavili so jo pač v to svrho, da bodo molili v njej, ne pa da bo kak kaplan prirejal shode za občinske volitve. To je Škandal, kaj takega Se ni bilo v Dornbergu, tako one-čaščenje cerkve kriči do neba. — Dorn-beržani pa dajo brez dvoma primeren odgovor na tako nekrSCansko početje na dan volitev. Baatelesenjo stotnika Casattja je pokazalo, da je imel revolver, s katerim se je vstrelil, kaliber 6 mm, Kroglja je Sla skozi Celo v možgane ter se zapletla vanje. ---------Uil®fl Bm^fT se obiaM na bolje. Mogla je že vstati za pol ure. Naznanili so jej tudi smrt Gasatijevo. Rekla je na to gi-njena: ubožec, nehal je trpeti. Stat« pokopallSce prodajajo. — Dva načrta imajo na magistratu, po katerih bi se staro pokopališče ob Tekalilču Fr. J09. porabilo za stavbe. Inženir Brezadola misli, da naj W se prostor proti TriaSki cesti porabil za hiše z malimi stanovanji, del proti TekaliSču Fr. J09. pa naj bi se predelal v javen vrt. Izvedenec Resen pa hoče imeti tam novo cerkev, za katero se nabirajo že dolgo časa. prispevki, drugo pa naj bi se prodalo privatnikom. Na magistratu so naklonjeni Resnovemu predlogu. — Pa tudi i sedanje pokopališče smejo prodati. Kakšno je, je znano. Potreba po novem, čednem in suhem pokopališču je prav živa 1 Jaka Fon v Kredu, vulgo ,ta mičkena reč", ima Se vedno prevročo kri. Zato se včasih zadere v koga po nepotrebi v cerkvi. Tako se je proti koncu minolega m. zaletel v robisko vas ter jej očital marsikaj, kar pač ni bilo treba, pristavil pa Se, da je robiska vas na slabem glasu. Jaka Fon je storil to le radi tega, ker niso volili možje od Robov .katoliško-narodno", ker torej nočejo biti farflki podrepniki, marveč samostojni možje. Ce se v petnajstih letih rodi par otrok nezakonskih v kaki vasi, to pač ni tako strašno hudo v primeri z dejstvom, da se jih rodi v tiatem času iz farovžev v neizmernem Številu. Pravil je tudi, kako se hodijo šolske deklice kopat ter gledat dečke. Take reči sploh ne tičejo v cerkev, naj se govori o taki reči kje drugje, ako je isfmita, ter se jo zabrani. Sicer je pa stresal le svojo jezico nad robisko vasjo, kakor to sploh delajo poiitikujoči nuoci, ki klerikalcem vse dovolijo, nad na-prednjaki pa se venomer spodtikajo. Fon je sicer že večkrat zvedel, kar mu gre — ali sedaj po naSem mnenju ne zasluži več, da bi se kdo.razvnemal radi njega. Naj govori, kar hoče, v cerkev, kjer se ne oznanja beseda Božja, pa sploh ni treba hoditi! Vrzite se s štrene! — V uvodnem članku je povedano, da je pridigar na Por-cijunknlo v Sv. Križu rekel: Ako vam mi ukažemo, da se s strehe vrzite, in ako se tudi ubijete, naSa sveta vera vas izveliča,.. Če torej Pre Karleto v Avčah aH pa Štefca v Sempasu komu ukaže, naj se vrže s strehe, ter se ubije, ga naSa sveta v- ra izveliča. In to se mora verovati, ker nune v Sv. Križu je rekel, da ako se njim veruje, bodo ljudje zveličani, drugače pa pogubljeni. — Ce bi se kdo takemu ukazu protivil, potem 3eveda ga hudič živega pohrusta.... Kaj tako daleč je že prišla sveta katoliška vera ?! Slavke prostovoljne požarne brambe t Postojni, ki se vrši dne 14 t. m. povodom 25-letnega obstoja društva, je glede sporeda zaključen in pridobi svoj sijaj 3 tem, da koncertuje v jami postojniški siavnozoana vojaška godba slav. peSpolka Štev. 87; po zaključeni jamski slavnosti se bo vršil koncert v hotelu ,Tri krone' z izbranim sporedom. Nov slovenski Časnik. — Danes smo prejeli prvo Številko novega slovenskega časnika. .Slovenski Stajerc" bo izhajal v Kamniku vsaki drugi četrtek in velja za celo leto 2 K. Program mu je odločno naroden. Iz Soče so potegnili 62 let starega železniškega čuvaja Andreja Kumarja iz Bat, ki je stanoval v ulici Gampi. Šel je v Sočo v; bližini konjederca. Dva dečka, H. Franko-vič, 13 let star, in Al. Vole, 10 let star, sta vlekla truplo iz vode. Prenesli so truplo v mrtvašnico. Iapred sodnlje. — Neki Julij Alfano sedi v zaporih radi tatvine. Dali so mu na prošnjo citati »teko knjigo iz knjižnice« Cital je, potem pa napisal na neko stran take besede, da so ga radi njih poklicali pred sod-nijo ter mu prisodili 1 mesec zapora. Angelj Calligaris iz Skocijana, star 22 let, je dobil 3 mesece trde ječe s postom vsak mesec, ker je pretil s smrtjo Fr. Fac-canoniju. Vincenc Mužina iz Št. Ferjana je dobil 14 dnij zapora, ker je pretepal stariSe. Herman Kocjančič izBracana in Anton Lasič iz Vrtojbe sta se zoperstavljala redarjem. Dobila sta za to po 6 tednov trde ječe vsak. Topolov ne prodajo. — Za jutri je bila določena prodaja topolov na Živinskem trgu, ali tehnični odsek na magistratu je vstavil to prodajo. Dete padlo v Koren. — 15 mesecev staro dete TrampuSevo, po imenu Jožef, v ulici Torrente, je prišlo do Koma ter padlo v vodo, ko se je starejša sestra nekoliko odstranila od njega, poklicana od matere. Nekdo je našel potem dete z glavo v vodi. Kmalu bi se bilo zadušilo. Brat okradel brata.— Policiji je naznanil Guglielmo Imperatore, laski delavec iz kraljestva, da mu je ukradel brat razno obleko ter okoli 32 K, odnesel mu je tudi delavsko knjižico. Tu se zopet vidi, kakšni lički prihajajo delat v Avstrijo. Za trgovce s sladkorjem. - Kakor znano, je vlada minolo jesen v dogovoru z ogrsko vlado predložila državnemu zboru načrt zakona, po katerem ima finančna uprava pravico pobirati 3 K 50 h davka od met. stota sladkorja pri izvozu na Ogrsko in v zasedeni deželi. Ista določba velja za sladkor, ki prihaja k nam z Ogrskega, in sicer od 1. septembra 1903. Ker pa državni zbor ni odobril tega zakona, sta se vladi dogovorili, da od 1. avguvsta 1904. do objave zakona prejemnik, oziroma trgovec plača ta davek, ako ga ni mogoče izterjati od odpo-Siljatelja. Ta naredba ima namen, da prepreči mogoče sleparije. Velike voJaSke vaje, ki se imajo vršiti meseca septembra, bodo, kakor poročajo z Dunaja, obustavljene radi pomanjkanja vode, ako bo trajala taka suša, kakor je sedaj. — Velik« cesarske vojaSke vaje na Češkem bodo odpovedane, ako suša tekom Štirih tednov ne preneha. Obesil se Je včeraj v Št. Petru pri Gorici okoli 70 let stari Pecenčič. Pravijo, da je bil zmešan že dlje časa. Na dela pri železnici od Podbrda do Št. Petra pri Gorici je 10.000 delavcev, in sicer 7000 pri trvdki Redlich &Ber-ger, 3000 pri trvdki Sard-Lenassi. Ugodno vreme jako pospešuje delo. Omnlbus na kolodvor. — Izpred hotela ,pri zlatem jelenu* vozi k vsakemu vlaku omnibus. — Ker mu Iahonski „Cor-riere* napoveduje boj vsled slovenskega napisa, moramo pa mi priporočiti ga rojakom, ki prihajajo v Gorico ali odhajajo po železnici. Sobe za prenočišča. — V hotelu ,pri L zlatem jelenu* so vse sobe za prenočišča prenovljene ali docela nove, a na čistoto se pazi z največjo skrbnostjo. Gotovo je, da bo zadovoljen s prenočiščem vsakdo, ki pride v ta domači hotel. Gene so prav nizke, od 60 kr. do 1 gld. Bralno In pevsko društvo ,Caven" v Skrlljah priredi dne 14. avg. plesno veselico, pri kateri svira veteranska godba iz Prvačine, K obilni udeležbi vabi — odbor. Javni ples priredijo fantje v Pevrai v nedeljo dne 7. avgusta na lepo okinčanem prostoru g, Fogarja. Svira oddeiek goriške godbe. Zvečer čarobna razsvetljava z lučjo »acetilen*. Javni ples priredijo dne 7. t. m. prvaski mladenči. Svirala bo vojaška godba. (Domača slučajno zadržana.) Odprti lekarni. — Jutri pop, bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. Razgled po svetu. Tržaška pristaniška dela. — tNeue Fr. Presse" priobčuje: Dela za razširjenje tržaškega pristanišča bi se imela sicer začeti Se le s septembrom, ali podjetje bo v stanu, da že prihodnji teden prične z deli. Konsor-cij je ukrenil vse priprave, da se bodo dela vršila hitro in brez pretrganj. Zgradnja potrebnega orodja, strojev, ladij je 2e naročena in podjetje se je v zmislu vsprejete obveze, da se bo oziralo na domačo industrijo o naročanju ladij, poslužilo vseh malih ladijedel- nic, kakor one v Rovinju, Piranu, Miljah, in je njim poverilo napravo potrebnega ladijskega materijala. Prihodnja dni prično že z zasipanjem. Za zasipanje v S*chetti so že prirejena mostna dvigala. Tudi za razširjenje kolodvora pri sv. Andreju so že ukrenjene priprave, ker je arsenal dovol il uporabljanje rampe do arsenala. Tudi pomorska oblast gre na roko, ker je dovolila v bližini lazareta prostor za izdelovanje 9blokov". Za dovoljenje enega kamenoloma so že storjeni potrebni koraki in se prično dela, čim dospe politično dovoljenje. Kako znajo omikane države širiti omiko med divjimi ljudstvi. — V enem tednu so Američani ubili veliko število Kotov, Angleži 300 Tibelancev, Holandci 500 Ahin-cev, Nemci 300 Hererov. Kmalu bodo vsi divji narodi civilizirani. i Neobičajna eerkev. — V mestu Hei-delberg je cerkev, ki je unicum svoje vrste. Imenuje se cerkev sv. Duha. To je edina cerkev na svetu, kjer se vrši služba bož,a istočasno po protestantskem in katoliškem obredu. Zid po sredi deli dve kongregaciji. Jubilej Gibraltarja. — V četrtek je bilo 200 H, odkar so Angleži zavzeli Gibraltar, ga utrdili ter postavili tako na vratih Sredozemskega morja stražo. Španska se je trudila opetovano, da pridobi zopet Gibraltar, ali Angleži ga ne odstopijo. V luko pride na leto okoli 5000 ladij, največ angleških. 37.000 kron aa tri čute. — h Londona poročajo : Mtnolega leta je povodom neke nesreče na železnici zgubil trgovec s tobakom neki Friderik Saloraom in South -porta vonj, okus in tip. Tudi je skoraj oslepel. Sodišče v Liverpoolu mu je sedaj prisodila 37.000 kron odškodnine. Baron, ki vozi % avtomobilom pri-slljenee. — Dne 1. t. m. sta pobegnila iz Ljubljane pmiljenca 17ietni Ludovik Bauer in 171etni Mat. HandU Baron Bornovi gozdarji so ju dobiti na Lojblu. Dečka sta med potjo izvršila nekaj tatvin. Baron Boren je z avtomobilom v spremstvu orožnika oba pr.si-Ijenca pripeljal v Ljubljano. Prisiljenca bo-deta pač pomnila, kedaj sta se poleg barona v avtomobilu vozila nazaj v priailno delavnico. Cerep Šplrfdovld v Splitu. Demonstracije proti Škofa Nakfča. — Dne 29. m. m. je priSet v Split g. Cerep Špiridovič, predsednik , Siavjanskega obščestva" v Moskvi. Ogromna množica naroda ga je čakala in mu priredila prisrčne ovacije. V imenu meščanstva sta ga pozdravila župan Milic in poslance dr. Majstrovič. Ta hip se je na obaii culo: ,Ž»vita glagolica !• Slučaj je bil namreč, da je z istim parnikom prišel tudi splitski škof Naktč. Narod, ki pozna svojega .dobrega pastirja*, ga je hotel soglasno pozdraviti z omenjenim vsklikoro. G. Cerep Špiridovič se je izkrcal ob burnih pozdravih naroda. Množica na obali se je razdelila, orožniki in redarji so obkrožili škof* Nakičj ter ga spremili do njegove palače. Nato je ljudstvo obkolilo kočijo, 3preglo konje in ob pevanju ruske himne odpeljalo g. tterepa do hotela, kjer je Se množici govoril. Mednarodni kongres soeUallstov se bo vršil v Amsterdanu od 14. do 20. t. m. Pred tem bo še veliki nemški kongres. Samomor grofice. — Na 25. pr. m. je Sla grofica Foška Mantr, ostavljena soproga grofa Golloreda, ki živi na svojem dvorcu blizu Montablano pri Vidmu, na pokopališče ter se vstrelila z revolverjem proti srsu. Zadeta pa baje ni smrtno. Moderne tatice. — Pred kratkim je v Parizu električni tramvaj povozil in usmrtil 70 letno starko Gout. V bližini nesreče sta bili dve elegantni gospi, ki sta začeli neusmiljeno jokati ob truplu. Le težko ju je bilo spraviti stran. Rekli sta, da je ponesrečena njuna sestra. Pozneje pa se je pokazalo, da sta bili oni dve tatici, ki sta odnesli zlato uro, verižico in denarnico z večjo svolo denarja svoji »ubogi sestri" „ Pulicija ju je prijela. Turška krvoločnost. — Iz armenskega mesta Muš so dašla sledeča poročila o zadnjih turških grozovitosUh napram Armencem. V Sassumu so Turki oropali 45 va3i, v katerih je prebivalo 12.650 oseb. 8000 izmed teh je Turek ubil. Armenci so se hrabro branili celih 8 dni v gorovju Talarik napram 14 turškim bataljonom, ki so jih napadli. Nečuvena grozodejstva so se pri tem dogodila, veliko žensk se je potopilo v reki z otroci vred, da bi se rešile turškega nasil-stva. Turkom je poveljeval vali iz mesta Tiflis, kateri je dal povelje, da naj se trupla Armencev razkosajo, da bi evropski delegatje ne mogli se prepričati, kako so Turki one-častili trupla Armencev, predno so jih usmrtili. Popotniki pripovedujejo, da je reka Ti- gris polna človeških členov. Vali se je vrnil v Muš in pripeljal s sabo žene in otroke kot sužnje. Zdaj pa prisiljuje načelnike armenskih vasi, da podpišejo adreso udanosti na sultana. Vse to se zgodi pred očmi velevlasti, katere smatrajo nedotakljivost Turčije za nujno potrebno: češ harmonija in mir Evrope je drugače v nevarnosti. Roparji na železnici. — Na brzo-vlak, ki vozi vsak večer iz Čikaga v St, Louis na svetovno razstavo, je skočilo te dni pet Črno našemljenih mož, oboroženih s samokresi. Vdrli so v vozove in pobrali potnikom za 3000 dolarjev denarja in mnogo drugih dragocenosti. Nekateri potniki so poskakali z vlaka. Roparji so nato izginili brez sledu. Častihlepni Japonski cesar. — Če hočeš zvedeti za rodbinske zveze in za rod raznih vladarjev sveta, si lahko omisliš tako-zvani Gothaer Almanach. Seveda je v tem koledarju zastopana samo prava, priznana plava kri. Japonski cesar dosedaj še ni bil notri. To ga je žalilo. Z »to je stopil v zveso z uredniki almanaha, da bodo odslej tudi njega in njegov rod uvrstili. PiSe se tudi, da je na japonskem dvoru vladala nezadovoljnost, ker drugi dvori v Evropi niso uradno žalovali, ko je umrla japonska cesarica. Japonski dvor je namreč vselej žaloval, če je umrl kak evropski vladar. Francija In Vatikan. — Proces proti .nepokornima škofoma" v Lavalu in Dijonu se je že začel, vendar bo trajalo dolgo, preden se izreče sodba. Škof lavalski se dosedaj ni podvrgel kuriji, ki zahteva njegov odstop. Kar pa se v Vatikanu boje, da bi nastal v njegovi škofiji lahko verski razkol, proglasi papež te v najskrajnejšem slučaju nad škofom cerkveno izobčenje. Augllja in Vatikan. — Kardinal Va-nutelli je bival nekaj časa na Irskem, kjer je s svojim netaktnim nastopanjem provzro-čil spopade med katoliki in protestanti. Angleška vlada mu je posebno zamerila to, da se je tudi v protestantskih občinah izzivalno kazal v svojem kardinalskem ornatu. Anglija je zaradi tega poslala v Rim noto, (k po« dobno nastopanje cerkvenih velikalev ne pospešuje sedanjega prizadevanja katolikov na Angleškem, da bi si izposlovali popolno svobodo za verske obrede. Vojna med Rusi in Japonci. Novejše vesti i bojllea. V Seulu v Koreji so proglasili obsedno stanje, Kore-janci prete z uporom proti Japoncem. — Japonci so bili odbiti pri Ancičavu in isto-tako pri prelazu Dalin, — Pri Tomučenu se je odlikovala ruska artilerija, kar se priznava tudi od japonske strani. Japonci so imeti strašne izgubo. — Med Hajčengom in Liao-jangom se nadaljujejo hudi boji. — ,K* »z s*o»rc.« cc.«kr »meščanske pivovarne", , Zaloga ledn. karerfga se oddaja 1 • na debele od 100 kg naprej. Gena zmerna. Postrežba poltena In točna. V Ameriko potujoči naj se blagovolijo obrniti na Agenturo Zwilchenbart v Buchsu ali Baslu (Švica) flav>e.$e& fopl<. Vožnja čez morje samo 6 dni. > Na vsak« vprašanje daje m* kretutu post« in lin'/.|>l:i<'in» <><|^r in jcja^nila ^j -~-------------.____________tS *¦• Mizarska zadruga *»" v Gorici Solkanu — ;;;,V-,^„,.,;,..l: vpisana zadn ga z omejenim jamstvom rzrz^r^rz^zrz: tovarna s strojevntin obrntoni na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov _~—«rr— tor sprejema v dolo vsa večjo stavbena tlela. ,.._«„":::*—*"' Podružnica v Trstu Via d. Plazza vecr.ila t. Zaatop •tvo v SpIJetu ter Orljentu. Cene zmerne, delo Učno in solidno. Christofle & CM kr. dvorni založniki Heinriehhor Duiiaj I. Opern JUngf 5, Težko ponrebrnjeno namizno orodje In potodjs vsoh vrst (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpe/nosti. Največja izbira najlepših modelov. HT- II U8t.ro v a n cenik na zahtevanjc. -*i Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svojo izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Zahteuajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo Varstvena -.'.iiauika. z znamko „JELEN". -«}§ Ono ja BM* zajamčeno čisto ~WtiH in brez vsaka škodljiv« primesi. Para Izvrstno. Kdor hoče dobiti zaras jamčano pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Imel vaak komad Ima „SCHICHT" In varstveno znamko „JELEN . Georg Schlcht Auasig a. E. ~ Največja tovarna ta vrata na evropejakem ozemlju I — Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št 9. Dobiua se pousod! Pfaff-ovi šivalni stroji so najboljl. - 1*0 sliši kapec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Že ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po nali reč kot 20-letni poskusnji raznih tovarniških strojev se prepričali, Ja so res Pfatfavl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili «»& se ae dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot a Pteffsvim. Pfaffovi iinhi stroji LLL." ,w"lni d"bi 8e "dn° Pfatfavl «wbi stnji affLS? " *°m"° "h0!" Bfnft*ui iiutlni »iitnll so posebno pripravni za um«tno vezenje PIlHlVI SlVaini SirOJI (reeiunirenje) ter se poučuje brezplačno. IMnitMii stroji fitr^r ,"k°">"™° Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati fHalfo*« Šivalne siro|e. laloga Ifaffoiih šivalnih in dragih staje? y BoriGi ?ia lunicipio "štev. 1 8AIHHG & DEKLEVA. Popravljaluica Stalnih strojev, dvokole* Nuusk« ulir.i It ^ Odlikovan fotografski atelje •*& Gorica, Gosposka ulica št. 7. II. nadstropje •-----je največji in najmodernejše urejen atelje" na Primorskem. = Izvršitev fotografij vseh vrst je neprekosljiva. Ha razpolago je neštevilno pohvalnih pisem. Cene nižie kakor pri konkurentih. »j #60 želo znižane vozne cene v Ameriko