Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani

r? o /  o l •

30 -

IN UREDBE

AAA. ZVEZEK

Učbenik

zakona o drž. računovodstvu

Pregled zakonskih določb
v zvezi s prakso

Sestavil

Sušeč Štefan

načelnik finančnega oddelka banske uprave v p.

V Ljubljani 1933

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

(Predstavnik tiskarne 0. Mihšlek)

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle sledeče knjige:

Zakoni in uredbe:

I. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6*—.

II. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v
resortu ministrstva za promet, broš. Din 8’—.

III. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 13*—.

IV. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10’—.

V. zv.: Zakon o občnem upravnem postopku in zakon o banski
upravi, broš. Din 20'—, vez. Din 25'—. Razprodano.

VI. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih no¬
tarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. —
Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih no¬
tarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. v
Din 18'—, vez. Din 25'—.

VII. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18*—.

Vni. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in
komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12'—.

IX. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14'—.

X. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig, broš. Din 14*—.

XI. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpre-
membah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kra¬
ljevine na upravna območja, broš. Din 8*—.

XII. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih
poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8*—. Razprodano.

XIII. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6'—.

XIV. zv.: Uredba o lekamarski zbornici, broš. Din 8*—.

XV. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah
narodnih poslancev^ naredba, popravki, tolmačenja, pojasnilo,
objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila k zakonu
o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev,
broš. Din 8*—.

XVI. zv.: Zakon o obrtih, broš. Din 20'—, vez. Din 25'—; pošt¬
nina Din 3*—.

XVII. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon
o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15’—. Razprodano.

XVIII. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5*—.

XIX. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7*—.

XX. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5.—.

XXI. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih
državnih uslužbencev, broš. Din 7*—.

XXII. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15.—.

XXIII. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev. —
Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš.
Din 6'—.

Zakoni in uredbe

XXX. zvezek

Učbenik

zakona o drž. računovodstvu

Pregled zakonskih določb
v zvezi s prakso

Sestavil

Sušeč Štefan

načelnik finančnega oddelka banske nprave v p.

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

(Predstavnik tiskarne O. Mih&lek)

f IbhH

i a

"•? O

ti)

A^^OOAM^

Vsebina

Stran

Uvod in vsebinski razpored.5

I. Državni proračun.7

1. Občne odredbe.7

2. Sestava proračuna.9

3. Rezervni krediti.12

4. Votiranje proračuna.14

5. Naknadni in izredni krediti.14

6. Državna gotovina.15

7. Finančni zakon..16

8. Izvrševanje državnega proračuna.17

A. Občne norme.17

B. Pogodbe in nabave.24

C. Pomožna sredstva državne blagajne . 30

Č. Posebne odredbe.31

II. Zaključni in občni državni račun.32

Pri sestavi te knjižice me je vodila želja, da
ustvarim pripomoček, ki naj bi v poljudni obdelavi
omogočal študij in zanimanje za sicer dokaj težko
razumljivi zakon o državnem računovodstvu.

Knjižica je namenjena državnemu in samouprav¬
nemu uradništvu, visokošolskemu dijaštvu in vsem
onim, ki jih zanimajo določila tega za gospodarstvo
celotne države, odnosno njenih majhnih in najmanj¬
ših edinic tako važnega zakona.

Ljubljana,  v avgustu 1933.

Sušeč Štefan.

Uvod in vsebinski razpored.

Kar je političnemu življenju »ustava«, to je držav¬
nemu gospodarstvu »zakon o državnem računovod¬
stvu«. Razlika med njima je le v tem, da se zakon o
državnem računovodstvu lahko vedno izpreminja z
navadnim zakonom. Navedeni zakon tvori osnovo in
ogrodje, na katerih sloni državno gospodarstvo ne
samo v formalnem, temveč tudi v materialnem po¬
gledu.

Zakon o državnem računovodstvu je izšel dne
6. marca 1910. in je prvotno veljal za bivšo kralje¬
vino Srbijo.

Po nastanku jugoslovanske države, sedanje Jugo¬
slavije, se je srbski zakon proširil s kraljevim ukazom
z dne 30. decembra 1919. na vse ozemlje naše kralje¬
vine. Ta kraljevi ukaz je nato skladno z vidovdansko
ustavo nadomestil zakonodajni odbor narodne skup¬
ščine z zakonom z dne 22. januarja 1922. (Službene
novine« št. 41 iz 1. 1922. — »Uradni list« št. 58 iz
1. 1922.) Kmalu zatem pa je bil ta zakon izpremenjen
in dopolnjen z zakonom z dne 22. maja 1922. (»Služ¬
bene novine« št. 148 iz 1. 1922. — »Uradni list« št. 57
in 290 iz 1. 1922.) Ob tej priliki se je zakon prilagodil
novim, izpremenjenim razmeram in je njegovo tedaj
določeno besedilo v glavnem še sedaj veljavno. Le v
posameznih določilih je bil s finančnimi zakoni, od¬
nosno proračunskimi dvanajstinami ponovno izpre¬
menjen, vendar pa je v svojem bistvu ostal ne¬
okrnjen.

7

Zakon o državnem računovodstvu obravnava:

I. Predpise o državnem proračunu (budžetu), ki
se nanašajo:

1. na občne odredbe,

2. na sestavo proračuna,

3. na rezervne kredite,

4. na votiranje proračuna,

5. na naknadne in izredne kredite,

6. na državno gotovino (obratno glavnico),

7. na finančni zakon,

8. na izvrševanje državnega proračuna, ki vse¬
buje: '

A. občne norme,

B. norme o pogodbah in nabavah,

C. norme o pomožnih sredstvih državne blagajne,
č. posebne odredbe;

II. predpise o zaključnem in občnem državnem
računu.

I. Državni proračun.

1. Občne odredbe.

Državni proračun (budžet) je zakon, po katerem
se razpolagajo in odobrujejo vsi državni dohodki in
razhodki za dobo enega leta. Nepreliminirani, od¬
nosno nerazporejeni smejo biti samo oni dohodki,
odnosno razhodki, ki jih zakon o državnem računo¬
vodstvu in ustava izrečno omenjata.

čas, za katerega velja državni proračun, se ime¬
nuje proračunsko leto. Proračunsko leto je določeno
od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta. Od pro¬
računskega leta se mora ločiti računsko  leto, to
je čas, v katerem se morajo računi o dohodkih in
razhodkih proračunskega leta končno dovršiti.
Sedaj traja računsko leto na osnovi določila finanč¬
nega zakona 17 mesecev, to je 12mesečna doba pro-

8

računskega leta, nadalje doba 4 mesecev za nakazo¬
vanje angažiranih kreditov in končno še en mesec za
izvršitev nakazil.

Državni proračun sestoji skladno z uredbo o teh¬
nični sestavi budžeta iz leta 1927. (»Služb, novine«
št. 108 iz 1. 1927. — »Uradni list« št. 247/57 iz 1. 1927.)
iz treh  glavnih delov, in sicer:

1. iz proračuna občnih  državnih dohodkov in
razhodkov (proračun občne administracije),

2. iz proračuna dohodkov in razhodkov državnih
podjetij,

3. iz finančnega zakona.

Vsebina budžeta je razdeljena:

a) na državne razhodke,

b) na državne dohodke,

in sicer na posamezne razdelke (oddelke), glave (po¬
glavja), partije in pozicije. Finančni zakon pa je raz¬
členjen na paragrafe (člene). Največjo važnost daje
zakon partiji.  Vsaka partija obsega razhodke,
odnosno dohodke iste vrste in istega značaja ter
predstavlja samostojen votum narodne skupščine
(narodnega predstavništva). Po partijah knjiži od¬
delek računovodstva ministrstva za finance posa¬
meznim resortnim ministrstvom otvorjene kredite, če¬
prav odreja zakon o državnem računovodstvu (čl. 4.)
nekoliko drugače. Analogno se morajo knjižiti po
partijah tudi vsi zadevni presežki na dohodkih in
izdatkih.

Načelo zakona o državnem računovodstvu je:
noben državni izdatek se ne sme izvršiti, ako v
budžetu nima kritja, in vsak dohodek, najsi bo
kakršnekoli vrste (redni, neredni ali izredni), se mora
vnesti v državni proračun.

Vsi razhodki kakor tudi dohodki stoje pod nad¬
zorstvom ministrstva za finance in so podrejeni pre¬
gledu glavne kontrole. Radi tega morajo blagajne,
računovodstveni odseki finančnih direkcij kakor tudi

9

oblastva, ki izvršujejo budžet, prejemati navodila fi¬
nančnega ministrstva, oddelka državnega računo¬
vodstva. Danim navodilom se morajo pokoravati, ker
so sicer disciplinsko odgovorni. Nasprotno pa morajo
tudi blagajne, računovodstveni odseki mesečno ob¬
veščati ministrstvo za finance (oddelek za državno
računovodstvo) o vsem denarnem stanju, to je o
državni gotovini, o depozitih in o drugih denarnih
vrstah kakor tudi o izplačilih, ki čakajo blagajno za
prihodnji mesec. Iz' tega razmerja se je porodila po¬
treba, da so bili na osnovi finančnega zakona za
leto 1922./23. računovodstveni uradniki državnih strok
občne uprave prevedeni v stalež finančnega resorta.
Zunaj finančnega resorta so ostali računski uradniki:
1. direkcij pošte in telegrafa, 2. direkcij državnih že¬
leznic in 3. direkcij šum, ki opravljajo posle kot or¬
gani tako zvanih specialnih računovodstev
svojih resortnih ministrstev. Razen teh ima državna
uprava še celo vrsto nadaljnjih specialnih računo¬
vodstev in specialnih blagajn, kakor pri ministrstvu
za vojsko in mornarico, pri Državni hipotekarni
banki, pri državni razredni loteriji, pri upravi rečne
plovitve, pri ministrstvu za zunanje posle, pri cen¬
tralnih carinskih blagajnah in drugih ustanovah.
Kakor rečeno, vodi finančni minister po oddelku
državnega računovodstva vrhovno nadzorstvo o uprav¬
ljanju budžeta. Da se omogoči to nadzorstvo, vodi
oddelek državnega računovodstva ministrstva za fi¬
nance računske knjige po sistemu dvojnega  (do-
pičnega) knjigovodstva. Navodila za enotnost knjigo¬
vodstva daje minister za finance.

2. Sestava proračuna.

Predhodne račune dohodkov in razhodkov (bud¬
žeta) sestavlja za svojo stroko vsako ministrstvo, in
sicer deloma samo, deloma pa po svojih podrejenih
oblastvih. Ti predhodni računi državnega proračuna,

10

ki jih prejme resortno ministrstvo od podrejenih ob-
lastev, morajo biti opremljeni z vsemi pojasnili for¬
malnega in materialnega značaja. Podpisati jih mo¬
rata šef oblastva in šef odseka za računovodstvo, od¬
nosno dotične ustanove. Podpisani funkcionarji so
vsi odgovorni za točnost predloženih podatkov. Vsi
predhodni računi državnega proračuna morajo biti
dostavljeni finančnemu ministrstvu najkesneje do
10. avgusta, ki sestavi do 1. oktobra občni pred¬
hodni  račun državnega proračuna. Do tega časa
mora finančni minister sestaviti tudi finančni zakon.

Podlaga za sestavo proračunskega predloga za
dohodke je povprečna enoletna vsota, ki se dobi iz
dohodkov poslednjih treh let, izvzemši one dohodke,
ki stalno rastejo, ali kjer to zahtevajo posebne okol-
nosti, ki vplivajo na višino dohodkov. Dohodki, ki iz¬
virajo iz pogodb, se vnašajo v pogojenih vsotah. Kar
se tiče razhodkov, se ne sme predlagati nobena zvišba,
če ni utemeljena v zakonu ali v dejanski potrebi.
Vsak resortni minister kakor tudi vsako podrejeno
oblastvo morajo vse zvišane vsote razhodkov s pisme¬
nim poročilom — ekspozejem — utemeljiti.

Ko prejme finančni minister od posameznih re-
sortnih ministrstev predhodne račune dohodkov in
razhodkov, mora izvesti ravnotežje med dohodki in
razhodki s tem, da zmanjša razhodke. Poskrbeti
mora, da se dohodki in razhodki ujemajo s pravnim
stanjem, da je budžet realen in da se eventualni pri¬
manjkljaji ne prikrivajo. Ako izkazuje budžet pri¬
manjkljaj, mora finančni minister poskrbeti za vir,
iz katerega se bo kril. To mora storiti s svojimi po¬
budami. Navadno se to izvrši v finančnem ekspozeju,
s katerim predloži narodnemu predstavništvu pred¬
log proračuna s finančnim zakonom.

Od finančnega ministra sestavljeni predlog pro¬
računa odobri ministrski svet. Nato se s kraljevo po¬
oblastitvijo predloži narodni skupščini (narodnemu
predstavništvu) v razpravo najkesneje v enem me-

11

seču, ko se ta sestane na jesensko zasedanje. Na¬
rodna skupščina (narodno predstavništvo) ne sme
zvišati ne števila ne iznosov partij, pač pa jih sme
znižati ali črtati. S predlogom proračuna se mora
predložiti hkratu tudi občni državni račun z zaključ¬
nim računom minulega proračunskega leta, ki mora
že biti pregledan po glavni kontroli. Nadalje se mo¬
rajo obenem predložiti tudi tabele samoupravnih do¬
klad, ki so odobrene za ono leto, v katerem se pro¬
račun odobruje.

Državni dohodki in razhodki so redni,  ako iz¬
virajo iz stalnih finančnih virov, prilični  (nere-
dovni), ako se pojavljajo občasno (to je n. pr. vsako
3. leto, ali pa ako trajajo samo nekaj časa), in iz¬
redni  (vanredni), ako nastopijo slučajno, ali pa
ako jih je povzročila kakšna izredna državna potreb¬
ščina. Tako se izredni dohodki  ne morejo v de¬
tajlih pr eliminirati, ker so njih okolnosti nepoznane.
Iz istega razloga se izredni razhodki tudi ne morejo
poimenoma vnesti v proračun. Za izredne razhodke
se smatrajo tudi one potrebščine (trebovanja), ki se
ne morejo pokriti z rednimi sredstvi državnega pro¬
računa. Vsi redni dohodki in razhodki se morajo
vedno izkazati ločeno  od priličnih in izrednih.
Redne potrebščine se ne morejo nikdar kriti z izred¬
nimi dohodki.

Pri sestavi predloga proračuna je izkazati najprej
razhodke, potem dohodke, in sicer vedno v celih di¬
narjih in v kosmatih, to je v brutto-zneskih.

Radi primerjave in boljše orientacije je treba po¬
staviti v posebne stolpce odobrene proračunske vsote
tekočega leta kakor tudi dejanski — odobreni — re¬
zultat poslednjega zaključenega proračunskega leta
—- vse po pozicijah.

Kar se tiče potrebščin — kreditov za gradbena
podjetja in za investicije, je omeniti, da se vpisujejo
v predlog proračuna šele tedaj, ko so v podrobnostih
izdelani vsi načrti in ko je pristojno oblastvo odo-

12

brilo predhodni račun stroškov. V proračun se vnese
le toliko kredita, kolikor ga je treba v dotičnem letu.
V besedilo partije, odnosno pozicije pa se mora vse¬
kakor postaviti celotni izdatek. Ako se ta v proračun
postavljeni partijski ali pozicijski kredit prekorači, se
mora zaprositi odobritev ministra za finance in na¬
knadno tudi narodne skupščine (narodnega pred¬
stavništva). Do odobritve pa se mora ustaviti delo
le tedaj, ako bi to ne bilo škodljivo za državo.

Za zaupne namene so dopuščene potrebščine —
krediti — v ministrstvih za zunanje in notranje
posle, nadalje v ministrstvu za vojsko in mornarico
in po določilu vsakokratnega finančnega zakona v
predsedništvu ministrskega sveta. Ti krediti se upo¬
rabljajo ob nadzorstvu ministrskega predsednika in
niso zavezani pregledu glavne kontrole.

Plače državnega osebja se vstavijo v predlog pro¬
računa po dejanskem stanju,  osnovanem po
predpisih uradniškega zakona. Navodila, ki jih izdaja
vsako leto minister za finance za sestavo budžeta,
označujejo tudi dan, ki je za to stanje odločilen.
Potrebe za periodične zviške in za napredovanja se
vnesejo v posebne pozicije. Nova zvanja (položaji) se
s proračunom ne morejo uvajati in tudi ne odrejati
napredovanja. V predlog proračuna se ne smejo vne¬
sti kot dohodki prihranki, doseženi iz prejšnjih pro¬
računskih kreditov in tudi ne vsote, ki jih država
prejme iz stalnih posojil.

3. Rezervni krediti.

Poleg rednih kreditov se vnesejo v proračun po¬
sebne vsote kot rezerve  za naslednje namene:

1. za nezadostno pr eliminirane potrebščine (kre¬
dite),

2. za potrebščine, ki niso imenovane v pozicijah,

3.  za manjše izredne  potrebščine,
nadalje za namene, ki jih uvaja vsakokratni finančni

13

zakon, kakor n. pr. rezervni kredit za uvajanje novih
zakonov ali pa za dovršitev započetih novih zgradb.
Iz rezervnega kredita »za nezadostno preliminirane
razhodke« se smejo povečati samo krediti za mate¬
rialne  potrebščine, ne pa tudi za osebne. Le izje¬
moma se smejo osebni razhodki povečati iz rezervne¬
ga kredita, in sicer samo tedaj, ako so osebni izdatki
v nerazdružni zvezi s povečanimi materialnimi po¬
trebščinami. Povsem izključeni so zviški za podpore,
subvencije in slično.

Znesek rezervnega kredita za nezadostno prelimi¬
nirane razhodke je po zakonu omejen na 1 °/o od
vsote odobrenih kreditov za materialne razhodke. Ta
odstotek se pa navadno s finančnim zakonom zviša
na 5 °./o. črpanje tega kredita je vezano na odobritev
finančnega ministra, odnosno ministrskega sveta.

Iz rezervnega kredita »za male potrebščine, ne¬
imenovane v pozicijah« (sitne neimenovane potrebe)
se dovoljujejo izdatki, ki bi se po svoji naravi sicer
morali omeniti v pozicijah partij, a je njihova označ¬
ba iz kateregakoli razloga izostala. Iz tega kredita se
plačujejo tudi izdatki za plače, ki so potrebne, ako
se upokojeni ali odpuščeni uslužbenci ne razrešijo
takoj, marveč služijo dalje preko 1. dne v mesecu (od
dneva ukaza do razrešitve). Višino tega rezervnega
kredita določa vsakokratni finančni zakon. Potrošek
iz tega kredita pristoji do zneska, določenega v fi¬
nančnem zakonu (20.000 Din), ministru za finance,
čez tako določeni znesek pa ministrskemu svetu.

Rezervni kredit za manjše izredne potrebščine je
določen za manjše izredne izdatke, ki se pri sestavi
proračuna niso mogli predvideti in določiti. Ti izdatki
utegnejo biti materialne ali pa tudi osebne narave,
pri čemer so pa izdatki za plače ukaznemu  osebju
izločeni. Izdatke iz tega kredita odobrava ministrski
svet na predlog finančnega ministra. Višina poedine-
ga izdatka se limitira z določili finančnega zakona.

14

4. Votiranje proračuna.

Državni proračun odobruje narodna skupščina
(narodno predstavništvo), ki glasuje po partijah.
Odobreni proračun s finančnim zakonom se sestavi
v treh izvodih, od katerih se po dobljeni sankciji iz¬
roči eden narodni skupščini (narodnemu predstavni¬
štvu), eden finančnemu ministru in eden glavni
kontroli.

Ako narodna skupščina (narodno predstavništvo)
ne more pravočasno izglasovati proračuna, se podaljša
proračun minulega proračunskega leta za eno ali za
več dvanajstin, najdalj pa za 12 dvanajstin, če je
narodna skupščina (narodno predstavništvo) razpu¬
ščena, preden je proračun rešen, se sme proračun
minulega proračunskega leta podaljšati s kraljevim
ukazom najdalj za štiri mesece. Ako se tudi v tem
času ne reši, pa do konca budžetnega leta. S podalj¬
šanjem proračuna se uveljavijo krediti »pro rata
partis« za redne razhodke z odredbami finančnega
zakona vred; za izredne in prilične razhodke pa le v
toliko, kolikor so utemeljeni v sklenjenih pogodbah
in pravomočnih razsodbah rednih sodišč, državnega
sveta in glavne kontrole. Pri črpanju kreditov prejš¬
njega proračuna so izločeni oni krediti, ki niso vne¬
seni v predlog  proračuna za prihodnje leto.

Pri tako zvanem »ex lex« stanju, to je ako se
proračun ne odobri in tudi ne podaljša v dvanajsti¬
nah, se ne smejo vršiti nikakršni izdatki in ne po¬
birati dohodki, ker bi se sicer dotični organ, ki bi
vršil izdatke in pobiral dohodke, moral kaznovati z
izgubo službe in čina ter materialno odgovarjati za
vsote. Izplačevati se smejo le obresti in glavnice
državnih dolgov, ki so bili učinjeni na podstavi
zakonov.

5. Naknadni in izredni krediti.

V državnem gospodarstvu nastopajo pri rednih
izdatkih nepredvideno ali nenadoma večje potreb-

15

ščine, ki se ne morejo kriti ne iz rednih kredi¬
tov,  ker so preliminirani v nezadostnem iznosu, in
tudi ne iz rezervnih kreditov,  ker so ti do¬
ločeni za manjše nezadostno preliminirane razhodke.
V tem primeru je treba zahtevati sredi proračunskega
leta od narodne skupščine (narodnega predstavni¬
štva) naknaden kredit. To se mora zgoditi pravo¬
časno, to je tedaj, ko krediti, ki so odobreni v pro¬
računu za dotične namene (n. pr. pri zgradbah), še
niso izčrpani. Resortni minister mora potrebo na¬
knadnega kredita obrazložiti finančnemu ministru,
ki jo predloži ministrskemu svetu in nato narodni
skupščini (narodnemu predstavništvu), ako je zbrana,
če pa ne zaseda, se lahko skliče na izredno zasedanje.

Za one izredne državne potrebščine, za katere v
proračunu sploh ni preliminiranega kredita in se ne
morejo kriti iz občnega rezervnega kredita, bodisi ker
so izdatki previsoki, ali ker je kredit izčrpan, se mora
zahtevati izreden kredit  (n. pr. izdatki zaradi
povodnji, potresa). Kakor pri naknadnih kreditih,
tako tudi pri izrednih kreditih stavi finančni mini¬
ster predloge narodni skupščini (narodnemu pred¬
stavništvu). Vsi ti predlogi morajo vsebovati tudi po¬
kritje izdatkov in porazdelitev na partije in pozicije.

Knjiženje naknadnih in izrednih kreditov se vrši
ločeno. V zaključnem računu se morajo v posebnem
stolpcu posebej izkazati. Izkazati se pa mora tudi
celotni razhodek dotične partije.

6. Državna gotovina.

Konec proračunskega leta preostajajo v državnih
blagajnah razne denarne vsote. Te vsote izvirajo iz
prihrankov ali pa iz dohodkov, ki niso bili prelimi¬
nirani. Preostale vsote tvorijo tako zvano državno
i mo  vi  no,  ki jo je smatrati za rezervo proračun¬
skemu ravnotežju. Državna imovina se sme po po¬
oblastilu finančnega zakona uporabljati šele potem,

16

ko se je 50 °/o izločilo za osnovanje obratne glavnice
glavne državne blagajne. Zakon določa maksimalno
višino obratne glavnice, ki se mora doseči z izloča¬
njem (16 milijonov dinarjev). To določilo pa je zbog
povsem drugačnih razmer, nastalih po našem narod¬
nem zedinjenju, vsekakor postalo potrebno revizije.

Državna imovina se sme brez odobritve narodne
skupščine (narodnega predstavništva) uporabljati za
poravnavo državnih obveznosti iz prejšnjih let in za
vračanje v prejšnjih letih neupravičeno pobranih
dohodkov. O tej uporabi odloča minister za finance.
O vsej drugi porabi pa odloča narodna skupščina
(narodno predstavništvo). Račun državne gotovine se
vodi ločeno od proračunskega računa.

7. Finančni zakon.

Sestavni del državnega proračuna tvori finančni
zakon. Vsebovati mora:

1. skupno vsoto razhodkov,

2. skupno vsoto dohodkov,

3. razliko med njimi in eventualni način iz¬
ravnave-,

4. vsoto blagajniških zapisov, ki so lahko v ob-
teku,

5. odredbo, da se smejo dohodki uporabljati samo
za pr eliminirane razhodke po partijah in pozicijah
in odredbo, pri katerih pozicijah ne sme biti vire-
mentov,

6. odredbo, da se smejo pobirati samo one držav¬
ne in samoupravne davščine (takse), ki jih je odo¬
brila narodna skupščina (narodno predstavništvo) in
da se te ne smejo zvišati brez odobritve,

7. odredbe, ki se nanašajo na bilanciranje pro¬
računa, to so odredbe finančnega značaja in vse
druge odredbe, ki ne nasprotujejo zakonu o državnem
računovodstvu.

17

Zakon o državnem računovodstvu določa tudi,
česa finančni zakon ne sme vsebovati. To je:

1. ne sme porazdeliti državne imovine razen imo-
vine, s katero se plačujejo obveznosti iz prejšnjih

let, in

2. ne sme porazdeliti proračunskega presežka,
ako bi se pojavil v predhodnem proračunu.

Pooblastitve, ki se podeljujejo posameznim mi¬
nistrom, veljajo le toliko časa, kakor zakon sam, to
je za leto dni, ako ne pride do podaljšanja z dva¬
najstinami.

Nastane vprašanje, kaj je z naredbami finanč¬
nega zakona, s katerimi se izpreminjajo določila
specialnih zakonov. V tem pogledu velja kot načelo,
da imajo izpremembe zakonov trajno moč, torej ča¬
sovno neomejeno veljavo, ako izvrši izpremembo za¬
konov minister, ki ga je finančni zakon za izpre¬
membo zakona ali za izdajo pravilnika pooblastil. V
tem primeru ima izprememba zakona, odnosno izdani
pravilnik zakonsko moč (moč zakona). Seveda se
mora minister poslužiti danega pooblastila pravo¬
časno. Ako se pa s finančnim zakonom neposredno
izpreminja besedilo specialnih zakonov, je po mnenju
pravnikov dvomljivo, ali velja izprememba samo za
eno leto, kakor finančni zakon, ali brez časovne ome¬
jitve dalje. Prevladuje pa v tem pogledu mnenje, da
je veljavnost takih izprememb s finančnim zakonom
časovno omejena.

8. Izvrševanje državnega proračuna.

A. Občne norme.

Finančni zakon in budžet z vsemi svojimi par¬
tijami in pozicijami bi se morala objaviti v »Službe¬
nih novinah«. Običajno pa določa finančni zakon, da
se objava budžeta opušča (radi tehničnih težkoč).
Objavlja se torej samo finančni zakon. Državni pro¬
račun izvršuje državno oblastvo. Pri tem postopa ob-

2

18

lastvo v dveh funkcijah, in sicer kot nakazovalec in
kot računodajnik. Državno oblastvo predstavlja fi¬
nančni minister.

Finančni minister odreja zbiranje dohodkov in
skrbi, da se pravočasno stekajo v državno blagajno.
V ta namen je upravičen, izdajati naredbe in navo¬
dila na vse organe, ki imajo opravka z državnimi
dohodki.

Glede državnih dohodkov velja kot glavno na¬
čelo, da se mora vsak dohodek, ki državi pripada,
tudi dejanski

1. vložiti v državno blagajno in

2. knjižiti v računske knjige.

Izjemo od tega načela tvorijo le oni državi pripada¬
joči dohodki, ki so neizterljivi, in oni dohodki, glede
katerih je s specialnim zakonom drugače odrejeno
(fondi). Nasprotno pa se tudi ne sme noben državni
dohodek, ki je vložen v blagajno in vknjižen, vzeti
iz blagajne in izknjižiti, razen v primerih, ki so v
specialnih zakonih določeni.

Dohodki se zbirajo v glavno državno blagajno; o
njih vodi račune oddelek državnega računovodstva
pri ministrstvu za finance, ki jih porazdeljuje po na-
redbah ministra za finance. Za porazdelitev dohod¬
kov so odločilni veljavni zakoni. Oddelek državnega
računovodstva pri ministrstvu za finance otvarja
državnim oblastvom kredite in zalaga njih blagajne
z denarjem.

Državne dohodke — med katere spada tudi
državni material — smejo zbirati  samo organi,
ki so po zakonu za to pristojni, in sicer na osnovi
generalnih nalogov, ki se smejo dati, ko je budžet
odobren. Hranijo  se dohodki v državnih blagaj -
nah. Državnih blagajn ne sme nihče uporabljati brez
odobritve finančnega ministra.

Vsi dohodki se morajo žurnalizirati in
knjižiti  na račun tekočega proračunskega leta.
žurnaliziranje dohodkov izvršujejo percepcijski uradi

19

(davčne uprave), knjiženje pa računovodstva (odseki
računovodstva finančnih direkcij).

Upravitelj blagajne je obenem tudi računo-
d a j n i k , ki mora polagati račun o izdatkih. Ra-
čunodajnik je torej funkcionar, ki prevzema, hrani
in izdaja državni denar. Po predpisu čl. 56. zakona o
državnem računovodstvu ne more biti računodajnik
nikdar obenem naredbodavec — nakazovalec — ad¬
ministrator. Iz tega sledi, da se nakazovalčeve (na-
redbodavčeve — administratorske) dolžnosti ne smejo
spajati z računodajnikovimi.

Nakazovalci v smislu zakona o državnem računo¬
vodstvu so:

1. ministri v svojih resortih,

2. starešine državnih oblastev.

Ministri so nakazovalci prve stopnje, starešine
oblastev (oddelkov) pa nakazovalci druge stopnje.

V teoriji se zdi to prav enostavno; v praksi pa
je stvar tupatam zamotana, tako da je bilo včasi
v konkretnih primerih težko odločiti, kdo je nakazo¬
valec II. stopnje. Stvar je postala enostavnejša z
upravno razdelitvijo države na banovine.

Zakon o banski upravi iz leta 1929. določa, da je
ban nakazovalec prve stopnje za državni proračun,
kolikor se tiče izvrševanja kreditov, odrejenih za
bansko upravo. S tem so postali nakazovalci druge
stopnje starešine (šefi, direktorji) banski upravi pod¬
rejenih zavodov in ustanov. V finančnih zadevah
(resortu) je nakazovalec II. stopnje finančni direktor.

Nakazovalci (tudi ministri) so materialno odgo¬
vorni za svoja dejanja, in sicer na tožbo glavne kon¬
trole, ki je popolnoma neodvisna.

Naloga nakazovalcev je, da odrejajo uporabljanje
kreditov, kontrolo in nadzorstvo nad to uporabo pa
vodi finančni minister.

Nakazovalci ne smejo odrejati nikakršnih izdat¬
kov in tudi ne smejo angažirati kreditov, ako ni v za-

2 *

20

dostni meri na razpolago odobrenega in o tvor j enega
kredita za dotično leto.

Kredit angažirati se pravi, zaseči (zavzeti) kredit
vnaprej za določefi namen, in v določenem znesku,
preden je podan pravni povod za izplačilo ali za po-
trošek dotičnega zneska. Angažiranje kredita se iz¬
vrši z nakazovalčevim aktom na računovodstvo, ki
mora to zabeležiti (v knjigi: parcialnik kreditov) in
upoštevati.

Ako naj se izdatek, ki je izredne  narave in
čigar višina je negotova (približna), angažira, ga
mora šef računovodstva prijaviti finančnemu mi¬
nistru v trenutku, ko se angažira.

Preden se kakšenkoli izdatek angažira, se mora
nakazovalčev akt opremiti s potrdilom knjigovodje,
da obstoji odobren in o tvor j en kredit, ki še ni izčrpan.
Nadalje mora biti akt vidiran od pristojne mestne
(krajevne) kontrole.  Ako nakazovalčev akt
teh potrdil ne izkazuje, računodajnik (blagajnik) ne
sme angažirati izdatka.

Isti pogoji morajo biti izpolnjeni tudi pri plačil¬
nih nalogih, ki odrejajo izplačilo iz državne blagajne.

Plačilni nalog mora biti pismeno izdan, podpisan
od pristojnega naredbodavca (nakazovalca) in oprem¬
ljen z izpričujočimi dokumenti. V besedilu plačilnega
naloga mora biti označen namen izplačila, nadalje
proračunsko leto, partija in pozicija.

Nakazovalec sme izdati plačilni nalog šele tedaj,
ko je delo, služba, posel ali nabava že izvršena. Pred
izvršitvijo dela se plačilni nalog ne sme izdati.

Računovodstvo (računodajnik) mora odkloniti
izplačilo, odnosno nakazilo (plačilni nalog) vrniti
nakazovalcu:

1. ako ne ustreza vsem navedenim formalnim
pogojem,

2. ako naj se izdatek zaračuni na neustrezajočo
partijo,

3. ako se za izplačilo ne navede pravi upnik.

21

Zavrnitev izplačila mora računovodstvo (računo-
dajnik) utemeljiti s pismeno pripombo.

Ako nakazovalec navzlic pripombi iznova odredi
izplačilo, mora računodajnik (računovodstvo) po svo¬
jem oblastvu priobčiti zadevo ministrstvu za finance.
Finančno ministrstvo se nato sporazume z resortnim
ministrstvom in samo odredi izplačilo ali ga pa ustavi.

Kakor že omenjeno, morajo plačilni nalogi imeti
»vizum« mestne (krajevne) kontrole.

če mestna kontrola iz kakršnegakoli razloga ne
da svojega viza, mora primer priobčiti glavni kontroli.

Preden predloži mestna kontrola zadevo glavni
kontroli, pristavi na spis svojo »primedbo« (pripombo)
z rdečilom, nakar se akt vrne naredbodavcu.

Naredbodavec predrugači nalog ali pa poroča re-
sortnemu ministrstvu, da se sporazume z glavno
kontrolo.

Ako vztraja naredbodavec prve stopnje (resortni
minister) pri prvotnem nalogu in se ne sporazume z
glavno kontrolo, predloži resortni minister zadevo
ministrskemu svetu, ki se ali pridruži mnenju glavne
kontrole ali pa skuša po svojem predsedniku doseči
sporazum z glavno kontrolo.

Ako se sporazum tudi sedaj ne doseže, mora
glavna kontrola dati »vizum s pridržkom« za izplačilo,
v odločitev pa izroči stvar narodni skupščini (narod¬
nemu predstavništvu).

Razen navedenih navadnih plačilnih nalogov
pozna zakon o državnem računovodstvu tudi tako
zvane »razporedne« (anticipativne) naloge.

Razporedne naloge smejo po zakonu izdajati
samo ministri.

Izdajajo se razporedni nalogi tedaj, ako se po
naravi poslov redni plačilni nalogi ne morejo izdati.
To se zgodi, ako naj se izvrši izplačilo v krajih, kjer
ni državne blagajne (v inozemstvu), ali pa, ako iz¬
datek dejanski še ni učinjen.

22

Z razporednimi nalogi se ne smejo zamenjati
navadni nalogi, ki odrejajo izplačilo na državne usta¬
nove kot denarne zaloge proti naknadnemu obra¬
čunu — na osnovi izdanih pravilnikov — v smislu
člena 131. zakona o državnem računovodstvu.

Kot nadaljnjo vrsto plačilnih nalogov pozna za¬
kon tako zvane »akreditivne« naloge.

Ti nalogi ne smejo presegati vsote 30.000 dinar¬
jev. Izdajati jih smejo ministri, ako bistvo poslov to
zahteva.

Bistvo akreditivnih nalogov obstoji v tem, da se
smejo zneski postopno dvigniti  iz državne
blagajne do nakazane vsote.

Osebe, na katere se glasi nalog, se zovejo akre¬
ditirane. Za pravilnost izdatkov so osebno in mate¬
rialno odgovorne.

S pravilno izdanimi plačilnimi nalogi se črpajo
krediti.

Krediti se smejo porabljati samo za to, kar je v
pozicijah posameznih partij označeno. To vrhovno
načelo mora vsak nakazovalec (naredbodavec) upo¬
števati in se po njem ravnati.

Ako se na kaki poziciji pojavijo presežki, jih je
mogoče med proračunskim letom ob izvestnih pogojih
uporabiti v namene druge pozicije iste partije.

Za znesek presežka se dotična pozicija zmanjša,
druga pozicija pa se za isti znesek zviša ali okrepi.
Ta postopek se imenuje virement.

Virementi med pozicijami ene in iste partije se
smejo vršiti, ako ni to za posamezne pozicije s fi-
načnim zakonom izrečno prepovedano.

Izvršitev virementov je dopustna šele tedaj, ko
jo je pristojno resortno ministrstvo odobrilo. Slednje
mora o tem obvestiti oddelek budžeta ministrstva za
finance.

Običajno se z vsakim finančnim zakonom — na¬
vzlic obstoječemu načelu — dovoljujejo virementi v
posameznih razdelkih med vsemi partijami, ki so

23

določene za osebne izdatke uradništva (za plače in
draginjske doklade).

Razume se pa, da mora tudi te viremente pred
izvršitvijo odobriti pristojno ministrstvo.

Pozicije so mnogokrat porazdeljene na tako zvane
»subpozicije«, v katerih je detajlno označen namen,
za katerega naj se kak znesek uporabi.

Nastane vprašanje, ali je za subpozicije dopustno
virmiranje ali ne.

Ministrstvo za finance je odločilo, da se sub-
pozicije morajo virmirati,  ker se sme kredit
uporabljati samo za to, kar je označeno v subpoziciji.

O virementih kakor tudi o vseh odločbah, ki so v
zvezi z budžetnimi dohodki in razhodki, je obveščati
glavno kontrolo.

Konec vsakega proračunskega leta se vsi krediti
»ex lege« zatvarjajo, to se pravi, od prvega aprila
naprej se ne sme angažirati v breme minulega
budžeta noben izdatek in tudi ne trošiti kredit, ako
ni bil pravočasno (to je do 31. marca) angažiran.
Zatvarjanje posameznih kreditov se lahko vrši tudi
med letom po posebnih odredbah.

Do konca budžetnega leta angažirani krediti se
morajo v nadaljnjih štirih mesecih nakazati v izpla¬
čilo, najkesneje v petem mesecu pa se mora izplačilo
izvršiti. Po tem roku se za preteklo budžetno leto ne
more nič več izplačati.

Sestaviti se mora seznam neizvršenih plačil, v
katerem se mora navesti tudi razlog.

Seznam neizvršenih izplačil je predložiti finanč¬
nemu ministrstvu.

Vse terjatve do države zastarajo v roku 5 let,
računši od dne, ko je bilo otvorjeno računsko leto,
v katerem je terjatev nastala. Ta rok se lahko izloči
v pogodbah in specialnih zakonih.

Rok zastaranja ne nastopi pri onih zahtevah, ki
niso mogle biti nakazane v izplačilo iz razlogov, ki
leže v državni administraciji ali tožbi.

24

B. Pogodbe in nabave.

Pogodbe, iz katerih izvirajo za državo ali samo¬
upravo dohodki ali razhodki — plačila, se morajo
načeloma sklepati po predhodni javni dražbi (lici¬
taciji).

Javna dražba je ali

1. ofertalna ali

2. ustna.

Katera izmed njiju nastopa, odloča pristojni mi¬
nister, odnosno samouprava.

Pogodbeniki ne smejo biti:

1. aktivni državni uradniki,

2. narodni poslanci in

3. oni, ki jih je od državnih nabav izključil fi¬
nančni minister, ker so pri prejšnjih nabavah s svo¬
jim postopkom oškodovali državo.

Pogodbe se ne smejo v škodo države (samouprave)
izpremeniti, razen če to predhodno odobri državni
svet po izjavi posvetovalnega odbora. Posvetovalni
odbor se postavlja za dobo enega leta s kraljevim
ukazom. Prošnje za izpremembo pogodbe so zavezane
posebni • taksi (po tar. post. 24.a taksne tarife v
znesku 100 Din).

Pristojni za sklepanje pogodb so ministri in njih
pooblaščenci.

Pogodbe se smejo sklepati samo za dobo enega,
leta.

Pogodbe za daljšo dobo (nad eno leto) mora
odobriti ministrski svet. Semkaj spadajo najemnin¬
ske in zakupne pogodbe, pogodbe glede prenašanja
pošte, pogodbe za nabavo materiala in slično.

Materialne potrebščine je načelno nabavljati od
naših državljanov; prednost med njimi imajo inva¬
lidi in njih rodbine.

Ako se potrebni material ne izdeluje ali ga ni
dobiti v naši državi, se nabavlja v inozemstvu.

25

V inozemstvu se nabavlja tudi, ako se domači
proizvajalci nočejo udeležiti licitacij ali če zahtevajo
nerazmerno višje cene nego so one na tržiščih (na
domačih ali inozemskih). V tem primeru se smejo
tudi inozemci udeležiti licitacij.

Vsa dela, zgradbe, železnice, ceste in mostovi se
morajo izvrševati z domačimi  delovnimi močmi.
Evidenco in kontrolo vodijo domača nadzorna ob-
lastva (banska uprava, železniška direkcija).

Brez javne dražbe se smejo  sklepati pogodbe
o nakupih in prodajah samo v določenih primerih.

Ti primeri so v čl. 86. zakona o državnem računo¬
vodstvu taksativno našteti v 17 točkah.

Brez javne dražbe se smejo sklepati:

a) pogodbe o nabavah, o zakupih (najemih), o
transportih in zgradbah, če obveznost (dohodek ali
izdatek) ne presega Din 100.000, odnosno Din 50.000,
ako traja pogodba več let,

b) vse nabave neglede na višino pogojenih zne¬
skov, ako gre:

1. za tajna dela ali za nujnost (pri nezgodah), ki
licitacije ne dopuščajo,

2. za patentirane predmete, ki jih sme izdelovati
samo določena oseba,

3. za nabavo proizvodov hišnega dela in invalid¬
skih delavnic,

4. za nabavo ali popravilo oborožitvenega vprež¬
nega in jezdnega materiala za vojsko,

5. za znanstvene knjige, za kirurgične in pre¬
izkusne inštrumente ter za sanitetni material,

6. za živalske pasme v državnih ustanovah,

7. za življenske potrebščine, ki se ne morejo na¬
baviti na javnih dražbah (n. pr. stvari za prehrano).
Te je kupiti komisijsko  po predpisih pravilnika;

c) pogodbe o prodajah:

1. državnih neuporabnih premičnin (n. pr. po¬
hištva), ako njih vrednost ne presega 5000 dinarjev,

26

2. kmetijskih in industrijskih proizvodov iz držav¬
nih podjetij;

č) pogodbe o nakupu monopolnih predmetov iz
prve roke;

d) vse pogodbe neglede na višino obveznosti te¬
daj, ako sta dve predhodni licitaciji (dražbi) ostali
brez uspeha,  to je ako ni bilo ponudb ali ako
so bile ponujene cene neprimerne, odnosno pretirane.
V tem primeru more resortni minister izvršiti delo v
lastni režiji.

Za vsako državno dobavo ali prodajo, ki se izvrši
bodisi z javno dražbo ali z neposredno pogodbo, je
predpisan poseben postopek.

Predvsem se morajo, preden pride do nabave,
prodaje ali do izvajanja del, predpisati pismeni
pogoji  (dražbeni pogoji), odnosno napraviti načrti.

V dražbenih pogojih morajo biti navedeni vsi
elementi administrativne, tehnične in finančne na¬
rave, kakor: kraj, čas in način nabave ali prodaje,
posledice glede kavcije, ako bi dobavitelj ne izpolnil
pogojev, dokazi glede sposobnosti dražiteljev itd. (glej
čl. 86.a zakona o drž. rač.).

Kavcija, ki se zahteva pri javnih dražbah, ima
namen, da se zavaruje izvršitev pogodbe, ter tvori
zastavo, do katere ima država prvenstveno pravico.
Kavcija znaša za domače dobavitelje (podjetnike)
5 %, za inozemske pa 10 °/o od vrednosti nabave,
zgradbe ali prevzetega posla.

Kavcija sme biti:

1. v gotovini,

2. v državnih ali od države garantiranih obvez¬
nicah,

3. v komunalnih obveznicah, ki imajo priznano
pupilarno varnost. Obveznice se računajo po (mini¬
malni) borzni  vrednosti, toda ne nad normalno
vrednostjo,

27

4. v garantnih pismih denarnih zavodov z vpla¬
čano glavnico najmanj enega milijona dinarjev. Te
zavode določa finančno ministrstvo.

Licitacije se morajo objaviti vsaj 30 dni pred
dnevom dražbe, in sicer 3krat v »Službenih novinah«.
Razglasi so nujni in se morajo v 5 dneh po prejemu
objaviti. V banovinskih službenih listih so objave
fakultativne.

Mesečni rok se sme s potrdilom resortnega mi¬
nistrstva skrčiti na polovico.

Objave navadno niso identične z dražbenimi
pogoji.

Objava mora vsebovati:

1. oblastvo, ki priredi licitacijo,

2. kraj in dan licitacije,

3. kje so na vpogled dražbeni pogoji,

4. višino kavcije in termin, do kdaj se mora
položiti.

Ponudbe morajo biti pismene in zapečatene; od¬
pira jih komisija treh ukaznih uradnikov v javni seji.

O licitaciji se vodi zapisnik, ki ga morajo pod¬
pisati komisija in prisotni ponudniki.

Cene se morajo pisati s številkami in besedami.

O izidu licitacije je treba odločiti v roku 30 dni.
Odločbo izda minister ali njegov pooblaščenec.

Preden se ponudbe odpro, se mora komisija uve-
riti, ali so izpolnjeni pogoji o dražiteljski sposobnosti
in ali je kavcija položena.

Na prvi licitaciji morajo biti najmanj 3 dražitelji.

Pripuščeni ponudniki morajo podpisati izjavo, da
so jim dražbeni pogoji znani.

Ako je več istovetnih ponudb z najugodnejšimi
pogoji, se izvrši med njimi na isti seji ožja dražba ter
se sestavi poseben zapisnik.

Ne upoštevajo se:

1. nedoločene ponudbe, to so one, iz katerih se
ne more ugotoviti cena, in

28

2. naknadne ponudbe, ki so vložene po zaključ¬
nem sprejemanju ponudb.

Isto velja tudi za ustne dražbe, h katerim imajo
dostop samo dražitelji, ki so pravočasno položili pred¬
pisano kavcijo.

Ako prva licitacija ne uspe, se odredi v roku
20 dni nova, ki se izvrši neglede na število ponud¬
nikov.

Izid licitacij se mora pregledati, preizkusiti, oce¬
niti in predložiti ministru ali njegovemu pooblaščencu.

Pri ministrstvu za finance je ustanovljen odbor
za oceno nabav,  ki oddaja strokovna mnenja
o državnih nabavah. Temu odboru se morajo pred¬
lagati vse licitacije in pogodbe o nabavah za zneske
nad 100.000 dinarjev. Samo ministru za vojsko in
mornarico je dana večja pristojnost. On sme odobra¬
vati nabave za prehrano (človeško in živalsko) do
400.000 dinarjev sam.

Končne odločbe izdaje ali resortni minister sa¬
mostojno ah sporazumno s finančnim ministrom, od¬
nosno ministrski svet, ako gre za zneske, ki presegajo
dva milijona dinarjev.

Pri samoupravnih nabavah pripada končna od¬
ločba avtonomni upravi.

Praviloma mora končna odločba pasti v korist
najugodnejše ponudbe.

Dražbeni pogoji, ki jih je podpisal draži tel j z
izjavo, da so mu znani, so javna listina in se smatrajo
za pogodbo. Podpisujejo se navadno v dveh izvodih,
odnosno v toliko izvodih, kolikor je pogodbenikov.

Izdražitelj trpi vse državne davščine (takse, ne¬
posredne davke), ki veljajo na dan, ko se sklene po¬
godba. O avtonomnih dokladah pa zakon ne govori
ničesar.

Izdražitelj (dobavitelj) mora držati in izpolniti
vse dražbene pogoje, dobaviti blago in izvršiti- delo

29

v določenem roku. Ako tega ne stori, se nabava
(zgradba ali delo) lahko odda na novi licitaciji, od¬
nosno z novo pogodbo drugemu dobavitelju ali pa
se izvede v režiji na račun izdražitelja.

Izdražitelju se sme rok za dobavo podaljšati, ako
za to prosi s kolkovano prošnjo vsaj 10 dni pred
potekom roka.

če se mu določeni rok podaljša, se ob likvidaciji
nabave odbije kot kazen v korist invalidskemu fondu
za vsakih 1000 dinarjev vrednosti nabave po 2 dinarja
na dan za toliko dni, za' kolikor se mu je izpolnitev
podaljšala. Ta kazen odpade, če je bila dobava ovi¬
rana po višji sili (vis maior).

V primeru, da nastane spor o kakovosti nabave
ali izvršenega dela, sme stranka zahtevati izvedeni¬
ško presojo. Vsaka stranka izvoli po enega strokov¬
njaka; ta pa izbereta nadaljnjega strokovnjaka za
predsednika. Odločba te komisije je obvezna.

Izplačilo se praviloma odredi po izvršenem delu
ali nabavi.

Na odplačilo vnaprej, preden je delo ali nabava
izvršena, se ne sme nobeno oblastvo zavezati. Od¬
plačila vnaprej  so v zakonu dovolj ena, ako gre:

1. za izvršitev del v državni (samoupravni) režiji,

2. za plačila na zastavljene državne efekte do ene
desetine vrednosti,

3. za trgovinska in industrijska podjetja, ki ne
prevzamejo nabave materiala brez plačila vnaprej in
so notorično zmožne kredita,

4. za banke, ki so pooblaščene, izvrševati amorti¬
zacijo državnega dolga,

5. za plačilo najemov za državne potrebe, ako je
to v pogodbah dogovorjeno.

Pač pa se morajo pogojene cene plačevati v so¬
razmernih odplačilih po vrednosti izvršenih del ali
dobavljenega materiala.

30

C. Pomožna sredstva državne blagajne.

Država izvršuje svoja izplačila iz državnih do¬
hodkov

1. z gotovino,

2. z nakaznicami na svoje organe,

3. z nakaznicami na Narodno banko, ki jih ob¬
računava v tekočem računu.

Ako proračunski dohodki ne pritekajo pravo¬
časno, se državna blagajna poslužuje posebnega sred¬
stva, da si nabavi gotovino.

To sredstvo so posebne nakaznice, ki nosijo
obresti ter se zovejo blagajniški zapisi ali
boni.  Boni so dvojni: redni in izredni.

Redni blagajniški zapisi se izdajajo najdalj na
eno leto, se glase na prinosnika ter se sprejemajo pri
državnih blagajnah za gotovino.

Vsota blagajniških zapisov in višina obresti se
določata s finančnim zakonom.

Konec leta se morajo boni, ki so v prometu, izpla¬
čati ali po pristanku predložitelja zamenjati za nove
ali pa pretvoriti v tako zvane obveznice.

Izredni blagajniški zapisi so oni, ki jih izdaja
država za kritje obratne glavnice glavne državne bla¬
gajne Narodni banki. Teh bonov ni treba obnavljati.

V državnih blagajnah so tudi zneski, ki niso last
države. To so depoziti.

Depoziti tvorijo državni dolg, ki ga je država
dolžna vrniti, ako je depozit po obstoječih predpisih
sposoben za izročitev.

Depoziti se ne smejo uporabljati  za dnev¬
ne potrebe državne blagajne. O njih se vodi posebna
evidenca (depozitna knjiga).

Kot končno sredstvo, da si pribavi država goto¬
vino, se le-ta poslužuje posojil,  za katera izdaje
obveznice  s kratkim in dolgim rokom. Obveznice
s kratkim rokom se morajo izplačati v roku šestih
mesecev.

31

Posojila na obveznice (obligacije) sme država
najemati le na podstavi predhodnega zakona.

C. Posebne odredbe.

Med posebnimi odredbami navaja zakon razno¬
vrstne norme o uradništvu. Te norme so po večini
razveljavljene z zakonom o uradnikih z dne 31. mar¬
ca 1931.

Omeniti bi bilo glede uradništva naslednje:

Zakon o državnem računovodstvu deli uradniško
osebje na ukazno, t. j., imenovano s kraljevim uka¬
zom, in na neukazno.

število v budžetu preliminiranih ukaznih zvanj
(položajev) se ne sme izpreminjati in ne prekoračiti.

Na mesto uradnika višjega zvanj a (položaja) se
sme postaviti uradnik nižjega zvanj a.

Ukazne osebe se ne smejo postavljati na mesto
neukaznih.

Za upokojenca se smatra uradnik od dne ukaza
o upokojitvi.

Plače, pokojnine in nagrade dnevničarjem se
morajo izplačevati vnaprej. Od tega pravila je do¬
pustno odstopati za neukazne uslužbence in za dnev-
ničarje.

Kot najvažnejše določilo med posebnimi odred¬
bami je omeniti člen 131., ki normira možnost
učinjati začasne izdatke  (predujme) iz državne
blagajne proti naknadnemu obračunu.

Začasni izdatki (predujmi) se smejo učinjati:

1. na račun potnih in selitvenih stroškov,

2. na račun honorarjev,

3. v primerih, kjer to finančni minister izrečno
dovoli.

Semkaj spadajo denarne zaloge državnim usta¬
novam za majhne materialne potrebščine. Uradniki
kakor tudi ustanove morajo v najkrajšem času
izvršiti obračun, to je predložiti potni in selitveni

32

račun, odnosno dokumente (priznanice), s katerimi
izpričajo potrošnjo in uporabo predujma, odnosno
denarne zaloge. Za predložitev potnega računa je v
administrativnem postopku predpisan rok enega
meseca, vendar se sme »začasni izdatek« trpeti tudi
dalj časa.

II. Zaključni in občni državni račun.

Za vsako proračunsko leto mora finančni mini¬
ster sestaviti zaključni račun in občni državni račun.

Zaključni račun je definitivno stanje
proračuna  po izvršenih virementih — razhodkov
in dohodkov — z vsemi naknadnimi in izrednimi
krediti. Ima obliko in razdelitev proračuna.

Občni državni račun izkazuje ves efekt, ki se je
dosegel pri izvajanju proračuna. Iz njega so razvidni
vsi v proračunskem letu doseženi dohodki in izdatki;
ti se primerjajo v posebnih stolpcih z odobrenimi
ter prikazujejo v nadaljnjem stolpcu razliko med
njimi po partijah in pozicijah.

Občni državni račun izkazuje stanje blagajniške
gotovine in stanje državne gotovine.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000  1  76873

XXIV. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8*—.

XXV. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45«—, vez. Din 55*-—.

XXVI. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik, broš. Din 30*—, vez.

Din 35*—.

XXVII. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za sodi¬
šča prve in druge stopnje, z obrazci, broš. Din 30*—, vez.
Din 36*—.

XXVIII. zv.: Zakon o občinah, broš. Din 8*—, vez. Din 15*—.

XXIX. zv.: »Cestni promet«, broširan izvod Din 18*—, vezan izvod
Din 24*—.

XXX. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu, broširan
Din 8’—.

Sledijo nadaljnji zvezki.

TISKOVINE

mhvrsiirgmke, uradne,rekla m-.
T lmS/Tne,časopise, knjige, ve čl) ar
hilre in pečeni!

TISKARNA MERKUR

UU B LIANA ,G REGORCIČEVAS123

Jei-2 5-5lHdeqram :7iskarnailhrkuv.

V tiskarni Merkur izhajata med drugim:

SLUŽBENI LIST

kraljevske banske uprave Dravske banovine

strokovno glasilo za trgovino, obrt in indu¬
strijo. Izhaja trikrat na teden  ter velja
celoletno Din 180'—, mesečno Din 15'—

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle sledeče

Leposlovne knjige:

Conan Doyle-Mulaček: Pozna osveta. De¬
tektivski roman broš. Din 25—, vez. Din 30—
Jack London: Morski vrag. Roman

broš. Din 20—, vez. Din 30—
Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh

delih; vsak del broš. Din 20—, vez. Din 26—
oba dela skupaj broš. Din 40—, vez. Din 46—
Ouida: Kneginja Zurova. Roman

broš. Din 30-—, vez. Din 35—
Ouida: Farnmor. Roman

broš. Din 28-—, vez. Din 35—
P. Ripson: Marsove skrivnosti. Roman

broš. Dih 28—, vez. Din 35—
Claude Anet: Arijana. Roman

broš. Din 24-—, vez. Din 32—
Clara Viebig: Babja vas. Roman, vez. Din 32-—
Al Jennings: Pesnik in bandit. Roman, vez. Din 35—
J. špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra

za mladino v petih slikah broš. Din 10—

Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Ve¬
černici broš. Din 12-—

Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku,

kart. Din 36—

Razno:

Pravila naših delniških družb broš. Din 15—

Dnevnik za babice broš. Din 4-—

Porodni izkazi broš. Din 1—

Razne tiskovine po obrtnem zakonu.

Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo
in poštnino še po 1 Din za izvod.