NOV PREDLOG ZA UREDITEV FOERSTERJEVEGA VRTA
Zeleni biser med zidovi
Mogoče Je pomagalo naključje, da Je »oaza« v aredlšču LJublJane pod Imenom Foersterjev vrt prežlvela celo atoletje. Vedno Je zaprt, vendar bujno zelen. Ležl med Rlmako In Aškerčevo cesto, obdan a števllnlml poslopjl, strojno, metalurško In fflozofsko fakulteto, akoraj neposredno za šolsko pollkllnlko.
Povojni urbanistrčni kon-cepti so na tem področju po-svečali pozornost razreševa-nju križišča jug-zahod; Aškerčeva-Cojzova in Trža-ška cesta in razvoju Univer-zp. Fdersterjev vrt se je sicer v načrtih uveljavljal kot oto-ček - prej ko ne kot zelena dragocenost; premajhen za ime park. In seveda - vedno ¦ie bilo premalo denarja.
Danes, ko postaja Ljublja-na sama otok v središču koncepta ebvoznic, je mi-krourbanistična pozornost nehote opozorila na vre-dnost dobro urejenega am-bienta v tkivu mesta. Mogo-če so dane okoliščine vžpod-budile KS Gradišče k ureja-nju svojega neposrednega ambienta.
Prvi     poskus     ureditve
Foersterjevega vrta leta 1981 je obstal kot projekt (09-563-175/35 nov. 81) KPL, TOZD Projektiva, Povšetova 6. Očitali bi mu lahko veliko-poteznost diagonaJe med Aškerčevo in Rimsko cesto. Parcela pa je premajhna za velike posege. Primer zahte-va večjo občutljivost.
Slednji poskus maja 1984 je bil enostavnejši in tudi fi-nančno ugodnejši. Predložil ga je dipl. ing. arh. B. Simčič z duhovito potezo: ohraniti vse, predreti zid proti Ašker-čevi cesti v obliki vrat, čez vrt tlakovana pot (votleni betonski tlakovci) na vhod ob Rimski cesti. Ob vrtnih fasadah - obodu, utrjena ste-za s klopmi, ki bi lahko slu-žile kot dnevna učilnica, po-čivališče, deloma čakalnica
za večje skupine (morebiti za ambulanto) in nenazadnje nadzor za otroke. Obodne fa-sade bi primerno prenovili in izravnali teren. Ob vod-njaku bi kazalo namestiti kamniti obod iz arhiva naro-dnega muzeja ali pa rariteto iz etničnega področja fon-tan. Arhitekt je upravičeno predlagal zapiranje vrta po-noči in določeno skrb za ču-vanje vrta samega. Vrt sam ponuja nekatere možnosti za muzejske postavitve plastik iz neposredne zgodovine za' kultiviranje ambienta. Pro-jekt predvideva v obodu tu-di osvetlitev, bolj za kontro-lo kot nočno zadrževanje. Ograjo ob Rimski cesti naj bi ohranili in primerno re-stavrirali z vrati, ob katerih bi obdelali tla s cesto v vrt kot razdelilna ploščad na prehodno stezo in sam poči-valni obod. Projekt predvi-deva nekatera redka dreve-sa. Vsekakor izziv na skrb nekaterih institucij iz nepo-sredne mestne dejavnosti.
Jože Brumen